Seznam slovenskih matematikov

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.2</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="118" case="first-letter">Osnutek</namespace>
      <namespace key="119" case="first-letter">Pogovor o osnutku</namespace>
      <namespace key="126" case="first-letter">MOS</namespace>
      <namespace key="127" case="first-letter">MOS talk</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih matematikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>229</id>
    <revision>
      <id>6678072</id>
      <parentid>6672342</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T01:25:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* H */</comment>
      <origin>6678072</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14938" sha1="6k6ciw66b9kammg954qxts9p19axsi6" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[matematik]]ov'''.
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Matija Ahacel]] (1779–1845)
* [[France Ahlin]] (1905–1977)
* [[Mišo Alkalaj|Mišo]] [[Mišo Alkalaj|(Vladimir) Alkalaj]] (1952–)
* [[Anton Ambschel]] (1749–1821)
* [[Leopold Andree (1879)|Leopold Andrée]] (1879–1952)
* [[Radovan Andrejčič]] (1931–2010)
* [[Lilijana Arih]] (1942–)
* [[France Avsec]] (1930–2008)

== B ==
* [[Dušan Babič]]
* [[Drago Bajc]] (1935–2020)
* [[Robert Bakula]] (1963–)
* [[Iztok Banič]]
* [[Nino Bašić]] (1988 - )
* [[Vladimir Batagelj]] (1948–)
* [[Davide Batič]] (1971–)
* [[Andrej Bauer]] (1971–)
* [[Mojca Bavdaž]]
* [[Andrej Bekeš]] (1949 - )
* [[Jože Benčina (matematik)]]
* [[Dominik Benkovič]]
* [[Katja Berčič]]
* [[Bogomil Bergant]] (?—2014)
* [[Janez Bernik (matematik)|Janez Bernik]] (1967–)
* [[Lojze Bernik]] (1908–1985)?
* [[France Bezjak]] (1909–1990)
* [[Aleksander Bilimovič]] 1876–1963)
* [[Josip Birsa]] (1893–1957)
* [[Ivan Bizjak]] (1956–2023)
* [[Gotard Bizjak]] (1783–1840)
* [[Angela Blaznik]]   
* [[Andrej Blejec]] (1953–)
* [[Marijan Blejec]] (1919–1992)
* [[Marko Boben]] (1973–)
* [[Luka Boc Thaler]]
* [[Ludvik Bogataj]] (1949–2009)
* [[Marija Bogataj (matematičarka)|Marija Bogataj]] (1950–)
* [[Zvonimir Bohte]] (1935–)
* [[Drago Bokal]] (1978–)
* [[Barbara Boldin]] (1976–)
* [[Velimir Bole]] (1947–)
* [[Mirjam Bon Klanjšček]] (1954–)
* [[Janko Bračič]] (1963–)
* [[Janko Branc]] (1902–1963)
* [[Franc Breckerfeld]] (1681–1744)
* [[Matevž Bren]] (1954–)
* [[Silvo Breskvar]] (1902–1969)
* [[Boštjan Brešar]] (1968–)
* [[France Brešar]] (1935–2013)
* [[Matej Brešar]] (1963–)
* [[Zdene Breška]] (1947–)
* [[Kristijan Breznik]]
* [[Simon Brezovnik]]
* [[Andrej Brodnik (matematik)|Andrej Brodnik]] (1961–)
* [[Branko Butinar]] (1947–)

== C ==
* [[Kristjan Cafuta]] (1977–)
* [[Petra Cajnko]] (1983–)
* [[Anton Cedilnik]] (1949–)
* [[Franc Ksaverij Caucig]] 
* [[Josip Celestina]] (1845–1912)
* [[Matija Cencelj]] (1958–)
* [[Andrej Cergol]] (1595–1645)
* [[Boris Cergol]]
* [[Gregor Cigler]] (1967–)
* [[Jaka Cimprič]] (1970–)
* [[Aleksander Cokan]]
* [[Mara Cotič]] (1954–)
* [[Karin Cvetko Vah]] (1975–)

== Č ==
* [[Marijan Čadež (meteorolog)|Marijan Čadež]] (1912–2009)
* [[Bernard Čeferin]] (1628–1679)
* [[Franc Čemažar]] (1899–1978)
* [[Drago Čepar]] (1946–)
* [[Miran Černe]] (1963–)
* [[Vladimir Černe]] (1904–1961)
* [[Jože Andrej Čibej]] (1953–2011)
* [[Jernej Čopič]] (1975–)
* [[Venčeslav Čopič]] (1893–1980)
* [[Matevž Črepnjak]]
* [[Anton Črnivec]] (1856–1936)

== D ==
* [[France Dacar]] (1947–)
* [[Srečko Devjak]] (1947–)
* [[Mirko Dobovišek]] (1951–)
* [[Jožica Dolenšek]] (1935/6–)
* [[David Dolžan]]
* [[Vilko Domajnko]]
* [[Lovro Dretnik]] (1977–)
* [[Barbara Drinovec Drnovšek]]  (1971–)
* [[Roman Drnovšek]] (1966–)
* [[Andreja Drobnič Vidic]] (1969–)

== Đ ==

* [[Igor Đukanović]]

== E ==

* [[Daniel Eremita]]

== F ==
* [[Darjo Felda]] (1956–) 
* [[Liljana Ferbar]] (1969–)
*[[Franc Ferjan]] (1885-1964)
*[[Karla Ferjančič]]
*[[Anuška Ferligoj]] (1947–)  
*[[Gašper Fijavž]]
* [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld|Janez Dizma Florjančič de Grienfeld]] (1691–1757)
* [[Krizostom Fogh]] (1777–1834)
* [[Franc Forstnerič]] (1958–)
*[[Ajda Fošner]]
*[[Maja Fošner]]
* [[Johannes Frischauf]] (1837–1924)

== G ==
* [[Boštjan Gabrovšek]]
* [[Ludvik Gabrovšek]] (1910–1988)
*[[Franc Galič]] (1929–1982)
* [[Josip Globevnik]] (1945–)
* Dejan Govc
* [[Darja Govekar]] Leban (1964–)
* [[Janez Grad]] (1933–)
*[[Gregor Grasselli]]
* [[Jože Grasselli]] (1924–2016)
* [[Mateja Grašič]] 
* [[Janko Gravner]] (1960–)
* [[Aleksander Grm]] (1972–)
* [[Jan Grošelj]]
* [[Rudolf Grošelj]] - &quot;Fiči&quot; (1880–1942)
* [[Teodor Grudinski]]
* [[Jerko Gržinčič]] (1905-1985)
* [[Leopold Gunz]] (1785-?)

== H ==
* [[Izidor Hafner]] (1949–)
* [[Peter Hafner]] (1958–2009)
* [[Melita Hajdinjak]] (1977–)
* [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] (1703–1774)
* [[Jaka Hedžet]]
* [[Herman Koroški]] (~1100–1160~)
* [[Milan Hladnik]] (1950–)
* [[Franc Hočevar]] (1853–1919)
* [[Boris Horvat (matematik)]]
* [[Mladen Houška]]
* [[Irena Hrastnik Ladinek]]
* [[Bojan Hvala]] (1961–)
* [[Dušan Hvalica]] (1950–)
* Darka Hvastija

== I ==
* [[Stane Indihar]] (1941–2009)
* [[Barbara Ikica]]
* [[Vesna Iršič]] (1993–)
* [[Martin Ivanetič]]

== J ==
* [[Gašper Jaklič]] (1975–)
* [[Jurij Jaklič]] (1967–)
* [[Marko Jakomin]] (1967–2011)
* [[Primož Jakopin]] (1949–)
* [[Rajko Jamnik]] (1924–1983)
* [[Dušanka Janežič]] (1952–)
* [[Barbara Japelj Pavešić]]
* [[Blaž Jelenc]] (1981–)
* [[Jožef Jenko]] (1776–1858)
* [[Fran Jeran]] (1881–1954)
* [[Marjan Jerman (matematik)|Marjan Jerman]] (1972–2020)
* [[Jože Jesenko]] (1943–)
* [[Urban Jezernik]]
* [[Borut Jurčič Zlobec]] (1947?-)
* [[Aleksandar Jurišić]] (1963–)
* [[Majda Jurkovič]]
* [[Martin Juvan (matematik)|Martin Juvan]] (1966–)

== K ==
* [[Milan Kac]] (1924–2010)
* [[Marko Kandić]] (1983–)
* [[Tadej Kanduč]]
* [[Sara Kališnik]] 
* [[Jure Kališnik]] (1980–)
* [[Ivan Kavkler]] (1946–)
* [[Iztok Kavkler]] (1975–)
* [[Bogdan Kejžar]]
* [[Aleksander Kelenc]]
* [[Sandi Klavžar]] (1962–)
* [[Igor Klep]] (1978–)
* [[Tomaž Klinc]] (1938–)
* [[Ivan Klodič]] (1828–1898)
*[[Andrej Kmet]] (1943–)
* [[Žiga Knap]] (1937–)
* [[Marjeta Knez]] (r. [[Krajnc]]) (1978–)
* [[Damjan Kobal]] (1962–)
* [[Andrej Kobav]] (1593–1654)
* [[Damjana Kokol Bukovšek]]
* [[Matej Kolar]] (1969–) 
*[[Dejan Kolarič]] (1978–)
*[[Martina Koman]] (1931–2021)
* [[Matjaž Konvalinka]]
* [[Simona Korenjak Černe]] (1964–)
* [[Tomaž Kosem]] (1980–)
* [[Irena Kosi Ulbl]] (1968–)
* [[Aleksey Kostenko|Aleksey/Oleksy Kostenko]] (?)
*[[Andrej Košir]]
*[[Pavla Košir]] (1914–2015)
* [[Tomaž Košir (matematik)|Tomaž Košir]] (1962–)
* [[Katarina Košmelj]] (1955–)
* [[Joahim Košutnik]] (1714–1789) 
* [[Nedeljka Kotnik]] (1930–)
* [[István Kovács]] (1969–)
* [[Gregor Kovačič]] (1960–)
* [[Matjaž Kovše]] (1980–)
* [[Jernej Kozak]] (1946–)
* [[Marjeta Krajnc]] = [[Marjeta Knez]]
* [[Edvard Kramar]] (1947–2021)
* [[Marjeta Kramar Fijavž]] (1973–)
* [[Marko Kranjc (matematik)|Marko Kranjc]] (1952–)
* [[Josip Križan]] (1841–1921)
* [[France Križanič]] (1928–2002)
* [[Bogdan Krušič]] (1933–2017)
* [[Igor Kukavica]] (1964–)
* [[Klemen Kukec]] (?–1541)
* [[Teo Kukuljan]] (1994–)
* [[Karel Kunc]] (1879–1950)
* [[Ivan Kuščer]] (1918–2000)
* [[Klavdija Kutnar]] (1980–)
* [[Bojan Kuzma]]
* [[Boštjan Kuzman]] (1976–)
* [[Uroš Kuzman]] (1984–)

== L ==
* [[Ivo Lah]] (1896–1979)
* [[Leon Lampret]] ?
* [[Vito Lampret]] (1943–)
* [[Boris Lavrič]] (1955–)
* [[Luka Lavtar]] (1846–1915)
* [[Franc Lebedinec]] (1932-2023)
* [[Peter Legiša]] (1950–)
* [[Lado Lenart]] (1941-)
* [[Jože Lep]] (1928–2013)
* [[Gorazd Lešnjak]] (1953–)
* [[Bojan Logar (matematik)|Bojan Logar]] (1948–1999)
* [[Matija Lokar]] (1962–)
* [[Dragan Lukman]]
* [[Anton Leskovšek]]
* [[Primož Lukšič]]
* [[Žiga Lukšič]]
* [[Lara Lusa]]

== M ==
* [[Jožef Maffei de Glatfort]] (1742–1807)
* [[Bojan Magajna]] (1955–)
* [[Zlatan Magajna]] (1955 -)
* [[Jože Malešič]] (1945–)
* [[Aleksander Malnič]] (1954–)
*[[Vida Manfreda Kolar]] (1969–)
*[[Tilen Marc]]
*[[Leila Marek Crnjac]] (1957–)
* [[Franc Marinček]] (1933–1990)
* [[Janez Markelj]]
* [[Mihael Markič]] (1864-1939)
* [[Olga Markič]]
* [[Janko Marovt]]
*[[Dorjan Marušič]] (1957–)
* [[Dragan Marušič]] (1953–)
* [[Nadja Marušič]]
* [[Miklavž Mastinšek]] (1951–)
* [[Blaž Matek]] (1852–1910)
* [[Josip Mazi]] (1872–1935)
*[[Vinko Medic]]
*George Mejak
*[[Matej Mencinger]]
* [[Ivan Meško]] (1933–2019)
* [[Igor Meze]]
* France Mihelič (1952–)
* [[Milan Miklavčič]] (195#?–) (ZDA)
* [[Štefko Miklavič]] (1971–)
* [[Aleksander Mikola]] (1871–1945)
* Martin Milanič
* [[Dragoljub M. Milošević]]?
* [[Pavlina Mizori Oblak]] (1937–)
* [[Uroš Milutinović]] (1954–)
* [[Emilija Mlakar Branc]] (1901–1989)
* [[Štefan Močilnik]] (1928–1996)
* [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] (1814–1892)
* [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] (1907–2000)
* [[Dušan Modic]] (1927–2022)
* [[Bojan Mohar]] (1956–)
* [[Ivan Molinaro]] (1903–1988)
* [[Primož Moravec]] (1975–)
* [[Veno Mramor]]
* [[Neža Mramor Kosta|Než(k)a Mramor Kosta]] (1954–)
* [[Janez Mrčun]] (1966–)
*[[Marija Munda]] (1932–2012)

== N ==
* Ignac(ij) (Nace) Nadrah (1942–) (računalnikar)
*[[Josip Nejedli]] (1821–1919)
* [[Jože Nemec]] (1943–)
* Andrej Novak (1933–2019)
*[[Tina Novak]] (1977–)

== O ==
* [[Polona Oblak]] (1978–)
* [[Irena Ograjenšek]]
*[[Janez Jakob Olben]] (1643–1725)
* [[Matjaž Omladič]] (1950–)
* [[Vesna Omladič]] (1950–)
* [[Alen Orbanić]]
* [[Bojan Orel]] (1953–)
* [[Marko Orel]] (1980–)

== P ==
* [[Dušan Pagon]] (1955–)
* [[Marko Pahor]]?
* [[Petar Pavešić]] (1964–)
* [[Gregor Pavlič]] (1954–)
* [[Anton Pavšič]]/Pausi (1886–1982)
*[[Aljoša Peperko]]  (1979–)
* [[Zvonko Perat]] (1945–)
* [[Matjaž Perc]] (1979–) fizik
* [[Mihael Perman]] (1961–) 
* [[Bernard Pergerl]] (1440–1501)
* [[Andrej Perlah]] (1490–1551)
* Andrej Perne (1979–)
*([[Bogomil Pertot]] 1933-2021)
* [[Matjaž Pertot]] (1959–)
* [[Peter Petek]] (1944–)
* [[Tatjana Petek]] (1963–)
* [[Iztok Peterin]] (1974–) 
* [[Anton Peterlin (matematik)|Anton Peterlin]] (1866–1912) 
* [[Anja Petković Komel]]
* [[Matej Petković]]
* [[Marko Petkovšek]] (1955–2023)
* [[Jože Petrišič]] (1947–2023)
* [[Lovro Pičman|Lovro (Lovrenc) Pičman]] (1929–2022)
*[[Marija Pihlar]]?
*[[Vladimir Pilgram]] 1907-1978
* [[Karol Pirjevec]] (1883–1961)
* [[Tomaž Pisanski]] (1949–)
*[[Valentin Pivk]] (1933–2021)
* [[Josip Plemelj]] (1873–1967)
* [[Bor Plestenjak]] (1970–)
*[[Lucijan Plevnik]]
* [[Gregor Podlogar (matematik)|Gregor Podlogar]] (1994–)
* [[Aleksander Potočnik]] (1956–)
* [[Primož Potočnik]] (1971–)
* Josip/Jože Potokar (1900 - 1952), prof. 
* [[Janez Povh]] (1973–)
* [[Jože Povšič]] (1907–1985)
* [[Franc Preckenfeldt]] (1681–1744)
* [[Matija Pretnar]] (1982–)
* [[Jasna Prezelj]] Perman (1970–)
* [[Andreja Prijatelj]] (1953–2002)
* [[Niko Prijatelj]] (1922–2003)
* [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] (1930–)
* ([[Franci Pušavec]])

== R ==
* [[Martin Raič]] (1973–)
* [[Janez Rakovec]] (1949–2008)
* [[Pavla Ranzinger]] (1933-2014)
* [[Marko Razpet]] (1949–)
* [[Dušan Repovš (matematik)|Dušan Repovš]] (1954–)
* [[Marijan Ribarič]] (1932–2022)
* [[Boštjan Rode]] (1942–)
* [[Valerij Romanovskij]] (1961–)
* [[Brigita Rožič]]
* [[Marina Rugelj]] (1964–)
* [[Darja Rupnik Poklukar]] (1969–)
* [[Viljem Rupnik]] (1933–)
* [[Edmond Rusjan]] (1959–)
*[[Nina Ružić Gorenjec]]

== S ==
* [[Oton Sajovic]] (1907–1996)
* [[Pavle Saksida]] (1960–)
* [[Franc Savnik]] (1940–)
* [[Janez Krstnik Schoettl]] (1724–1777)
*[[Aleksander Simonič]] (1961–)
*[[Marjan Skrbinšek]] (1913–1974)
* [[Tomislav Skubic]] (1930–1996)
* [[Jure Slak]]
* [[Marko Slapar]] (1973–)
* [[Tomaž Slivnik]] (1948–)
* [[Jaka Smrekar]]
* [[Marko Sodnig]] (1729–1800)
* [[Alojz Sodnik]] (1883–1935)
*[[Andrej Srakar]] (1975–)
* [[Mihael Fidel Sreš]] (1885–1959)
* [[Janez Stare]] (1952–)
* [[Jožef Stefan]] (1835–1893)
* [[Konrad Stefan]] (1854–1909)
* [[Boštjan Steiner]] (1680–1748)
* [[Vladimir Sterniša]] (190?–1987)
* [[Miha Stopar]] (1983–)
* Leopold Karol Schulz pl. Strassnitzki (1803–1852)
* [[Rok Strašek]] (1972–)
* [[Sašo Strle]] (1966–)
* [[Jasna Strnad]]
* [[Milena Strnad]]
* [[Anton Suhadolc]] (1935–)
* [[Irena Swanson]]

== Š ==
* [[Mateja Šajna]]
* [[Anton Šantel]] (1845–1920)
* [[Gregor Šega]] (1974–)
* [[Peter Šemrl]] (1962–)
* [[Klemen Šivic]]
* [[Marjeta Škapin-Rugelj]] (1961–)
* [[Majda Šket]]
* [[Riste Škrekovski]]
* [[Majda Škrinar Majdič]]
* [[Helena Šmigoc]]
* [[Simon Špacapan]] (1978–)
* [[Primož Šparl]] (1978–)
* [[Janez Šparovec]] (1960)
* [[Špela Špenko]]
* [[Ivan Štalec]] (1910–1994)
* [[Janez Štalec]] (1942–2025)
* [[Janez Šter]]
* [[Jože Štublar]] (1955-)

== T ==
* [[Ivo Tejkal]] (1880–1941)
* [[Aleksandra Tepeh]]
* [[Karl Tirnberger]] (1731–1780)
* [[Gabrijel Tomšič]] (1937–2016)
*[[Karel Toš]] (1687–1737)
* [[Cveto Trampuž]] (1935–1999)
* [[Zvonko Trontelj]] (1937–)
*[[Nada Trunk Širca]] (1957–) ?
* [[Aleksej Turnšek]] (1964–)

== U ==
* [[Jože Ulčar]] (1915–1967)
*[[Aljaž Ule]] (1973–)
*([[Andrej Ule]])
*[[Lan Umek]]
*[[Terezija Uran]] (1935–)
* [[Stanko Uršič]] (1917–2000)
* [[Janez Usenik]] (1949–)

== V ==
* [[Alojzij Vadnal]] (1910–1987)
* [[Ludvik Vagaja]] (1883–1976)
* [[Marjan Vagaja]] (1932–2019) 
* [[Anton Vakselj]] (1899–1987)
* [[Aleš Vavpetič]]
* [[Jurij Vega]] (1754–1802)
* [[Vasja Vehovar]] (1958–)
* [[Ciril Velkovrh]] (1935–2017)
* [[Dejan Velušček]]
* [[Marija Vencelj]] (1941–2020) (častna članica [[DMFA]])
* [[Ivan Verčko]]
* [[Aleksander Vesel]] (1965–)
* [[Ivan Vidav]] (1918–2015)
* [[Matija Vidmar]]
* [[Žiga Virk]]
* [[Vito Vitrih]]
* [[Jože Vogrinc (1925|Jože Vogrinc]] (1925–1987)
* [[Aljoša Volčič]] (1943–)
* [[Jurij Volčič]]
* [[Marina Volk]]
*[[Vinko Vovk]] (1919–1970)
* [[Jože Vrabec]] (1940–)
* [[Matej Vrečer]] (1702–1758)
*[[Damjan Vrenčur]] (1980–)
* [[Joso Vukman]] (1946–)

== Z ==
* [[Marta Zabret]]
* [[Eva Zabric]] (1959–)
* Pavel Zajc
* [[Egon Zakrajšek]] (1941–2002)
* [[Helena Zakrajšek]] (1965–)
* [[Borut Zalar]]
* [[Aleš Založnik]] (1954–)
* [[Boris Zgrablič|Boris Zgrablić]]
* [[Milan Ziegler]] (1905–1984)
* [[Blaž Zmazek]] (1968–)
* Josip Zohil (1947–2023)
* [[Nika Zorc]]
* [[Darko Zupanc]] (1960–)
* [[Rihard Zupančič]] (1878–1949)

== Ž ==
* [[Albin Žabkar]] (1901–1962)
* [[Jože Žabkar]] (1900–1985)
* [[Emil Žagar]]
* [[Amalija Žakelj]]
* [[Matjaž Željko]]
* [[Janez Žerovnik]] (1958–)
* [[Janez Žibert]]
* [[Petra Žigert Pleteršek]]
* [[Tomislav Žitko]] (1950–2023)
* [[Vladimir Žitko]] (1903–1954)
* [[Arjana Žitnik]] (r. [[Rosina]]) (1966–)
* [[Matjaž Žunko]]

== Glej tudi ==
* [[seznam matematikov]]
* [[seznam slovenskih astronomov]]
* [[seznam slovenskih fizikov]]
* [[seznam slovenskih statistikov]]
* [[seznam slovenskih računalničarjev]]

{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Matematiki]]
[[Kategorija:Slovenski matematiki| ]]</text>
      <sha1>6k6ciw66b9kammg954qxts9p19axsi6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1308</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1621</id>
    <revision>
      <id>6678007</id>
      <parentid>6576685</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T19:05:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig.</comment>
      <origin>6678007</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12520" sha1="s3paqvw6g9m2en6x5sqqkn0ixozowtx" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1308''' ('''[[rimske številke|MCCCVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]].

== Dogodki ==
===Burno dogajanje okoli viteških redov===
* [[5. maj|5-15. maj]] - [[Tours]]: [[Generalni_stanovi|Zbor stanov]] podpre kralja [[Filip IV. Francoski|Filipa IV. Lepega]] v boju proti [[templarji|templarjem]].
* [[12. avgust]] - Francija: papež [[papež Klemen V.|Klemen V.]], marioneta francoskega kralja Filipa IV., izda bulo ''[[Faciens misericordiam]]'', s katero skliče koncil za legalistični obračun z vitezi [[templarji]]. Za sklic koncila izbere mesto [[Vienne (naselje)|Vienne]]. [[1311]] ↔
* [[13. november]] - '''[[Križniki]] zavzamejo [[Gdansk]].''' Večinoma poljsko mesto je bilo razdeljeno med dve stranki, od katerih se je ena poslužila pomoči Brandenburžanov, ki so osvojili celotno Pomeranijo razen citadele v Gdanski, druga pa križnikov, ki Brandenburžane premagajo iz za svojo pomoč izstavijo visok račun. Ker meščani niso pripravljeni ugoditi križnikom, le-ti okupirajo Gdansk, kar še poveča nezadovoljstvo v mestu. Mesto se upre, vendar vitezi upor kmalu zatrejo. Sodobni zgodovinarji so razdeljeni, v kakšni meri se je zgodil pokol prebivalcev mesta, ki variira od števila 60 do 10.000. [[1310]] ↔
* Red vitezov [[hospitalci|hospitalcev]] nadaljuje z osvajanjem [[Rodos]]a in bližnjih otokov izpod turškega bejlika [[bejlik Mentese|Mentese]]. [[1309]] ↔

===Britansko otočje===
* [[25. januar]] - [[Boulogne-sur-Mer|Boulogne]], Francija: poroka med angleškim kraljem [[Edvard II. Angleški|Edvardom II.]] in 12 letno francosko princeso [[Izabela Francoska|Izabelo]]. Kralj Edvard II. podeli regentska pooblastila za čas odsotnosti v Franciji svojemu zaupniku [[Piers Gaveston|Piersu Gavestonu]]. Ta poteza povzroči trenja na angleškem dvoru in Cerkvi.
* [[25. februar]] - [[Canterbury]]: kronanje Edvarda II. Angleškega in Izabele Francoske.
* prva polovica leta - Škotski kralj [[Robert Bruce]] huje zboli in se da na nosilih nositi od ene utrdbe do druge. Več kot tri četrt vojske ga zapusti, tako da mu ostane približno 700 vojščakov.
[[Slika:Izabela_France.jpg|thumb|right|270px|Angleška kraljica Izabela Francoska je že stara komaj 12 let dokazala, da ne bo privesek Edvarda II. ]] 
* april - [[Westminster]]: sklic [[angleški parlament|Parlamenta]] zahteva izgon Piersa Gavestona. Omahljivega soproga kritizira tudi kraljica Izabela, ki zagrozi z očetom Filipom IV., zato Edvard II. naposled odpravi Gavestona na [[Irska|Irsko]] za podkralja.
* [[23. maj]] - [[Bitka pri Inverurieju]], [[prva vojna za škotsko neodvisnost]]: škotska vojska hudo bolnega kralja Roberta Brucea, ki je zdrknila na velikost [[bataljon]]a, odbije slabo pripravljen napad mnogo večje vojske rivalske stranke [[Klan Cumming|Comynov]]. Ko je za Roberta Brucea videti že vse izgubljeno, bolnik zleze iz postelje, si obleče šlem, se pojavi na bojišču in preprosto stre moralo napadalcev, ki si niti niso želeli frontalnega spopada. 
* Uničenje Buchanov: vodja Comynov grof Buchan pobegne v Anglijo in še istega leta umre. Robert Bruce v svetopisemskem duhu usode Amalečanov&lt;ref&gt;1 Sam, 15:2-3&lt;/ref&gt; uniči vse živo in neživo, kar pripada poraženim Comynom: pobije preostale Comynovce, ki jim ne uspe pobegniti, požge njihove gradove, domove, gospodarska poslopja, pobije živino, požge letino, itd.. Skratka, klan Comyn skoraj iztrebi.
* avgust - Edvard II. se sporazume s papežem [[papež Klemen V.|Klemenom V.]] za vrnitev Gavestona v Anglijo, sam pa se zaveže, da bo v Angliji pomagal uničiti [[templarji|templarje]].

===Države naslednice Mongolskega imperija===
* [[Ilkanat]]: [[Genovska republika|Genovčani]] požgejo svojo kolonijo [[Fedosia|Caffo]], ki jo oblega kan [[Tohta]], in jo zapustijo. Odnosi med Genovčani in Zlato hordo ostanejo napeti naslednjih nekaj let.
* Kanbalik/[[Dadu]]&lt;ref&gt;današnji  [[Peking]]&lt;/ref&gt;: po letu dni potovanja prispejo trije od sedmih frančiškanskih misijonarjev v mongolsko/kitajsko prestolnico. Papeževo poverilno pismo s pečatnikom predajo tamkajšnjemu misijonarju [[JAnez iz Montecorvina|Janezu iz Montecorvina]], ki postane prvi nadškof Kanbalika.
* [[Čagatajski kanat]]: ni znano kako in zakaj umre mladi čagatajski kan [[Kundžik]]. Nasledi ga musliman [[Taliku]], ki ni član kraljeve družine, in začne z množičnim spreobračanjem v islam. Ukrep je med prebivalstvom silno nepriljubljen. [[1309]] ↔
* Umrlega gruzijskega kralja [[Vahtang III.|Vahtanga III.]], ki je preko Ilkanata vladal zgolj mestu [[Tbilisi]] z okolico, nasledi rivalski kralj in brat [[David VIII. Gruzijski|David VIII.]], ki se je po tradiciji svojih pradedov ohranil neodvisnost v gorah južnega Kavkaza.
* Kitajska: osnovano je kasnejše budistično protimongolsko uporniško gibanje [[Beli Lotus]], iz katerega izide kitajska dinastija [[dinastija Ming|Ming]].
* Mongoli zatro še zadnje uporne [[Ainu]]je na [[Sahalin]]u.

===Ostalo===
* [[31. januar]] - Umrlega markiza mesta Ferrara [[Azzo VIII. d'Este|Azza VIII.]] iz hiše [[hiša d'Este|d'Este]] nasledi mlajši brat [[Aldobrandino II. d'Este]]. 
* [[1. februar]] - Po smrti brandenburškega mejnega grofa [[Herman Brandenburški|Hermana Visokega]] marko Brandenburg-Salzwedel naprej samostojno vodi bratranec in sovladar [[Oton IV. Brandenburški|Oton IV.]]
* [[3. marec]] - [[Toulouse]]: touluški inkvizitor [[Bernard Gui]] vodi svoj prvi ''[[autodafe]]''.
* [[18. marec]] - Umrlega kralja Galicije-Volinije [[Jurij I. Galicijski|Jurija I.]] nasledita sinova [[Andrej Galicijski|Andrej]] in [[Leon II. Galicijski|Leon II.]] 
* [[16. april]] - Umrlega grofa Berga [[Viljem I. Berški|Viljema I.]] nasledi nečak [[Adolf IX. Berški|Adolf IX.]]
* [[30. april]] - Habsburški družinski banket v [[Winterthur]]ju: [[Ivan Parricida|Ivan Švabski]], sin sezonskega avstrijskega vojvode [[Rudolf II. Avstrijski|Rudolfa II.]]&lt;ref&gt;[[1282|1282-83]]&lt;/ref&gt;, zavrne spravno potezo nemškega kralja in strica [[Albert I. Habsburški|Alberta I.]] ↓
* [[1. maj]] → '''[[Ivan Parricida|Ivan Švabski]] izkoristi nepazljivost nemškega kralja [[Albert I. Habsburški|Alberta I.]]''', ki v momentu zapusti spremstvo, '''in ga umori.''' Morilcu uspe pobegniti, se skrivati ali pa je anonimno umorjen. Kronisti mu zaradi tega dejanja dajo neslavno ime '''Ivan Parricida'''.
** Položaj avstrijskega in štajerskega vojvode nasledi njegov sin [[Friderik I. Habsburški|Friderik I.]], ki se mu ne uspe uveljaviti med volilnimi knezi, da bi ga izvolili za novega nemškega kralja.
* [[4. julij]] - [[Vestfalija]]: umrlega grofa Marke [[Eberhard II. Marški|Eberharda II.]] nasledi sin [[Engelbert II. Marški|Engelbert II.]]
* [[28. julij]] - Umrlega [[Marinidi|marinidskega]] sultana [[Abu Sabit Amir|Abu Sabita Amirja]] nasledi mlajši brat [[Abu ar-Rabija]].
* [[8. september]] - [[Perugia]], [[Papeška država]]: ustanovitev [[Univerza Perugia|Univerze Perugia]].
* [[10. september]] - Umrlega japonskega cesarja [[Go-Nidžo (japonski cesar)|Go-Nidža]] nasledi bratranec [[Hanazono (japonski cesar)|Hanazono]].&lt;ref&gt;V obdobju šogunata je sploh izrazita redkost, da japonski cesar umre med opravljanjem (ceremonialne) funkcije in prej ne abdicira v korist bližnjega sorodnika, sam pa se umakne v samostan.&lt;/ref&gt;
* [[5. oktober]] - Po smrti atenskega vojvode [[Gvido II. de la Roche|Gvida II. de la Rocheja]] križarski baroni izvolijo za novega atenskega vojvodo briennskega grofa [[Valter V. Briennski|Valterja V.]]. Trenutek krize okoli nasledstva izrabijo sosednji Bizantinci, Tesalci in Epirci, ki napadejo vojvodino. [[1309]] ↔
* [[27. november]] - S šestimi elektorskimi glasovi proti enemu je '''za novega nemškega kralja izvoljen luksemburški grof [[Henrik VII. Luksemburški|Henrik VII.]]'''&lt;ref&gt;Kot luksemburški grof je vazal francoskega kralja.&lt;/ref&gt; [[1309]] ↔
[[Slika:Balduineum_Wahl_Heinrich_VII.jpg|thumb|right|350px|Sedem nemških volilnih knezov z grbi.]]
* Ogrska: transilvanski oligarh [[Ladislaus Kán|Ladislav Kán]] izpusti iz zapora madžarskega protikralja [[Oton III. Bavarski|Otona III. Wittelsbaškega]], ki se vrne nazaj na Bavarsko, z zaplenjeno krono pa še naprej izsiljuje edinega preostalega pretendenta anžujskega princa [[Karel I. Ogrski|Karla Roberta]].↓
* december → Sinoda pod vodstvom papeškega legata potrdi Karla Roberta za kralja Ogrske in zahteva [[Krono Svetega Štefana]] od Ladislava Kána, kar le-ta zavrne. Večini madžarskega plemstva ustreza aktualno stanje anarhije. [[1309]] ↔
* [[16. december]] - Umrlega vietnamskega cesarja [[Tran Nhan Tong]]a nasledi sin [[Tran Anh Tong]].
* [[21. december]] - Po smrti [[Henrik I. Hessenški|Henrika I. Hessenškega]] se Deželna grofija Hessen razdeli med sinova [[Oton I. Hessenški|Otona I.]] (Zgornji Hessen) in [[Ivan Hessenški|Ivana]] (Spodnji Hessen). 
* [[22. december]] - Kmerski kralj [[Indravarman III.]] abdicira in se umakne v samostan. Nasledi ga  [[Indradžajavarman]].
* Švedska, Danska: poniževanje švedskega kralja [[Birger Švedski|Birgerja Magnussona]], ki ga držita zaprtega mlajša, a sposobnejša brata, se ne konča. V konflikt naposled poseže danski kralj [[Erik VI. Danski|Erik Menved]]. Brata kralja izpustita, prej pa ga še razlastita, zato se kralj zateče na Dansko. 
* Umrlega sardinskega vladarja Arboreje [[Andreotto di Arborea|Andreja]] nasledi mlajši brat [[Mariano III. di Arborea|Marijan III.]]
* [[Bizantinsko cesarstvo]]: cesar [[Andronik II. Paleolog]] pošlje nad hudodelsko [[Katalonska združba|Katalonsko združbo]], ki je plenila po Trakiji in Makedoniji, generala [[Chandrenos|Handrena]]. [[1309]] ↔

== Rojstva ==
* [[2. maj]] - [[Ivana III., burgundska gorfica|Ivana III.]], burgundska grofica († [[1349]])
* [[26. julij]] - [[Štefan Dušan]] (Štefan Uroš IV. Dušan Nemanjić, Dušan Silni), srbski car ( † [[1355]])

; Neznan datum
* [[Gaston II. Foiški|Gaston II.]], francoski plemič, grof Foixa († [[1343]])
* [[Henrik II. Brandenburški|Henrik II.]], mejni grof Brandenburg-Stendala († [[1320]])
* [[Ivan Štefan]], bolgarski car († [[1373]])
* [[Longčempa]], tibetanski budistični učenjak († [[1363]])
* [[Mastino II. della Scala]], vladar Verone († [[1351]])
* [[Michele Morosini]], 61. beneški dož († [[1382]])
* [[Orcagna]], florentinski slikar, kipar, arhitekt († [[1368]])
* [[princ Morijoši]], japonski šogun († [[1335]])
* [[Wang Meng (slikar)|Wang Meng]], kitajski slikar († [[1358]])

== Smrti ==
* [[31. januar]] - [[Azzo VIII. d'Este]], markiz Ferrare 
* [[1. februar]] - [[Herman Brandenburški]], mejni grof Brandenburg-Salzwedela (* [[1275]])
* [[18. marec]] - [[Jurij I. Galicijski]], kralj Galicije-Volinije (* [[1252]]) 
* [[16. april]] - [[Viljem I. Berški|Viljem I.]], nemški plemič, grof Berga (* [[1242]])
* [[1. maj]] - [[Albert I. Habsburški]], avstrijski vojvoda, nemški kralj (* [[1255]])
* [[4. julij]] - [[Eberhard II. Marški|Eberhard II.]], nemški plemič, grof Marke (* [[1255]])
* [[28. julij]] - [[Abu Sabit Amir]], marinidski sultan (* [[1283]])
* [[18. avgust]] - [[Klara iz Montefalca]], italijanska avguštinska opatinja, svetnica (* [[1268]])
* [[4. september]] - [[Margareta Burgundska (1250-1308)|Margareta Burgundska]], sicilska in neapeljska kraljica (* [[1250]])
* [[10. september]] - cesar [[Go-Nidžo (japonski cesar)|Go-Nidžo]], 94. japonski cesar (* [[1285]])
* [[5. oktober]] - [[Gvido II. de la Roche]], atenski vojvoda (* [[1280]])
* [[6. oktober]] - [[Corso Donati]], florentinski gvelf, član signorije
* [[8. november]] - [[Janez Duns Skot]], ''Doctor Subtilis'', škotski teolog in filozof (* [[1266]])
* [[16. december]] - [[Tran Nhan Tong]], vietnamski cesar (* [[1258]])
* [[21. december]] - [[Henrik I. Hessenški|Henrik I.]], deželni grof Hessena (* [[1244]])

; Neznan datum
* [[Andrea Morisco]], genovski [[pirat]], bizantinski [[gusar]]
* [[Andreotto di Arborea]], sardinski vladar Arboreje 
* [[Indravarman III.]], kmerski kralj
* [[Jakob iz Viterba]], ''Doctor speculativus'', italijanski teolog in filozof (* [[1255]])
* [[John Comyn, grof Buchan|John Comyn]], škotski plemič, grof Buchan
* [[Rihard iz Middletona]], francoski frančiškan, teolog in filozof (* [[1249]])
* [[Smbat I. Kilikijski]], kralj Kilikijske Armenije (* [[1277]])
* [[Tran Nhan Tong]], vietnamski kralj (* [[1258]])
* [[Vahtang III.]], gruzijski kralj (* [[1276]])

==Opombe==
{{sklici}}
== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1308|*]]</text>
      <sha1>s3paqvw6g9m2en6x5sqqkn0ixozowtx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1305</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1624</id>
    <revision>
      <id>6678006</id>
      <parentid>6576688</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T19:01:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ostalo */ disambig.</comment>
      <origin>6678006</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9584" sha1="1m8ty8pdj11ai9e1twivjh5c2ixqexr" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1305''' ('''[[rimske številke|MCCCV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]].

== Dogodki ==
===Prva vojna za škotsko neodvisnost===
[[Slika:S_F-E-CAMERON_LONDON_WALLACE_MEMORIAL_STBARTS.JPG|thumb|right|280px|Spominska plošča Williamu Walleceu, Londonski Tower]] 
* [[5. avgust]] - Robroyston blizu [[Glasgow]]a: škotski plemič [[John de Menteith]], ki je - kot velika večina škotskega plemstva - prisegel zvestobo angleškemu kralju [[Edvard I. Angleški|Edvardu I.]], ujame nepazljivega [[William Wallace|Williama Wallecea]] med spanjem in ga izroči Angležem. 
* [[23. avgust]] - [[Tower of London|Londonski Tower]]: po hitrem sodnem postopku je s torturo&lt;ref&gt;[[en:Hanged, drawn and quartered]]&lt;/ref&gt; '''usmrčen škotski narodni heroj [[William Wallace]].''' 
* september - Kralj Edvard I. izrazi nezaupanje do vplivnega in bogatega škotskega plemiča [[Robert Bruce|Roberta Brucea]], ko mu ukaže naj v trdnjavi [[grad Kildrummy|Kildrummy]] namesti angleški kroni zveste ljudi. ↓
* [[10. oktober]] → Edvard I. razveljavi dedno darovnico nekega plemiča, ki je v oporoki vse posesti predal Robertu Bruceu. [[1306]] ↔

===Konec [[francosko-flamska vojna|francosko-flamske vojne]] (1297-1305)===
* [[7. marec]] - V francoskem zaporu umre flandrijski grof [[Gvido Flandrijski|Gvido Dampierre]]. Nasledi ga najstarejši sin [[Robert III. Flandrijski|Robert III.]], ki je prav tako zaprt v Franciji. Namursko marko nasledi mlajši polbrat [[Ivan I. Namurski|Ivan I.]]
* [[23. junij]] - [[Sporazum iz Athis-sur-Orgeja]]: med francoskim kraljem [[Filip IV. Francoski|Filipom IV.]] in flandrijskim grofom Robertom III. je sklenjen mirovni sporazum, ki je v izrazito finančno škodo Flamcev, a jim priznava pravico do neodvisnosti. Flandrijska mesta [[Lille]], [[Douai]] in [[Orchies]] so priključena francoski kroni.
* julij - Iz gradu [[grad Chinon|Chinon]] je na prostost izpuščen flandrijski grof Robert III., ki se vrne v domovino. Flamci sicer z zadržki sprejmejo francoske pogoje, toda niso motivirani za nadaljevanje vojne.

===Bizantinsko cesarstvo===
* [[30. april]] - [[Edirne|Adrianopel]]: bizantinski (so)cesar [[Mihael IX. Paleolog]] ob pomoči najemniških [[Alani|Alanov]] preseneti manjšo četo najemniške [[Katalonska združba|Katalonske združbe]]. Njen voditelj [[Roger de Flor]] v boju pade. Da bi izkoristil ugoden trenutek Mihael IX. napade še vojaško bazo Združbe na [[Galipoli|Galipoliju]]. Katalonski najemniki utrpijo hude izgube, a vzdržijo napad. Nazadnje jim od 1.500 vitezov, kolikor so jih imeli, ko so vstopili v službo pri bizantinskem cesarju leta ← [[1303]], ostane 206 in od 4000 [[almogavar]]jev ostane 1.256. 
* julij - '''[[Bitka pri Aprosu]], Galipoli: odločujoča zmaga Katalonske združbe proti bizantinski vojski Mihaela IX. Paleologa,''' ki si ponovno pomaga z Alani in turkopoli.  V ključnem trenutku na stran Katalonske združbe preide bataljon [[turkopoli|turkopolov]]. Mihael IX. je v boju ranjen. 
** Po zmagi pri Aprosu začne Katalonska združba skupaj s pridruženimi turkopoli pleniti po Trakiji in Makedoniji, kar jo zaposluje naslednji dve leti. Med drugim oplenijo samostane na [[Gora Atos|gori Atos]]. 
* Krizo v Bizantinskem cesarstvu izkoristi še bolgarski car [[Teodor Svetoslav]], ki Bolgariji priključi obmejne dele severne Trakije.

===Ostalo===
* [[20. februar]] - V bližini Rima se po močnem deževju sesede spodnji in največji od treh antičnih umetnih jezov [[Jezovi Subiaco|Subiaco]], ki so bili zgrajeni v času rimskega cesarja [[Neron]]a (54–68). Jezovi so bili v tem času nevzdrževani in že močno načeti, piko na i pa je predstavljal manjši poseg dveh menihov, ki sta malenkostno poglobila strugo, da bi po obilnem deževju odvedla vodo s poplavljenega polja. Sledila je katastrofa z več kot 5  metrskim poplavnim valom.
* [[25. februar]] - Umrlega nadškofa Mainza in kneza-elektorja [[Gerhard II. iz Eppsteina|Gerharda II. iz Eppsteina]] nasledi [[Peter iz Aspelta]].
* [[4. april]] - Francoski kronski princ [[Ludvik X. Francoski|Ludvik X.]] je kronan za kralja Navare (I.). Istega leta se poroči z [[Margareta Burgundska (1290-1315)|Margareto Burgundsko]].
* [[5. junij]] - [[Perugia]]: po letu dni trajajoči sedisvakanci '''je ''in absentia'' za papeža izvoljen Francoz [[papež Klemen V.|Klemen V.]]'''&lt;ref&gt;krstno ime: Raymond Bertrand de Got. Novi papež niti ni bil kardinal, za čas konklav pa se je nahajal v domačem Bordeauxu v Franciji.&lt;/ref&gt; 
* [[19. maj]] - [[Sporazum v Elcheju]], Španija: aragonski kralj [[Jakob II. Aragonski|Jakob II.]] in kastiljski kralj [[Ferdinand IV. Kastiljski|Ferdinand IV.]] revidirata sprazum sklenjen v [[Sporazum v Torrellasu|Torrellasu]] izpred leto dni poprej. Aragonska krona vrne Kastiliji pomembno pristanišče [[Cartagena, Španija|Cartageno]].  
* [[21. junij]] - Umrlega češkega in poljskega kralja [[Venčeslav II. Češki|Venčeslava II. Pržemisla]], ki velja za enega najpomembnejših čeških kraljev, nasledi dosti manj sposobni sin [[Venčeslav III. Češki|Venčeslav III.]], ki se ob očetovi smrti popolnoma odreče zahtevi po madžarski kroni Svetega Štefana in jo proda bavarskemu vojvodi [[Oton III. Bavarski|Otonu III. Wittelsbaškemu]].  
* [[18. november]] - Umrlega bretonskega vojvodo [[Ivan II. Bretonski|Ivana II.]] nasledi sin [[Artur II. Bertonski|Artur II.]]
* [[14. november]] - [[Lyon]]: francoski kralj [[Filip IV. Francoski|Filip Lepi]] zahteva obredno posvetitev novega papeža Klemena V. v Lyonu. Potisnjen v kot papež tudi pristane na kraljev diktat, še več - papežev prvi ukrep je imenovanje desetih novih kardinalov, ki so vsi Francozi, z izjemo enega Angleža. Štirje od Francozov so njegovi nečaki.
* [[6. december]]:
**[[Kijev]]: umrlega kijevskega metropolita [[Maksim Kijevski|Maksima]] nasledi [[Peter iz Moskve]]. [[1325]] ↔
**[[Székesfehérvár]], Madžarska: sporno kronanje Otona III. Wittelsbaškega za novega madžarskega kralja. Oton III. se na Madžarsko pretihotapi oblečen v trgovca. Ob kronanju prevzame ime Béla V.. Večina ogrskega plemstva ga ne prizna za kralja, pač pa se nagiba na stran prej nepriljubljenega neapeljsko-anžujskega kandidata [[Karel I. Ogrski|Karla Roberta]], ki ima absolutno podporo na jugu.
* Ciper: umrlega velikega mojstra vitezov [[hospitalci|hospitalcev]] [[Guillaume de Villaret|Guillaumeja de Villareta]] nasledi nečak [[Foulques de Villaret]], 25. veliki mojster po [[seznam velikih mojstrov vitezov hospitalcev|seznamu]].
* [[Ilkanat]]: kan [[Oldžeijtu]] preseli prestolnico iz [[Tabriz]]a v [[Sultanija|Sultanijo]]&lt;ref&gt;blizu [[Teheran]]a&lt;/ref&gt;.
* [[Čagatajski kanat]]: začetek odprtih sovražnosti med čagatajskim kanom [[Duva|Duvo]] in vladarjem zahodnega Čagataja [[Čapar]]jem. [[1206]] ↔
* Umrlega vladarja Malijskega cesarstva [[Gao (malijski vladar)|Manso Gao]] nasledi sin [[Mohamed ibn Gao]].

== Rojstva ==
* [[29. september]] - [[Henrik XIV. Bavarski|Henrik XIV.]], vojvoda Spodnje Bavarske († [[1339]])
; Neznan datum
* [[Ašikaga Takauči]], japonski šogun († [[1358]])
* [[Elizabeta Poljska]], ogrska kraljica, poljska regentinja († [[1380]])
* [[Gao Ming (literat)|Gao Ming]], kitajski literat († [[1370]]) 
* [[Izabela Aragonska (1305-1330)|Izabela Aragonska]], nemška kraljica († [[1330]])
* [[Konstanca Aragonska (1305-1344)|Konstanca Aragonska]], sicilska kraljica, armenska kraljica († [[1344]])
* [[Momčil]], bolgarski razbojnik, vojvoda († [[1345]])
* [[Pšemisl II. Głogowski]], poljski plemič, vojvoda Głogówa († [[1331]])
* [[Richard Kilvington]], angleški filozof in kozmolog († [[1361]])

== Smrti ==
[[Slika:V%C3%A1clavII.jpg|thumb|right|250px|Venčeslav II. (češko Václav II.) s češko in poljsko krono]] 
* [[17. januar]] - [[Roger iz Laurije]], sicilsko-aragonski admiral (* [[1250]])
* [[25. februar]] - [[Gerhard II. iz Eppsteina]], mainški nadškof, knez-elektor (* [[1230]])
* [[1. marec]] - [[Blanka Francoska (1278-1305)|Blanka Francoska]], avstrijska in štajerska vojvodinja (* [[1278]])
* [[7. marec]] - [[Gvido Flandrijski|Gvido Dampierre]], flandrijski grof, namurski markiz (* [[1226]])
* [[2. april]] - [[Ivana I. Navarska]], šampanjska grofica, navarska kraljica&lt;ref&gt;oboje iure uxoris&lt;/ref&gt;, francoska kraljica (* [[1273]]) 
* [[30. april]] - [[Roger de Flor]], italijanski pustolovec, pirat, vojskovodja, grof Malte (* [[1267]])
* [[21. junij]] - [[Venčeslav II. Češki]], kralj Češke, kralj Poljske, vojvoda Krakowa (* [[1271]])
* [[23. avgust]] - [[William Wallace]], škotski narodni heroj (* [[1270]])
* [[26. avgust]] - [[Valter iz Winterburna]], angleški teolog in filozof, spovednik kralja Edvarda I. 
* [[10. september]] - [[Nikolaj iz Tolentina]], italijanski mistik, svetnik (* [[1246]])
* [[4. oktober]] - cesar [[Kamejama (japonski cesar)|Kamejama]], 90. japonski cesar (* [[1249]])
* [[18. november]] - [[Ivan II. Bretonski|Ivan II.]], bretonski vojvoda (* [[1239]])
* [[6. december]] - [[Maksim Kijevski]], ruski metropolit

; Neznan datum 
* [[Aldimir]], kranski despot (* ni znano)
* [[Ivan IV. Dukas Laskaris]], nikejski cesar (* [[1250]])
* [[Jožef ben Abraham Gikatila]], španski judovski mistik in rabin (* [[1248]])
* [[Gao (malijski vladar)|Gao]], malijski vladar
* [[Guillaume de Villaret]], 24. veliki mojster vitezov hospitalcev
* [[Mojzes iz Leona]], španski judovski mistik in rabin (* [[1250]])
* [[Qian Xuan]], kitajski slikar (* [[1235]])

==Opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1305|*]]</text>
      <sha1>1m8ty8pdj11ai9e1twivjh5c2ixqexr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1303</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1626</id>
    <revision>
      <id>6678005</id>
      <parentid>6576690</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T19:01:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ostalo */ disambig.</comment>
      <origin>6678005</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10971" sha1="gmp2wo07t5vteo4h61tkq3yeurwd77n" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1303''' ('''[[rimske številke|MCCCIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]].

== Dogodki ==
===Ugrabitev in smrt papeža Bonifacija VIII.===
* februar - '''Francoski kancler [[Guillaume de Nogaret]] predstavi kralju Filipu VI. drzen načrt ugrabitve papeža [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacija VIII.]] in njegove nasilne privedbe v Francijo.''' Z izjemno dobro delujočo obveščevalno mrežo spravi tvegan načrt v tek. Naravne zaveznike najde v lacijski družini [[hiša Colonna|Colonna]], ki je v sporu z lacijsko družino [[družina Gaetani|Caetani]]&lt;ref&gt;Obe izvirata iz izumrle linije [[grofija Tusculum|tusculumskih]] grofov, ki so obvladovali Rim v drugi polovici 10. in prvi polovici 11. stoletja.&lt;/ref&gt;, kateri pripada papež Bonifacij VIII. (krstno ime: Benedetto Caetani). 
* [[13. april]] - Papež Bonifacij VIII. izobči francoskega kralja [[Filip IV. Francoski|Filipa IV. Lepega]].
* [[20. april]] - Papež Bonifacij VIII. izda bulo ''In supremae praeminentia dignitatis'', s katero ustanovi rimsko [[Rimska univerza La Sapienza|Univerzo La Sapienza]]. Glavni namen je, da vzpostavi visokošolsko institucijo pod neposredno kontrolo Svetega sedeža.
* [[30. april]] - Papež Bonifacij VIII. prizna [[Albert I. Nemški|Alberta I. Habsburškega]] za nemškega kralja.
* [[30. maj]] - Preobrat v boju za madžarsko krono Svetega Štefana: papež Bonifacij VIII. prizna neapeljskega princa [[Karel I. Ogrski|Karla Roberta]] za kralja Ogrske. Do takrat najverjetnejšega kandidata češkega princa [[Venčeslav III. Češki|Venčeslava III.]] zapustijo številni podporniki.
* [[26. junij]] - S [[Sorbonna|Pariške univerze]] je izgnan tudi [[Duns Škot]], ki se je v investiturnem sporu postavil na stran papeža.
[[Slika:Bonifac8_Boccaccio.jpg|thumb|desno|320px|Klavrn konec papeža Bonifacija VIII. Roke naj bi si sam preglodal na smrtni postelji.]]
* [[7. september]] - [[Razžalitev v Anagniju]]: Guillaume de Nogaret in [[Sciarra Colonna]]&lt;ref&gt;vodja hiše Colonna&lt;/ref&gt; z dva tisoč najemniki okupirata komuno [[Anagni]], kjer se v svoji rezidenci nahaja papež. Vsi, ki naj bi papeža varovali, pobegnejo. Pri njem ostanejo le najbolj zvesti, ki pa ne igrajo vojaške vloge. Najemniki opustošijo rezidenco in se spravijo nad papeža, ki mu Sciarra Colonna primaže klofuto. Nadaljnji linč zaustavi Guillaume de Nogaret. Ob novici ugrabitve mestna komuna nemudoma izolira napadalce v palači.
* [[9. september]] - Milica mestne komune Anagnija prežene Francoze in jim s tem prepreči načrte, da bi papeža odvedli v Francijo, kjer bi ga javno ponižali in degradirali. Dogodek je za telesno oslabelega papeža prevelik stres, zato si ne opomore več in huje zboli. 
* [[11. oktober]] - Starostno telesno oslabel in po hudi duševni travmi septembrske ugrabitve umre papež [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacij VIII.]]. Kljub temu, da francoskemu kralju Filipu IV. ni uspelo privesti papeža v Francijo, pomeni misija za francosko krono uspeh, saj razkrije ranljivost rimskih papežev. [[1304]] ↔
* [[22. oktober]] - Po kratkem [[konklave|konklavu]] umrlega papeža Bonifacija VIII. nasledi [[papež Benedikt XI.|Benedikt XI.]]&lt;ref&gt;kristno ime Nicola Boccasini&lt;/ref&gt;, 194. papež po [[seznam papežev|seznamu]].&lt;ref&gt;Krstno ime Nicola Boccasini&lt;/ref&gt; Novi papež hiti s popravljanjem škode, ki jo je povzročil njegov predhodnik. V spravnem duhu prekliče izobčenje Filipa IV. in njegovih dvornikov ter ignorira bulo ''[[Unam sanctam]]''. [[1304]] ↔
* Tega leta ustanovi Filip IV. [[Univerza v Avignonu|Univerzo v Avignonu]], kar je prvi institucionalni korak k [[Avignonsko papeštvo|avignonskemu papeštvu]].

===Prva vojna za škotsko neodvisnost===
* [[24. februar]] - [[Bitka pri Roslinu]]: zaradi zimskih razmer gre za manjši spopad med Angleži in Škoti, v katerem sicer zmagajo slednji.
* maj - Začetek ponovne angleške invazije na Škotsko.
* [[29. maj]] - Dokončno parafirano [[Sporazum v Parizu (1303)|premirje]] med angleško in francosko krono osami škotski odpor. Francoski kralj [[Filip IV. Francoski|Filip IV.]] vrne [[Vojvodina Gaskonja|Vojvodino Gaskonjo]] angleškemu kralju [[Edvard I. Angleški|Edvardu I.]]. Francoska princesa [[Izabela Francoska (1295-1358)|Izabela]] je obljubljena v zakon valižanskemu princu [[Edvard II. Angleški|Edvardu Caernarfon]]u.
* julij - Angleška vojska pod vodstvom kralja Edvarda I. napreduje od [[Edinburgh]]a do [[Perth]]a.↓
* Avgusta → prispe v pristaniško mesto [[Aberdeen]]. Nato se obrne proti severu, kjer se v provinci [[Moray]] obrne in začne vračati čez [[Škotsko višavje|Višavje]] nazaj proti jugu. Na poti Edvard I. ne naleti na odpor, predajajo se mu vsi škotski plemiči, razen [[William Wallace|Williama Walleceja]]. Jedro odpora vodi baron Badenocha [[John III. Comyn]]. Druga skupina odpora se nahaja v utrdbi [[Grad Stirling|Stirling]], ki jo nadzira vitez [[William Oliphant (1313)|William Oliphant]]. [[1304]] ↔

===Države naslednice Mongolskega imperija===
* začetek leta - Ilkanatska vojska zavaruje vzhodno mejo Ilkanata pred čagatajsko vojsko iz Afganistana. Po neuspešni invaziji nad indijski Delhijski sultanat (← [[1299]]) se poskušajo afganistanski Mongoli/Moguli pod vodstvom [[Čutluk Hvadže]], sina kana [[Duva|Duve]], uveljaviti na meji z Ilkanatom.
* [[20. april|20-22. april]] - '''[[Bitka na planjavi Mardž al-Saffar (1303)|Bitka na planjavi Mardž al-Saffar]]: odločujoča zmaga egiptovskih mamelukov''' pod vodstvom generala [[Bajbars II.|Bajbarsa]] '''nad mongolsko vojsko [[Ilkanat]]a''' pod vodstvom generala [[Kutulšah]]a.
* [[27. april]] - Neapeljski kralj [[Karel II. Anžujski]], ki to leto prejme mongolsko odposlanstvo iz Ilkanata, odpošlje na ilkanatski dvor ambasadorja Gualteriusa de Lavendela. 
** Istega leta pošlje kan Mahmud Gazan preko papeškega veleposlanika [[Buscarello de Ghizolfi|Boskarela iz Ghizolfija]] pismo angleškemu kralju [[Edvard I. Angleški|Edvardu I.]], v katerem mu obljubi, da bo vrnil križarjem Jeruzalem v zameno za pomoč v boju proti egiptovskim mamelukom.
* [[Čagatajski kanat]]: da bi preprečil državljansko vojno, kan [[Duva]] prizna vladarske pravice [[Čapar]]ju, sinu umrlega ''de facto'' kana [[Kaidu]]ja, na območju, ki mu vlada. [[1304]] ↔
* [[Junan]], Kitajska: upre se lokalno plemstvo, ki mora kriti stroške (neuspešnih) invazij v Burmo, katerih izkupiček je zgolj nekaj ohlapnih tributarnih zavez. Vrhovni kan [[Temür Kan|Temür]] zatre upor.
* V mongolskem izgnanstvu na dvoru Zlate horde umre bivši bolgarski car [[Ivan Asen III.]]. Z njim izumre dinastija [[Aseni|Asenov]].

===Ostalo===
* [[1. februar]] - Angleški kralj [[Edvard I. Angleški|Edvard I.]] izda ''[[Carta Mercatoria|Carto Mercatorio]]'', s katero omogoči svobodno trgovanje znotraj Anglije/Walesa ter fiksira in poenoti dajatve za tuje trgovce.
* [[4. marec]] - Umrlega prvega moskovskega kneza [[Daniel Moskovski|Daniela Aleksandroviča]] nasledi sin [[Jurij Moskovski|Jurij Danilovič]].
* [[4. april]] - [[Bitka pri Arquesu]], [[francosko-flamska vojna]]: flamska [[Pirova zmaga]] nad francosko vojsko, s katero preprečijo francosko invazijo. Francozi se sicer umaknejo, vendar povzročijo Flamcem hude izgube.
* [[8. avgust]] - '''Močan potres z epicentrom pod Kreto in cunami, ki mu sledi, terjata več tisoč žrtev.''' V potresu je nepopravljivo poškodovan tudi aleksandrijski [[Faros (svetilnik)|svetilnik]], eno do takrat še ohranjenih [[Sedem čudes starega veka|sedmih čudes sveta]]. Potres dodobra načne velik del zunanje gladke površine [[Keopsova piramida|Keopsove piramide]], ki konča ob vznožju piramide. V naslednjih desetletjih so ti kamni uporabljeni za gradnjo mošej in utrdb. [[1323]] ↔
* september - [[Bizantinsko cesarstvo]]: najemniška [[Katalonska združba]], ki jo vodi piratski kapitan in bivši templjar [[Roger de Flor]], prispe v Konstantinopel, kjer vstopi v službo k cesarju [[Andronik II. Paleolog|Androniku II. Paleologu]]. Katalonsko združbo sestavlja 1.500 vitezov in 4.000 visoko izurjenih pešakov-almogavarjev. [[1304]] ↔
* [[18. oktober]] - [[Elbląg|Elbing]], Prusija: [[križniki]] so nezadovoljni z velikim mojstrom reda [[Gottfried von Hohenlohe|Gotfridom iz Hohenloheja]], ki je stacioniran v Italiji zanemarjal upravljanje redov v Prusiji in Livoniji, in ga prisilijo v abdikacijo. Novi veliki mojster meniškega viteškega reda križnikov postane dosti bolj bojeviti [[Siegfried von Feuchtwangen|Sigfrid iz Feuchtwangna]].
* [[Bitka pri Dimbosu]], [[bizantinsko-otomanske vojne]]: Osmani pod vodstvom sultana [[Osman I.|Osmana I.]] še enkrat porazijo Bizantince, ki poskušajo pod vodstvom cesarja [[Andronik II. Paleolog|Andronika II. Paleologa]] zaustaviti napredovanje Turkov. Obe strani utrpita hude izgube, zato Bizantinci končajo na slabšem kot pred bitko.
* Umrlega vojvodo egejskega otoka Naxos [[Marko II. Sanudo|Marka II. Sanuda]] nasledi sin [[Vilijem I. Sanudo|Vilijem I.]]
* Severnozahodna Indija: sultan [[Delhijski sultanat|Delhijskega sultanata]] [[Alauddin Hildži]] osvoji severnoindijsko hindujsko kraljestvo [[Mewar]].
* '''Angleški kralj [[Edvard I. Angleški|Edvard I.]] potrdi [[Avoirdupois merski sistem]], s katerim poenoti merjenje mase na osnovi funta, ki ima 16 unč.''' Ta merski sistem je še vedno v rabi v ZDA, medtem ko so ostale anglosaksonske dežele prešle&lt;ref&gt;Vsaj kar zadeva uradno rabo.&lt;/ref&gt; na [[Metrični sistem enot|metrični sistem]].
* Kitajski matematik [[Džu Šidžje|Zhu Shijie]] izda njegovo najpomembnejše delo ''Dragoceno (popolno, natančno) ogledalo štirih elementov (neznank)'', ki predstavlja vrh kitajske [[algebra|algebre]].
[[Slika:%E5%9B%9B%E5%85%83%E8%87%AA%E4%B9%98%E6%BC%94%E6%AE%B5%E5%9B%BE.jpg|thumb|desno|350px|Tabeli iz Zhu Shijievega ''Ogledala štirih elementov'']]

== Rojstva ==
* [[22. februar]] - [[Šidebala]]&lt;ref&gt;znan še kot Gegeen kagan in cesar Yingzong dinastije Yuan&lt;/ref&gt;, mongolski vrhovni kan, cesar dinastije Yuan († [[1323]])
* 2. junij - [[Abu Said|Abu Said Bahadur]], zadnji vladar [[Ilkanat]]a († [[1335]])

; Neznan datum
* [[Brigita Švedska]], mistikinja, svetnica († [[1373]])
* [[Hodžo Takatoki]], zadnji japonski regent Šogunata Kamakura († [[1333]])

== Smrti ==
* [[4. marec]] - [[Daniel Moskovski]], moskovski knez, pravoslavni svetnik (* [[1261]])
* [[19. maj]] - [[Ivo Kermartin]], francoski pravnik in svetnik (* [[1253]])
* [[8. avgust]] - [[Henrik Kastiljski (1230-1303)|Henrik Kastiljski]], kastiljski princ, vojskovodja (* [[1230]])
* [[11. oktober]] - [[papež Bonifacij VIII.]] (* [[1235]])
* [[27. oktober]] - [[Beatrika Kastiljska (1242–1303)|Beatrika Kastiljska]], portugalska kraljica (* [[1242]])

; Neznan datum
* [[Ivan Asen III.]], bolgarski car (* [[1260]])
* [[Marko II. Sanudo]], vojvoda Naxosa
* [[Peire Pelet]], okcitanski trubadur

==Opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1303|*]]</text>
      <sha1>gmp2wo07t5vteo4h61tkq3yeurwd77n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Harrison</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1663</id>
    <revision>
      <id>6677986</id>
      <parentid>6522690</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:54:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Urarstvo */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6677986</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20680" sha1="cx1smb3dcszrx0u04o0lpmk2ag4r91u" xml:space="preserve">{{refimprove}}
{{infopolje Znanstvenik
|name         = John Harrison
|birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date   = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place  = &lt;!-- WD --&gt;
|residence    = [[Red Lion Square]]
|nationality  = {{ikonazastave|Anglija}} [[Angleži|angleška]]
|field        = [[horologija]]
|work_institution = 
|alma_mater   = 
|doctoral_advisor = 
|doctoral_students = 
|known_for    = pomorski [[kronometer]]
|prizes       = [[Copleyjeva medalja]] {{small|(1749)}}
|influenced by = [[Alena Mataitoga]]
|religion     = [[hindu]]izem
|footnotes    = 
}}
'''John Harrison''' [džón hêrison], [[Angleži|angleški]] [[tesar]], [[urar]] in [[izumitelj]], * [[24. marec]] [[1693]], [[Foulby]] pri [[Wakefield]]u, [[tradicionalne grofije Anglije|grofija]] [[Yorkshire]], [[Anglija]], † [[24. marec]] [[1776]], [[London]].

John Harrison je znan predvsem po [[izum]]u prvega praktično uporabnega [[kronometer|kronometra]], ki je omogočil zanesljivo določanje [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] pri [[morje|morski]] [[plovba|plovbi]]. Ker je s tem omogočil pravi razcvet britanskega pomorstva, ga je angleški parlament nagradil z 20,000 [[Britanski funt|funti]], kar bi danes naneslo približno 3,65 milijona [[Evro|evrov]]. &lt;ref&gt;{{sktxt|Allan|2003}}.&lt;/ref&gt;  

Na anketi 100 Največjih Britancev, ki jo je leta 2002 izvedla televizijska hiša [[BBC]], je Harrison zasedel 39. mesto. &lt;ref&gt;[http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/tv_and_radio/2208671.stm ''100 great British heroes'', BBC, 21. avgust 2002].Pridobljeno 10.2.2012.&lt;/ref&gt;

== Začetki ==

Harrison se je rodil v številni družini, v kateri so se vsi imenovali John, Henry ali Elizabeth. Čeprav se nam takšno pomanjkanje imen danes zdi nekoliko čudaško, pa v tedanji Angliji očitno ni bilo. John Harrison je bil tako hkrati sin, vnuk, brat in stric Henryja, Elisabeth pa so bile njegova mati, sestra, obe ženi, hči in tri snahe. Zato ni čudno, da [[zgodovinar]]ji do danes niso mogli do kraja razčistiti, kdo izmed Johnov je pravzaprav tisti, ki se ga je kasneje prijelo ime »Zemljepisna dolžina«. Bil je najstarejši sin od petih [[tesar]]jevih otrok. Njegova družina se je kmalu po njegovem rojstvu preselila v [[Barrow]] v [[Lincolnshire]]. Izučil se je za [[mizar]]ja, sam se je naučil brati in pisati, igral je na [[viola|violo]], [[uglaševanje|uglaševal]] je [[zvon]]ove in nekaj časa dirigiral [[cerkveni zbor|cerkvenemu zboru]].&lt;ref&gt;{{sktxt|Sobel|1995}}.&lt;/ref&gt; V prostem času pa je gradil in popravljal [[ura (naprava)|ure]]. Zgodba pravi, da je pri šestih letih, ko je preboleval koze, za [[igrača|igračo]] dobil uro. Ure in ure je poslušal njeno bitje in raziskoval njene gibljive dele. Dandanes učenjaki temu ne verjamejo, ker so bile tedaj [[stenska ura|stenske]] in [[zapestna ura|zapestne ure]] še zelo drage, Harrisonova družina pa ni bila preveč bogata.

== Urarstvo ==

Kje in kako si je Harrison lahko pridobil [[urarstvo|urarsko]] znanje, ostaja skrivnost, saj tedaj daleč naokoli ni bilo nobenega urarja, ki bi mu bil pri tem lahko pomagal. Bil je zelo spreten in s svojimi spretnostmi je izboljševal ure že med njihovo izdelavo. Svojo prvo uro je izdelal leta 1713. Njen [[mehanizem]] je bil [[les]]en. Nekaj let kasneje je naredil še dve. Čeprav so te ure, ki so se ohranile, pravi mojstrski in celo umetniški mizarski izdelki, v urarskem pogledu ne izstopajo. Z njimi pa si je Harrison pridobil sloves spretnega urarja in leta 1720 je dobil naročilo za uro v stolpiču graščine v [[Brocklesby Park]]u. Ta ura je povsem jasno pokazala, kako dober urar je bil Harrison. Kjerkoli se je dalo, se je ognil uporabi [[jeklo|jekla]], ker bi [[Korozija|rjavenje]] uro pač lahko pokvarilo. Ure s kotvo, nadzorne naprave za koračno razbremenjevanje njene gonilne moči, tudi ni bilo treba mazati, ker so bili vsi njeni drseči deli skoraj brez [[trenje|trenja]] narejeni iz tropskega lesa ''lignum vitae'', ki sam izloča vso potrebno maščobo. Ura neprekinjeno teče že 270 let in za nekaj časa so jo ustavili le med njeno obnovo leta 1884. Vsaka [[ura na nihalo]] je občutljiva na spremembo [[temperatura|temperature]], ker se z njo spreminja [[dolžina]] [[nihalo|nihala]]. Sprememba ni velika. Pri vsakem nihaju (približno 100.000-krat na [[dan]], število je seveda odvisno od dolžine nihala) pa se k skupni napaki prišteje še dodatna malenkost. Zato ura lahko v dnevu zaostane za več kot 4 [[sekunda|sekunde]] na vsako stopinjo temperaturne spremembe. Harrison se je leta 1726 napaki izognil z [[bimetal]]nim nihalom in izdelal [[kompenzacijsko nihalo]], ki so ga izmenično sestavljale medeninaste in jeklene palice, tako da so se različni temperaturni raztezki in skrčki obeh kovin med seboj izničevali. Podobno kompenzacijsko nihalo z [[živo srebro|živim srebrom]] je leta 1721 skonstruiral tudi [[George Graham]], znameniti londonski urar. Harrisonove ure s temperaturno kompenziranimi nihali in s še nekaterimi izboljšavami so tekle skoraj neverjetno natančno. Odstopale so le kako sekundo na [[mesec]]. Določanje natančnosti takšnih ur ni ravno lahko, saj njihova odstopanja povzroča  [[kroženje]] [[Zemlja|Zemlje]] okrog [[Sonce|Sonca]]. Povprečni [[čas]] mehanske ure je s Sončevim časom mogoče uskladiti le s [[časovna enačba|časovno enačbo]]. V današnjem času elektronskih in [[atomska ura|atomskih ur]] se napaka [[sekunda|sekunde]] na [[mesec]] morda sliši veliko, toda takrat so najboljše ure tekle le [[minuta|minuto]] na dan natančno.

== Kronometer ==
[[slika:Harrison's Chronometer H5.JPG|thumb|Harrisonov kronometer H5]]

[[Angleški parlament]] je po [[Isaac Newton|Newtonovem]] poročanju o meritvah [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] na morju sprejel [[Zakon o zemljepisni dolžini]], ki je obljubil velikansko nagrado 20.000 [[funt šterling|funtov]] iznajditelju uporabne metode določanja zemljepisne dolžne na ½ minute natančno, 15 tisoč funtov za ⅔ stopinje oziroma 10 tisoč za 1 stopinjo. Razpisana nagrada je povzročila pravo poplavo [[izum]]ov. Urar Jeremija Thacker je predlagal [[kronometer]]. Ime za natančno navigacijsko uro si je izmislil, ko je nekoč zajedljivo tolmačil prismuknjene predloge, ki jih je dobivala parlamentarna komisija. Ime se je prijelo, njegov kronometer pa ni in ni hotel teči dovolj natančno, čeprav je bil pred neprijaznim okoljem na ladji zavarovan s [[steklo|steklenim]] zvonom. 

Izdelave kronometra se je seveda lotil tudi Harrison in leta 1728 je odšel v London. S seboj je vzel modele svojih izumov v naravnih velikostih in risbe za predlagano pomorsko uro. Z njimi si je skušal priboriti nagrado za določevanje zemljepisne dolžine na morju. Sestal se je z [[Edmond Halley|Edmondom Halleyjem]], tedanjim  [[kraljevi astronom|kraljevim astronomom]] in članom Komisije za dolžine, ter mu predstavil svoje zamisli. Halley ga je napotil h Grahamu, zelo znanemu urarju in dobremu človeku. Njegova stenska ura bi vsekakor zadostila parlamentarnemu Zakonu, če bi seveda preživela vožnjo z ladjo. Graham je imel o zamisli tako visoko mnenje, da je osebno dal Harrisonu celo izdatno denarno posojilo, s katerim se je lahko lotil dela. Leta 1735 je tako po petih letih dela naredil prvi prenosni kronometer, ki ga je poimenoval ''Harrison Number One'' ali krajše ''[[H1]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Harrison's Marine timekeeper (H1)|publisher= [[National Maritime Museum]]|url= http://www.nmm.ac.uk/collections/explore/object.cfm?ID=ZAA0034|date= |accessdate= 2008-02-25|language= en}}&lt;/ref&gt; Le-tega ni uravnavalo [[nihalo|težno nihalo]], saj se je namreč pokazalo, da slednje ni moglo dolgo ohraniti natančnega časa. Namesto težnega je tako uporabil sučno [[nihalo|vzmetno nihalo]]. [[Masa]] ure je bila okoli 35 [[kilogram|kg]], spraviti pa jo je bilo moč v kockasto omaro s stranico 1,2 [[meter|metra]]. Dostavil je uro Grahamu in ta ga je leta 1737 predstavil [[Kraljeva družba|Kraljevi družbi]], ki je Harrisona v njegovem imenu predstavljala pri Komisiji za dolžine. Komisija po 14 letih neuspehov ni verjela v takšno gradnjo in je zahtevala poskus na morju. Da bi jo preizkusili, je ministrstvo vojne mornarice ukazalo [[kapitan]]u Proctorju, poveljniku [[jadrnica|jadrnice]] ''Centurion'', ki se je ravno odpravljala v [[Lizbona|Lizbono]], naj vzame s seboj uro in njenega konstruktorja. Preskus ni minil brez težav, toda ne za kronometer: Harrisona je namreč ves čas poti dajala huda morska bolezen, Proctor je v Lizboni nepričakovano umrl, na poti nazaj pa bi ladja zlahka nasedla prav na tistem mestu, kjer je pred leti potonilo tudi angleško ladjevje [[admiral]]a [[Clowdisley Showell|Clowdisleya Shovella]], če Harrison kapitana Willsa, ki je zamenjal Proctorja, ne bi opozoril na navigacijsko napako. Na kapitana in navigatorja je natančnost ure seveda naredila velikanski vtis in sta jo v svojem poročilu zelo pohvalila. Pozneje se je pokazalo, da so njuni lastni izračuni kazali, da je bila ladja pri povratku v Anglijo 90 [[milja|milj]] oddaljena od obale, H1 pa jih je pripeljal natančno pred obalo. Vendar pa to ni bila čezoceanska plovba, kakor je zahtevala Komisija za dolžine. Harrisona in njegov kronometer H1, je parlamentarna komisija sprejela z naklonjenostjo. Sam izumitelj pa z uro ni bil zadovoljen. Menil je, da je H1 sicer povsem spodoben kronometer, ni pa popoln. Če bi mu odobrili še dodatnih 500 funtov, bi v dosegljivem času izdelal še boljšega. H1 je Komisijo vseeno navdušil in je podelila Harrisonu 500 funtov za nadaljevanje njegovega dela. Harrison je začel izdelovati bolj grobo inačico [[H2]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Harrison's Marine timekeeper (H2)|publisher= [[National Maritime Museum]]|url= http://www.nmm.ac.uk/collections/explore/object.cfm?ID=ZAA0035|date= |accessdate= 2008-02-25|language= en}}&lt;/ref&gt;, ki jo je končal leta 1741 po treh letih izdelave in dveh letih preskušanja na celini. Tudi z njim ni bil zadovoljen in imel je še veliko novih zamisli, kako napravo še izboljšati. Tedaj je bila Anglija med [[Vojna za avstrijsko nasledstvo|Vojno za avstrijsko nasledstvo]] v vojni s [[Španija|Španijo]] in urni mehanizem je bil vreden preveč, da bi ga pustili pasti v španske roke. Svojo obljubo ter prošnjo za denar je zato pač ponovil. Še enkrat so mu ustregli in mu podelili še dodatnih 500 funtov, da je počakal na konec vojne in začel izdelovati [[H3]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Harrison's Marine timekeeper (H3)|publisher=[[National Maritime Museum]]|url= http://www.nmm.ac.uk/collections/explore/object.cfm?ID=ZAA0036|date= |accessdate= 2008-02-25|language= en}}&lt;/ref&gt;, toda tokrat je trajalo skoraj 20 let, da ga je dokončal. Ni jasno, zakaj je delo trajalo toliko časa, saj je bil Harrison delavec, ki ni poznal počitka. Za svoj najnovejši kronometer je izumil kroglične [[ležaj]]e in [[nemirka|nemirko]] z bimetalnim obodom, ki je, podobno kot nihala njegovih stenskih ur, neobčutljiva za temperaturne spremembe. H3 je bil leta 1759 najboljši kronometer dotlej, obenem pa je bil pol manjši in skoraj pol lažji od obeh svojih predhodnikov. Ker Harrison tudi z njim še ni bil zadovoljen, se je zgodba z odlogom in posojilom pred komisijo ponovila še tretjič, pet let kasneje pa je opustil izdelavo.

Leta 1749 je Harrison za svoje [[znanost|znanstvene]] dosežke prejel [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] iz [[London]]a.

== Stalne izboljšave in boji ==

Po tem je predlagal izdelavo dveh novih modelov, [[H4]] in [[H5]]. Tokrat je komisiji leta 1760 predstavil uro, za katero je vedel, da je pravi ladijski kronometer. In še malo se ni zmotil. Obiskovalce Angleškega pomorskega muzeja v [[Greenwich]]u, kjer si je mogoče vse štiri kronometre ogledati, pogled na H4 navadno nekoliko zmede, saj je ta urarska mojstrovina videti kot povsem običajna, le nekoliko večja [[žepna ura]]. H4 je postal mojstrsko delo Harrisonovih konstrukcij, ki ga poznamo danes. Vsi prejšnji instrumenti so bile težke naprave za merjenje časa v najslabših vremenskih pogojih na morju, H4 pa je bil ličen instrument s premerom [[1 E-1 m|133 mm]] in maso [[1 E0 kg|1,45 kg]]. Za izdelavo H4 je Harrison, tedaj 68-leten, potreboval 13 let.

Po tolikih letih čakanja je v parlamentarni komisiji zanimanje za kronometre nekoliko upadlo. Vse bolj so postajale uporabne tudi [[Lunine tabele]], [[John Flamsteed|Flamsteedovo]] in [[Isaac Newton|Newtonovo]] delo. Začeli so izdajati povsem uporabne Lunine tabele in mnogi so menili, da je vprašanje zemljepisne dolžine s tem rešeno. Kljub temu pa so H4 preskusili še na morju. Leta 1761 ga je zaupal sinu Williamu, ki je odplul na čezoceansko plovbo. Na ladjo ''Deptford'', ki ji je poveljeval kapitan Diggers, so vkrcali kronometer in Williama, ker se stari urar glede na svoje slabe izkušnje s poti v Lizbono preskusa ure ni hotel udeležiti. Že kmalu po odhodu je na ladji izbruhnila huda kriza. Vse [[pivo]] na njej se je pokvarilo in kapitan ga je ukazal zliti v morje. »Ljudje morajo piti [[voda|vodo]],« je obupan zapisal v [[ladijski dnevnik]]. Toda William ga je lahko potolažil, češ da je [[Madeira]], kjer bodo vodo lahko nadomestili z [[vino]]m, blizu. Ko se je otok naslednjega jutra res prikazal na obzorju, je to na kapitana Diggersa naredilo zelo velik vtis. Williamu se je takoj ponudil kot kupec prvega ladijskega kronometra, ki bi ga z očetom hotela prodati. Do [[Jamajka|Jamajke]], pot je trajala celih 81 dni, je kronometer zaostal le za 5 sekund, lega ladje pa je odstopala le za 2 milji, ob povratku v Anglijo pa je skupna napaka znašala 2 minuti. Pri vrnitvi ladje je Harrison čakal na nagrado 20.000 funtov, Komisija pa mu jo je zavrnila, ker ni verjela, da natančnost ni bila zgolj srečno naključje. Zahtevala je še en poskus. Harrisonova sta bila besna in sta zahtevala svojo nagrado. Zadeva je prišla pred parlament, ki je za konstrukcijo ponudil 5.000 funtov. Zavrnila sta in načrtovala novo potovanje na [[Barbados]], da bi utišala nerazumevajočo Komisijo.

V času poskusa je leta 1753 [[Tobias Mayer]] razvil še eno metodo za merjenje zemljepisnih dolžin na podlagi [[Luna|Luninih]] razdalj v takšni meri, da je bila primerna za preskušanje. Luna se je gibala dovolj hitro, skoraj 15° na dan in njeno [[gibanje]] so lahko merili zelo preprosto. [[Kot]] med Luno in [[Sonce]]m za poljuben dan so primerjali s kotom Lune nad [[obzorje]]m in s tem so lahko izračunali »pravo lego« Lune, iz nje pa [[zemljepisna dolžina|zemljepisno dolžino]].

Pri Harrisonovemu drugem poskusu modela H4 so poprosili častitljivega [[Nevil Maskelyne|Nevila Maskelynea]], da je spremljal ladjo ''Tartar'' in preskušal metodo z Mayerjevo lunsko uro. Še enkrat se je H4 izkazal, saj je izmeril lego glavnega mesta [[Bridgetown]]a na jugozahodni obali otoka z napako, manjšo od 10 milj. Tudi Maskelyneove meritve z napako 30 milj niso bile slabe, vendar so potrebovale več dodatnega dela in računov. Z lunsko uro je bilo mogoče določiti lego natančno na štiri ločne minute, pri kronometru pa je bila meja samo ena ločna minuta. Leta 1765 so na sestanku Komisije predstavili rezultate. Spet niso mogli verjeti, da meritev ni bila le sreča in zadevo prepustili parlamentu, ki je ponudil 10.000 funtov. Medtem je H4 začel dolgoročno preskušati [[kraljevi astronom]].

Na žalost so za kraljevega astronoma pri povratku iz [[Barbados]]a izbrali Maskelynea, ki je predsedoval tudi Komisiji za dolžine. Zavrnil je poročilo o H4 in trdil, da je bila »nakopičena stopnja« ure, to je čas, za katerega je ura prehitevala ali zaostajala na dan, v bistvu [[nenatančnost]]. Ni dovolil njene masovne izdelave in uporabe za merjenje dolžin. S tem H4 ni zadovoljil zahtevam Komisije, čeprav se je v resnici izkazal dvakrat.

Harrison je začel izdelovati H5 še med preskušanjem H4, ko so kronometer poslali okoli sveta. Po treh letih je imel vsega zadosti. Tokrat se je obrnil za pomoč celo k samemu kralju [[Jurij III.|Juriju III.]] Kralj je preskusil H5 osebno v palači. Ko je ura v desetih dneh zaostajala samo štiri in pol sekunde, je bil besen in je dejal, da bo Harrisona povzdignil v [[viteštvo|viteški red]]. Parlamentu je zagrozil, da jih bo grajal osebno, če ne dodelijo Harrisonu nagrade v celotnem znesku. Tako je Harrison leta 1773 končno le prejel nagrado.

== Uspeh in priznanje ==

[[Slika:John Harrison tombstone.jpg|thumb|right|Harrisonov nagrobnik na [[pokopališče|pokopališču]] [[Hampstead]].]]
[[Slika:HarrisonBP.jpg|thumb|right|Modra spominska plošča na južni strani hiše na Red Lion Square, Holborn, London, kjer je Harrison živel in umrl]]

Med prvimi, ki so se navdušili nad Harrisonovim kronometrom, je bil kapitan [[James Cook]]. Na svojo drugo pot se je odpravil z uro, ki jo je po Harrisonovem vzorcu leta 1770 izdelal urar [[Larcum Kendall]], da bi se videlo, ali je izdelavo zapletenega mehanizma sploh mogoče ponoviti. Svoj model je imenoval K1. Kronometer je stal 450 funtov, kar je bilo takrat več, kot bi kak urar lahko zaslužil v desetletju. Po Cookovem mnenju je bil izdelek vreden svoje cene. Cook se nad ceno svojega kronometra ni zmrdoval, ker ga je pač dobil zastonj od kralja. Drugi kapitani pa takšne sreče niso imeli in v primerjavi s ceno knjige Luninih tabel in [[sekstant]]a, približno 20 funtov, je bila cena kronometra astronomska. Mayerjevo metodo Luninih razdalj bi lahko uporabljali še naslednjih sto let, toda kronometre so kmalu začeli izdelovati serijsko in že leta 1780, le eno leto po Cookovi smrti, je bila cena povsem spodobne navigacijske ure samo še 65 funtov, slabše pa so bile še cenejše. V primerjavi z Luninimi tabelami so se kronometri v praksi izkazali za boljše, čeprav so tabele uporabljali vse do konca 19. stoletja. Kapitan, ki po navadi ni rad računal, je običajno s kronometrom lahko določil zemljepisno dolžino dvakrat bolj natančno kakor z opazovanjem Lune. Če je bilo na ladji več kronometrov, kar je s padajočo ceno ur postajalo vse bolj pogosto, pa primerjave sploh ni bilo. Na ladji ''[[HMS Beagle|Beagle]]'', s katero je [[Charles Darwin]] leta 1831 odplul na pot okoli sveta, je bilo tako kar 22 kronometrov: 11 jih je priskrbela mornarica, 6 jih je bilo v lasti [[kapitan]]a [[Robert FitzRoy|FitzRoya]], 5 pa si jih je bil ta sposodil od znancev. FitzRoy je bil ob tem še odličen [[matematik]].

Leta 1920 je nekdanji mornariški poročnik Rupert T. Gold našel model H1 in 13 let obnavljal Harrisonove ure v njihovo izvirno stanje. Njegovo zgodbo so leta 1999 posneli na filmu ''Dolžina'' (''Longitude''), Golda je zaigral [[Jeremy Irons]], Harrisona pa [[Michael Gambon]].

== Glej tudi ==

* [[seznam angleških izumiteljev]]
* [[horologija]]
* [[časovni pregled tehnologije merjenja časa]]

== Sklici ==

{{sklici|3}}

== Viri ==

* {{citat|last1= Allan|first1= G.|title= Inflation: The value of the pound|publisher= House of Commons library|date= november 2003|url= http://www.parliament.uk/commons/lib/research/rp2003/rp03-082.pdf|accessdate= |language= en}}
* {{citat|last1= Sobel|first1= Dava|title= Longitude: The True Story of a Lone Genius Who Solved the Greatest Scientific Problem of His Time|date= 1995|location= New York|publisher= Penguin|isbn= 0-14-025879-5}}

== Nadaljnje branje ==
{{Zbirka|John Harrison}}
* {{citat|last1= Sobel|first1= Dava|title= Longitude: The True Story of a Lone Genius Who Solved the Greatest Scientific Problem of His Time|date= 1995|location= New York|publisher= Penguin|isbn= 978-0-8027-1312-4}}
* {{citat|last1= Sobel|first1= Dava|last2= Andrewes|first2= Willam J. H.|title= The Illustrated Longitude: The True Story of a Lone Genius Who Solved the Greatest Scientific Problem of His Time|date= 1998|location= New York|publisher= Walker Publishing Co.|isbn= 0-8027-1344-0}}
* {{citat|last1= North|first1= Thomas|title= The Church Bells of the County and City of Lincoln|date= 1882|location= Leicester|publisher= Samuel Clark| pages= 60–61}}
* {{citat|last1= Lasky|first1= Kathryn|title= The Man Who Made Time Travel|date= 2003}}
* {{citat|editor-last1= Wolfendale|editor-first1= |title= Harrison in the Abbey ; Published in Honour of John Harrison on the Occasion of the Unveiling of his Memorial in the Abbey on 24 March 2006|date= 2006|location= London|publisher= Worshipful Company of Clockmakers}}

{{-}}

{{Copleyjeva medalja}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Harrison, John}}

[[Kategorija:Angleški izumitelji]]
[[Kategorija:Angleški urarji]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Umrli na rojstni dan]]
[[Kategorija:Angleški tesarji]]</text>
      <sha1>cx1smb3dcszrx0u04o0lpmk2ag4r91u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1224</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1711</id>
    <revision>
      <id>6677985</id>
      <parentid>6576759</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:52:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig.</comment>
      <origin>6677985</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4818" sha1="bx38578nu4wz0rn1t5vis5tk1j01kpt" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1224''' ('''[[rimske številke|MCCXXIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]].
== Dogodki ==
* [[6. januar]] - '''[[Rekonkvista]]''': smrt almohadskega kalifa  [[Jusuf al-Mustansir|Jusufa II.]] povzroči politične premike na Iberskem polotoku. V [[Magreb]]u umrlega kalifa nasledi mlajši brat [[Abdul-Vahid I.]], v Al-Andaluzu pa se za nasledstvo spopadeta guvernerja Sevilije in Kordobe. Guverner slednje naprosi za pomoč kastiljskega kralja [[Ferdinand III. Kastiljski|Ferdinanda III.]] [[1225]] ↔ 
* [[14. januar]] - [[Albižanska križarska vojna]]: voditelja upornikov grofa [[Rajmond VI. Touluški]] in [[Roger-Bernard II. Foiški]] zavzameta mesto [[Carcassonne]]. Voditelj križarjev [[Amalrik VI. Montforški]], ki je primoran kapitulirati, preda pravice do svojih posesti v južni Franciji francoskemu kralju [[Ludvik VIII. Francoski|Ludviku VIII.]] [[1225]] ↔
* [[Bitka pri Poimanenon]]: [[Nikejsko cesarstvo]], ki ga vodi cesar [[Ivan III. Dukas Vatac]] izrine [[Latinsko cesarstvo]] iz skoraj celotnega severnozahodnega kota Male Azije. Za Latinsko cesarstvo, ki je ujeto v hkratni ofenzivi med Nikejsko cesarstvo in Epirskim despotatom, je položaj brezupen. [[1225]] ↔ 
* [[5. junij]] - Sicilski kralj [[Friderik II. Nemški|Friderik Hohenstaufen]] na svojo pobudo ustanovi [[Univerza v Neapelju|Univerzo v Neaplju]]. Gre za sploh prvo univerzo ustanovljeno brez privolitve in vmešavanja Cerkve. '''Istega leta preseli več kot 60.000 muslimanov s Sicilije in Malte v [[Mezzogiorno]], kjer jih naseli v posameznih naseljih, največ v mesto [[Lucera]]&lt;ref&gt;arb. Lugêrah&lt;/ref&gt; v severni Apuliji.'''&lt;ref&gt;→ [[1239]]&lt;/ref&gt; Kot rimsko-nemški cesar (Friderik II.) dovoli pregon [[katari|katarov]] in ostalih herezij v Lombardiji. 
* [[1. julij]] - Japonska: umrlega ''de facto'' nosilca oblasti regenta [[Hodžo Jošitoki Hodžo|Hodža Jošitokija]] nasledi sin [[Hodžo Jasutoki |Jasutoki]].
* [[15. julij]] - [[3. avgust]] - [[Obleganje La Rochelleja]]: potem ko zaman upajo na pomoč Angležev, meščani strateškega pristaniškega mesta La Rochelle odprejo [[mestna vrata]] francoskemu kralju Ludviku VIII.
[[Slika:Giotto - Legend of St Francis - -19- - Stigmatization of St Francis.jpg|thumb|desno|250px|Frančišek asiški prejme stigme. [[Giotto]] (1267-1337)]]
* [[14. september]] - [[Frančišek Asiški]] prejme [[stigme]] po 40-dnevnem postu in molitvi.↓
* september → [[Frančiškani]] razširijo svojo dejavnost v Anglijo.
* [[17. september]] - Kitajska: umrlega cesarja Južnega Songa [[Ningzong (Song)|Ningzonga]] nasledi cesar [[Lizong (Song)|Lizong]]. Ker se novi cesar, ki mu je bil prestol zaradi dvornih spletk podarjen, ni pretirano ukvarjal s politiko, dejansko oblast vodi en od ministrov.
* [[Gdansk]] prevzame [[lübeški zakoni|zakone]]&lt;ref&gt;Lübsches Recht, ''s''&lt;/ref&gt; mesta [[Lübeck]], čeprav ostane pod neposredno fevdalnim varstvom pomerelijskega kneza [[Svantopolk II. Pomeranijski|Svantopolka II.]]
* Meniški križarski red [[Livonsko bratstvo meča]] si podredi baltske [[Latgalijci|Latgalijce]].
* Umrlega irskega kralja Connachta  [[Cathal O'Connor|Cathala O'Connorja]] nasledi sin [[Aed O'Connor]].
* '''Epirski vladar [[Teodor Komnen Dukas]] zavzame [[Solun]] in s tem konča agonijo križarskega [[Solunsko kraljestvo|Solunskega kraljestva]].''' Solunski kralj [[Dimitrij Montferraški]], ki je to leto postal polnoleten, a so mu regenti zapravili kraljevino, v izgnanstvu ohrani naziv solunskega kralja. [[1230]] ↔
* Horezmijski šah [[Džalal ad-Din]] se vrne v Perzijo (jugozahodni ostanek propadlega Horezmijskega cesarstva), da bi začel z obnovo po [[Mongolski imperij|mongolskem]] opustošenju.  [[1225]] ↔
* Zaradi Mongolov v porečju reke Ind, oziroma njihovih na novo vzpostavljenih tributov, delhijski sultan [[Iltutmiš]] usmeri osvajalne ambicije na vzhod v Bihar, od koder prežene bengalske mameluke. Ko delihijska vojska zapusti Bihar, se Bengalci ponovno vrnejo. [[1126]] ↔

== Rojstva ==
* [[5. marec]] - [[Kinga Poljska]], ogrska princesa, poljska kraljica in svetnica († [[1292]])
* [[Boleslav Pobožni]], vojvoda Velikopoljske († [[1279]])
* [[Vilijem II. Flandrijski|Vilijem II.]], flandrijski grof († [[1251]])

== Smrti ==
* [[6. januar]] - [[Jusuf al-Mustansir|Jusuf II.]], almohadski kalif (* [[1203]])
* [[1. julij]] - [[Hodžo Jošitoki]], japonski regent šogunata (* [[1163]])
* [[17. september]] - cesar [[Ningzong (Song)|Ningzong]], dinastija Song (* [[1168]])
* [[Cathal O'Connor]], irski kralj Connachta (* [[1153]])
* [[Marija Francoska (1198–1238)|Marija Francoska]], vojvodinja Brabanta (* [[1198]])
* [[Xia Gui]], kitajski slikar (* [[1180]])

==Opombe==
{{sklici}}
== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1224|*]]</text>
      <sha1>bx38578nu4wz0rn1t5vis5tk1j01kpt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1221</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1714</id>
    <revision>
      <id>6677984</id>
      <parentid>6490396</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:51:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ostalo */ disambig.</comment>
      <origin>6677984</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7502" sha1="f7cfmxipslj4f5m6ymdvqyyzx21ko6g" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1221''' ('''[[rimske številke|MCCXXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]].
== Dogodki ==
===Invazija Mongolov na Horezmijsko cesarstvo===
* [[Mongoli]] nadaljujejo z osvajanjem [[Horezmijci|Horezmijskega cesarstva]]. Horezmijski šah [[Džalal al-Din]] prodira z ostankom zveste vojske proti severni Indiji.↓
* → Po zavzetju mesta [[Keneurgenč|Urgenču]] so še nezavzeta ozemlja propadlega Horezmijskega cesarstva daleč od pacifikacije. 
[[Slika:During the battle of Indus.jpg|thumb|right|250px|[[Bitka pri Indu]]: horezmijskemu šahu Džalal al-Dinu je uspelo prebroditi reko Ind. Ostali niso imeli te sreče.]]
* '''Armada generala [[Toluj]]a''', ki se je odcepila od glavnine z Džingiskanovim ukazom, da uniči ostanek horezmijske vojske pod vodstvom šaha Džalal al-Dina, med pregonom oblega in zavzame mesta [[Termez]], [[Balkh]] in prestolnico horezmijskega cesarstva '''[[Merv]]'''.↓
* → Merv pade po tednu dni obleganja. Pokol braniteljev in civilistov, ki ga izvrši Toluj, je še obsežnejši kot Džingiskanov pokol Urgenča. Skupno število žrtev že najverjetneje presega milijon. Po Mervu zavzame Toluj Nišapur in Herat. V '''Nišapurju''', kjer v boju pade Džingiskanov svak Tokučar, ne prizanese niti psom in mačkam.
* Toluj sledi horezmijskemu šahu razmeroma počasi, ker je zaposlen z obleganji in pokoli, zato Toluja dohiti glavnina pod Džingiskanom. Naslednji cilj je mesto [[Bamiyan|Bamijan]]. Ker v napadu umre Džigiskanov vnuk, Čagatajev sin [[Mutugen]], je usoda tega mesta prav tako kruta.
* [[Bitka v Parwanu]]: bežečemu horezmijskemu šahu Džalal al-Dinu se uspe med begom skozi današnji Afganistan vojaško okrepiti. Eno od mongolskih izvidnic mu uspe celo premagati, nato nadaljuje z begom proti Indiji. ↓ 
* → [[Bitka ob reki Ind]]: po porazu v Parwanu Džingiskan osebno vodi mongolsko vojsko z okoli 30.000 možmi v Indijo in porazi horezmijskega šaha Džalal ad-Dina. Šahu in zelo redkim preživelim uspe pobegniti. Po kratkem neuspešnem zasledovanju se Džingiskan vrne nazaj v osrednjo Azijo, kjer pusti vojsko in od tam vrne v Mongolijo. 
** Mongolska generala '''[[Džebe]] in [[Subedej]]''', ki sta ostala ločena od glavnine, po Džingiskanovih navodilih nadaljujeta z okoli 20.000 konjeniki z obhodom [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]], da bi napadla [[Kipčaki|Kipčake]] v hrbet. V tem letu premaga ta oddelek Mongolov [[Gruzijci|Gruzijce]] in med zimo 1221/1222 z nemajhnimi izgubami prečka Kavkaz. [[1222]] ↔

===Peta križarska vojna===
* Po smrti ikonijskega sultana [[Kajkavs I.|Kajkavsa I.]] ponehajo napadi ikonijskih Seldžukov na [[Ajubidi|Ajubide]] v severni Siriji in Mezopotamiji. 
* julij - Jeruzalemski kralj [[Ivan Briennski]] se pomiri s papeškim legatom [[Pelagij Galvani|Pelagijem Galvanijem]] in organizira novo invazijo križarjev Jeruzalemskega kraljestva, ki bi razbremenila in ozemeljsko povezala križarje v Damietti. 
* '''Križarski pohod na Kairo se sprevrže v katastrofo'''. Sultan Al-Kamil ukaže poplaviti suh kanal, ki so ga prečkali križarji, in s tem prekine povezavo med križarji in bazo v Damietti. Voditelj križarjev Pelagij je v brezupnem položaju prisiljen skleniti mir in v zameno za prost odhod vrniti Damietto Al-Kamilu. 
* Med križarji in Al-Kamilom je sklenjen 8 letni mir. Papež [[papež Honorij III.|Honorij III.]] za neuspeh križarske odprave okrivi rimsko-nemškega cesarja [[Friderik II. Nemški|Friderika II.]], ki se odprave kljub pozivu ni udeležil.

===Ostalo===
* [[18. januar]] - Po smrti meissenškega in lužiškega mejnega grofa [[Teodorik I. Meissenški|Teodorika I.]] nasledi marki Meissen in Lužice njegov sin [[Henrik III. Meissenški|Henrik III.]]
* [[25. marec]] - Kronanje [[Robert Courtenayjski|Roberta Courtenayjskega]] za latinskega cesarja Konstantinopla.
* [[21. junij]] - Po smrti vojvode Limburga in grofa Arlona [[Henrik III. Limburški|Henrika III.]] oba fevda podeduje njegov sin [[Valeran III. Limburški|Valeran III.]] 
* [[4. oktober]] -  Umrlega grofa Ponthieuja [[Vilijem IV. Ponthieujski|Vilijem IV.]] nasledi sin [[Gvido II. Ponthieujski|Gvido II.]]
* [[28. oktober]] - '''Avstrijski vojvoda [[Leopold VI. Avstrijski|Leopold VI.]] podeli [[Dunaj]]u mestne pravice.'''
*  [[Albižanska križarska vojna]]: voditelj upornikov touluški grof [[Rajmond VI. Touluški|Rajmond VI.]] zavzame [[Montréal, Aude|Montréal]]. Tudi grof Foixa [[Rajomnd-Roger Foiški|Rajmond-Roger]] izkoristi obrambno držo križarjev. To leto osvoji mesta Fanjeaux, Limoux in Pieusse. 
* Epirski vladar [[Teodor Komnen Dukas]] med obnovljeno ofenzivo proti Solunskemu kraljestvu zavzame mesti [[Serres|Ser]] in [[Drama, mesto|Drama]] ter s tem obkoli [[Solun]]. [[1225]] ↔
* Kijevski veliki knez [[Jurij II. Vsevolodovič]] ustanovi mesto [[Nižni Novgorod]] kot veliko utrdbo na sotočju rek [[Oka (reka)|Oke]] in [[Volga|Volge]] zaradi zaščite meje.
* Ustanovitev [[Univerza v Padovi|Univerze v Padovi]].
* Po smrti ustanovitelja dominikancev [[Sveti Dominik|Dominika]] prevzame vodenje reda [[Jordan Saksonski]].
[[Slika:Emperor Go-Horikawa.jpg|thumb|right|200px|Go-Horikava, še en od mladoletnih japonskih cesarjev.]]
* [[Puč Džokju]], Japonska: bivši cesar [[Go-Toba (japonski cesar)|Go-Toba]] se poskuša ponovno polastiti oblasti na [[Krizantemin prestol|Krizanteminem prestolu]] s tem, da v škodo aktualnega cesarja [[Džuntoku (japonski cesar)|Džuntokuja]] nastavi svojega triletnega sina [[Čukjo (japonski cesar)|Čukja]], 85. japonskega cesarja po [[seznam japonskih cesarjev|seznamu]]. Po obračunu z zarotniškim bivšim cesarjem Go-Tobo je cesar Čukjo še isto leto odstavljen in na njegovo mesto imenovan desetletni [[Go-Horikava (japonski cesar)|Go-Horikava]], 86. japonski cesar po seznamu.

== Rojstva ==
* [[23. november]] - [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonz X.]], kralj Kastilije in Leona († [[1284]])

; Neznan datum
* [[Barison III. iz Torresa]], sardinski kralj Logudora († [[1236]])
* [[Jesu Mongke]], kan [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]] († [[1252]])
* [[Sveti Bonaventura|Bonaventura]] (krstno ime Giovanni Fidanza), cerkveni učitelj, frančiškan, filozof in mistik († [[1274]])
* [[Hugo XI. Lusignanski|Hugo XI.]], baron Lusignana, grof La Marche († [[1250]])
* [[Margareta Provansalska]], francoska kraljica, križarka († [[1295]])
* [[Salimbene di Adam]], italijanski frančiškanski menih in kronist († [[1290]])
* [[Teobald II. Barški|Teobald II.]], grof Bara († [[1291]])
* [[Teodor II. Laskaris]], nikejski cesar († [[1258]])

== Smrti ==
* [[18. januar]] - [[Teodorik I. Meissenški|Teodorik I.]], meissenški mejni grof (* [[1162]])
* [[27. marec]] - [[Berengarija Portugalska]], infantinja, danska kraljica (* [[1194]])
* [[5. april]] - [[Fudživara Masacune]], japonski pesnik (* [[1170]])
* [[21. junij]] - [[Henrik III. Limburški|Henrik III.]], francoski plemič, vojvoda Limburga, grof Arlona (* [[1140]])
* [[6. avgust]] - [[Sveti Dominik]], španski ustanovitelj meniškega reda dominikancev (* [[1170]])
* [[4. oktober]] - [[Vilijem IV. Ponthieujski|Vilijem IV.]], francoski plemič, grof Ponthieuja (* [[1179]])
* [[21. oktober]] - [[Alicija Bretonska]], vojvodinja (* [[1201]])
* [[3. november]] - [[Fariduddin Attar]], perzijski mistik, pesnik (* [[1136]])

; Neznan datum
* [[Albertet de Sestaro]], provansalski trubadur (* [[1194]])

== Glej tudi ==


[[Kategorija:Leto 1221|*]]</text>
      <sha1>f7cfmxipslj4f5m6ymdvqyyzx21ko6g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1136</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1820</id>
    <revision>
      <id>6677982</id>
      <parentid>6490115</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:51:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig.</comment>
      <origin>6677982</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6244" sha1="djq69ftv8rqe2gvol8oo4prdur1iw49" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1136''' ('''[[rimske številke|MCXXXVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]].
== Dogodki ==
===Evropa===
[[Slika:Stepan Blois.jpg|thumb|desno|200px|Valižani izkoristijo politično šibkost novega angleškega kralja Štefana Bloiškega in se uprejo.]]
====Britanija in Normandija====
* [[1. januar]] - [[Bitka pri Gowru]], Wales: Valižani izkoristijo zmedo okoli nasledstva na angleškem dvoru. Upor je sprva zgolj lokalen, omejen na okupirano žepno kraljestvo [[kraljevina Brycheiniog|Brycheiniog]] (grofija Brecknockshire), katerega kralj [[Hywel ap Maredudd]] porazi anglonormanske koloniste, ki so podcenjevali vojaško moč upornikov.↓
* → [[Bitka pri gradu Kidwelly]]: medtem ko je [[Gruffydd ap Rhys]], kralj [[kraljevina Deheubarth|Deheubartha]], iskal vojaško pomoč v severni valižanski kraljevini [[kraljevina Gwynedd|Gwynedd]], Angleži premagajo vojsko njegove soproge in kraljice [[Gwenllian ferch Gruffydd|Gwenllian]], ki jo po bitki obglavijo skupaj s sinovoma. Kljub porazu se upor Valižanov nato še bolj razširi.↓
* → [[Iowerth ab Owain]], valižanski kronski dedič ukinjene kraljevine [[kraljevina Gwent|Gwent]], iz zasede potolče kambronormanskega mejnega grofa [[Richard Fitz Gilbert de Clare|Richarda de Clareja]].
* [[5. februar]] - [[Sporazum v Durhamu]]: mirovni sporazum med angleškim kraljem [[Štefan Angleški|Štefanom]] in škotskim kraljem [[David I. Škotski|Davidom I.]]. Štefan v zameno za zavezništvo v boju proti kronski dedinji [[Matilda Angleška|Matildi]] preda [[Cumbria|Cumbrijo]].
* oktober - [[Bitka pri Crug Mawru]], Wales: odločujoča zmaga valižanskih upornikov kraljevin [[kraljevina Gwynedd|Gwynedd]] in [[kraljevina Deheubarth|Deheubarth]] nad Kambronormani iz južnega Walesa. Bitka zaustavi angleško napredovanje v Walesu.
* [[22. december]]: kronanje [[Štefan Angleški|Štefana Bloiškega]] za angleškega kralja. Prisotna je zgolj peščica plemstva in prelatov, vendar dovolj, da je kronanje veljavno.

====Ostalo po Evropi====
* [[28. maj]] - '''Ustanovitev [[Novgorojske republike]].''' Ker naj bi se [[kneževina Novgorod|novgorojski]] knez [[Vsevolod iz Pskova|Vsevolof Mstislavič]] izkazal z neodločenostjo in omahljivostjo, ga  ljudstvo dokončno izžene k stricu [[Jaropolk II. Kijevski|Jaropolku II.]] v Kijev. 
* [[7. julij]] - '''[[Papež Inocenc II.]] izda bulo [[Ex commisso nobis]], ki''' zadeva razmejitev nadškofij med Nemčijo in Poljsko ter '''vsebuje prve zapise v [[poljščina|poljščini]].'''
* [[6. november]] - Rimsko-nemški cesar [[Lotar III. Nemški|Lotar III.]] prepove preprodajanje [[fevd]]ov.
* [[15. november]] - Umrlega avstrijskega mejnega grofa [[Leopold III. Babenberški|Leopolda III.]] nasledi njegov sin [[Leopold Bavarski|Leopold IV.]]
* [[14. december]] - Umorjenega norveškega kralja [[Harald IV. Norveški|Haralda IV.]] nasledi njegov 4 letni sin [[Sigurd II. Norveški|Sigurd II.]] in kot sokralja nič kaj starejša polbrata [[Inge Haraldsson|Inge]] in [[Eystein Haraldsson]]. Dejansko oblast prevzame dvorno plemstvo v [[storthing]]u. 
* Nova nemška invazija na Italijo. Rimsko-nemški cesar Lotar III. začne na prigovarjanje papeža [[papež Inocenc II.|Inocenca II.]] in ob finančni podpori bizantinskega cesarja [[Ivan II. Komnen|Ivana II. Komena]] z invazijo proti političnim apetitom siciljskega kralja [[Roger II. Sicilski|Rogerja II.]] v južni Italiji.↓
* → Lombardsko in Italonormansko plemstvo se predaja med napredovanjem cesarske vojske proti jugu Italije. Roger II. se umakne na Sicilijo.↓
* → Edini resnejši konflikt med napredovanjem cesarske vojske proti jugu je obleganje Salerna, ki ga zaman brani Rogerjev kancler [[Robert iz Selbyja]].
* Začetek prenove v požaru poškodovane bazilike [[Bazilika Saint-Denis|Saint-Denis]], Pariz. Prenovljena katedrala vsebuje prve oboke značilne za kasnejšo [[gotika|gotiko]].
* Francoski učenjak [[Peter Abelard]] napiše samokritično delo »''Zgodovina nesreč''« (Historia Calamitatum), v katerem med drugim opiše vse pikantnosti razmerja s [[Heloiza|Heloizo]].
* Prva omemba gradu [[grad Liechtenstein|Liechtenstein]] južno od Dunaja.
* Začetek gradnje [[cisterjani|cisterjanskega]] ženskega samostana [[opatija Eberbach|Eberbach]].

===Bližnji vzhod in Afrika===
* [[Hamadidi]] zavrnejo [[Genovska republika|genovsko]] floto.
* Umrlega velikega mojstra Templarjev [[Hugo de Payens|Huga de Payensa]] nasledi [[Robert de Craon]].
[[Slika:Kidwelly Castle - geograph.org.uk - 388945.jpg|thumb|desno|230px|Grad Kidwelly, Wales. Angleži so v osvojeni Angliji in Walesu gradili mogočne zidane trdnjave.]]

== Rojstva ==
* [[29. junij]] - [[Petronila Aragonska]], kraljica Aragonije in grofica Barcelone († [[1173]])
* [[Amalrik I. Jeruzalemski|Amalrik I.]], jeruzalemski kralj († [[1174]])
* [[Al-Džazari]], arabski matematik, inženir, izumitelj († [[1206]])
* [[Fariduddin Attar]], perzijski mistik, pesnik († [[1221]])
* [[Ly Anh Rong]], vietnamski kralj († [[1175]])
* [[Marija I. Boulognjska]], grofica Boulogneja († [[1182]])
* [[Neža Courtenayjska]], edeška princesa, jeruzalemska kraljica († [[1184]])
* [[Vilijem iz Newburgha]], angleški zgodovinar († [[1198]])

== Smrti ==
* [[15. april]] - [[Richard Fitz Gilbert de Clare]], anglonormanski mejni grof v Walesu 
* [[24. maj]] - [[Hugo de Payens]], ustanovitelj meniškega vojaškega reda [[templarji|templarjev]] (* [[1070]])
* [[14. avgust]] - [[Anzelm iz Pusterle]], milanski nadškof
* [[15. november]] - [[Leopold III. Babenberški|Leopold III.]], avstrijski mejni grof (* [[1073]])
* [[21. november]] - [[William de Corbeil]], canterburyjski nadškof (* [[1070]])
* [[14. december]] - [[Harald IV. Norveški|Harald IV.]], norveški kralj (* [[1103]])
* [[Abraham Hija]], španski judovski astronom, matematik, astrolog in filozof  (* [[1070]])
* [[Gwenllian ferch Gruffydd]], valižanska kraljica Deheubartha (* [[1097]])
* [[Jutta iz Sponheima]], nemška opatinja (* [[1091]])
* [[Konrad II. Luksemburški|Konrad II.]], luksemburški grof (* [[1106]])
* [[Zajin al-Din Gorgani]], perzijski zdravnik (* [[1040]])

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1136|*]]</text>
      <sha1>djq69ftv8rqe2gvol8oo4prdur1iw49</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1125</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1831</id>
    <revision>
      <id>6677980</id>
      <parentid>5796355</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:50:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zamenjave na prestolih */ disambig.</comment>
      <origin>6677980</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5632" sha1="8sy207ovy83tsu41qi67vqhhdqntiv5" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1125''' ('''[[rimske številke|MCXXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].
== Dogodki ==
===Zamenjave na prestolih===
* [[24. januar]] - Umrlega gruzijskega kralja [[David IV. Graditelj|Davida IV. Graditelja]] nasledi njegov nastarejši sin [[Demetrij I. Gruzijski|Demetrij I.]]
* [[19. maj]] - Umrlega kijevskega velikega kneza [[Vladimir Monomah|Vladimirja II. Monomaha]] nasledi najstarejši sin [[Mstislav I. Kijevski|Mstislav I.]]
[[Slika:Grab_Heinrich_V._im_Dom_zu_Speyer.JPG|thumb|right|220px|Sarkofag rimsko-nemškega cesarja Henrika V. v katedrali v Speyerju]]
* [[23. maj]] - Po smrti rimsko-nemški cesarja [[Henrik V. Nemški|Henrika V.]] je za novega cesarja izvoljen njegov dotedanji politični oponent saksonski vojvoda [[Lotar III. Nemški|Lotar Supplinburški]]. Henrik razen nezakonske hčere, ki pa seveda ni prišla v veljavo, ni imel drugih otrok. Izvolitev Lotarja za SRC cesarja je začetek niza konfliktov s švabskim vojvodom [[Frederik II. Švabski|Frederikom II.]], ki je Henrikov bratranec v drugem kolenu.
* Po smrti švedskega kralja [[Inge Mlajši|Ingeja Mlajšega]] se Švedska razdeli na dva dela. Na jugu prevzame oblast bratranec [[Magnus Močni]], na severu njegov oponent [[Ragnvald Knaphövde]]. O obeh obstajajo zgolj fragmenti zapisov.
* Po smrt boulognskega grofa in enega od voditeljev prvega križarskega pohoda, grofijo [[Grofija Boulogne|Boulogne]] podedujeta njegova hči [[Matilda Boulognska|Matilda]] in njen soprog grof [[Štefan Angleški|Štefan Bloiški]].

===Evropa===
* [[Toskana]]: [[Florentinska republika|Firence]] si priključi sosednji komuno [[Fiesole]].
* [[Republika Siena|Siena]] postane neodvisna komuna, vendar še ostaja pod močnim vplivom škofove oblasti.
* [[Beneška republika|Benečani]] oplenijo nekaj bizantinskih otokov v Egejskem morju (Rodos, Samos, Lesbos Ios).
* Saracenski pirati oplenijo provansalsko mesto [[Antibes]] in pa priobalno otočje [[Lérins]], na katerem se nahaja samostan.
* Prvi semenj na Portugalskem v kraju Ponte de Lima. Portugalska je v 12. stoletju še pretežno ekonomsko razdrobljena na samozadostna fevdna gospostva.
* Tvegan plenilski pohod aragonskega kralja [[Alfonz I. Aragonski|Alfonza I.]] globoko na sovražno ozemlje [[Almoravidi|almoravidske]] Andaluzije. V Granadi osvobodi veliko število krščanskih sužnjev in poskušal nastaviti marionetnega vladarja. Almoravidi se na to invazijo niso odzvali, saj so bili zaposleni z mahdijsko revolucijo [[Almohadi|Almohadov]] v Afriki.
* [[Albert iz Aachna]] začne s pisanjem obsežnega dela ''Historia Hierosolymitanae expeditionis'' o zgodovini prvega križarskega pohoda in osvajanju Svete dežele.

===Ostalo po svetu===
* [[11. junij]] → [[Bitka pri Azazu]]: koalicija križarski držav, ki jo vodi Baldvin II., odložujoče porazi Seldžuke iz emiratov Alepa in Mosula.
* november - Konec [[dinastija Liao|dinastije Liao]]: tunguški Džurčeni iz [[Dinastija Jin (1115-1234)|dinastije Jin]] zavzamejo še zadnjo oporišče [[Kitani|kitanske]] dinastije Liao v pustinji [[Ordos]].↓
* → Kitanski general [[Yelü Dashi]] osnuje dinastijo Zahodni Liao, bolj znano kot [[Karakitanski kanat]], se z ostankom premagane vojske (okoli 10.000 konj) začne umakati proti zahodu izven dosega dinastije Jin.↓
* → Med dinastijo Jin in (šibkejšo) dinastijo Song sledijo nova pogajanja za prevzem vojnega izplena dinastije Liao. Songi dobijo zgolj malenkost in skupaj s tributarno obvezo, da nadaljujejo z izplačevanjem v svili in srebru cesarstvu Jin, kakor so bili letno izplačevali Liau.
* Ker si Songi vzamejo večji delež mest poraženega Liaa, kot jim ta pripada, jim Jini napovedo vojno, ki ujame Songe povsem nepripravljene. [[1126]] ↔
* Zaključena je zbirka [[zen budizem|čan]] budističnih [[koan]]ov »''Zapisi z Modre stene''«.

== Rojstva ==
* [[10. april]] - [[Peter I. Courtenayjski|Peter I.]], baron Courtenayja, sin kralja [[Ludvik VI. Francoski|Ludvika VI.]] († [[1181]])

; Neznan datum
* [[Baldvin iz Forda]], canterburyjski nadškof († [[1191]])
* [[Bertold IV. Zähringenški|Bertold IV.]], vojvoda Zähringena († [[1186]])
* [[Eystein II. Norveški|Eystein II.]], norveški kralj († [[1157]])
* [[Lu You]], kitajski pesnik († [[1210]])
* [[Mihael Glika]], bizantinski literat in teolog († [[1204]])
* [[Mstislav II. Kijevski|Mstislav II. Izjaslavič]], veliki kijevski knez († [[1170]])
* [[Oton II. Meissenški|Oton II.]], meissenški mejni grof († [[1190]])
* [[Petronila Akvitanska]], grofica Vermandoisa († [[1153]])
* [[Rejnald Chatillionski]], antiohijski knez, baron Transjordanije († [[1187]])
* [[Sven III. Danski|Sven III.]], danski kralj († [[1157]])
* [[Vjačeslava Novgorodska]], velika kneginja Poljske († po [[1162]])

== Smrti ==
* [[24. januar]] - [[David IV. Graditelj]], gruzinski kralj (* [[1073]])
* [[12. april]] - [[Vladislav I. Češki|Vladislav I.]], češki vojvoda (* [[1065]])
* [[19. maj]] - [[Vladimir II. Monomah]], kijevski veliki knez (* [[1053]])
* [[23. maj]] - [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]], rimsko-nemški cesar (* [[1086]])
* [[27. september]] - [[Richeza Berška]], češka vojvodinja žena  (* okoli [[1095]])
; Neznan datum
* [[Evstacij III. Boulognski|Evstacij III.]], grof Boulogneja, križar (* [[1060]])
* [[Inge Mlajši]], švedski kralj
* [[Irnerius]], italijanski pravnik, učitelj rimskega prava (* [[1050]])
* [[Kozma Praški]], češki kronist (* [[1045]])
* [[Roscelin iz Compiegneja]], francoski filozof in teolog (* [[1050]])

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1125|*]]</text>
      <sha1>8sy207ovy83tsu41qi67vqhhdqntiv5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>1095</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1862</id>
    <revision>
      <id>6677977</id>
      <parentid>6555091</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:48:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ostalo */ disambig.</comment>
      <origin>6677977</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6115" sha1="fmx3cauf0zrzdt14paw8gb6q6s51mby" xml:space="preserve">{{leto}}
'''1095''' ('''[[rimske številke|MXCV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]].
== Dogodki ==
=== [[Prva križarska vojna]] (1095-99): napoved ===
[[Slika:CouncilofClermont.jpg|thumb|desno|250px|Poznogotska reprezentacija govora papeža Urbana II. na koncilu v Clermontu. Govor je bil drugače na prostem.]]
* [[1. marec]] - [[Koncil v Piacenzi]]: en od koncilov papeža [[papež Urban II.|Urbana II.]] v [[investiturni boj|investiturnem boju]] proti rimsko-nemškemu cesarju [[Henrik IV. Nemški|Henriku IV. Nemškem]] in  cesarskemu papežu [[protipapež Klemen III.|Klemnu III.]]. Med ostalimi dostojanstveniki so najopaznejši udeleženci odposlanci bizantinskega cesarja [[Aleksej I. Komnen|Alekseja I. Komnena]]. Ta se, razbremenjen od nedavnih zmag nad Normani, Pečenegi in Kumani v evropskem delu cesarstva, odloči opraviti še s seldžuško nevarnostjo v Mali Aziji, za nabor najemnikov pa potrebuje pomoč papeža. 
* [[19. november]] - Prvi dan [[Koncil v Clermontu|koncila v Clermontu]]. Koncil skliče papež Urban II. v odziv na izobčenje francoskega kralja [[Filip I. Francoski|Filipa I.]] prejšnje leto. Na koncilu Urban II. sicer razpravlja o uresničevanju [[gregorijanske reforme|gregorijanskih reform]] in potrditvi izobčenja francoskega kralja [[Filip I. Francoski|Filipa I.]] leto dni poprej, ko se je kralj na lastno pest ločil od žene [[Berta Holandska|Berte Holandske]] in se poročil z že poročeno [[Bertrada Montfortška|Bertrado Montfortško]].
* [[27. november]] -  Koncil v Clermontu doseže vrh z govorom papeža [[papež Urban II.|Urbana II.]], v katerem spregovori o težavah kristjanov v Sveti deželi, nujnosti sloge med kristjani in '''razglasi [[Prva križarska vojna|prvo križarsko vojno]]'''. O govoru, ki se ga udeleži vrh francoskega plemstva kot tudi klera, poroča šest kronistov, ki pa so govor zapisali šele po osvojitvi Jeruzalema (1099), zato se v podrobnostih in motivih nekoliko razlikujejo.
* [[28. november]] - Zadnji dan koncila v Clermontu: papež Urban II. določi za voditelja križarskega pohoda škofa Le Puy-en-Velaya [[Ademar Monteilski|Ademarja]] in pa touluškega grofa [[Rajmond IV. Touluški|Rajmonda IV.]]
* Po koncilu Urban II. potuje po Franciji. Plemstvo in kler spodbuja k udeležbi na tem vojnem pohodu ter odpošilja odposlanstva v Nemčijo in Italijo. Papež predstavi vernikom pomoč Bizantincem v luči končnega cilja, ki je osvoboditev Kristusovega groba. 
** Istočasno pa med ljudstvom delujejo pridigarji nizkega stanu, med katerimi je najuspešnejši [[Peter Puščavnik]] iz Amiensa, okoli katerega se organizira ti. križarski pohod ubogih.
** Nemčija: že konec leta so prve žrtve križarske vznesenosti Judje, predvsem iz prepričanja, da so enako kot muslimani Kristusovi sovražniki. [[1096]] ↔

===Ostalo===
* julij - [[Ogrska]]: kralj [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] imenuje nečaka [[Álmoš (slavonski in nitranski vladar)|Álmoša]] za hrvaškega (slavonskega) kralja. Po Ladislavovi smrti istega leta ga na ogrskem prestolu nasledi Ladislavov sin [[Koloman Ogrski|Koloman]]. Ali ga je že prej za naslednika imenoval Ladislav, ni znano.
* [[5. avgust]] - Datum posvetitve [[Katedrala svetega Apolinarija, Valence|Katedrale Svetega Apolinarija]], [[Valence, Drôme|Valence]], Provansa.
* [[18. avgust]] - Umrlega danskega kralja [[Olaf I. Danski|Olafa I.]] nasledi brat [[Erik I. Danski|Erik I.]]
* [[12. oktober]] - Umrlega avstrijskega mejnega grofa [[Leopold II. Avstrijski|Leopolda II.]] nasledi sin [[Leopold III. Babenberški|Leopold III.]]
* [[Rekonkvista]]: po izumrtju bajadoške vladarske linije [[Aftasidi|Aftasidov]] severnoafriški [[Almoravidi]] aneksirajo taifo Bajadoz. Zatem napadejo portugalsko grofijo in zasedejo Lizbono.
* [[Wales]]: leto dokončanja gradu [[grad Pembroke]] med normansko zasedbo južnega Walesa.
* Otok [[Man]] s [[Hebridi]]: umrlega keltsko-vikinškega kralja [[Godred Crovan|Godreda Crovana]] nasledi sin [[Lagman Godredsson]].
* Koreja: korejski kralj [[Hondžong]] abdicira, nasledi ga stric [[Sukdžong]], 14. kralj dinastije dinastije Gorjo po seznamu.

== Rojstva ==
* [[4. julij]] - [[Usama ibn Munkid]], arabski pesnik in kronist († [[1188]])
* [[22. december]] - [[Rogerij II. Sicilski|Roger II.]], sicilski kralj († [[1154]])

; Neznan datum
* [[Adolf II. Berški|Adolf II.]], grof Berga († [[1170]])
* [[Amadej III. Savojski|Amadej III.]], savojski grof, križar († [[1148]])
* [[Ibn Badža]], lat. Avempace, španski muslimanski učenjak († [[1138]])
* [[Balduin VII. Flandrijski|Balduin VII.]], flandrijski grof († [[1119]])
* [[Kakuban]], japonski budistični menih, ločina šingon († [[1143]])
* [[Konan III. Bretonski|Konan III.]], bretonski vojvoda († [[1148]])
* [[Mesud I.]], sultan Ruma († [[1156]])
* [[Ulvhild Håkansdotter]], kraljica in soproga treh skandinavskih kraljev († [[1148]])
* [[protipapež Viktor IV.]] († [[1164]])
* [[Richeza Berška]], češka vojvodinja žena  († [[1125]])
* [[Viljem II. Apulijski|Viljem II.]], apulijski vojvoda († [[1127]])
* [[Viljem Malmesburyjski]], angleški zgodovinar († [[1143]])
* [[Vilijem III. Ponthieujski|Vilijem III.]], grof  Ponthieuja († [[1172]])

== Smrti ==
* [[20. januar]] - [[Wulfstan]], anglosaksonski škof Worcesterja (* [[1008]])
* [[26. junij]] - [[Robert Lotarinški]], angleški škof Hereforda 
* [[29. julij]] - [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]], ogrski kralj (* [[1040]])
* [[18. avgust]] - [[Olaf I. Danski|Olaf I.]], danski kralj (* [[1058]])
* [[12. oktober]] - [[Leopold II. Babenberški|Leopold II.]], avstrijski mejni grof (* [[1050]])

; Neznan datum
* [[Abbad III. Seviljski|Abbad III.]], seviljski muslimanski kralj (* [[1040]])
* [[Godred Crovan]], keltsko-vikinški kralj otoka Man s Hebridi
* [[Haakon Magnusson]], norveški kralj (* [[1068]])
* [[Ruben I. Kilikijski]] (* 1025 ali 1035)
* [[Shen Kuo]], kitajski državnik in učenjak (* [[1031]])
* [[Tutuš I.]], seldžuški emir Damaska (* [[1055]])

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1095|*]]</text>
      <sha1>fmx3cauf0zrzdt14paw8gb6q6s51mby</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Madžarska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4746</id>
    <revision>
      <id>6678075</id>
      <parentid>6673651</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T02:55:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678075</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="218695" sha1="5kjg7xd8cs1yho1d421po26o3on8r0d" xml:space="preserve">{{Koord|47|N|20|E|display=title}}
{{Infopolje Država
| conventional_long_name = Madžarska
| native_name            = Magyarország
| common_name            = Madžarska
| common_name2           = Madžarske
| image_flag             = Flag of Hungary.svg
| image_coat             = Coat_of_arms_of_Hungary.svg
| symbol_width           = 50px
| national_anthem        = {{unbulleted list |{{jezik|hu|[[Himnusz]]}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://magyarnews.org/news.php?viewStory=619|title=The Story Behind the Hungarian National Anthem|publisher=Jules S. Vállay|access-date=8.5.2017|archive-date=10.10.2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010075407/http://magyarnews.org/news.php?viewStory=619|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;small&gt;
|([[madžarščina|madžarsko]]): ''Himna''
|[[File:Hungarian national anthem, performed by the United States Navy Band (1997 arrangement).mp3|center]]
 }}
| national_motto         = 
| image_map              = EU-Hungary.svg
| map_caption            = Lega Madžarske (temno zelena)&lt;br /&gt;- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)&lt;br /&gt;- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena)
| capital                = [[Budimpešta]]
| official_languages     = [[madžarščina]]&lt;ref name=&quot;Flaw&quot; /&gt;
| ethnic_groups_year     = mikropopis 2016
| ethnic_groups          = {{unbulleted list
| 98,3 % [[Madžari]]
| 3,2 % [[Romi]]
| 1,8 % [[Nemci]]
| 1 % neopred.&lt;ref group=&quot;note&quot;&gt;Na Madžarskem se prebivalci lahko opredelijo kot pripadniki več različnih narodnosti, zato je seštevek lahko večji od skupnega števila prebivalcev.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;census 2016&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|work=Hungarian Central Statistical Office|location=Budimpešta |year=2018|access-date=10.1.2019|isbn=978-963-235-542-9}}&lt;/ref&gt;
 }}
| demonym                = [[Madžari|Madžar]]
| government_type        = [[unitarna država|unitarna]] [[parlamentarna demokracija]]
| leader_title1          = [[Predsednik Madžarske|predsednik države]]:
| leader_name1           = [[Tamás Sulyok]]
| leader_title2          = [[Predsednik madžarske vlade|predsednik vlade]]:
| leader_name2           = [[Péter Magyar]]
| leader_title3          = [[Vodja madžarskega državnega zbora|vodja državnega zbora]]:
| leader_name3           = [[Ágnes Forsthoffer]]
| sovereignty_type       = Ključni dogodki
| established_event1     = Nastanek Madžarske
| established_date1      = 895&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Encyclopedia Americana: Heart to India|url=https://books.google.com/books?id=igzYAAAAMAAJ|volume=1|year=2006|publisher=Scholastic Library Pub.|isbn=978-0-7172-0139-6|page=581}}&lt;/ref&gt;
| established_event2     = Pokristjanjenje kraljestva
| established_date2      = 25. 12. 1000&lt;ref&gt;University of British Columbia. Committee for Medieval Studies, [https://books.google.com/books?id=xV7xAAAAMAAJ Studies in medieval and renaissance history], Committee for Medieval Studies, University of British Columbia, 1980, p. 159&lt;/ref&gt;
| established_event3     = [[Zlata bula (1222)]]
| established_date3      = 24. 4. 1222
| established_event4     = {{brez preloma|[[Bitka pri Mohaču]]}}
| established_date4      = 29. 8. 1526
| established_event5     = {{brez preloma|[[Bitka pri Budi (1686)]]}}
| established_date5      = 2. 9. 1686
| established_event6     = {{brez preloma|[[Revolucije leta 1848|Madžarska revolucija 1848]]}}
| established_date6      = 15. 3. 1848
| established_event7     = [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko cesarstvo]]
| established_date7      = 30. 3. 1867
| established_event8     = [[Trianonska pogodba]]
| established_date8      = 4. 6. 1920
| established_event9     = Tretja madžarska republika (1989–2012)
| established_date9      = 23. 10. 1989
| area_km2               = 93.030&lt;ref name=area&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=Hungary|publisher=CIA The World Factbook|access-date=27.3.2014|archive-date=2021-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210812150943/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| area_rank              = 108.
| percent_water          = 3,7&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/ |title=CIA World Factbook weboldal |access-date=3.6.2009 |archive-date=2021-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210812150943/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_year = 2021
| population_estimate    = 9.730.000&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ksh.hu/pls/ksh/docs/eng/xstadat/xstadat_annual/i_wdsd003c.html|title=STADAT – 1.1. Népesség, népmozgalom (1941–)|website=www.ksh.hu|access-date=12.6.2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190620140533/http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_eves/i_wnt001c.html|archive-date=20.6.2019|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate_rank = 91.
| population_density_km2 = {{#expr:9769526/93030 round 0}}
| population_density_rank = 78.
| GDP_PPP_year           = 2021
| GDP_PPP                = {{rast}} 359,9 mrd. USD&lt;ref name=&quot;IMFWEOHU&quot;&gt;{{navedi splet |title=Report for Selected Countries and Subjects |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/October/weo-report?c=944,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2021&amp;ey=2021&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |website=IMF |access-date=26.10.2021 |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;
| GDP_PPP_rank           = 53.
| GDP_PPP_per_capita     = {{rast}} 36.848 USD&lt;ref name=&quot;IMFWEOHU&quot;/&gt;&lt;br/&gt;
| GDP_PPP_per_capita_rank = 41.
| GDP_nominal_year       = 2021
| GDP_nominal            = {{brez preloma|{{rast}} 180,96 mrd. USD}}&lt;ref name=&quot;IMFWEOHU&quot;/&gt;&lt;br/&gt;
| GDP_nominal_rank       = 53.
| GDP_nominal_per_capita = {{rast}} 18.527 USD&lt;ref name=&quot;IMFWEOHU&quot;/&gt;&lt;br/&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 45.
| Gini_year              = 2020
| Gini                   = 28,3 &lt;!--number only--&gt;
| Gini_rank              = 
| HDI_year               = 2019
| HDI                    = 0,854 &lt;!--number only--&gt;
| HDI_rank               = 40.
| currency               = [[Madžarski forint|forint]]
| currency_code          = HUF
| time_zone              = [[Srednjeevropski čas|CET]]
| utc_offset             = +1
| time_zone_DST          = [[Central European Summer Time|CEST]]
| utc_offset_DST         = +2
| cctld                  = .hu{{oznaka vira|aaa|a|}}
| calling_code           = 36
| footnote_a             = {{note|aaa}} Skupaj z ostalimi članicami EU je v uporabi tudi domena [[.eu]].
}}
'''Madžarska''' ({{Jezik-hu|link=no|Magyarország}}, madžarska izgovorjava: {{Audio|hu-Magyarország.ogg|ˈmɒɟɒrorsaːɡ}}, nemško: ''Ungarn'') je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[celinska država]] brez izhoda na morje.&lt;ref name=&quot;Flaw&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.kormany.hu/download/e/02/00000/The%20New%20Fundamental%20Law%20of%20Hungary.pdf|title=The Fundamental Law of Hungary|publisher=Hungarian State|accessdate=8.5.2017|archivedate=29.6.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140629205136/http://www.kormany.hu/download/e/02/00000/The%20New%20Fundamental%20Law%20of%20Hungary.pdf}}&lt;/ref&gt;

Madžarska obsega 93.030&amp;nbsp;km² [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in meji na [[Slovaška|Slovaško]] na severu, [[Ukrajina|Ukrajino]] na severovzhodu, [[Romunija|Romunijo]] na vzhodu in jugovzhodu, [[Srbija|Srbijo]] na jugu, [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugozahodu ter [[Avstrija|Avstrijo]] na zahodu. Država ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, večinoma [[Madžari|etničnih Madžarov]] in številno [[Romi|romsko]] manjšino. [[Madžarščina]], uradni jezik, je najbolj razširjen [[Uralski jeziki|uralski jezik]] na svetu in med redkimi [[Indoevropski jeziki|neindoevropskimi jeziki]], ki se v Evropi obsežneje govorijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.helsinki.fi/~tasalmin/fu.html|title=Uralic (Finno-Ugrian) languages, Classification of the Uralic (Finno-Ugrian) languages, with present numbers of speakers and areas of distribution (last updated 24.9.201)|date=6.6.2017|publisher=helsinki.fi|accessdate=6.6.2017}}&lt;/ref&gt; [[Budimpešta]] je glavno in [[Seznam mest na Madžarskem|največje mesto]] države; druga večja urbana območja so [[Debrecen]], [[Szeged]], [[Miskolc]], [[Pécs]] in [[Gjur|Győr]].

Ozemlje današnje Madžarske je bilo stoletja stičišče različnih ljudstev, vključno s [[Kelti]], [[Starorimska civilizacija|Rimljani]], [[Germani|germanskimi plemeni]], [[Huni]], zahodnimi Slovani in [[Avari]]. Temelji madžarske države so bili vzpostavljeni v poznem devetem stoletju našega štetja, ko je [[Madžari|madžarski]] veliki knez [[Árpád Madžarski|Árpád]] osvojil Panonsko nižino.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/09100/09132/09132.pdf|title=Hungary in the Carpathian Basin|date=6.6.2017|publisher=Lajos Gubcsi, PhD|accessdate=6.6.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Acta orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae|url=https://books.google.com/books?id=kNkTAQAAMAAJ|volume=36|year=1982|publisher=Magyar Tudományos Akadémia (Hungarian Academy of Sciences)|page=419}}&lt;/ref&gt; Leta 1000 se je na prestol povzpel njegov pravnuk [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]], ki je svojo posest spreobrnil v [[Ogrska|krščansko kraljestvo]]. Do 12. stoletja je Madžarska postala regionalna sila, kulturni in politični vrhunec pa je dosegla v 15. stoletju.&lt;ref&gt;Kristó Gyula – Barta János – Gergely Jenő: Magyarország története előidőktől 2000-ig (History of Hungary from the prehistory to 2000), Pannonica Kiadó, Budapest, 2002, {{ISBN|963-9252-56-5}}, str. 687, str. 37, str. 113 (&quot;Magyarország a 12. század második felére jelentős európai tényezővé, középhatalommá vált&quot;/&quot;Do 12. stoletja je Madžarska postala pomembna evropska država, postala je srednja sila&quot;, &quot;A Nyugat részévé vált Magyarország&amp;nbsp;.&lt;/ref&gt; Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526 je del madžarskega ozemlja [[Osmanska Ogrska|zasedlo Osmansko cesarstvo]] (1541–1699). Madžarska je na prelomu 18.&amp;nbsp;stoletja prišla pod [[Habsburška monarhija|habsburško nadoblast]], pozneje pa se je [[Avstro-Ogrski kompromis|pridružila]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]] in tvorila [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], ki je bila v začetku 20. stoletja ena najpomembnejših evropskih držav.&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/place/Austria-Hungary|title=Austria-Hungary, HISTORICAL EMPIRE, EUROPE|date=6.6.2017|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|accessdate=6.6.2017}}&lt;/ref&gt;

Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni je]] Avstro-Ogrska razpadla. Z uveljavitvijo določil [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske pogodbe]] so se vzpostavile sedanje meje Madžarske, kar je povzročilo izgubo 71&amp;nbsp;% njenega ozemlja, 58&amp;nbsp;% njenega prebivalstva in 32&amp;nbsp;% etničnih Madžarov.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Richard C. Frucht|title=Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C|date=31.12.2004|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-800-6|page=360}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi enciklopedijo|title=Trianon, Treaty of|url=http://www.encyclopedia.com/doc/1E1-TrianonTr.html|encyclopedia=[[The Columbia Encyclopedia]]|year=2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Text of the Treaty, Treaty of Peace Between The Allied and Associated Powers and Hungary And Protocol and Declaration, Signed at Trianon.6.4, 1920|url=http://wwi.lib.byu.edu/index.php/Treaty_of_Trianon|accessdate=10.6.2009}}&lt;/ref&gt; Po burnem medvojnem obdobju se je Madžarska v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pridružila [[Sile osi|silam osi]] in pri tem zasedla tudi del slovenskega ozemlja ([[Prekmurje]])&lt;ref name=&quot;Sobota&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/za-svobodno-prekmurje-je-tekla-krvava-mura/110703 |title=Za svobodno Prekmurje je tekla krvava Mura |accessdate=2.3.2022 |date=27.4.2015 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, pozneje pa ob porazu sil osi utrpela znatno uničenje in številne človeške žrtve.&lt;ref name=&quot;Montgomery&quot;&gt;[http://historicaltextarchive.com/books.php?op=viewbook&amp;bookid=7&amp;pre=1 ''Hungary: The Unwilling Satellite''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070216070442/http://historicaltextarchive.com/books.php?op=viewbook&amp;bookid=7&amp;pre=1|date=16.2.2007}} John F. Montgomery, ''Hungary: The Unwilling Satellite''.http://kapos.hu/hirek/kis_szines/2018-06-16/megerkezett_az_idei_balaton_sound_himnusza.html Devin-Adair Company, New York, 1947.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Thomas, pg. 11&quot;&gt;Thomas, ''The Royal Hungarian Army in World War II'', pg. 11&lt;/ref&gt; Povojna Madžarska je postala satelitska država [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], kar je vodilo do ustanovitve Madžarske ljudske republike. Po neuspešni [[Madžarska revolucija 1956|revoluciji leta 1956]] je Madžarska postala razmeroma svobodnejša, čeprav še vedno represivna članica vzhodnega bloka. Odstranitev madžarske mejne ograje z Avstrijo je pospešila razpad vzhodnega bloka in nato [[Razpad Sovjetske zveze|Sovjetske zveze]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Hanrahan|first=Brian|authorlink=Brian Hanrahan|title=Hungary's Role in the 1989 Revolutions|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8036685.stm|work=[[BBC News]]|date=9.5.2009}}&lt;/ref&gt; 23. oktobra 1989 je Madžarska postala [[Demokracija|demokratična]] parlamentarna republika.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|date=23.10.1989|title=1989. évi XXXI. törvény az Alkotmány módosításáról|trans-title=Act XXXI of 1989 on the Amendment of the Constitution|journal=Magyar Közlöny|language=hu|location=Budimpešta |publisher=Pallas Lap- és Könyvkiadó Vállalat|volume=44|issue=74|page=1219}}&lt;/ref&gt; Madžarska se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 2004, od leta 2007 pa je vključena tudi v [[Schengensko območje|Schengensko območje.]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=6.6.2017|title=Benefits of EU Membership|url=http://www.mkik.hu/en/magyar-kereskedelmi-es-iparkamara/benefits-of-eu-membership-2630|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170608120246/http://www.mkik.hu/en/magyar-kereskedelmi-es-iparkamara/benefits-of-eu-membership-2630|archivedate=8.6.2017|accessdate=6.6.2017|publisher=Hungarian Chamber of Commerce and Industry}}&lt;/ref&gt;

Madžarska ima v mednarodnih odnosih srednje vpliven položaj, predvsem zaradi svojega kulturnega in gospodarskega vpliva.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Higgott|first=Richard A.|last2=Cooper|first2=Andrew Fenton|date=1990|title=Middle Power Leadership and Coalition Building: Australia, the Cairns Group, and the Uruguay Round of Trade Negotiations|url=https://www.jstor.org/stable/2706854|journal=International Organization|volume=44|issue=4|pages=589–632|doi=10.1017/S0020818300035414|issn=0020-8183|jstor=2706854}}&lt;/ref&gt; Velja za razvito državo z gospodarstvom z visokimi dohodki in se uvršča na 40. mesto lestvice držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]] (HDI 2013), državljani pa uživajo univerzalno zdravstveno oskrbo in brezplačno srednješolsko izobraževanje.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=OECD|date=27.6.2013|title=OECD Health Data: Social protection|url=http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/data/oecd-health-statistics/oecd-health-data-social-protection_data-00544-en|journal=OECD Health Statistics (Database)|doi=10.1787/data-00544-en|access-date=14.7.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;europa&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20131106181321/http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf|archivedate=6.11.2013|title=Compulsory Education in Europe 2013/2014|publisher=European commission|accessdate=19.5.2014|last=Eurydice}}&lt;/ref&gt; Madžarska ima dolgo zgodovino pomembnih prispevkov k umetnosti, glasbi, literaturi, športu, znanosti in tehniki.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/hungarys-nobel-prize-winners-106018|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=Hungary's Nobel Prize Winners, 13 Hungarian win Nobel Prize yet}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.medalspercapita.com/#golds-per-capita:all-time|work=medalspercapita.com|title=Population per Gold Medal. Hungary has the second highest gold medal per capita in the world. All together it has 175 gold medal until 2016.|accessdate=2022-02-26|archive-date=2017-07-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170730144712/http://www.medalspercapita.com/#golds-per-capita:all-time|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Britannic .=&quot;&gt;[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276684/Hungarian-literature ''Hungarian literature – ”Popular poetry is the only real poetry was the opinion of Sándor Petőfi, one of the greatest Hungarian poets, whose best poems rank among the masterpieces of world literature” &lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;Sándor Petőfi, eden največjih madžarskih pesnikov, čigar najbolje pesmi spadajo med mojstrovine svetovne literature, je menil, da je ljudsko pesništvo edino resnično pesništvo.&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;], ''Encyclopædia Britannica'', 2012 edition&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Szalipszki, str.12&lt;br /&gt;Državo opisuje kot »dom glasbe« po »splošnem prepričanju«.&lt;/ref&gt; Je trinajsta najbolj priljubljena turistična destinacija v Evropi in je leta 2017 privabila 15,8&amp;nbsp;milijona tujih turistov.&lt;ref name=&quot;WTO Tourism Highlights 2016 Edition&quot;&gt;{{Navedi knjigo|year=2018|doi=10.18111/9789284419876|isbn=9789284419876|title=UNWTO Tourism Highlights: 2018 Edition}}&lt;/ref&gt; Je članica številnih mednarodnih organizacij, vključno z [[Organizacija združenih narodov|Združenimi narodi]], [[NATO|Natom]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovno trgovinsko organizacijo]], [[Svetovna banka|Svetovno banko]], [[Mednarodna investicijska banka|IIB]], [[Azijska infrastrukturna investicijska banka|AIIB]], [[Svet Evrope|Svetom Evrope]] in [[Višegrajska skupina|Višegrajsko skupino]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&amp;NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&amp;NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&amp;NRCACHEHINT=NoModifyGuest&amp;printable=true|title=International organizations in Hungary|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=20.11.2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313115736/http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&amp;NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&amp;NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&amp;NRCACHEHINT=NoModifyGuest&amp;printable=true|archivedate=13.3.2016}}&lt;/ref&gt;

Slovenci na Madžarskem so priznana narodna skupnost; avtohtona slovenska poselitev obsega sedem vasi južno od [[Monošter|Monoštra]] in reke [[Raba|Rabe]], to je tako imenovano Porabje ali [[Slovensko Porabje]]. Slovenska narodna skupnost na Madžarskem šteje okoli 5000 pripadnikov.&lt;ref name=&quot;gov.si2&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/ |title=Slovenci na Madžarskem |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=gov.si }}&lt;/ref&gt; Na ozemlju Slovenije živi madžarska manjšina, ki je uradno priznana; pripadniki madžarske narodne skupnosti (okoli 5000)&lt;ref name=&quot;pmsns&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.muravidek.si/?page_id=11&amp;lang=sl |title=Predstavitev skupnosti |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=PMSNS |archive-date=2022-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302131835/http://www.muravidek.si/?page_id=11&amp;lang=sl |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; živijo na območjih občin [[Občina Lendava|Lendava]], [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]], [[Občina Šalovci|Šalovci]], [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] in [[Občina Hodoš|Hodoš]]. Te občine so tudi dvojezične, pripadniki pa imajo enega predstavnika v državnem zboru.&lt;ref name=&quot;gov.si&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/italijanska-in-madzarska-narodna-skupnost/ |title=Italijanska in madžarska narodna skupnost |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=gov.si }}&lt;/ref&gt; Za Madžarsko je Slovenija po uvozu na 17. mestu, po izvozu pa na 22. mestu.&lt;ref name=&quot;Izvozno_okno&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.izvoznookno.si/drzave/madzarska/predstavitev-drzave/ |title=Predstavitev gospodarstva Madžarske |accessdate=2.3.2022 |date= |format= |work=[[SPIRIT (agencija)|SPIRIT]] }}&lt;/ref&gt; Madžarska podjetja so v preteklih letih aktivno investirala v slovensko gospodarstvo, mediji pa so poročali tudi o političnem sodelovanju.&lt;ref name=&quot;zurnal&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/vse-to-so-ze-pri-nas-kupili-madzari-368203 |title=Vse to so že pri nas kupili Madžari |accessdate=2.3.2021 |date=8.6.2021 |format= |work=Žurnal24 }}&lt;/ref&gt;

== Izvor imena ==
»H« v latinskem imenu ''Hungaria'' je najverjetneje posledica zgodovinskih povezav s [[Huni]], ki so naselili Madžarsko pred [[Avari]]. Preostali del besede izvira iz latinizirane oblike bizantinsko grškega ''Oungroi'' (Οὔγγροι). Grško ime je bilo izposojeno iz [[Stara cerkvena slovanščina|starobolgarskega]] ''ągrinŭ'', nato pa iz ogursko-turškega ''Onogurja'' (»deset [plemen] Ogurov«). ''Onogur'' je bilo skupno ime za plemena, ki so se kasneje pridružila Bolgarski plemenski konfederaciji, ki je po [[Avari|Avarih]] zavladala vzhodnim delom Madžarske.&lt;ref name=&quot;Király&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Király|first=Péter|title=A magyarok elnevezése a korai európai forrásokban ''(The Names of the Magyars in Early European Sources)'' /In: Honfoglalás és nyelvészet (&quot;The Occupation of Our county&quot; and Linguistics)/|publisher=Balassi Kiadó|date=1997|location=Budimpešta |url=http://webshop.animare.hu/honfoglalas+es+nyelveszet+83813.html|isbn=978-963-506-108-2|page=266|accessdate=7.10.2015|archivedate=13.4.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140413130130/http://webshop.animare.hu/honfoglalas+es+nyelveszet+83813.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=A History of Hungary|editor-last=Peter F. Sugar|publisher=Indiana University Press|date=22.11.1990|isbn=978-0-253-20867-5|page=9|url=https://books.google.com/books?id=SKwmGQCT0MAC&amp;pg=PA9}}&lt;/ref&gt;

Madžarski [[Eksonim in endonim|endonim]] je ''Magyarország'', sestavljen iz ''magyar'' (»madžarski«) in ''ország'' (»država«). Ime »Magyar«, ki se nanaša na prebivalce države, natančneje odraža ime države v nekaterih drugih jezikih, kot so [[Turščina|turški]], [[Perzijščina|perzijski]] in drugih jezikih, kot so ''Madžaristan'' ali ''dežela Madžarov'' ali podobno. Beseda ''magyar'' je vzeta iz imena enega od sedmih večjih polnomadskih madžarskih plemen ''magyeri''.&lt;ref&gt;György Balázs, Károly Szelényi, [https://books.google.com/books?id=4NlnAAAAMAAJ The Magyars: the birth of a European nation], Corvina, 1989, p. 8&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Alan W. Ertl, [https://books.google.com/books?id=X9PGRaZt-zcC&amp;pg=PA358 Toward an Understanding of Europe: A Political Economic Précis of Continental Integration], Universal-Publishers, 2008, p. 358&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Z. J. Kosztolnyik, [https://books.google.com/books?id=NPBnAAAAMAAJ Hungary under the early Árpáds: 890s to 1063], Eastern European Monographs, 2002, p. 3&lt;/ref&gt; Prvi element ''magy'' je verjetno iz protoogrskega * ''mäńć-'' 'človek, oseba', ki ga najdemo tudi v imenu ljudstva Mansi (''mäńćī, mańśi, måńś''). Drugi element ''eri'', 'moški, moški, rodovina', je preživel v madžarskem ''férj'' 'mož' in je soroden z [[Marijščina|Mari]] ''erge'' 'sin', [[Finščina|finsko]] arhaično ''yrkä'' 'mladi mož'.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://starling.rinet.ru/cgi-bin/response.cgi?root=config&amp;morpho=0&amp;basename=%5Cdata%5Curalic%5Curalet&amp;first=1&amp;text_proto=&amp;method_proto=substring&amp;ic_proto=on&amp;text_meaning=&amp;method_meaning=substring&amp;ic_meaning=on&amp;text_germmean=&amp;method_germmean=substring&amp;ic_germmean=on&amp;text_fin=&amp;method_fin=substring&amp;ic_fin=on&amp;text_est=&amp;method_est=substring&amp;ic_est=on&amp;text_saa=&amp;method_saa=substring&amp;ic_saa=on&amp;text_mrd=&amp;method_mrd=substring&amp;ic_mrd=on&amp;text_mar=&amp;method_mar=substring&amp;ic_mar=on&amp;text_udm=&amp;method_udm=substring&amp;ic_udm=on&amp;text_kom=&amp;method_kom=substring&amp;ic_kom=on&amp;text_khn=&amp;method_khn=substring&amp;ic_khn=on&amp;text_man=&amp;method_man=substring&amp;ic_man=on&amp;text_ugr=magyar&amp;method_ugr=substring&amp;ic_ugr=on&amp;text_smd=&amp;method_smd=substring&amp;ic_smd=on&amp;text_nen=&amp;method_nen=substring&amp;ic_nen=on&amp;text_enc=&amp;method_enc=substring&amp;ic_enc=on&amp;text_nga=&amp;method_nga=substring&amp;ic_nga=on&amp;text_slk=&amp;method_slk=substring&amp;ic_slk=on&amp;text_kam=&amp;method_kam=substring&amp;ic_kam=on&amp;text_janh=&amp;method_janh=substring&amp;ic_janh=on&amp;text_samm2=&amp;method_samm2=substring&amp;ic_samm2=on&amp;text_redei=&amp;method_redei=substring&amp;ic_redei=on&amp;text_add=&amp;method_add=substring&amp;ic_add=on&amp;text_reshet=&amp;method_reshet=substring&amp;ic_reshet=on&amp;text_yuk=&amp;method_yuk=substring&amp;ic_yuk=on&amp;text_lit=&amp;method_lit=substring&amp;ic_lit=on&amp;text_any=&amp;method_any=substring&amp;sort=number&amp;ic_any=on|title=Uralic etymology : Query result|website=starling.rinet.ru}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Pred letom 895 ===
[[Slika:Roman_provinces_of_Illyricum,_Macedonia,_Dacia,_Moesia,_Pannonia_and_Thracia.jpg|sličica|Rimske province: Ilirik, Makedonija, Dakija, Mezija, Panonija, Trakija]]
[[Slika:MorThanFeastofAttila.jpg|sličica| ''Atila, kralj Hunov'' (434/444–453), avtor Mór Than, 1870]]
[[Slika:Hungarian_warrior.jpg|sličica| Italijanska freska - madžarski bojevnik, ki strelja nazaj]]
[[Rimsko cesarstvo]] je od 16 do 15 pr. n. št. osvojilo ozemlje med [[Alpe|Alpami]] in območje zahodno od [[Donava|reke Donave]]; reka Donava je s tem postala nova meja cesarstva.&lt;ref name=&quot;Kershaw&quot;&gt;Kershaw, Stephen P. (2013).&lt;/ref&gt; Leta 14 pred našim štetjem je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] v ''[[Res gestae divi Augusti|Res Gestae Divi Augusti]]'' priznal [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], zahodni del Panonske nižine, ki vključuje današnji zahod Madžarske, kot del rimskega cesarstva.&lt;ref name=&quot;Kershaw&quot; /&gt; Območje jugovzhodno od Panonije in južno od [[Rimska Dakija|Dakije]] je bilo leta 6 pr. n. št. organizirano kot [[Mezija|rimska provinca Mezija]].&lt;ref name=&quot;Kershaw&quot; /&gt; Območje vzhodno od reke [[Tisa|Tise]] je leta 106 pred našim štetjem postalo rimska provinca Dakija, ki je vključevala današnjo vzhodno Madžarsko. Pod rimsko oblastjo je območje ostalo do leta 271 n. št.&lt;ref name=&quot;Scarre&quot;&gt;Scarre, Chris (2012).&lt;/ref&gt;

Od leta 235 se je rimsko cesarstvo znašlo v nemirnih časih, ki so jih povzročali upori, rivalstvo in hitro menjajoči se cesarji. Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo v 5. stoletju zaradi preseljevalnega pritiska [[Germani|germanskih plemen]] in [[Karpi|Karpijcev]].&lt;ref name=&quot;Scarre&quot;&gt;Scarre, Chris (2012).&lt;/ref&gt; To obdobje je v Srednjo Evropo prineslo številne in obsežne vpade tudi trajnejše narave, začenši s Hunskim [[Huni|cesarstvom]] (ok. 370–469). Najmočnejši vladar Hunskega cesarstva je bil [[Atila|Hun Atila]] (434–453), ki je pozneje postal osrednja osebnost madžarske mitologije.&lt;ref name=&quot;Kelly&quot;&gt;Kelly, Christopher (2008).&lt;/ref&gt;

Po razpadu Hunskega cesarstva so [[Gepidi]], vzhodnogermansko pleme, ki so ga vazalizirali Huni, na območju Panonske nižine ustanovili svoje lastno kraljestvo.&lt;ref name=&quot;Bona_The_Gepids_during_and_after_the_Hun_Period&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Bóna|first=István|editor-last=Köpeczi|editor-first=Béla|title=History of Transylvania|publisher=Hungarian Research Institute of Canada (Distributed by Columbia University Press)|year=2001|chapter=From Dacia to Transylvania: The Period of the Great Migrations (271&amp;ndash;895); The Kingdom of the Gepids; The Gepids during and after the Hun Period|chapter-url=http://mek.oszk.hu/03400/03407/html/34.html|isbn=0-88033-479-7}}&lt;/ref&gt; Druge skupine, ki so v obdobju preseljevanja dosegle Panonsko nižino, so bili [[Goti]], [[Vandali]], [[Langobardi]] in [[Stari Slovani|Slovani]].&lt;ref name=&quot;Scarre&quot;&gt;Scarre, Chris (2012).&lt;/ref&gt;

V 560-ih letih so [[Avari]] ustanovili Avarski kaganat, državo, ki je ohranila prevlado v regiji več kot dve stoletji, dokler Avarov v seriji pohodov v 790-ih letih niso premagali [[Franki]] pod vodstvom [[Karel Veliki|Karla Velikega]].&lt;ref name=&quot;Gubcsi&quot;&gt;Lajos Gubcsi, [http://mek.oszk.hu/09100/09132/09132.pdf Hungary in the Carpathian Basin], MoD Zrínyi Media Ltd, 2011&lt;/ref&gt;

Med letoma 804 in 829 je [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] osvojilo ozemlje vzhodno od reke Donave in prevzelo oblast od lokalnih slovanskih plemen in ostankov Avarov.&lt;ref name=&quot;Skutsch&quot;&gt;Skutsch, Carl, ed. (2005).&lt;/ref&gt; Do sredine 9. stoletja je zahodno od reke Donave, kot del frankovskega ozemlja, nastala Balatonska kneževina, znana tudi kot Spodnja Panonija.&lt;ref name=&quot;Luthar&quot;&gt;Luthar, Oto, ed. (2008).&lt;/ref&gt;

=== Srednjeveška Ogrska (895–1526) ===
[[Slika:Munkacsy_Mihaly_Honfoglalas_(colored).jpg|levo|sličica|340x340_pik| ''Madžarsko osvajanje (Panonske nižine)'' - slika Mihályja Munkácsyja, 1893]]
[[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica| Madžarski vpadi v 10. stoletju]]
{{Glavni članek|Ogrska}}
Na novo združeni Madžari&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Encyclopedia Americana|publisher=Grolier Incorporated|pages=370|year=2000|volume=24}}&lt;/ref&gt; so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] (po izročilu Atilinega potomca) naseljevali v Panonski nižini od leta 895.&lt;ref name=&quot;A Country Study: Hungary&quot;&gt;{{Navedi knjigo|url=http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+hu0013)|title=A Country Study: Hungary|publisher=Federal Research Division, [[Library of Congress]]|accessdate=6.3.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Eliznik.org.uk&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm|title=Magyar (Hungarian) migration, 9th century|publisher=Eliznik.org.uk|accessdate=20.9.2009|archivedate=6.10.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081006210045/http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm}}&lt;/ref&gt; Po [[Ugrofinski jeziki|ugrofinski teoriji]] izvirajo iz starodavnega [[Uralski jeziki|uralsko]] govorečega prebivalstva, ki je prej naseljevalo gozdnato območje med [[Volga|reko Volgo]] in [[Uralsko gorovje|Uralskim gorovjem]].&lt;ref&gt;[http://countrystudies.us/hungary/49.htm Origins and Language].&lt;/ref&gt;

Kot federacija združenih plemen je bila Ogrska ustanovljena leta 895, približno 50 let po razdelitvi [[Karolinško cesarstvo|Karolinškega cesarstva]] po [[Verdunska pogodba|Verdunski pogodbi]] leta 843, in pred združitvijo [[Kraljevina Anglija|anglosaksonskih kraljestev]]. Sprva je bila nastajajoča kneževina Ogrska (»Zahodna Turkija« v srednjeveških grških virih)&lt;ref&gt;Peter B. Golden, [https://books.google.com/books?id=K2ppAAAAMAAJ Nomads and their neighbours in the Russian steppe: Turks, Khazars and Qipchaqs], Ashgate/Variorum, 2003.&lt;/ref&gt; država, ki jo je ustvarilo napol nomadsko ljudstvo, ki pa se je v 10. stoletju znatno preobrazila v krščansko kraljestvo.&lt;ref name=&quot;Stephen Wyley&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Stephen Wyley|url=http://www.geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|title=The Magyars of Hungary|publisher=Geocities.com|date=30.5.2001|accessdate=20.9.2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091021171416/http://geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html|archivedate=21.10.2009}}&lt;/ref&gt;

Ta država je dobro delovala, vojaška moč pa je Madžarom omogočila uspešne krvave pohode in napade po vsej Evropi, od [[Konstantinopel|Carigrada]] do današnje Španije.&lt;ref name=&quot;Stephen Wyley&quot;/&gt; Madžari so med letoma 907 in 910 premagali najmanj tri glavne vzhodnofrankovske cesarske vojske.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Peter Heather|title=Empires and Barbarians: Migration, Development and the Birth of Europe|url=https://books.google.com/books?id=iX_QNvxR4K0C&amp;pg=PT227|year=2010|publisher=Pan Macmillan|isbn=978-0-330-54021-6|page=227}}&lt;/ref&gt; Poznejši poraz v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]] leta 955 je pomenil začasni konec večine pohodov na tuja ozemlja, vsaj proti Zahodu.

==== Doba arpadskih kraljev ====
[[Slika:Istvan-ChroniconPictum.jpg|levo|sličica|Kralj [[Štefan I. Ogrski|Sveti Štefan]], prvi ogrski kralj, je Madžare spreobrnil v krščanstvo.]]
Leta 972 je vladajoči knez ({{Jezik-hu|fejedelem}}) [[Géza Ogrski|Géza]] iz [[Árpádovci|dinastije Árpád]] uradno začel integracijo Ogrske v krščansko zahodno Evropo.&lt;ref&gt;Attila Zsoldos, [https://books.google.com/books?id=IgoiAQAAIAAJ Saint Stephen and his country: a newborn kingdom in Central Europe: Hungary], Lucidus, 2001, p. 40&lt;/ref&gt; Njegov prvorojenec, [[Štefan I. Ogrski|sveti Štefan I.]], je postal prvi ogrski kralj, potem ko je v bitki za prestol premagal svojega [[Poganstvo|poganskega]] strica [[Koppány (Árpádovec)|Koppányja]]. V času Štefanove vladavine je bila Ogrska priznana kot katoliško apostolsko kraljestvo;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Asia Travel Europe|url=http://www.asiatravel.com/europe/hungaria/travelinfo.html|title=Hungaria Travel Information &amp;#124; Asia Travel Europe|publisher=Asiatravel.com|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080905161209/http://asiatravel.com/europe/hungaria/travelinfo.html|archivedate=5.9.2008}}&lt;/ref&gt; Štefan je na prošnjo od [[Papež Silvester II.|papeža Silvestra II]]. prejel [[Insignije|kraljevske insignije]] (vključno verjetno z delom Svete krone Madžarske, ki se trenutno hrani v [[Stavba madžarskega parlamenta|madžarskem parlamentu]]).

Do leta 1006 je Štefan utrdil svojo oblast in začel temeljite reforme za preoblikovanje Ogrske v [[Fevdalizem|fevdalno državo]] po zahodnem vzoru. Država je prešla na [[Latinščina|latinski jezik]] in vse do leta 1844 je nato latinščina ostala madžarski uradni jezik. Približno v tem času je Ogrska začela postajati močno kraljestvo. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]] je razširil mejo Ogrske v Transilvaniji in leta 1091 napadel [[Hrvaška|Hrvaško]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Encyclopaedia Britannica, inc|title=Encyclopedia Britannica|url=https://books.google.com/books?id=FIVUAAAAMAAJ|year=2002|publisher=Encyclopaedia Britannica|isbn=978-0-85229-787-2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.korcula.net/history/mmarelic/byzant.htm|title=Marko Marelic: The Byzantine and Slavic worlds|website=Korcula.net|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171010075636/http://www.korcula.net/history/mmarelic/byzant.htm|archivedate=10.10.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/hunyadi/hu02.htm|title=Hungary in American History Textbooks|website=Hungarian-history.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090206114100/http://www.hungarian-history.hu/lib/hunyadi/hu02.htm|archivedate=6.2.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://erwin.bernhardt.net.nz/hungary/hungaryfacts.html|title=Hungary, facts and history in brief|website=Erwin.bernhardt.net.nz|accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Hrvaški pohod je dosegel vrhunec z bitko na Gvozdu leta 1097 in s personalno unijo Hrvaške in Ogrske leta 1102, ki ji je vladal [[Koloman Ogrski|Koloman]] tj. Könyves Kálmán.&lt;ref name=&quot;HR-HU-Heka&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Ladislav Heka|date=October 2008|title=Hrvatsko-ugarski odnosi od sredinjega vijeka do nagodbe iz 1868. s posebnim osvrtom na pitanja Slavonije|trans-title=Croatian-Hungarian relations from the Middle Ages to the Compromise of 1868, with a special survey of the Slavonian issue|url=http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&amp;id_clanak_jezik=68144|journal=Scrinia Slavonica|language=hr|volume=8|issue=1|pages=152–173|issn=1332-4853|access-date=16.10.2011}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:A_Szent_Korona_elölről_2.jpg|sličica| [[Krona svetega Štefana|Sveta krona]] (''Szent Korona''), eden ključnih simbolov Madžarske]]
[[Slika:The_Greek_Pantokrator_on_the_Hungarian_Holy_Crown.jpg|levo|sličica| Jezus Kristus, Pantokrator na sveti kroni Madžarske. Madžarska je tradicionalno krščanska država.]]
Najmočnejši in najbogatejši kralj dinastije Árpád je bil [[Béla III.|Béla III]]., ki je na leto pridobil 23 ton čistega srebra. To je preseglo dohodek francoskega kralja (ocenjeno na 17 ton) in predstavljalo dvakratnik prejemkov angleške krone.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Miklós Molnár|title=A Concise History of Hungary|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00moln|year=2001|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-66736-4|page=[https://archive.org/details/concisehistoryof00moln/page/46 46]}}&lt;/ref&gt;

[[Andrej II. Ogrski|Andrej II]] je izdal diplomo Andreanum, ki je zagotovila posebne privilegije [[Transilvanski Sasi|transilvanskim Sasom]] in velja za prvi zakon o [[Avtonomija|avtonomiji]] na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hungarianhistory.com/lib/autonomy/komlossy.pdf|title=Hungarianhistory.com|accessdate=25.11.2010}}&lt;/ref&gt; Leta 1217 je vodil [[Peta križarska vojna|peti križarski pohod]] v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] in ustanovil največjo kraljevo vojsko v zgodovini križarskih vojn. Njegova [[Zlata bula (1222)|zlata bula iz leta 1222]] je bila prva ustava v celinski Evropi. Tudi manjši plemiči so Andreju začeli predstavljati zamere, praksa, ki se je razvila v ustanovitev parlamenta (''parlamentum publicum'').

V letih 1241–1242 je kraljestvo zamajala [[Mongolski vpadi v Evropo|invazija Mongolov (Tatarov)]], ki je terjala življenja do polovice takratnih 2.000.000 prebivalcev Ogrske.&lt;ref&gt;[http://www.britannica.com/eb/article-34789/Hungary The Mongol invasion: the last Arpad kings], Encyclopædia Britannica – &quot;The country lost about half its population, the incidence ranging from 60 percent in the Alföld (100 percent in parts of it) to 20 percent in Transdanubia; only parts of Transylvania and the northwest came off fairly lightly.&quot;&lt;/ref&gt; Kralj [[Béla IV. Ogrski|Béla IV.]] je v državi dovolil naselitev [[Kumani|Kumanov]] in [[Alani|Jasov]], ki so bežali pred Mongoli.&lt;ref&gt;[http://hungarianhistory.com/lib/hevizi/hevizi.pdf Autonomies in Europe and Hungary].&lt;/ref&gt; Skozi stoletja so se popolnoma asimilirali v madžarsko prebivalstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=cs|url=http://www.nemzetijelkepek.hu/onkormanyzat-jaszbereny_en.shtml|title=National and historical symbols of Hungary|publisher=Nemzetijelkepek.hu|accessdate=20.9.2009|archive-date=2008-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20080729054659/http://www.nemzetijelkepek.hu/onkormanyzat-jaszbereny_en.shtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Po umiku Mongolov je kralj Béla ukazal gradnjo na stotine kamnitih gradov in utrdb za obrambo pred morebitno drugo mongolsko invazijo. Mongoli so se vrnili na Ogrsko leta 1285, vendar so jih zaustavili novozgrajeni sistemi kamnitih gradov in nova taktika (z uporabo večjega deleža težko oboroženih vitezov). Kraljeva vojska Ladislava IV je blizu Pešte uspešno zaustavila in premagala napadajoče mongolske sile.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Pál Engel|title=Realm of St. Stephen: A History of Medieval Hungary|url=https://books.google.com/books?id=vEJNBqanT_8C&amp;pg=PA109|year=2005|publisher=I.B.Tauris|isbn=978-1-85043-977-6|page=109}}&lt;/ref&gt; Tako kot pri poznejših invazijah so napad z lahkoto odbili, Mongoli pa so izgubili velik del svojih mož.

==== Obdobje izvoljenih kraljev ====
[[Slika:Louis's_kingdoms_and_his_vassal_territories.png|levo|sličica|Zemljevid dežel, ki jim je vladal [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik Veliki]]]]
[[Ogrska|Ogrsko kraljestvo je]] doseglo enega svojih največjih obsegov v času arpadskih kraljev, vendar je bila kraljeva moč ob koncu njihove vladavine leta 1301 že precej oslabljena. Po uničujočem obdobju medkraljevanja (1301–1308) je prvi [[Anžujci|anžujski]] kralj, [[Karel I. Ogrski]] – bilinealni potomec dinastije Árpád – uspešno obnovil kraljevo oblast in premagal tekmece oligarha, tako imenovane »male kralje«. Drugi anžujski madžarski kralj [[Ludvik I. Ogrski|Ludvik Veliki]] (1342–1382) je vodil številne uspešne vojaške pohode iz Litve v južno Italijo ([[Neapeljsko kraljestvo]]), od leta 1370 pa je bil tudi poljski kralj. Potem ko je kralj Ludvik umrl brez moškega dediča, se je država ponovno ustalila šele, ko je prestol nasledil [[Sigismund Luksemburški]] (1387–1437), ki je leta 1433 postal tudi sveti rimski cesar. Tudi Sigismund je bil (na več načinov) bilinealni potomec dinastije Árpád.
[[Slika:The_wars_of_Matthias_Corvinus_of_Hungary_(1458-1490).png|sličica| Zahodna osvajanja [[Matija Korvin|Matije Korvina]]]]
Prvi madžarski prevod Svetega pisma je bil dokončan leta 1439. Pol leta v letu 1437 je v [[Transilvanija|Transilvaniji]] potekal protifevdalni in antiklerikalni upor kmetov, upor Budai Nagy Antala, na katerega so močno vplivale husitske ideje.

[[János Hunyadi|Janos Hunyadi]], po poreklu iz majhne plemiške družine v Transilvaniji, je zaradi svojih izjemnih sposobnosti kot poveljnik plačancev postal eden najmočnejših velikašev v državi. Najprej je bil izvoljen za guvernerja, nato regenta. Vodil je uspešen križarski pohod proti osmanskim Turkom, ena njegovih največjih zmag je bila obleganje Beograda leta 1456.

Zadnji vplivni kralj srednjeveške Ogrske je bil [[Renesansa|renesančni]] kralj [[Matija Korvin]] (1458–1490), sin [[János Hunyadi|Jánosa Hunyadija]]. Bil je prvi, ki je sedel na ogrski kraljevi prestol kot pripadnik plemstva brez dinastičnega porekla. Bil je uspešen vojskovodja in razsvetljeni pokrovitelj umetnosti in učenja.&lt;ref name=&quot;britannica1&quot;&gt;{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276730/Hungary#tab=active~checked%2Citems~checked&amp;title=Hungary%20--%20Britannica%20Online%20Encyclopedia|title=Hungary – Britannica Online Encyclopedia|encyclopedia=Britannica.com|accessdate=21.11.2008}}&lt;/ref&gt; Njegova knjižnica, [[Bibliotheca Corviniana]], je bila v 15. stoletju največja evropska zbirka zgodovinskih kronik, filozofskih in znanstvenih del in druga po velikosti za [[Vatikanska knjižnica|Vatikansko knjižnico]]. Predmeti iz Bibliotheca Corviniana so od leta 2005 vpisani v [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] [[Register svetovnega spomina|seznam Spomin sveta]] &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=15976&amp;URL_DO=DO_TOPIC&amp;URL_SECTION=201.html|title=Hungary – The Bibliotheca Corviniana Collection: UNESCO-CI|publisher=Portal.unesco.org|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://archive.today/20080318044516/http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=15976&amp;URL_DO=DO_TOPIC&amp;URL_SECTION=201.html|archivedate=18.3.2008}}&lt;/ref&gt;

Podložniki in navadni ljudje so ga imeli za pravičnega vladarja, ker jih je varoval pred pretiranimi zahtevami in drugimi zlorabami gospode.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://countrystudies.us/hungary/9.htm|title=Hungary&amp;nbsp;– Renaissance And Reformation|publisher=Countrystudies.us|accessdate=20.9.2009}}&lt;/ref&gt; Pod njegovo vladavino je leta 1479 ogrska vojska uničila osmanske in vlaške čete v [[Bitka na Kruhovem polju|bitki na Kruhovem polju]]. V tujini je premagal poljsko in nemško cesarsko vojsko kralja Friderika pri Breslavu ([[Vroclav|Wrocław]]). Matijaševa najemniška stalna vojska, Črna vojska Ogrske, je bila za svoj čas nenavadno velika vojska in je osvojila dele Avstrije, Dunaj (1485) in dele [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]].

==== Propad Ogrske (1490–1526) ====
Kralj Matija je umrl brez zakonitih sinov, ogrski veljaki pa so si prizadevali za okronanje Poljaka [[Vladislav II. Ogrski|Vladislava II]]. (1490–1516), domnevno zaradi njegovega šibkega vpliva na ogrsko aristokracijo.&lt;ref name=&quot;britannica1&quot;/&gt; Mednarodna vloga Madžarske je upadla, njena politična stabilnost se je zamajala, družbeni napredek pa je zastal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://geography.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?site=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/hutoc.html|archiveurl=https://archive.today/20120708070759/http://geography.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?site=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/hutoc.html|archivedate=8.7.2012|title=A Country Study: Hungary|publisher=Geography.about.com|accessdate=20.9.2009}}&lt;/ref&gt; Leta 1514 se je oslabljen stari kralj Vladislav II soočil z velikim [[Kmečki upori v literaturi|kmečkim uporom]] pod vodstvom Györgyja Dózse, ki so ga neusmiljeno zatrli plemiči, ki jih je vodil [[Ivan Zapolja|Janez Zápolya]].

Posledično slabenje države je utrlo pot osmanski premoči. Leta 1521 je Turkom pripadla najmočnejša ogrska trdnjava na jugu, Nándorfehérvár (današnji [[Beograd]], Srbija). Zgodnji pojav [[Protestantizem|protestantizma]] je dodatno poslabšal notranje odnose v državi.

=== Osmanske vojne (1526–1699) ===
[[Slika:Székely,_Bertalan_-_The_Women_of_Eger_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''Ženske iz Egerja'', Bertalan Székely, 1867, slika v spomin na obleganje Egerja, velike zmage nad Osmanom]]
Po približno 150 letih vojn z Madžari in drugimi državami so Osmani madžarsko vojsko odločilno premagali v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526, kjer je med begom umrl [[Ludvik II. Jagelo|kralj Ludvik II]]. Sredi političnega kaosa je razdeljeno ogrsko plemstvo nato hkrati izvolilo dva kralja, [[Ivan Zapolja|Janeza Zápolya]] in [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] iz dinastije Habsburžanov. Z osvojitvijo Budima s strani Turkov leta 1541 se je Ogrska razdelila na tri dele in tako razdeljena ostala do konca 17. stoletja. Severozahodni del, imenovan [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljeva Madžarska]], so priključili Habsburžani, ki so vladali kot kralji Ogrske. Vzhodni del kraljestva je postal neodvisen kot [[kneževina Transilvanija]] pod osmansko (in kasneje habsburško) [[Suzerenstvo|vrhovno oblastjo]]. Preostalo osrednje območje, vključno s prestolnico Budim, je bilo znano kot [[Osmanska Ogrska|Budimski pašalik]].

Velika večina od sedemnajst do devetnajst tisoč osmanskih vojakov, ki so bili v službi v osmanskih trdnjavah na madžarskem ozemlju, so bili pravoslavni in muslimanski balkanski Slovani in ne etnični Turki.&lt;ref&gt;Laszlo Kontler, &quot;A History of Hungary&quot; p. 145&lt;/ref&gt; Pravoslavni južni Slovani so delovali tudi kot [[akindžije]] in druge lahke čete, namenjene ropanju na ozemlju današnje Madžarske.&lt;ref&gt;Inalcik Halil: &quot;The Ottoman Empire&quot;&lt;/ref&gt; Leta 1686 je vojska Svete lige, ki je vsebovala več kot 74.000 mož različnih narodov, Turkom ponovno iztrgala Budim. Po še nekaj hudih [[Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)|porazih Osmanov]] v naslednjih nekaj letih je bilo do leta 1718 celotno Ogrsko kraljestvo počasi osvobojeno turške oblasti. Zadnji napad na Ogrsko s strani osmanskih vazalov [[Krimski kanat|Tatarov]] s [[Krim (polotok)|Krima]] se je zgodil leta 1717.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Géza Dávid|last2=Pál Fodor|title=Ransom Slavery Along the Ottoman Borders: (Early Fifteenth – Early Eighteenth Centuries)|url=https://books.google.com/books?id=00ZuXUdx2GgC|year=2007|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-15704-0|page=203}}&lt;/ref&gt; Omejena prizadevanja habsburške [[Protireformacija|protireformacije]] v 17. stoletju so večino kraljestva ponovno spreobrnila v katoliško vero. Etnična sestava Ogrske se je zaradi dolgotrajnega vojskovanja s Turki bistveno spremenila. Velik del države je bil opustošen, rast števila prebivalstva se je upočasnila, številna manjša naselja so propadla.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m2267/is_n1_v63/ai_18501094/|archiveurl=https://archive.today/20120709161536/http://findarticles.com/p/articles/mi_m2267/is_n1_v63/ai_18501094/|archivedate=9.7.2012|title=The changing facets of Hungarian nationalism – Nationalism Reexamined &amp;#124; Social Research &amp;#124; Find Articles at BNET|publisher=Findarticles.com|date=2.6.2009|accessdate=20.9.2009|first=Gyorgy|last=Csepeli}}&lt;/ref&gt; Avstrijsko-habsburška vlada je na izseljeni jug naselila velike skupine Srbov in drugih Slovanov, na različna območja pa je naselila Nemce (imenovane Donavske Švabe), vendar se Madžari niso smeli naseliti ali ponovno naseliti na jugu [[Panonska nižina|Panonske nižine]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/unmaking/part1-7.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110204132452/http://www.hungarian-history.hu/lib/unmaking/part1-7.pdf|archivedate=4.2.2011|title=Ch7 A Short Demographic History of Hungary|accessdate=20.9.2009}}&lt;/ref&gt;

=== Od 18. stoletja do 1. svetovne vojne (1699–1918) ===
[[Slika:Mányoki,_Ádam_-_Portrait_of_Prince_Ferenc_Rákóczi_II_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|Portret ''[[Franc II. Rákóczi]], Ádam Mányoki, 1712; vodja upora proti habsburški vladavini v letih 1703–11.]]
[[Slika:Gróf_Széchenyi_István.jpg|levo|sličica|''Grof [[István Széchenyi]]'' je ponudil enoletni dohodek za ustanovitev Madžarske akademije znanosti; portret Miklós Barabás, 1848]]
[[Slika:E._Poulton_Portrait_of_Lajos_Kossuth_1860s.jpg|levo|sličica|233x233_pik|Lajos Kossuth, regent-predsednik med madžarsko revolucijo leta 1848]]
[[Slika:Austria-Hungary map-sl.svg|levo|sličica|''Dežela krone svetega Štefana'' so sestavljala ozemlja [[Ogrska|Kraljevine Madžarske]] (16) in Kraljevine Hrvaške-Slavonije (17).]]
Med letoma 1703 in 1711 je prišlo do obsežne vstaje pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Frančiška II. Rákóczija]], ki je po umiku Habsburžanov leta 1707 na [[Ónod|Ónodskem]] zboru začasno v vojnem obdobju prevzel oblast kot vladajoči knez Ogrske, vendar je zavrnil madžarsko krono in naslov »kralj«. Vstaje so trajale leta. Ogrska vojska [[Kruci|Kuruc]], čeprav je zavzela večino države, je izgubila v najpomembnejši bitki pri Trencsénu (1708). Tri leta pozneje so se Kuručeve sile zaradi naraščajočega dezerterstva, defetizma in nizke morale končno predale.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Paul Lendvai|title=The Hungarians: A Thousand Years of Victory in Defeat|url=https://books.google.com/books?id=UtIr97n3tP0C&amp;pg=PA152|year=2003|publisher=C. Hurst &amp; Co. Publishers|isbn=978-1-85065-673-9|page=152}}&lt;/ref&gt;

Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] in pozneje se ogrski zbor ni sestal več desetletij.&lt;ref&gt;Peter N Stearns, The Oxford encyclopedia of the modern world, Volume 4, Oxford University Press, 2008, str. 64&lt;/ref&gt; V dvajsetih letih 18. stoletja je bil cesar prisiljen sklicati zbor, ki je pomenil začetek obdobja reform (1825–1848, {{Jezik-hu|reformkor}}). Grof [[István Széchenyi]], eden najvidnejših državnikov v deželi, je prepoznal nujno potrebo po modernizaciji in pričel z obsežnimi reformami. Ogrski parlament se je leta 1825 ponovno sestal in obravnaval finančne potrebe. Pojavila se je liberalna stranka, ki se je osredotočila na preskrbo kmetov. Lajos Kossuth – takrat znani novinar – se je pojavil kot vodja nižjega plemstva v parlamentu. Izjemen vzpon države se je začel, ko je narod osredotočil svoje sile na modernizacijo, čeprav so habsburški monarhi ovirali vse pomembne liberalne zakone, ki so se nanašali na državljanske in politične pravice ter gospodarske reforme. Številne reformatorje (Lajos Kossuth, Mihály Táncsics) so oblasti zaprle.
[[Slika:Országgyűlés_megnyitása_1848.jpg|desno|sličica| 5. julij 1848: slovesnost ob odprtju prvega parlamenta, ki je temeljil na zastopnikih iz vrst ljudstva. Na balkonu so člani prve odgovorne vlade.]]

15. marca 1848 so množične demonstracije v Pešti in Budimu omogočile ogrskim reformistom, da so uveljavili seznam 12 zahtev. Pod guvernerjem in predsednikom Lajosom Kossuthom ter prvim predsednikom vlade [[Ludvik Batthyány|Lajosom Batthyányjem]] so se otresli nadvlade [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Habsburški vladar in njegovi svetovalci so spretno manipulirali s hrvaškimi, srbskimi in romunskimi kmeti, ki so jih vodili duhovniki in častniki, ki so bili trdno zvesti Habsburžanom, in jih spodbudili k uporu proti ogrski vladi, čeprav je Madžare podpirala velika večina Slovakov, nemških in [[Rusini|rusinskih]] narodnosti ter vseh Judov kraljestva, pa tudi veliko števila poljskih, avstrijskih in italijanskih prostovoljcev.&lt;ref&gt;[http://www.hungarianhistory.com/lib/jeszenszky/ethnic.pdf Géza Jeszenszky: From &quot;Eastern Switzerland&quot; to Ethnic Cleansing], address at Duquesne History Forum, 17.11.2000, The author is former Ambassador of Hungary to the United States and was Foreign Minister in 1990{{spaced ndash}}1994.&lt;/ref&gt; Julija 1849 je ogrski parlament razglasil in sprejel prve zakone o pravicah narodnosti in manjšin na svetu.&lt;ref&gt;Laszlo Peter, Martyn C. Rady, Peter A. Sherwood: Lajos Kossuth sas word...: papers delivered on the occasion of the bicentenary of Kossuth's birth (page 101)&lt;/ref&gt; Številni pripadniki narodnosti so pridobili zaželene najvišje položaje v ogrski vojski, na primer general János Damjanich, etnični Srb, ki je postal madžarski narodni heroj s poveljevanjem 3. ogrski armadi ali Józef Bem, ki je bil Poljak, a je na Ogrskem vseeno postal tudi narodni junak. Ogrske sile (''[[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Honvédség]]'') so premagale avstrijsko vojsko. Da bi preprečil uspehe madžarske revolucionarne vojske, je habsburški cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] zaprosil za pomoč »evropskega žandarja«, carja [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I.]], čigar ruske vojske so napadle Madžarsko. Zaradi tega se je Artúr Görgey avgusta 1849 predal. Vodja avstrijske vojske [[Julius Jacob von Haynau]] je za nekaj mesecev postal guverner Madžarske in je oktobra 1849 ukazal usmrtitev 13 aradskih mučencev, voditeljev madžarske vojske in premierja Batthyánya. Lajos Kossuth je pobegnil v izgnanstvo. Po vojni 1848–1849 je bila celotna država v »pasivnem odporu«.
[[Slika:Ferenc_József_koronázása_Budán.jpg|levo|sličica|''Kronanje [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] in [[Elizabeta Bavarska|Elisabete Amalie]] v cerkvi Matija v [[Budim|Budimu]]'', 8. junija 1867, Edmund Tull, po Eduardu von Engerthu, 19. st.]]
Zaradi zunanjih in notranjih težav so se reforme zdele neizogibne, veliki vojaški porazi Avstrije pa so prisilili Habsburžane v pogajanja o [[Avstro-Ogrski kompromis|avstro-ogrskem kompromisu iz leta 1867]], s katerim je nastala dvojna monarhija [[Avstro-Ogrska]]. To cesarstvo je obsegalo drugo največje ozemlje v Evropi (za [[Ruski imperij|Ruskim cesarstvom]]) in je bilo tretje najbolj naseljeno (za Rusijo in [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]]). Obe kraljestvi sta ločeno upravljala dva parlamenta iz dveh glavnih mest s skupnim monarhom ter skupno zunanjo in vojaško politiko. Gospodarsko je bilo cesarstvo carinska unija. Stara ogrska ustava je bila obnovljena in [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] je bil okronan za madžarskega kralja. V tem obdobju je prišlo tudi do izrednega gospodarskega razvoja države. Prej zaostalo madžarsko gospodarstvo je na prelomu 20. stoletja postalo relativno moderno in industrializirano, čeprav je kmetijstvo ostalo prevladujoča panoga do leta 1890. Leta 1873 sta bila stara prestolnica [[Budim]] in [[Óbuda]] uradno združena s [[Pešta|Pešto]],&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Kinga Frojimovics|title=Jewish Budapest: Monuments, Rites, History|url=https://books.google.com/books?id=-wUg6rlWS2kC&amp;pg=PA67|year=1999|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9116-37-5|page=67}}&lt;/ref&gt; s čimer je nastala nova metropola [[Budimpešta]]. V tem obdobju so pričele delovati številne državne ustanove in sodoben upravni sistem Madžarske.

Po [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|atentatu na nadvojvodo Franca Ferdinanda]] v Sarajevu sta se madžarski premier István Tisza in njegov kabinet skušala izogniti izbruhu in stopnjevanju vojne v Evropi, a diplomatska prizadevanja niso bila uspešna. [[Avstro-Ogrska]] je v prvi svetovni vojni vpoklicala 9&amp;nbsp;milijonov (bojne sile: 7,8&amp;nbsp;milijonov) vojakov (več kot 4&amp;nbsp;milijone iz Kraljevine Ogrske) na strani Nemčije, Bolgarije in Turčije. Čete, ki so se zbrale v Kraljevini Ogrski, so le malo časa porabile za obrambo dejanskega ozemlja Ogrske, z izjemo Brusilovske ofenzive junija 1916 in nekaj mesecev pozneje, ko je romunska vojska napadla Transilvanijo;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.worldwar2.ro/arme/?language=ro&amp;article=114|title=WorldWar2.ro – Ofensiva Armatei 2 romane in Transilvania|website=Worldwar2.ro|accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; oba napada so uspešno odbili. Delež ogrskih žrtev v avstroogrski vojski je bil najvišji od vseh narodnosti. [[Centralne sile]] so osvojile Srbijo. Romunija je napovedala vojno. Centralne sile so osvojile južno Romunijo in romunsko prestolnico [[Bukarešta|Bukarešto]]. Leta 1916 je umrl cesar Franc Jožef in novi monarh [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel IV]]. je simpatiziral s pacifisti. Centralne sile so z velikimi težavami ustavile in odbile napade Ruskega cesarstva.

[[Slika:Szent_Istvan.jpg|desno|sličica| Madžarska bojna ladja [[Dreadnought (ladja)|dreadnought]] SMS ''Szent István'' v prvi svetovni vojni]]

Vzhodna fronta zavezniških ([[Antantne sile med prvo svetovno vojno|antantnih]]) sil je popolnoma razpadla, Avstro-Ogrska se je nato umaknila iz vseh poraženih držav. Na italijanski fronti avstro-ogrska vojska po januarju 1918 ni napredovala proti Italiji. Kljub uspehom na vzhodni fronti je Nemčija na pomembnejši zahodni fronti doživela popoln poraz. Do leta 1918 so se gospodarske razmere poslabšale (levičarska in pacifistična gibanja so organizirala stavke v tovarnah), upori v vojski pa so postali običajni. V glavnih mestih sta avstrijsko in ogrsko levičarsko liberalno gibanje (revolucionarne oz. uporniške stranke) in njihovi voditelji podpirali separatizem etničnih manjšin. Avstro-Ogrska je 3. novembra 1918 v [[Padova|Padovi]] podpisala splošno premirje.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=François Bugnion|title=The International Committee of the Red Cross and the Protection of War Victims|url=https://books.google.com/books?id=6K9IAAAAYAAJ|year=2003|publisher=Macmillan Education|isbn=978-0-333-74771-1}}&lt;/ref&gt; Oktobra 1918 je zveza Madžarske z Avstrijo razpadla.

=== Med svetovnima vojnama (1918–1941) ===
[[Slika:Trianon_consequences.png|levo|sličica|S [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonsko pogodbo]] je Madžarska izgubila 72 % svojega ozemlja, morska pristanišča in 3.425.000 etničnih Madžarov&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Miklós Molnár|title=A Concise History of Hungary|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00moln|year=2001|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-66736-4|page=[https://archive.org/details/concisehistoryof00moln/page/262 262]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Western Europe: Challenge and Change|url=https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C&amp;pg=RA1-PA360|year=1990|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-57607-800-6|pages=359–360}}&lt;/ref&gt;]]
Po prvi svetovni vojni je Madžarska doživela obdobje globokih političnih preobratov, ki se je začelo z revolucijo krizantem leta 1918, po kateri je na oblast kot predsednik vlade prišel socialdemokrat Mihály Károlyi. Ko je bil Károlyi razglašen za predsednika vlade Madžarske, je [[Kraljevo madžarsko domobranstvo|Madžarska kraljeva vojska Honvéda]] še vedno imela več kot 1.400.000 vojakov.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Martin Kitchen|authorlink=Martin Kitchen|title=Europe Between the Wars|publisher=[[Routledge]]|year=2014|page=190|isbn=9781317867531|url=https://books.google.com/books?id=36WsAgAAQBAJ&amp;pg=PA190}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Ignác Romsics|title=Dismantling of Historic Hungary: The Peace Treaty of Trianon, 1920 Issue 3 of CHSP Hungarian authors series East European monographs|url=https://archive.org/details/dismantlingofhis0000roms|publisher=Social Science Monographs|year=2002|page=[https://archive.org/details/dismantlingofhis0000roms/page/62 62]|isbn=9780880335058}}&lt;/ref&gt; Károlyi je popustil zahtevi ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] po [[Pacifizem|pacifizmu]] in ukazal razorožitev madžarske vojske. To se je zgodilo pod vodstvom Béle Linderja, vojnega ministra v Károlyijevi vladi.&lt;ref name=&quot;Dixon 1986&quot;&gt;Dixon J. C. [https://books.google.com/books?id=OKDRvNHdraoC&amp;pg=PA34 ''Defeat and Disarmament, Allied Diplomacy and Politics of Military Affairs in Austria, 1918–1922''].&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Sharp 2008&quot;&gt;Sharp A. [https://books.google.com/books?id=NQodBQAAQBAJ&amp;pg=PA156 ''The Versailles Settlement: Peacemaking after the First World War, 1919–1923'']{{Slepa povezava|date=februar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}.&lt;/ref&gt; S popolno razorožitvijo svoje vojske bi Madžarska v času posebne ranljivosti ostala brez nacionalne obrambe. V času Károlyijeve pacifistične vlade je Madžarska izgubila nadzor nad pribižno 75 % svojih nekdanjih ozemelj izpred prve svetovne vojne (325.411 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;), ki so pod tujo okupacijo prešla brez boja. [[Mala antanta]] je, začutivši priložnost, vdrla v državo s treh strani – Romunija je vdrla v [[Transilvanija|Transilvanijo]], Češkoslovaška je priključila Zgornjo Ogrsko (današnjo Slovaško), skupna [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|srbsko]]-francoska koalicija pa je priključila [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]] in druge južne regije. Marca 1919 so komunisti pod vodstvom Bele Kuna odstavili vlado Károlyija in razglasili [[Madžarska sovjetska republika|Madžarsko sovjetsko republiko]] (''Tanácsköztársaság''), čemur je sledilo obdobje rdečega terorja. Kljub nekaterim uspehom na češkoslovaški fronti se Kunove sile na koncu niso zmogle upreti romunski invaziji; avgusta 1919 so romunske čete zasedle Budimpešto in izrinile Kuna.
[[Slika:Portraits_de_Miklós_Horthy.jpg|sličica| [[Miklós Horthy]], regent Kraljevine Madžarske (1920–1944)]]
Novembra 1919 so v Budimpešto vstopile desničarske sile pod vodstvom nekdanjega avstro-ogrskega admirala [[Miklós Horthy|Miklósa Horthyja]]; izčrpano zaradi vojne in njenih posledic je prebivalstvo sprejelo Horthyjevo vodstvo. Januarja 1920 so bile izvedene parlamentarne volitve in Horthy je bil razglašen za regenta ponovno ustanovljene Kraljevine Madžarske, s čimer se je začela tako imenovana »Horthyjeva doba« (''Horthy-kor''). Nova vlada si je prizadevala za hitro normalizacijo zunanjih odnosov, medtem ko si je zatiskala oči pred belim terorjem, ki je zajel podeželje; izvensodni poboji osumljenih komunistov in Judov so trajali večji del leta 1920. 4. junija istega leta je [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonska pogodba]] vzpostavila nove meje Madžarske. Država je izgubila 71 % svojega ozemlja in 66 % svojega predvojnega prebivalstva, pa tudi številne vire surovin in edino [[pristanišče]], [[Reka, Hrvaška|Reko]].&lt;ref name=&quot;Macartney37&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Macartney|first=C. A.|title=Hungary and her successors: The Treaty of Trianon and Its Consequences 1919–1937|publisher=Oxford University Press|year=1937}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=East on the Danube: Hungary's Tragic Century|work=The New York Times|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B07E3D91531F93AA3575BC0A9659C8B63&amp;pagewanted=2|date=9.8.2003|accessdate=15.3.2008|first=Richard|last=Bernstein}}&lt;/ref&gt; Čeprav je revizija Trianonske pogodbe hitro postala glavna tema narodnega političnega boja, se Horthyjeva vlada za to ni bila pripravljena zateči k vojaškemu posredovanju.

Začetna leta Horthyjevega režima so bila osredotočena na preprečevanje poskusov prevrata s strani avstro-ogrskega pretendenta [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla IV]]., nadaljnje zatiranje komunistov in upravljanje z migracijsko krizo, ki so jo sprožile ozemeljske spremembe po Trianonski pogodbi. Čeprav so se svobodne volitve nadaljevale, je na političnem prizorišču prevladovala osebnost Horthyja in njegovih osebno izbranih premierjev. Dejanja vlade so se s sprejemom antisemitskih zakonov in zaradi nadaljnje izolacije Male antante še naprej razvijala v desno, gospodarsko in nato politično se je poglabljalo usmerjanje proti [[Kraljevina Italija|Italiji]] in [[Tretji rajh|Nemčiji]]. [[Velika gospodarska kriza]] je položaj še zaostrila; povečala se je priljubljenost fašističnih politikov, kot sta Gyula Gömbös in Ferenc Szálasi, ki so obljubljali gospodarsko in družbeno okrevanje.

Horthyjeva nacionalistična politika je dosegla vrhunec med letoma 1938 in 1940, ko so nacisti nagradili odločno Nemčiji naklonjeno zunanjo politiko Madžarske s prvo in drugo dunajsko nagrado, s katerima so Madžarski mirno vrnili območja z etnično večino Madžarov, izgubljena po Trianonu. Leta 1939 je Madžarska s silo ponovno pridobila ozemlje dela Češkoslovaške. Država se je [[Trojni pakt|formalno pridružila]] [[Sile osi|silam osi]] 20. novembra 1940, leta 1941 pa je sodelovala pri [[Aprilska vojna|invaziji na Jugoslavijo]] in pridobila nekaj svojih nekdanjih ozemelj na jugu.

=== Druga svetovna vojna (1941–1945) ===
[[Slika:Hungary_1941-44_Administrative_Map.png|levo|sličica| Kraljevina Madžarska, 1941–44]]
Madžarska je 26. junija 1941 uradno vstopila v drugo svetovno vojno kot sila osi in napovedala vojno [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], potem ko so neznana letala bombardirala [[Košice|Kasso]] (Košice), Munkács (Mukačevo) in Rahó (Rahiv). Madžarske čete so se dve leti borile na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]]. Kljub nekaterim začetnim uspehom&lt;ref name=&quot;J. Lee Ready 1995 page 130&quot;&gt;J. Lee Ready (1995), ''World War Two. ''&lt;/ref&gt; je madžarska vlada, potem ko je [[2. armada (Kraljevina Madžarska)|druga armada]] januarja 1943 pri reki Don utrpela katastrofalne izgube, začela iskati tajni mirovni pakt z [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]]. Ko so izvedeli za načrtovani prestop na stran zaveznikov, so nemške čete 19. marca 1944 zasedle Madžarsko in s tem zagotovile Horthyjevo lojalnost. Oktobra, ko se je sovjetska fronta približevala in si je madžarska vlada še naprej prizadevala izstopiti iz vojne, so nemške čete odstavile Horthyja in vzpostavile marionetno vlado pod vodstvom Szálasijeve fašistične stranke Puščičasti križ.&lt;ref name=&quot;J. Lee Ready 1995 page 130&quot; /&gt; Szálasi je v službo nemškemu vojnemu stroju obljubil vse zmogljivosti države. Do oktobra 1944 so Sovjeti dosegli reko [[Tisa|Tiso]] in kljub nekaterim porazom decembra uspeli obkoliti in pričeli oblegati Budimpešto.
[[Slika:Bundesarchiv_Bild_101I-680-8285A-08,_Budapest,_Festnahme_von_Juden.jpg|sličica| [[Judje|Judovske]] ženske, aretirane na ulici Wesselényi v [[Budimpešta|Budimpešti]] med [[Holokavst|holokavstom]], {{Circa}} 20.–22. oktobra 1944]]
Po nemški okupaciji je Madžarska sodelovala v [[Holokavst|holokavstu]].&lt;ref name=&quot;bbc-no-warning-to-hungary-jews&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Could the BBC have done more to help Hungarian Jews?|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-20267659|publisher=BBC (British broadcasting service)|last=Mike Thomson|date=13.11.2012|quote=the BBC broadcast every day, giving updates on the war, general news and opinion pieces on Hungarian politics. But among all these broadcasts, there were crucial things that were not being said, things that might have warned thousands of Hungarian Jews of the horrors to come in the event of German occupation. A memo setting out policy for the BBC Hungarian Service in 1942 states: &quot;We shouldn't mention the Jews at all&quot;. By 1943, the BBC Polish Service was broadcasting the exterminations. And yet his policy of silence on the Jews was followed until the German invasion in.3.1944. After the tanks rolled in, the Hungarian Service did then broadcast warnings. But by then it was too late &quot;Many Hungarian Jews who survived the deportations claimed that they had not been informed by their leaders, that no one had told them. But there's plenty of evidence that they could have known,&quot; said David Cesarani, professor of history at Royal Holloway, University of London.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10007259|title=Auschwitz: Chronology|publisher=Ushmm.org|accessdate=13.2.2013}}&lt;/ref&gt; Med nemško okupacijo od maja do junija 1944 sta fašistična stranka puščičastega križa in madžarska policija deportirali skoraj 440.000 Judov, predvsem v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Skoraj vsi so bili umorjeni.&lt;ref&gt;Herczl, Moshe Y. ''Christianity and the Holocaust of Hungarian Jewry'' (1993) [https://www.jstor.org/stable/j.ctt9qg6vj?Search=yes&amp;resultItemClick=true&amp;searchText=%22%3A+Christianity+and+the+Holocaust+of+Hungarian+Jewry%22&amp;searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3D%2522%253A%2BChristianity%2Band%2Bthe%2BHolocaust%2Bof%2BHungarian%2BJewry%2522%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&amp;ab_segments=0%2Fbasic_search%2Fcontrol&amp;refreqid=search%3A4c10eb461bf299248303b912e3bb43db online]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ushmm.org/information/exhibitions/online-features/special-focus/the-holocaust-in-hungary|title=The Holocaust in Hungary|publisher=United States Holocaust Memorial Museum; Holocaust Encyclopedia}}&lt;/ref&gt; 29. aprila 1944 so madžarske okupacijske enote pričele tudi z deportacijami prekmurskih Judov, kar je pomenilo konec obstoja njihove skupnosti v [[Prekmurje|Prekmurju]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/prekmurje/aktualno/75-let-od-deportacije-judov-iz-prekmurja/486431|title=75 let od deportacije Judov iz Prekmurja|date=29.4.2019|accessdate=8.6.2022|website=MMC RTV-SLO}}&lt;/ref&gt; Švedski diplomat [[Raoul Wallenberg]] je s podelitvijo švedskih potnih listov uspel rešiti precejšnje število madžarskih Judov.&lt;ref&gt;Alfred de Zayas &quot;Raoul Wallenberg&quot; in Dinah Shelton Encyclopedia of Genocide (Macmillan Reference 2005, vol. 3)&lt;/ref&gt; Rezső Kasztner, eden od voditeljev madžarskega odbora za pomoč in reševanje, je podkupil višje častnike SS, kot je [[Adolf Eichmann]], da so nekaterim Judom omogočili pobeg.&lt;ref&gt;Braham, Randolph (2004): Rescue Operations in Hungary: Myths and Realities, ''East European Quarterly'' 38(2): 173–203.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bauer, Yehuda (1994): Jews for Sale?, Yale University Press.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bilsky, Leora (2004): Transformative Justice: Israeli Identity on Trial (Law, Meaning, and Violence), University of Michigan Press.&lt;/ref&gt; Sodelovanje Horthyjeve vlade v holokavstu je še vedno predmet polemik in sporov.
[[Slika:Lanc_hid_-_Budapest_3_Febr_1946_Foto_Takkk_Hungary.jpg|sličica| [[Verižni most Széchenyi]] in Budimski grad v ruševinah po drugi svetovni vojni (1946)]]
Vojna je opustošila Madžarsko – uničenega je bilo več kot 60 % gospodarstva – in med prebivalstvom terjala številne žrtve. Poleg več kot 600.000 pobitih madžarskih Judov je bilo s strani Češkoslovaške, čet sovjetske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] in Jugoslovanov posiljenih, umorjenih, usmrčenih ali deportiranih na suženjsko delo približno 280.000 Madžarov.&lt;ref name=&quot;ind09/96&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/hungarys-jews-marvel-at-their-golden-future-1361842.html|title=Hungary's Jews Marvel at Their Golden Future|last=Bridge|first=Adrian|date=5.9.1996|work=The Independent|accessdate=20.4.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;EU38&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://cadmus.iue.it/dspace/bitstream/1814/2599/1/HEC04-01.pdf|title=The Expulsion of 'German' Communities from Eastern Europe at the end of the Second World War|last=Prauser|first=Steffen|last2=Rees|first2=Arfon|date=December 2004|series=EUI Working Paper HEC No. 2004/1|publisher=European University Institute|location=Firence |accessdate=5.8.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091001022039/http://cadmus.iue.it/dspace/bitstream/1814/2599/1/HEC04-01.pdf|archivedate=1.10.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.hungarian-history.hu/lib/cseres/|title=www.hungarian-history.hu|website=Hungarian-history.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160528161847/http://www.hungarian-history.hu/lib/cseres/|archivedate=28.5.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;University of Chicago.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Istvan S. Pogany|title=Righting Wrongs in Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=BB4NAQAAIAAJ&amp;pg=RA1-PA202|year=1997|publisher=Manchester University Press|isbn=978-0-7190-3042-0|page=202}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Alfred J. Rieber|title=Forced Migration in Central and Eastern Europe, 1939–1950|url=https://books.google.com/books?id=it0-Zi2nEX0C&amp;pg=PA90|year=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-7146-5132-3|page=50|quote=A presidential decree imposing an obligation on individuals not engaged in useful work to accept jobs served as the basis for this action. As a result, according to documentation in the ministry of foreign affairs of the USSR, approximately 50,000 Hungarians were sent to work in factories and agricultural enterprises in the Czech Republic.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Canadian Association of Slavists, Revue canadienne des slavistes, Volume 25, Canadian Association of Slavists., 1983&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;S. J. Magyarody, The East-central European Syndrome: Unsolved conflict in the Carpathian Basin, Matthias Corvinus Pub., 2002&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Anna Fenyvesi|title=Hungarian Language Contact Outside Hungary: Studies on Hungarian as a Minority Language|url=https://books.google.com/books?id=y3JYwHGYn7MC&amp;pg=PA50|year=2005|publisher=John Benjamins Publishing|isbn=978-90-272-1858-2|page=50}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Norman M. Naimark|title=The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949|url=https://books.google.com/books?id=MVSjHNKUKoEC&amp;pg=PA70|year=1995|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-78405-5|page=70}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=László Borhi|title=Hungary in the Cold War, 1945–1956: Between the United States and the Soviet Union|url=https://books.google.com/books?id=IO-4TxlTaMAC&amp;pg=PA57|year=2004|publisher=Central European University Press|isbn=978-963-9241-80-0|page=57}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Richard Bessel|last2=Dirk Schumann|title=Life After Death: Approaches to a Cultural and Social History of Europe During the 1940s and 1950s|url=https://books.google.com/books?id=NilW70Yol74C&amp;pg=PA133|year=2003|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-00922-5|page=142}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Tibor Cseres|title=Titoist Atrocities in Vojvodina, 1944–1945: Serbian Vendetta in Bácska|url=https://archive.org/details/titoistatrocitie0000cser|year=1993|publisher=Hunyadi Pub.|isbn=978-1-882785-01-8}}&lt;/ref&gt;

13. februarja 1945 se je Budimpešta predala; do aprila 1945 so nemške čete zapustile državo pod sovjetsko vojaško okupacijo. S Češkoslovaškega je bilo izgnanih 200.000 Madžarov v zameno za 70.000 Slovakov, ki so živeli na Madžarskem. 202.000 etničnih Nemcev so izgnali v Nemčijo,&lt;ref&gt;Alfred de Zayas &quot;A Terrible Revenge&quot; (Palgrave/Macmillan 2006)&lt;/ref&gt; s [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškimi mirovnimi pogodbami]] iz leta 1947 pa je bila Madžarska ponovno omejena na svoje trianonske meje.

=== Komunizem (1945–1989) ===
Po porazu Tretjega rajha je Madžarska postala satelitska država Sovjetske zveze (Ljudska republika  Madžarska). Sovjetsko vodstvo je izbralo Mátyása Rákosija za izvedbo [[Stalinizem|stalinizacije]] države, Rákosi pa je ''de facto'' vladal Madžarski od 1949 do 1956. Politika militarizacije, industrializacije, kolektivizacije in vojne odškodnine, ki jo je izvajala njegova vlada, je povzročila hud upad življenjskega standarda. Po vzoru Stalinovega [[KGB]]-ja je Rákosijeva vlada kot pomoč pri uveljavitvi režima ustanovila tajno politično policijo, ÁVH. V nadaljnjih čistkah je bilo od leta 1948 do 1956 zaprtih ali usmrčenih približno 350.000 uradnikov in intelektualcev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.tamupress.com/product/First-Domino,4091.aspx|title=Granville/ frm|format=PDF|accessdate=20.9.2009}}&lt;/ref&gt; Številne svobodomislece, demokrate in ugledne osebnosti iz Horthyjevega obdobja so na skrivaj aretirali in zunajsodno internirali v domače in tuje [[Gulag|gulage]]. V sovjetska delovna taborišča je bilo deportiranih približno 600.000 Madžarov, kjer jih je umrlo najmanj 200.000.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/8347146.stm|title=Hungary's 'forgotten' war victims|work=BBC News|date=7.11.2009|accessdate=4.2.2010}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Szétlőtt_harckocsi_a_Móricz_Zsigmond_körtéren.jpg|levo|sličica|Uničen sovjetski tank v Budimpešti med [[Madžarska revolucija 1956|revolucijo leta 1956]]; [[Osebnost leta revije Time|Osebnost leta revije Time za leto 1956]] je bil ''Madžarski borec za svobodo'' &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=7.1.1957|title=Man of the Year, The Land and the People|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,808898-1,00.html|magazine=Time|archive-url=https://web.archive.org/web/20071017045908/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,808898-1,00.html|archive-date=17.10.2007|access-date=9.10.2006}}&lt;/ref&gt;]]
Po Stalinovi smrti leta 1953 je Sovjetska zveza sledila programu destalinizacije, ki je bil po vsebini nasproten Rákosijevemu, kar je pripeljalo do njegove odstavitve. V sledečem političnem ohlajanju odnosov med državama je prišlo do vzpona [[Imre Nagy|Imreja Nagyja]] na mesto predsednika vlade in vse večjega zanimanja študentov in intelektualcev za politično življenje. Nagy je obljubljal liberalizacijo trga in politično odprtost, Rákosi pa je obojemu odločno nasprotoval. Rákosiju je sčasoma uspelo diskreditirati Nagyja in ga zamenjati z bolj trdim Ernő Gerőjem. Maja 1955 se je Madžarska pridružila [[Varšavski pakt|Varšavskemu paktu]], kar je še povečalo družbeno nezadovoljstvo z režimom. Po streljanju sovjetskih vojakov in tajne policije na mirne demonstracije ter shode po vsej državi 23. oktobra 1956 so protestniki prišli na ulice v Budimpešti in sprožili [[Madžarska revolucija 1956|revolucijo leta 1956]]. V prizadevanju, da bi zadušil kaos, se je Nagy vrnil na mesto premierja, obljubil svobodne volitve in umik Madžarske iz Varšavskega pakta.

Nasilje se je kljub temu nadaljevalo, ko so se proti sovjetski vojski in ÁVH postavile revolucionarne milice; približno 3000-članski odpor se je boril proti sovjetskim tankom z [[Molotovka|molotovkami]] in avtomatskimi pištolami. Čeprav je bila premoč Sovjetov ogromna, so utrpeli precejšnje izgube in do 30. oktobra 1956 se je večina sovjetskih čet umaknila iz Budimpešte v garnizijo na podeželju. Sovjetsko vodstvo nekaj časa ni vedelo, kako se odzvati na razvoj dogodkov na Madžarskem, vendar se je na koncu odločilo posredovati, da bi preprečilo destabilizacijo sovjetskega bloka. 4. novembra so iz Sovjetske zveze v državo vstopile okrepitve z več kot 150.000 vojaki in 2.500 tanki.&lt;ref&gt;Findley, Carter V., and John Rothney.&lt;/ref&gt; Med uporom intervenciji je bilo ubitih skoraj 20.000 Madžarov, dodatnih 21.600 pa so pozneje zaprli iz političnih razlogov. Približno 13.000 je bilo interniranih, 230 pa so privedli pred sodnike in usmrtili. Nagyu so skrivoma sodili, spoznan je bil za krivega, obsojen na smrt in z obešanjem usmrčen junija 1958. Ker so bile meje za kratek čas odprte, je v času do zadušitve revolucije iz države pobegnilo skoraj četrt milijona ljudi.&lt;ref&gt;[http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/6065398.stm &quot;Hungary's 1956 brain drain&quot;], BBC News, 23.10.2006&lt;/ref&gt;

==== Kádárjeva doba (1956–1988) ====
[[Slika:János Kádár 1962.jpg|sličica|[[János Kádár]], generalni sekretar MSZMP, Madžarske socialistične delavske stranke (1956–1988)]]
Po drugem, krajšem obdobju sovjetske vojaške okupacije je sovjetsko vodstvo za vodenje nove vlade in predsedovanje novi vladajoči Socialistični delavski stranki (MSzMP) izbralo [[János Kádár|Jánosa Kádárja]], nekdanjega Nagyjevega državnega ministra. Kádár je razmere hitro normaliziral. Leta 1963 je vlada razglasila splošno amnestijo in izpustila večino tistih, ki so bili zaprti zaradi aktivnega sodelovanja v vstaji. Kádár je razglasil novo politično usmeritev, po kateri ljudje niso bili več prisiljeni izpovedovati zvestobe stranki, če so le tiho sprejeli socialistični režim kot življenjsko dejstvo. V mnogih govorih je to opisal kot: »Tisti, ki niso proti nam, so z nami.« Kádár je uvedel nove prednostne naloge načrtovanja v gospodarstvu, kot je omogočanje kmetom posedovanje obsežnejših zasebnih zemljišč v sistemu kolektivnih kmetij (''háztáji gazdálkodás''). Življenjski standard se je dvignil, saj sta imela proizvodnja potrošniških dobrin in hrane prednost pred vojaško proizvodnjo, ki se je zmanjšala na eno desetino predrevolucionarne ravni.

Leta 1968 je Novi ekonomski mehanizem (NEM) v socialistično plansko gospodarstvo uvedel elemente prostega trga. Od šestdesetih do poznih osemdesetih let dvajsetega stoletja so Madžarsko pogosto omenjali kot »najsrečnejšo barako« v vzhodnem bloku. V zadnjem delu hladne vojne je bila Madžarska po BDP na prebivalca v vzhodnem bloku četrta, zaostajala je le za [[Nemška demokratična republika|Vzhodno Nemčijo]], Češkoslovaško in samo Sovjetsko zvezo.&lt;ref name=&quot;madison185&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Maddison|first=Angus|title=The world economy|url=https://archive.org/details/worldeconomymill00madd|publisher=OECD Publishing|year=2006|isbn=978-92-64-02261-4|page=[https://archive.org/details/worldeconomymill00madd/page/n185 185]}}&lt;cite class=&quot;citation book cs1&quot; id=&quot;CITEREFMaddison2006&quot;&gt;&lt;span class=&quot;cx-segment&quot; data-segmentid=&quot;3285&quot;&gt;''The world economy''.&lt;/span&gt;&lt;span class=&quot;cx-segment&quot; data-segmentid=&quot;3286&quot;&gt;OECD Publishing. p.&amp;nbsp;185.&lt;/span&gt;&lt;span class=&quot;cx-segment&quot; data-segmentid=&quot;3287&quot;&gt;[[Mednarodna standardna knjižna številka|ISBN]]&amp;nbsp;[[Posebno:Knjižni viri/978-92-64-02261-4|&lt;bdi&gt;978-92-64-02261-4&lt;/bdi&gt;]].&lt;/span&gt;&lt;/cite&gt;&lt;/ref&gt; Zaradi tega razmeroma visokega življenjskega standarda, bolj liberaliziranega gospodarstva, manj cenzuriranega tiska in manj omejenih potovalnih pravic je Madžarska v času komunizma na splošno veljala za eno bolj liberalnih držav v srednji Evropi. V osemdesetih letih dvajsetega stoletja pa je življenjski standard ponovno strmo upadel zaradi svetovne recesije, na katero se komunizem ni zmogel odzvati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Watkins|first=Theyer|title=Economic History and the Economy of Hungary|url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/hungary.htm|website=sjsu.edu|publisher=San José State University Department of Economics|accessdate=6.8.2014|archivedate=7.12.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141207184439/http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/hungary.htm}}&lt;/ref&gt; Ko je Kádár leta 1989 umrl, je bila Sovjetska zveza v strmem nazadovanju in mlajša generacija reformistov je videla liberalizacijo kot rešitev za gospodarska in socialna vprašanja.

=== Tretja republika (1989–danes) ===
[[Slika:Foundation_of_the_Visegrád_Group.tiff|sličica| Slovesnost podpisa [[Višegrajska skupina|Višegradske skupine]] februarja 1991]]
Prehod Madžarske iz komunizma v demokracijo in kapitalizem (''rendszerváltás'', »sprememba režima«) je bil miren in so ga spodbudili gospodarska stagnacija, notranji politični pritisk in spreminjajoči se odnosi z drugimi državami [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Čeprav je MSzMP marca 1989 začela okroglo mizo z različnimi opozicijskimi skupinami, se ponovni pokop Imreja Nagyja kot revolucionarnega mučenca junija tega leta na splošno šteje za simbolni konec komunizma na Madžarskem. Več kot 100.000 ljudi se je udeležilo slovesnosti v Budimpešti brez večjega vmešavanja vlade, mnogi govorniki pa so odkrito pozvali, naj sovjetske čete zapustijo državo. Maja 1990 so potekale prve svobodne volitve; na njih je bil Madžarski demokratski forum, glavna konservativna opozicijska skupina, izvoljen za vodjo koalicijske vlade. József Antall je postal prvi demokratično izvoljeni premier po drugi svetovni vojni.

Z odpravo državnih subvencij in hitro privatizacijo leta 1991 je Madžarsko prizadela huda recesija. Varčevalni ukrepi Antallove vlade so se izkazali za nepriljubljene in na naslednjih volitvah leta 1994 je zmagala pravna in politična naslednica komunistične partije, Socialistična stranka. Ta nenaden premik v politični razdelitvi moči se je ponovil v letih 1998 in 2002; na vsakih voltvah je bila vladna stranka odstavljena in izvoljena dotedanja opozicija. Kot večina drugih postkomunističnih evropskih držav pa je Madžarska na splošno sledila integracijski smeri, saj se je leta 1999 pridružila zvezi NATO in leta 2004 Evropski uniji. Kot članica Nata je bila Madžarska vpletena v [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanske vojne]].

Leta 2006 so po vsej državi izbruhnili veliki protesti po razkritju, da je premier Ferenc Gyurcsány v govoru za zaprtimi vrati trdil, da je njegova stranka »lagala«, da bi zmagala na nedavnih volitvah. Priljubljenost levih strank je padla in v političnem preobratu, ki je sledil, je leta 2010 nacionalistično-konzervativni [[Fidesz]] [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] dosegel parlamentarno večino. Zakonodajni zbor je nato potrdil novo ustavo, ki je med drugim vsebovala obsežne vladne in pravne spremembe. Čeprav je ta razvoj dogodkov naletel na in še vedno zbuja polemiko, je Fidesz leta 2014 osvojil drugo parlamentarno večino, leta 2018 tretjo in leta 2022 četrto.&lt;ref&gt;Krekó, Péter and Juhász, Attila, ''The Hungarian Far Right: Social Demand, Political Supply, and International Context'' (Stuttgart: ibidem Verlag, 2017), {{ISBN|978-3-8382-1184-8}}. [https://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=52361 online review]&lt;/ref&gt; V poznih 2010-ih je Orbánova vlada prišla pod vse večji mednarodni drobnogled zaradi domnevnih kršitev načel pravne države. [[Evropski parlament]] je leta 2018 glasoval za ukrepanje proti Madžarski v skladu s 7. členom Pogodbe o Evropski uniji. Madžarska je in še vedno izpodbija te obtožbe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2018/sep/12/eu-meps-vote-to-pursue-action-against-hungary-over-orban-crackdown|title=MEPs vote to pursue action against Hungary over Orbán crackdown|last=Rankin|first=Jennifer|date=12.9.2018|website=the Guardian|language=en-GB|accessdate=24.9.2018}}&lt;/ref&gt;

Madžarsko je hkrati z večino Evrope leta 2020 prizadela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemija covida-19]]. Marca 2020 je madžarski parlament sprejel zakon, ki je vladi dal pooblastila za vladanje z odloki, odpovedal nadomestne volitve in prepovedal nekatere oblike medicinskih [[Dezinformacija|dezinformacij]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/sections/coronavirus-live-updates/2020/03/30/823778208/new-law-gives-sweeping-powers-to-hungarys-orban-alarming-rights-advocates|title=New Law Gives Sweeping Powers To Hungary's Orban, Alarming Rights Advocates|work=NPR|date=30.3.2020|last=Kakissis|first=Joanna}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Bayer|first=Lili|url=https://www.politico.eu/article/hungary-viktor-orban-rule-by-decree/|title=Hungary's Viktor Orbán wins vote to rule by decree|date=30.3.2020|work=Politico|accessdate=30.3.2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.ft.com/content/0029e6e2-7344-11ea-95fe-fcd274e920ca|title=Subscribe to read &amp;#124; Financial Times|work=Financial Times|date=31.3.2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/hungary-passes-law-allowing-viktor-orban-to-rule-by-decree/a-52956243|title=Hungary passes law allowing Viktor Orban to rule by decree &amp;#124; DW &amp;#124; 30.03.2020|website=DW.COM}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2020/03/31/coronavirus-in-hungary-viktor-orban-rules-by-decree-indefinitely.html|title=Hungary's nationalist leader Viktor Orban is ruling by decree indefinitely amid coronavirus|first=Silvia|last=Amaro|date=31.3.2020|website=CNBC}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.coe.int/en/web/portal/full-news/-/asset_publisher/y5xQt7QdunzT/content/secretary-general-writes-to-victor-orban-regarding-covid-19-state-of-emergency-in-hungary|title=Secretary General writes to Viktor Orbán regarding COVID-19 state of emergency in Hungary|website=www.coe.int}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://index.hu/belfold/2020/03/30/koronavirus-torveny_koronavirus_szavazas_parlament/|title=Megszavazta az Országgyűlés a koronavírus-törvényt, Áder pedig ki is hirdette|first=Német Tamás, Pintér Luca, Presinszky|last=Judit|date=30.3.2020|website=index.hu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://444.hu/2020/03/30/ader-janos-mar-ala-is-irta-a-felhatalmazasi-torvenyt|title=Áder János már alá is írta a felhatalmazási törvényt|first=Herczeg|last=Márk|date=30.3.2020|website=444}}&lt;/ref&gt; Parlament je ta zakon razveljavil 16. junija 2020 zaradi izboljšanja epidemiološke situacije na Madžarskem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.portfolio.hu/gazdasag/20200616/koronavirus-megszunik-a-veszelyhelyzet-magyarorszagon-437224|title=Koronavírus: megszűnik a veszélyhelyzet Magyarországon|last=&lt;!--Not stated--&gt;|date=16.6.2020|website=portfolio.hu|publisher=PORTFOLIO}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
{{Glej tudi|Seznam madžarskih narodnih parkov|Geologija Madžarske}}
[[File:Hungary-geographic_map-slo.svg|sličica|400px|Geografska karta Madžarske]]
[[Slika:Kis Balaton - Little Balaton1.jpg|thumb|right|250px|Kis-Balaton – Malo Blatno jezero in tipična pokrajina]]
Madžarska je [[celinska država]] brez izhoda na morje. Geografijo Madžarske tradicionalno opredeljujeta njeni dve glavni vodni poti, reki [[Donava]] in [[Tisa]]. Odraz tega je običajna tridelna razdelitev države na tri območja – ''Dunántúl'' (Prekdonavje, Transdanubija), ''Tiszántúl'' (»onstran Tise«) in ''Duna-Tisza kőze'' (»med Donavo in Tiso«). Donava teče v smeri sever–jug prav skozi središče sodobne Madžarske in celotna država leži v njenem [[Porečje|porečju]].

Prekdonavje, ki se razteza zahodno od središča države proti Avstriji, je pretežno hribovita regija. Sem spadajo skrajno vzhodni del [[Alpe|Alp]], ''Alpokalja'', na zahodu države, čezdonavsko hribovje v osrednjem delu Prekdonavja ter hribovji Mecsek in Villány na jugu. Najvišja točka območja je Írott-kő na meji z Avstrijo, na 882&amp;nbsp;m. Mala madžarska nižina (''Kisalfőld'') je v severnem Prekdonavju. V Prekdonavju sta tudi [[Blatno jezero]], največje jezero v srednji Evropi, in [[Hévíz|jezero Hévíz]], največje termalno jezero na svetu.

Za ''Duna-Tisza kőze'' in ''Tiszántúl'' je značilna predvsem [[Velika madžarska nižina]] (''Alfőld''), ki se razteza čez večji del vzhoda in jugovzhoda države. Severno od nižine je vznožje [[Karpati|Karpatov]] v širokem pasu blizu [[Slovaška|slovaške]] meje. Vrh [[Kékes]], ki leži tu, je s svojimi 1014&amp;nbsp;m najvišji vrh Madžarske.

Fitogeografsko Madžarska spada v srednjeevropsko pokrajino cirkumborealne regije znotraj borealnega kraljestva. Po podatkih [[Svetovni sklad za naravo|WWF]] ozemlje Madžarske spada v kopensko [[ekoregija|ekoregijo]] panonskih mešanih gozdov.&lt;ref name=&quot;DinersteinOlson2017&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Dinerstein|first=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi|first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri|first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant|last10=Noss|first10=Reed|last11=Hansen|first11=Matt|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Za leto 2019 je imel indeks celovitosti gozdne krajine povprečno oceno 2,25/10, kar ga uvršča na 156. mesto na svetu od 172 držav.&lt;ref name=&quot;FLII-Supplementary&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Grantham|first=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|year=2020|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|page=5978|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|issn=2041-1723|pmc=7723057|pmid=33293507|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

V skrbi za ohranjanje okolja je Madžarska razglasila 10 narodnih parkov, 145 manjših naravnih rezervatov in 35 krajinsko varstvenih območij. Madžarska je po razvrstitvi indeksa varstva okolja po ''GW/CAN'' na šestem mestu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.caboodle.hu/nc/news/news_archive/single_page/article/11/hungary_rank-1/|title=Hungary ranked sixth in world for environmental protection|publisher=Caboodle.hu|date=10.12.2007|accessdate=29.5.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140223144327/http://www.caboodle.hu/nc/news/news_archive/single_page/article/11/hungary_rank-1/|archivedate=23.2.2014}}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
Madžarska ima prevladujoče zmerno sezonsko podnebje&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.climate-data.org/europe/hungary-20/|title=Hungary climate: Average Temperature, weather by month, Hungary weather averages|publisher=Climate-Data.org|accessdate=21.11.2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Andrew Speedy|url=http://www.fao.org/ag/agp/agpc/doc/Counprof/Hungary/hungary.htm|title=Hungary|publisher=Fao.org|accessdate=21.11.2008|archivedate=4.12.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081204115841/http://www.fao.org/ag/agp/agpc/doc/Counprof/Hungary/hungary.htm}}&lt;/ref&gt; s splošno toplimi [[Poletje|poletji]] z nizko splošno ravnjo vlažnosti, vendar pogostimi nalivi in z mrzlimi snežnimi [[Zima|zimami]]. Povprečna letna temperatura je 9,7 °C. Temperaturni rekordi so 41,9&amp;nbsp;°C 20. julija 2007 v Kiskunhalasu poleti in −35&amp;nbsp;°C 16. februarja 1940 v kraju Miskolc-Gőrőmbőlytapolca pozimi. Povprečna najvišja temperatura poleti je 23 do 28&amp;nbsp;°C in povprečna nizka temperatura pozimi je −3 do −7&amp;nbsp;°C. Povprečna letna količina padavin je približno 600&amp;nbsp;mm.

== Politična ureditev ==
{{Več slik
| caption_align = center
| image1 = Sulyok Tamás hivatalos portréja.jpg 
| width1 = 130
| caption1 = [[Tamás Sulyok]],&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Predsednik države od leta 2024&lt;/small&gt;
| image2 = Viktor Orbán Tallinn Digital Summit.jpg
| width2 = 143
| caption2 = [[Viktor Orbán]],&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Predsednik vlade od leta 2010&lt;/small&gt;
}}
{{Več slik
| caption_align = center
| image1 = Sándor-palota_napsütésben.jpg
| width1 = 130
| caption1 = [[Sándorjeva palača, Budimpešta|Sándorjeva palača]]&lt;br /&gt;&lt;small&gt;uradna rezidenca madžarskega predsednika&lt;/small&gt;
| image2 = Budapest_Hungarian_Parliament_(31363963556).jpg
| width2 = 143
| caption2 = [[Stavba madžarskega parlamenta]]
}}
Madžarska je unitarna parlamentarna republika. Madžarski politični sistem temelji na ustavi, sprejeti leta 2012. Amandmaji običajno zahtevajo dvotretjinsko večino v parlamentu; temeljna načela ustave (kot so izražena v členih, ki zagotavljajo človekovo dostojanstvo, delitev oblasti, državno strukturo in [[Pravno varstvo|pravno državo]]) veljajo za vedno. 199 poslancev (''országgyűlési képviselő'') je izvoljenih v najvišji organ državne oblasti, enodomni ''Országgyűlés'' (Državni zbor), vsaka štiri leta na enokrožnih večinskih volitvah s 5-odstotnim volilnim pragom. 

[[Predsednik Madžarske|Predsednik republike]] (''köztársasági elnök'') je [[državni poglavar]] in ga vsakih pet let izvoli državni zbor. Predsednik ima predvsem predstavniške odgovornosti in pooblastila: sprejema voditelje tujih držav, formalno imenuje predsednika vlade na priporočilo Državnega zbora in opravlja funkcijo [[Vrhovni poveljnik|vrhovnega poveljnika]] oboroženih sil. Pomembno je, da ima predsednik tudi pravico veta in lahko zakonodajo pošlje v presojo 15-članskemu ustavnemu sodišču. Tretja najpomembnejša vladna funkcija na Madžarskem je predsednik državnega zbora, ki ga izvoli državni zbor in je odgovoren za nadzor nad dnevnimi sejami organa. 

Predsednika vlade (''miniszterelnök'') izvoli državni zbor; je vodja vlade in izvaja [[Izvršilna oblast|izvršilno oblast]]. Predsednik vlade je običajno vodja največje stranke v parlamentu. Predsednik vlade izbira ministre v vladi in ima izključno pravico, da jih razreši, čeprav se morajo kandidati v kabinetu predstaviti na posvetovalnih odprtih zaslišanjih pred enim ali več parlamentarnimi [[Delovno telo|odbori]], preživeti glasovanje v Državnem zboru in jih mora uradno potrditi predsednik. Vlada poroča parlamentu. 

Leta 2009 je morala Madžarska zaradi znatnih gospodarskih težav zaprositi za pomoč MDS v višini 9 milijard evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/economy_finance/articles/financial_operations/pdf/mou_hu_20100121_en.pdf|title=Third supplemental memorandum of understanding|accessdate=21.6.2019}}&lt;/ref&gt; Delež dolga v [[Bruto domači proizvod|BDP]] Madžarske je dosegel najvišjo raven leta 2011, ko je znašal 83 %, od takrat pa se je zmanjševal. Po podatkih Eurostata je v letu 2016 bruto državni dolg Madžarske znašal 25.119&amp;nbsp;milijarde HUF ali 74,1 % njenega BDP.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://akk.hu/en|title=Central Government Gross Debt, 2016-09-30: 25 119,91 Billion HUF; Maastricht debt ratio, 2016-09-30: 74.159%|publisher=ÁKK|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016|archive-date=2016-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20161120213438/http://akk.hu/en|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vlada je leta 2015 dosegla proračunski primanjkljaj v višini 1,9 % BDP.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://bbj.hu/economy/ksh-hungarys-deficit-to-gdp-reaches-19-in-2015_113848|title=KSH: Hungary's deficit to GDP reaches 1.9% in 2015|publisher=BBJ|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016}}&lt;/ref&gt; Bonitetna ocena Madžarske bonitetnih agencij Standard &amp;amp; Poor's, Moody's in Fitch Ratings je bila v letu 2016 na investicijskem razredu ''BBB'' s stabilnimi obeti. Glede na indeks zaznave korupcije Transparency International za leto 2019 se je madžarski [[javni sektor]] poslabšal z ocene 51 v letu 2015 na 44 v letu 2019, s čimer je Madžarska zasedla predzadnje mesto med državami članicami EU, skupaj z Romunijo in pred Bolgarijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Corruption Perceptions Index 2019|url=https://files.transparency.org/content/download/2428/14734/file/2019_CPI_Report_EN.pdf|page=22|website=transparency.org|publisher=[[Transparency International]]|accessdate=6.2.2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200218183558/https://files.transparency.org/content/download/2428/14734/file/2019_CPI_Report_EN.pdf|archivedate=18.2.2020}}&lt;/ref&gt;

Po desetletju vladavine koalicije [[Fidesz]]-KDNP, ki jo je vodil [[Viktor Orbán]], je poročilo Freedom House ''Nations in Transit 2020'' prerazvrstilo Madžarsko iz [[Demokracija|demokracije]] v prehodni ali hibridni režim. Po poročilu je »desničarsko zavezništvo /.../ postopoma spodkopalo pravno državo na Madžarskem in vzpostavilo strog nadzor nad neodvisnimi institucijami države /.../ vztrajno spreminjalo madžarsko ustavo in odpravilo branike demokracije, utelešene v Ustavnem sodišču, tožilstvu, Upravi za medije in Državnem revizijskem uradu ...«. Prav tako je Fidesz omejil parlamentarni nadzor, neodvisne medije, [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] in [[Akademska svoboda|akademike]], hkrati pa je utrdil oblast okoli osrednje vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hungary|url=https://freedomhouse.org/country/hungary/nations-transit/2020|date=2020|website=Freedom House|language=en|accessdate=6.5.2020}}&lt;/ref&gt; Tudi drugi demokratični barometri so Madžarsko ocenili kot nedemokracijo, v študijah pa je zaznati precejšnje število različnih oznak za madžarski politični sistem.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Körösényi|first=András|last2=Illés|first2=Gábor|last3=Gyulai|first3=Attila|title=The Orbán Regime: Plebiscitary Leader Democracy in the Making|date=2020|publisher=Routledge|isbn=978-0-429-62441-4|page=16|url=https://books.google.com/books?id=YWDdDwAAQBAJ&amp;q=scholarly+consensus+on+how+to+characterise+the+contemporary+regime+that+has+emerged+in+Hungary|language=en|quote=This colourful and wide picture of labelling shows not only the inventive imagination of scholars, but also the lack of scholarly consensus on how to characterise the contemporary regime that has emerged in Hungary}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Boda|first=Zsolt|last2=Szúcs|first2=Zoltán Gábor|title=Political Science in the Shadow of the State: Research, Relevance, Deference|date=2021|publisher=Springer International Publishing|isbn=978-3-030-75918-6|pages=203–230 [208]|language=en|chapter=When Illiberalism Meets Neoliberalism: State and the Social Sciences in Present Hungary|quote=By now there is widespread agreement on the fact that Hungary is not a democracy anymore (as reflected in the conclusions of V-Dem, Freedom House and a range of global democracy barometers).}}&lt;/ref&gt; Po podatkih inštituta V-Dem je bila Madžarska leta 2021 ena najhitreje avtokratizirajočih držav na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Hellmeier|first=Sebastian|last2=Cole|first2=Rowan|last3=Grahn|first3=Sandra|last4=Kolvani|first4=Palina|last5=Lachapelle|first5=Jean|last6=Lührmann|first6=Anna|last7=Maerz|first7=Seraphine F.|last8=Pillai|first8=Shreeya|last9=Lindberg|first9=Staffan I.|date=18.8.2021|title=State of the world 2020: autocratization turns viral|journal=Democratization|volume=28|issue=6|pages=1053–1074|doi=10.1080/13510347.2021.1922390|issn=1351-0347 }}&lt;/ref&gt;

=== Politične stranke ===
Po padcu komunizma se je na Madžarskem uveljavila demokracija na podlagi večstrankarskega sistema. Zadnje madžarske parlamentarne volitve so potekale 3. aprila 2022. Te parlamentarne volitve so bile 8. po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990. Rezultat je bila zmaga zavezništva [[Fidesz]] – KDNP, ki je ohranila dvotretjinsko večino, [[Viktor Orbán]] pa je ostal premier. To so bile tretje volitve po novi madžarski ustavi, ki je začela veljati 1. januarja 2012. Ta dan je začel veljati tudi novi volilni zakon, po katerem so volivci namesto dosedanjih 386 poslancev izvolili 199 poslancev.&lt;ref&gt;Az országgyűlési képviselők választásáról szóló 2011. évi CCIII. törvény.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://mno.hu/belfold/eletbe-lep-az-uj-valasztojogi-torveny-1040139|title=Életbe lép az új választójogi törvény|website=[[Magyar Nemzet]]|date=29.12.2011|accessdate=2.1.2012|language=hu|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120513052826/http://mno.hu/belfold/eletbe-lep-az-uj-valasztojogi-torveny-1040139|archivedate=13.5.2012}}&lt;/ref&gt; V trenutni politični pokrajini na Madžarskem prevladujejo konservativni [[Fidesz]], ki ima skoraj večino, in dve srednje veliki stranki, leva demokratska koalicija (DK) in liberalni Momentum.

Demokratični značaj madžarskega parlamenta je bil ponovno vzpostavljen s padcem železne zavese in koncem komunističnega režima leta 1989. Današnji parlament se še vedno imenuje ''Országgyűlés,'' tako kot v časih kraljevine, vendar se zaradi razlikovanja med zgodovinsko kraljevo verzijo zdaj imenuje »Narodna skupščina«. Madžarski zbor je bil zakonodajna institucija v [[Ogrska|srednjeveškem kraljestvu Madžarske]] od 1290-ih&lt;ref&gt;András Gergely, Gábor Máthé: The Hungarian state: thousand years in Europe (published in 2000)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Elemér Hantos: The Magna Carta of the English And of the Hungarian Constitution (1904)&lt;/ref&gt; in v državah naslednicah, [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljevi Madžarski]] in Habsburškem kraljestvu Madžarske v zgodnjem novem obdobju. V členih ustave iz leta 1790 je bilo zapisano, da se mora zbor sestajati vsaj enkrat na 3 leta, a ker je zbor imenovala [[Habsburška monarhija]], te obljube pozneje večkrat niso izpolnili. Kot rezultat [[Avstro-Ogrski kompromis|avstro-ogrskega kompromisa]] je bil leta 1867 ponovno vzpostavljen. Latinski izraz ''Natio Hungarica'' (»madžarski narod«) je bil uporabljen za označevanje politične elite, ki je sodelovala v zboru. Zbor so sestavljali plemstvo, katoliška duhovščina in nekaj svobodnih meščanov,&lt;ref&gt;John M. Merriman, J. M. Winter, Europe 1789 to 1914: encyclopedia of the age of industry and empire, Charles Scribner's Sons, 2006, p. 140, {{ISBN|978-0-684-31359-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Tadayuki Hayashi, Hiroshi Fukuda, Regions in Central and Eastern Europe: past and present, Slavic Research Center, Hokkaido University, 2007, p. 158, {{ISBN|978-4-938637-43-9}}&lt;/ref&gt; ne glede na njihov materni jezik oz. etnično pripadnost.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Katerina Zacharia|title=Hellenisms: Culture, Identity, and Ethnicity from Antiquity to Modernity|url=https://books.google.com/books?id=H1fGJRxUG6wC|year=2008|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-6525-0|page=237}}&lt;/ref&gt;

=== Pravo in pravosodni sistem ===
[[Slika:NeprajziMuzeumFotoThalerTamas1.JPG|levo|sličica| Prvotni in bodoči sedež najvišjega sodišča na Madžarskem]]
Pravosodni sistem Madžarske je sistem civilnega prava, razdeljen na [[Sodišče|sodišča]] z redno civilno in kazensko pristojnostjo ter upravna sodišča, ki so pristojna za spore med posamezniki in javno upravo. Madžarsko pravo je kodificirano in temelji na nemškem pravu in v širšem smislu civilnem ali [[Rimsko pravo|rimskem pravu]]. Sodni sistem za civilno in kazensko jurisdikcijo sestavljajo krajevna sodišča (''járásbíróság''), regionalna pritožbena sodišča (''ítélőtábla'') in vrhovno sodišče (''Kúria''). Najvišja madžarska [[Sodišče|sodišča]] se nahajajo v [[Budimpešta|Budimpešti]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.birosag.hu/en/curia-hungary|title=Curia of Hungary|publisher=National Office for the Judiciary|accessdate=12.5.2014}}&lt;/ref&gt;

Madžarski organi za varovanje reda in miru so razdeljeni med policijo in državno davčno in carinsko upravo. Madžarska policija je glavni in največji državni [[Organ pregona|organ kazenskega pregona]] na Madžarskem. Opravlja skoraj vse splošne policijske naloge, kot so kriminalistična preiskava, patruljna dejavnost, prometna policija, mejna kontrola. Vodi ga nacionalni policijski komisar pod nadzorom ministra za notranje zadeve. Organ je razdeljen na okrajne policijske uprave, ki so razdeljene tudi na območne in mestne policijske uprave. Nacionalna policija ima tudi podrejene agencije z nacionalno pristojnostjo, kot je &quot;Nemzeti Nyomozó Iroda&quot; (Nacionalni preiskovalni urad), civilna policija, specializirana za preiskovanje hudih zločinov, in žandarmerijski podobna, militarizirana &quot;Készenléti Rendőrség&quot; (Standőrség). s strani policije), ki se večinoma ukvarja z nemiri in pogosto krepi lokalne policijske sile. Zaradi pristopa Madžarske k [[Schengenski sporazum|Schengenski pogodbi]] sta se policija in mejna straža združili v en sam nacionalni organ, pri čemer so pripadniki obmejne straže postali policisti. Ta združitev se je zgodila januarja 2008. Carinska in trošarinska uprava je ostala podrejena Ministrstvu za finance v okviru Državne davčne in carinske uprave.&lt;ref&gt;Interpol [https://web.archive.org/web/20040621161237/http://www.interpol.int/Public/Region/Europe/pjsystems/Hungary.asp#21 entry] Retrieved 15.5.2007.&lt;/ref&gt;

=== Upravna delitev ===
Madžarska je unitarna država, razdeljena na 19 [[Županije Madžarske|županij]] (''megye''). Glavno mesto (''főváros'') [[Budimpešta]] ni del nobene županije, temveč je samostojna enota. Županije so nadalje razdeljene na 174 [[Okrožja Madžarske|okrožij]] (''járás''),&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.kozlonyok.hu/nkonline/MKPDF/hiteles/MK14170.pdf|title=Magyar Közlöny, Hungary's Official Journal|publisher=Magyar Közlöny|date=20.11.2016|accessdate=20.11.2016}}&lt;/ref&gt; ta pa na [[Seznam mest na Madžarskem|mesta in vasi]], med katerimi je 25 mest z okrožnimi pravicami (''megyei jogú város''). Lokalne oblasti teh mest imajo razširjena pooblastila, vendar ta mesta pripadajo ozemlju posameznega okraja in niso samostojne teritorialne enote. Županijski in okrožni sveti ter občine imajo različne vloge in ločene odgovornosti v zvezi z lokalno upravo. Vloga županij je v osnovi upravnih in se osredotočajo na strateški razvoj, medtem ko so predšolske ustanove, javna vodovodna podjetja, odvoz smeti, oskrba starejših in reševalne službe v upravljanju občin.

Od leta 1996 so županije in mesto Budimpešta za statistične in razvojne namene združeni v sedem [[Regije Madžarske|regij]]: to so [[Osrednja Madžarska]], [[Osrednja prekodonavska|Osrednja zadonavska]], [[Severna velika nižina|Severna Velika nižina]], [[Severna Madžarska]], [[Južna prekodonavska|Južna zadonavska]], [[Južna velika nižina|Južna Velika nižina]] in [[Zahodna prekodonavska|Zahodna zadonavska]].
[[Slika:Counties_of_Hungary_2020.png|thumb|right|500px]]
{| class=&quot;sortable wikitable&quot; style=&quot;font-size:85%;&quot;
! scope=&quot;col&quot; |[[Županije Madžarske]]&lt;br/&gt;''(megye)''
! scope=&quot;col&quot; | Administrativno središče
! scope=&quot;col&quot; | Prebivalstvo
! scope=&quot;col&quot; | [[Regije Madžarske|Regija]]
|-
|[[File:Bacs-kiskun-megye.svg|37x37_pik]] [[Bács-Kiskun (županija)|Bács-Kiskun]]
| [[Kecskemét]]
| 524.841
| [[Južna velika nižina]]
|-
|[[File:HUN_Baranya_megye_COA.png|26x26_pik]] [[Baranja (županija)|Baranja]]
| [[Pécs]]
| 391.455
| [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]]
|-
|[[File:Békés_departemento_blazono.svg|25x25_pik]] [[Békés (županija)|Békés]]
| [[Békéscsaba]]
| 361.802
| [[Južna velika nižina]]
|-
|[[File:Borsod-Abaúj-Zemplén_departemento_blazono.svg|35x35_pik]] [[Borsod-Abaúj-Zemplén (županija)|Borsod-Abaúj-Zemplén]]
| [[Miskolc|Miškolc]]
| 684.793
| [[Severna Madžarska]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_Town_Budapest_big.svg|25x25_pik]] [[Budimpešta|Glavno mesto Budimpešta]]
| [[Budimpešta]]
| 1.744.665
| [[Osrednja Madžarska]]
|-
|[[File:HU_Csongrád_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Csongrád-Csanád (županija)|Csongrád-Csanád]]
| [[Szeged]]
| 421.827
| [[Južna velika nižina]]
|-
|[[File:HUN_Fejér_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Fejér (županija)|Fejér]]
| [[Székesfehérvár]]
| 426.120
| [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]]
|-
|[[File:HUN_Győr-Moson-Sopron_megye_COA.png|39x39_pik]] [[Győr-Moson-Sopron (županija)|Győr-Moson-Sopron]]
| [[Gjur]]
| 449.967
| [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]]
|-
|[[File:HUN_Hajdú-Bihar_COA.svg|25x25_pik]] [[Hajdú-Bihar (županija)|Hajdú-Bihar]]
| [[Debrecen]]
| 565.674
| [[Severna velika nižina]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_County_Heves.svg|28x28_pik]] [[Heves (županija)|Heves]]
| [[Eger]]
| 307.985
| [[Severna Madžarska]]
|-
|[[File:HUN_Jász-Nagykun-Szolnok_megye_COA.png|28x28_pik]] [[Jász-Nagykun-Szolnok (županija)|Jász-Nagykun-Szolnok]]
| [[Szolnok]]
| 386.752
| [[Severna velika nižina]]
|-
|[[File:HUN_Komárom-Esztergom_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Komárom-Esztergom (županija)|Komárom-Esztergom]]
| [[Tatabánya]]
| 311.411
| [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_County_Nógrád.svg|29x29_pik]] [[Nógrád (županija)|Nógrád]]
| [[Salgótarján]]
| 201.919
| [[Severna Madžarska]]
|-
|[[File:HUN Pest megye COA.svg|30x30_pik]] [[Pešta (županija)|Pešta]]
| [[Budimpešta]]
| 1.237.561
| [[Osrednja Madžarska]]
|-
|[[File:HUN_Somogy_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Šomodska županija]]
| [[Kaposvár]]
| 317.947
| [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]]
|-
|[[File:HUN_Szabolcs-Szatmár-Bereg_megye_COA.svg|25x25_pik]] [[Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija)|Szabolcs-Szatmár-Bereg]]
| [[Nyíregyháza]]
| 552.000
| [[Severna velika nižina]]
|-
|[[File:HUN_Tolna_megye_COA.png|26x26_pik]] [[Tolna (županija)|Tolna]]
| [[Szekszárd]]
| 231.183
| [[Južna prekodonavska|Južna Zadonava]]
|-
|[[File:HUN_Vas_megye_COA.png|25x25_pik]] [[Železna županija]]
| [[Sombotel]]
| 257.688
| [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_County_Veszprém.svg|29x29_pik]] [[Veszprém (županija)|Veszprém]]
| [[Veszprém]]
| 353.068
| [[Osrednja prekodonavska|Osrednja Zadonava]]
|-
|[[File:Coa_Hungary_County_Zala_(2010-).svg|29x29_pik]] [[Zala (županija)|Zala]]
| [[Zalaegerszeg]]
| 287.043
| [[Zahodna prekodonavska|Zahodna Zadonava]]
|}

=== Mednarodni odnosi ===
[[Slika:Necasmeeting.jpg|sličica| Srečanje voditeljev [[Višegrajska skupina|Višegrajske skupine]] ter Nemčije in Francije leta 2013]]
[[Slika:BIMUN_2012_opening_1.jpg|sličica| Konferenca [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] v skupščini Magnatske hiše v madžarskem parlamentu]]
[[Zunanja politika]] Madžarske temelji na štirih temeljnih zavezah: atlantskemu sodelovanju, evropski integraciji, mednarodnemu razvoju in mednarodnemu pravu. Madžarsko gospodarstvo je dokaj odprto in se močno opira na mednarodno trgovino. 

Madžarska je članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] od decembra 1955 in članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[NATO|Nata]], [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], [[Višegrajska skupina|Višegradske skupine]], [[Svetovna trgovinska organizacija|STO]], [[Svetovna banka|Svetovne banke]], AIIB in [[Mednarodni denarni sklad|IMF]]. Madžarska je leta 2011 pol leta predsedovala [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], naslednje pa bo leta 2024. Leta 2015 je bila Madžarska peta največja donatorka razvojne pomoči [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]], ki ni članica DAC, na svetu, kar predstavlja 0,13 % njenega bruto nacionalnega dohodka.

Glavno mesto Madžarske, Budimpešta, gosti več kot 100 veleposlaništev in predstavništev mednarodnih politični organizacij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.kulugyminiszterium.hu/dtwebe/Irodak.aspx|title=Embassies in Budapest|year=2014|publisher=Kulugyminiszterium.hu|accessdate=16.4.2020}}&lt;/ref&gt; Madžarska gosti tudi glavne in regionalne sedeže številnih mednarodnih organizacij, vključno z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, Evropsko policijsko šolo, [[Visoki komisariat Združenih narodov za begunce|Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce]], [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]], Mednarodnim centrom za demokratično tranzicijo, Inštitutom za Mednarodno izobraževanje, [[Mednarodna organizacija dela]], Mednarodna organizacija za migracije, Mednarodni Rdeči križ, Regionalni okoljski center za Srednjo in Vzhodno Evropo, Donavska komisija in drugimi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&amp;NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&amp;NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&amp;NRCACHEHINT=NoModifyGuest&amp;printable=true|title=International organizations in Hungary|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=20.11.2016|archive-date=2016-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313115736/http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&amp;NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&amp;NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&amp;NRCACHEHINT=NoModifyGuest&amp;printable=true|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Od leta 1989 je glavni zunanjepolitični cilj Madžarske vključitev v zahodne gospodarske in varnostne organizacije. Madžarska se je programu [[Partnerstvo za mir]] pridružila leta 1994 in je aktivno podpirala misije IFOR in [[SFOR]] v Bosni. Madžarska je od leta 1989 tudi izboljšala svoje pogosto hladne sosedske odnose s podpisom temeljnih pogodb z [[Romunija|Romunijo]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Ukrajina|Ukrajino]]. Ti se odpovedujejo vsem nerešenim ozemeljskim zahtevam in postavljajo temelje za konstruktivne odnose. Kljub vsemu pa vprašanje pravic etnične madžarske manjšine v Romuniji, na Slovaškem in v Srbiji občasno povzroča dvigovanje dvostranskih napetosti; od leta 2017 pa so se hitro poslabšali tudi odnosi z Ukrajino zaradi položaja madžarske manjšine v Ukrajini.&lt;ref&gt;&quot;[https://www.neweurope.eu/article/hungary-ukraine-relations-hit-new-low-troop-deployment/ Hungary-Ukraine relations hit new low over troop deployment] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190331181346/https://www.neweurope.eu/article/hungary-ukraine-relations-hit-new-low-troop-deployment/ |date=2019-03-31 }}&quot;.&lt;/ref&gt; Od leta 1989 je Madžarska podpisala vse dokumente [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], leta 1997 pa je bila predsedujoča OVSE. V preteklosti je imela Madžarska še posebej prijateljske odnose s [[Poljska|Poljsko]]; ta poseben odnos sta parlamenta obeh držav priznala leta 2007 s skupno izjavo 23. marca, na &quot;Dan poljsko-madžarskega prijateljstva&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Quinn Hargitai|website=[[BBC]]|date=13.2.2017|accessdate=14.9.2021|url=https://www.bbc.com/travel/article/20170210-two-countries-as-close-as-brothers|title=In a world of global tension and conflict, it's both endearing and unusual that two countries that don't even share a border have set aside a day solely to appreciate their friendship.}}&lt;/ref&gt;

=== Vojska ===
[[Slika:Hunspec.jpg|sličica|HDF 34. bataljon posebnih sil]]
[[Slika:JAS_39_pair_HuAF_Kecskemét_2007.JPG|sličica|Večnamensko bojno letalo [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]]]]
Predsednik države ima naziv [[Vrhovni poveljnik|vrhovnega poveljnika]] narodnih oboroženih sil. Ministrstvo za obrambo skupaj z načelnikom generalštaba poveljuje oboroženim silam, kar vključuje madžarske kopenske sile in madžarsko vojno letalstvo. Od leta 2007 so madžarske oborožene sile del enotne poveljniško strukture. Ministrstvo za obrambo ohranja politični in civilni nadzor nad vojsko. Podrejeno poveljstvo združenih sil usklajuje in poveljuje madžarskim obrambnim silam. Leta 2016 so le-te imele 31.080 aktivnih pripadnikov, operativna rezerva je skupno število vojakov lahko dvigne na 50 tisoč. Leta 2016 je bilo načrtovano, da bodo vojaški izdatki naslednje leto znašali 1,21 milijard USD&amp;nbsp;, približno 0,94 % BDP države, kar je precej pod 2-odstotnim ciljem Nata. Leta 2012 je vlada sprejela resolucijo, v kateri se je zavezala, da bo do leta 2022 povečala izdatke za obrambo na 1,4 % BDP.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://hungarytoday.hu/news/budget-2017-hungary-spend-e3-7-billion-revenues-next-year-95159|title=Budget 2017: Hungary to spend €3.7 billion more than it should next year|publisher=hungarytoday.hu|accessdate=28.4.2016|date=28.4.2016|archive-date=2017-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010075425/http://hungarytoday.hu/news/budget-2017-hungary-spend-e3-7-billion-revenues-next-year-95159|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

[[Vojaška služba|Služenje vojaškega roka]] je prostovoljno, čeprav se lahko v vojnem stanju zopet uvede [[nabor]]. Madžarska se je leta 2001 kot pomembno posodobitev odločila kupiti 14 lovskih letal [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] za ceno približno 800&amp;nbsp;milijonov EUR. Madžarski nacionalni center za kibernetsko varnost so leta 2016 reorganizirali z namenom učinkovitejšega zagotavljanja [[Informatična varnost|kibernetske varnosti]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.enisa.europa.eu/about-enisa/structure-organization/national-liaison-office/meetings/june-2016/revised-hungarian-it-security-policy|title=Revised Hungarian IT Security Policy|publisher=National Cyber Security Center|accessdate=20.11.2016}}&lt;/ref&gt;

Leta 2016 je imela madžarska vojska na misijah v tujih državah približno 700 vojakov, kot del mednarodnih mirovnih sil, vključno s 100 vojaki Madžarskih obrambnih sil v [[ISAF|enotah ISAF]] pod vodstvom [[NATO|Nata]] v [[Afganistan|Afganistanu]], 210 madžarskih vojakov na [[Kosovo|Kosovu]] pod poveljstvom [[KFOR]] in 160 vojakov v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Madžarska je, da bi pomagala ameriški okupaciji z oboroženimi transportnimi konvoji, v Irak poslala 300-člansko logistično enoto, čeprav je javno mnenje nasprotovalo sodelovanju države v vojni.

== Gospodarstvo ==
[[Slika:EU_Single_Market.svg|sličica| Madžarska je del notranjega trga [[Evropska unija|Evropske unije]] s 508&amp;nbsp;milijonov potrošnikov in del [[Schengensko območje|schengenskega območja]]]]
[[Slika:Hungary_Product_Exports_(2019).svg|desno|sličica| Proporcionalna zastopanost madžarskega izvoza, 2019]]
Madžarska je mešano gospodarstvo [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] z visokimi dohodki, z [[Seznam držav po indeksu človekovega razvoja|zelo visokim indeksom človekovega razvoja]] in kvalificirano delovno silo s 16. najnižjo dohodkovno neenakostjo na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=World Bank Country Classification|url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0,,contentMDK:20421402~pagePK:64133150~piPK:64133175~theSitePK:239419,00.html#High_income|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080524215837/http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0%2C%2CcontentMDK%3A20421402~pagePK%3A64133150~piPK%3A64133175~theSitePK%3A239419%2C00.html|archivedate=24.5.2008|accessdate=30.9.2014}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je po indeksu ekonomske kompleksnosti 9. najbolj zapleteno gospodarstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2018|title=The Atlas of Economic Complexity by @HarvardGrwthLab|url=https://atlas.cid.harvard.edu/rankings/|website=atlas.cid.harvard.edu}}&lt;/ref&gt; Madžarsko je 57. največje gospodarstvo na svetu (od 188 držav, ki jih meri [[Mednarodni denarni sklad|IMF]]) z 265,04 milijard USD proizvodnje&lt;ref name=&quot;imf2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=43&amp;pr.y=13&amp;sy=2017&amp;ey=2022&amp;scsm=1&amp;ssd=1&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;c=944&amp;s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&amp;grp=0&amp;a=|title=Hungary|publisher=International Monetary Fund|accessdate=29.4.2017}}&lt;/ref&gt; in se uvršča na 49. mesto na svetu po BDP na prebivalca, merjenem s pariteto kupne moči. Madžarska je izvozno usmerjeno tržno gospodarstvo z velikim poudarkom na zunanji trgovini, zato je država 36. največje izvozno gospodarstvo na svetu. Država je imela v letu 2015 več kot 100 milijard USD izvoza z visokim, 9,003 milijarde USD vrednim trgovinskim presežkom, od tega 79 % pri izmenjavi z EU, 21 % pa pri trgovini zunaj EU.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/gyorstajekoztatok/#/en/document/kul1512|title=External trade surplus was EUR 604 million in December|website=[[Hungarian Central Statistical Office]]|date=10.3.2016|accessdate=10.3.2016}}&lt;/ref&gt; Madžarska ima več kot 80-odstotno zasebno gospodarstvo z 39,1-odstotno obdavčitvijo, kar predstavlja osnovo za [[Socialna država|socialno gospodarstvo]] države. Na strani izdatkov je potrošnja gospodinjstev glavna sestavina [[Bruto domači proizvod|BDP]] in predstavlja 50 odstotkov njegove celotne porabe, sledijo bruto investicije v osnovna sredstva z 22 odstotki in izdatki države z 20 odstotki BDP.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu|title=GDP – composition, by end use|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016|archivedate=12.2.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180212083454/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu}}&lt;/ref&gt; Madžarska je še naprej ena izmed vodilnih držav za privabljanje neposrednih tujih naložb v Srednjo in Vzhodno Evropo, vhodne NTI v državo so znašale 119,8 milijard USD&amp;nbsp;v letu 2015, medtem ko je v tujini Madžarska vložila več kot 50 milijard USD.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=Hungary|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016|archive-date=2021-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210812150943/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; {{As of|2015}} so bile ključne trgovinske partnerice Madžarske: Nemčija, Avstrija, Romunija, Slovaška, Francija, Italija, Poljska in Češka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu|title=Export Partners of Hungary|publisher=[[CIA World Factbook]]|year=2016|accessdate=11.3.2016|archivedate=12.2.2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180212083454/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu}}&lt;/ref&gt; Glavne panoge vključujejo predelavo hrane, farmacijo, motorna vozila, informacijsko tehnologijo, kemikalije, metalurgijo, stroje, električne izdelke in turizem (leta 2014 je Madžarska gostila 12,1 milijonov mednarodnih turistov).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|date=10.3.2016|doi=10.18111/9789284416899|isbn=9789284416899|title=UNWTO Tourism Highlights, 2015 Edition}}&lt;/ref&gt; Madžarska je največji proizvajalec elektronike v srednji in vzhodni Evropi. Proizvodnja in raziskave [[Elektronika|elektronike]] so med glavnimi gonili [[Inovacija|inovacij]] in gospodarske rasti v državi. V zadnjih 20 letih je Madžarska prerasla tudi v velik center za mobilno tehnologijo, [[Informacijska varnost|informacijsko varnost]] in s tem povezane raziskave strojne opreme.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://hipa.hu/en/key-sectors/electronics/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151023011250/http://hipa.hu/en/key-sectors/electronics/|archivedate=23.10.2015|title=Electronics|publisher=HIPA|accessdate=11.3.2016}}&lt;/ref&gt; Stopnja zaposlenosti v gospodarstvu je leta 2017 znašala 68,3 %,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ksh.hu/docs/eng/xftp/gyor/fog/efog1707.html|title=The employment rate of people aged 15–64 increased to 68.3%|publisher=KSH|accessdate=30.8.2017}}&lt;/ref&gt; struktura zaposlenosti kaže značilnosti postindustrijskih gospodarstev, 63,2 % zaposlene delovne sile dela v storitvenem sektorju, industrija je prispevala 29,7 %, kmetijstvo pa 7,1 %. Stopnja brezposelnosti je bila septembra 2017 4,1 %,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/gyorstajekoztatok/#/en/document/mun1709|title=Unemployment rate decreased to 4.1%|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]|accessdate=26.10.2017}}&lt;/ref&gt; ki je padlo z 11 % med finančno krizo 2007–2008. Madžarska je del evropskega enotnega trga, ki predstavlja več kot 508&amp;nbsp;milijonov potrošnikov. Več domačih trgovinskih politik določajo sporazumi med članicami Evropske unije in zakonodaja EU.
[[Slika:Széchenyi_Chain_Bridge_in_Budapest_at_night.jpg|levo|sličica| [[Budimpešta]] je vodilno raziskovalno-razvojno in finančno središče v srednji in vzhodni Evropi]]
Velika madžarska podjetja so vključena v BUX, madžarski borzni indeks, ki kotira na borzi v Budimpešti. Znana podjetja vključujejo podjetje Fortune Global 500 [[MOL (podjetje)|MOL Group]], OTP Bank, Gedeon Richter Plc., Magyar Telekom, CIG Pannonia, FHB Bank, Zwack Unicum in še več.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2012/countries/Hungary.html?iid=smlrr|title=Global 500 – Countries: Hungary – Fortune|website=[[Money (magazine)|Money]]|date=23.7.2012|accessdate=10.6.2013|archive-date=2018-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180527201349/https://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2012/countries/Hungary.html?iid=smlrr|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Poleg tega ima Madžarska velik del specializiranih malih in srednjih podjetij, na primer veliko število dobaviteljev avtomobilov in tehnoloških [[Zagonsko podjetje|zagonskih podjetij]] in drugo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.startupranking.com/top/hungary|title=Top – Hungary|publisher=startupRANKING|accessdate=10.3.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Budimpešta]] je finančna in poslovna prestolnica Madžarske. Prestolnica je pomembno gospodarsko središče, ki je v študiji Globalization and World Cities Research Network uvrščeno med alfa – svetovno mesto in je drugo najhitreje razvijajoče se mestno gospodarstvo v [[Evropa|Evropi]], saj se je BDP na prebivalca v mestu povečal za 2,4 odstotka. in zaposlenost za 4,7 odstotka glede na predhodno leto v letu 2014.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://hungarytoday.hu/news/budapest-europes-second-fastest-developing-urban-economy-study-reveals-29576|title=Budapest's Europe's Second Fastest-Developing Urban Economy, Study Reveals – The study examines the development of the world's 300 largest urban economies, ranking them according to the pace of development.|date=23.1.2015|publisher=Brookings Institution|accessdate=8.3.2016|archive-date=2017-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010075722/http://hungarytoday.hu/news/budapest-europes-second-fastest-developing-urban-economy-study-reveals-29576|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2008t.html|title=The World According to GaWC 2010|date=13.4.2010|publisher=lboro.ac.uk|accessdate=12.5.2014|archive-date=2016-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160811203314/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2008t.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na nacionalni ravni je Budimpešta glavno mesto Madžarske glede poslovanja in gospodarstva, ki predstavlja 39 % nacionalnega dohodka, mesto je v letu 2015 imelo bruto proizvod več kot 100 milijard, zaradi česar je eno največjih regionalnih gospodarstev v [[Evropska unija|Evropski uniji]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Istrate|first=Emilia|url=http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3|title=Global MetroMonitor &amp;#124; Brookings Institution|publisher=Brookings.edu|accessdate=10.6.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130605135349/http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3|archivedate=5.6.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.portfolio.hu/users/elofizetes_info.php?t=cikk&amp;i=167708|title=Hungary's GDP (IMF, 2016 est.) is $265.037 billion x 39% = $103,36 billion|publisher=Portfolio online financial journal|accessdate=10.6.2013|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303190038/http://www.portfolio.hu/users/elofizetes_info.php?t=cikk&amp;i=167708|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Budimpešta je tudi med 100 najbolj uspešnimi mesti na svetu, kot jih meri PricewaterhouseCoopers; na svetovni lestvici konkurenčnosti mest po lestvici EIU je Budimpešta med drugimi uvrščena pred [[Tel Aviv|Tel Avivom]], [[Lizbona|Lizbono]], [[Moskva|Moskvo]] in [[Johannesburg|Johannesburgom]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.economistinsights.com/sites/default/files/downloads/Hot%20Spots.pdf|title=Benchmarking global city competitiveness|year=2012|publisher=Economist Intelligence Unit|accessdate=12.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140709133545/http://www.economistinsights.com/sites/default/files/downloads/Hot%20Spots.pdf|archivedate=9.7.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ukmediacentre.pwc.com/imagelibrary/downloadMedia.ashx?MediaDetailsID=1562|title=ukmediacentre.pwc.com|publisher=PricewaterhouseCoopers|accessdate=12.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130531000745/http://www.ukmediacentre.pwc.com/imagelibrary/downloadMedia.ashx?MediaDetailsID=1562|archivedate=31.5.2013}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je stopnja davka od dohodkov pravnih oseb na Madžarskem le 9 %, kar je za države EU relativno nizko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://hngary.com/tips-doing-business-in-hungary/|title=hngary.com|publisher=[[hngary.com]]|year=2017|accessdate=28.8.2018}}&lt;/ref&gt;

Za Madžarsko je Slovenija po uvozu na 17. mestu, po izvozu pa na 22. mestu.&lt;ref name=&quot;Izvozno_okno&quot;/&gt; Madžarska podjetja so v preteklih letih aktivno investirala v slovensko gospodarstvo, mediji pa so poročali tudi o političnem sodelovanju.&lt;ref name=&quot;zurnal&quot;/&gt;

Madžarska ohranja svojo valuto, [[madžarski forint]] (HUF), čeprav gospodarstvo izpolnjuje maastrichtske kriterije z izjemo javnega dolga, ki pa je v letu 2015 tudi bistveno pod povprečjem EU s 75,3 %. Madžarska narodna banka — ustanovljena leta 1924, po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] — se trenutno osredotoča na stabilnost cen s ciljno inflacijo 3%.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mnb.hu/en/monetary-policy|title=Monetary Policy|publisher=[[Hungarian National Bank]]|accessdate=10.3.2016}}&lt;/ref&gt;

=== Znanost in tehnologija ===
[[Slika:Szentgyorgyi_Albert_es_a_c_vitamin_keplete_1937_okt_31_Pesti_Naplo.jpg|desno|sličica| [[Albert Szent-Györgyi]] je [[Nobelova nagrada|Nobelov nagrajenec za medicino]] za odkritje [[Vitamin C|vitamina C.]] Nobelovo nagrado je prejelo 13 madžarskih nagrajencev.]]
[[Slika:Budapesti_Műszaki_Egyetem_K_épület.jpg|desno|sličica| Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti je najstarejši delujoči tehnološki inštitut na svetu, ustanovljen leta 1782.]]
Dosežki Madžarske na [[Znanost|področju znanosti]] in [[Tehnologija|tehnologije]] znatni, raziskovalna in razvojna prizadevanja pa so sestavni del gospodarstva države. Madžarska je v letu 2015 za civilne raziskave in razvoj porabila 1,4 % svojega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 25. najvišji delež na svetu.&lt;ref name=&quot;oecd&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm|title=Research and development (R&amp;D) – Gross domestic spending on R&amp;D – OECD Data|website=data.oecd.org|accessdate=10.2.2016|archive-date=2017-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170114013730/https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Madžarska se med najbolj inovativnimi državami v Bloombergovem indeksu inovacij uvršča na 32. mesto, pred [[Hongkong|Hongkongom]], [[Islandija|Islandijo]] ali [[Malta|Malto]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/graphics/2015-innovative-countries/|work=Bloomberg|title=The Bloomberg Innovation Index}}&lt;/ref&gt; Madžarska je bila leta 2020 uvrščena na 35. mesto na svetovnem indeksu inovativnosti, s 33. leta 2019.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Release of the Global Innovation Index 2020: Who Will Finance Innovation?|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2020/index.html|accessdate=2021-09-02|website=www.wipo.int|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Global Innovation Index 2019|url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2019/index.html|accessdate=2021-09-02|website=www.wipo.int|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=RTD - Item|url=https://ec.europa.eu/newsroom/rtd/items/691898|accessdate=2021-09-02|website=ec.europa.eu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2013-10-28|title=Global Innovation Index|url=https://knowledge.insead.edu/entrepreneurship-innovation/global-innovation-index-2930|accessdate=2021-09-02|website=INSEAD Knowledge|language=en|archive-date=2021-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210902101622/https://knowledge.insead.edu/entrepreneurship-innovation/global-innovation-index-2930|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.globalinnovationindex.org/analysis-indicator|work=[[Cornell University]], [[INSEAD]], and the [[World Intellectual Property Organization]]|title=Global Innovation Index|accessdate=2022-02-26|archive-date=2019-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720052025/https://www.globalinnovationindex.org/analysis-indicator|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2014 je Madžarska štela 2.651 raziskovalcev s polnim delovnim časom na milijon prebivalcev, kar se vztrajno povečuje z 2.131 leta 2010 in v primerjavi s 3.984 v ZDA ali 4.380 v Nemčiji.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.SCIE.RD.P6?locations=HU|publisher=[[Svetovna banka]]|title=Researchers in R&amp;D (per million people)}}&lt;/ref&gt; Visokotehnološka industrija Madžarske je imela koristi tako od kvalificirane delovne sile v državi kot od močne prisotnosti tujih visokotehnoloških podjetij in raziskovalnih centrov. Madžarska ima tudi eno najvišjih stopenj prijavljenih [[Patent|patentov]], šesto najvišje razmerje visokotehnološke in srednje visokotehnološke proizvodnje v skupni industrijski proizvodnji, 12. najvišji priliv neposrednih tujih naložb v raziskave, 14. mesto med raziskovalnimi talenti v podjetjih in ima 17. najboljše skupno razmerje učinkovitosti inovacij na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.globalinnovationindex.org/analysis-economy|work=[[Cornell University]], [[INSEAD]], and the [[World Intellectual Property Organization]]|title=Global Innovation Index – ANALYSIS – Hungary|accessdate=2022-02-26|archive-date=2022-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224054436/https://www.globalinnovationindex.org/analysis-economy|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ključni akter raziskav in razvoja na Madžarskem je Nacionalni urad za raziskave, razvoj in inovacije (Urad NRDI; slovensko RRI), ki je nacionalna strateška in finančna agencija za znanstvene raziskave, razvoj in inovacije, glavno vladno posvetovalno telo za pripravo madžarske politike RRI in primarna agencija za financiranje RRI. Njegova vloga je razvijati politiko RRI in zagotoviti, da Madžarska ustrezno vlaga v RRI s financiranjem vrhunskih raziskav in podpiranjem inovacij za povečanje konkurenčnosti in pripravo strategije RRI madžarske vlade, za upravljanje nacionalnega sklada za raziskave, razvoj in inovacije ter predstavlja Madžarska vlada in madžarska skupnost RDI v mednarodnih organizacijah.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://nkfih.gov.hu/the-office|work=NRDI Office|title=The National Research, Development and Innovation Office}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Richter-Gedeon-Nyrt-P5010610.jpg|desno|sličica| Raziskovalno-razvojni center Gedeon Richter Plc. v [[Budimpešta|Budimpešti]], eno največjih [[Biotehnologija|biotehnoloških]] podjetij v srednji in vzhodni Evropi]]
Znanstveno raziskovanje v državi podpira deloma industrija in delno država, prek mreže madžarskih univerz in znanstvenih državnih institucij, kot je Madžarska akademija znanosti.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/mta-and-science-106125|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=MTA and Science (Infograpihcs)}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/mtas-research-centres-and-institutes-106085|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=MTA's Research Centres and Institutes}}&lt;/ref&gt; Madžarska je bila dom nekaterih najvidnejših raziskovalcev v različnih znanstvenih disciplinah, zlasti v [[Fizika|fiziki]], [[Matematika|matematiki]], [[Kemija|kemiji]] in [[Inženirstvo|inženirstvu]]. Od leta 2018 je bilo dvanajst madžarskih znanstvenikov prejemnikov [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://mta.hu/english/hungarys-nobel-prize-winners-106018|work=[[Hungarian Academy of Sciences]]|title=Hungary's Nobel Prize Winners}}&lt;/ref&gt; Do leta 2012 so bili trije posamezniki: Csoma, [[János Bolyai]] in Tihanyi vključeni v Unescov register spomina sveta ter kolektivni prispevki: Tabula Hungariae in [[Bibliotheca Corviniana]]. Med sodobnimi, mednarodno znanimi madžarskimi znanstveniki so matematik László Lovász, fizik Albert-László Barabási, fizik Ferenc Krausz in biokemik Árpád Pusztai. Madžarska slovi po odličnem matematičnem izobraževanju, ki je usposobilo številne izjemne znanstvenike. Med znanimi madžarskimi matematiki so oče [[Farkas Bolyai]] in sin [[János Bolyai]], ki je bil eden od utemeljiteljev [[Neevklidska geometrija|neevklidske geometrije]]; [[Paul Erdős]], znan po prevodih v več kot štirideset jezikov in katerega Erdős številke še vedno uporabljajo, in [[John von Neumann]], ključni sodelavec na področju [[Kvantna mehanika|kvantne mehanike]] in [[Teorija iger|teorije iger]], pionir [[Računalnik|digitalnega računalništva]] in glavni matematik v [[Projekt Manhattan|projektu Manhattan]]. Pomembni madžarski izumi vključujejo [[Vžigalica|vžigalico s]] [[Svinčev(IV) oksid|svinčevim dioksida]] (János Irinyi), vrsto [[Uplinjač|uplinjača]] (Donát Bánki, János Csonka), električni (AC) vlakovni motor in generator (Kálmán Kandó), [[Holografija|holografijo]] ([[Dennis Gabor]]), Kalmanov filter (Rudolf). E. Kálmán), in [[Rubikova kocka]] ([[Ernő Rubik]]).

=== Prevoz ===
[[Slika:Esztergom.desiro.JPG|levo|sličica| [[Siemens Desiro]] na omrežju madžarskih državnih železnic, ki je eno najgostejših na svetu]]
Madžarska ima zelo razvit cestni, železniški, zračni in vodni promet. Budimpešta, glavno mesto, je pomembno vozlišče za madžarski železniški sistem (''MÁV''). Glavno mesto oskrbujejo tri velike železniške postaje, imenovane ''Keleti'' (vzhodna), ''Nyugati'' (zahodna) in ''Déli'' (južna) ''pályaudvar'' s ([[Železniška postaja|končne postaje]]). [[Szolnok]] je najpomembnejše železniško vozlišče zunaj Budimpešte, medtem ko so železniška postaja Tiszai v [[Miskolc|Miskolcu]] in glavne postaje [[Sombotel|Szombathely]], [[Gjur|Győr]], [[Szeged]] in [[Székesfehérvár]] prav tako ključne za omrežje.

Tramvajska omrežja imajo Budimpešta, [[Debrecen]], [[Miskolc|Miškolc]] in [[Szeged]].. Budimpeštanski metro je drugi najstarejši podzemni [[Podzemna železnica|podzemni]] sistem na svetu; njena linija 1 je v obratovanju od leta 1896. Sistem je sestavljen iz štirih linij. V metropolitanskem območju Budimpešte deluje sistem [[Regionalna železnica|mestnih železnic]] ''HÉV''. Madžarska omrežje avtocest ({{Jezik-hu|autópálya}}) se razteza v skupni dolžini približno 1314 km. Obstoječemu omrežju, ki s prestolnico že povezuje številna večja gospodarsko pomembna mesta, se še vedno dodajajo novi avtocestni odseki. Najpomembnejše rečno pristanišče je Budimpešta, pomembna sta tudi [[Dunaújváros]] in [[Baja, Madžarska|Baja]].

Na Madžarskem je pet mednarodnih letališč: Budimpešta Liszt Ferenc (neuradno imenovana &quot;Ferihegy&quot;), Debrecen, Hévíz–Balaton (imenovano tudi letališče Sármellék), Győr-Pér in Pécs-Pogány, vendar le dve od teh (Budimpešta in Debrecen) opravljata redne polete. Nacionalni prevoznik MALÉV je opravljal lete v več kot 60, večinoma evropskih mest, vendar je leta 2012 prenehal delovati. Tako enako kot npr. Slovenija, tudi Madžarska sedaj nima več nacionalne letalske družbe. Na Madžarskem, v Ferihegyju, ima sedež nizkoproračunski letalski prevoznik [[Wizz Air|WizzAir]].

== Demografija ==
[[Slika:Population_density_in_Hungary.png|sličica| Gostota prebivalstva na Madžarskem po okrožjih.]]
{{glej tudi|Ženske na Madžarskem}}
Po popisu iz leta 2011 je Madžarska imela 9.937.628 [[Popis prebivalstva|prebivalcev]], s čimer je bila peta najbolj naseljena država v srednji in vzhodni Evropi ter srednje velika država članica Evropske unije. [[Gostota prebivalstva]] znaša 107 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar je približno dvakrat več od [[Seznam držav po gostoti prebivalstva|svetovnega povprečja]]. Več kot četrtina prebivalstva je živela v metropolitanskem območju Budimpešte, 6.903.858 ljudi (69,5 %) pa v [[Seznam mest na Madžarskem|mestih in mestih]].&lt;ref name=&quot;Census2011&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_orsz_2011.pdf|title=2011 Hungary Census Report|publisher=ksh.hu}}&lt;/ref&gt;

Tako kot večina drugih evropskih držav se tudi Madžarska srečuje z pod-nadomestno rodnostjo; njena ocenjena skupna stopnja rodnosti 1,43 otroka na žensko je precej pod stopnjo nadomestitve 2,1,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=The World Factbook|website=Cia.gov|accessdate=30.9.2014|archive-date=2021-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210812150943/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; čeprav je višja od najnižje vrednosti 1,28 leta 1999&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.google.co.za/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&amp;met_y=sp_dyn_tfrt_in&amp;idim=country:HUN:POL:CZE&amp;dl=en|title=World Development Indicators : Google Public Data Explorer|website=Google.co.za|accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; in ostaja precej pod najvišjo vrednostjo 5,59 otrok, rojenih na žensko leta 1884.&lt;ref&gt;{{Citat|url=https://ourworldindata.org/grapher/children-born-per-woman?year=1800&amp;country=HUN|title=Total Fertility Rate around the world over the last centuries|last=Max Roser|date=2014|journal=[[Our World In Data]], [[Gapminder Foundation]]}}&lt;/ref&gt; Posledično se madžarsko prebivalstvo postopoma zmanjšuje in hitro stara. Leta 2011 je konzervativna vlada začela s programom za povečanje rodnosti s poudarkom na etničnih Madžarih, s tem da je ponovno uveljavila 3-letni porodniški dopust in spodbudila zaposlitev s krajšim delovnim časom. Stopnja rodnosti se je postopoma povečevala z 1,27 rojenih otrok na žensko v letu 2011&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2011/jan/11/hungary-birth-rate-women-stolz|title=Hungarian government sends women home to make babies|first=Joëlle|last=Stolz|date=11.1.2011|work=[[The Guardian]]|accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Naravni primanjkljaj v prvih 10 mesecih leta 2016 je znašal le 25.828, kar je 8.162 manj kot v enakem obdobju leta 2015.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://bbj.hu/economy/hungarys-natural-decrease-decelerates-further_126579|title=Hungary's natural decrease decelerates further|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; V letu 2015 so bile matere novorojenih otrok v 47,9 % neporočene.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&amp;init=1&amp;language=en&amp;pcode=tps00018&amp;plugin=1|title=Eurostat – Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table|website=ec.europa.eu|accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Madžarska ima eno najstarejših prebivalstev na svetu, s povprečno starostjo 42,7 let.&lt;ref&gt;{{Citat|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=World Factbook EUROPE : HUNGARY|journal=[[The World Factbook]]|date=12.7.2018|accessdate=2022-02-26|archive-date=2021-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210812150943/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2015 71,96 leta za moške in 79,62 leta za ženske,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|title=The World Factbook Life Expectancy|date=29.9.2021|publisher=The World Factbook|accessdate=2022-02-26|archive-date=2021-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210812150943/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; kar je od padca komunizma nenehno naraščalo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_hosszu/h_wdsd001a.html|title=Vital statistics, Hungarian Central Statistical Office (KSH)|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]|accessdate=30.9.2014}}&lt;/ref&gt;

Madžarska priznava dve veliki manjšinski skupini, ki sta označeni kot &quot;nacionalne manjšine&quot;, ker so njihovi predniki stoletja živeli v svojih regijah na Madžarskem: nemško skupnost s približno 130.000 prebivalci, ki živi po vsej državi, in romsko manjšino, ki šteje okoli 300.000, ki večinoma prebiva v [[Severna Madžarska|severnem delu države]]. Nekatere študije kažejo na bistveno večje število Romov na Madžarskem (876.000 ljudi – približno 9 % prebivalstva).&lt;ref&gt;[http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/terstat/2018/01/ts580101.pdf A roma népesség területi megoszlásának változása Magyarországon az elmúlt évtizedekben Changes in the Spatial Distribution of the Roma Population in Hungary During the Last Decades]. ksh.hu Retrieved 1.1.2018.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://hvg.hu/itthon/20180222_Ennyi_roma_el_Magyarorszagon Ennyi roma él Magyarországon]. hvg.hu.&lt;/ref&gt; Po popisu iz leta 2011 je živelo na Madžarskem 8.314.029 (83,7 %) etničnih [[Madžari|Madžarov]], 308.957 (3,1 %) [[Romi|Romov]], 131.951 (1,3 %) [[Nemci|Nemcev]], 29.647 (0,3 %) [[Slovaki|Slovakov]], 26.345 (0,3 %) [[Romuni|Romunov]] in 23.561 (0,2 %) [[Hrvati|Hrvatov]]; 1.455.883 ljudi (14,7 % celotnega prebivalstva) se ni izjasnilo svoje narodnosti. Tako so Madžari predstavljali več kot 90 % prebivalcev, ki so se opredelili o svoji narodnosti.&lt;ref name=&quot;Census2011det&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/nepszamlalas/tablak_teruleti_00|title=Hungarian census 2011 / Országos adatok (National data) / 1.1.4.2. A népesség nyelvismeret és nemek szerint (population by spoken language), 1.1.6.1 A népesség anyanyelv, nemzetiség és nemek szerint (population by mother tongue and ethnicity), 2.1.7.1 A népesség vallás, felekezet, és fontosabb demográfiai ismérvek szerint (population by religion, denomination and main demographical indicators) (Hungarian)|website=Ksh.hu|accessdate=30.9.2014}}&lt;/ref&gt; Na Madžarskem lahko prebivalci sicer navedejo več kot eno narodnost, zato je vsota etničnih skupin višja od celotnega prebivalstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_03_00_2011.pdf|title=Hungarian census 2011 – final data and methodology|language=hu|publisher=[[Hungarian Central Statistical Office]]}}&lt;/ref&gt; Danes zunaj trenutnih meja Madžarske živi približno 5 milijonov Madžarov. Na ozemlju Slovenije živi madžarska manjšina, ki je uradno priznana; pripadniki madžarske narodne skupnosti (okoli 5000)&lt;ref name=&quot;pmsns&quot;/&gt; živijo na območjih občin [[Občina Lendava|Lendava]], [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]], [[Občina Šalovci|Šalovci]], [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]] in [[Občina Hodoš|Hodoš]]. Te občine so tudi dvojezične, pripadniki pa imajo enega predstavnika v državnem zboru.&lt;ref name=&quot;gov.si&quot;/&gt;

Slovenci na Madžarskem so priznana narodna skupnost; avtohtona slovenska poselitev obsega sedem vasi južno od [[Monošter|Monoštra]] in reke [[Raba|Rabe]], to je tako imenovano Porabje ali [[Slovensko Porabje]]. Slovenska narodna skupnost na Madžarskem šteje okoli 5000 pripadnikov.&lt;ref name=&quot;gov.si2&quot;/&gt; 

=== Urbanizacija ===
[[Slika:Budapest,_Hungary_(explored)_(14995308504).jpg|sličica| [[Budimpešta]]]]
{| class=&quot;wikitable&quot;
!čin
! ime
! okrožje
! pop.
! ref.
|-
| 1
| Budimpešta
| Budimpešta
| 1,772 milijona
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|work=The World Factbook 2021|title=Hungary|publisher=Central Intelligence Agency|date=14.12.2021|location=Washington, D.C.|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary|accessdate=29.12.2021|archive-date=2021-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211230161051/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|}
[[Slika:Hungary_local_administration.png|sličica| Mesta in vasi na Madžarskem]]
Na Madžarskem je bilo na dan 15. julija 2013 3.152 krajev. 346 mest (madžarski izraz: ''város'', množina: ''városok''; izrazoslovje ne razlikujejo med [[Mesto|mesti]] in kraji – izraz mesto se uporablja v uradnih prevodih) in 2.806 vasi (madžarski: ''közsé'' množina: ''községek''). Število mest se lahko spreminja, saj se lahko z predsedniškim aktom vasi povzdignejo v status mesta. Glavno mesto Budimpešta ima poseben status in ni vključeno v nobeno okrožje, medtem ko je 23 mest tako imenovanih mestnih okrožij (''megyei jogú város'' – mesto z okrajnimi pravicami). Vsi okrožni sedeži razen Budimpešte so mestne županije.

Štiri mesta ([[Budimpešta]], [[Miskolc|Miškolc]], [[Gjur|Győr]] in [[Pécs]]) imajo aglomeracije, madžarski statistični urad pa razlikuje še sedemnajst drugih območij v zgodnejših fazah razvoja aglomeracije.&lt;ref name=&quot;portal&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&amp;_dad=portal&amp;_schema=PORTAL#sett|website=portal.ksh.hu|title=portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&amp;_dad=portal&amp;_schema=PORTAL#sett|accessdate=23.1.2021|archivedate=19.3.2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060319223706/http://portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&amp;_dad=portal&amp;_schema=PORTAL#sett}}&lt;/ref&gt;

Največje mesto je glavno mesto Budimpešta, najmanjše mesto pa je [[Pálháza]] s 1038 prebivalci leta 2010. Največja vas je [[Solymár]] z 10.123 prebivalci leta 2010. Več kot 100 vasi ima manj kot 100 prebivalcev, medtem ko imajo najmanjše vasi manj kot 20 prebivalcev.

=== Jeziki ===
[[Slika:Dist_of_hu_lang_europe.svg|sličica| Današnje regije v srednji in vzhodni Evropi, ki jih naseljujejo govorci madžarskega jezika]]
[[Madžarščina]] je [[Uradni jezik|uradni]] in tudi sicer prevladujoči govorjeni jezik na Madžarskem. Madžarščina je 13. najbolj razširjen prvi jezik v Evropi s približno 13&amp;nbsp;milijonov domačih govorcev in je eden od 24 uradnih in delovnih jezikov Evropske unije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/languages/policy/linguistic-diversity/official-languages-eu_en.htm|title=Official Languages|last=European Commission|accessdate=29.7.2014}}&lt;/ref&gt; Zunaj Madžarske ga govorijo tudi skupnosti Madžarov v sosednjih državah in v skupnosti madžarske diaspore po vsem svetu. Po popisu iz leta 2011 na Madžarskem govori 9.896.333 ljudi (99,6 %) madžarščino, od tega 9.827.875 oseb(99 %) kot [[Materni jezik|prvi jezik]], medtem ko je za 68.458 oseb (0,7 %) madžarščina drugi jezik.&lt;ref name=&quot;Census2011det&quot;/&gt; Najbolj razširjena tuja jezika sta angleščina (1.589.180 govorcev, 16,0 %) in nemščina (1.111.997 govorcev, 11,2 %), medtem ko je na Madžarskem priznanih tudi več manjšinskih jezikov ([[Armenščina|armenski]], [[Bolgarščina|bolgarski]], [[Hrvaščina|hrvaški]], [[Nemščina|nemški]], [[Grščina|grški]], [[Romunščina|romunski]], romski, [[Rusinščina|Rusin]], [[Srbščina|srbski]], [[Slovaščina|slovaški]], [[Slovenščina|slovenski]] in [[Ukrajinščina|ukrajinski]]).&lt;ref name=&quot;Census2011&quot;/&gt;

Madžarščina (madžarščina) je član [[Uralski jeziki|uralske jezikovne družine]], in ni povezana z nobenim izmed sosednjih jezikov ter je oddaljena od [[Finščina|finščine]] in [[Estonščina|estonščine]]. Po številu govorcev je največji med uralskimi jeziki in edini v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. V Romuniji, na Češkem, Slovaškem, v nekdanji Jugoslaviji, Ukrajini, Izraelu in ZDA je precejšnja populacija govorcev madžarskega jezika. Manjše skupine govorcev madžarskega jezika živijo v Kanadi, Sloveniji in Avstriji, pa tudi v Avstraliji, Braziliji, Argentini, Mehika, Venezuela in Čile. Standardna madžarščina temelji na raznolikosti, ki se govori v glavnem mestu [[Budimpešta|Budimpešte]], čeprav je uporaba standardnega narečja uveljavljena, ima madžarščina številna mestna in podeželska [[Narečje|narečja]].

=== Vera ===
Madžarska je zgodovinsko [[Krščanstvo|krščanska]] država. Madžarsko zgodovinopisje povezuje ustanovitev madžarske države s [[Krst|krstom]] [[Štefan I. Ogrski|Štefana I.]] in kronanjem s sveto krono leta 1000 našega štetja. Štefan je razglasil [[Rimskokatoliška cerkev|katolištvo]] kot državno vero, njegovi nasledniki pa so bili tradicionalno znani kot apostolski kralji. Katoliška cerkev na Madžarskem je ostala močna skozi stoletja, esztergomski nadškof pa je dobil izredne časovne privilegije kot madžarski princ-primat (''hercegprímás'').
[[Slika:Benczúr_-_Painting_of_St_Stephen_in_the_Basilica_of_Budapest.jpg|levo|sličica| [[Štefan I. Ogrski|Kralj Sveti Štefan]] daruje madžarsko krono [[Sveta Marija|Devici Mariji]] – slika Gyule Benczúr, v baziliki sv. Štefana]]
Čeprav sodobna Madžarska nima uradne vere in priznava [[Verska svoboda|svobodo veroizpovedi]] kot temeljno pravico, madžarska ustava v svoji preambuli &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Magyarország Alaptörvénye|url=http://www.parlament.hu/irom39/02627/02627.pdf|website=Parlament.hu|publisher=Hungarian Parliament|accessdate=2.8.2014}}&lt;/ref&gt; »priznava državotvorno vlogo krščanstva« in v VII. členu potrjuje, da »lahko država sodeluje s cerkvami za doseganje skupnih ciljev.&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.constituteproject.org/constitution/Hungary_2011.pdf|title=Hungary's Constitution of 2011}}&lt;/ref&gt;

Popis iz leta 2011 je pokazal, da se večina Madžarov opredeljuje kot kristjani (54,2 %), pri čemer poleg [[Luteranstvo|luteranov]] (''evangélikusok'') večino teh predstavljajo rimokatoliki (''római katolikusok'') (37,1 %) in madžarski reformirani [[Kalvinizem|kalvinisti]] (''reformátusok'') (11,1 %) (2,2 %), grkokatoličani (1,8 %) in drugi kristjani (1,3 %). [[Judje|Judovska]] (0,1 %), [[Budizem|budistična]] (0,1 %) in [[Muslimani|muslimanska]] (0,06 %) skupnost so v manjšini. 27,2 % prebivalcev se ni opredelilo glede verske pripadnosti, 16,7 % pa se je opredelilo za izrecno [[Brezverstvo|nereligiozno]], še 1,5 % pa za [[Ateizem|ateiste]].&lt;ref name=&quot;Census2011det&quot;/&gt;

V začetnih fazah [[Reformacija|protestantske reformacije]] je večina Madžarov sprejela najprej [[Luteranstvo|luteranizem]] in nato [[kalvinizem]] v obliki madžarske reformirane cerkve. V drugi polovici 16. stoletja so [[Družba Jezusova|jezuiti]] sprožili [[Protireformacija|protireformacijski]] pohod in prebivalstvo je zopet postalo pretežno katoliško. Ta kampanja pa je bila le delno uspešna in (večinoma reformirano) madžarsko plemstvo je protestantom uspelo zagotoviti svobodo verovanja. V praksi je to pomenilo ''cuius regio, eius religio''; tako je večina posameznih krajev na Madžarskem še vedno prepoznavnih kot zgodovinsko katoliških, luteranskih ali reformiranih. Vzhodne regije države, zlasti okoli [[Debrecen|Debrecena]] (»kalvinistični Rim«), ostajajo skoraj popolnoma [[Kalvinizem|reformirane (kalvinistične)]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.reformatus.hu/mutat/6819/|title=Facts and Statistics|publisher=Reformatus.hu|date=4.3.2013|accessdate=26.3.2013}}&lt;/ref&gt; lastnost, ki si jo delijo z zgodovinsko sosednjimi etnično madžarskimi regijami preko romunske meje.

[[Vzhodna pravoslavna cerkev|Pravoslavno krščanstvo]] na Madžarskem je povezano z etničnimi manjšinami v državi: [[Armenci]], [[Bolgari]], [[Grki]], [[Romuni]], [[Rusini]], [[Ukrajinci]] in [[Srbi]].

Zgodovinsko gledano je bila Madžarska dom številčne judovske skupnosti z več kot 800.000 prebivalci pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], vendar se ocenjuje, da je bilo med letoma 1941 in 1945 med holokavstom na Madžarskem ubitih nekaj več kot 564.000 madžarskih Judov.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Braham|first=Randolph L.|authorlink=Randolph L. Braham|title=The Politics of Genocide: The Holocaust in Hungary|volume=2|date=2016|publisher=Columbia University Press|location=New York|pages=1509|isbn=978-0880337113}}&lt;/ref&gt; Samo med 15. majem in 9. julijem 1944 je bilo več kot 434.000 Judov deportiranih na 147 vlakih,{{Sfn|Braham|2016|p=771, 774–775}} večina od njih v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer so jih okoli 80 odstotkov takoj ob prihodu umorili s plinom. Nekateri Judje so uspeli pobegniti, večina pa je ali končala v koncentracijskih taboriščih, ali pa so jih na Madžarskem pobili ali umorili pripadniki Puščičastega križa. Od več kot 800.000 Judov, ki so živeli znotraj madžarskih meja v letih 1941–1944, naj bi jih preživelo približno 255.500. Na Madžarskem danes živi okoli 120.000 Judov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.jdc.org/news/features/jewish-life-takes-to-the.html|title=Jewish Life Takes to the Streets at Hungary's Celebrated Judafest|publisher=Jewish Federation of North America|date=9.5.2012|accessdate=4.3.2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131016205357/http://www.jdc.org/news/features/jewish-life-takes-to-the.html|archivedate=16.10.2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://digitaljournal.com/article/343168|title=Hungary: A new synagogue for Budapest but anti-Semitism on rise|publisher=Digital Journal|date=9.2.2013|accessdate=4.3.2013|last=Myles, Robert|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130315122050/http://www.digitaljournal.com/article/343168|archivedate=15.3.2013}}&lt;/ref&gt;

=== Izobraževanje ===
Izobraževanje na Madžarskem je pretežno javno, upravlja ga Ministrstvo za šolstvo. [[Mala šola|Predšolsko]] - [[Vrtec|vrtčevska]] vzgoja je obvezna in se izvaja za vse otroke, stare od treh do šestih let, nato pa je obvezno tudi obiskovanje osnovne šole do šestnajstega leta starosti.&lt;ref name=&quot;europa&quot;/&gt; Osnovnošolsko izobraževanje običajno traja osem let. Srednješolsko izobraževanje vključuje tri tradicionalne vrste šol, ki so usmerjene na različne akademske ravni: [[gimnazija]] vpisuje najbolj nadarjene otroke in pripravlja dijake za univerzitetni študij; srednje strokovne šole za srednje dijake trajajo štiri leta, tehniška šola pa pripravlja učence za [[Profesionalni razvoj|poklicno izobraževanje]] in svet dela. Sistem je delno prilagodljiv in je možno prehajanje, diplomanti poklicne šole lahko dosežejo dvoletni program, da imajo na primer dostop do visokošolskega poklicnega izobraževanja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.unevoc.unesco.org/worldtvetdatabase1.php?ct=HUN|title=Vocational Education in Hungary|date=October 2013|accessdate=19.5.2014|last=UNESCO-UNEVOC}}&lt;/ref&gt; Študija Trends in International Mathematics and Science Study (TIMSS) je na področju matematikeo in naravoslovja 13–14-letne učence na Madžarskem uvrstila med najboljše na svetu.
[[File:Iskola-Lotz3.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Iskola-Lotz3.JPG|levo|sličica|Dvorana rektorskega sveta Budimpeštanske poslovne šole, prve javne poslovne šole na svetu, ustanovljene leta 1857]]

Večina madžarskih univerz je javnih ustanov, študenti pa tradicionalno študirajo brez plačila šolnine. Splošni pogoj za univerzo je [[matura]]. Madžarski javni visokošolski sistem vključuje univerze in druge visokošolske zavode, ki zagotavljajo tako izobraževalne načrte kot sorodne diplome do doktorske stopnje ter prispevajo tudi k raziskovalni dejavnosti. Zdravstveno zavarovanje za študente je brezplačno do konca študija. Angleščina in nemški jezik sta pomembna v madžarskem visokem šolstvu, obstaja veliko študijskih programov, ki jih poučujejo v teh jezikih, kar vsako leto preko programa ERASMUS in drugih privabi na tisoče študentov na izmenjavi. Visokošolsko izobraževanje in usposabljanje na Madžarskem je bilo v Poročilu o globalni konkurenčnosti 2014 uvrščeno na 44. mesto od 148 držav.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www3.weforum.org/docs/WEF_GlobalCompetitivenessReport_2013-14.pdf|title=Global Competitiveness Record 2013/2014|accessdate=19.5.2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110604005151/http://www.forbes.com/feeds/afx/2007/06/12/afx3810988.html|archivedate=4.6.2011}}&lt;/ref&gt;

Madžarska ima dolgo tradicijo visokošolskega izobraževanja, ki se izkazuje skozi obstoj uveljavljenega gospodarstva, temelječega na znanju. Univerze na Madžarskem vključujejo nekatere najstarejše na svetu, prva je bila univerza v Pécsu, ustanovljena leta 1367, ki še vedno deluje. Lleta 1276 so univerzo v [[Veszprém|Veszprému]] uničile čete Petra Csáka, vendar ni bil nikoli obnovljena. Sigismund je leta 1395 ustanovil univerzo Óbuda. Drugo, Universitas Istropolitana, je leta 1465 v [[Bratislava|Pozsonyju]] ustanovil [[Matija Korvin|Mattias Corvinus]]. Univerza [[Trnava|Nagyszombat]] je bila ustanovljena leta 1635, se preselila v Budim leta 1777 in se danes imenuje univerza Eötvös Loránd. Prvi tehnološki inštitut na svetu je bil ustanovljen v [[Banská Štiavnica|Selmecbányi]] v Kraljevini Madžarski leta 1735, njegova pravna naslednica je Univerza v Miskolcu. Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti velja za najstarejši tehnološki inštitut na svetu z univerzitetnim prograo in strukturo, njen pravni predhodnik Institutum Geometrico-Hydrotechnicum je leta 1782 ustanovil [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesar Jožef II]].

Madžarska se uvršča na četrto mesto (pred sosedno Romunijo in za Kitajsko, ZDA in Rusijo) po številu medalj vseh časov na [[Mednarodna matematična olimpijada|mednarodni matematični olimpijadi]], s skupno 336 medaljami, ki segajo v leto 1959.

=== Zdravje ===
[[Slika:Szentistvankorhazcivertanlegi.jpg|desno|sličica|250x250_pik| Szent István Kórház (bolnišnica [[Štefan I. Ogrski|Saint Stephen]]) na aveniji Üllői, [[Budimpešta]]. S Szent László Kórház (bolnišnica [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]]) je največji bolnišnični kompleks na Madžarskem, zgrajen na prelomu iz 19. v 20. stoletje.]]
Madžarska svojim prebivalcem zagotavlja univerzalni sistem zdravstvenega varstva, ki ga v veliki meri financira vladno nacionalno zdravstveno zavarovanje. Po podatkih [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je 100 % prebivalstva pokrito z univerzalnim zdravstvenim zavarovanjem,&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt; ki je popolnoma brezplačno za [[Otrok|otroke]], [[Študent|študente]], upokojence, [[Revščina|ljudi z nizkimi dohodki]], [[Invalidnost|invalide]] in cerkvene delavce.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.oep.hu/pls/portal/docs/PAGE/LAKOSSAG/OEPHULAK_EBELLAT/ELLATASMO/KIZAROLAG_EU_SZOLG_JOGOSULTAK_2013_01.PDF|title=List of the entitled people for free insurance, National Healthcare Fund, 2013}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://figyelo.hu/cikkek/376719_dozsolok_es_szukolkodok___mibol_gazdalkodnak_az_egyhazak|title=Dőzsölők és szűkölködők – Miből gazdálkodnak az egyházak?, Figyelő (financial status of the churches in Hungary, Hungarian)|website=Figyelo.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150417095046/http://figyelo.hu/cikkek/376719_dozsolok_es_szukolkodok___mibol_gazdalkodnak_az_egyhazak|archivedate=17.4.2015}}&lt;/ref&gt; Madžarska za zdravstveno varstvo porabi 7,2 % BDP, pri čemer porabi 2.045 $ na prebivalca, od tega 1.365 $ zagotavlja državni proračun.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://stats.oecd.org/index.aspx?DataSetCode=HEALTH_STAT|title=Health Status|website=stats.oecd.org|accessdate=11.4.2019}}&lt;/ref&gt;

Madžarska je v [[Evropa|Evrop]]&lt;nowiki/&gt;i ena vodilnih regij na področju zdravstvenega turizma, zlasti v zobozdravstvenem turizmu,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.budapestagent.com/hungary-leading-dental-tourism.html|title=Hungary leading in Dental Tourism in Europe – BudapestAgent.com|date=20.6.2012|website=Budapestagent.com|accessdate=3.8.2017|archive-date=2022-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319075342/http://www.budapestagent.com/hungary-leading-dental-tourism.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BBJ1&quot; /&gt; v katerem je njen delež 42 % v Evropi in 21 % po vsem svetu.&lt;ref name=&quot;BBJ1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/hungary-aims-at-bigger-bite-of-dental-tourism_63662|title=Hungary aims at bigger bite of dental tourism|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BBJ2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/dental-tourism-development-clinics-turnover-up-19percent_69020|title=Dental Tourism Development clinics turnover up 19%|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Vidna panoga je tudi [[plastična kirurgija]], saj 30 % strank prihaja iz tujine. Madžarska je znana po svoji zdraviliški kulturi in je država številnih zdravilišč,&lt;ref name=&quot;IMTJ&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.imtj.com/news/?entryid82=416494|title=Hungarian Tourism promotes medical tourism – IMTJ|website=Imtj.com|accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; ki privabljajo tako imenovani &quot;zdraviliški turizem&quot;.&lt;ref name=&quot;BBJ3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/business/medical-tourism-in-good-health_63661|title=Medical tourism in good health|website=Imtj.com|accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt;

Tako kot v ostalih razvitih državah so [[Srčno-žilna bolezen|bolezni srca in ožilja]] vodilni vzrok smrti, saj so leta 2013 bile vzrok 49,4 % (62.979) vseh smrti.&lt;ref name=&quot;KSH&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_hosszu/h_wdsd001a.html|title=STADAT – 1.1. Népesség, népmozgalom (1900–)|website=Ksh.hu|accessdate=3.8.2017}}&lt;/ref&gt; Vendar pa je ta številka dosegla vrhunec že leta 1985 z 79.355 smrtnimi žrtvami in se od padca komunizma nenehno znižuje.&lt;ref name=&quot;KSH&quot; /&gt; Drugi najpogostejši vzrok smrti je [[Rak (bolezen)|rak]] s 33.274 (26,2 %), ki stagnira od 90. let dvajsetega stoletja.&lt;ref name=&quot;KSH&quot; /&gt; Število smrtnih žrtev zaradi [[Nesreča|nesreč]] se je zmanjšalo z 8.760 v letu 1990 na 3.654 v letu 2013; število [[Samomor|samomorov]] se je strmo zmanjšalo s 4.911 leta 1983 na 2.093 leta 2013 (21,1 na 100.000 ljudi), kar je najnižje od leta 1956.&lt;ref name=&quot;KSH&quot; /&gt; Med zahodnimi in vzhodnimi deli Madžarske (podobno kot v Sloveniji) obstajajo velike zdravstvene razlike; [[Srčno-žilna bolezen|bolezni srca]], [[Visok krvni tlak|hipertenzija]], [[možganska kap]] in [[samomor]] so razširjeni v pretežno [[Kmetijstvo|kmetijski]] regiji [[Velika madžarska nižina|Velike nižine]] z nizkimi dohodki na vzhodu, vendar redki v območjih s prebivalstvom srednjega razreda z visokim dohodkom v [[Zahodna prekodonavska|zahodni Transdonaviji]] in [[Osrednja Madžarska|osrednji Madžarski]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.oefi.hu/olef/OLEF2003/Jelentesek/KronikusBbetegsegekOLEF2003.pdf|title=Egészségjelentés 2016|website=Oefi.hu|accessdate=3.8.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160404092802/http://www.oefi.hu/olef/OLEF2003/Jelentesek/KronikusBbetegsegekOLEF2003.pdf|archivedate=4.4.2016}}&lt;/ref&gt;

Kajenje je vodilni vzrok smrti v državi, čeprav delež kadilcev strmo upada: zmanjšal se je na 19 % v letu 2013 z 28 % v letu 2012 zaradi strogih predpisov, kot je nacionalna prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih prostorih, in zaradi omejevanja prodaje tobaka na &quot;nacionalne tobačne trgovine&quot; pod državnim nadzorom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bbj.hu/economy/govt-allocates-huf-450-mln-to-company-facilitating-tobacco-sales-monopoly_64136|title=Govt allocates HUF 450 mln to company facilitating tobacco sales monopoly|website=Bbj.hu|accessdate=3.8.2017|archive-date=2017-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20170803172219/https://bbj.hu/economy/govt-allocates-huf-450-mln-to-company-facilitating-tobacco-sales-monopoly_64136|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Madžarska je z vidika telesne varnosti 17. najvarnejša država na svetu s stopnjo umorov 1,3 na 100.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://visionofhumanity.org/app/uploads/2018/06/Global-Peace-Index-2018-2.pdf|title=Archived copy|accessdate=7.4.2019|archivedate=29.4.2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190429070743/http://visionofhumanity.org/app/uploads/2018/06/Global-Peace-Index-2018-2.pdf}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==

=== Arhitektura ===
[[Slika:Esterházy-kastély_(4051._számú_műemlék)_2.jpg|sličica| Palača Eszterháza, &quot;madžarski Versailles&quot; v [[Fertőd|Fertődu]], [[Győr-Moson-Sopron (županija)|okrožje Győr-Moson-Sopron]]]]
Na Madžarskem stoji največja sinagoga v Evropi (Velika sinagoga), zgrajena leta 1859 v slogu mavrskega preporoda s kapaciteto 3.000 oseb, največja zdravilna kopel v Evropi (Széchenyi Medicinal Bath), dokončana leta 1913 v modernem renesančnem slogu in se nahaja v mestnem parku v Budimpešti, največja zgradba na Madžarskem z dolžino 268 metrov (stavba parlamenta), ena največjih bazilik v Evropi (Esztergom Basilica), druga največja teritorialna opatija na svetu ([[Benediktinska opatija v Pannonhalmi|Pannonhalma Archabbey]]), in največja zgodnjekrščanska nekropola zunaj Italije ([[Pécs]]).
[[Slika:Apátsági_templom_(8941._számú_műemlék)_7.jpg|levo|sličica| Romanska opatija Ják, [[Železna županija|okrožje Vas]], zgrajena med letoma 1220 in 1256.]]
Pomembni arhitekturni slogi na Madžarskem vključujejo [[historicizem]] in [[Art nouveau|art nouveau/secesijo,]] ali, bolje rečeno, več različic secesije. V nasprotju s historizmom madžarska secesija temelji na nacionalnih arhitekturnih značilnostih. Ob upoštevanju vzhodnega izvora Madžarov je Ödön Lechner (1845–1914), najpomembnejša osebnost madžarske secesije, sprva navdihnjena z indijsko in sirsko arhitekturo, pozneje pa s tradicionalnimi madžarskimi dekorativnimi zasnovami. Na ta način je ustvaril izvirno sintezo arhitekturnih slogov. Z njihovo uporabo na tridimenzionalnih arhitekturnih elementih je ustvaril različicosecesije, ki je postala značilna za Madžarsko.

Ker se je odvrnila od Lechnerjevega sloga, a se je navdihnila iz njegovega pristopa, naj bi skupina &quot;Mladi&quot; (''Fiatalok''), v kateri sta bila Károly Kós in Dezsö Zrumeczky, uporabila značilne strukture in oblike tradicionalne madžarske arhitekture, da bi dosegla enak zaključek.
[[Slika:Museum_of_Applied_Arts_(Budapest).jpg|sličica| Muzej uporabne umetnosti, [[Art nouveau|secesijska]] zgradba, ki jo je zasnoval Ödön Lechner]]
Poleg dveh glavnih stilov je v Budimpešti možno najti tudi lokalne različice trendov, ki izvirajo iz drugih evropskih držav. Secesija z [[Dunaj|Dunaja]], nemški Jugendstil, Art Nouveau iz Belgije in Francije ter vpliv angleške in finske arhitekture se odražajo v stavbah, zgrajenih na prelomu 20. stoletja. Béla Lajta je sprva prevzel Lechnerjev slog, nato pa je črpal navdih iz angleških in finskih trendov; ko pa je razvil zanimanje za [[Stari Egipt|egipčanski]] slog, je na koncu prišel do moderne arhitekture. Aladár Árkay je šel skoraj po isti poti. István Medgyaszay je razvil svoj slog, ki se je razlikoval od Lechnerjevega, z uporabo stiliziranih tradicionalnih motivov za ustvarjanje dekorativnih motivov v betonu. Na področju uporabne umetnosti je bila zaslužna za spodbujanje širjenja Art Nouveauja leta 1896 odprta Šola in Muzej dekorativnih umetnosti.

Tujci so nepričakovano »odkrili« da precejšen del državljanov živi v starih in arhitekturno vrednih stavbah . Tako so v starem središču [[Budimpešta|Budimpešte]] skoraj vse zgradbe stare okoli sto let, z debelimi zidovi, visokimi stropi in motivi na sprednji steni.&lt;ref name=&quot;Eliznik.org.uk&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://budapestcorner.com/index.php/flats/general-information|title=General information on various student flats and building types in Budapest|publisher=Budapest Corner|accessdate=11.12.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101214123942/http://budapestcorner.com/index.php/flats/general-information|archivedate=14.12.2010}}&lt;/ref&gt;

=== Glasba ===
[[Slika:Hungarian_State_Opera_House(PDXdj).jpg|sličica| Madžarska državna operna hiša na Andrássy út (UNESCO svetovna dediščina)]]
Madžarsko glasbo sestavljajo predvsem tradicionalna madžarska ljudska glasba in glasba uglednih skladateljev, kot sta [[Franz Liszt|Liszt]] in [[Béla Bartók|Bartók]], ki veljata za največja madžarsae skladatelja. Drugi priznani skladatelji so Dohnányi, [[Franz Schmidt]], [[Zoltán Kodály]], Gabriel von Wayditch, [[Rudolf Wagner-Régeny]], László Lajtha, [[Franz Lehár]], [[Emmerich Kálmán|Imre Kálmán]], Sándor Veress in Rózsa. Madžarska tradicionalna glasba ima močan [[Daktil|daktilni]] ritem, saj je jezik vedno poudarjen na prvem zlogu vsake besede.

Madžarska je rojstna dežela več skladateljev sodobne klasične glasbe, med njimi [[György Ligeti|Györgyja Ligetija]], Györgyja Kurtága, Pétra Eötvösa, [[Zoltán Kodály|Zoltána Kodályja]] in Zoltána Jeneyja. Eden največjih madžarskih skladateljev, [[Béla Bartók]], se šteje tudi med najpomembnejše glasbenike 20. stoletja. Njegovo glasbo so poživljale teme, načini in ritmični vzorci madžarske in sosednje ljudske glasbene tradicije, ki jo je študiral, ki jo je z vplivi sodobnikov vključil v svoj značilen slog.&lt;ref&gt;[http://mek.oszk.hu/02100/02172/html/index.html Szabolcsi] Although the Hungarian upper class has long had cultural and political connections with the rest of Europe, leading to an influx of European musical ideas, the rural peasants maintained their own traditions such that by the end of the 19th century Hungarian composers could draw on rural peasant music to (re)create a Hungarian classical style.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Liszt_1858.jpg|levo|sličica| [[Franz Liszt|Ferenc (Franz) Liszt]], eden največjih pianistov vseh časov; znan skladatelj in dirigent]]
Madžarska je veliko prispevala na področju ljudske, [[Popularna glasba|popularne]] in [[Klasična glasba|klasične glasbe]]. Madžarska ljudska glasba je pomemben del nacionalne identitete in še naprej igra pomembno vlogo v madžarski glasbi. Madžarska ljudska glasba je bila pomembna v nekdanjih podeželskih predelih, ki so – od [[Trianonska mirovna pogodba|Trianonske pogodbe leta 1920]]&amp;nbsp;– v sosednjih državah, kot so Romunija, Slovaška, Poljska in zlasti v južni Slovaški in [[Transilvanija|Transilvaniji]]; v obeh regijah živi precejšnje število Madžarov. Po ustanovitvi glasbene akademije pod vodstvom [[Ferenc Erkel|Ferenca Erkla]] in [[Franz Liszt|Franza Liszta]] je Madžarska izšolala veliko število umetniških glasbenikov:

* Pianisti: Ernő von Dohnányi, Ervin Nyiregyházi, Andor Földes, Tamás Vásáry, György Sándor, Géza Anda, Annie Fischer, György Cziffra, Edward Kilényi, Edward Kilényi, Báynőint, Jezőián, Jázőint, Báynőint, Janzőint, drugi.
* Violinisti: Joseph Joachim, Leopold Auer, Jenő Hubay, Jelly d'Arányi, Joseph Szigeti, Sándor Végh, Emil Telmanyi, Ede Zathurecky, Zsigmondy, Franz von Vecsey, Zoltán, Timur Szébor Székely, rojen. 79) in drugi.
* Operni pevci: Astrid Varnay, József Simándy, Júlia Várady, Júlia Hamari, Kolos Kováts (Sinjebrdec v Bartókovem Sinjebradcu)
* Dirigenti: Eugene Ormandy, George Szell, Antal Doráti, János Ferencsik, Fritz Reiner, sir Georg Solti, István Kertész, Ferenc Fricsay, Zoltán Rozsnyai, Sándor Végh, Árpád Végh, Árpád Végh, Árpád Végh, Árpás Ferencsik, Árpád Átés Ádös Joáó, Árpád Áterss Ádös Joóá, Gilbert Varga in drugi
* Godalni kvarteti: Budimpeštanski kvartet, Madžarski kvartet, Végh Quartet, Takács Quartet, Kodály Quartet, Éder Quartet, Festetics Quartet,

[[Slika:Bartók_Béla_1927.jpg|sličica| [[Béla Bartók]], vplivni skladatelj z začetka 20. stoletja; eden od [[Etnomuzikologija|utemeljiteljev etnomuzikologije]]]]
Broughton trdi, da je bil madžarski &quot;nalezljiv zvok presenetljivo vpliven na sosednje države (morda zahvaljujoč skupni avstro-ogrski zgodovini) in da ni nenavadno slišati madžarsko zveneče melodije v Romuniji, na Slovaškem in Poljskem&quot;.&lt;ref&gt;Szalipszki, p. 12&lt;br /&gt;Refers to the country as &quot;widely considered&quot; to be a &quot;home of music&quot;.&lt;/ref&gt; Vpliv je močan je tudi na območju [[Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija)|Szabolcs-Szatmár]] in v jugozahodnem delu Zadonavske regije, blizu meje s Hrvaško. Pustni karneval Busójárás v [[Mohač|Mohaču]] je pomemben dogodek madžarske narodnozabavne glasbe, na katerem je pred leti nastopal dolgo delujoč, uveljavljen in ugleden orkester Bogyiszló.&lt;ref name=&quot;Broughton&quot;&gt;Broughton, pp. 159–167&lt;/ref&gt;

Madžarska [[klasična glasba]] že dolgo velja za &quot;eksperiment, narejen iz madžarskih predhodnikov in na madžarskih tleh, za ustvarjanje zavestne glasbene kulture [z uporabo] glasbenega sveta ljudske pesmi&quot;.&lt;ref&gt;Szabolcsi, ''The Specific Conditions of Hungarian Musical Development''&lt;br /&gt;&quot;Every experiment, made from Hungarian antecedents and on Hungarian soil, to create a conscious musical culture (music written by composers, as different from folk music), had instinctively or consciously striven to develop widely and universally the musical world of the folk song.&lt;/ref&gt; Čeprav je madžarski višji sloj že tradicionalno imel kulturne in politične povezave s preostalo Evropo, kar je privedlo do pritoka evropskih glasbenih idej, so kmetje na podeželju ohranili svoje navade, tako da so madžarski skladatelji do konca 19. stoletja črpali iz kmečke glasbe za (po)ustvarjanje madžarskega klasičnega sloga.&lt;ref name=&quot;Szabolcsi&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://mek.oszk.hu/02100/02172/html/index.html|title=Szabolcsi|publisher=Mek.oszk.hu|accessdate=20.9.2009}}&lt;/ref&gt; Bartók je na primer zbiral ljudske pesmi iz celotne srednje in vzhodne Evrope, vključno z Romunijo in Slovaško, medtem ko je Kodályja bolj zanimalo ustvarjanje izrazito madžarskega glasbenega sloga.

V času komunistične vladavine na Madžarskem (1944–1989) je državni komite za pesem preiskoval in občasno cenzuriral popularno glasbo zaradi sledi subverzije in ideološke nečistosti. Od takrat pa je madžarska glasbena industrija začela okrevati in je vzgojila uspešne izvajalce na področju [[Jazz|jazza]], kot so trobentač Rudolf Tomsits, pianist-skladatelj Károly Binder in v posodobljeni obliki madžarskega folklora Ferenc Sebő in Márta Sebestyén. Trije velikani madžarskega rocka, Illés, Metró in Omega, ostajajo zelo priljubljeni, zlasti Omega, ki ima privržence v Nemčiji in širše ter na Madžarskem. Priljubljene ostajajo tudi starejše veteranske underground skupine, kot je Beatrice iz 80. let dvajsetega stoletja.

=== Literatura ===
[[Slika:Szekely_Hungarian_Rovas_alphabet_Szekely_magyar_rovas_ABC.svg|levo|sličica| Abeceda [[Madžarske rune|Székely-madžarske pisave Rovás]]; država je pod kraljem [[Štefan I. Ogrski|svetim Štefanom]] (vladavina: 1000–1038) prešla na latinsko abecedo]]
V najzgodnejših časih je bil [[Madžarščina|madžarski jezik]] napisan v [[Madžarske rune|runski pisavi]] (čeprav se po zadnjih dognanjih najverjetneje ni uporabljala v literaturne namene). Država je prešla na latinsko abecedo po pokristranjenju v času kralja [[Štefan I. Ogrski|Štefana I. Ogrske]] (1000–1038).Najstarejši ohranjeni pisni zapis v madžarskem jeziku je odlomek iz Ustanovne listine opatije Tihany (1055), ki vsebuje več madžarskih izrazov, med njimi tudi besede ''feheruuaru rea meneh hodu utu rea'', &quot;navzgor po vojaški cesti v [[Székesfehérvár|Fehérvár]] &quot;. Ostanek dokumenta je zapisan v latinščini.
[[File:Ohlm_original.jpg|sličica| Najstarejša ohranjena madžarska pesem, Stare madžarske Marijine žalosti (1190.)]]
Najstarejše preostalo celotno besedilo v madžarskem jeziku je Pogrebna pridiga in molitev ''(Halotti beszéd és könyörgés)'' (1192–1195), prevod latinske pridige.Najstarejša ohranjena pesem v madžarščini je staromadžarska Marijina ''žalost (Ómagyar Mária-siralom)'', prav tako (ne zelo strog) prevod iz latinščine, iz 13. stoletja. Je tudi najstarejša ohranjena [[Uralski jeziki|uralska]] pesem.Med prvimi kronikami o madžarski zgodovini sta bili Gesta Hungarorum (&quot;Dejanja Madžarov&quot;) neznanega avtorja, ki se običajno imenuje ''Anonymus'', in Gesta Hunnorum et Hungarorum (&quot;Dejanja Hunov in Madžarov&quot;) Simona Kézaija. Oba sta v latinščini. Te kronike mešajo zgodovino z legendami, zato zgodovinsko niso vedno pristne. Druga kronika je ''Képes krónika'' (Ilustrirana kronika), ki je bila napisana v času [[Ludvik I. Ogrski|Ludvika Velikega]].

[[Renesansa|Renesančna]] književnost je doživela razcvet pod vladavino [[Matija Korvin|kralja]] Matije Korvina (1458–1490). Janus Pannonius, čeprav je pisal v latinščini, velja za eno najpomembnejših oseb v madžarski književnosti, saj je bil edini pomemben madžarski humanistični pesnik tega obdobja. V času kralja Matije je András Hess v Budimu ustanovil prvo tiskarno. Prva knjiga, natisnjena na Madžarskem, je bila [[Chronica Hungarorum]]. Najpomembnejša pesnika tega obdobja sta bila Bálint Balassi (1554–1594) in Miklós Zrínyi (1620–1664).

Balassijeva poezija kaže srednjeveške vplive, njegove pesmi lahko razdelimo na tri sklope: ljubezenske, vojne in verske pesmi. Zrínyijevo najpomembnejše delo, ep ''Szigeti veszedelem'' (&quot;Szigetska nevarnost&quot;, napisan v letih 1648/49), je napisan na način, podoben ''[[Iliada|Iliadi]]'', in pripoveduje o junaški [[Obleganje Sigeta|bitki pri Szigetvárju]], kjer je umrl njegov praded pri obrambi gradu. iz Szigetvárja. Med verskimi literarnimi deli je najpomembnejši prevod Svetega pisma [[Gáspár Károlyi|Gáspárja Károlija]] (drugi madžarski prevod Svetega pisma v zgodovini), protestantskega pastorja [[Gönc|Gönca]], leta 1590. Prevod se imenuje ''Bible of Vizsoly'', po mestu, kjer je bil prvič objavljen.
[[Slika:Petofi.gif|levo|sličica|263x263_pik| Sándor Petőfi, madžarski pesnik in revolucionar.]]
[[Slika:Marai2.jpg|sličica| Sándor Márai, madžarski pisatelj in novinar]]
Obdobje madžarskega [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začelo približno petdeset let po francoskem. Prvi razsvetljeni pisci so bili telesni stražarji [[Marija Terezija|Marije Terezije]] (György Bessenyei, János Batsányi in drugi). Največja pesnika tistega časa sta bila Mihály Csokonai Vitéz in Dániel Berzsenyi. Najvidnejša osebnost jezikovne reforme je bil Ferenc Kazinczy. [[Madžarščina|Madžarski jezik]] je od tega obdobja dalje postal sprejemljiv za vse vrste znanstvenih razlag, poleg tega pa so skovali številne nove besede za opis novih izumov.

Madžarska književnost je v zadnjem času postala znana tudi zunaj meja Madžarske, večinoma s prevodi v nemščino, francoščino in angleščino. Nekateri sodobni madžarski avtorji postajajo vse bolj priljubljeni v Nemčiji in Italiji, zlasti Sándor Márai, Péter Esterházy, Péter Nádas in [[Imre Kertész]]. Slednji je sodobni judovski pisatelj, ki je preživel holokavst in leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Starejši klasiki madžarske književnosti in madžarske poezije so ostali skoraj popolnoma neznani zunaj Madžarske. János Arany, slavni madžarski pesnik iz 19. stoletja, je na Madžarskem še vedno zelo ljubljen (zlasti njegova zbirka [[Balada|Balad]]), med številnimi drugimi &quot;pravimi klasiki&quot;, kot so Sándor Petőfi, pesnik revolucije 1848, [[Endre Ady]], Mihály Babits, Dezső Kosztolányi, [[Attila József]], Miklós Radnóti in János Pilinszky. Drugi znani madžarski avtorji so Mór Jókai. Frigyes Karinthy, László Krasznahorkai, Ferenc Móra, [[Géza Gárdonyi]], Zsigmond Móricz, Ephraim Kishon, [[Géza Gárdonyi]], Arthur Koestler, Ferenc Molnár, [[Elie Wiesel]], [[Kálmán Mikszáth]], [[Gyula Illyés]], [[Miklós Szentkuthy]], [[Magda Szabó]] in [[Stephen Vizinczey]].

=== Kulinarika ===
[[Slika:Hortobagy_palacsinta.JPG|levo|sličica| Hortobágyi palacsinta v [[Šopron, Madžarska|Šopronu]]]]
[[Slika:Dobos_cake_(Gerbeaud_Confectionery_Budapest_Hungary).jpg|levo|sličica| Doboš torta]]
Tradicionalne jedi, kot je svetovno znani golaž (''gulyás'' obara ali ''gulyás'' juha), so pomembne v madžarski kuhinji. Jedi so pogosto začinjene s [[Paprika (začimba)|papriko]] (mleta rdeča paprika), kar je madžarska inovacija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sulinet.hu/tart/fcikk/Kjc/0/23144/1|title=Sulinet: Magyar növény-e a paprika?|publisher=Sulinet.hu|accessdate=21.11.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080620004145/http://www.sulinet.hu/tart/fcikk/Kjc/0/23144/1|archivedate=20.6.2008}}&lt;/ref&gt; Paprika v prahu, pridobljena iz posebne vrste paprike, je ena najpogostejših začimb v tradicionalni madžarski kuhinji. Gosta, kremna madžarska kisla smetana, imenovana ''[[Kisla smetana|tejföl]]'', se pogosto uporablja za mehčanje okusa jedi. Znana madžarska vroča rečna ribja juha, imenovana ribiška juha ali ''halászlé'', je običajno bogata mešanica več vrst kuhanih rib.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|first=Karoly|last=Gundel|title=Gundel's Hungarian cookbook|publisher=Corvina|location=Budimpešta|year=1992|isbn=963-13-3600-X|oclc=32227400}}&lt;/ref&gt;

Druge znane jedi so še piščančji paprikaš, [[foie gras]] iz gosjih jeter, ''pörkölt'' enolončnica, ''vadas'' (divljač z zelenjavno omako in cmoki), postrv z mandlji ter slani in sladki cmoki, kot je ''túrós csusza'', (cmoki s svežim sirom in gosto kislo smetano) in ne nazadnje [[zimska salama]]. Sladice vključujejo legendarno torto Dobos, [[Zavitek|štruklje]] (''rétes''), polnjene z jabolki, češnjami, makom ali sirom, [[Palačinka|palačinko Gundel]], slivove cmoke (''szilvás gombóc''), cmoke ''somlói'', desertne juhe, kot so ohlajena višnjeva juha ali juha iz kuhanega kostanja; ''gesztenyepüré (kostanj,'' pretlačen s sladkorjem in rumom ter razdrobljen na drobtine, prelit s stepeno smetano). ''Perec'' in ''kifli'' sta zelo priljubljeni pecivi.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=AuM9b9dCG08C&amp;q=kifli+bread&amp;pg=PA157|title=Helen's Hungarian Heritage Recipes|last=Czégény|first=Clara Margaret|date=2006|publisher=Dream Machine Publishing|isbn=978-0-9780254-0-3|language=en}}&lt;/ref&gt;

''Csárda (čarda)'' je najbolj značilen tip madžarskega gostišča, taverna v starem slogu, ki ponuja tradicionalno kulinariko in pijače. ''Borozó'' običajno označuje prijetno staromodno vinsko taverno, ''pince'' je pivska ali vinska klet, ''söröző'' pa je pivnica, ki ponuja točeno pivo in včasih jedi. ''Bisztró'' je poceni restavracija, pogosto samopostrežna. ''Büfé'' je najcenejši lokal, vendar je v njem občasno potrebno jesti stoje za pultom. Pecivo, torte in kavo strežejo v slaščičarni - ''cukrászda'', medtem ko je ''eszpresszó'' kavarna.
[[Slika:Tokaji_6p_1989.jpg|sličica| Znamenito vino Tokaji. [[Ludvik XIV. Francoski|Francoski Ludvik XIV]] ga je imenoval &quot;Vinum Regum, Rex Vinorum&quot; (&quot;Vino kraljev, kralj vin&quot;).]]
Pálinka je sadno žganje, destilirano iz sadja, pridelanega v sadovnjakih na [[Velika madžarska nižina|Veliki madžarski nižini]]. Je žganje, ki je značilno izključno za Madžarsko in je na voljo v različnih okusih, vključno z marelico (''barack'') in češnjo (''cseresznye''), kljub temu pa je sliva (''szilva'') najbolj priljubljen okus. Pivo se odlično poda k številnim tradicionalnim madžarskim jedem. Pet glavnih madžarskih znamk piva je: Borsodi, Soproni, Arany Ászok, Kõbányai in Dreher.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gaultmillau.hu/kalauz-2017/sorhelyzet-magyarorszag-2016|title=Sörhelyzet, Magyarország 2016 – Gault&amp;Millau kalauz – Gault&amp;Millau Magyarország|accessdate=19.3.2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170304184347/http://www.gaultmillau.hu/kalauz-2017/sorhelyzet-magyarorszag-2016|archivedate=4.3.2017}}&lt;/ref&gt; Na Madžarskem ljudje tradicionalno ne nazdravljajo (&quot;šopkajo&quot;) s kozarci ali vrčki, ko pijejo pivo. V madžarski kulturi obstaja urbana legenda o tem, da naj bi avstrijski generali tako nazdravljali z vrčki piva, da bi proslavili usmrtitev 13 aradskih mučencev leta 1849. Mnogi ljudje še vedno sledijo tradiciji, čeprav jo mlajši pogosto zavračajo in navajajo, da naj bi zaobljuba trajala le 150 let.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koccintás sörrel|url=http://www.urbanlegends.hu/2005/06/17/koccintas-sorrel/|accessdate=29.7.2011|language=hu|date=17.6.2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090309015613/http://www.urbanlegends.hu/2005/06/17/koccintas-sorrel/|archivedate=9.3.2009}}&lt;/ref&gt;

Vino: kot pravi Hugh Johnson v ''Zgodovini vina'', je ozemlje Madžarske idealno za pridelavo vina. Državo lahko razdelimo na šest vinskih regij: severno-Zadonavsko, [[Blatno jezero|Balatonsko jezero]], južno Panonijo, regijo Duna ali Alföld, Zgornjo Madžarsko in Tokaj-Hegyalja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.njt.hu/cgi_bin/njt_doc.cgi?docid=125985|title=127/2009. (IX. 29.) FVM rendelet a szőlészeti és a borászati adatszolgáltatás, valamint a származási bizonyítványok kiadásának rendjéről, továbbá a borászati termékek előállításáról, forgalomba hozataláról és jelöléséről|accessdate=27.12.2012|date=27.12.2012|publisher=[[Nemzeti Jogszabálytár]]|language=hu|archive-date=2020-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200821002043/http://www.njt.hu/cgi_bin/njt_doc.cgi?docid=125985|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] so vinsko trto prinesli RImljani, tako da že do 5. stoletja našega štetja obstajajo zapisi o obsežnih vinogradih na območju današnje Madžarske. [[Madžari]] so svoje vinarsko znanje prinesli z Vzhoda. Po [[Ahmed ibn Rustah|Ibn Rustahu]] so madžarska plemena poznala pridelavo vina že dolgo pred madžarskim osvajanjem Karpatskega bazena.&lt;ref&gt;Ian Spencer Hornsey, The Chemistry and Biology of Winemaking, Royal Society of Chemistry, 2007, p. 49, {{ISBN|9780854042661}}&lt;/ref&gt;

Madžarske vinske regije ponujajo veliko različnih stilov: glavni proizvodi države so elegantna in polna suha bela z zmerno kislino, čeprav so na voljo tudi kompleksna sladka bela (Tokaj), elegantna ([[Eger]]) in močna rdeča polnega telesa ([[Villány]] in [[Szekszárd]]). Glavne sorte so: [[Laški rizling|olaszrizling]], hárslevelű, [[Šipon|furmint]], [[Sivi pinot|sivi pinoti]] ali Szürkebarát, [[chardonnay]] (beli), [[Modra frankinja|Kékfrankos]] (ali v slovenščini modra frankinja), Kadarka, [[Modra portugalka|portugieser]], [[zweigelt]], [[Cabernet sauvignon|kabernet sauvignon]] in [[Merlot|kabernet]] [[Cabernet franc|franc]]. Najbolj znani vini z Madžarskega sta Tokaji Aszú in Egri Bikavér.&lt;ref&gt;This is the world-famous sweet, topaz-colored wine known throughout the English-speaking world as '''Tokay'''.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://eger.hu/hu/hirek/vezeto-hirek/c/egri-bikaver-hungarikum-lett-a-voros-cuvee-16832|title=Egri Bikavér – Hungarikum Lett a Vörös Cuvée|publisher=Eger.hu}}&lt;/ref&gt; Označba Tokaji, kar pomeni &quot;od Tokaja&quot; ali &quot;iz Tokaja&quot; v madžarščini, se uporablja za označevanje vin iz vinske regije Tokaj-Hegyalja. Vino tokaj je bilo priljubljeno pri številnih velikih pisateljih in skladateljih, med drugim [[Ludwig van Beethoven|Beethovnu]], [[Franz Liszt|Lisztau]], [[Franz Schubert|Schubertu]] in [[Johann Wolfgang von Goethe|Goetheju]]; najljubše vino [[Joseph Haydn|Josepha Haydna]] je bilo tokaj.&lt;ref name=&quot;royal tokaji&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.royal-tokaji.com/wine_of_kings.php|title=True Heritage – Vinum Regum, Rex Vinorum – Wine of Kings, King of Wines|publisher=The Royal Tokaji Wine Company, 2013|accessdate=2022-02-26|archive-date=2021-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210728095846/http://www.royal-tokaji.com/wine_of_kings.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Ludvik XV. Francoski|Ludvik XV]] in [[Friderik II. Veliki|Friderik Veliki sta]] skušala prehiteti drug drugega, ko sta gostila goste s tokajijem. Napoleon III., zadnji francoski cesar, je za francoski kraljevi dvor vsako leto naročil 30–40 sodčkov tokaja. Gustav III, švedski kralj, je oboževal tokaji.&lt;ref name=&quot;royal tokaji&quot; /&gt; V Rusiji sta bila med kupci Peter Veliki in cesarica Elizabeta, Katarina Velika pa je v mestu Tokaj z namenom zagotavljanja redne dostave vina v Sankt Peterburg celo ustanovila rusko garnizijo.&lt;ref name=&quot;royal tokaji&quot; /&gt;

Za izdelavo alkoholnega likerja Unicum se že več kot 150 let uporablja mešanica štiridesetih madžarskih zelišč. Unicum je grenak liker (grenčica) temne barve, ki ga lahko pijemo kot aperitiv ali po obroku in ki pomaga pri prebavi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://zwackunicum.hu/en/markaink/unicum/|title=Unicum|publisher=[[Zwack]]}}&lt;/ref&gt;

=== Rekreacija ===
[[Slika:Hévíz.jpg|sličica| Jezero Hévíz, največje termalno jezero v Evropi]]
Madžarska je dežela termalne vode. Strast do zdraviliške kulture in madžarska zgodovina sta povezani že od samega začetka. Madžarska zdravilišča imajo [[Starorimska civilizacija|rimske]], [[Starogrška arhitektura|grške]], turške in severne podeželske arhitekturne elemente.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.visitspas.eu/hungary/|title=Hungary (Magyarország) – spa resorts &amp; hotels|publisher=Visitspas.eu|accessdate=18.8.2012|archive-date=2011-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20111101005904/http://www.visitspas.eu/hungary/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Zaradi ugodne geografske lege je na več kot 80 % ozemlja Madžarske možno najti kakovostno termalno vodo v velikih količinah. Na Madžarskem je približno 1500 termalnih vrelcev (več kot 100 samo na območju glavnega mesta). Na Madžarskem je približno 450 javnih kopališč.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.umvp.eu/english/about-hungary.html|title=New Hungary Rural Development Programme|website=Umvp.eu|accessdate=23.1.2017}}&lt;/ref&gt;

[[Starorimska civilizacija|Rimljani]] so bili prvi graditelji zdravilišč na Madžarskem. V [[Óbuda|Óbudi]] so še vedno vidni ostanki njihovih kopalnih kompleksov. Zdraviliška kultura je bila ponovno oživljena med turško invazijo; tako so npr. termalne vrelce [[Budim|Budima]] uporabili za gradnjo številnih kopališč, od katerih nekatera, kot so kopališče Király, kopeli Rudas, še vedno delujejo.

V 19. stoletju sta napredek globinskega vrtanja in medicinske znanosti zagotovila odskočno desko za nadaljnji preskok v kulturi kopanja. Velike terme, kot so Gellért Baths, Lukács Baths, Margaret Island in Széchenyi Medicinal Bath so odraz tega ponovnega vzpona priljubljenosti. Termalno kopališče Széchenyi je največji zdraviliški kompleks v Evropi in je bilo prvo termalno kopališče, zgrajeno na Peštanski strani Budimpešte.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ticket.info.hu/en/program/baths-of-budapest/szechenyi-bath|title=Széchenyi Bath|publisher=Hungária Koncert Kft.|accessdate=13.7.2015|location=Budimpešta}}&lt;/ref&gt; Stavba je vzorčen primer sodobnega renesančnega sloga. Terme Gellért, ki se nahajajo na budimski strani Budimpešte, so najbolj znan in razkošen termalni kompleks glavnega mesta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.danubiushotels.com/en/our-hotels-budapest/danubius-hotel-gellert|title=Hotel Gellért. ''Its stately building, at the foot of the Gellért hill, also houses the world-famous Gellért Baths, which include an outdoor pool with the original wave-generating device installed in 1927.''|publisher=Danubius Hotels Group|accessdate=6.7.2017|location=Budimpešta}}&lt;/ref&gt;

[[Nacionalna Modra pot E4]] (v madžarščini ''Országos Kéktúra'', ''Kéktúra'' ali ''preprosto OKT'') je nacionalna pohodna pot na Madžarskem, vključena v evropsko omrežje pohodnih poti na dolge razdalje [[Evropska pešpot E4| E4]]. Pot se začne na vrhu hriba Irottkő (884 m) na avstrijsko-madžarski meji, nato preseka Madžarsko in se na koncu konča 1168 km kasneje pri vasi Hollóháza ob madžarsko-slovaški meji.

=== Ljudska umetnost ===
[[Slika:Voivodina_Hungarians_national_costume_and_dance_6.jpg|levo|sličica| Madžari plešejo [[Čardaš|csárdás]] (čardaš) v tradicionalnih oblačilih / narodnih nošah]]
Ugrós (skakalni plesi) so plesi v starem slogu, katerih korenine segajo v [[srednji vek]]. V to skupino plesov spadajo solo ali parni plesi ob spremljavi stare glasbe, pastirski in drugi samostojni moški plesi iz [[Transilvanija|Transilvanije]] ter pohodni plesi z ostanki srednjeveških orožnih plesov.

Karikázó je krožni ples, ki ga izvajajo ženske plesoč v krogu in le ob spremljavi petja ljudskih pesmi.

[[Čardaš|Csárdás]] (čardaš) so plesi novega sloga, ki so se razvili v 18. in 19. stoletju. Csárdás je madžarsko ime za narodne plese z madžarskimi vezenimi kostumi in energično glasbo. Od zapletenih moških plesov topotanja s škornji do starodavnih ženskih krožnih plesov, prikazuje čardaš še vedno atraktivno razkošje madžarskega ljudskega plesa, ki je ob slavjih še vedno prisoten po vaseh.

Verbunkos je solo moški ples, ki se je razvil iz naborniških predstav [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] vojske.

Legényes je moški solo ples, ki ga izvajajo etnični Madžari, živeči v regiji Kalotaszeg v Transilvaniji. Čeprav ga običajno plešejo mladi moški, ga lahko plešejo tudi starejši. Ples običajno pred glasbeno skupino izvaja en sam plesalec v prostem slogu. Ženske sodelujejo pri plesu tako, da stojijo v vrstah ob strani in pojejo ali kričijo verze, medtem ko moški plešejo. Vsak moški izvede več točk (plesnih fraz), običajno štiri do osem brez ponovitev. Vsaka točka je sestavljena iz štirih delov, od katerih vsak traja štiri kroge. Prvi del je običajno enak za vse (različic je le nekaj).

V začetku 18. stoletja se je oblikoval še vedno prisotni slog madžarske ljudske umetnosti, ki je vključeval tako [[Renesansa|renesančne]] kot [[Barok|baročne]] elemente, odvisno od območja, ter perzijske [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidske]] vplive. Rože in listi, včasih ptica ali spiralni ornament, so glavne dekorativne teme. Najpogostejši okras je cvet z osrednjim delom, ki spominja na oko pavovega perja.

Skoraj vse oblike ljudske umetnosti, ki so se skozi čas razvile drugod po Evropi, so se sčasoma uveljavile tudi med [[Madžari|madžarskim]] kmečkim prebivalstvom, predvsem sta se razvili proizvodnja keramike in tekstila.

Najumetelnejši dosežki v madžarski tekstilni umetnosti so vezenine, ki se razlikujejo od regije do regije. Tiste iz Kalotaszega v Transilvaniji so očarljivi izdelki orientalskega videza, šivani predvsem v eni barvi&amp;nbsp;– rdeči, modri ali črni. V mehki liniji se vezenine nanašajo na oltarne krpe, prevleke za blazine in rjuhe.

Na Madžarskem najbolj cenjene vezenine izhajajo iz regij Sárköz v Zadonavi in [[Mezőkövesd|Matyóföld]] v [[Velika madžarska nižina|Veliki madžarski nižini]]. V regiji [[Tolna (županija)|Sárköz]] ženske kape prikazujejo črno-bele vzorce, ki so nežni kot čipka in pričajo o čudovito subtilnem umetniškem občutku tamkajšnjega prebivalstva. Motivi vezenja na ženskih oblačilih so pogosti tudi na prtih in tekačih, ki so kot stenske dekoracije primerni tudi za sodobno uporabo.

Posode, izdelane iz črne gline, odražajo več kot tristo let tradicionalnih čezdonavskih ljudskih vzorcev in oblik. Niti dve nista povsem enaki, saj se vse delo opravi ročno, vključno z oblikovanjem in dekoriranjem. Odtise naredi palec ali prst keramičarja, ki izdeluje kos.

=== Porcelan ===
Tovarna Herend Porcelain je pričela obratovati leta 1826 in je ena največjih tovarn keramike na svetu, specializirana za proizvodnjo razkošnega ročno poslikanega in pozlačenega [[Porcelan|porcelana]]. Sredi 19. stoletja je bila tovarna med dobavitelji [[Habsburžani|Habsburške dinastije]] in aristokratskih kupcev po vsej Evropi. Veliko njegovih klasičnih vzorcev je še vedno v proizvodnji. Po padcu komunizma na Madžarskem so tovarno privatizirali in je zdaj v 75-odstotni lasti njenega vodstva in delavcev ter izvaža v več kot 60 držav sveta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.herend.com/|title=Herend Porcelain Manufactory Ltd|publisher=Herend.com|accessdate=20.9.2009}}&lt;/ref&gt;

Tovarna Zsolnay Porcelain Manufacture je madžarski proizvajalec porcelana, lončarskih izdelkov, keramike, ploščic in lončenine. Podjetje je uvedlo postopek glaziranja z eozinom in pirogranitno keramiko. Tovarno Zsolnay je ustanovil Miklós Zsolnay v [[Pécs|Pécsu]] na Madžarskem za proizvodnjo kamnine in keramike leta 1853. Leta 1863 se je podjetju pridružil njegov sin Vilmos Zsolnay (1828–1900), ki je po več letih postal njegov vodja in direktor. Tovarno je popeljal do svetovne prepoznavnosti s predstavitvijo njenih inovativnih izdelkov na svetovnih sejmih in mednarodnih razstavah, vključno s svetovnim sejmom leta 1873 na Dunaju, nato na svetovni razstavi leta 1878 v Parizu, kjer je Zsolnay prejel Veliko nagrado.

=== Šport ===
[[Slika:Vaterpolo_Hungary_vs_Italy_semifinal_game2.jpg|levo|sličica| Madžarska moška vaterpolska reprezentanca velja za eno najboljših na svetu, saj ima svetovni rekord v številu olimpijskih zlatih medalj ter medalj na drugih tekmovanjih.]]
Madžarski športniki so uspešni tekmovalci [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]], le deset držav je osvojilo več olimpijskih medalj kot Madžarska.S skupno 498 medaljam se uvršča na osmo mesto dobitnikov medalj z vseh dosedanjih olimpijskih iger sodobne dobe. Madžarska se ponaša s tretjim največjim številom [[Olimpijska medalja|olimpijskih medalj]] na prebivalca in drugim največjim številom zlatih medalj na prebivalca na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Medals Per Capita|url=http://medalspercapita.com/|accessdate=19.11.2016|archive-date=2016-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20161125025222/http://www.medalspercapita.com/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Madžarska je v preteklosti blestela zlasti v olimpijskih vodnih športih. V [[Vaterpolo|vaterpolu]] je madžarska reprezentanca s precejšnjo prednostjo vodilni dobitnik kolajn, v plavanju pa so Madžari skupno četrti najuspešnejši, ženske pa osme vskupnem seštevku. Uspehe so madžarski športniki dosegali tudi v kanuju in kajaku in so tretji najuspešnejši na splošno. 
[[Slika:Groupama_Arena_Budapest_(17267881892).jpg|desno|sličica| Groupama Arena, stadion [[Ferencvárosi TC]] UEFA kategorije štiri]]

Madžarska je svojo prvo zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah leta 2018 osvojila v moškem hitrostnem drsanju na kratkih stezah s štiričlansko ekipo: [http://hungarianfreepress.com/tag/csaba-burjan/ Csaba Burján], [http://hungarianfreepress.com/tag/sandor-liu/ Sándor Liu], [http://hungarianfreepress.com/tag/shaoang-liu/ Shaoang Liu], [http://hungarianfreepress.com/tag/viktor-knoch/ Viktor Knoch] . &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://hungarianfreepress.com/2018/02/22/chinese-hungarian-brothers-win-gold-for-hungary-at-winter-olympics/|title=Chinese-Hungarian brothers win gold for Hungary at Winter Olympics|date=22 February 2018|work=Hungarian Free Press|accessdate=4 March 2018|language=en-US|archive-date=2022-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410163030/https://hungarianfreepress.com/2018/02/22/chinese-hungarian-brothers-win-gold-for-hungary-at-winter-olympics/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Leta 2015 sta se skupščina madžarskega olimpijskega komiteja in skupščina Budimpešte odločili, da se potegujeta za [[poletne olimpijske igre 2024]], vendar sta jo na koncu podelili [[Pariz|Parizu]] . Budimpešta je tudi izgubila več ponudb za gostiteljico iger, in sicer v [[Poletne olimpijske igre 1916|letih 1916]], [[Poletne olimpijske igre 1920|1920]], [[Poletne olimpijske igre 1936|1936]], [[Poletne olimpijske igre 1944|1944]] in [[Poletne olimpijske igre 1960|1960]] proti [[Berlin|Berlinu]], [[Antwerpen|Antwerpnu]], [[London|Londonu]] in [[Rim|Rimu]] . &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mob.hu/budapest-2024/a-mob-kozgyulese-tamogatja-a-budapesti-olimpiapalyazat-szandeknyilatkozatanak-benyujtasat|title=A MOB közgyűlése támogatja a budapesti olympic|accessdate=23 June 2015|date=10 June 2015|publisher=[[Hungarian Olympic Committee]] (MOB)|language=hu|archive-date=2015-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20150704054018/http://www.mob.hu/budapest-2024/a-mob-kozgyulese-tamogatja-a-budapesti-olimpiapalyazat-szandeknyilatkozatanak-benyujtasat|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://index.hu/belfold/budapest/2015/06/23/kell-e_olimpia_-_most_dont_a_fovaros/|title=A Olympics|accessdate=23 June 2015|last=Tenczer Gábor|date=23 June 2015|publisher=[[Index (Hungarian website)|Index]]|language=hu}}&lt;/ref&gt;

Madžarska je v preteklosti gostila številne svetovne [[Šport|športne]] dogodke, med drugim Svetovno amatersko prvenstvo v boksu 1997, Svetovno prvenstvo v sabljanju 2000, Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju 2001, Svetovne meduniverzitetne igre 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, 1020 [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|II]] . [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|Svetovno prvenstvo]], svetovno prvenstvo v sabljanju 2013, svetovno prvenstvo v rokoborbi 2013, svetovno prvenstvo v atletiki za mojstre 2014, svetovno prvenstvo v vodnih športih 2017 in svetovno prvenstvo v judu 2017 le v zadnjih dveh desetletjih. Poleg teh je bila Madžarska domovina številnih turnirjev na evropski ravni, kot so Evropsko prvenstvo v vodnih športih 2006, Evropsko prvenstvo v vodnih športih 2010, Evropsko prvenstvo v judu 2013, Evropsko prvenstvo v karateju 2013, Evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki 2017 bo gostiteljica prvenstva v 4. [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|UEFA Euro 2020]], ki bo potekal na novem večnamenskem stadionu Puskás Ferenc s 67.889 sedeži.

[[Velika nagrada Madžarske]] v [[Formula 1|Formuli 1]] je potekala na [[Hungaroring|Hungaroringu]] tik pred [[Budimpešta|Budimpešto]]; dirkališče ima licenco [[Mednarodna avtomobilistična zveza|FIA]] razreda 1.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fia.com/sites/default/files/tableaulicencescircuit.pdf|title=List of FIA Licensed Circuits|date=6 February 2015|publisher=[[FIA]]|accessdate=28.5.2015}}&lt;/ref&gt; Od leta 1986 je dirka krog svetovnega prvenstva Formule 1 [[Mednarodna avtomobilistična zveza|FIA]]. Na [[Velika nagrada Madžarske 2013|VN Madžarske 2013]] je bilo potrjeno, da bo Madžarska še naprej gostila dirko formule 1 do leta 2021.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hungarian Grand Prix deal extended until 2021|publisher=GP Today|url=http://www.gptoday.com/full_story/view/459716/Hungarian_Grand_Prix_deal_extended_until_2021/|accessdate=6.1.2015}}&lt;/ref&gt; Proga je bila prvič popolnoma prenovljena v začetku leta 2016, napovedano pa je bilo, da je pogodba za Grand Prix podaljšana za nadaljnjih pet let, do leta 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Aszfaltavató a Hungaroringen|language=hu|url=http://hungaroring.hu/hu/hirek/aszfaltavato-a-hungaroringen|publisher=[[Hungaroring]]|quote=&quot;A Magyar Nagydíj szerződését újabb öt évvel meghosszabbítottuk, ami azt jelenti, hogy a futamunknak 2026-ig helye van a Formula–1-es versenynaptárban.&quot; Translates as &quot;We have extended the Hungarian Grand Prix's contract for a further 5 years, which means that our race has a place on the F1 calendar until 2026&quot;.|date=14.4.2016|accessdate=15.4.2016}}&lt;/ref&gt;

[[Šah]] je tudi priljubljen in uspešen šport na Madžarskem, madžarski igralci so skupno 10. najmočnejši na lestvici [[Svetovna šahovska federacija|Svetovne šahovske zveze]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ratings.fide.com/topfed.phtml|title=Federations Ranking|date=19.11.2016|publisher=[[FIDE]]|accessdate=19.11.2016|archive-date=2017-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012133545/https://ratings.fide.com/topfed.phtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na Madžarskem je približno 54 velemojstrov in 118 [[Šahovske kategorije in naslovi|mednarodnih mojstrov]], kar je več kot v [[Francija|Franciji]] ali [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Najboljši mladinec na svetu je Madžar Richárd Rapport, ki je trenutno na svetovni lestvici FIDE, medtem ko [[Judit Polgar|Judit Polgár]] na splošno velja za [[Šahovsko izrazoslovje|najmočnejšo]] šahistko vseh časov. Z Madžarskega so v preteklosti izhajali tudi nekateri izmed najboljših sabljačev na svetu,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fie.ch/Competitions/RankingList.aspx?param=8C508173B39155DD53B81E624647082B999A7254268EA043313A21E19F3CCE115928F31266BFED5C96744EFE404921371BA0B553CB9419D947CC609C9FC6CCFB48C6AE112ABA5A4EB917D1B7B1AFEA73D9301125242F40950B39007F8B30803B1428FD85451599C7E8B640F55FBB99F96E85563733B996F4DA086222E241E75C|title=FIE 2009–2010 men's rankings|publisher=Fie.ch|accessdate=22 June 2011}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fie.ch/Competitions/RankingList.aspx?param=F822EFF311A4B9B772C67048D9DA32F4B0EED82CC9D791272D364D08FDA7CEAE08236B030B5BAF7869033790E5CBFE0B1DE4945E6BF24D1B417CA444D76B51ABFDBEC84449C9BB34B6AC942A1FF403A3D9301125242F40950B39007F8B30803B1428FD85451599C7E8B640F55FBB99F96E85563733B996F4DA086222E241E75C|title=FIE 2009–2010 women's rankings|publisher=Fie.ch|accessdate=22.6.2011}}&lt;/ref&gt; in leta 2009 se je madžarska moška reprezentanca v hokeju na ledu uvrstila na svoje prvo [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo IIHF]], leta 2015 pa se je kvalificirala na drugo svetovno prvenstvo v najvišjo divizijo.

==== Nogomet ====
[[Slika:Ferenc_Puskás.jpg|desno|sličica|180px|[[Ferenc Puskás]], najboljši strelec 20. stoletja, po njem se imenuje nagrada FIFA Puskás]]
Madžarska je osvojila tri olimpijske naslove v nogometu, končala kot finalist [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|na svetovnih prvenstvih]] [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1938|1938]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1954|1954]] ter kot tretja na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1964|Euru 1964]]. Madžarska je v petdesetih letih dvajsetega stoletja s svojim vplivom izvedla pravo malo revolucijo v športu, postavila je taktične osnove popolnega nogometa in prevladovala v mednarodnem nogometu z t.i. (&quot;zlato ekipo&quot;), ki je vključevala [[Ferenc Puskás|Ferenca Puskása]], najboljšega strelca 20. stoletja,&lt;ref name=&quot;FIFA benefit&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/en/organisation/president/index/0,4095,110412,00.html?articleid=110412|title=FIFA President: FIFA to help the Galloping Major|publisher=[[FIFA]]|date=12.10.2005|accessdate=17.11.2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061007122035/http://www.fifa.com/en/organisation/president/index/0%2C4095%2C110412%2C00.html?articleid=110412|archivedate=7.10.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Spanish obit&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.as.com/articulo/Futbol/Coronel/Puskas/zurdo/oro/dasftb/20061117dasdasftb_2/Tes/|title=Coronel Puskas, el zurdo de oro|language=es|website=[[AS (newspaper)|AS]]|date=17.11.2006|accessdate=17.11.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Puskás auction&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://sport.guardian.co.uk/golf/story/0,10069,1590809,00.html|last=Mackay|first=Duncan|work=The Guardian|location=London|title=Lineker tees up another nice little earner|date=13.10.2005|accessdate=17.11.2006}}&lt;/ref&gt; ki mu je FIFA namenila &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fifa.com/classicfootball/awards/gala/news/newsid=1120835.html|title=Blatter unveils FIFA Puskas Award|publisher=Fifa.com|date=21.10.2009|accessdate=22.6.2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430045505/http://www.fifa.com/classicfootball/awards/gala/news/newsid%3D1120835.html|archivedate=30.4.2011}}&lt;/ref&gt; svojo najnovejšo nagrado, nagrado Puskás. V tistem obdobju je madžarska nogometna reprezentanca vzdrževala drugo najdaljše obdobje prevlade na nogometni lestvici držav Elo vseh časov na svetu, 2166 dni, in odigrala enega najdaljših nizov brez poraza v zgodovini nogometa, ko je neporažena ostala v 31 tekmah v skupnem trajanju več kot štiri leta.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.eloratings.net/Hungary.htm|title=World Football Elo Ratings: Hungary|date=6.7.2017|accessdate=6.7.2017}}&lt;/ref&gt;

V desetletjih po zlati dobi je Madžarska postopoma oslabela, čeprav je v zadnjem času prišlo do prenove v vseh pogledih. Madžarska otroška nogometna zveza je bila ustanovljena leta 2008, saj razvoj mladih uspeva. Prvič v zgodovini madžarskega nogometa so v [[Budimpešta|Budimpešti]] in [[Debrecen|Debrecenu]] gostili UEFA futsal prvenstvo 2010, prvič pa je MLSZ priredila tudi finalni turnir [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]]. Reprezentanca je dosegla tudi nekaj presenetljivih uspehov, kot npr. premagala zmagovalko [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|Eura 2004]] [[Grška nogometna reprezentanca|Grčijo]] s 3:2&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=238244&amp;cc=5739|title=Hungary 3–2 Greece: Euro champions stunned|publisher=ESPN|date=24.5.2008|accessdate=22.6.2011|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629001409/http://soccernet.espn.go.com/report?id=238244&amp;cc=5739|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in zmagovalko [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|svetovnega pokala FIFA 2006]] [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italijo]] s 3:1.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=223003&amp;cc=5739|title=Hungary 3–1 Italy: World Champions stunned|publisher=ESPN|date=22.8.2007|accessdate=22.6.2011|archive-date=2011-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110629001429/http://soccernet.espn.go.com/report?id=223003&amp;cc=5739|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|evropskem nogometnem prvenstvu Euro 2016]] je Madžarska zmagala v skupini F in bila na koncu poražena v osmini finala.

== Sklici ==
{{sklici|3}}

== Opombe ==
&lt;references group=&quot;note&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;
&lt;references group=&quot;op&quot; responsive=&quot;1&quot;&gt;&lt;/references&gt;

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Hungary|Madžarska}}
; Informacije v slovenščini
* [https://ljubljana.mfa.gov.hu/svn Madžarsko veleposlaništvo v Sloveniji]
* [http://www.budimpesta.veleposlanistvo.si/ Slovensko veleposlaništvo v Budimpešti]
* [https://www.izvoznookno.si/drzave/madzarska/predstavitev-drzave/ SPIRIT-Izvozno okno; strani o gospodarskem sodelovanju z Madžarsko]
* [https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/ O slovenski manjšini na Madžarskem na spletišču gov.si]
* [https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/trzni_profili_2018/trzni_profili_nv/madzarska_2018_1.pdf O Madžarskih turistih, ki prihajajo v Slovenijo] in [https://www.researchgate.net/publication/322941627_Madzarska_v_luci_obiska_turistov_iz_Slovenije_-_prostorska_razporeditev_turisticnega_prometa_in_spletne_ponudbe o slovenskih turistih na Madžarskem]
* [https://visithungary.com/sl Spletišče visithungary.com v slovenščini]
* [http://eucilaff.tovarnaidej.com/sl/znani-ljudje/0 O znanih Madžarih] in [http://eucilaff.tovarnaidej.com/sl/madzarski-jezik/1i na splošno o Madžarski]

; Vlada
* [http://www.kormany.hu/en Uradna stran madžarske vlade]
* [http://www.miniszterelnok.hu/en/ Uradna stran madžarskega premierja]
* [http://www.keh.hu/president_janos_ader/1582-Curriculum_vitae_of_Janos_Ader&amp;pnr=1 Uradna stran predsednika Madžarske]
* [http://gotohungary.com/ Uradna spletna stran madžarskega turizma]

; Splošne informacije
* [https://www.britannica.com/place/Hungary &quot;Madžarska&quot;] v ''[[Enciklopedija Britannica|Encyclopædia Britannica]]''
* [http://www.oecd.org/hungary/ Madžarska] iz [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]]
* [https://europa.eu/european-union/about-eu/countries/member-countries/hungary_en Madžarska] v [[Evropska unija|EU]]
* {{Wikiatlas|Hungary}}&lt;/img&gt;
* [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=HU Napovedi za Madžarsko] iz mednarodnih terminskih pogodb
* [https://www.bbc.com/news/world-europe-17380792 Madžarska] iz BBC News
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/ Madžarska]. ''Svetovna knjiga dejstev''. [[Centralna obveščevalna agencija]].
* [http://www.thearda.com/internationalData/countries/country_106_1.asp Statistični profil Madžarske pri Združenju arhivov verskih podatkov]
* {{Dmoz|Regional/Europe/Hungary}} 
* [http://www.fao.org/countryprofiles/index/en/?iso3=HUN Profili držav FAO: Madžarska]
* [https://dailynewshungary.com/ Dnevne novice Madžarska]
* [http://hungarytoday.hu/ Madžarska danes – Najnovejše novice o Madžarski]
{{wikislovar}}
{{Geographic location
| Centre = {{flag|Madžarska}}
| North = {{flag|Slovaška}}
| Northeast = {{flag|Ukrajina}}
| East = {{flag|Romunija}}
| Southeast = {{flag|Romunija}}
| South = {{flag|Srbija}}
| Southwest = {{flag|Hrvaška}}&lt;br&gt;{{flag|Slovenija}}
| West = {{flag|Avstrija}}
| Northwest = {{flag|Avstrija}}
}}

{{-}}
{{Evropa}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}
{{OVSE}}
{{normativna kontrola}}

{{zvezdica}}
[[Kategorija:Madžarska| ]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Celinske države]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Frankofonske države]]
[[Kategorija:Zahodnoevropska unija]]</text>
      <sha1>5kjg7xd8cs1yho1d421po26o3on8r0d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pitagorejska trojica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5532</id>
    <revision>
      <id>6678124</id>
      <parentid>6507285</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T09:06:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30005-88</username>
        <id>260231</id>
      </contributor>
      <comment>popravek slovničnih napak</comment>
      <origin>6678124</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5808" sha1="ihkadifw4lpgz0rlrk1cngcigjke9mn" xml:space="preserve">[[slika:Pythagorean theorem - Ani.gif|thumb|right|200px|Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico &lt;math&gt; 3^{2} + 4^{2} = 5^{2} \!\, &lt;/math&gt;.]]
'''Pitagoréjska trojica''' so v [[matematika|matematiki]] [[3 (število)|tri]] [[pozitivno število|pozitivna]] [[celo število|cela števila]] ''a'', ''b'', ''c'' za katera velja ''a''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; + ''b''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; = ''c''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;. Ime izhaja iz [[Pitagorov izrek|Pitagorovega izreka]], kjer vsak pravokotni [[trikotnik]] s celoštevilskimi [[dolžina]]mi stranic da pitagorejsko trojico. Takšen trikotnik je '''pitagorejski trikotnik'''. Velja tudi obratno: vsaka pitagorejska trojica določa [[pravokotni trikotnik]] z danimi dolžinami stranic.

Na primer:

               '''a'''          '''b'''          '''c'''
               ''3          4          5''
              '' 5         12         13''
               6          8         10
               ''7         24         25''
              '' 8         15         17''
               9         12         15
               ''9         40         41''

Če je (''a'',''b'',''c'') pitagorejska trojica, je tudi (''da'',''db'',''dc'') za poljubno celo število ''d''. Za pitagorejsko trojico rečemo, da je ''primitivna'', če ''a'', ''b'' in ''c'' nimajo skupnega [[delitelj]]a. Trikotniki, ki jih opisujejo neprimitivne pitagorejske trojice so vedno sorazmerni trikotniku, ki jih določa manjša primitivna trojica.

[[slika:Pythagorean triple scatterplot.svg|thumb|right|200px|[[Graf raztrosa]] prvih 45.000 Piragorejskih trojic]]

Če sta ''m'' &gt; ''n'' pozitivni celi števili, potem je:

:''a'' = ''m''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; − ''n''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;,
:''b'' = 2''mn'',
:''c'' = ''m''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; + ''n''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;

pitagorejska trojica. Je primitivna samo in samo, če ''m'' in ''n'' nimata skupnega delitelja in je eden od njiju sod. Če sta ''n'' in ''m'' oba liha, potem bodo ''a'', ''b'' in ''c'' sodi in pitagorejska trojica ne bo primitivna. Na ta način ne moremo tvoriti vsake pitagorejske trojice. Vsaka ''primitivna'' trojica (pri spremembi ''a'' in ''b'') pa nastane iz edinega para števil ''m'' &gt; ''n'' brez skupnega delitelja. To kaže, da obstaja neskončno mnogo primitivnh pitagorejskih trojic.

Za raziskovanje pitagorejskih trojic spremenimo izvirno enačbo v obliko:

:''a''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; = (''c'' − ''b'')(''c'' + ''b'')

Velja omeniti, da obstaja več kot ena primitivna pitagorejska trojica z istim najnižjim celim številom. Prvi primer je za 20, ki je najmanjše celo število dveh primitivnih trojic: 20 21 29 in 20 99 101.

Število 1.229.779.565.176.982.820 je najnižje celo število v natanko 15.386 primitivnih trojicah. Najmanjši in največji trojici, katerih del je, sta:

1.229.779.565.176.982.820&lt;br /&gt;
1.230.126.649.417.435.981&lt;br /&gt;
1.739.416.382.736.996.181&lt;br /&gt;

in

1.229.779.565.176.982.820&lt;br /&gt;
378.089.444.731.722.233.953.867.379.643.788.099&lt;br /&gt;
378.089.444.731.722.233.953.867.379.643.788.101.

Kot zanimivost preučimo [[praštevilski razcep|faktorizacijo]] števila 1.229.779.565.176.982.820 = 
2&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; · 3 · 5 · 7 · 11 · 13 · 17 · 19 · 23 · 29 · 31 · 37 · 41 · 43 · 47. Število [[prafaktor]]jev je v zvezi z velikim številom primitivnih pitagorejskih trojic. Opazimo, da so večja cela števila, ki so najmanjša cela števila v še večjem številu primitivnih pitagorejskih trojic.

[[Fermatov veliki izrek]] določa, da netrivialna trojica, podobna pitagorejski z eksponentom večjim od 2, ne obstaja.

==Evklidova formula==
{| class=&quot;floatright&quot; style=&quot;border:1px solid black;&quot;
|+ Evklidova formula
|-
| {{calculator label|''m''|for=m}} = || {{calculator|id=m|size=9|type=number|default=2}}
|-
| {{calculator label|''n''|for=n}} = || {{calculator|id=n|size=9|type=number|default=1}}:
|-
| ''a'' = || {{calculator|id=a|type=plain|formula=ifgreater(m,n,ifgreater(n,0,m*m-n*n,NaN),NaN)|default=3|NaN-text=Naj bo m &amp;gt; n &amp;gt; 0}}
|-
| ''b'' = || {{calculator|id=b|type=plain|formula=ifgreater(m,n,ifgreater(n,0,2*m*n,NaN),NaN)|default=4|NaN-text=&amp;nbsp;}}
|-
| ''c'' = || {{calculator|id=c|type=plain|formula=ifgreater(m,n,ifgreater(n,0,m*m+n*n,NaN),NaN)|default=5|NaN-text=&amp;nbsp;}}
|}
Evklidova formula&lt;ref&gt;{{citation |date=June 1997 |last=Joyce |first=D. E.|author-link=David E. Joyce (mathematician) |chapter-url= https://mathcs.clarku.edu/~djoyce/java/elements/bookX/propX29.html |title=Euclid's Elements |chapter=Book X, Proposition XXIX |publisher=Clark University}}&lt;/ref&gt; je osnovna formula za izračun pitagorejskih trojic pri poljubnem paru celih števil {{math|''m''}} in {{math|''n''}}, pri čemer velja {{math|''m'' &gt; ''n'' &gt; 0}}.  Formula pravi, da cela števila

:&lt;math&gt; a = m^2 - n^2 ,\ \, b = 2mn ,\ \, c = m^2 + n^2 &lt;/math&gt;

tvorijo pitagorejsko trojico. Na primer celi števili

:&lt;math&gt; m = 2 ,\ \, n = 1 &lt;/math&gt; 

data primitivno trojico (3, 4, 5):

:&lt;math&gt; a = 2^2 - 1^2 = 3 ,\ \, b = 2 \times 2 \times 1 = 4 ,\ \, c = 2^2 + 1^2 = 5. &lt;/math&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[pitagorejsko praštevilo]]
* [[heronski trikotnik]]
* [[Eisensteinova trojica]]
* [[skladno število]]

== Zunanje povezave ==

* {{MathWorld|urlname=PythagoreanTriple|title=Pythagorean Triple}}
* [http://www.math.clemson.edu/~rsimms/neat/math/pyth/ Javin kalkulator za enačbo (''m''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; − ''n''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, 2''mn'', ''m''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; + ''n''&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;) in načini s katerimi pridemo do nje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050404113827/http://www.math.clemson.edu/~rsimms/neat/math/pyth/ |date=2005-04-04 }} {{ikona en}}

{{-}}

{{mnogokotniki}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Aritmetični problemi v ravninski geometriji]]
[[Kategorija:Diofantske enačbe]]
[[Kategorija:Pitagorov izrek]]
[[Kategorija:Kvadrati v teoriji števil]]
[[Kategorija:Geometrija trikotnika]]</text>
      <sha1>ihkadifw4lpgz0rlrk1cngcigjke9mn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Želeni članki</title>
    <ns>4</ns>
    <id>9326</id>
    <revision>
      <id>6677839</id>
      <parentid>6674885</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:23:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30222-85</username>
        <id>260172</id>
      </contributor>
      <origin>6677839</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14645" sha1="4o4rcoqmclk4hftgppni3lqpbrs4d2w" xml:space="preserve">Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu.


{{CompactTOC}}

== A ==
* [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija)
* [[Afera Slovenska investicijska banka]]
* [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]]
* [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]]
* [[apela]]
* [[apetairi]]
* [[Aphra Tesla]]
* [[Arboretum Vrahovice]]
* [[Alen Vogrinec Vesel]]
* ''[[Angel pozabe]]''
* [[Aziz Akhannouch]]

== B ==
* [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]]
* [[Baski]]
* [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]])
* [[blagarica]] (epiklera)
* [[bobnaste zavore]] 
* [[bule]]
* [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca]
* [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca]
* Bossa de novo (slovenski bend)
* [[Brušenje]]

== C ==
* [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]])
* [[Carlo Gesualdo]]
* [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]])
* [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]]
* [[Corpus geniculatum laterale]]
* [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]])
* [[Jožef Ciraj]]

== Č ==
* [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO
* [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske
* [[Čar ljubezni]]

== D ==
* [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]])
* [[delitev Rimskega cesarstva]]
* [[derusifikacija]]
* [[dokapitalizacija]]
* [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]])
* [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]])
* [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]])
* [[Dom Janeza Boska]]
* [[David Hojnik]]
* Dorijan Knez

== E ==
* [[Egidio Romualdo Duni]]
* [[Elcor, Minnesota]]
* [[Etnično čiščenje]]
* [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]]

== F ==
* [[Francesco Mucci]]
* [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]])

== G ==
* [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]])
* [[gentrifikacija]] [[:en:Gentrification]]
* [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]])
* [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]]
* [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]]

== H ==
* [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]]
* [[Heliea]]
* [[hetairija]]

== I ==
* [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]])
* [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]])
* [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]])
* [[investicijski sklad]] 
* [[investiranje]]
* [[Italijanska književnost]]
* [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]]
* [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]])
* [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]])

== J ==
* [[Jason Kreis]]
* [[Janja Srečkar]]
* [[Edmund Jacquelin]]
* [[Joey Lawrence]]
* [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]])
* [[James May]]
* [[jodlanje]]

== K ==
* [[Katalena (slovenska etno skupina)]]
* [[Dejan Kavaš]]
* [[Kneško tektonsko okno]]
* [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost
* [[Kolesarska zveza ZDA]]
* [[Koroška danes (medij)]]
* [[koseško sodišče]]
* [[Kozinska formacija]]
* [[Frank Kramer]] 
* [[krativec]] (naglasno znamenje)
* [[Kriptomat]]
* Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes)
* [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija
* [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) 
* [[kunqu]]
* [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]]
* [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]]
* Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode)
* [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]])

== L ==
* [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]]
* [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]]
* [[Land Rover]]
* [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov)
* [[Leeloojamais]]
* [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]]
* [[Letalnica]]
* [[lidi]]
* [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]]

== M ==
* [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija
* [[Matej Jug]]
* [[mansus]] ([[manzus]])  
* [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]])
* [[merilna napaka]]
* [[Mišo Alkalaj]]
* [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]])
* [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale).
* [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo.
* [[Mosazaver]]
* [[Mladifest]]
* [[Množina snovi]]
* [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]])
* [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]])
* [[Martin Pollack]]

== N ==
* [[Network File System]]
* [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]]
* [[nagelj]]
* [[neoliberalizem]]
* [[Nula Kelvina]] (slovenski bend)
* [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]])

== O ==
* [[Olimpijski komite ZDA]]
* [[opazovanje (znanstvena metoda)]]
* [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]])
* [[Obrestno obrestni račun]]

== P ==
* [[paradoks brivca]]
* [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar)
* [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]]
* [[performans]] (umetnost)
* [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]])
* [[pnevmatično kolo]]
* [[Podonavje]]
* [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]])
* [[Posodi mi jurja]]
* [[pravna praksa]]
* [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] 
* [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute
* [[prvi steber]]
* [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios)
* [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]])
* [[Prabowo Subianto]]
&lt;!--
==Q==
--&gt;

== R ==
* [[rastlinska čistilna naprava]]
* [[Reformator]]
* [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]]
* [[Robin Hood]]
* [[robota]]
* [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]])
* [[rota]] (vrsta prisege)
* [[Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011]]
* [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]])

== S ==
* [[Slovanske rune]]
* [[Sassari]] &lt;small&gt;[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] &lt;/small&gt;
* [[Karl Drais von Sauerbronn]] 
* [[servi]]
* [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]]
* [[simahija]]
* [[Simon Marčič]]
* [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]]
* [[Sindrom savdskih princev]]
* [[Comte de Sivrac]] 
* [[Slavko Bobovnik]]
* [[Slatniška formacija]]
* [[slovanska pradomovina]]
* [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO)
* [[Patti Smith]]  [[:en:Patti Smith|(en)]]
* [[smola]]
* [[sodini]]
* [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]]
* [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]]
* [[stara pravda]]
* [[James Starling]]
* [[Stevia rebaudiana]]
* [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]])
* [[Superlizo]]
* [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]])
* [[Sveti Ahac]]
* [[Sveti Dominik]]
* [[svobodini]] ([[ingenui]])
* [[Svobodna Slovenija (časopis)]]
* ''[[Smrt v bunkerju]]''
* [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]])

== Š ==
* [[ŠKUC gledališče]]
* [[Število svetovnega prebivalstva]]
* [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]])

== T ==
* [[Tomašić Ivan]]
* [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]]
* [[Tibetanci]]
* [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]])
* [[trgatev]]
* [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]])
* [[Topljenec]]
* [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]])
* [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku])

== U ==

== V ==
* [[valutno tveganje]]
* [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]]
* [[velociped]]
* [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]])
* [[Vlada Ruske federacije]]
* [[vojkeji]]
* [[Vrahovice]] 
* [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]]
* [[Valve Timing Electronic System]]
* [[Viola cryana]]

== W ==
* [[Chris Wherry]]
* [[William Hung]] [[:en:William Hung]]
* [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]])
* [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]])
* [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]])
&lt;!--
==X==
==Y==
--&gt;

== Z ==
* [[Zaspana grapa]]
* [[zavest]] 
* [[zemljiško-gospostveni sistem]]
* [[August Zimmerman|Zimmerman, August]]

== Ž ==

== Samodejna orodja ==
Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov:
* [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani
* [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B.
&lt;!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --&gt;
* [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah
* [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov]
* [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov]

== Manjkajoči priljubljeni članki ==
To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke.

{{stolpci|4|
* 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]])
* 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]])
* 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]])
* 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]])
* 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]])
*  93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]])
*  83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]])
*  79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]])
*  76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]])
*  75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]])
*  75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]])
*  75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]])
*  75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]])
*  75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]])
*  74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]])
*  74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]])
*  74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]])
*  72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]])
*  72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]])
*  72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]])
*  72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]])
*  71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]])
*  71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]])
*  71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]])
*  70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]])
*  70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]])
*  70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]])
*  69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]])
*  69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]])
*  69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]])
*  69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]])
*  69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]])
*  69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]])
}}

== Glej tudi ==
* [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]]
* [[Wikipedija:Želene slike]] 

[[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]]</text>
      <sha1>4o4rcoqmclk4hftgppni3lqpbrs4d2w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677840</id>
      <parentid>6677839</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:25:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30222-85</username>
        <id>260172</id>
      </contributor>
      <origin>6677840</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14667" sha1="fti7k62xqionb9hy1iv7q0hl1fuz4al" xml:space="preserve">Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu.


{{CompactTOC}}

== A ==
* [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija)
* [[Afera Slovenska investicijska banka]]
* [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]]
* [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]]
* [[apela]]
* [[apetairi]]
* [[Aphra Tesla]]
* [[Arboretum Vrahovice]]
* [[Alen Vogrinec Vesel]]
* ''[[Angel pozabe]]''
* [[Aziz Akhannouch]]

== B ==
* [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]]
* [[Baski]]
* [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]])
* [[blagarica]] (epiklera)
* [[bobnaste zavore]] 
* [[bule]]
* [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca]
* [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca]
* Bossa de novo (slovenski bend)
* [[Brušenje]]

== C ==
* [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]])
* [[Carlo Gesualdo]]
* [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]])
* [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]]
* [[Corpus geniculatum laterale]]
* [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]])
* [[Jožef Ciraj]]

== Č ==
* [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO
* [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske
* [[Čar ljubezni]]

== D ==
* [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]])
* [[delitev Rimskega cesarstva]]
* [[derusifikacija]]
* [[dokapitalizacija]]
* [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]])
* [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]])
* [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]])
* [[Dom Janeza Boska]]
* [[David Hojnik]]
* Dorijan Knez

== E ==
* [[Egidio Romualdo Duni]]
* [[Elcor, Minnesota]]
* [[Etnično čiščenje]]
* [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]]
* Emil Autor Oberstar

== F ==
* [[Francesco Mucci]]
* [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]])

== G ==
* [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]])
* [[gentrifikacija]] [[:en:Gentrification]]
* [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]])
* [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]]
* [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]]

== H ==
* [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]]
* [[Heliea]]
* [[hetairija]]

== I ==
* [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]])
* [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]])
* [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]])
* [[investicijski sklad]] 
* [[investiranje]]
* [[Italijanska književnost]]
* [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]]
* [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]])
* [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]])

== J ==
* [[Jason Kreis]]
* [[Janja Srečkar]]
* [[Edmund Jacquelin]]
* [[Joey Lawrence]]
* [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]])
* [[James May]]
* [[jodlanje]]

== K ==
* [[Katalena (slovenska etno skupina)]]
* [[Dejan Kavaš]]
* [[Kneško tektonsko okno]]
* [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost
* [[Kolesarska zveza ZDA]]
* [[Koroška danes (medij)]]
* [[koseško sodišče]]
* [[Kozinska formacija]]
* [[Frank Kramer]] 
* [[krativec]] (naglasno znamenje)
* [[Kriptomat]]
* Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes)
* [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija
* [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) 
* [[kunqu]]
* [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]]
* [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]]
* Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode)
* [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]])

== L ==
* [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]]
* [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]]
* [[Land Rover]]
* [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov)
* [[Leeloojamais]]
* [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]]
* [[Letalnica]]
* [[lidi]]
* [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]]

== M ==
* [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija
* [[Matej Jug]]
* [[mansus]] ([[manzus]])  
* [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]])
* [[merilna napaka]]
* [[Mišo Alkalaj]]
* [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]])
* [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale).
* [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo.
* [[Mosazaver]]
* [[Mladifest]]
* [[Množina snovi]]
* [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]])
* [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]])
* [[Martin Pollack]]

== N ==
* [[Network File System]]
* [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]]
* [[nagelj]]
* [[neoliberalizem]]
* [[Nula Kelvina]] (slovenski bend)
* [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]])

== O ==
* [[Olimpijski komite ZDA]]
* [[opazovanje (znanstvena metoda)]]
* [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]])
* [[Obrestno obrestni račun]]

== P ==
* [[paradoks brivca]]
* [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar)
* [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]]
* [[performans]] (umetnost)
* [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]])
* [[pnevmatično kolo]]
* [[Podonavje]]
* [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]])
* [[Posodi mi jurja]]
* [[pravna praksa]]
* [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] 
* [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute
* [[prvi steber]]
* [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios)
* [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]])
* [[Prabowo Subianto]]
&lt;!--
==Q==
--&gt;

== R ==
* [[rastlinska čistilna naprava]]
* [[Reformator]]
* [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]]
* [[Robin Hood]]
* [[robota]]
* [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]])
* [[rota]] (vrsta prisege)
* [[Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011]]
* [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]])

== S ==
* [[Slovanske rune]]
* [[Sassari]] &lt;small&gt;[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] &lt;/small&gt;
* [[Karl Drais von Sauerbronn]] 
* [[servi]]
* [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]]
* [[simahija]]
* [[Simon Marčič]]
* [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]]
* [[Sindrom savdskih princev]]
* [[Comte de Sivrac]] 
* [[Slavko Bobovnik]]
* [[Slatniška formacija]]
* [[slovanska pradomovina]]
* [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO)
* [[Patti Smith]]  [[:en:Patti Smith|(en)]]
* [[smola]]
* [[sodini]]
* [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]]
* [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]]
* [[stara pravda]]
* [[James Starling]]
* [[Stevia rebaudiana]]
* [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]])
* [[Superlizo]]
* [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]])
* [[Sveti Ahac]]
* [[Sveti Dominik]]
* [[svobodini]] ([[ingenui]])
* [[Svobodna Slovenija (časopis)]]
* ''[[Smrt v bunkerju]]''
* [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]])

== Š ==
* [[ŠKUC gledališče]]
* [[Število svetovnega prebivalstva]]
* [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]])

== T ==
* [[Tomašić Ivan]]
* [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]]
* [[Tibetanci]]
* [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]])
* [[trgatev]]
* [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]])
* [[Topljenec]]
* [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]])
* [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku])

== U ==

== V ==
* [[valutno tveganje]]
* [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]]
* [[velociped]]
* [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]])
* [[Vlada Ruske federacije]]
* [[vojkeji]]
* [[Vrahovice]] 
* [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]]
* [[Valve Timing Electronic System]]
* [[Viola cryana]]

== W ==
* [[Chris Wherry]]
* [[William Hung]] [[:en:William Hung]]
* [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]])
* [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]])
* [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]])
&lt;!--
==X==
==Y==
--&gt;

== Z ==
* [[Zaspana grapa]]
* [[zavest]] 
* [[zemljiško-gospostveni sistem]]
* [[August Zimmerman|Zimmerman, August]]

== Ž ==

== Samodejna orodja ==
Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov:
* [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani
* [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B.
&lt;!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --&gt;
* [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah
* [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov]
* [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov]

== Manjkajoči priljubljeni članki ==
To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke.

{{stolpci|4|
* 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]])
* 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]])
* 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]])
* 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]])
* 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]])
*  93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]])
*  83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]])
*  79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]])
*  76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]])
*  75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]])
*  75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]])
*  75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]])
*  75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]])
*  75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]])
*  74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]])
*  74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]])
*  74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]])
*  72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]])
*  72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]])
*  72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]])
*  72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]])
*  71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]])
*  71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]])
*  71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]])
*  70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]])
*  70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]])
*  70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]])
*  69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]])
*  69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]])
*  69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]])
*  69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]])
*  69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]])
*  69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]])
}}

== Glej tudi ==
* [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]]
* [[Wikipedija:Želene slike]] 

[[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]]</text>
      <sha1>fti7k62xqionb9hy1iv7q0hl1fuz4al</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677841</id>
      <parentid>6677840</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:26:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30222-85</username>
        <id>260172</id>
      </contributor>
      <origin>6677841</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14682" sha1="0gqxxnkfc46jvj55tpcore3c1ywgpsb" xml:space="preserve">Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu.


{{CompactTOC}}

== A ==
* [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija)
* [[Afera Slovenska investicijska banka]]
* [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]]
* [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]]
* [[apela]]
* [[apetairi]]
* [[Aphra Tesla]]
* [[Arboretum Vrahovice]]
* [[Alen Vogrinec Vesel]]
* ''[[Angel pozabe]]''
* [[Aziz Akhannouch]]

== B ==
* [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]]
* [[Baski]]
* [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]])
* [[blagarica]] (epiklera)
* [[bobnaste zavore]] 
* [[bule]]
* [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca]
* [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca]
* Bossa de novo (slovenski bend)
* [[Brušenje]]

== C ==
* [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]])
* [[Carlo Gesualdo]]
* [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]])
* [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]]
* [[Corpus geniculatum laterale]]
* [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]])
* [[Jožef Ciraj]]

== Č ==
* [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO
* [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske
* [[Čar ljubezni]]

== D ==
* [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]])
* [[delitev Rimskega cesarstva]]
* [[derusifikacija]]
* [[dokapitalizacija]]
* [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]])
* [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]])
* [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]])
* [[Dom Janeza Boska]]
* [[David Hojnik]]
* Dorijan Knez

== E ==
* [[Egidio Romualdo Duni]]
* [[Elcor, Minnesota]]
* [[Etnično čiščenje]]
* [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]]
* Emil Autor Oberstar
* Egor Malinin

== F ==
* [[Francesco Mucci]]
* [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]])

== G ==
* [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]])
* [[gentrifikacija]] [[:en:Gentrification]]
* [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]])
* [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]]
* [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]]

== H ==
* [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]]
* [[Heliea]]
* [[hetairija]]

== I ==
* [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]])
* [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]])
* [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]])
* [[investicijski sklad]] 
* [[investiranje]]
* [[Italijanska književnost]]
* [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]]
* [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]])
* [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]])

== J ==
* [[Jason Kreis]]
* [[Janja Srečkar]]
* [[Edmund Jacquelin]]
* [[Joey Lawrence]]
* [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]])
* [[James May]]
* [[jodlanje]]

== K ==
* [[Katalena (slovenska etno skupina)]]
* [[Dejan Kavaš]]
* [[Kneško tektonsko okno]]
* [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost
* [[Kolesarska zveza ZDA]]
* [[Koroška danes (medij)]]
* [[koseško sodišče]]
* [[Kozinska formacija]]
* [[Frank Kramer]] 
* [[krativec]] (naglasno znamenje)
* [[Kriptomat]]
* Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes)
* [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija
* [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) 
* [[kunqu]]
* [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]]
* [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]]
* Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode)
* [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]])

== L ==
* [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]]
* [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]]
* [[Land Rover]]
* [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov)
* [[Leeloojamais]]
* [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]]
* [[Letalnica]]
* [[lidi]]
* [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]]

== M ==
* [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija
* [[Matej Jug]]
* [[mansus]] ([[manzus]])  
* [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]])
* [[merilna napaka]]
* [[Mišo Alkalaj]]
* [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]])
* [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale).
* [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo.
* [[Mosazaver]]
* [[Mladifest]]
* [[Množina snovi]]
* [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]])
* [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]])
* [[Martin Pollack]]

== N ==
* [[Network File System]]
* [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]]
* [[nagelj]]
* [[neoliberalizem]]
* [[Nula Kelvina]] (slovenski bend)
* [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]])

== O ==
* [[Olimpijski komite ZDA]]
* [[opazovanje (znanstvena metoda)]]
* [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]])
* [[Obrestno obrestni račun]]

== P ==
* [[paradoks brivca]]
* [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar)
* [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]]
* [[performans]] (umetnost)
* [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]])
* [[pnevmatično kolo]]
* [[Podonavje]]
* [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]])
* [[Posodi mi jurja]]
* [[pravna praksa]]
* [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] 
* [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute
* [[prvi steber]]
* [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios)
* [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]])
* [[Prabowo Subianto]]
&lt;!--
==Q==
--&gt;

== R ==
* [[rastlinska čistilna naprava]]
* [[Reformator]]
* [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]]
* [[Robin Hood]]
* [[robota]]
* [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]])
* [[rota]] (vrsta prisege)
* [[Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011]]
* [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]])

== S ==
* [[Slovanske rune]]
* [[Sassari]] &lt;small&gt;[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] &lt;/small&gt;
* [[Karl Drais von Sauerbronn]] 
* [[servi]]
* [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]]
* [[simahija]]
* [[Simon Marčič]]
* [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]]
* [[Sindrom savdskih princev]]
* [[Comte de Sivrac]] 
* [[Slavko Bobovnik]]
* [[Slatniška formacija]]
* [[slovanska pradomovina]]
* [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO)
* [[Patti Smith]]  [[:en:Patti Smith|(en)]]
* [[smola]]
* [[sodini]]
* [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]]
* [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]]
* [[stara pravda]]
* [[James Starling]]
* [[Stevia rebaudiana]]
* [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]])
* [[Superlizo]]
* [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]])
* [[Sveti Ahac]]
* [[Sveti Dominik]]
* [[svobodini]] ([[ingenui]])
* [[Svobodna Slovenija (časopis)]]
* ''[[Smrt v bunkerju]]''
* [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]])

== Š ==
* [[ŠKUC gledališče]]
* [[Število svetovnega prebivalstva]]
* [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]])

== T ==
* [[Tomašić Ivan]]
* [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]]
* [[Tibetanci]]
* [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]])
* [[trgatev]]
* [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]])
* [[Topljenec]]
* [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]])
* [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku])

== U ==

== V ==
* [[valutno tveganje]]
* [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]]
* [[velociped]]
* [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]])
* [[Vlada Ruske federacije]]
* [[vojkeji]]
* [[Vrahovice]] 
* [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]]
* [[Valve Timing Electronic System]]
* [[Viola cryana]]

== W ==
* [[Chris Wherry]]
* [[William Hung]] [[:en:William Hung]]
* [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]])
* [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]])
* [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]])
&lt;!--
==X==
==Y==
--&gt;

== Z ==
* [[Zaspana grapa]]
* [[zavest]] 
* [[zemljiško-gospostveni sistem]]
* [[August Zimmerman|Zimmerman, August]]

== Ž ==

== Samodejna orodja ==
Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov:
* [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani
* [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B.
&lt;!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --&gt;
* [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah
* [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov]
* [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov]

== Manjkajoči priljubljeni članki ==
To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke.

{{stolpci|4|
* 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]])
* 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]])
* 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]])
* 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]])
* 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]])
*  93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]])
*  83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]])
*  79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]])
*  76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]])
*  75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]])
*  75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]])
*  75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]])
*  75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]])
*  75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]])
*  74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]])
*  74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]])
*  74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]])
*  72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]])
*  72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]])
*  72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]])
*  72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]])
*  71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]])
*  71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]])
*  71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]])
*  70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]])
*  70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]])
*  70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]])
*  69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]])
*  69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]])
*  69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]])
*  69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]])
*  69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]])
*  69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]])
}}

== Glej tudi ==
* [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]]
* [[Wikipedija:Želene slike]] 

[[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]]</text>
      <sha1>0gqxxnkfc46jvj55tpcore3c1ywgpsb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677843</id>
      <parentid>6677841</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:26:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30222-85</username>
        <id>260172</id>
      </contributor>
      <origin>6677843</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14703" sha1="3sqbccljd3fc3aq6co38nzcxnww5cyw" xml:space="preserve">Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu.


{{CompactTOC}}

== A ==
* [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija)
* [[Afera Slovenska investicijska banka]]
* [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]]
* [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]]
* [[apela]]
* [[apetairi]]
* [[Aphra Tesla]]
* [[Arboretum Vrahovice]]
* [[Alen Vogrinec Vesel]]
* ''[[Angel pozabe]]''
* [[Aziz Akhannouch]]

== B ==
* [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]]
* [[Baski]]
* [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]])
* [[blagarica]] (epiklera)
* [[bobnaste zavore]] 
* [[bule]]
* [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca]
* [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca]
* Bossa de novo (slovenski bend)
* [[Brušenje]]

== C ==
* [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]])
* [[Carlo Gesualdo]]
* [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]])
* [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]]
* [[Corpus geniculatum laterale]]
* [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]])
* [[Jožef Ciraj]]

== Č ==
* [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO
* [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske
* [[Čar ljubezni]]

== D ==
* [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]])
* [[delitev Rimskega cesarstva]]
* [[derusifikacija]]
* [[dokapitalizacija]]
* [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]])
* [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]])
* [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]])
* [[Dom Janeza Boska]]
* [[David Hojnik]]
* Dorijan Knez

== E ==
* [[Egidio Romualdo Duni]]
* [[Elcor, Minnesota]]
* [[Etnično čiščenje]]
* [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]]
* Emil Autor Oberstar
* Egor Malinin

== F ==
* [[Francesco Mucci]]
* [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]])

== G ==
* [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]])
* [[gentrifikacija]] [[:en:Gentrification]]
* [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]])
* [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]]
* [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]]

== H ==
* [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]]
* [[Heliea]]
* [[hetairija]]

== I ==
* [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]])
* [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]])
* [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]])
* [[investicijski sklad]] 
* [[investiranje]]
* [[Italijanska književnost]]
* [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]]
* [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]])
* [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]])

== J ==
* [[Jason Kreis]]
* [[Janja Srečkar]]
* [[Edmund Jacquelin]]
* [[Joey Lawrence]]
* [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]])
* [[James May]]
* [[jodlanje]]

== K ==
* [[Katalena (slovenska etno skupina)]]
* [[Dejan Kavaš]]
* [[Kneško tektonsko okno]]
* [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost
* [[Kolesarska zveza ZDA]]
* [[Koroška danes (medij)]]
* [[koseško sodišče]]
* [[Kozinska formacija]]
* [[Frank Kramer]] 
* [[krativec]] (naglasno znamenje)
* [[Kriptomat]]
* Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes)
* [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija
* [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) 
* [[kunqu]]
* [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]]
* [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]]
* Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode)
* [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]])

== L ==
* [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]]
* [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]]
* [[Land Rover]]
* [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov)
* [[Leeloojamais]]
* [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]]
* [[Letalnica]]
* [[lidi]]
* [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]]
* Luka Silić Žemva

== M ==
* [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija
* [[Matej Jug]]
* [[mansus]] ([[manzus]])  
* [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]])
* [[merilna napaka]]
* [[Mišo Alkalaj]]
* [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]])
* [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale).
* [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo.
* [[Mosazaver]]
* [[Mladifest]]
* [[Množina snovi]]
* [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]])
* [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]])
* [[Martin Pollack]]

== N ==
* [[Network File System]]
* [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]]
* [[nagelj]]
* [[neoliberalizem]]
* [[Nula Kelvina]] (slovenski bend)
* [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]])

== O ==
* [[Olimpijski komite ZDA]]
* [[opazovanje (znanstvena metoda)]]
* [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]])
* [[Obrestno obrestni račun]]

== P ==
* [[paradoks brivca]]
* [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar)
* [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]]
* [[performans]] (umetnost)
* [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]])
* [[pnevmatično kolo]]
* [[Podonavje]]
* [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]])
* [[Posodi mi jurja]]
* [[pravna praksa]]
* [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] 
* [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute
* [[prvi steber]]
* [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios)
* [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]])
* [[Prabowo Subianto]]
&lt;!--
==Q==
--&gt;

== R ==
* [[rastlinska čistilna naprava]]
* [[Reformator]]
* [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]]
* [[Robin Hood]]
* [[robota]]
* [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]])
* [[rota]] (vrsta prisege)
* [[Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011]]
* [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]])

== S ==
* [[Slovanske rune]]
* [[Sassari]] &lt;small&gt;[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] &lt;/small&gt;
* [[Karl Drais von Sauerbronn]] 
* [[servi]]
* [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]]
* [[simahija]]
* [[Simon Marčič]]
* [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]]
* [[Sindrom savdskih princev]]
* [[Comte de Sivrac]] 
* [[Slavko Bobovnik]]
* [[Slatniška formacija]]
* [[slovanska pradomovina]]
* [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO)
* [[Patti Smith]]  [[:en:Patti Smith|(en)]]
* [[smola]]
* [[sodini]]
* [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]]
* [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]]
* [[stara pravda]]
* [[James Starling]]
* [[Stevia rebaudiana]]
* [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]])
* [[Superlizo]]
* [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]])
* [[Sveti Ahac]]
* [[Sveti Dominik]]
* [[svobodini]] ([[ingenui]])
* [[Svobodna Slovenija (časopis)]]
* ''[[Smrt v bunkerju]]''
* [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]])

== Š ==
* [[ŠKUC gledališče]]
* [[Število svetovnega prebivalstva]]
* [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]])

== T ==
* [[Tomašić Ivan]]
* [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]]
* [[Tibetanci]]
* [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]])
* [[trgatev]]
* [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]])
* [[Topljenec]]
* [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]])
* [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku])

== U ==

== V ==
* [[valutno tveganje]]
* [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]]
* [[velociped]]
* [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]])
* [[Vlada Ruske federacije]]
* [[vojkeji]]
* [[Vrahovice]] 
* [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]]
* [[Valve Timing Electronic System]]
* [[Viola cryana]]

== W ==
* [[Chris Wherry]]
* [[William Hung]] [[:en:William Hung]]
* [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]])
* [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]])
* [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]])
&lt;!--
==X==
==Y==
--&gt;

== Z ==
* [[Zaspana grapa]]
* [[zavest]] 
* [[zemljiško-gospostveni sistem]]
* [[August Zimmerman|Zimmerman, August]]

== Ž ==

== Samodejna orodja ==
Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov:
* [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani
* [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B.
&lt;!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --&gt;
* [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah
* [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov]
* [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov]

== Manjkajoči priljubljeni članki ==
To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke.

{{stolpci|4|
* 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]])
* 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]])
* 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]])
* 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]])
* 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]])
*  93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]])
*  83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]])
*  79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]])
*  76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]])
*  75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]])
*  75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]])
*  75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]])
*  75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]])
*  75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]])
*  74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]])
*  74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]])
*  74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]])
*  72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]])
*  72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]])
*  72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]])
*  72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]])
*  71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]])
*  71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]])
*  71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]])
*  70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]])
*  70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]])
*  70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]])
*  69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]])
*  69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]])
*  69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]])
*  69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]])
*  69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]])
*  69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]])
}}

== Glej tudi ==
* [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]]
* [[Wikipedija:Želene slike]] 

[[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]]</text>
      <sha1>3sqbccljd3fc3aq6co38nzcxnww5cyw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677847</id>
      <parentid>6677843</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:46:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-30222-85|~2026-30222-85]] ([[User talk:~2026-30222-85|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]]</comment>
      <origin>6665474</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14630" sha1="4hrrm7exsvpii67nzolbjgz23g0m4wh" xml:space="preserve">Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu.


{{CompactTOC}}

== A ==
* [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija)
* [[Afera Slovenska investicijska banka]]
* [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]]
* [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]]
* [[apela]]
* [[apetairi]]
* [[Aphra Tesla]]
* [[Arboretum Vrahovice]]
* [[Alen Vogrinec Vesel]]
* ''[[Angel pozabe]]''
* [[Aziz Akhannouch]]

== B ==
* [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]]
* [[Baski]]
* [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]])
* [[blagarica]] (epiklera)
* [[bobnaste zavore]] 
* [[bule]]
* [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca]
* [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca]
* Bossa de novo (slovenski bend)
* [[Brušenje]]

== C ==
* [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]])
* [[Carlo Gesualdo]]
* [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]])
* [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]]
* [[Corpus geniculatum laterale]]
* [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]])
* [[Jožef Ciraj]]

== Č ==
* [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO
* [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske
* [[Čar ljubezni]]

== D ==
* [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]])
* [[delitev Rimskega cesarstva]]
* [[derusifikacija]]
* [[dokapitalizacija]]
* [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]])
* [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]])
* [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]])
* [[Dom Janeza Boska]]
* [[David Hojnik]]

== E ==
* [[Egidio Romualdo Duni]]
* [[Elcor, Minnesota]]
* [[Etnično čiščenje]]
* [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]]

== F ==
* [[Francesco Mucci]]
* [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]])

== G ==
* [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]])
* [[gentrifikacija]] [[:en:Gentrification]]
* [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]])
* [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]]
* [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]]

== H ==
* [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]]
* [[Heliea]]
* [[hetairija]]

== I ==
* [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]])
* [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]])
* [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]])
* [[investicijski sklad]] 
* [[investiranje]]
* [[Italijanska književnost]]
* [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]]
* [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]])
* [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]])

== J ==
* [[Jason Kreis]]
* [[Janja Srečkar]]
* [[Edmund Jacquelin]]
* [[Joey Lawrence]]
* [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]])
* [[James May]]
* [[jodlanje]]

== K ==
* [[Katalena (slovenska etno skupina)]]
* [[Dejan Kavaš]]
* [[Kneško tektonsko okno]]
* [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost
* [[Kolesarska zveza ZDA]]
* [[Koroška danes (medij)]]
* [[koseško sodišče]]
* [[Kozinska formacija]]
* [[Frank Kramer]] 
* [[krativec]] (naglasno znamenje)
* [[Kriptomat]]
* Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes)
* [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija
* [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) 
* [[kunqu]]
* [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]]
* [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]]
* Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode)
* [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]])

== L ==
* [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]]
* [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]]
* [[Land Rover]]
* [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov)
* [[Leeloojamais]]
* [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]]
* [[Letalnica]]
* [[lidi]]
* [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]]

== M ==
* [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija
* [[Matej Jug]]
* [[mansus]] ([[manzus]])  
* [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]])
* [[merilna napaka]]
* [[Mišo Alkalaj]]
* [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]])
* [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale).
* [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo.
* [[Mosazaver]]
* [[Mladifest]]
* [[Množina snovi]]
* [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]])
* [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]])
* [[Martin Pollack]]

== N ==
* [[Network File System]]
* [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]]
* [[nagelj]]
* [[neoliberalizem]]
* [[Nula Kelvina]] (slovenski bend)
* [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]])

== O ==
* [[Olimpijski komite ZDA]]
* [[opazovanje (znanstvena metoda)]]
* [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]])
* [[Obrestno obrestni račun]]

== P ==
* [[paradoks brivca]]
* [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar)
* [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]]
* [[performans]] (umetnost)
* [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]])
* [[pnevmatično kolo]]
* [[Podonavje]]
* [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]])
* [[Posodi mi jurja]]
* [[pravna praksa]]
* [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] 
* [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute
* [[prvi steber]]
* [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios)
* [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]])
* [[Prabowo Subianto]]
&lt;!--
==Q==
--&gt;

== R ==
* [[rastlinska čistilna naprava]]
* [[Reformator]]
* [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]]
* [[Robin Hood]]
* [[robota]]
* [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]])
* [[rota]] (vrsta prisege)
* [[Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011]]
* [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]])

== S ==
* [[Slovanske rune]]
* [[Sassari]] &lt;small&gt;[[:en:Sassari|en]] [[:it:Sassari|it]] &lt;/small&gt;
* [[Karl Drais von Sauerbronn]] 
* [[servi]]
* [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]]
* [[simahija]]
* [[Simon Marčič]]
* [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]]
* [[Sindrom savdskih princev]]
* [[Comte de Sivrac]] 
* [[Slavko Bobovnik]]
* [[Slatniška formacija]]
* [[slovanska pradomovina]]
* [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO)
* [[Patti Smith]]  [[:en:Patti Smith|(en)]]
* [[smola]]
* [[sodini]]
* [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]]
* [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]]
* [[stara pravda]]
* [[James Starling]]
* [[Stevia rebaudiana]]
* [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]])
* [[Superlizo]]
* [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]])
* [[Sveti Ahac]]
* [[Sveti Dominik]]
* [[svobodini]] ([[ingenui]])
* [[Svobodna Slovenija (časopis)]]
* ''[[Smrt v bunkerju]]''
* [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]])

== Š ==
* [[ŠKUC gledališče]]
* [[Število svetovnega prebivalstva]]
* [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]])

== T ==
* [[Tomašić Ivan]]
* [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]]
* [[Tibetanci]]
* [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]])
* [[trgatev]]
* [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]])
* [[Topljenec]]
* [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]])
* [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku])

== U ==

== V ==
* [[valutno tveganje]]
* [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]]
* [[velociped]]
* [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]])
* [[Vlada Ruske federacije]]
* [[vojkeji]]
* [[Vrahovice]] 
* [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]]
* [[Valve Timing Electronic System]]
* [[Viola cryana]]

== W ==
* [[Chris Wherry]]
* [[William Hung]] [[:en:William Hung]]
* [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]])
* [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]])
* [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]])
&lt;!--
==X==
==Y==
--&gt;

== Z ==
* [[Zaspana grapa]]
* [[zavest]] 
* [[zemljiško-gospostveni sistem]]
* [[August Zimmerman|Zimmerman, August]]

== Ž ==

== Samodejna orodja ==
Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov:
* [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani
* [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B.
&lt;!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --&gt;
* [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah
* [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov]
* [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov]

== Manjkajoči priljubljeni članki ==
To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke.

{{stolpci|4|
* 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]])
* 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]])
* 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]])
* 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]])
* 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]])
*  93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]])
*  83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]])
*  79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]])
*  76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]])
*  75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]])
*  75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]])
*  75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]])
*  75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]])
*  75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]])
*  74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]])
*  74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]])
*  74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]])
*  72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]])
*  72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]])
*  72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]])
*  72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]])
*  71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]])
*  71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]])
*  71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]])
*  70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]])
*  70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]])
*  70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]])
*  69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]])
*  69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]])
*  69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]])
*  69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]])
*  69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]])
*  69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]])
}}

== Glej tudi ==
* [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]]
* [[Wikipedija:Želene slike]] 

[[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]]</text>
      <sha1>4hrrm7exsvpii67nzolbjgz23g0m4wh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Judje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>10307</id>
    <revision>
      <id>6678087</id>
      <parentid>6661933</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T06:12:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30205-71</username>
        <id>260222</id>
      </contributor>
      <comment>Največji Judje je niger</comment>
      <origin>6678087</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27770" sha1="awic3spdfevmgf7d7g70yrm5n175wxt" xml:space="preserve">{{Več virov}}[[Slika:Judje.JPG|thumb|right|&lt;center&gt;[[Albert Einstein]] ● [[Sigmund Freud]] ● [[Golda Meir]] ● [[Harrison Ford]] ● [[Ralph Lauren]] ● [[Steven Spielberg]] ● [[Marilyn Monroe]] ● [[Jake Gyllenhaal]] ● [[Sarah Jessica Parker]]&lt;/center&gt;]]

'''Júdje''' ('''Júdi''', ali '''Žídje''' in '''Žídi''' ter '''Izraeliti''' in '''Jevreji''', kar danes velja za manj primerno; [[hebrejščina|hebrejsko]] יהודים, ''jehudim'') so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] in je v genetskem jedru sorodna [[ljudstvo]]m [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]]. V judovstvu je razmerje med genetsko, versko in kulturno komponento kompleksno. Poleg samoopredelitve pripadnosti judovstvu so bolj, kot pri večini drugih skupin, pomembna skupnostna pravila sprejema; verska in pravna. 

Stara judovska kultura je nastala kot nadaljevanje predzgodovinske kulture [[Kanaan]]cev na področju sedanjih držav [[Izrael]], [[Država Palestina|Palestina]], [[Libanon]] in [[Sirija]]. Večina Judov živi izven zgodovinske domovine vse od porušitve prvega [[Salomon]]ovega  [[Salomonov tempelj|templja]] v 6. stoletju pr. n. št. Razkropili so se najprej po bližnjih deželah, kasneje po [[Rimsko cesarstvo|rimskem cesarstvu]]. V [[Srednji vek|srednjem]] in [[Novi vek|novem veku]] so se Judi še veliko selili, največ zaradi preganjanja. V [[Hitler|Hitlerjevi Nemčiji]] ter v zasedenih in pridruženih ([[Sile osi|kvizlinških]]) državah so doživeli množični poboj – [[holokavst]]. Od okoli 15 milijonov Judov pred [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bilo pobitih okoli 6 milijonov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2008/jul/26/second.world.war|title=The Jewish avengers who survived the death camps and tracked down their tormentors|date=25. 7. 2008|accessdate=8. 5. 2018|website=the Guardian|publisher=|last=Freedland|first=Jonathan|language=en}}&lt;/ref&gt; Številčno si judovstvo še ni opomoglo. Približno 40 % (6 milijonov) od skupno 12–14 milijonov Judov živi v judovski državi Izraelu, ostale večje skupnosti se nahajajo v [[Združene države Amerike|ZDA]]  (okoli 5,2 milijona) in [[Evropa|Evropi]].

== Delitev Judov ==
Delitve Judov lahko razdelimo v pravnem, etničnem in verskem smislu.

=== Opredelitev identitete ===

Poleg osebne opredelitve pripadnosti k judovski skupnosti je praktično pomembna pravna in družbena (skupinska) opredelitev. 

Država Izrael omogoča pridobitev državljanstva na osnovi rodu vsem osebam, ki lahko dokažejo, da je vsaj eden izmed starih staršev bil Jud (vsaj četrtina judovske &quot;krvi&quot;). Enak kriterij so določali [[nacizem|nacistični]] [[nürnberški rasni zakoni]]. Skladnost ni naključna: država Izrael sprejema pod okrilje vse, ki so bili preganjani v nacistični Nemčiji. Podelitev izraelskega državljanstva po krvi se ne ozira na veroizpoved, pridržujejo pa si pravico zavrniti osebo, ki bi lahko bila varnostno tveganje. 

Izrael, ki je v marsičem [[Teokracija|teokratska]] država, ima ločena pravila za pripadnike judovstva, Jude po nacionalnosti in druge državljane Izraela ([[Arabci|Arabce]] in druge).  

Verska pravila o judovstvu so strožja in največkrat temeljijo na potomstvu po materi. Pripadnost k Judovstvu priznavajo kot rasno-narodnostni skupini osebam, rojenim judovski materi, ne glede na versko prepričanje osebe. Takega mnenja je celo večina [[Ortodoksni Judje|ortodoksnih Judov]].

Oseba se lahko pridruži judovstvu (veri) po zahtevnem postopku. Po formalnem sprejemu v judovsko vero za osebo veljajo enaka pravila kot za dednega Juda.

Zaradi rasnih zakonov, tako srednjeveških kot kasnejših, so se mnogi Judje prekrstili. Genetska študija&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,463564,00.html|title=Study: 20 Percent of Spanish, Portuguese Have Jewish Ancestry|newspaper=Fox News Channel|date=December 8, 2008}}&lt;/ref&gt; navaja, da ima 19,8% prebivalstva [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] genetske značilnosti judovskega izvora, 11% prebivalstva pa lahko pripišemo severnoafriškemu ([[Mavri|mavrskemu]]) izvoru.

=== Geografija judovskih skupin ===

=== Judovske verske ločine ===
==== [[Ortodoksni Judje]] ====
[[Ortodoksni Judje|Pravoverni Judi]] živijo po vzoru tradicionalnih vrednot in upoštevajo nauke Tore. Spadajo v okvir [[Hasidijski Judje|Hasidijskega judovstva]], ki se je začelo v vzhodni Evropi. Veliko Judov v sklopu te skupine opravi študij [[Tora|Tore]] in veruje v zapisano v [[Stara zaveza|Stari zavezi]]. Ženske in moški med obredi v sinagogi sedijo ločeno. Nasprotujejo mešanim porokam (med Judi in Nejudi), uživajo v glavnem [[Košer hrana|košersko hrano]], največ pa jih živi v Izraelu (800.000) in v vzhodni Evropi.

==== [[Konzervativni Judje]] ====
Pripadniki konzervativne ločine judovstva verujejo v tradicionalne judovske vrednote, a so odprtejši za moderni način življenja. Pri čaščenju v [[Sinagoga|sinagogi]] ne uporabljajo strogo hebrejščine in nosijo oblačila, po katerih se ne razlikujejo od poganov (Nejudov). V Severni Ameriki in v Evropi je med Judi velik del konzervativnih.
==== [[Reformirano judovstvo|Reformirani Judje]] ====
Reformirani Judje sicer poudarjajo pomen starozaveznega dela [[Stara zaveza|Biblije]], vendar jih večina vsaj deloma ne verjame napisanemu. Pri obredih v sinagogi redko uporabljajo [[Hebrejščina|hebrejščino]], ki je danes uporabljena v Izraelu. Njihovi verski obredi potekajo v nacionalnih jezikih držav kjer živijo, ženske in moški v sinagogi niso deljeni. Večina reformiranih Judov živi v Evropi in v Severni Ameriki.

==== [[Mesijanski Judje]] ====
Mesijanski Judje so Judje, ki verjamejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] mesija. Poleg tega, da sprejemajo Jezusa kot božanskega mesijo v [[Tanak|Tanaku]], mesijanski Judje verjamejo, da je Jezus edina pot v nebesa in da judovska zakonodaja iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]] ne prispeva k odrešitvi. V teh svojih prepričanjih se ostro razlikujejo od drugih judovskih ločin.

== Judje v Sloveniji ==
{{glavni|Judje v Sloveniji}}
V Ljubljani so se Judje naselili v začetku 13. stoletja, gospodarski in kulturni center pa so do 15. stoletja imeli v [[Maribor]]u. Svojo judovsko skupnost sta imela tudi [[Seznam ulic v Piranu|Piran]] in [[Gorica, Italija|Gorica]]. [[Habsburžani]] so jih konec 15. in v začetku 16. stoletja izgnali. Naselili so se v [[Prekmurje|Prekmurju]], kjer so v 18. stoletju ustanovili skupnosti v Lendavi in Murski Soboti. Danes ima Judovska skupnost sedež v Ljubljani in podporo [[diaspora|diaspore]] (narodnostna ali verska skupnost, ki živi raztresena na ozemlju druge narodnosti ali vere). [[Sinagoga|Sinagoge]] počasi obnavljajo, kot galerije in kulturno umetniški center delujeta sinagogi v [[Sinagoga Lendava|Lendavi]] in [[Sinagoga Maribor|Mariboru]]. Obredov v [[sinagoga]]h v Sloveniji še zmeraj ni (najbližji sta v [[Trst]]u in [[Zagreb]]u). Največji jud je niger

== Zgodovina Judov ==

Začetki segajo v dobo pred 4000 leti, je druga najstarejša svetovna vera, za [[Hinduizem|Hinduizmom]]. Judovska vera je nastala na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v [[nomadi|nomadskem]] ljudstvu [[Hebrejci|Hebrejcev]]. Ti so za razliko od okoliških [[politeizem|politeističnih]] ljudstev verovali le v enega Boga. Legendarni začetnik vere je bil [[Abraham]], ki je postavil temelje [[monoteizem|monoteizma]] tudi za druge religije, med drugim [[krščanstvo|krščanske]] religije in [[islam]]. 

Dogodke tega časa zajema [[Biblija]], ki pravi, da [[Abraham]] in njegova žena [[Sara]] nista mogla imeti otrok in neke noči je Bog govoril z Abrahamom in mu ukazal, naj zapustita rodno deželo [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] in se preselita v [[Kanaan]] (pokrajina v današnjem [[Izrael]]u in [[Jordanija|Jordaniji]]). Tam bosta imela veliko potomcev, ki bodo postali velik narod in bodo imeli svojo državo (Kanaan je zato tudi »obljubljena dežela«). V starosti 75 let je Abraham s [[Sara|Saro]] krenil na pot, zaradi revščine in lakote pa nista ostala v Kanaanu, ampak sta nadaljevala pot v [[Egipt]]. Tam je Abraham dobil prvega sina, [[Ismael]]a, a s Sarino egipčansko služkinjo, ki pa jo je moral nagnati od doma. To je pomembno zaradi tega, ker se imajo muslimani za potomce Ismaela in s tem tudi Abrahama. V starosti 100 let pa se jima je končno rodil sin. Ime mu je bilo [[Izak]] in njegovi potomci naj bi bili današnji Judje. To potrjuje tudi dejstvo, da je Abraham obrezal Ismaela pri njegovih trinajstih letih (kot to danes počno muslimani), Izaka pa osmi dan po rojstvu (kakor to še danes počnejo judje). [[Izak]], ki se je poročil z Rebeko, naj bi imel z njo dva sinova, dvojčka, [[Ezav]]a in [[Jakob]]a. Jakob se je rodil za Ezavom, vendar je prevaral oslepelega očeta, tako da ga je ta proglasil za prvorojenca in ta je postal tretji očak Judov (za Abrahamom in Izakom). V starosti se je pokesal, ker je prevaral očeta in brata, in se preimenoval v Izraela. Od tod se njegovi potomci imenujejo Izraeliti. 

Po arheoloških raziskavah je zgodnja judovska kultura naslednica prejšnje, kanaanske, kar se ujema s svetopisemskim poročilom, da je Abraham prišel v Kanaan samo s svojo družino in ne s celim ljudstvom.

Judje so bili v [[Egipt]]u več ali manj sužnji [[Egipčani|Egipčanov]], vsa dokler jih ni rešil [[Mojzes]] (šele potem, ko je Bog poslal nad Egipt 10 nadlog), ki jih je odpeljal čez [[Rdeče morje]] (morje se je razmaknilo). S svojim ljudstvom je nato nekaj desetletij taval po puščavi Arabskega polotoka in na gori [[Sinaj]] mu je Bog izročil tabli z [[Deset Božjih zapovedi|10 božjimi zapovedmi]] (veruj v enega Boga; ne delaj si podob za čaščenje; ne skruni božjega imena; praznuj gospodov dan-soboto; spoštuj očeta in mater; ne ubijaj; ne želi bližnjega žene; ne kradi; ne pričaj po krivem; ne želi tujega). Z ljudstvom, ki mu je sledilo, je nato prispel do Kanaana.

Po številnih bitkah s sosednjimi ljudstvi (v obdobju 200 let) je pod kraljem [[David]]om Kanaan postal izraelsko kraljestvo z glavnim mestom [[Jeruzalem]] (okoli 1000 pr. n. št.). David je nedvomno skoraj vsem poznan, da je premagal [[Goljat]]a, [[filistejci|filistejskega]] vojaka, visokega skoraj tri metre in oblečenega v ščit od glave do pete. Kljub temu ga je David (ki sploh še ni bil vojak, ampak je svojim bratom na bojišče prinesel hrano) premagal s [[frača|fračo]], tako da ga je z enim samim kamnom zadel v čelo oz. sence. Davida je na prestolu nasledil sin [[Salomon]], ki je veljal za zelo modrega ([[Salomonska odločitev]]). Ta je v [[Jeruzalem]]u dal zgraditi [[Salomonov tempelj|prvi tempelj]], v katerem sta bili shranjeni tabli z desetimi božjimi zapovedmi, ki ju je prejel [[Mojzes]] (v [[skrinja zaveze|skrinji zaveze]]). Ta tempelj je bil potem nekajkrat porušen (vdori [[Babilonci|Babiloncev]]) in bolj ali manj [[Drugi tempelj|obnovljen kot drugi tempelj]], dokončno pa so ga ob zasedbi Jeruzalema porušili [[Prva judovsko-rimska vojna|v prvi judovsko-rimski vojni]] [[Rimljani]] leta 70 n. št. (ohranil se je skoraj 1000 let). Danes je ostal od njega le še t. i. zahodni zid, ki velja za najsvetejši in pomemben romarski kraj judov. Znan je tudi kot »zid obžalovanja« oz. »[[zid objokovanja]]«, ker judje ob njem tožijo nad izgubo templja. Del judovske vere je tudi pričakovanje [[Mesija|Mesije]] (odrešenika), ki bo ponovno združil in osvobodil svoje ljudstvo (kakor kralj David) ter ponovno zgradil [[Jeruzalemski tempelj|tretji tempelj]].

Jeruzalem je danes mesto treh religij: judovstva, krščanstva (kot kraj smrti in vstajenja [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]) in [[islam]]a ([[Kupola na skali]]), ki stoji na mestu nekdanjega judovskega templja, od koder je šel na potovanje v nebesa ustanovitelj islama [[Mohamed]], [[mošeja Al Aksa]]. Na samem začetku so [[muslimani]] celo molili obrnjeni proti Jeruzalemu, šele kasneje so začeli moliti obrnjeni proti [[Meka|Meki]]). Vsem trem religijam je torej enoten prednik Abraham.

Ves čas napadov na Kanaan so se Judje razseljevali po svetu. V času rimske nadvlade (ob začetku n. št.), pa vse do [[Križarske vojne|Križarskih vojn]] (okoli 1100 n. št.) so Judje bežali iz Kanaana in se naseljevali najprej vzdolž afriške sredozemske obale, vse do [[Španija|Španije]] in [[Portugalska|Portugalske]]. Kasneje so se začeli naseljevati tudi na sever in po Evropi. V tem času so se tudi razvile različne ločine oz. judovske smeri. Iz tistega časa izvira ločitev na [[Sedfardi|Sefardske]] in [[Aškenazi|Aškenaške]] Jude. Prvi so potomci španskih, drugi pa potomci nemških in vzhodnoevropskih Judov. Razlikujejo se po različnih navadah in različnem izvajanju obredov (razlike pa so bistvu majhne). Kljub mešanju tekom zgodovine (izgon Judov iz Španije v 15. stoletju - ti so se zato preselili v osrednjo in vzhodno Evropo), pa so tudi dandanes ohranili različne navade in sicer tako, da imajo vsaki svoje [[rabin]]e, svoje [[sinagoga|sinagoge]].

Konec 18. stoletja se je v Vzhodni Evropi (območje aškenaških judov) razvil [[hasidizem]], zelo pravoverno gibanje. Za hasidske Jude je značilno, da živijo v ločenih skupnostih od ostalega prebivalstva, se strogo držijo običajev in še vedno izvajajo obrede v [[hebrejščina|hebrejščini]]. Za moške je značilno, da imajo črne obleke, črn klobuk, kodre na senceh, brade; ženske pa so oblečene bolj skromno in če so poročene nosijo lasuljo.
Na drugi strani pa so reformistični judje v ZDA (tja so se selili večinoma [[Sefardi]]) in Zahodni Evropi veliko navad spremenili oz. opustili. Tako imajo obrede v lokalnem jeziku, uvedli so nove molitve, v zadnjih letih lahko tudi ženske postanejo rabini in medse sprejemajo tudi tiste, ki prevzamejo judovsko vero. [[Pravoverni Judje]] (tradicionalisti, ortodoksni) judje teh reformistov (modernizatorjev) ne priznavajo kot prave Jude in jih imajo za [[laik]]e.

Nasploh so priseljeni Judje slej ko prej postali komu v napoto (bodisi vladarjem, kraljem, bodisi drugim vernikom). Zato so jih pogosto preganjali. Kje iskati razlog nedobrodošlosti? Po eni strani so bili Judje prisiljeni da so se naseljevali v mesta, saj na deželi, kot priseljenci, niso dobili zemlje za obdelovanje. V mestih pa se je razvijala trgovina, bančništvo, tam so bili pogosto podjetniki, odvetniki, zdravniki. Krščanska vera je takrat prepovedovala posojanje denarja in obrestno mero, vrzel so pri tem Judje, ki pravice do posesti in kmetijstva niso imeli. Ker so živeli ločeno od drugih prebivalcev, medsebojno pa so bili zelo povezani v skupnosti, so sčasoma postali finančno močni, neodvisni in tudi vplivni. S tem so seveda vzbujali zavist drugih, močno proti propagando pa je skozi stoletja širila [[cerkev (organizacija)|Cerkev]]: Judje so bili večkrat obtoženi neuspešno raziskanih umorov, celo pojava [[Kuga|Kuge]].

V Križarskih vojnah naj bi bilo ubitih več kot 3 mio Judov (in skoraj dvakrat toliko muslimanov). V srednjem veku so jih tako pregnali iz Španije (po 1492) in [[Anglija|Anglije]] (samo iz Španije je bilo izgnanih skoraj 200.000 Judov). Na prehodu v 20. stol. so se dogajali pogromi (kakor imenujejo množične pokole Judov v Rusiji), sledil je [[Holokavst]] med drugo sv. vojno, kjer je bilo pobitih 6 milijonov oz. 1/3 vseh Judov.
Že v 19. stol. se je zaradi vseh preganjanj začel razvijati [[Sionizem]] (Sion=tradicionalno ime za Jeruzalem), gibanje za združitev vseh Judov v skupni državi. Takrat so se tudi prve večje skupine začele naseljevati na ozemlje današnjega Izraela. Gibanje se je krepilo na kongresih in doseglo svoj glavni cilj po drugi sv. vojni z ustanovitvijo države [[Izrael]].

Prav zaradi holokavsta so imele zahodne države (predvsem [[Združene države Amerike|ZDA]]) slabo vest in so po vojni podprle prizadevanja Judov za lastno državo, kjer bodo združeni, zaščiteni in se bodo lahko branili. Tako so leta [[1948]] ustanovili današnjo državo Izrael, vendar so zdaj kot samostojna država trn v peti sosednjim muslimanskim državam, katere so se skupinsko že večkrat združile v vojno z Izraelom (1967, 1973, danes). Antisemitizem ima zelo dolgo zgodovino in žal tudi nepredvidljivo prihodnost.

== Pisni temelji ==

'''[[Tora]]''' (tudi Pentatevh = postava)
Prvih pet knjig judovske svete knjige – Tanak. Ta pa je pravzaprav Stara Zaveza (del Svetega pisma) – skupno s kristjani. [[Tora]] je napisana v hebrejščini in je v obliki dveh rol, zvitkov. Vsebuje 613 zapovedi, ki jih je Bog dal Mojzesu in jih mora poznati vsak veren Jud, že kot otrok. Zunanjost Tore je vedno zelo lepo okrašena. Toro vedno berejo s kazalom ali jad, da se ne bi dotikali besedila ali ga umazali.
Preostali del Tanaka vsebuje razne prerokbe, pesnitve, zgodovinske knjige…

'''[[Talmud]]''' pa je obsežna zbirka spisov, razprav, misli, ki so nastali v prvih stoletjih n. št. in jih je pisalo več kot 2000 rabinov.

'''[[Kabala]]''' je nauk oz. knjiga s filozofsko vsebino iz srednjega veka, katere preučevanju se nekateri posvetijo za celo življenje. Predstavlja in zajema bolj mistični del judovstva, ki na nenavaden in filozofski način razlaga nauke, obrede in simbole judov.

== Obredi ==

Za izvajanje obredov je potrebno 10 polnoletnih moških - minjan (starejših od 13 let) v sinagogi. 

'''[[Sinagoga]]''' (shodnica, kraj shajanja) je središče za čaščenje Boga, za izobraževanje in družbeno življenje. Pri obredih naj bi moški in ženske sedeli ločeno, vsi moški (s kipo) in poročene ženske morajo imeti pokrito glavo. Moški žensk med obredi ne smejo videti, ker naj bi bilo to moteče, zato ženske spremljajo obrede ločeno za zidom, pregrado ali sede na balkonu, galeriji. Središče sinagoge je osrednji, dvignjen prostor – bimah ali almemor, kjer se bere Tora. Le-to hranijo v »skrinji«, ki je vgrajena v zadnjo (navadno vzhodno – v smeri Jeruzalema) steno sinagoge. Poleg je t. i. večna luč, ki predstavlja večno upanje za prihod Mesije, ki jih bo popeljal v obljubljeno deželo. Notranjost ni poslikana (ne delaj si božjih podob- ena izmed zapovedi), okna so visoko, tako da radovedneži od zunaj ne bi motili obredov. 

'''[[Rabin]]''' – učitelj, zdravnik, duhovnik, oče, strokovnjak za branje in interpretacijo Tore; plačuje ga židovska skupnost

'''[[Obrezovanje moških|Obrezovanje]]''' – izvršiti se mora na vsakem moškem potomcu 8. dan po rojstvu (tudi če je to sobota), prestavi se lahko samo zaradi bolezni novorojenca. S tem postane otrok član zaveze med Bogom in njegovim ljudstvom. Dobi tudi hebrejsko ime. Deklice po rojstvu blagoslovijo v rednih dnevnih obredih.

'''[[Bar micva]]''' – pri 13. postanejo fantje polnoletni (dekleta pri 12. – batmicva), kar pomeni, da morajo odslej izpolnjevati vse zapovedi (trije verski obredi dnevno). Na sobotni jutranji molitvi ga  pokličejo naprej in mora brati Toro, kar je zahtevno in terja kar veliko učenja. Sledi velika zabava.

'''[[Judovska poroka|Poroka]]''' – samo med Judi. Ločitev je možna, če se mož s tem strinja. Poroka je veliko slavje, ki jo pripravi nevestina družina. Sestavi se tudi poročna listina – [[ketuba]], v kateri so zapisane pravice ter dolžnosti moža in žene.

'''Smrt in pogreb''' – čim prej po smrti; na judovsko pokopališče, ki je navadno v bližini sinagoge. Truplo v skromnih oblačilih in v navadni leseni, neokrašeni krsti.

Razmerje moški - ženske – moški berejo Toro, jo študirajo, se trikrat dnevno udeležujejo obredov, kar ženskam ni potrebno; one morajo skrbeti za judovski dom, za tradicionalno vzgojo otrok, s čimer imajo zelo pomembno in častno vlogo. Ob poroki se večina pravic nanaša na žensko (zagotovitev doma in socialne oskrbe), v primeru ločitve ji pripade finančni znesek.

'''[[Košer]]''' – judovski način priprave in uživanja hrane. 

Nekaj splošnih pravil: uživajo lahko le meso živali, ki žvečijo in prežvekujejo (to ni recimo [[Domači prašič|prašič]]) in imajo preklana kopita, prepovedano je uživanje lupinarjev, žival mora biti ubita hitro, brez trpljenja, s čistim rezom in iz telesa mora izteči vsa kri (ki predstavlja življenje in je tako presveta za uživanje), mleko in meso se ne smeta uživati skupaj, niti pripravljati z isto posodo in priborom; pitje vina kot simbol veselja.

== Jeziki ==

'''[[Hebrejščina]]''' – prej mrtev jezik so oživili; abeceda ima 22 znakov oz. črk, ki izgledajo sicer zelo drugačne in posebne, a se izgovarjajo podobno kot naše, nimajo samoglasnikov, zato je treba jezik zelo dobro poznati, da lahko bereš; piše in bere se od desne proti levi; danes uradni jezik v Izraelu.

'''[[Jidiš]]''' – jezik se šteje med germanske jezike, ker je osnovan na stari nemščini, vsebuje pa mnoge hebrejske besede, zlasti v zvezi z judovskimi navadami. Pišejo ga praviloma s hebrejskimi črkami, z desne proti levi. Nastal je v Nemčiji in Vzhodni Evropi.

'''[[Ladino]]''' – mešanica srednjeveške španščine (kastiljščine), portugalščine in hebrejščine.

== Prazniki ==
Judje štejejo leta od stvaritve sveta in so trenutno v 5769. letu, ki se je začelo [[29. september|29. septembra]] [[2008]] in se bo končalo [[18. september|18. septembra]] [[2009]]. Koledar je izračunan iz [[Luna|luninih men]], zato je leto za približno enajst dni krajše od [[leto|sončnega leta]]. Leto ima dvanajst mesecev, ki so dolgi od 29 ali  30 dni. Če je potrebno se lahko doda še trinajsti mesec. Prazniki zato niso vedno na isti dan v letu in jih je treba izračunati za vsako leto posebej.

Vsi judovski prazniki imajo trojno razsežnost: spomniti hočejo na kakšno kmečko ali naravno dogajanje, kakšen zgodovinski dogodek, imajo pa tudi verski pomen.  Izključno verski pomen ima edino [[Jom Kipur]]. Na prazničnem koledarju je nekaj veselih ([[Pesah]], [[Šavuot]], [[Sukot]]) in nekaj manj veselih praznikov. 

'''[[Šabat]]''' – sobota, sedmi dan v tednu, dan počitka in razmišljanja, ki traja od petkovega do sobotnega sončnega zahoda. Šabat pomeni popolno vzdržnost od kakršnegakoli dela. Prepovedano je celo prižiganje ognja in potovanje. Osnova za praznik je zapis v [[Sveto pismo|Svetem pismu]], ki pravi, da je [[Bog]] ustvaril vse stvarstvo v šestih dneh, sedmi dan pa je počival (Geneza 2:3). 

'''[[Roš hašana]]''' – judovsko [[Novo leto]], ki se po našem koledarju praznuje septembra ali oktobra. Na ta dan se proslavlja stvaritev sveta. Roš hašana ne spada med »vesele« praznike, ker se s tem dnem začenja desetdnevno obdobje premišljanja in duhovne obnove, ki se konča na Spravni dan ([[Jom Kipur]]). Za Roš hašano je značilno trobljenje na ovnov rog – [[šofar]].

'''[[Jom Kipur]]''' – spravni dan, deseti dan po judovskem Novem letu. Na ta dan se vsi odrasli Judje postijo in nekaj časa preživijo v [[sinagoga|sinagogi]], da bi dobili odpuščanje za svoje grehe. Bog odpusti samo grehe zoper njega, grehi zoper bližnjega pa ostajajo, zato je treba za njihovo odpuščanje prositi svojega  bližnjega. Zanimivo je, da gredo na ta dan v sinagogo tudi tisti Judje, ki niso praktični verniki in s tem izpričajo pripadnost judovskemu narodu. 

'''[[Sukot]]''' ali praznik kolib je kmečki praznik, ki traja sedem dni in je povezan s spravilom poljščin. Judje se na ta dan spominjajo tudi začasnih prebivališč, v katerih so prebivali med tavanjem  iz Egipta v obljubljeno deželo. Ljudje si za praznovanje postavijo začasne kolibe in v njih preživijo vsaj nekaj prazničnih dni.
 
'''[[Hanuka]]''' ali praznik luči se nanaša na zgodovinska dogajanja in čudež, ki naj bi se zgodil v [[tempelj|templju]] v [[Jeruzalem]]u. V [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletja pr. n. št.]] so Judje izgnali tujce, oljenka na osemkrakem svečniku pa je gorela sedem dni, čeprav je bilo v njej olja samo za en dan. Praznik ne proslavlja vojaške zmage, pač pa zmago luči nad temo in šibkejšega nad močnejšim. Za praznik, ki se obhaja decembra, je značilno obdarovanje otrok, tako da je malo podoben načemu Miklavžu in Božiču.

'''[[Pesah]]''' ([[Pasha]]) oziroma judovska [[Velika noč]] je znana tudi v [[krščanstvo|krščanskem]] okolju, saj je [[Zadnja večerja]] pravzaprav judovska pashalna večerja. Praznik se proslavlja marca ali aprila v spomin na izhod Judov iz [[Egipt]]a. V tem času je prepovedano uživanje kvašenega kruha, kar simbolizira stisko in pomanjkanje med izhodom iz Egipta, in vseh jedi, v katerih bi lahko prišlo do še tako majhne fermentacije. Prepoved velja za vse kraje, čase in generacije.  Prva dva dneva sta namenjena pashalnima večerjama, ki potekata po strogo ustaljenem obredu: posvečenje vina in nekvašenega kruha, blagoslovi, branje odlomkov iz Tore in razlag, petje itd.

'''[[Šavuot]]''', praznik tednov ali [[binkošti]] se praznuje petdeset dni po drugi pashalni večerji v spomin na čas, ko je bila Judom izročena [[Tora]]. To naj bi se zgodilo sedem tednov po izhodu iz Egipta. V mnogih judovskih skupnostih je navada, da se na ta dan prebere 613 zapovedi, ki so zapisane v Tori in so jih Judje dolžni spoštovati. 

'''[[Purim]]''', praznik usod in judovski pust je praznik, ki spominja na dogodek iz [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletja pr. n. št]]., ko je [[vezir]] perzijskega kralja določil, da morajo vsi Judje umreti. Mladi Ester je uspelo kralja odvrniti od te namere in hudobnega vezirja so obglavili. Praznik spada med vesele praznike, h kateremu spada obilno in dobro zalito praznično kosilo. Judje, predvsem otroci, se na ta dan našemijo. 

== Simboli ==

'''[[Davidova zvezda]]''' (Magen David) – relativno nov simbol Judov iz 17. stoletja, za katerega je bolj verjetno, da so ga kot »judovski simbol« uvedli Nejudi zato, da bi označevali Jude. To je bilo izrazito tudi v II. sv. vojni, od koder je ta »znak judovstva« še bolj znan. V pristnih upodobitvah sestavljata zvezdo jo dva neločljivo povezana trikotnika, en obrnjen z vrhom navzgor, drugi navzdol. (več razlag: 1. ljudstvo, ki živi med nebom in zemljo-tu je njihov svet; 2. bolj filozofska navezuje se na egiptovsko družbeno ureditev kot pokončno piramido oz. trikotnik z enim, faraonom, na vrhu in obrnjeno piramido oz. trikotnik v grški demokraciji)

'''[[Menora]]''' – najstarejši simbol Judov. Na podlagi podob Salomonovega templja, v katerem naj bi bil tak svečnik. Sedem krakov, za sedem dni v tednu (po eni verziji, naj bi tako vedeli in šteli, kateri dan je; druga verzija pravi da za sedem planetov, ki so jih takrat poznali; sicer pa je tudi v menori, tako kot v zvezdi cela filozofija). Danes v uradnem grbu Izraela.

'''[[Mezuza]]''' – tudi zelo značilen predmet, ki ga imajo judovske hiše oz. stanovanja na desnem podboju vhodnih vrat. Pomeni, da tu živi verna družina. Gre za mini zvitke z odlomki iz Tore, ki so znotraj umetelno izdelanega okraska, predmeta.

'''[[Hanukija]]''' - [[Devetkraki svečnik]] 

'''[[Tefilin, filakterije]]''' – škatlica v kateri so zvitki vrstic iz Tore; škatlico si s trakom povežejo na glavo oz. čelo, drugi trak si ovijejo okoli roke, ki je najbližje srcu, kar pomeni, da častijo Boga z glavo in srcem.

'''[[Brit mila]]''' – pripomočki za obred obrezovanja (nož, sponka, lij, čaša, skodelica)

== Viri ==
* [http://www.jewishcommunity.si/jss/D-jinj.asp Filip Fišer, Judje in Judovstvo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081016070535/http://www.jewishcommunity.si/jss/D-jinj.asp |date=2008-10-16 }}
* [http://www.biblija.net/biblija.cgi?lang=sl Biblija.net, Svetopisemska družba Slovenije]
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[Jud ali Žid]]
* [[holokavst]]
* [[seznam verskih skupin]]

[[Kategorija:Judovstvo]]
[[Kategorija:Judje|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>awic3spdfevmgf7d7g70yrm5n175wxt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678088</id>
      <parentid>6678087</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T06:14:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>NDG</username>
        <id>244193</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-30205-71|~2026-30205-71]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-30205-71|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Upwinxp (6678087): odstranitev vandalizma</comment>
      <origin>6576967</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27747" sha1="qphx1y9iu078nspikw06q064yonunak" xml:space="preserve">{{Več virov}}[[Slika:Judje.JPG|thumb|right|&lt;center&gt;[[Albert Einstein]] ● [[Sigmund Freud]] ● [[Golda Meir]] ● [[Harrison Ford]] ● [[Ralph Lauren]] ● [[Steven Spielberg]] ● [[Marilyn Monroe]] ● [[Jake Gyllenhaal]] ● [[Sarah Jessica Parker]]&lt;/center&gt;]]

'''Júdje''' ('''Júdi''', ali '''Žídje''' in '''Žídi''' ter '''Izraeliti''' in '''Jevreji''', kar danes velja za manj primerno; [[hebrejščina|hebrejsko]] יהודים, ''jehudim'') so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] in je v genetskem jedru sorodna [[ljudstvo]]m [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]]. V judovstvu je razmerje med genetsko, versko in kulturno komponento kompleksno. Poleg samoopredelitve pripadnosti judovstvu so bolj, kot pri večini drugih skupin, pomembna skupnostna pravila sprejema; verska in pravna. 

Stara judovska kultura je nastala kot nadaljevanje predzgodovinske kulture [[Kanaan]]cev na področju sedanjih držav [[Izrael]], [[Država Palestina|Palestina]], [[Libanon]] in [[Sirija]]. Večina Judov živi izven zgodovinske domovine vse od porušitve prvega [[Salomon]]ovega  [[Salomonov tempelj|templja]] v 6. stoletju pr. n. št. Razkropili so se najprej po bližnjih deželah, kasneje po [[Rimsko cesarstvo|rimskem cesarstvu]]. V [[Srednji vek|srednjem]] in [[Novi vek|novem veku]] so se Judi še veliko selili, največ zaradi preganjanja. V [[Hitler|Hitlerjevi Nemčiji]] ter v zasedenih in pridruženih ([[Sile osi|kvizlinških]]) državah so doživeli množični poboj – [[holokavst]]. Od okoli 15 milijonov Judov pred [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bilo pobitih okoli 6 milijonov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2008/jul/26/second.world.war|title=The Jewish avengers who survived the death camps and tracked down their tormentors|date=25. 7. 2008|accessdate=8. 5. 2018|website=the Guardian|publisher=|last=Freedland|first=Jonathan|language=en}}&lt;/ref&gt; Številčno si judovstvo še ni opomoglo. Približno 40 % (6 milijonov) od skupno 12–14 milijonov Judov živi v judovski državi Izraelu, ostale večje skupnosti se nahajajo v [[Združene države Amerike|ZDA]]  (okoli 5,2 milijona) in [[Evropa|Evropi]].

== Delitev Judov ==
Delitve Judov lahko razdelimo v pravnem, etničnem in verskem smislu.

=== Opredelitev identitete ===

Poleg osebne opredelitve pripadnosti k judovski skupnosti je praktično pomembna pravna in družbena (skupinska) opredelitev. 

Država Izrael omogoča pridobitev državljanstva na osnovi rodu vsem osebam, ki lahko dokažejo, da je vsaj eden izmed starih staršev bil Jud (vsaj četrtina judovske &quot;krvi&quot;). Enak kriterij so določali [[nacizem|nacistični]] [[nürnberški rasni zakoni]]. Skladnost ni naključna: država Izrael sprejema pod okrilje vse, ki so bili preganjani v nacistični Nemčiji. Podelitev izraelskega državljanstva po krvi se ne ozira na veroizpoved, pridržujejo pa si pravico zavrniti osebo, ki bi lahko bila varnostno tveganje. 

Izrael, ki je v marsičem [[Teokracija|teokratska]] država, ima ločena pravila za pripadnike judovstva, Jude po nacionalnosti in druge državljane Izraela ([[Arabci|Arabce]] in druge).  

Verska pravila o judovstvu so strožja in največkrat temeljijo na potomstvu po materi. Pripadnost k Judovstvu priznavajo kot rasno-narodnostni skupini osebam, rojenim judovski materi, ne glede na versko prepričanje osebe. Takega mnenja je celo večina [[Ortodoksni Judje|ortodoksnih Judov]].

Oseba se lahko pridruži judovstvu (veri) po zahtevnem postopku. Po formalnem sprejemu v judovsko vero za osebo veljajo enaka pravila kot za dednega Juda.

Zaradi rasnih zakonov, tako srednjeveških kot kasnejših, so se mnogi Judje prekrstili. Genetska študija&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,463564,00.html|title=Study: 20 Percent of Spanish, Portuguese Have Jewish Ancestry|newspaper=Fox News Channel|date=December 8, 2008}}&lt;/ref&gt; navaja, da ima 19,8% prebivalstva [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] genetske značilnosti judovskega izvora, 11% prebivalstva pa lahko pripišemo severnoafriškemu ([[Mavri|mavrskemu]]) izvoru.

=== Geografija judovskih skupin ===

=== Judovske verske ločine ===
==== [[Ortodoksni Judje]] ====
[[Ortodoksni Judje|Pravoverni Judi]] živijo po vzoru tradicionalnih vrednot in upoštevajo nauke Tore. Spadajo v okvir [[Hasidijski Judje|Hasidijskega judovstva]], ki se je začelo v vzhodni Evropi. Veliko Judov v sklopu te skupine opravi študij [[Tora|Tore]] in veruje v zapisano v [[Stara zaveza|Stari zavezi]]. Ženske in moški med obredi v sinagogi sedijo ločeno. Nasprotujejo mešanim porokam (med Judi in Nejudi), uživajo v glavnem [[Košer hrana|košersko hrano]], največ pa jih živi v Izraelu (800.000) in v vzhodni Evropi.

==== [[Konzervativni Judje]] ====
Pripadniki konzervativne ločine judovstva verujejo v tradicionalne judovske vrednote, a so odprtejši za moderni način življenja. Pri čaščenju v [[Sinagoga|sinagogi]] ne uporabljajo strogo hebrejščine in nosijo oblačila, po katerih se ne razlikujejo od poganov (Nejudov). V Severni Ameriki in v Evropi je med Judi velik del konzervativnih.
==== [[Reformirano judovstvo|Reformirani Judje]] ====
Reformirani Judje sicer poudarjajo pomen starozaveznega dela [[Stara zaveza|Biblije]], vendar jih večina vsaj deloma ne verjame napisanemu. Pri obredih v sinagogi redko uporabljajo [[Hebrejščina|hebrejščino]], ki je danes uporabljena v Izraelu. Njihovi verski obredi potekajo v nacionalnih jezikih držav kjer živijo, ženske in moški v sinagogi niso deljeni. Večina reformiranih Judov živi v Evropi in v Severni Ameriki.

==== [[Mesijanski Judje]] ====
Mesijanski Judje so Judje, ki verjamejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] mesija. Poleg tega, da sprejemajo Jezusa kot božanskega mesijo v [[Tanak|Tanaku]], mesijanski Judje verjamejo, da je Jezus edina pot v nebesa in da judovska zakonodaja iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]] ne prispeva k odrešitvi. V teh svojih prepričanjih se ostro razlikujejo od drugih judovskih ločin.

== Judje v Sloveniji ==
{{glavni|Judje v Sloveniji}}
V Ljubljani so se Judje naselili v začetku 13. stoletja, gospodarski in kulturni center pa so do 15. stoletja imeli v [[Maribor]]u. Svojo judovsko skupnost sta imela tudi [[Seznam ulic v Piranu|Piran]] in [[Gorica, Italija|Gorica]]. [[Habsburžani]] so jih konec 15. in v začetku 16. stoletja izgnali. Naselili so se v [[Prekmurje|Prekmurju]], kjer so v 18. stoletju ustanovili skupnosti v Lendavi in Murski Soboti. Danes ima Judovska skupnost sedež v Ljubljani in podporo [[diaspora|diaspore]] (narodnostna ali verska skupnost, ki živi raztresena na ozemlju druge narodnosti ali vere). [[Sinagoga|Sinagoge]] počasi obnavljajo, kot galerije in kulturno umetniški center delujeta sinagogi v [[Sinagoga Lendava|Lendavi]] in [[Sinagoga Maribor|Mariboru]]. Obredov v [[sinagoga]]h v Sloveniji še zmeraj ni (najbližji sta v [[Trst]]u in [[Zagreb]]u).

== Zgodovina Judov ==

Začetki segajo v dobo pred 4000 leti, je druga najstarejša svetovna vera, za [[Hinduizem|Hinduizmom]]. Judovska vera je nastala na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v [[nomadi|nomadskem]] ljudstvu [[Hebrejci|Hebrejcev]]. Ti so za razliko od okoliških [[politeizem|politeističnih]] ljudstev verovali le v enega Boga. Legendarni začetnik vere je bil [[Abraham]], ki je postavil temelje [[monoteizem|monoteizma]] tudi za druge religije, med drugim [[krščanstvo|krščanske]] religije in [[islam]]. 

Dogodke tega časa zajema [[Biblija]], ki pravi, da [[Abraham]] in njegova žena [[Sara]] nista mogla imeti otrok in neke noči je Bog govoril z Abrahamom in mu ukazal, naj zapustita rodno deželo [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] in se preselita v [[Kanaan]] (pokrajina v današnjem [[Izrael]]u in [[Jordanija|Jordaniji]]). Tam bosta imela veliko potomcev, ki bodo postali velik narod in bodo imeli svojo državo (Kanaan je zato tudi »obljubljena dežela«). V starosti 75 let je Abraham s [[Sara|Saro]] krenil na pot, zaradi revščine in lakote pa nista ostala v Kanaanu, ampak sta nadaljevala pot v [[Egipt]]. Tam je Abraham dobil prvega sina, [[Ismael]]a, a s Sarino egipčansko služkinjo, ki pa jo je moral nagnati od doma. To je pomembno zaradi tega, ker se imajo muslimani za potomce Ismaela in s tem tudi Abrahama. V starosti 100 let pa se jima je končno rodil sin. Ime mu je bilo [[Izak]] in njegovi potomci naj bi bili današnji Judje. To potrjuje tudi dejstvo, da je Abraham obrezal Ismaela pri njegovih trinajstih letih (kot to danes počno muslimani), Izaka pa osmi dan po rojstvu (kakor to še danes počnejo judje). [[Izak]], ki se je poročil z Rebeko, naj bi imel z njo dva sinova, dvojčka, [[Ezav]]a in [[Jakob]]a. Jakob se je rodil za Ezavom, vendar je prevaral oslepelega očeta, tako da ga je ta proglasil za prvorojenca in ta je postal tretji očak Judov (za Abrahamom in Izakom). V starosti se je pokesal, ker je prevaral očeta in brata, in se preimenoval v Izraela. Od tod se njegovi potomci imenujejo Izraeliti. 

Po arheoloških raziskavah je zgodnja judovska kultura naslednica prejšnje, kanaanske, kar se ujema s svetopisemskim poročilom, da je Abraham prišel v Kanaan samo s svojo družino in ne s celim ljudstvom.

Judje so bili v [[Egipt]]u več ali manj sužnji [[Egipčani|Egipčanov]], vsa dokler jih ni rešil [[Mojzes]] (šele potem, ko je Bog poslal nad Egipt 10 nadlog), ki jih je odpeljal čez [[Rdeče morje]] (morje se je razmaknilo). S svojim ljudstvom je nato nekaj desetletij taval po puščavi Arabskega polotoka in na gori [[Sinaj]] mu je Bog izročil tabli z [[Deset Božjih zapovedi|10 božjimi zapovedmi]] (veruj v enega Boga; ne delaj si podob za čaščenje; ne skruni božjega imena; praznuj gospodov dan-soboto; spoštuj očeta in mater; ne ubijaj; ne želi bližnjega žene; ne kradi; ne pričaj po krivem; ne želi tujega). Z ljudstvom, ki mu je sledilo, je nato prispel do Kanaana.

Po številnih bitkah s sosednjimi ljudstvi (v obdobju 200 let) je pod kraljem [[David]]om Kanaan postal izraelsko kraljestvo z glavnim mestom [[Jeruzalem]] (okoli 1000 pr. n. št.). David je nedvomno skoraj vsem poznan, da je premagal [[Goljat]]a, [[filistejci|filistejskega]] vojaka, visokega skoraj tri metre in oblečenega v ščit od glave do pete. Kljub temu ga je David (ki sploh še ni bil vojak, ampak je svojim bratom na bojišče prinesel hrano) premagal s [[frača|fračo]], tako da ga je z enim samim kamnom zadel v čelo oz. sence. Davida je na prestolu nasledil sin [[Salomon]], ki je veljal za zelo modrega ([[Salomonska odločitev]]). Ta je v [[Jeruzalem]]u dal zgraditi [[Salomonov tempelj|prvi tempelj]], v katerem sta bili shranjeni tabli z desetimi božjimi zapovedmi, ki ju je prejel [[Mojzes]] (v [[skrinja zaveze|skrinji zaveze]]). Ta tempelj je bil potem nekajkrat porušen (vdori [[Babilonci|Babiloncev]]) in bolj ali manj [[Drugi tempelj|obnovljen kot drugi tempelj]], dokončno pa so ga ob zasedbi Jeruzalema porušili [[Prva judovsko-rimska vojna|v prvi judovsko-rimski vojni]] [[Rimljani]] leta 70 n. št. (ohranil se je skoraj 1000 let). Danes je ostal od njega le še t. i. zahodni zid, ki velja za najsvetejši in pomemben romarski kraj judov. Znan je tudi kot »zid obžalovanja« oz. »[[zid objokovanja]]«, ker judje ob njem tožijo nad izgubo templja. Del judovske vere je tudi pričakovanje [[Mesija|Mesije]] (odrešenika), ki bo ponovno združil in osvobodil svoje ljudstvo (kakor kralj David) ter ponovno zgradil [[Jeruzalemski tempelj|tretji tempelj]].

Jeruzalem je danes mesto treh religij: judovstva, krščanstva (kot kraj smrti in vstajenja [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]) in [[islam]]a ([[Kupola na skali]]), ki stoji na mestu nekdanjega judovskega templja, od koder je šel na potovanje v nebesa ustanovitelj islama [[Mohamed]], [[mošeja Al Aksa]]. Na samem začetku so [[muslimani]] celo molili obrnjeni proti Jeruzalemu, šele kasneje so začeli moliti obrnjeni proti [[Meka|Meki]]). Vsem trem religijam je torej enoten prednik Abraham.

Ves čas napadov na Kanaan so se Judje razseljevali po svetu. V času rimske nadvlade (ob začetku n. št.), pa vse do [[Križarske vojne|Križarskih vojn]] (okoli 1100 n. št.) so Judje bežali iz Kanaana in se naseljevali najprej vzdolž afriške sredozemske obale, vse do [[Španija|Španije]] in [[Portugalska|Portugalske]]. Kasneje so se začeli naseljevati tudi na sever in po Evropi. V tem času so se tudi razvile različne ločine oz. judovske smeri. Iz tistega časa izvira ločitev na [[Sedfardi|Sefardske]] in [[Aškenazi|Aškenaške]] Jude. Prvi so potomci španskih, drugi pa potomci nemških in vzhodnoevropskih Judov. Razlikujejo se po različnih navadah in različnem izvajanju obredov (razlike pa so bistvu majhne). Kljub mešanju tekom zgodovine (izgon Judov iz Španije v 15. stoletju - ti so se zato preselili v osrednjo in vzhodno Evropo), pa so tudi dandanes ohranili različne navade in sicer tako, da imajo vsaki svoje [[rabin]]e, svoje [[sinagoga|sinagoge]].

Konec 18. stoletja se je v Vzhodni Evropi (območje aškenaških judov) razvil [[hasidizem]], zelo pravoverno gibanje. Za hasidske Jude je značilno, da živijo v ločenih skupnostih od ostalega prebivalstva, se strogo držijo običajev in še vedno izvajajo obrede v [[hebrejščina|hebrejščini]]. Za moške je značilno, da imajo črne obleke, črn klobuk, kodre na senceh, brade; ženske pa so oblečene bolj skromno in če so poročene nosijo lasuljo.
Na drugi strani pa so reformistični judje v ZDA (tja so se selili večinoma [[Sefardi]]) in Zahodni Evropi veliko navad spremenili oz. opustili. Tako imajo obrede v lokalnem jeziku, uvedli so nove molitve, v zadnjih letih lahko tudi ženske postanejo rabini in medse sprejemajo tudi tiste, ki prevzamejo judovsko vero. [[Pravoverni Judje]] (tradicionalisti, ortodoksni) judje teh reformistov (modernizatorjev) ne priznavajo kot prave Jude in jih imajo za [[laik]]e.

Nasploh so priseljeni Judje slej ko prej postali komu v napoto (bodisi vladarjem, kraljem, bodisi drugim vernikom). Zato so jih pogosto preganjali. Kje iskati razlog nedobrodošlosti? Po eni strani so bili Judje prisiljeni da so se naseljevali v mesta, saj na deželi, kot priseljenci, niso dobili zemlje za obdelovanje. V mestih pa se je razvijala trgovina, bančništvo, tam so bili pogosto podjetniki, odvetniki, zdravniki. Krščanska vera je takrat prepovedovala posojanje denarja in obrestno mero, vrzel so pri tem Judje, ki pravice do posesti in kmetijstva niso imeli. Ker so živeli ločeno od drugih prebivalcev, medsebojno pa so bili zelo povezani v skupnosti, so sčasoma postali finančno močni, neodvisni in tudi vplivni. S tem so seveda vzbujali zavist drugih, močno proti propagando pa je skozi stoletja širila [[cerkev (organizacija)|Cerkev]]: Judje so bili večkrat obtoženi neuspešno raziskanih umorov, celo pojava [[Kuga|Kuge]].

V Križarskih vojnah naj bi bilo ubitih več kot 3 mio Judov (in skoraj dvakrat toliko muslimanov). V srednjem veku so jih tako pregnali iz Španije (po 1492) in [[Anglija|Anglije]] (samo iz Španije je bilo izgnanih skoraj 200.000 Judov). Na prehodu v 20. stol. so se dogajali pogromi (kakor imenujejo množične pokole Judov v Rusiji), sledil je [[Holokavst]] med drugo sv. vojno, kjer je bilo pobitih 6 milijonov oz. 1/3 vseh Judov.
Že v 19. stol. se je zaradi vseh preganjanj začel razvijati [[Sionizem]] (Sion=tradicionalno ime za Jeruzalem), gibanje za združitev vseh Judov v skupni državi. Takrat so se tudi prve večje skupine začele naseljevati na ozemlje današnjega Izraela. Gibanje se je krepilo na kongresih in doseglo svoj glavni cilj po drugi sv. vojni z ustanovitvijo države [[Izrael]].

Prav zaradi holokavsta so imele zahodne države (predvsem [[Združene države Amerike|ZDA]]) slabo vest in so po vojni podprle prizadevanja Judov za lastno državo, kjer bodo združeni, zaščiteni in se bodo lahko branili. Tako so leta [[1948]] ustanovili današnjo državo Izrael, vendar so zdaj kot samostojna država trn v peti sosednjim muslimanskim državam, katere so se skupinsko že večkrat združile v vojno z Izraelom (1967, 1973, danes). Antisemitizem ima zelo dolgo zgodovino in žal tudi nepredvidljivo prihodnost.

== Pisni temelji ==

'''[[Tora]]''' (tudi Pentatevh = postava)
Prvih pet knjig judovske svete knjige – Tanak. Ta pa je pravzaprav Stara Zaveza (del Svetega pisma) – skupno s kristjani. [[Tora]] je napisana v hebrejščini in je v obliki dveh rol, zvitkov. Vsebuje 613 zapovedi, ki jih je Bog dal Mojzesu in jih mora poznati vsak veren Jud, že kot otrok. Zunanjost Tore je vedno zelo lepo okrašena. Toro vedno berejo s kazalom ali jad, da se ne bi dotikali besedila ali ga umazali.
Preostali del Tanaka vsebuje razne prerokbe, pesnitve, zgodovinske knjige…

'''[[Talmud]]''' pa je obsežna zbirka spisov, razprav, misli, ki so nastali v prvih stoletjih n. št. in jih je pisalo več kot 2000 rabinov.

'''[[Kabala]]''' je nauk oz. knjiga s filozofsko vsebino iz srednjega veka, katere preučevanju se nekateri posvetijo za celo življenje. Predstavlja in zajema bolj mistični del judovstva, ki na nenavaden in filozofski način razlaga nauke, obrede in simbole judov.

== Obredi ==

Za izvajanje obredov je potrebno 10 polnoletnih moških - minjan (starejših od 13 let) v sinagogi. 

'''[[Sinagoga]]''' (shodnica, kraj shajanja) je središče za čaščenje Boga, za izobraževanje in družbeno življenje. Pri obredih naj bi moški in ženske sedeli ločeno, vsi moški (s kipo) in poročene ženske morajo imeti pokrito glavo. Moški žensk med obredi ne smejo videti, ker naj bi bilo to moteče, zato ženske spremljajo obrede ločeno za zidom, pregrado ali sede na balkonu, galeriji. Središče sinagoge je osrednji, dvignjen prostor – bimah ali almemor, kjer se bere Tora. Le-to hranijo v »skrinji«, ki je vgrajena v zadnjo (navadno vzhodno – v smeri Jeruzalema) steno sinagoge. Poleg je t. i. večna luč, ki predstavlja večno upanje za prihod Mesije, ki jih bo popeljal v obljubljeno deželo. Notranjost ni poslikana (ne delaj si božjih podob- ena izmed zapovedi), okna so visoko, tako da radovedneži od zunaj ne bi motili obredov. 

'''[[Rabin]]''' – učitelj, zdravnik, duhovnik, oče, strokovnjak za branje in interpretacijo Tore; plačuje ga židovska skupnost

'''[[Obrezovanje moških|Obrezovanje]]''' – izvršiti se mora na vsakem moškem potomcu 8. dan po rojstvu (tudi če je to sobota), prestavi se lahko samo zaradi bolezni novorojenca. S tem postane otrok član zaveze med Bogom in njegovim ljudstvom. Dobi tudi hebrejsko ime. Deklice po rojstvu blagoslovijo v rednih dnevnih obredih.

'''[[Bar micva]]''' – pri 13. postanejo fantje polnoletni (dekleta pri 12. – batmicva), kar pomeni, da morajo odslej izpolnjevati vse zapovedi (trije verski obredi dnevno). Na sobotni jutranji molitvi ga  pokličejo naprej in mora brati Toro, kar je zahtevno in terja kar veliko učenja. Sledi velika zabava.

'''[[Judovska poroka|Poroka]]''' – samo med Judi. Ločitev je možna, če se mož s tem strinja. Poroka je veliko slavje, ki jo pripravi nevestina družina. Sestavi se tudi poročna listina – [[ketuba]], v kateri so zapisane pravice ter dolžnosti moža in žene.

'''Smrt in pogreb''' – čim prej po smrti; na judovsko pokopališče, ki je navadno v bližini sinagoge. Truplo v skromnih oblačilih in v navadni leseni, neokrašeni krsti.

Razmerje moški - ženske – moški berejo Toro, jo študirajo, se trikrat dnevno udeležujejo obredov, kar ženskam ni potrebno; one morajo skrbeti za judovski dom, za tradicionalno vzgojo otrok, s čimer imajo zelo pomembno in častno vlogo. Ob poroki se večina pravic nanaša na žensko (zagotovitev doma in socialne oskrbe), v primeru ločitve ji pripade finančni znesek.

'''[[Košer]]''' – judovski način priprave in uživanja hrane. 

Nekaj splošnih pravil: uživajo lahko le meso živali, ki žvečijo in prežvekujejo (to ni recimo [[Domači prašič|prašič]]) in imajo preklana kopita, prepovedano je uživanje lupinarjev, žival mora biti ubita hitro, brez trpljenja, s čistim rezom in iz telesa mora izteči vsa kri (ki predstavlja življenje in je tako presveta za uživanje), mleko in meso se ne smeta uživati skupaj, niti pripravljati z isto posodo in priborom; pitje vina kot simbol veselja.

== Jeziki ==

'''[[Hebrejščina]]''' – prej mrtev jezik so oživili; abeceda ima 22 znakov oz. črk, ki izgledajo sicer zelo drugačne in posebne, a se izgovarjajo podobno kot naše, nimajo samoglasnikov, zato je treba jezik zelo dobro poznati, da lahko bereš; piše in bere se od desne proti levi; danes uradni jezik v Izraelu.

'''[[Jidiš]]''' – jezik se šteje med germanske jezike, ker je osnovan na stari nemščini, vsebuje pa mnoge hebrejske besede, zlasti v zvezi z judovskimi navadami. Pišejo ga praviloma s hebrejskimi črkami, z desne proti levi. Nastal je v Nemčiji in Vzhodni Evropi.

'''[[Ladino]]''' – mešanica srednjeveške španščine (kastiljščine), portugalščine in hebrejščine.

== Prazniki ==
Judje štejejo leta od stvaritve sveta in so trenutno v 5769. letu, ki se je začelo [[29. september|29. septembra]] [[2008]] in se bo končalo [[18. september|18. septembra]] [[2009]]. Koledar je izračunan iz [[Luna|luninih men]], zato je leto za približno enajst dni krajše od [[leto|sončnega leta]]. Leto ima dvanajst mesecev, ki so dolgi od 29 ali  30 dni. Če je potrebno se lahko doda še trinajsti mesec. Prazniki zato niso vedno na isti dan v letu in jih je treba izračunati za vsako leto posebej.

Vsi judovski prazniki imajo trojno razsežnost: spomniti hočejo na kakšno kmečko ali naravno dogajanje, kakšen zgodovinski dogodek, imajo pa tudi verski pomen.  Izključno verski pomen ima edino [[Jom Kipur]]. Na prazničnem koledarju je nekaj veselih ([[Pesah]], [[Šavuot]], [[Sukot]]) in nekaj manj veselih praznikov. 

'''[[Šabat]]''' – sobota, sedmi dan v tednu, dan počitka in razmišljanja, ki traja od petkovega do sobotnega sončnega zahoda. Šabat pomeni popolno vzdržnost od kakršnegakoli dela. Prepovedano je celo prižiganje ognja in potovanje. Osnova za praznik je zapis v [[Sveto pismo|Svetem pismu]], ki pravi, da je [[Bog]] ustvaril vse stvarstvo v šestih dneh, sedmi dan pa je počival (Geneza 2:3). 

'''[[Roš hašana]]''' – judovsko [[Novo leto]], ki se po našem koledarju praznuje septembra ali oktobra. Na ta dan se proslavlja stvaritev sveta. Roš hašana ne spada med »vesele« praznike, ker se s tem dnem začenja desetdnevno obdobje premišljanja in duhovne obnove, ki se konča na Spravni dan ([[Jom Kipur]]). Za Roš hašano je značilno trobljenje na ovnov rog – [[šofar]].

'''[[Jom Kipur]]''' – spravni dan, deseti dan po judovskem Novem letu. Na ta dan se vsi odrasli Judje postijo in nekaj časa preživijo v [[sinagoga|sinagogi]], da bi dobili odpuščanje za svoje grehe. Bog odpusti samo grehe zoper njega, grehi zoper bližnjega pa ostajajo, zato je treba za njihovo odpuščanje prositi svojega  bližnjega. Zanimivo je, da gredo na ta dan v sinagogo tudi tisti Judje, ki niso praktični verniki in s tem izpričajo pripadnost judovskemu narodu. 

'''[[Sukot]]''' ali praznik kolib je kmečki praznik, ki traja sedem dni in je povezan s spravilom poljščin. Judje se na ta dan spominjajo tudi začasnih prebivališč, v katerih so prebivali med tavanjem  iz Egipta v obljubljeno deželo. Ljudje si za praznovanje postavijo začasne kolibe in v njih preživijo vsaj nekaj prazničnih dni.
 
'''[[Hanuka]]''' ali praznik luči se nanaša na zgodovinska dogajanja in čudež, ki naj bi se zgodil v [[tempelj|templju]] v [[Jeruzalem]]u. V [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletja pr. n. št.]] so Judje izgnali tujce, oljenka na osemkrakem svečniku pa je gorela sedem dni, čeprav je bilo v njej olja samo za en dan. Praznik ne proslavlja vojaške zmage, pač pa zmago luči nad temo in šibkejšega nad močnejšim. Za praznik, ki se obhaja decembra, je značilno obdarovanje otrok, tako da je malo podoben načemu Miklavžu in Božiču.

'''[[Pesah]]''' ([[Pasha]]) oziroma judovska [[Velika noč]] je znana tudi v [[krščanstvo|krščanskem]] okolju, saj je [[Zadnja večerja]] pravzaprav judovska pashalna večerja. Praznik se proslavlja marca ali aprila v spomin na izhod Judov iz [[Egipt]]a. V tem času je prepovedano uživanje kvašenega kruha, kar simbolizira stisko in pomanjkanje med izhodom iz Egipta, in vseh jedi, v katerih bi lahko prišlo do še tako majhne fermentacije. Prepoved velja za vse kraje, čase in generacije.  Prva dva dneva sta namenjena pashalnima večerjama, ki potekata po strogo ustaljenem obredu: posvečenje vina in nekvašenega kruha, blagoslovi, branje odlomkov iz Tore in razlag, petje itd.

'''[[Šavuot]]''', praznik tednov ali [[binkošti]] se praznuje petdeset dni po drugi pashalni večerji v spomin na čas, ko je bila Judom izročena [[Tora]]. To naj bi se zgodilo sedem tednov po izhodu iz Egipta. V mnogih judovskih skupnostih je navada, da se na ta dan prebere 613 zapovedi, ki so zapisane v Tori in so jih Judje dolžni spoštovati. 

'''[[Purim]]''', praznik usod in judovski pust je praznik, ki spominja na dogodek iz [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletja pr. n. št]]., ko je [[vezir]] perzijskega kralja določil, da morajo vsi Judje umreti. Mladi Ester je uspelo kralja odvrniti od te namere in hudobnega vezirja so obglavili. Praznik spada med vesele praznike, h kateremu spada obilno in dobro zalito praznično kosilo. Judje, predvsem otroci, se na ta dan našemijo. 

== Simboli ==

'''[[Davidova zvezda]]''' (Magen David) – relativno nov simbol Judov iz 17. stoletja, za katerega je bolj verjetno, da so ga kot »judovski simbol« uvedli Nejudi zato, da bi označevali Jude. To je bilo izrazito tudi v II. sv. vojni, od koder je ta »znak judovstva« še bolj znan. V pristnih upodobitvah sestavljata zvezdo jo dva neločljivo povezana trikotnika, en obrnjen z vrhom navzgor, drugi navzdol. (več razlag: 1. ljudstvo, ki živi med nebom in zemljo-tu je njihov svet; 2. bolj filozofska navezuje se na egiptovsko družbeno ureditev kot pokončno piramido oz. trikotnik z enim, faraonom, na vrhu in obrnjeno piramido oz. trikotnik v grški demokraciji)

'''[[Menora]]''' – najstarejši simbol Judov. Na podlagi podob Salomonovega templja, v katerem naj bi bil tak svečnik. Sedem krakov, za sedem dni v tednu (po eni verziji, naj bi tako vedeli in šteli, kateri dan je; druga verzija pravi da za sedem planetov, ki so jih takrat poznali; sicer pa je tudi v menori, tako kot v zvezdi cela filozofija). Danes v uradnem grbu Izraela.

'''[[Mezuza]]''' – tudi zelo značilen predmet, ki ga imajo judovske hiše oz. stanovanja na desnem podboju vhodnih vrat. Pomeni, da tu živi verna družina. Gre za mini zvitke z odlomki iz Tore, ki so znotraj umetelno izdelanega okraska, predmeta.

'''[[Hanukija]]''' - [[Devetkraki svečnik]] 

'''[[Tefilin, filakterije]]''' – škatlica v kateri so zvitki vrstic iz Tore; škatlico si s trakom povežejo na glavo oz. čelo, drugi trak si ovijejo okoli roke, ki je najbližje srcu, kar pomeni, da častijo Boga z glavo in srcem.

'''[[Brit mila]]''' – pripomočki za obred obrezovanja (nož, sponka, lij, čaša, skodelica)

== Viri ==
* [http://www.jewishcommunity.si/jss/D-jinj.asp Filip Fišer, Judje in Judovstvo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081016070535/http://www.jewishcommunity.si/jss/D-jinj.asp |date=2008-10-16 }}
* [http://www.biblija.net/biblija.cgi?lang=sl Biblija.net, Svetopisemska družba Slovenije]
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[Jud ali Žid]]
* [[holokavst]]
* [[seznam verskih skupin]]

[[Kategorija:Judovstvo]]
[[Kategorija:Judje|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qphx1y9iu078nspikw06q064yonunak</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678089</id>
      <parentid>6678088</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T06:16:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30205-71</username>
        <id>260222</id>
      </contributor>
      <comment>67</comment>
      <origin>6678089</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27676" sha1="2c0pcvp409n72t7x8mhbl2c75t39mi0" xml:space="preserve">{{Več virov}}[[Slika:Judje.JPG|thumb|right|&lt;center&gt;[[Albert Einstein]] ● [[Sigmund Freud]] ● [[Golda Meir]] ● [[Harrison Ford]] ● [[Ralph Lauren]] ● [[Steven Spielberg]] ● [[Marilyn Monroe]] ● [[Jake Gyllenhaal]] ● [[Sarah Jessica Parker]]&lt;/center&gt;]]

'''Júdje''' ('''Júdi''', ali '''Žídje''' in '''Žídi''' ter '''Izraeliti''' in '''Jevreji''', kar danes velja za manj primerno; [[hebrejščina|hebrejsko]] יהודים, ''jehudim'') so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] in je v genetskem jedru sorodna [[ljudstvo]]m [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]]. V judovstvu je razmerje med genetsko, versko in kulturno komponento kompleksno. Poleg samoopredelitve pripadnosti judovstvu so bolj, kot pri večini drugih skupin, pomembna skupnostna pravila sprejema; verska in pravna. 

Stara judovska kultura je nastala kot nadaljevanje predzgodovinske kulture [[Kanaan]]cev na področju sedanjih držav [[Izrael]], [[Država Palestina|Palestina]], [[Libanon]] in [[Sirija]]. Večina Judov živi izven zgodovinske domovine vse od porušitve prvega [[Salomon]]ovega  [[Salomonov tempelj|templja]] v 6. stoletju pr. n. št. Razkropili so se najprej po bližnjih deželah, kasneje po [[Rimsko cesarstvo|rimskem cesarstvu]]. V [[Srednji vek|srednjem]] in [[Novi vek|novem veku]] so se Judi še veliko selili, največ zaradi preganjanja. V [[Hitler|Hitlerjevi Nemčiji]] ter v zasedenih in pridruženih ([[Sile osi|kvizlinških]]) državah so doživeli množični poboj – [[holokavst]]. Od okoli 15 milijonov Judov pred [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bilo pobitih okoli 6 milijonov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2008/jul/26/second.world.war|title=The Jewish avengers who survived the death camps and tracked down their tormentors|date=25. 7. 2008|accessdate=8. 5. 2018|website=the Guardian|publisher=|last=Freedland|first=Jonathan|language=en}}&lt;/ref&gt; Številčno si judovstvo še ni opomoglo. Približno 40 % (6 milijonov) od skupno 12–14 milijonov Judov živi v judovski državi Izraelu, ostale večje skupnosti se nahajajo v [[Združene države Amerike|ZDA]]  (okoli 5,2 milijona) in [[Evropa|Evropi]].

== Delitev Judov ==
Delitve Judov litev identitete

Poleg osebne opredelitve pripadnosti k judovski skupnosti je praktično pomembna pravna in družbena (skupinska) opredelitev. 

Država Izrael omogoča pridobitev državljanstva na osnovi rodu vsem osebam, ki lahko dokažejo, da je vsaj eden izmed starih staršev bil Jud (vsaj četrtina judovske &quot;krvi&quot;). Enak kriterij so določali [[nacizem|nacistični]] [[nürnberški rasni zakoni]]. Skladnost ni naključna: država Izrael sprejema pod okrilje vse, ki so bili preganjani v nacistični Nemčiji. Podelitev izraelskega državljanstva po krvi se ne ozira na veroizpoved, pridržujejo pa si pravico zavrniti osebo, ki bi lahko bila varnostno tveganje. 

Izrael, ki je v marsičem [[Teokracija|teokratska]] država, ima ločena pravila za pripadnike judovstva, Jude po nacionalnosti in druge državljane Izraela ([[Arabci|Arabce]] in druge).  

Verska pravila o judovstvu so strožja in največkrat temeljijo na potomstvu po materi. Pripadnost k Judovstvu priznavajo kot rasno-narodnostni skupini osebam, rojenim judovski materi, ne glede na versko prepričanje osebe. Takega mnenja je celo večina [[Ortodoksni Judje|ortodoksnih Judov]].

Oseba se lahko pridruži judovstvu (veri) po zahtevnem postopku. Po formalnem sprejemu v judovsko vero za osebo veljajo enaka pravila kot za dednega Juda.

Zaradi rasnih zakonov, tako srednjeveških kot kasnejših, so se mnogi Judje prekrstili. Genetska študija&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,463564,00.html|title=Study: 20 Percent of Spanish, Portuguese Have Jewish Ancestry|newspaper=Fox News Channel|date=December 8, 2008}}&lt;/ref&gt; navaja, da ima 19,8% prebivalstva [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] genetske značilnosti judovskega izvora, 11% prebivalstva pa lahko pripišemo severnoafriškemu ([[Mavri|mavrskemu]]) izvoru.

=== Geografija judovskih skupin ===

=== Judovske verske ločine ===
==== [[Ortodoksni Judje]] ====
[[Ortodoksni Judje|Pravoverni Judi]] živijo po vzoru tradicionalnih vrednot in upoštevajo nauke Tore. Spadajo v okvir [[Hasidijski Judje|Hasidijskega judovstva]], ki se je začelo v vzhodni Evropi. Veliko Judov v sklopu te skupine opravi študij [[Tora|Tore]] in veruje v zapisano v [[Stara zaveza|Stari zavezi]]. Ženske in moški med obredi v sinagogi sedijo ločeno. Nasprotujejo mešanim porokam (med Judi in Nejudi), uživajo v glavnem [[Košer hrana|košersko hrano]], največ pa jih živi v Izraelu (800.000) in v vzhodni Evropi.

==== [[Konzervativni Judje]] ====
Pripadniki konzervativne ločine judovstva verujejo v tradicionalne judovske vrednote, a so odprtejši za moderni način življenja. Pri čaščenju v [[Sinagoga|sinagogi]] ne uporabljajo strogo hebrejščine in nosijo oblačila, po katerih se ne razlikujejo od poganov (Nejudov). V Severni Ameriki in v Evropi je med Judi velik del konzervativnih.
==== [[Reformirano judovstvo|Reformirani Judje]] ====
Reformirani Judje sicer poudarjajo pomen starozaveznega dela [[Stara zaveza|Biblije]], vendar jih večina vsaj deloma ne verjame napisanemu. Pri obredih v sinagogi redko uporabljajo [[Hebrejščina|hebrejščino]], ki je danes uporabljena v Izraelu. Njihovi verski obredi potekajo v nacionalnih jezikih držav kjer živijo, ženske in moški v sinagogi niso deljeni. Večina reformiranih Judov živi v Evropi in v Severni Ameriki.

==== [[Mesijanski Judje]] ====
Mesijanski Judje so Judje, ki verjamejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] mesija. Poleg tega, da sprejemajo Jezusa kot božanskega mesijo v [[Tanak|Tanaku]], mesijanski Judje verjamejo, da je Jezus edina pot v nebesa in da judovska zakonodaja iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]] ne prispeva k odrešitvi. V teh svojih prepričanjih se ostro razlikujejo od drugih judovskih ločin.

== Judje v Sloveniji ==
{{glavni|Judje v Sloveniji}}
V Ljubljani so se Judje naselili v začetku 13. stoletja, gospodarski in kulturni center pa so do 15. stoletja imeli v [[Maribor]]u. Svojo judovsko skupnost sta imela tudi [[Seznam ulic v Piranu|Piran]] in [[Gorica, Italija|Gorica]]. [[Habsburžani]] so jih konec 15. in v začetku 16. stoletja izgnali. Naselili so se v [[Prekmurje|Prekmurju]], kjer so v 18. stoletju ustanovili skupnosti v Lendavi in Murski Soboti. Danes ima Judovska skupnost sedež v Ljubljani in podporo [[diaspora|diaspore]] (narodnostna ali verska skupnost, ki živi raztresena na ozemlju druge narodnosti ali vere). [[Sinagoga|Sinagoge]] počasi obnavljajo, kot galerije in kulturno umetniški center delujeta sinagogi v [[Sinagoga Lendava|Lendavi]] in [[Sinagoga Maribor|Mariboru]]. Obredov v [[sinagoga]]h v Sloveniji še zmeraj ni (najbližji sta v [[Trst]]u in [[Zagreb]]u).

== Zgodovina Judov ==

Začetki segajo v dobo pred 4000 leti, je druga najstarejša svetovna vera, za [[Hinduizem|Hinduizmom]]. Judovska vera je nastala na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v [[nomadi|nomadskem]] ljudstvu [[Hebrejci|Hebrejcev]]. Ti so za razliko od okoliških [[politeizem|politeističnih]] ljudstev verovali le v enega Boga. Legendarni začetnik vere je bil [[Abraham]], ki je postavil temelje [[monoteizem|monoteizma]] tudi za druge religije, med drugim [[krščanstvo|krščanske]] religije in [[islam]]. 

Dogodke tega časa zajema [[Biblija]], ki pravi, da [[Abraham]] in njegova žena [[Sara]] nista mogla imeti otrok in neke noči je Bog govoril z Abrahamom in mu ukazal, naj zapustita rodno deželo [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] in se preselita v [[Kanaan]] (pokrajina v današnjem [[Izrael]]u in [[Jordanija|Jordaniji]]). Tam bosta imela veliko potomcev, ki bodo postali velik narod in bodo imeli svojo državo (Kanaan je zato tudi »obljubljena dežela«). V starosti 75 let je Abraham s [[Sara|Saro]] krenil na pot, zaradi revščine in lakote pa nista ostala v Kanaanu, ampak sta nadaljevala pot v [[Egipt]]. Tam je Abraham dobil prvega sina, [[Ismael]]a, a s Sarino egipčansko služkinjo, ki pa jo je moral nagnati od doma. To je pomembno zaradi tega, ker se imajo muslimani za potomce Ismaela in s tem tudi Abrahama. V starosti 100 let pa se jima je končno rodil sin. Ime mu je bilo [[Izak]] in njegovi potomci naj bi bili današnji Judje. To potrjuje tudi dejstvo, da je Abraham obrezal Ismaela pri njegovih trinajstih letih (kot to danes počno muslimani), Izaka pa osmi dan po rojstvu (kakor to še danes počnejo judje). [[Izak]], ki se je poročil z Rebeko, naj bi imel z njo dva sinova, dvojčka, [[Ezav]]a in [[Jakob]]a. Jakob se je rodil za Ezavom, vendar je prevaral oslepelega očeta, tako da ga je ta proglasil za prvorojenca in ta je postal tretji očak Judov (za Abrahamom in Izakom). V starosti se je pokesal, ker je prevaral očeta in brata, in se preimenoval v Izraela. Od tod se njegovi potomci imenujejo Izraeliti. 

Po arheoloških raziskavah je zgodnja judovska kultura naslednica prejšnje, kanaanske, kar se ujema s svetopisemskim poročilom, da je Abraham prišel v Kanaan samo s svojo družino in ne s celim ljudstvom.

Judje so bili v [[Egipt]]u več ali manj sužnji [[Egipčani|Egipčanov]], vsa dokler jih ni rešil [[Mojzes]] (šele potem, ko je Bog poslal nad Egipt 10 nadlog), ki jih je odpeljal čez [[Rdeče morje]] (morje se je razmaknilo). S svojim ljudstvom je nato nekaj desetletij taval po puščavi Arabskega polotoka in na gori [[Sinaj]] mu je Bog izročil tabli z [[Deset Božjih zapovedi|10 božjimi zapovedmi]] (veruj v enega Boga; ne delaj si podob za čaščenje; ne skruni božjega imena; praznuj gospodov dan-soboto; spoštuj očeta in mater; ne ubijaj; ne želi bližnjega žene; ne kradi; ne pričaj po krivem; ne želi tujega). Z ljudstvom, ki mu je sledilo, je nato prispel do Kanaana.

Po številnih bitkah s sosednjimi ljudstvi (v obdobju 200 let) je pod kraljem [[David]]om Kanaan postal izraelsko kraljestvo z glavnim mestom [[Jeruzalem]] (okoli 1000 pr. n. št.). David je nedvomno skoraj vsem poznan, da je premagal [[Goljat]]a, [[filistejci|filistejskega]] vojaka, visokega skoraj tri metre in oblečenega v ščit od glave do pete. Kljub temu ga je David (ki sploh še ni bil vojak, ampak je svojim bratom na bojišče prinesel hrano) premagal s [[frača|fračo]], tako da ga je z enim samim kamnom zadel v čelo oz. sence. Davida je na prestolu nasledil sin [[Salomon]], ki je veljal za zelo modrega ([[Salomonska odločitev]]). Ta je v [[Jeruzalem]]u dal zgraditi [[Salomonov tempelj|prvi tempelj]], v katerem sta bili shranjeni tabli z desetimi božjimi zapovedmi, ki ju je prejel [[Mojzes]] (v [[skrinja zaveze|skrinji zaveze]]). Ta tempelj je bil potem nekajkrat porušen (vdori [[Babilonci|Babiloncev]]) in bolj ali manj [[Drugi tempelj|obnovljen kot drugi tempelj]], dokončno pa so ga ob zasedbi Jeruzalema porušili [[Prva judovsko-rimska vojna|v prvi judovsko-rimski vojni]] [[Rimljani]] leta 70 n. št. (ohranil se je skoraj 1000 let). Danes je ostal od njega le še t. i. zahodni zid, ki velja za najsvetejši in pomemben romarski kraj judov. Znan je tudi kot »zid obžalovanja« oz. »[[zid objokovanja]]«, ker judje ob njem tožijo nad izgubo templja. Del judovske vere je tudi pričakovanje [[Mesija|Mesije]] (odrešenika), ki bo ponovno združil in osvobodil svoje ljudstvo (kakor kralj David) ter ponovno zgradil [[Jeruzalemski tempelj|tretji tempelj]].

Jeruzalem je danes mesto treh religij: judovstva, krščanstva (kot kraj smrti in vstajenja [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]) in [[islam]]a ([[Kupola na skali]]), ki stoji na mestu nekdanjega judovskega templja, od koder je šel na potovanje v nebesa ustanovitelj islama [[Mohamed]], [[mošeja Al Aksa]]. Na samem začetku so [[muslimani]] celo molili obrnjeni proti Jeruzalemu, šele kasneje so začeli moliti obrnjeni proti [[Meka|Meki]]). Vsem trem religijam je torej enoten prednik Abraham.

Ves čas napadov na Kanaan so se Judje razseljevali po svetu. V času rimske nadvlade (ob začetku n. št.), pa vse do [[Križarske vojne|Križarskih vojn]] (okoli 1100 n. št.) so Judje bežali iz Kanaana in se naseljevali najprej vzdolž afriške sredozemske obale, vse do [[Španija|Španije]] in [[Portugalska|Portugalske]]. Kasneje so se začeli naseljevati tudi na sever in po Evropi. V tem času so se tudi razvile različne ločine oz. judovske smeri. Iz tistega časa izvira ločitev na [[Sedfardi|Sefardske]] in [[Aškenazi|Aškenaške]] Jude. Prvi so potomci španskih, drugi pa potomci nemških in vzhodnoevropskih Judov. Razlikujejo se po različnih navadah in različnem izvajanju obredov (razlike pa so bistvu majhne). Kljub mešanju tekom zgodovine (izgon Judov iz Španije v 15. stoletju - ti so se zato preselili v osrednjo in vzhodno Evropo), pa so tudi dandanes ohranili različne navade in sicer tako, da imajo vsaki svoje [[rabin]]e, svoje [[sinagoga|sinagoge]].

Konec 18. stoletja se je v Vzhodni Evropi (območje aškenaških judov) razvil [[hasidizem]], zelo pravoverno gibanje. Za hasidske Jude je značilno, da živijo v ločenih skupnostih od ostalega prebivalstva, se strogo držijo običajev in še vedno izvajajo obrede v [[hebrejščina|hebrejščini]]. Za moške je značilno, da imajo črne obleke, črn klobuk, kodre na senceh, brade; ženske pa so oblečene bolj skromno in če so poročene nosijo lasuljo.
Na drugi strani pa so reformistični judje v ZDA (tja so se selili večinoma [[Sefardi]]) in Zahodni Evropi veliko navad spremenili oz. opustili. Tako imajo obrede v lokalnem jeziku, uvedli so nove molitve, v zadnjih letih lahko tudi ženske postanejo rabini in medse sprejemajo tudi tiste, ki prevzamejo judovsko vero. [[Pravoverni Judje]] (tradicionalisti, ortodoksni) judje teh reformistov (modernizatorjev) ne priznavajo kot prave Jude in jih imajo za [[laik]]e.

Nasploh so priseljeni Judje slej ko prej postali komu v napoto (bodisi vladarjem, kraljem, bodisi drugim vernikom). Zato so jih pogosto preganjali. Kje iskati razlog nedobrodošlosti? Po eni strani so bili Judje prisiljeni da so se naseljevali v mesta, saj na deželi, kot priseljenci, niso dobili zemlje za obdelovanje. V mestih pa se je razvijala trgovina, bančništvo, tam so bili pogosto podjetniki, odvetniki, zdravniki. Krščanska vera je takrat prepovedovala posojanje denarja in obrestno mero, vrzel so pri tem Judje, ki pravice do posesti in kmetijstva niso imeli. Ker so živeli ločeno od drugih prebivalcev, medsebojno pa so bili zelo povezani v skupnosti, so sčasoma postali finančno močni, neodvisni in tudi vplivni. S tem so seveda vzbujali zavist drugih, močno proti propagando pa je skozi stoletja širila [[cerkev (organizacija)|Cerkev]]: Judje so bili večkrat obtoženi neuspešno raziskanih umorov, celo pojava [[Kuga|Kuge]].

V Križarskih vojnah naj bi bilo ubitih več kot 3 mio Judov (in skoraj dvakrat toliko muslimanov). V srednjem veku so jih tako pregnali iz Španije (po 1492) in [[Anglija|Anglije]] (samo iz Španije je bilo izgnanih skoraj 200.000 Judov). Na prehodu v 20. stol. so se dogajali pogromi (kakor imenujejo množične pokole Judov v Rusiji), sledil je [[Holokavst]] med drugo sv. vojno, kjer je bilo pobitih 6 milijonov oz. 1/3 vseh Judov.
Že v 19. stol. se je zaradi vseh preganjanj začel razvijati [[Sionizem]] (Sion=tradicionalno ime za Jeruzalem), gibanje za združitev vseh Judov v skupni državi. Takrat so se tudi prve večje skupine začele naseljevati na ozemlje današnjega Izraela. Gibanje se je krepilo na kongresih in doseglo svoj glavni cilj po drugi sv. vojni z ustanovitvijo države [[Izrael]].

Prav zaradi holokavsta so imele zahodne države (predvsem [[Združene države Amerike|ZDA]]) slabo vest in so po vojni podprle prizadevanja Judov za lastno državo, kjer bodo združeni, zaščiteni in se bodo lahko branili. Tako so leta [[1948]] ustanovili današnjo državo Izrael, vendar so zdaj kot samostojna država trn v peti sosednjim muslimanskim državam, katere so se skupinsko že večkrat združile v vojno z Izraelom (1967, 1973, danes). Antisemitizem ima zelo dolgo zgodovino in žal tudi nepredvidljivo prihodnost.

== Pisni temelji ==

'''[[Tora]]''' (tudi Pentatevh = postava)
Prvih pet knjig judovske svete knjige – Tanak. Ta pa je pravzaprav Stara Zaveza (del Svetega pisma) – skupno s kristjani. [[Tora]] je napisana v hebrejščini in je v obliki dveh rol, zvitkov. Vsebuje 613 zapovedi, ki jih je Bog dal Mojzesu in jih mora poznati vsak veren Jud, že kot otrok. Zunanjost Tore je vedno zelo lepo okrašena. Toro vedno berejo s kazalom ali jad, da se ne bi dotikali besedila ali ga umazali.
Preostali del Tanaka vsebuje razne prerokbe, pesnitve, zgodovinske knjige…

'''[[Talmud]]''' pa je obsežna zbirka spisov, razprav, misli, ki so nastali v prvih stoletjih n. št. in jih je pisalo več kot 2000 rabinov.

'''[[Kabala]]''' je nauk oz. knjiga s filozofsko vsebino iz srednjega veka, katere preučevanju se nekateri posvetijo za celo življenje. Predstavlja in zajema bolj mistični del judovstva, ki na nenavaden in filozofski način razlaga nauke, obrede in simbole judov.

== Obredi ==

Za izvajanje obredov je potrebno 10 polnoletnih moških - minjan (starejših od 13 let) v sinagogi. 

'''[[Sinagoga]]''' (shodnica, kraj shajanja) je središče za čaščenje Boga, za izobraževanje in družbeno življenje. Pri obredih naj bi moški in ženske sedeli ločeno, vsi moški (s kipo) in poročene ženske morajo imeti pokrito glavo. Moški žensk med obredi ne smejo videti, ker naj bi bilo to moteče, zato ženske spremljajo obrede ločeno za zidom, pregrado ali sede na balkonu, galeriji. Središče sinagoge je osrednji, dvignjen prostor – bimah ali almemor, kjer se bere Tora. Le-to hranijo v »skrinji«, ki je vgrajena v zadnjo (navadno vzhodno – v smeri Jeruzalema) steno sinagoge. Poleg je t. i. večna luč, ki predstavlja večno upanje za prihod Mesije, ki jih bo popeljal v obljubljeno deželo. Notranjost ni poslikana (ne delaj si božjih podob- ena izmed zapovedi), okna so visoko, tako da radovedneži od zunaj ne bi motili obredov. 

'''[[Rabin]]''' – učitelj, zdravnik, duhovnik, oče, strokovnjak za branje in interpretacijo Tore; plačuje ga židovska skupnost

'''[[Obrezovanje moških|Obrezovanje]]''' – izvršiti se mora na vsakem moškem potomcu 8. dan po rojstvu (tudi če je to sobota), prestavi se lahko samo zaradi bolezni novorojenca. S tem postane otrok član zaveze med Bogom in njegovim ljudstvom. Dobi tudi hebrejsko ime. Deklice po rojstvu blagoslovijo v rednih dnevnih obredih.

'''[[Bar micva]]''' – pri 13. postanejo fantje polnoletni (dekleta pri 12. – batmicva), kar pomeni, da morajo odslej izpolnjevati vse zapovedi (trije verski obredi dnevno). Na sobotni jutranji molitvi ga  pokličejo naprej in mora brati Toro, kar je zahtevno in terja kar veliko učenja. Sledi velika zabava.

'''[[Judovska poroka|Poroka]]''' – samo med Judi. Ločitev je možna, če se mož s tem strinja. Poroka je veliko slavje, ki jo pripravi nevestina družina. Sestavi se tudi poročna listina – [[ketuba]], v kateri so zapisane pravice ter dolžnosti moža in žene.

'''Smrt in pogreb''' – čim prej po smrti; na judovsko pokopališče, ki je navadno v bližini sinagoge. Truplo v skromnih oblačilih in v navadni leseni, neokrašeni krsti.

Razmerje moški - ženske – moški berejo Toro, jo študirajo, se trikrat dnevno udeležujejo obredov, kar ženskam ni potrebno; one morajo skrbeti za judovski dom, za tradicionalno vzgojo otrok, s čimer imajo zelo pomembno in častno vlogo. Ob poroki se večina pravic nanaša na žensko (zagotovitev doma in socialne oskrbe), v primeru ločitve ji pripade finančni znesek.

'''[[Košer]]''' – judovski način priprave in uživanja hrane. 

Nekaj splošnih pravil: uživajo lahko le meso živali, ki žvečijo in prežvekujejo (to ni recimo [[Domači prašič|prašič]]) in imajo preklana kopita, prepovedano je uživanje lupinarjev, žival mora biti ubita hitro, brez trpljenja, s čistim rezom in iz telesa mora izteči vsa kri (ki predstavlja življenje in je tako presveta za uživanje), mleko in meso se ne smeta uživati skupaj, niti pripravljati z isto posodo in priborom; pitje vina kot simbol veselja.

== Jeziki ==

'''[[Hebrejščina]]''' – prej mrtev jezik so oživili; abeceda ima 22 znakov oz. črk, ki izgledajo sicer zelo drugačne in posebne, a se izgovarjajo podobno kot naše, nimajo samoglasnikov, zato je treba jezik zelo dobro poznati, da lahko bereš; piše in bere se od desne proti levi; danes uradni jezik v Izraelu.

'''[[Jidiš]]''' – jezik se šteje med germanske jezike, ker je osnovan na stari nemščini, vsebuje pa mnoge hebrejske besede, zlasti v zvezi z judovskimi navadami. Pišejo ga praviloma s hebrejskimi črkami, z desne proti levi. Nastal je v Nemčiji in Vzhodni Evropi.

'''[[Ladino]]''' – mešanica srednjeveške španščine (kastiljščine), portugalščine in hebrejščine.

== Prazniki ==
Judje štejejo leta od stvaritve sveta in so trenutno v 5769. letu, ki se je začelo [[29. september|29. septembra]] [[2008]] in se bo končalo [[18. september|18. septembra]] [[2009]]. Koledar je izračunan iz [[Luna|luninih men]], zato je leto za približno enajst dni krajše od [[leto|sončnega leta]]. Leto ima dvanajst mesecev, ki so dolgi od 29 ali  30 dni. Če je potrebno se lahko doda še trinajsti mesec. Prazniki zato niso vedno na isti dan v letu in jih je treba izračunati za vsako leto posebej.

Vsi judovski prazniki imajo trojno razsežnost: spomniti hočejo na kakšno kmečko ali naravno dogajanje, kakšen zgodovinski dogodek, imajo pa tudi verski pomen.  Izključno verski pomen ima edino [[Jom Kipur]]. Na prazničnem koledarju je nekaj veselih ([[Pesah]], [[Šavuot]], [[Sukot]]) in nekaj manj veselih praznikov. 

'''[[Šabat]]''' – sobota, sedmi dan v tednu, dan počitka in razmišljanja, ki traja od petkovega do sobotnega sončnega zahoda. Šabat pomeni popolno vzdržnost od kakršnegakoli dela. Prepovedano je celo prižiganje ognja in potovanje. Osnova za praznik je zapis v [[Sveto pismo|Svetem pismu]], ki pravi, da je [[Bog]] ustvaril vse stvarstvo v šestih dneh, sedmi dan pa je počival (Geneza 2:3). 

'''[[Roš hašana]]''' – judovsko [[Novo leto]], ki se po našem koledarju praznuje septembra ali oktobra. Na ta dan se proslavlja stvaritev sveta. Roš hašana ne spada med »vesele« praznike, ker se s tem dnem začenja desetdnevno obdobje premišljanja in duhovne obnove, ki se konča na Spravni dan ([[Jom Kipur]]). Za Roš hašano je značilno trobljenje na ovnov rog – [[šofar]].

'''[[Jom Kipur]]''' – spravni dan, deseti dan po judovskem Novem letu. Na ta dan se vsi odrasli Judje postijo in nekaj časa preživijo v [[sinagoga|sinagogi]], da bi dobili odpuščanje za svoje grehe. Bog odpusti samo grehe zoper njega, grehi zoper bližnjega pa ostajajo, zato je treba za njihovo odpuščanje prositi svojega  bližnjega. Zanimivo je, da gredo na ta dan v sinagogo tudi tisti Judje, ki niso praktični verniki in s tem izpričajo pripadnost judovskemu narodu. 

'''[[Sukot]]''' ali praznik kolib je kmečki praznik, ki traja sedem dni in je povezan s spravilom poljščin. Judje se na ta dan spominjajo tudi začasnih prebivališč, v katerih so prebivali med tavanjem  iz Egipta v obljubljeno deželo. Ljudje si za praznovanje postavijo začasne kolibe in v njih preživijo vsaj nekaj prazničnih dni.
 
'''[[Hanuka]]''' ali praznik luči se nanaša na zgodovinska dogajanja in čudež, ki naj bi se zgodil v [[tempelj|templju]] v [[Jeruzalem]]u. V [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletja pr. n. št.]] so Judje izgnali tujce, oljenka na osemkrakem svečniku pa je gorela sedem dni, čeprav je bilo v njej olja samo za en dan. Praznik ne proslavlja vojaške zmage, pač pa zmago luči nad temo in šibkejšega nad močnejšim. Za praznik, ki se obhaja decembra, je značilno obdarovanje otrok, tako da je malo podoben načemu Miklavžu in Božiču.

'''[[Pesah]]''' ([[Pasha]]) oziroma judovska [[Velika noč]] je znana tudi v [[krščanstvo|krščanskem]] okolju, saj je [[Zadnja večerja]] pravzaprav judovska pashalna večerja. Praznik se proslavlja marca ali aprila v spomin na izhod Judov iz [[Egipt]]a. V tem času je prepovedano uživanje kvašenega kruha, kar simbolizira stisko in pomanjkanje med izhodom iz Egipta, in vseh jedi, v katerih bi lahko prišlo do še tako majhne fermentacije. Prepoved velja za vse kraje, čase in generacije.  Prva dva dneva sta namenjena pashalnima večerjama, ki potekata po strogo ustaljenem obredu: posvečenje vina in nekvašenega kruha, blagoslovi, branje odlomkov iz Tore in razlag, petje itd.

'''[[Šavuot]]''', praznik tednov ali [[binkošti]] se praznuje petdeset dni po drugi pashalni večerji v spomin na čas, ko je bila Judom izročena [[Tora]]. To naj bi se zgodilo sedem tednov po izhodu iz Egipta. V mnogih judovskih skupnostih je navada, da se na ta dan prebere 613 zapovedi, ki so zapisane v Tori in so jih Judje dolžni spoštovati. 

'''[[Purim]]''', praznik usod in judovski pust je praznik, ki spominja na dogodek iz [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletja pr. n. št]]., ko je [[vezir]] perzijskega kralja določil, da morajo vsi Judje umreti. Mladi Ester je uspelo kralja odvrniti od te namere in hudobnega vezirja so obglavili. Praznik spada med vesele praznike, h kateremu spada obilno in dobro zalito praznično kosilo. Judje, predvsem otroci, se na ta dan našemijo. 

== Simboli ==

'''[[Davidova zvezda]]''' (Magen David) – relativno nov simbol Judov iz 17. stoletja, za katerega je bolj verjetno, da so ga kot »judovski simbol« uvedli Nejudi zato, da bi označevali Jude. To je bilo izrazito tudi v II. sv. vojni, od koder je ta »znak judovstva« še bolj znan. V pristnih upodobitvah sestavljata zvezdo jo dva neločljivo povezana trikotnika, en obrnjen z vrhom navzgor, drugi navzdol. (več razlag: 1. ljudstvo, ki živi med nebom in zemljo-tu je njihov svet; 2. bolj filozofska navezuje se na egiptovsko družbeno ureditev kot pokončno piramido oz. trikotnik z enim, faraonom, na vrhu in obrnjeno piramido oz. trikotnik v grški demokraciji)

'''[[Menora]]''' – najstarejši simbol Judov. Na podlagi podob Salomonovega templja, v katerem naj bi bil tak svečnik. Sedem krakov, za sedem dni v tednu (po eni verziji, naj bi tako vedeli in šteli, kateri dan je; druga verzija pravi da za sedem planetov, ki so jih takrat poznali; sicer pa je tudi v menori, tako kot v zvezdi cela filozofija). Danes v uradnem grbu Izraela.

'''[[Mezuza]]''' – tudi zelo značilen predmet, ki ga imajo judovske hiše oz. stanovanja na desnem podboju vhodnih vrat. Pomeni, da tu živi verna družina. Gre za mini zvitke z odlomki iz Tore, ki so znotraj umetelno izdelanega okraska, predmeta.

'''[[Hanukija]]''' - [[Devetkraki svečnik]] 

'''[[Tefilin, filakterije]]''' – škatlica v kateri so zvitki vrstic iz Tore; škatlico si s trakom povežejo na glavo oz. čelo, drugi trak si ovijejo okoli roke, ki je najbližje srcu, kar pomeni, da častijo Boga z glavo in srcem.

'''[[Brit mila]]''' – pripomočki za obred obrezovanja (nož, sponka, lij, čaša, skodelica)

== Viri ==
* [http://www.jewishcommunity.si/jss/D-jinj.asp Filip Fišer, Judje in Judovstvo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081016070535/http://www.jewishcommunity.si/jss/D-jinj.asp |date=2008-10-16 }}
* [http://www.biblija.net/biblija.cgi?lang=sl Biblija.net, Svetopisemska družba Slovenije]
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[Jud ali Žid]]
* [[holokavst]]
* [[seznam verskih skupin]]

[[Kategorija:Judovstvo]]
[[Kategorija:Judje|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2c0pcvp409n72t7x8mhbl2c75t39mi0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678090</id>
      <parentid>6678089</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T06:19:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30205-71</username>
        <id>260222</id>
      </contributor>
      <comment>Dcxfyjumfdutjdyjfkdtuukc</comment>
      <origin>6678090</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27708" sha1="iyhzccp1q41nef07xabnp6i87p3hinj" xml:space="preserve">{{Več virov}}[[Slika:Judje.JPG|thumb|right|&lt;center&gt;[[Albert Einstein]] ● [[Sigmund Freud]] ● [[Golda Meir]] ● [[Harrison Ford]] ● [[Ralph Lauren]] ● [[Steven Spielberg]] ● [[Marilyn Monroe]] ● [[Jake Gyllenhaal]] ● [[Sarah Jessica Parker]]&lt;/center&gt;]]

'''Júdje''' ('''Júdi''', ali '''Žídje''' in '''Žídi''' ter '''Izraeliti''' in '''Jevreji''', kar danes velja za manj primerno; [[hebrejščina|hebrejsko]] יהודים, ''jehudim'') so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] in je v genetskem jedru sorodna [[ljudstvo]]m [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]]. V judovstvu je razmerje med genetsko, versko in kulturno komponento kompleksno. Poleg samoopredelitve pripadnosti judovstvu so bolj, kot pri večini drugih skupin, pomembna skupnostna pravila sprejema; verska in pravna. 

Stara judovska kultura je nastala kot nadaljevanje predzgodovinske kulture [[Kanaan]]cev na področju sedanjih držav [[Izrael]], [[Država Palestina|Palestina]], [[Libanon]] in [[Sirija]]. Večina Judov živi izven zgodovinske domovine vse od porušitve prvega [[Salomon]]ovega  [[Salomonov tempelj|templja]] v 6. stoletju pr. n. št. Razkropili so se najprej po bližnjih deželah, kasneje po [[Rimsko cesarstvo|rimskem cesarstvu]]. V [[Srednji vek|srednjem]] in [[Novi vek|novem veku]] so se Judi še veliko selili, največ zaradi preganjanja. V [[Hitler|Hitlerjevi Nemčiji]] ter v zasedenih in pridruženih ([[Sile osi|kvizlinških]]) državah so doživeli množični poboj – [[holokavst]]. Od okoli 15 milijonov Judov pred [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bilo pobitih okoli 6 milijonov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2008/jul/26/second.world.war|title=The Jewish avengers who survived the death camps and tracked down their tormentors|date=25. 7. 2008|accessdate=8. 5. 2018|website=the Guardian|publisher=|last=Freedland|first=Jonathan|language=en}}&lt;/ref&gt; Številčno si judovstvo še ni opomoglo. Približno 40 % (6 milijonov) od skupno 12–14 milijonov Judov živi v judovski državi Izraelu, ostale večje skupnosti se nahajajo v [[Združene države Amerike|ZDA]]  (okoli 5,2 milijona) in [[Evropa|Evropi]].

== Delitev Judov ==
Delitve Judov litev identitete

Poleg osebne opredelitve pripadnosti k judovski skupnosti je praktično pomembna pravna in družbena (skupinska) opredelitev. 

Država Izrael omogoča pridobitev državljanstva na osnovi rodu vsem osebam, ki lahko dokažejo, da je vsaj eden izmed starih staršev bil Jud (vsaj četrtina judovske &quot;krvi&quot;). Enak kriterij so določali [[nacizem|nacistični]] [[nürnberški rasni zakoni]]. Skladnost ni naključna: država Izrael sprejema pod okrilje vse, ki so bili preganjani v nacistični Nemčiji. Podelitev izraelskega državljanstva po krvi se ne ozira na veroizpoved, pridržujejo pa si pravico zavrniti osebo, ki bi lahko bila varnostno tveganje. 

Izrael, ki je v marsičem [[Teokracija|teokratska]] država, ima ločena pravila za pripadnike judovstva, Jude po nacionalnosti in druge državljane Izraela ([[Arabci|Arabce]] in druge).  

Verska pravila o judovstvu so strožja in največkrat temeljijo na potomstvu po materi. Pripadnost k Judovstvu priznavajo kot rasno-narodnostni skupini osebam, rojenim judovski materi, ne glede na versko prepričanje osebe. Takega mnenja je celo večina [[Ortodoksni Judje|ortodoksnih Judov]].

Oseba se lahko pridruži judovstvu (veri) po zahtevnem postopku. Po formalnem sprejemu v judovsko vero za osebo veljajo enaka pravila kot za dednega Juda.

Zaradi rasnih zakonov, tako srednjeveških kot kasnejših, so se mnogi Judje prekrstili. Genetska študija&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,463564,00.html|title=Study: 20 Percent of Spanish, Portuguese Have Jewish Ancestry|newspaper=Fox News Channel|date=December 8, 2008}}&lt;/ref&gt; navaja, da ima 19,8% prebivalstva [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] genetske značilnosti judovskega izvora, 11% prebivalstva pa lahko pripišemo severnoafriškemu ([[Mavri|mavrskemu]]) izvoru.

=== Geografija judovskih skupin ===

=== Judovske verske ločine ===
==== [[Ortodoksni Judje]] ====
[[Ortodoksni Judje|Pravoverni Judi]] živijo po vzoru tradicionalnih vrednot in upoštevajo nauke Tore. Spadajo v okvir [[Hasidijski Judje|Hasidijskega judovstva]], ki se je začelo v vzhodni Evropi. Veliko Judov v sklopu te skupine opravi študij [[Tora|Tore]] in veruje v zapisano v [[Stara zaveza|Stari zavezi]]. Ženske in moški med obredi v sinagogi sedijo ločeno. Nasprotujejo mešanim porokam (med Judi in Nejudi), uživajo v glavnem [[Košer hrana|košersko hrano]], največ pa jih živi v Izraelu (800.000) in v vzhodni Evropi.

==== [[Konzervativni Judje]] ====
Pripadniki konzervativne ločine judovstva verujejo v tradicionalne judovske vrednote, a so odprtejši za moderni način življenja. Pri čaščenju v [[Sinagoga|sinagogi]] ne uporabljajo strogo hebrejščine in nosijo oblačila, po katerih se ne razlikujejo od poganov (Nejudov). V Severni Ameriki in v Evropi je med Judi velik del konzervativnih.
==== [[Reformirano judovstvo|Reformirani Judje]] ====
Reformirani Judje sicer poudarjajo pomen starozaveznega dela [[Stara zaveza|Biblije]], vendar jih večina vsaj deloma ne verjame napisanemu. Pri obredih v sinagogi redko uporabljajo [[Hebrejščina|hebrejščino]], ki je danes uporabljena v Izraelu. Njihovi verski obredi potekajo v nacionalnih jezikih držav kjer živijo, ženske in moški v sinagogi niso deljeni. Večina reformiranih Judov živi v Evropi in v Severni Ameriki.

==== [[Mesijanski Judje]] ====
Mesijanski Judje so Judje, ki verjamejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] mesija. Poleg tega, da sprejemajo Jezusa kot božanskega mesijo v [[Tanak|Tanaku]], mesijanski Judje verjamejo, da je Jezus edina pot v nebesa in da judovska zakonodaja iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]] ne prispeva k odrešitvi. V teh svojih prepričanjih se ostro razlikujejo od drugih judovskih ločin.

== Judje v Sloveniji ==
{{glavni|Judje v Sloveniji}}
V Ljubljani so se Judje naselili v začetku 13. stoletja, gospodarski in kulturni center pa so do 15. stoletja imeli v [[Maribor]]u. Svojo judovsko skupnost sta imela tudi [[Seznam ulic v Piranu|Piran]] in [[Gorica, Italija|Gorica]]. [[Habsburžani]] so jih konec 15. in v začetku 16. stoletja izgnali. Naselili so se v [[Prekmurje|Prekmurju]], kjer so v 18. stoletju ustanovili skupnosti v Lendavi in Murski Soboti. Danes ima Judovska skupnost sedež v Ljubljani in podporo [[diaspora|diaspore]] (narodnostna ali verska skupnost, ki živi raztresena na ozemlju druge narodnosti ali vere). [[Sinagoga|Sinagoge]] počasi obnavljajo, kot galerije in kulturno umetniški center delujeta sinagogi v [[Sinagoga Lendava|Lendavi]] in [[Sinagoga Maribor|Mariboru]]. Obredov v [[sinagoga]]h v Sloveniji še zmeraj ni (najbližji sta v [[Trst]]u in [[Zagreb]]u). Ihftdyfxfdyfxuktdytdyutdufxiyfd

== Zgodovina Judov ==

Začetki segajo v dobo pred 4000 leti, je druga najstarejša svetovna vera, za [[Hinduizem|Hinduizmom]]. Judovska vera je nastala na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v [[nomadi|nomadskem]] ljudstvu [[Hebrejci|Hebrejcev]]. Ti so za razliko od okoliških [[politeizem|politeističnih]] ljudstev verovali le v enega Boga. Legendarni začetnik vere je bil [[Abraham]], ki je postavil temelje [[monoteizem|monoteizma]] tudi za druge religije, med drugim [[krščanstvo|krščanske]] religije in [[islam]]. 

Dogodke tega časa zajema [[Biblija]], ki pravi, da [[Abraham]] in njegova žena [[Sara]] nista mogla imeti otrok in neke noči je Bog govoril z Abrahamom in mu ukazal, naj zapustita rodno deželo [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] in se preselita v [[Kanaan]] (pokrajina v današnjem [[Izrael]]u in [[Jordanija|Jordaniji]]). Tam bosta imela veliko potomcev, ki bodo postali velik narod in bodo imeli svojo državo (Kanaan je zato tudi »obljubljena dežela«). V starosti 75 let je Abraham s [[Sara|Saro]] krenil na pot, zaradi revščine in lakote pa nista ostala v Kanaanu, ampak sta nadaljevala pot v [[Egipt]]. Tam je Abraham dobil prvega sina, [[Ismael]]a, a s Sarino egipčansko služkinjo, ki pa jo je moral nagnati od doma. To je pomembno zaradi tega, ker se imajo muslimani za potomce Ismaela in s tem tudi Abrahama. V starosti 100 let pa se jima je končno rodil sin. Ime mu je bilo [[Izak]] in njegovi potomci naj bi bili današnji Judje. To potrjuje tudi dejstvo, da je Abraham obrezal Ismaela pri njegovih trinajstih letih (kot to danes počno muslimani), Izaka pa osmi dan po rojstvu (kakor to še danes počnejo judje). [[Izak]], ki se je poročil z Rebeko, naj bi imel z njo dva sinova, dvojčka, [[Ezav]]a in [[Jakob]]a. Jakob se je rodil za Ezavom, vendar je prevaral oslepelega očeta, tako da ga je ta proglasil za prvorojenca in ta je postal tretji očak Judov (za Abrahamom in Izakom). V starosti se je pokesal, ker je prevaral očeta in brata, in se preimenoval v Izraela. Od tod se njegovi potomci imenujejo Izraeliti. 

Po arheoloških raziskavah je zgodnja judovska kultura naslednica prejšnje, kanaanske, kar se ujema s svetopisemskim poročilom, da je Abraham prišel v Kanaan samo s svojo družino in ne s celim ljudstvom.

Judje so bili v [[Egipt]]u več ali manj sužnji [[Egipčani|Egipčanov]], vsa dokler jih ni rešil [[Mojzes]] (šele potem, ko je Bog poslal nad Egipt 10 nadlog), ki jih je odpeljal čez [[Rdeče morje]] (morje se je razmaknilo). S svojim ljudstvom je nato nekaj desetletij taval po puščavi Arabskega polotoka in na gori [[Sinaj]] mu je Bog izročil tabli z [[Deset Božjih zapovedi|10 božjimi zapovedmi]] (veruj v enega Boga; ne delaj si podob za čaščenje; ne skruni božjega imena; praznuj gospodov dan-soboto; spoštuj očeta in mater; ne ubijaj; ne želi bližnjega žene; ne kradi; ne pričaj po krivem; ne želi tujega). Z ljudstvom, ki mu je sledilo, je nato prispel do Kanaana.

Po številnih bitkah s sosednjimi ljudstvi (v obdobju 200 let) je pod kraljem [[David]]om Kanaan postal izraelsko kraljestvo z glavnim mestom [[Jeruzalem]] (okoli 1000 pr. n. št.). David je nedvomno skoraj vsem poznan, da je premagal [[Goljat]]a, [[filistejci|filistejskega]] vojaka, visokega skoraj tri metre in oblečenega v ščit od glave do pete. Kljub temu ga je David (ki sploh še ni bil vojak, ampak je svojim bratom na bojišče prinesel hrano) premagal s [[frača|fračo]], tako da ga je z enim samim kamnom zadel v čelo oz. sence. Davida je na prestolu nasledil sin [[Salomon]], ki je veljal za zelo modrega ([[Salomonska odločitev]]). Ta je v [[Jeruzalem]]u dal zgraditi [[Salomonov tempelj|prvi tempelj]], v katerem sta bili shranjeni tabli z desetimi božjimi zapovedmi, ki ju je prejel [[Mojzes]] (v [[skrinja zaveze|skrinji zaveze]]). Ta tempelj je bil potem nekajkrat porušen (vdori [[Babilonci|Babiloncev]]) in bolj ali manj [[Drugi tempelj|obnovljen kot drugi tempelj]], dokončno pa so ga ob zasedbi Jeruzalema porušili [[Prva judovsko-rimska vojna|v prvi judovsko-rimski vojni]] [[Rimljani]] leta 70 n. št. (ohranil se je skoraj 1000 let). Danes je ostal od njega le še t. i. zahodni zid, ki velja za najsvetejši in pomemben romarski kraj judov. Znan je tudi kot »zid obžalovanja« oz. »[[zid objokovanja]]«, ker judje ob njem tožijo nad izgubo templja. Del judovske vere je tudi pričakovanje [[Mesija|Mesije]] (odrešenika), ki bo ponovno združil in osvobodil svoje ljudstvo (kakor kralj David) ter ponovno zgradil [[Jeruzalemski tempelj|tretji tempelj]].

Jeruzalem je danes mesto treh religij: judovstva, krščanstva (kot kraj smrti in vstajenja [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]) in [[islam]]a ([[Kupola na skali]]), ki stoji na mestu nekdanjega judovskega templja, od koder je šel na potovanje v nebesa ustanovitelj islama [[Mohamed]], [[mošeja Al Aksa]]. Na samem začetku so [[muslimani]] celo molili obrnjeni proti Jeruzalemu, šele kasneje so začeli moliti obrnjeni proti [[Meka|Meki]]). Vsem trem religijam je torej enoten prednik Abraham.

Ves čas napadov na Kanaan so se Judje razseljevali po svetu. V času rimske nadvlade (ob začetku n. št.), pa vse do [[Križarske vojne|Križarskih vojn]] (okoli 1100 n. št.) so Judje bežali iz Kanaana in se naseljevali najprej vzdolž afriške sredozemske obale, vse do [[Španija|Španije]] in [[Portugalska|Portugalske]]. Kasneje so se začeli naseljevati tudi na sever in po Evropi. V tem času so se tudi razvile različne ločine oz. judovske smeri. Iz tistega časa izvira ločitev na [[Sedfardi|Sefardske]] in [[Aškenazi|Aškenaške]] Jude. Prvi so potomci španskih, drugi pa potomci nemških in vzhodnoevropskih Judov. Razlikujejo se po različnih navadah in različnem izvajanju obredov (razlike pa so bistvu majhne). Kljub mešanju tekom zgodovine (izgon Judov iz Španije v 15. stoletju - ti so se zato preselili v osrednjo in vzhodno Evropo), pa so tudi dandanes ohranili različne navade in sicer tako, da imajo vsaki svoje [[rabin]]e, svoje [[sinagoga|sinagoge]].

Konec 18. stoletja se je v Vzhodni Evropi (območje aškenaških judov) razvil [[hasidizem]], zelo pravoverno gibanje. Za hasidske Jude je značilno, da živijo v ločenih skupnostih od ostalega prebivalstva, se strogo držijo običajev in še vedno izvajajo obrede v [[hebrejščina|hebrejščini]]. Za moške je značilno, da imajo črne obleke, črn klobuk, kodre na senceh, brade; ženske pa so oblečene bolj skromno in če so poročene nosijo lasuljo.
Na drugi strani pa so reformistični judje v ZDA (tja so se selili večinoma [[Sefardi]]) in Zahodni Evropi veliko navad spremenili oz. opustili. Tako imajo obrede v lokalnem jeziku, uvedli so nove molitve, v zadnjih letih lahko tudi ženske postanejo rabini in medse sprejemajo tudi tiste, ki prevzamejo judovsko vero. [[Pravoverni Judje]] (tradicionalisti, ortodoksni) judje teh reformistov (modernizatorjev) ne priznavajo kot prave Jude in jih imajo za [[laik]]e.

Nasploh so priseljeni Judje slej ko prej postali komu v napoto (bodisi vladarjem, kraljem, bodisi drugim vernikom). Zato so jih pogosto preganjali. Kje iskati razlog nedobrodošlosti? Po eni strani so bili Judje prisiljeni da so se naseljevali v mesta, saj na deželi, kot priseljenci, niso dobili zemlje za obdelovanje. V mestih pa se je razvijala trgovina, bančništvo, tam so bili pogosto podjetniki, odvetniki, zdravniki. Krščanska vera je takrat prepovedovala posojanje denarja in obrestno mero, vrzel so pri tem Judje, ki pravice do posesti in kmetijstva niso imeli. Ker so živeli ločeno od drugih prebivalcev, medsebojno pa so bili zelo povezani v skupnosti, so sčasoma postali finančno močni, neodvisni in tudi vplivni. S tem so seveda vzbujali zavist drugih, močno proti propagando pa je skozi stoletja širila [[cerkev (organizacija)|Cerkev]]: Judje so bili večkrat obtoženi neuspešno raziskanih umorov, celo pojava [[Kuga|Kuge]].

V Križarskih vojnah naj bi bilo ubitih več kot 3 mio Judov (in skoraj dvakrat toliko muslimanov). V srednjem veku so jih tako pregnali iz Španije (po 1492) in [[Anglija|Anglije]] (samo iz Španije je bilo izgnanih skoraj 200.000 Judov). Na prehodu v 20. stol. so se dogajali pogromi (kakor imenujejo množične pokole Judov v Rusiji), sledil je [[Holokavst]] med drugo sv. vojno, kjer je bilo pobitih 6 milijonov oz. 1/3 vseh Judov.
Že v 19. stol. se je zaradi vseh preganjanj začel razvijati [[Sionizem]] (Sion=tradicionalno ime za Jeruzalem), gibanje za združitev vseh Judov v skupni državi. Takrat so se tudi prve večje skupine začele naseljevati na ozemlje današnjega Izraela. Gibanje se je krepilo na kongresih in doseglo svoj glavni cilj po drugi sv. vojni z ustanovitvijo države [[Izrael]].

Prav zaradi holokavsta so imele zahodne države (predvsem [[Združene države Amerike|ZDA]]) slabo vest in so po vojni podprle prizadevanja Judov za lastno državo, kjer bodo združeni, zaščiteni in se bodo lahko branili. Tako so leta [[1948]] ustanovili današnjo državo Izrael, vendar so zdaj kot samostojna država trn v peti sosednjim muslimanskim državam, katere so se skupinsko že večkrat združile v vojno z Izraelom (1967, 1973, danes). Antisemitizem ima zelo dolgo zgodovino in žal tudi nepredvidljivo prihodnost.

== Pisni temelji ==

'''[[Tora]]''' (tudi Pentatevh = postava)
Prvih pet knjig judovske svete knjige – Tanak. Ta pa je pravzaprav Stara Zaveza (del Svetega pisma) – skupno s kristjani. [[Tora]] je napisana v hebrejščini in je v obliki dveh rol, zvitkov. Vsebuje 613 zapovedi, ki jih je Bog dal Mojzesu in jih mora poznati vsak veren Jud, že kot otrok. Zunanjost Tore je vedno zelo lepo okrašena. Toro vedno berejo s kazalom ali jad, da se ne bi dotikali besedila ali ga umazali.
Preostali del Tanaka vsebuje razne prerokbe, pesnitve, zgodovinske knjige…

'''[[Talmud]]''' pa je obsežna zbirka spisov, razprav, misli, ki so nastali v prvih stoletjih n. št. in jih je pisalo več kot 2000 rabinov.

'''[[Kabala]]''' je nauk oz. knjiga s filozofsko vsebino iz srednjega veka, katere preučevanju se nekateri posvetijo za celo življenje. Predstavlja in zajema bolj mistični del judovstva, ki na nenavaden in filozofski način razlaga nauke, obrede in simbole judov.

== Obredi ==

Za izvajanje obredov je potrebno 10 polnoletnih moških - minjan (starejših od 13 let) v sinagogi. 

'''[[Sinagoga]]''' (shodnica, kraj shajanja) je središče za čaščenje Boga, za izobraževanje in družbeno življenje. Pri obredih naj bi moški in ženske sedeli ločeno, vsi moški (s kipo) in poročene ženske morajo imeti pokrito glavo. Moški žensk med obredi ne smejo videti, ker naj bi bilo to moteče, zato ženske spremljajo obrede ločeno za zidom, pregrado ali sede na balkonu, galeriji. Središče sinagoge je osrednji, dvignjen prostor – bimah ali almemor, kjer se bere Tora. Le-to hranijo v »skrinji«, ki je vgrajena v zadnjo (navadno vzhodno – v smeri Jeruzalema) steno sinagoge. Poleg je t. i. večna luč, ki predstavlja večno upanje za prihod Mesije, ki jih bo popeljal v obljubljeno deželo. Notranjost ni poslikana (ne delaj si božjih podob- ena izmed zapovedi), okna so visoko, tako da radovedneži od zunaj ne bi motili obredov. 

'''[[Rabin]]''' – učitelj, zdravnik, duhovnik, oče, strokovnjak za branje in interpretacijo Tore; plačuje ga židovska skupnost

'''[[Obrezovanje moških|Obrezovanje]]''' – izvršiti se mora na vsakem moškem potomcu 8. dan po rojstvu (tudi če je to sobota), prestavi se lahko samo zaradi bolezni novorojenca. S tem postane otrok član zaveze med Bogom in njegovim ljudstvom. Dobi tudi hebrejsko ime. Deklice po rojstvu blagoslovijo v rednih dnevnih obredih.

'''[[Bar micva]]''' – pri 13. postanejo fantje polnoletni (dekleta pri 12. – batmicva), kar pomeni, da morajo odslej izpolnjevati vse zapovedi (trije verski obredi dnevno). Na sobotni jutranji molitvi ga  pokličejo naprej in mora brati Toro, kar je zahtevno in terja kar veliko učenja. Sledi velika zabava.

'''[[Judovska poroka|Poroka]]''' – samo med Judi. Ločitev je možna, če se mož s tem strinja. Poroka je veliko slavje, ki jo pripravi nevestina družina. Sestavi se tudi poročna listina – [[ketuba]], v kateri so zapisane pravice ter dolžnosti moža in žene.

'''Smrt in pogreb''' – čim prej po smrti; na judovsko pokopališče, ki je navadno v bližini sinagoge. Truplo v skromnih oblačilih in v navadni leseni, neokrašeni krsti.

Razmerje moški - ženske – moški berejo Toro, jo študirajo, se trikrat dnevno udeležujejo obredov, kar ženskam ni potrebno; one morajo skrbeti za judovski dom, za tradicionalno vzgojo otrok, s čimer imajo zelo pomembno in častno vlogo. Ob poroki se večina pravic nanaša na žensko (zagotovitev doma in socialne oskrbe), v primeru ločitve ji pripade finančni znesek.

'''[[Košer]]''' – judovski način priprave in uživanja hrane. 

Nekaj splošnih pravil: uživajo lahko le meso živali, ki žvečijo in prežvekujejo (to ni recimo [[Domači prašič|prašič]]) in imajo preklana kopita, prepovedano je uživanje lupinarjev, žival mora biti ubita hitro, brez trpljenja, s čistim rezom in iz telesa mora izteči vsa kri (ki predstavlja življenje in je tako presveta za uživanje), mleko in meso se ne smeta uživati skupaj, niti pripravljati z isto posodo in priborom; pitje vina kot simbol veselja.

== Jeziki ==

'''[[Hebrejščina]]''' – prej mrtev jezik so oživili; abeceda ima 22 znakov oz. črk, ki izgledajo sicer zelo drugačne in posebne, a se izgovarjajo podobno kot naše, nimajo samoglasnikov, zato je treba jezik zelo dobro poznati, da lahko bereš; piše in bere se od desne proti levi; danes uradni jezik v Izraelu.

'''[[Jidiš]]''' – jezik se šteje med germanske jezike, ker je osnovan na stari nemščini, vsebuje pa mnoge hebrejske besede, zlasti v zvezi z judovskimi navadami. Pišejo ga praviloma s hebrejskimi črkami, z desne proti levi. Nastal je v Nemčiji in Vzhodni Evropi.

'''[[Ladino]]''' – mešanica srednjeveške španščine (kastiljščine), portugalščine in hebrejščine.

== Prazniki ==
Judje štejejo leta od stvaritve sveta in so trenutno v 5769. letu, ki se je začelo [[29. september|29. septembra]] [[2008]] in se bo končalo [[18. september|18. septembra]] [[2009]]. Koledar je izračunan iz [[Luna|luninih men]], zato je leto za približno enajst dni krajše od [[leto|sončnega leta]]. Leto ima dvanajst mesecev, ki so dolgi od 29 ali  30 dni. Če je potrebno se lahko doda še trinajsti mesec. Prazniki zato niso vedno na isti dan v letu in jih je treba izračunati za vsako leto posebej.

Vsi judovski prazniki imajo trojno razsežnost: spomniti hočejo na kakšno kmečko ali naravno dogajanje, kakšen zgodovinski dogodek, imajo pa tudi verski pomen.  Izključno verski pomen ima edino [[Jom Kipur]]. Na prazničnem koledarju je nekaj veselih ([[Pesah]], [[Šavuot]], [[Sukot]]) in nekaj manj veselih praznikov. 

'''[[Šabat]]''' – sobota, sedmi dan v tednu, dan počitka in razmišljanja, ki traja od petkovega do sobotnega sončnega zahoda. Šabat pomeni popolno vzdržnost od kakršnegakoli dela. Prepovedano je celo prižiganje ognja in potovanje. Osnova za praznik je zapis v [[Sveto pismo|Svetem pismu]], ki pravi, da je [[Bog]] ustvaril vse stvarstvo v šestih dneh, sedmi dan pa je počival (Geneza 2:3). 

'''[[Roš hašana]]''' – judovsko [[Novo leto]], ki se po našem koledarju praznuje septembra ali oktobra. Na ta dan se proslavlja stvaritev sveta. Roš hašana ne spada med »vesele« praznike, ker se s tem dnem začenja desetdnevno obdobje premišljanja in duhovne obnove, ki se konča na Spravni dan ([[Jom Kipur]]). Za Roš hašano je značilno trobljenje na ovnov rog – [[šofar]].

'''[[Jom Kipur]]''' – spravni dan, deseti dan po judovskem Novem letu. Na ta dan se vsi odrasli Judje postijo in nekaj časa preživijo v [[sinagoga|sinagogi]], da bi dobili odpuščanje za svoje grehe. Bog odpusti samo grehe zoper njega, grehi zoper bližnjega pa ostajajo, zato je treba za njihovo odpuščanje prositi svojega  bližnjega. Zanimivo je, da gredo na ta dan v sinagogo tudi tisti Judje, ki niso praktični verniki in s tem izpričajo pripadnost judovskemu narodu. 

'''[[Sukot]]''' ali praznik kolib je kmečki praznik, ki traja sedem dni in je povezan s spravilom poljščin. Judje se na ta dan spominjajo tudi začasnih prebivališč, v katerih so prebivali med tavanjem  iz Egipta v obljubljeno deželo. Ljudje si za praznovanje postavijo začasne kolibe in v njih preživijo vsaj nekaj prazničnih dni.
 
'''[[Hanuka]]''' ali praznik luči se nanaša na zgodovinska dogajanja in čudež, ki naj bi se zgodil v [[tempelj|templju]] v [[Jeruzalem]]u. V [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletja pr. n. št.]] so Judje izgnali tujce, oljenka na osemkrakem svečniku pa je gorela sedem dni, čeprav je bilo v njej olja samo za en dan. Praznik ne proslavlja vojaške zmage, pač pa zmago luči nad temo in šibkejšega nad močnejšim. Za praznik, ki se obhaja decembra, je značilno obdarovanje otrok, tako da je malo podoben načemu Miklavžu in Božiču.

'''[[Pesah]]''' ([[Pasha]]) oziroma judovska [[Velika noč]] je znana tudi v [[krščanstvo|krščanskem]] okolju, saj je [[Zadnja večerja]] pravzaprav judovska pashalna večerja. Praznik se proslavlja marca ali aprila v spomin na izhod Judov iz [[Egipt]]a. V tem času je prepovedano uživanje kvašenega kruha, kar simbolizira stisko in pomanjkanje med izhodom iz Egipta, in vseh jedi, v katerih bi lahko prišlo do še tako majhne fermentacije. Prepoved velja za vse kraje, čase in generacije.  Prva dva dneva sta namenjena pashalnima večerjama, ki potekata po strogo ustaljenem obredu: posvečenje vina in nekvašenega kruha, blagoslovi, branje odlomkov iz Tore in razlag, petje itd.

'''[[Šavuot]]''', praznik tednov ali [[binkošti]] se praznuje petdeset dni po drugi pashalni večerji v spomin na čas, ko je bila Judom izročena [[Tora]]. To naj bi se zgodilo sedem tednov po izhodu iz Egipta. V mnogih judovskih skupnostih je navada, da se na ta dan prebere 613 zapovedi, ki so zapisane v Tori in so jih Judje dolžni spoštovati. 

'''[[Purim]]''', praznik usod in judovski pust je praznik, ki spominja na dogodek iz [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletja pr. n. št]]., ko je [[vezir]] perzijskega kralja določil, da morajo vsi Judje umreti. Mladi Ester je uspelo kralja odvrniti od te namere in hudobnega vezirja so obglavili. Praznik spada med vesele praznike, h kateremu spada obilno in dobro zalito praznično kosilo. Judje, predvsem otroci, se na ta dan našemijo. 

== Simboli ==

'''[[Davidova zvezda]]''' (Magen David) – relativno nov simbol Judov iz 17. stoletja, za katerega je bolj verjetno, da so ga kot »judovski simbol« uvedli Nejudi zato, da bi označevali Jude. To je bilo izrazito tudi v II. sv. vojni, od koder je ta »znak judovstva« še bolj znan. V pristnih upodobitvah sestavljata zvezdo jo dva neločljivo povezana trikotnika, en obrnjen z vrhom navzgor, drugi navzdol. (več razlag: 1. ljudstvo, ki živi med nebom in zemljo-tu je njihov svet; 2. bolj filozofska navezuje se na egiptovsko družbeno ureditev kot pokončno piramido oz. trikotnik z enim, faraonom, na vrhu in obrnjeno piramido oz. trikotnik v grški demokraciji)

'''[[Menora]]''' – najstarejši simbol Judov. Na podlagi podob Salomonovega templja, v katerem naj bi bil tak svečnik. Sedem krakov, za sedem dni v tednu (po eni verziji, naj bi tako vedeli in šteli, kateri dan je; druga verzija pravi da za sedem planetov, ki so jih takrat poznali; sicer pa je tudi v menori, tako kot v zvezdi cela filozofija). Danes v uradnem grbu Izraela.

'''[[Mezuza]]''' – tudi zelo značilen predmet, ki ga imajo judovske hiše oz. stanovanja na desnem podboju vhodnih vrat. Pomeni, da tu živi verna družina. Gre za mini zvitke z odlomki iz Tore, ki so znotraj umetelno izdelanega okraska, predmeta.

'''[[Hanukija]]''' - [[Devetkraki svečnik]] 

'''[[Tefilin, filakterije]]''' – škatlica v kateri so zvitki vrstic iz Tore; škatlico si s trakom povežejo na glavo oz. čelo, drugi trak si ovijejo okoli roke, ki je najbližje srcu, kar pomeni, da častijo Boga z glavo in srcem.

'''[[Brit mila]]''' – pripomočki za obred obrezovanja (nož, sponka, lij, čaša, skodelica)

== Viri ==
* [http://www.jewishcommunity.si/jss/D-jinj.asp Filip Fišer, Judje in Judovstvo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081016070535/http://www.jewishcommunity.si/jss/D-jinj.asp |date=2008-10-16 }}
* [http://www.biblija.net/biblija.cgi?lang=sl Biblija.net, Svetopisemska družba Slovenije]
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[Jud ali Žid]]
* [[holokavst]]
* [[seznam verskih skupin]]

[[Kategorija:Judovstvo]]
[[Kategorija:Judje|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>iyhzccp1q41nef07xabnp6i87p3hinj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678091</id>
      <parentid>6678090</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T06:20:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>NDG</username>
        <id>244193</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-30205-71|~2026-30205-71]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-30205-71|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika NDG (6678090): odstranitev vandalizma</comment>
      <origin>6576967</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27747" sha1="qphx1y9iu078nspikw06q064yonunak" xml:space="preserve">{{Več virov}}[[Slika:Judje.JPG|thumb|right|&lt;center&gt;[[Albert Einstein]] ● [[Sigmund Freud]] ● [[Golda Meir]] ● [[Harrison Ford]] ● [[Ralph Lauren]] ● [[Steven Spielberg]] ● [[Marilyn Monroe]] ● [[Jake Gyllenhaal]] ● [[Sarah Jessica Parker]]&lt;/center&gt;]]

'''Júdje''' ('''Júdi''', ali '''Žídje''' in '''Žídi''' ter '''Izraeliti''' in '''Jevreji''', kar danes velja za manj primerno; [[hebrejščina|hebrejsko]] יהודים, ''jehudim'') so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] in je v genetskem jedru sorodna [[ljudstvo]]m [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]]. V judovstvu je razmerje med genetsko, versko in kulturno komponento kompleksno. Poleg samoopredelitve pripadnosti judovstvu so bolj, kot pri večini drugih skupin, pomembna skupnostna pravila sprejema; verska in pravna. 

Stara judovska kultura je nastala kot nadaljevanje predzgodovinske kulture [[Kanaan]]cev na področju sedanjih držav [[Izrael]], [[Država Palestina|Palestina]], [[Libanon]] in [[Sirija]]. Večina Judov živi izven zgodovinske domovine vse od porušitve prvega [[Salomon]]ovega  [[Salomonov tempelj|templja]] v 6. stoletju pr. n. št. Razkropili so se najprej po bližnjih deželah, kasneje po [[Rimsko cesarstvo|rimskem cesarstvu]]. V [[Srednji vek|srednjem]] in [[Novi vek|novem veku]] so se Judi še veliko selili, največ zaradi preganjanja. V [[Hitler|Hitlerjevi Nemčiji]] ter v zasedenih in pridruženih ([[Sile osi|kvizlinških]]) državah so doživeli množični poboj – [[holokavst]]. Od okoli 15 milijonov Judov pred [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bilo pobitih okoli 6 milijonov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2008/jul/26/second.world.war|title=The Jewish avengers who survived the death camps and tracked down their tormentors|date=25. 7. 2008|accessdate=8. 5. 2018|website=the Guardian|publisher=|last=Freedland|first=Jonathan|language=en}}&lt;/ref&gt; Številčno si judovstvo še ni opomoglo. Približno 40 % (6 milijonov) od skupno 12–14 milijonov Judov živi v judovski državi Izraelu, ostale večje skupnosti se nahajajo v [[Združene države Amerike|ZDA]]  (okoli 5,2 milijona) in [[Evropa|Evropi]].

== Delitev Judov ==
Delitve Judov lahko razdelimo v pravnem, etničnem in verskem smislu.

=== Opredelitev identitete ===

Poleg osebne opredelitve pripadnosti k judovski skupnosti je praktično pomembna pravna in družbena (skupinska) opredelitev. 

Država Izrael omogoča pridobitev državljanstva na osnovi rodu vsem osebam, ki lahko dokažejo, da je vsaj eden izmed starih staršev bil Jud (vsaj četrtina judovske &quot;krvi&quot;). Enak kriterij so določali [[nacizem|nacistični]] [[nürnberški rasni zakoni]]. Skladnost ni naključna: država Izrael sprejema pod okrilje vse, ki so bili preganjani v nacistični Nemčiji. Podelitev izraelskega državljanstva po krvi se ne ozira na veroizpoved, pridržujejo pa si pravico zavrniti osebo, ki bi lahko bila varnostno tveganje. 

Izrael, ki je v marsičem [[Teokracija|teokratska]] država, ima ločena pravila za pripadnike judovstva, Jude po nacionalnosti in druge državljane Izraela ([[Arabci|Arabce]] in druge).  

Verska pravila o judovstvu so strožja in največkrat temeljijo na potomstvu po materi. Pripadnost k Judovstvu priznavajo kot rasno-narodnostni skupini osebam, rojenim judovski materi, ne glede na versko prepričanje osebe. Takega mnenja je celo večina [[Ortodoksni Judje|ortodoksnih Judov]].

Oseba se lahko pridruži judovstvu (veri) po zahtevnem postopku. Po formalnem sprejemu v judovsko vero za osebo veljajo enaka pravila kot za dednega Juda.

Zaradi rasnih zakonov, tako srednjeveških kot kasnejših, so se mnogi Judje prekrstili. Genetska študija&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,463564,00.html|title=Study: 20 Percent of Spanish, Portuguese Have Jewish Ancestry|newspaper=Fox News Channel|date=December 8, 2008}}&lt;/ref&gt; navaja, da ima 19,8% prebivalstva [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] genetske značilnosti judovskega izvora, 11% prebivalstva pa lahko pripišemo severnoafriškemu ([[Mavri|mavrskemu]]) izvoru.

=== Geografija judovskih skupin ===

=== Judovske verske ločine ===
==== [[Ortodoksni Judje]] ====
[[Ortodoksni Judje|Pravoverni Judi]] živijo po vzoru tradicionalnih vrednot in upoštevajo nauke Tore. Spadajo v okvir [[Hasidijski Judje|Hasidijskega judovstva]], ki se je začelo v vzhodni Evropi. Veliko Judov v sklopu te skupine opravi študij [[Tora|Tore]] in veruje v zapisano v [[Stara zaveza|Stari zavezi]]. Ženske in moški med obredi v sinagogi sedijo ločeno. Nasprotujejo mešanim porokam (med Judi in Nejudi), uživajo v glavnem [[Košer hrana|košersko hrano]], največ pa jih živi v Izraelu (800.000) in v vzhodni Evropi.

==== [[Konzervativni Judje]] ====
Pripadniki konzervativne ločine judovstva verujejo v tradicionalne judovske vrednote, a so odprtejši za moderni način življenja. Pri čaščenju v [[Sinagoga|sinagogi]] ne uporabljajo strogo hebrejščine in nosijo oblačila, po katerih se ne razlikujejo od poganov (Nejudov). V Severni Ameriki in v Evropi je med Judi velik del konzervativnih.
==== [[Reformirano judovstvo|Reformirani Judje]] ====
Reformirani Judje sicer poudarjajo pomen starozaveznega dela [[Stara zaveza|Biblije]], vendar jih večina vsaj deloma ne verjame napisanemu. Pri obredih v sinagogi redko uporabljajo [[Hebrejščina|hebrejščino]], ki je danes uporabljena v Izraelu. Njihovi verski obredi potekajo v nacionalnih jezikih držav kjer živijo, ženske in moški v sinagogi niso deljeni. Večina reformiranih Judov živi v Evropi in v Severni Ameriki.

==== [[Mesijanski Judje]] ====
Mesijanski Judje so Judje, ki verjamejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] mesija. Poleg tega, da sprejemajo Jezusa kot božanskega mesijo v [[Tanak|Tanaku]], mesijanski Judje verjamejo, da je Jezus edina pot v nebesa in da judovska zakonodaja iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]] ne prispeva k odrešitvi. V teh svojih prepričanjih se ostro razlikujejo od drugih judovskih ločin.

== Judje v Sloveniji ==
{{glavni|Judje v Sloveniji}}
V Ljubljani so se Judje naselili v začetku 13. stoletja, gospodarski in kulturni center pa so do 15. stoletja imeli v [[Maribor]]u. Svojo judovsko skupnost sta imela tudi [[Seznam ulic v Piranu|Piran]] in [[Gorica, Italija|Gorica]]. [[Habsburžani]] so jih konec 15. in v začetku 16. stoletja izgnali. Naselili so se v [[Prekmurje|Prekmurju]], kjer so v 18. stoletju ustanovili skupnosti v Lendavi in Murski Soboti. Danes ima Judovska skupnost sedež v Ljubljani in podporo [[diaspora|diaspore]] (narodnostna ali verska skupnost, ki živi raztresena na ozemlju druge narodnosti ali vere). [[Sinagoga|Sinagoge]] počasi obnavljajo, kot galerije in kulturno umetniški center delujeta sinagogi v [[Sinagoga Lendava|Lendavi]] in [[Sinagoga Maribor|Mariboru]]. Obredov v [[sinagoga]]h v Sloveniji še zmeraj ni (najbližji sta v [[Trst]]u in [[Zagreb]]u).

== Zgodovina Judov ==

Začetki segajo v dobo pred 4000 leti, je druga najstarejša svetovna vera, za [[Hinduizem|Hinduizmom]]. Judovska vera je nastala na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v [[nomadi|nomadskem]] ljudstvu [[Hebrejci|Hebrejcev]]. Ti so za razliko od okoliških [[politeizem|politeističnih]] ljudstev verovali le v enega Boga. Legendarni začetnik vere je bil [[Abraham]], ki je postavil temelje [[monoteizem|monoteizma]] tudi za druge religije, med drugim [[krščanstvo|krščanske]] religije in [[islam]]. 

Dogodke tega časa zajema [[Biblija]], ki pravi, da [[Abraham]] in njegova žena [[Sara]] nista mogla imeti otrok in neke noči je Bog govoril z Abrahamom in mu ukazal, naj zapustita rodno deželo [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] in se preselita v [[Kanaan]] (pokrajina v današnjem [[Izrael]]u in [[Jordanija|Jordaniji]]). Tam bosta imela veliko potomcev, ki bodo postali velik narod in bodo imeli svojo državo (Kanaan je zato tudi »obljubljena dežela«). V starosti 75 let je Abraham s [[Sara|Saro]] krenil na pot, zaradi revščine in lakote pa nista ostala v Kanaanu, ampak sta nadaljevala pot v [[Egipt]]. Tam je Abraham dobil prvega sina, [[Ismael]]a, a s Sarino egipčansko služkinjo, ki pa jo je moral nagnati od doma. To je pomembno zaradi tega, ker se imajo muslimani za potomce Ismaela in s tem tudi Abrahama. V starosti 100 let pa se jima je končno rodil sin. Ime mu je bilo [[Izak]] in njegovi potomci naj bi bili današnji Judje. To potrjuje tudi dejstvo, da je Abraham obrezal Ismaela pri njegovih trinajstih letih (kot to danes počno muslimani), Izaka pa osmi dan po rojstvu (kakor to še danes počnejo judje). [[Izak]], ki se je poročil z Rebeko, naj bi imel z njo dva sinova, dvojčka, [[Ezav]]a in [[Jakob]]a. Jakob se je rodil za Ezavom, vendar je prevaral oslepelega očeta, tako da ga je ta proglasil za prvorojenca in ta je postal tretji očak Judov (za Abrahamom in Izakom). V starosti se je pokesal, ker je prevaral očeta in brata, in se preimenoval v Izraela. Od tod se njegovi potomci imenujejo Izraeliti. 

Po arheoloških raziskavah je zgodnja judovska kultura naslednica prejšnje, kanaanske, kar se ujema s svetopisemskim poročilom, da je Abraham prišel v Kanaan samo s svojo družino in ne s celim ljudstvom.

Judje so bili v [[Egipt]]u več ali manj sužnji [[Egipčani|Egipčanov]], vsa dokler jih ni rešil [[Mojzes]] (šele potem, ko je Bog poslal nad Egipt 10 nadlog), ki jih je odpeljal čez [[Rdeče morje]] (morje se je razmaknilo). S svojim ljudstvom je nato nekaj desetletij taval po puščavi Arabskega polotoka in na gori [[Sinaj]] mu je Bog izročil tabli z [[Deset Božjih zapovedi|10 božjimi zapovedmi]] (veruj v enega Boga; ne delaj si podob za čaščenje; ne skruni božjega imena; praznuj gospodov dan-soboto; spoštuj očeta in mater; ne ubijaj; ne želi bližnjega žene; ne kradi; ne pričaj po krivem; ne želi tujega). Z ljudstvom, ki mu je sledilo, je nato prispel do Kanaana.

Po številnih bitkah s sosednjimi ljudstvi (v obdobju 200 let) je pod kraljem [[David]]om Kanaan postal izraelsko kraljestvo z glavnim mestom [[Jeruzalem]] (okoli 1000 pr. n. št.). David je nedvomno skoraj vsem poznan, da je premagal [[Goljat]]a, [[filistejci|filistejskega]] vojaka, visokega skoraj tri metre in oblečenega v ščit od glave do pete. Kljub temu ga je David (ki sploh še ni bil vojak, ampak je svojim bratom na bojišče prinesel hrano) premagal s [[frača|fračo]], tako da ga je z enim samim kamnom zadel v čelo oz. sence. Davida je na prestolu nasledil sin [[Salomon]], ki je veljal za zelo modrega ([[Salomonska odločitev]]). Ta je v [[Jeruzalem]]u dal zgraditi [[Salomonov tempelj|prvi tempelj]], v katerem sta bili shranjeni tabli z desetimi božjimi zapovedmi, ki ju je prejel [[Mojzes]] (v [[skrinja zaveze|skrinji zaveze]]). Ta tempelj je bil potem nekajkrat porušen (vdori [[Babilonci|Babiloncev]]) in bolj ali manj [[Drugi tempelj|obnovljen kot drugi tempelj]], dokončno pa so ga ob zasedbi Jeruzalema porušili [[Prva judovsko-rimska vojna|v prvi judovsko-rimski vojni]] [[Rimljani]] leta 70 n. št. (ohranil se je skoraj 1000 let). Danes je ostal od njega le še t. i. zahodni zid, ki velja za najsvetejši in pomemben romarski kraj judov. Znan je tudi kot »zid obžalovanja« oz. »[[zid objokovanja]]«, ker judje ob njem tožijo nad izgubo templja. Del judovske vere je tudi pričakovanje [[Mesija|Mesije]] (odrešenika), ki bo ponovno združil in osvobodil svoje ljudstvo (kakor kralj David) ter ponovno zgradil [[Jeruzalemski tempelj|tretji tempelj]].

Jeruzalem je danes mesto treh religij: judovstva, krščanstva (kot kraj smrti in vstajenja [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]]) in [[islam]]a ([[Kupola na skali]]), ki stoji na mestu nekdanjega judovskega templja, od koder je šel na potovanje v nebesa ustanovitelj islama [[Mohamed]], [[mošeja Al Aksa]]. Na samem začetku so [[muslimani]] celo molili obrnjeni proti Jeruzalemu, šele kasneje so začeli moliti obrnjeni proti [[Meka|Meki]]). Vsem trem religijam je torej enoten prednik Abraham.

Ves čas napadov na Kanaan so se Judje razseljevali po svetu. V času rimske nadvlade (ob začetku n. št.), pa vse do [[Križarske vojne|Križarskih vojn]] (okoli 1100 n. št.) so Judje bežali iz Kanaana in se naseljevali najprej vzdolž afriške sredozemske obale, vse do [[Španija|Španije]] in [[Portugalska|Portugalske]]. Kasneje so se začeli naseljevati tudi na sever in po Evropi. V tem času so se tudi razvile različne ločine oz. judovske smeri. Iz tistega časa izvira ločitev na [[Sedfardi|Sefardske]] in [[Aškenazi|Aškenaške]] Jude. Prvi so potomci španskih, drugi pa potomci nemških in vzhodnoevropskih Judov. Razlikujejo se po različnih navadah in različnem izvajanju obredov (razlike pa so bistvu majhne). Kljub mešanju tekom zgodovine (izgon Judov iz Španije v 15. stoletju - ti so se zato preselili v osrednjo in vzhodno Evropo), pa so tudi dandanes ohranili različne navade in sicer tako, da imajo vsaki svoje [[rabin]]e, svoje [[sinagoga|sinagoge]].

Konec 18. stoletja se je v Vzhodni Evropi (območje aškenaških judov) razvil [[hasidizem]], zelo pravoverno gibanje. Za hasidske Jude je značilno, da živijo v ločenih skupnostih od ostalega prebivalstva, se strogo držijo običajev in še vedno izvajajo obrede v [[hebrejščina|hebrejščini]]. Za moške je značilno, da imajo črne obleke, črn klobuk, kodre na senceh, brade; ženske pa so oblečene bolj skromno in če so poročene nosijo lasuljo.
Na drugi strani pa so reformistični judje v ZDA (tja so se selili večinoma [[Sefardi]]) in Zahodni Evropi veliko navad spremenili oz. opustili. Tako imajo obrede v lokalnem jeziku, uvedli so nove molitve, v zadnjih letih lahko tudi ženske postanejo rabini in medse sprejemajo tudi tiste, ki prevzamejo judovsko vero. [[Pravoverni Judje]] (tradicionalisti, ortodoksni) judje teh reformistov (modernizatorjev) ne priznavajo kot prave Jude in jih imajo za [[laik]]e.

Nasploh so priseljeni Judje slej ko prej postali komu v napoto (bodisi vladarjem, kraljem, bodisi drugim vernikom). Zato so jih pogosto preganjali. Kje iskati razlog nedobrodošlosti? Po eni strani so bili Judje prisiljeni da so se naseljevali v mesta, saj na deželi, kot priseljenci, niso dobili zemlje za obdelovanje. V mestih pa se je razvijala trgovina, bančništvo, tam so bili pogosto podjetniki, odvetniki, zdravniki. Krščanska vera je takrat prepovedovala posojanje denarja in obrestno mero, vrzel so pri tem Judje, ki pravice do posesti in kmetijstva niso imeli. Ker so živeli ločeno od drugih prebivalcev, medsebojno pa so bili zelo povezani v skupnosti, so sčasoma postali finančno močni, neodvisni in tudi vplivni. S tem so seveda vzbujali zavist drugih, močno proti propagando pa je skozi stoletja širila [[cerkev (organizacija)|Cerkev]]: Judje so bili večkrat obtoženi neuspešno raziskanih umorov, celo pojava [[Kuga|Kuge]].

V Križarskih vojnah naj bi bilo ubitih več kot 3 mio Judov (in skoraj dvakrat toliko muslimanov). V srednjem veku so jih tako pregnali iz Španije (po 1492) in [[Anglija|Anglije]] (samo iz Španije je bilo izgnanih skoraj 200.000 Judov). Na prehodu v 20. stol. so se dogajali pogromi (kakor imenujejo množične pokole Judov v Rusiji), sledil je [[Holokavst]] med drugo sv. vojno, kjer je bilo pobitih 6 milijonov oz. 1/3 vseh Judov.
Že v 19. stol. se je zaradi vseh preganjanj začel razvijati [[Sionizem]] (Sion=tradicionalno ime za Jeruzalem), gibanje za združitev vseh Judov v skupni državi. Takrat so se tudi prve večje skupine začele naseljevati na ozemlje današnjega Izraela. Gibanje se je krepilo na kongresih in doseglo svoj glavni cilj po drugi sv. vojni z ustanovitvijo države [[Izrael]].

Prav zaradi holokavsta so imele zahodne države (predvsem [[Združene države Amerike|ZDA]]) slabo vest in so po vojni podprle prizadevanja Judov za lastno državo, kjer bodo združeni, zaščiteni in se bodo lahko branili. Tako so leta [[1948]] ustanovili današnjo državo Izrael, vendar so zdaj kot samostojna država trn v peti sosednjim muslimanskim državam, katere so se skupinsko že večkrat združile v vojno z Izraelom (1967, 1973, danes). Antisemitizem ima zelo dolgo zgodovino in žal tudi nepredvidljivo prihodnost.

== Pisni temelji ==

'''[[Tora]]''' (tudi Pentatevh = postava)
Prvih pet knjig judovske svete knjige – Tanak. Ta pa je pravzaprav Stara Zaveza (del Svetega pisma) – skupno s kristjani. [[Tora]] je napisana v hebrejščini in je v obliki dveh rol, zvitkov. Vsebuje 613 zapovedi, ki jih je Bog dal Mojzesu in jih mora poznati vsak veren Jud, že kot otrok. Zunanjost Tore je vedno zelo lepo okrašena. Toro vedno berejo s kazalom ali jad, da se ne bi dotikali besedila ali ga umazali.
Preostali del Tanaka vsebuje razne prerokbe, pesnitve, zgodovinske knjige…

'''[[Talmud]]''' pa je obsežna zbirka spisov, razprav, misli, ki so nastali v prvih stoletjih n. št. in jih je pisalo več kot 2000 rabinov.

'''[[Kabala]]''' je nauk oz. knjiga s filozofsko vsebino iz srednjega veka, katere preučevanju se nekateri posvetijo za celo življenje. Predstavlja in zajema bolj mistični del judovstva, ki na nenavaden in filozofski način razlaga nauke, obrede in simbole judov.

== Obredi ==

Za izvajanje obredov je potrebno 10 polnoletnih moških - minjan (starejših od 13 let) v sinagogi. 

'''[[Sinagoga]]''' (shodnica, kraj shajanja) je središče za čaščenje Boga, za izobraževanje in družbeno življenje. Pri obredih naj bi moški in ženske sedeli ločeno, vsi moški (s kipo) in poročene ženske morajo imeti pokrito glavo. Moški žensk med obredi ne smejo videti, ker naj bi bilo to moteče, zato ženske spremljajo obrede ločeno za zidom, pregrado ali sede na balkonu, galeriji. Središče sinagoge je osrednji, dvignjen prostor – bimah ali almemor, kjer se bere Tora. Le-to hranijo v »skrinji«, ki je vgrajena v zadnjo (navadno vzhodno – v smeri Jeruzalema) steno sinagoge. Poleg je t. i. večna luč, ki predstavlja večno upanje za prihod Mesije, ki jih bo popeljal v obljubljeno deželo. Notranjost ni poslikana (ne delaj si božjih podob- ena izmed zapovedi), okna so visoko, tako da radovedneži od zunaj ne bi motili obredov. 

'''[[Rabin]]''' – učitelj, zdravnik, duhovnik, oče, strokovnjak za branje in interpretacijo Tore; plačuje ga židovska skupnost

'''[[Obrezovanje moških|Obrezovanje]]''' – izvršiti se mora na vsakem moškem potomcu 8. dan po rojstvu (tudi če je to sobota), prestavi se lahko samo zaradi bolezni novorojenca. S tem postane otrok član zaveze med Bogom in njegovim ljudstvom. Dobi tudi hebrejsko ime. Deklice po rojstvu blagoslovijo v rednih dnevnih obredih.

'''[[Bar micva]]''' – pri 13. postanejo fantje polnoletni (dekleta pri 12. – batmicva), kar pomeni, da morajo odslej izpolnjevati vse zapovedi (trije verski obredi dnevno). Na sobotni jutranji molitvi ga  pokličejo naprej in mora brati Toro, kar je zahtevno in terja kar veliko učenja. Sledi velika zabava.

'''[[Judovska poroka|Poroka]]''' – samo med Judi. Ločitev je možna, če se mož s tem strinja. Poroka je veliko slavje, ki jo pripravi nevestina družina. Sestavi se tudi poročna listina – [[ketuba]], v kateri so zapisane pravice ter dolžnosti moža in žene.

'''Smrt in pogreb''' – čim prej po smrti; na judovsko pokopališče, ki je navadno v bližini sinagoge. Truplo v skromnih oblačilih in v navadni leseni, neokrašeni krsti.

Razmerje moški - ženske – moški berejo Toro, jo študirajo, se trikrat dnevno udeležujejo obredov, kar ženskam ni potrebno; one morajo skrbeti za judovski dom, za tradicionalno vzgojo otrok, s čimer imajo zelo pomembno in častno vlogo. Ob poroki se večina pravic nanaša na žensko (zagotovitev doma in socialne oskrbe), v primeru ločitve ji pripade finančni znesek.

'''[[Košer]]''' – judovski način priprave in uživanja hrane. 

Nekaj splošnih pravil: uživajo lahko le meso živali, ki žvečijo in prežvekujejo (to ni recimo [[Domači prašič|prašič]]) in imajo preklana kopita, prepovedano je uživanje lupinarjev, žival mora biti ubita hitro, brez trpljenja, s čistim rezom in iz telesa mora izteči vsa kri (ki predstavlja življenje in je tako presveta za uživanje), mleko in meso se ne smeta uživati skupaj, niti pripravljati z isto posodo in priborom; pitje vina kot simbol veselja.

== Jeziki ==

'''[[Hebrejščina]]''' – prej mrtev jezik so oživili; abeceda ima 22 znakov oz. črk, ki izgledajo sicer zelo drugačne in posebne, a se izgovarjajo podobno kot naše, nimajo samoglasnikov, zato je treba jezik zelo dobro poznati, da lahko bereš; piše in bere se od desne proti levi; danes uradni jezik v Izraelu.

'''[[Jidiš]]''' – jezik se šteje med germanske jezike, ker je osnovan na stari nemščini, vsebuje pa mnoge hebrejske besede, zlasti v zvezi z judovskimi navadami. Pišejo ga praviloma s hebrejskimi črkami, z desne proti levi. Nastal je v Nemčiji in Vzhodni Evropi.

'''[[Ladino]]''' – mešanica srednjeveške španščine (kastiljščine), portugalščine in hebrejščine.

== Prazniki ==
Judje štejejo leta od stvaritve sveta in so trenutno v 5769. letu, ki se je začelo [[29. september|29. septembra]] [[2008]] in se bo končalo [[18. september|18. septembra]] [[2009]]. Koledar je izračunan iz [[Luna|luninih men]], zato je leto za približno enajst dni krajše od [[leto|sončnega leta]]. Leto ima dvanajst mesecev, ki so dolgi od 29 ali  30 dni. Če je potrebno se lahko doda še trinajsti mesec. Prazniki zato niso vedno na isti dan v letu in jih je treba izračunati za vsako leto posebej.

Vsi judovski prazniki imajo trojno razsežnost: spomniti hočejo na kakšno kmečko ali naravno dogajanje, kakšen zgodovinski dogodek, imajo pa tudi verski pomen.  Izključno verski pomen ima edino [[Jom Kipur]]. Na prazničnem koledarju je nekaj veselih ([[Pesah]], [[Šavuot]], [[Sukot]]) in nekaj manj veselih praznikov. 

'''[[Šabat]]''' – sobota, sedmi dan v tednu, dan počitka in razmišljanja, ki traja od petkovega do sobotnega sončnega zahoda. Šabat pomeni popolno vzdržnost od kakršnegakoli dela. Prepovedano je celo prižiganje ognja in potovanje. Osnova za praznik je zapis v [[Sveto pismo|Svetem pismu]], ki pravi, da je [[Bog]] ustvaril vse stvarstvo v šestih dneh, sedmi dan pa je počival (Geneza 2:3). 

'''[[Roš hašana]]''' – judovsko [[Novo leto]], ki se po našem koledarju praznuje septembra ali oktobra. Na ta dan se proslavlja stvaritev sveta. Roš hašana ne spada med »vesele« praznike, ker se s tem dnem začenja desetdnevno obdobje premišljanja in duhovne obnove, ki se konča na Spravni dan ([[Jom Kipur]]). Za Roš hašano je značilno trobljenje na ovnov rog – [[šofar]].

'''[[Jom Kipur]]''' – spravni dan, deseti dan po judovskem Novem letu. Na ta dan se vsi odrasli Judje postijo in nekaj časa preživijo v [[sinagoga|sinagogi]], da bi dobili odpuščanje za svoje grehe. Bog odpusti samo grehe zoper njega, grehi zoper bližnjega pa ostajajo, zato je treba za njihovo odpuščanje prositi svojega  bližnjega. Zanimivo je, da gredo na ta dan v sinagogo tudi tisti Judje, ki niso praktični verniki in s tem izpričajo pripadnost judovskemu narodu. 

'''[[Sukot]]''' ali praznik kolib je kmečki praznik, ki traja sedem dni in je povezan s spravilom poljščin. Judje se na ta dan spominjajo tudi začasnih prebivališč, v katerih so prebivali med tavanjem  iz Egipta v obljubljeno deželo. Ljudje si za praznovanje postavijo začasne kolibe in v njih preživijo vsaj nekaj prazničnih dni.
 
'''[[Hanuka]]''' ali praznik luči se nanaša na zgodovinska dogajanja in čudež, ki naj bi se zgodil v [[tempelj|templju]] v [[Jeruzalem]]u. V [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletja pr. n. št.]] so Judje izgnali tujce, oljenka na osemkrakem svečniku pa je gorela sedem dni, čeprav je bilo v njej olja samo za en dan. Praznik ne proslavlja vojaške zmage, pač pa zmago luči nad temo in šibkejšega nad močnejšim. Za praznik, ki se obhaja decembra, je značilno obdarovanje otrok, tako da je malo podoben načemu Miklavžu in Božiču.

'''[[Pesah]]''' ([[Pasha]]) oziroma judovska [[Velika noč]] je znana tudi v [[krščanstvo|krščanskem]] okolju, saj je [[Zadnja večerja]] pravzaprav judovska pashalna večerja. Praznik se proslavlja marca ali aprila v spomin na izhod Judov iz [[Egipt]]a. V tem času je prepovedano uživanje kvašenega kruha, kar simbolizira stisko in pomanjkanje med izhodom iz Egipta, in vseh jedi, v katerih bi lahko prišlo do še tako majhne fermentacije. Prepoved velja za vse kraje, čase in generacije.  Prva dva dneva sta namenjena pashalnima večerjama, ki potekata po strogo ustaljenem obredu: posvečenje vina in nekvašenega kruha, blagoslovi, branje odlomkov iz Tore in razlag, petje itd.

'''[[Šavuot]]''', praznik tednov ali [[binkošti]] se praznuje petdeset dni po drugi pashalni večerji v spomin na čas, ko je bila Judom izročena [[Tora]]. To naj bi se zgodilo sedem tednov po izhodu iz Egipta. V mnogih judovskih skupnostih je navada, da se na ta dan prebere 613 zapovedi, ki so zapisane v Tori in so jih Judje dolžni spoštovati. 

'''[[Purim]]''', praznik usod in judovski pust je praznik, ki spominja na dogodek iz [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletja pr. n. št]]., ko je [[vezir]] perzijskega kralja določil, da morajo vsi Judje umreti. Mladi Ester je uspelo kralja odvrniti od te namere in hudobnega vezirja so obglavili. Praznik spada med vesele praznike, h kateremu spada obilno in dobro zalito praznično kosilo. Judje, predvsem otroci, se na ta dan našemijo. 

== Simboli ==

'''[[Davidova zvezda]]''' (Magen David) – relativno nov simbol Judov iz 17. stoletja, za katerega je bolj verjetno, da so ga kot »judovski simbol« uvedli Nejudi zato, da bi označevali Jude. To je bilo izrazito tudi v II. sv. vojni, od koder je ta »znak judovstva« še bolj znan. V pristnih upodobitvah sestavljata zvezdo jo dva neločljivo povezana trikotnika, en obrnjen z vrhom navzgor, drugi navzdol. (več razlag: 1. ljudstvo, ki živi med nebom in zemljo-tu je njihov svet; 2. bolj filozofska navezuje se na egiptovsko družbeno ureditev kot pokončno piramido oz. trikotnik z enim, faraonom, na vrhu in obrnjeno piramido oz. trikotnik v grški demokraciji)

'''[[Menora]]''' – najstarejši simbol Judov. Na podlagi podob Salomonovega templja, v katerem naj bi bil tak svečnik. Sedem krakov, za sedem dni v tednu (po eni verziji, naj bi tako vedeli in šteli, kateri dan je; druga verzija pravi da za sedem planetov, ki so jih takrat poznali; sicer pa je tudi v menori, tako kot v zvezdi cela filozofija). Danes v uradnem grbu Izraela.

'''[[Mezuza]]''' – tudi zelo značilen predmet, ki ga imajo judovske hiše oz. stanovanja na desnem podboju vhodnih vrat. Pomeni, da tu živi verna družina. Gre za mini zvitke z odlomki iz Tore, ki so znotraj umetelno izdelanega okraska, predmeta.

'''[[Hanukija]]''' - [[Devetkraki svečnik]] 

'''[[Tefilin, filakterije]]''' – škatlica v kateri so zvitki vrstic iz Tore; škatlico si s trakom povežejo na glavo oz. čelo, drugi trak si ovijejo okoli roke, ki je najbližje srcu, kar pomeni, da častijo Boga z glavo in srcem.

'''[[Brit mila]]''' – pripomočki za obred obrezovanja (nož, sponka, lij, čaša, skodelica)

== Viri ==
* [http://www.jewishcommunity.si/jss/D-jinj.asp Filip Fišer, Judje in Judovstvo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081016070535/http://www.jewishcommunity.si/jss/D-jinj.asp |date=2008-10-16 }}
* [http://www.biblija.net/biblija.cgi?lang=sl Biblija.net, Svetopisemska družba Slovenije]
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[Jud ali Žid]]
* [[holokavst]]
* [[seznam verskih skupin]]

[[Kategorija:Judovstvo]]
[[Kategorija:Judje|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qphx1y9iu078nspikw06q064yonunak</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milano</title>
    <ns>0</ns>
    <id>14416</id>
    <revision>
      <id>6678121</id>
      <parentid>6661573</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T08:11:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678121</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="70511" sha1="3z8j6ib66qo8fdgoi693f3e52xyuan5" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name = Milano
| official_name = ''Comune di Milano''
| native_name = ''Milan''
| nickname = ''The Moral Capital of Italy''&lt;ref&gt;[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/382069/Milan#|title=Milan (Italy)] – Britannica Online Encyclopedia&lt;/ref&gt;
| image_skyline =
| imagesize = 
| image_alt = 
| image_caption = 
| image_flag = Flag of Milan.svg
| image_shield = CoA Città di Milano.svg
| shield_alt = 
| region = [[Lombardija]]
| metropolitan_city   = [[Metropolitansko mesto Milano|Milano]] (MI)
| frazioni = 
| mayor_party = 
| mayor = [[Giuliano Pisapia]] &lt;br /&gt; (neodvisen)
| established_title = Poseljeno s [[Kelti]]
| established_date = kot [[Mediolanum]] [[circa|c.]] 400 [[Before Christ|BC]]
| area_footnotes = 
| area_total_km2 = 181,76
| population_footnotes = &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://demo.istat.it/bilmens2014gen/index.html |title=ISTATl |accessdate=2016-02-05 |archive-date=2018-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181001120520/http://www.demo.istat.it/bilmens2014gen/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| population_total = 1350267
| population_as_of = junij 2012
| pop_density_footnotes = 
| population_demonym = Milančan/Milančanka
| elevation_footnotes = 
| elevation_m = 120
| twin1 = 
| twin1_country = 
| saint = [[Sveti Ambrož]]
| day = 7. december
| postal_code = 20100, 20121–20162
| area_code = 02
| gdp_per capita = $175,252
| website = {{official website|http://www.comune.milano.it/}}
| footnotes = 
}}

'''Milano''' (lokalno narečno''-lombardsko'', v več neitalijanskih jezikih in zastarelo oz. nestandardizirano slovensko: '''''Milan'''''), je drugo največje [[mesto]] v [[Italija|Italiji]] in [[glavno mesto]] [[Dežele Italije|italijanske dežele]] [[Lombardija|Lombardije]]. 

Mesto (občina) ima okoli 1,3 milijona prebivalcev, medtem ko jih ima [[Metropolitansko mesto Milano]] 3.250.315, [[metropolitansko območje]] (peto največje v EU) pa približno 5 milijonov prebivalcev (nekdanja pokrajina [[Milano (pokrajina)|Milano]] in [[Monza e Brianza|Monza-Brianza]], z več drugimi občinami v nekdanji pokrajini [[Varese (pokrajina)|Varese]]), kar predstavlja največjo urbano zgostitev prebivalstva v Italiji.

Veliko primestnih območij, ki so sledila povojni širitvi 1950–60 se nahaja v policentričnem metropolitanskem območju, znanem kot [[Metropolitansko mesto Milano]] tudi ''Veliki Milano'', z od 7 do 10 milijonov ljudi,&lt;ref name=&quot;OECD&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://cmimarseille.org/_src/UD1_Guide/documents/6OCDE%20Competitive%20Cities%20a%20new%20entrepreurial%20paradigm%20in%20spatial%20developpement.pdf|format=PDF|title=Competitive Cities in the Global Economy|author=OECD|accessdate=30 April 2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Global Metro Monitor: Metropolitan Area Profiles|url=http://www.brookings.edu/~/media/Research/Files/Reports/2010/11/30%20global%20metro%20monitor/profiles/Europe/Milan.pdf |publisher=Brookings Institution|accessdate=20 June 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.emi-network.eu/dsresource?objectid=7699&amp;type=org |format=pdf |title=Case study Milan Metropolitan Area |author=European Metropolitan network Institute |accessdate=14 September 2013 |archive-date=2016-01-07 |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160107192949/http%3A//emi%2Dnetwork.eu/dsresource?objectid%3D7699%26type%3Dorg |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name= &quot;Salet&quot;&gt;{{navedi knjigo|last1=Salet|first1=Willem|last2=Thornley|first2=Andy|last3=Kreukels|first3=Anton|title=Metropolitan governance and spatial planning : comparative case studies of European city-regions|date=2003|publisher=Spon Press|location=New York|isbn=978-0415274494|page=265}}&lt;/ref&gt; ki se razteza preko mest Milano, [[Bergamo]], [[Como (pokrajina)|Como]], [[Lecco (pokrajina)|Lecco]], [[Lodi (pokrajina)|Lodi]], [[Monza]] in Brianza, [[Pavia]], [[Varese (pokrajina)|Varese]] in [[Novara]]. Milansko metropolitansko območje predstavlja južni del t. i. ''[[Blue Banana]]'', območja Evrope z največjo gostoto poselitve in industrije. Glede na BDP ima Milano tretje največje gospodarstvo med mesti EU (za [[London]]om in [[Pariz]]om) in največje med evropskimi ne-prestolnicami.&lt;ref name=&quot;Gert&quot;&gt;{{navedi splet | author=Gert-Jan Hospers|year=2002|title=Beyond the Blue Banana? Structural Change in Europe's Geo-Economy|format=PDF|work=42nd EUROPEAN CONGRESS of the Regional Science Association Young Scientist Session – Submission for EPAINOS Award 27–31 August 2002 – Dortmund, Germany| url = http://www.ersa.org/ersaconfs/ersa02/cd-rom/papers/210.pdf|accessdate=27 September 2006 |archiveurl= https://web.archive.org/web/20070929001624/http://www.ersa.org/ersaconfs/ersa02/cd-rom/papers/210.pdf |archivedate= 29 September 2007}}&lt;/ref&gt;

Prvo naselbino na območju današnjega velemesta je ustanovilo [[Kelti|keltsko]] pleme [[Insubri]]. Rimljani so kasneje osvojili naselbino in zgradili novo, ki so jo poimenovali ''[[Mediolanum]]'', ta je sčasoma postala ena od cesarskih rezidenc (v letih 286–402) zahodnega rimskega cesarstva. V srednjem veku je Milano cvetel kot trgovsko in bančno središče.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| author = Luca Molà| title =The Silk Industry of Renaissance Venice| publisher = Johns Hopkins University Press| year = 2000| location = Baltimore| page = 6| isbn = 0-8018-6189-6}}&lt;/ref&gt; V naslednjih stoletjih so mesto izmenično obvladovali Francija, habsburška Španija in Avstrija, do leta 1859, ko se je mesto pridružilo nastajajoči Kraljevini Italiji. V začetku 19. stoletja je Milano že bil vodilno industrijsko središče mladega naroda. Zaradi trpljenja pod nacistično okupacijo v času druge svetovne vojne, je mesto postalo glavno središče italijanskega odpora.&lt;ref name=&quot;Cooke&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Cooke|first=Philip|title=Italian resistance writing: an anthology|year=1997|publisher=Manchester University Press|location=Manchester|isbn=0-7190-5172-X|page=20}}&lt;/ref&gt; V povojnih letih je mesto uživalo nadaljevanje gospodarskega razcveta, in pritegnilo veliko število delavcev iz južne Italije.&lt;ref name=&quot;Ginsborg&quot;&gt;{{navedi knjigo|last= Ginsborg|first= Paul|title= A history of contemporary Italy: society and politics, 1943 - 1988|url= https://archive.org/details/historyofcontemp0000gins|year= 2003|publisher= Palgrave Macmillan|location= New York|isbn= 1-4039-6153-0|page=[https://archive.org/details/historyofcontemp0000gins/page/220 220]}}&lt;/ref&gt; V zadnjem času v Milanu registrirajo velik porast števila priseljencev iz celega sveta, po podatkih za leto 2021 je bila približno petina prebivalcev občine tujcev.&lt;ref name=&quot;municipalitystat02&quot;&gt;{{navedi splet |title=Popolazione straniera residente nel Comune di Milano al 01/01/2021 per sesso e nazionalità |url=https://www.tuttitalia.it/lombardia/18-milano/statistiche/cittadini-stranieri-2021/ |access-date=2023-11-23 |archive-date=2022-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220810084711/https://www.tuttitalia.it/lombardia/18-milano/statistiche/cittadini-stranieri-2021/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Milano je glavno industrijsko, poslovno in finančno središče Italije in vodilno italijansko globalno mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2010t.html |title= GaWC – The World According to GaWC 2010 |publisher= Lboro.ac.uk |date= 14 September 2011 |accessdate= 10 July 2012 |archive-date= 2012-05-24 |archive-url= https://archive.today/20120524193101/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2010t.html |url-status= dead }}&lt;/ref&gt; Njegova poslovna četrt obsega glavno milansko borzo (''Borsa Italiana'') v njej so sedeži največjih državnih bank in mednarodnih podjetij. Mesto je vodilno v svetu mode&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.languagemonitor.com/fashion/ |title=The Global Language Monitor » Fashion |publisher=Languagemonitor.com |date= |accessdate=1 June 2011 |archive-date=2011-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110603215713/http://www.languagemonitor.com/fashion/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in oblikovanja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.frogdesign.com/studio/milan |title=Milan, Italy &amp;#124; frog |publisher=Frogdesign.com |date= |accessdate=1 June 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501065712/http://www.frogdesign.com/contact/milan.html-0 |archivedate=2011-05-01 }}&lt;/ref&gt; Milano ima številne muzeje, gledališča in znamenitosti, vključno z Milansko stolnico, peto največjo cerkvijo na svetu, cerkvijo Santa Maria delle Grazie, v kateri je freska Leonarda da Vincija ''Zadnja večerja'', ki sta na Unescovem seznamu svetovne dediščine, kar pritegne v mesto več kot osem milijonov obiskovalcev letno. 

Mesto gosti številne kulturne ustanove in univerze s skupaj 185.000 vpisanimi študenti v letu 2011 ali 11 odstotkov vseh v Italiji.&lt;ref name=&quot;University and research in Milan&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.provincia.milano.it/economia/en/saperne/milano_cifre/universita_ricerca/index.html|title=University and research in Milan|publisher=Province of Milan|accessdate=4 November 2012}}&lt;/ref&gt; Najpomembnejša milanska univerza je javna ''Università degli Studi di Milano'', poleg nje še ''Univerza Milano-Bicocca'', ''Libera università di lingue &amp; comunicazione Iulm'', Katoliška univerza Srca Jezusovega, Univerza Bocconi - ''Università Commerciale Luigi Bocconi'', ''Università Vita-Salute San Raffaele'' in politehnika (''Politecnico di Milano''). 

Milano je znan tudi po številnih mednarodnih prireditvah in sejmih, vključno z ''Milan Fashion Week'' in ''Milanskim pohištvenim sejmom'', največjim te vrste na svetu, in je bil drugič gostitelj [[Svetovna razstava|Svetovne razstave]] (Expo 1906 in Expo 2015). Milano je sedež [[nadškofija Milano|istoimenske nadškofije]] in [[metropolija|metropolije]], največje po številčnosti v Evropi. Nazadnje, Milano je tudi dom dveh velikih nogometnih ekip na svetu, AC Milan in Inter Milan.

== Toponim ==
Izvor imena Milano (lokalno narečno/milansko in v drugih jezikih: ''Milan'', {{langx|de|Mailand}}) je negotov. Jasno je, da izhaja iz rimskega imena ''Mediolanum'', verjetno iz latinske besede ''medio'' (na sredini) in ''planus'' (raven). Vendar pa nekateri strokovnjaki verjamejo, da ima ''lanum'' keltski koren ''lan'', kar pomeni, ovoj ali razmejeno območje (vir welška beseda ''llan'', kar pomeni svetišče ali cerkev), ki ga je keltska skupnosti uporabljala za gradnjo svetišča.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Wise|first=Hilary|title=The vocabulary of modern French origins, structure and function|url=https://archive.org/details/vocabularyofmode0000wise|year=1997|publisher=Routledge|location=London|isbn=0-203-42979-6|page=[https://archive.org/details/vocabularyofmode0000wise/page/39 39]}}&lt;/ref&gt; Zato ''Mediolanum'' lahko pomeni osrednje mesto ali svetišče keltskega plemena. Dejansko ime ''Mediolanum'' nosi okoli šestdeset Galsko-rimskih mest v Franciji, na primer Saintes (Mediolanum Santonum) in Évreux (Mediolanum Aulercorum).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Michell|first=John|title=The sacred center: the ancient art of locating sanctuaries|url=https://archive.org/details/sacredcenteranci0000mich|year=2009|publisher=Inner Traditions|location=Rochester, Vt.|isbn=978-1-59477-284-9|page=[https://archive.org/details/sacredcenteranci0000mich/page/32 32]}}&lt;/ref&gt; Poleg tega druga teorija povezuje ime z [[divja svinja|merjaščevo]] svinjo (''scrofa semilanuta''), starodavnim simbolom mesta, ki ga je Andrea Alciato domišljisko razložil v delu ''Emblemata'' (1584), v lesorezu prvega nastajajočega mestnega obzidja, kjer se vidi dvigovanje svinje med izkopavanjem in jo etimologija ''Mediolanum'' navaja kot »pol volno«&lt;ref&gt;''medius'' + ''lanum''; Alciato's &quot;etymology&quot; is intentionally far-fetched.&lt;/ref&gt;{{Pojasni}} z obrazložilom v latinščini in francoščini.

Za ustanovitev Milana naj bi bili po legendi zaslužni dve [[kelti|keltski]] plemeni [[Biturigi|Biturigov]] in [[Edui|Edujev]], ki imata za svoja simbola ovna in merjasca,&lt;ref&gt;''Bituricis vervex, Heduis dat sucula signum.''&lt;/ref&gt; zato se Alciatova razlaga [[Sveti Ambrož|Ambroževe]] razlage glasi, da je »simbol mesta [[volna]], ki jo nosi merjasec, žival z dvojno obliko, tukaj z ostrimi ščetinami, tam z elegantno volno.«&lt;ref&gt;''Laniger huic signum sus est, animálque biforme, Acribus hinc setis, lanitio inde levi.''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.emblems.arts.gla.ac.uk/french/emblem.php?id=FALc002 |title=Alciato, ''Emblemata'', Emblema II |publisher=Emblems.arts.gla.ac.uk |accessdate=13 March 2009 |archive-date=2012-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120113214852/http://www.emblems.arts.gla.ac.uk/french/emblem.php?id=FALc002 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Antika ===
Okoli leta 400 pred našim štetjem so [[Kelti|keltski]] [[Insubri]] naselili Milano in okoliško regijo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Tellier|first=Luc-Normand|title=Urban World History| url=https://archive.org/details/urbanworldhistor00tell|year=2009|publisher=Press de l'Université du Québec|location=Québec|isbn=978-2-7605-1588-8|page=[https://archive.org/details/urbanworldhistor00tell/page/n289 274]}}&lt;/ref&gt; Leta 222 pred našim štetjem so naselje osvojili Rimljani in ga preimenovali Mediolanum. Milano je bil na koncu proglašen za glavno mesto Zahodnega rimskega cesarstva. [[Dioklecijan]] se je odločil, da ostane v [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnem rimskem cesarstvu]] (glavno mesto Nicomedia), njegov ''socesar'' [[Maksimijan]] pa v zahodnem. Takoj je Maksimijan zgradil več spomenikov, med drugim velik cirkus 470 m × 85 m, terme ''Thermae Herculeae'', velik kompleks cesarske palače in več drugih objektov.

Z [[Milanski edikt|Milanskim ediktom]] leta 313 je cesar [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]] zagotovil svobodo veroizpovedi za kristjane. Potem ko so v letu 402 mesto zasedli [[Vizigoti]], so je cesarsko rezidenco preselili na tedaj bolj strateško pomembno lokacijo, v mesto [[Ravenna|Raveno]]. Leta 452 so mesto osvojili [[Huni]]. Leta 539 so ga zavzeli [[Ostrogoti]] in uničili Milano med [[Gotska vojna (376–382)|Gotsko vojno]] proti bizantinskemu cesarju [[Justinijan I.|Justinijanu I.]] Poleti leta 569 so [[Langobardi]] (od tod izhaja ime italijanske dežele Lombardija), osvojili Milano, potem, ko so porazili majhno bizantinsko vojsko. Nekatere rimske strukture so ostale v uporabi tudi pod langobardsko oblastjo.&lt;ref&gt;See the ''Versum de Mediolano civitate''.&lt;/ref&gt; Milano so leta 774 zavzeli [[Franki]], ko si je [[Karel Veliki]] dal naziv ''kralj Langobardov'' (pred tem so se germanska kraljestva pogosto spopadala med seboj, vendar ni nobeno sprejelo naslov kralja drugih ljudstev). [[Železna krona Langobardov]] izvira iz tega obdobja. Kasneje je Milano postal del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].

=== Srednji vek ===
[[File:Nuremberg chronicles f 72r 1.png|thumb|Milano 1493, lesorez iz Nurnberške kronike]]
V srednjem veku je bil Milano, zaradi svoje lege, središče cvetoče trgovine. Vojna osvajanja [[Friderik I. Barbarossa |Friderika I. Barbarosse]] so prinesla uničenje velikemu delu Milana leta 1162. Milano je prevzel vodilno vlogo pri oblikovanju Lombardske lige, ki je bila ustanovljena leta 1167. Vojna med nemškim cesarjem in italijanskimi občinami, ki je trajala neprekinjeno več let, se je končala z italijansko zmago v bitki pri Legnanu. Zaradi neodvisnosti Lombardskih mest, pridobljene z mirom v Konstanci leta 1183, je Milano postal [[Milanska vojvodina|vojvodina]]. Leta 1208 je postal ''[[Podeštat|podesta]]'' mesta Rambertino Bolelli, leta 1242 Luca Grimaldi in 1282 Luchetto Gattilusio. Položaj je bil enkrat nevaren: leta 1252 so milanski heretiki umorili cerkvenega inkvizitorja, pozneje znanega kot svetega Petra mučenca, na plitvini v bližini ''contado''; morilci so podkupili svojo pot do svobode, ki so mu sledili izgredi, so podesto skoraj linčali. Leta 1256 so bili nadškof in vodilni plemiči izgnani iz mesta. Leta 1259 je bil Martino della Torre izvoljen kot ''Capitano del Popolo''s strani članov cehov; mesto je prevzel s silo, izgnal svoje sovražnike in vladal kot diktator, vendar je dal tudi tlakovatu ulice, kopati kanale in je obdavčil podeželje. Skoraj uničile je tudi milansko zakladnico; uporabljal jo je za pogosto nepremišljeno plačevanje najemnih vojaškihenot, in dodatno razburil prebivalstvo, z dajanjem večje podpore Della Torresovim tradicionalnim sovražnikom, Viscontijem. Najpomembnejše gospodarske panoge v tem obdobju so bile oborožitev in proizvodnja volne, celoten katalog aktivnosti in trgovanje pa je naveden v Bonvesin della Rivovem ''de Magnalibus Urbis Mediolani''.
[[File:IMG 3734 - Milano - Stemma visconteo- sull'Arcivescovado - Foto di Giovanni Dall'Orto - 15-jan-2007.jpg|thumb|150px|grb rodbine Visconti, na nadškofijski palači, Piazza del Duomo, Milano]]

22. julija 1262 je [[Ottone Visconti]] postal [[nadškof]] Milana, ki ga je imenoval [[papež Urban IV.]], protikandidat je bil Raimondo della Torre, škof [[Como|Coma]]. Ta je začel v javnosti obtoževati Viscontije, da so blizu [[Katari|katarskim]] heretikom in je Ottoneta obdolžil veleizdaje: Viscontije, ki so obtožili Della Torreje istih kaznivih dejanj, so nato izgnali iz Milana in njihovo lastnino zaplenili. Sledila je državljanska vojna, ki je povzročila večjo škodo prebivalstvu in gospodarstvu Milana in je trajala več kot desetletje. Ottone Visconti je leta 1263 neuspešno vodil skupino izgnancev proti mestu, vendar je po letih stopnjevanja nasilja na vseh straneh, na koncu, po zmagi v bitki pri Desiu (1277), z rodbino spet zavladal mestu. [[Družina Visconti|Visconti]]jem je uspelo izriniti della Torreje za vedno in vladati mestu in njegovim posestim do 15. stoletja.

Precejšen del zgodovine Milana preveva zgodba o boju med dvema političnimi frakcijama: [[Gvelfi in gibelini |Gvelfi in Gibelini]]. Večino časa so bili v mestu Milanu uspešni Gvelfi. Vendar pa je bila družina Visconti sposobna prevzeti oblast (signoria) v Milanu, ki je temeljila na njihovem prijateljstvu &quot;Gibelinov&quot; z nemškimi cesarji.&lt;ref&gt;Henry S. Lucas, ''The Renaissance and the Reformation'' (Harper &amp; Bros.: New York, 1960) p. 37.&lt;/ref&gt; Leta 1395 je bil eden od teh cesarjev, Venčeslav (1378–1400) povišal Milano v dostojanstvo vojvodine. Tudi leta 1395, je Gian Galeazzo Visconti postal vojvoda v Milanu. Družina Gibeline Visconti je ohranila oblast v Milanu stoletje in pol, od zgodnjega 14. stoletja do sredine 15. stoletja.&lt;ref&gt;Robert S. Hoyt &amp; Stanley Chodorow ''Europe in the Middle Ages'' (Harcourt, Brace &amp; Jovanovich: New York, 1976) p. 614.&lt;/ref&gt;

Leta 1447 je [[Filippo Maria Visconti]], vojvoda Milana, umrl brez moškega naslednika. Po koncu linije Visconti je bila ustanovljena [[Zlata Ambrozijanska republika]] (italijansko ''Aurea Repubblica Ambrosiana''). Ime je dobila po [[Sveti Ambrož|po sv. Ambroziju]], priljubljenem zavetniku mesta Milano. Obe frakciji, [[Gvelfi in gibelini|Gvelfi in Gibelini]], sta delali skupaj in skrbeli za Ambrozijansko republike v Milanu. Republika je razpadla, ko leta 1450 Milano osvojil [[Francesco I. Sforza]] iz [[družina Sforza |rodbine Sforza]]. Milano je postal med vodilnimi mesti italijanske renesanse.

=== Zgodnje moderno obdobje ===
[[File:Braun Milano HAAB.jpg|thumb|right|v poznem 16. stoletju je mesto obkrožalo t. i. Špansko obzidje]]
Zadnji neodvisni vladar Milana, [[Ludovico Sforza|Lodovico il Moro]], ki je poklical francoskega kralja [[Karel VIII. Francoski|Karla VIII.]] v Italiji, v pričakovanju, da bi lahko bila Francija zaveznik v notranjih italijanskih vojnah. Bodoči kralj Francije, Ludvik Orleanski, je sodeloval pri odpravi in spoznal, da je bila Italija praktično brez obrambe. To ga je spodbudilo, da se je vrnil nekaj let kasneje in zahtevall vojvodino Milano zase, saj je bila njegova babica članica vladajoče družine Visconti. V tistem času so Milano branili tudi švicarski plačanci. Po zmagi Ludvikovega naslednika [[Franc I. Francoski |Franca I.]] nad Švicarji v bitki pri Marignanu, je bila vojvodina obljubljena francoskemu kralju Francu I. Ko je španski Habsburžan [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] leta 1525 porazil Franca I. v [[bitka pri Pavii|bitki pri Pavii]], je bila severna Italija, vključno z Milanom, prenesena habsburški Španiji.&lt;ref&gt;John Lothrop Motley, ''The Rise of the Dutch Republic'' Vol. II (Harper Bros.: New York, 1855) p. 2.&lt;/ref&gt; 

Leta 1556 je Karel V. abdiciral v korist svojega sina [[Filip II. Španski|Filipa II.]], in je njegov brat [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]] Karlove italijanske posesti, vključno z Milanom, prenesel na Filipa II., je vse ostali španski liniji Habsburžanov, medtem ko se je avstrijska linija s Ferdinandom Avstrijskim iz linije Habsburžanov odločila za [[Sveto rimsko cesarstvo]].

Velika [[kuga]] v Milanu med letoma 1629–31 je po ocenah pomorila 60.000 ljudi od 130.000. Ta pojavitev velja za enega od zadnjih izbruhov večstoletne pandemije [[črna smrt|kuge]].&lt;ref&gt;Cipolla, Carlo M. ''Fighting the Plague in Seventeenth Century Italy''. Madison: University of Wisconsin Press, 1981.&lt;/ref&gt;

Leta 1700 je španska linija Habsburžanov s smrtjo Karla II., izumrla. Po njegovi smrti so se leta 1701 začele vojne za špansko nasledstvo, francoska vojska je zasedla vse španske posesti in Francoski kralj [[Filip V. Španski|Filip Anjou]] je zahteval španski prestol. Leta 1706 so bili Francozi poraženi v bitkah pri Ramilliesu in Torinu in bili prisiljeni predati severno Italijo avstrijskim Habsburžanom. Leta 1713 je [[Utrechtski mir |pogodba iz Utrechta]] formalno potrdil avstrijsko suverenost nad večino italijanskih posesti v Španiji, vključno z Lombardijo in njenim glavnim mestom Milanom.

[[File:Episodio delle cinque giornate (Baldassare Verazzi).jpg|thumb|150px|Milanski patrioti se borijo z avstrijsko vojsko v petdnevnih bojih]]
[[Napoleon]] je napadel Italijo leta 1796 in Milano razglasil za glavno mesto [[Cisalpinska republika |Cisalpinske republike]]. Kasneje je razglasil Milano za glavno mesto [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] in bil kronan v stolnici (''Duomo''). Ko se je Napoleonova zasedba končala, je leta 1815 [[Dunajski kongres]] vrnil Lombardijo in Milano, skupaj z [[Benečija|Benečijo]], pod avstrijski nadzor.&lt;ref&gt;{{navedi splet | last=Bloy|first= Marjie|title= The Congress of Vienna, 1 November 1814—8 June 1815|publisher= The Victorian Web|date= 30 April 2002 | url = http://www.victorianweb.org/history/forpol/vienna.html|accessdate=9 June 2009}}&lt;/ref&gt; V tem obdobju je Milano postal središče liričnih oper. V Teatro Regio Ducal je v 1770-ih [[Wolfgang Amadeus Mozart |Mozart]] premierno predstavil tri opere. Kasneje je [[La Scala]] postala referenčno gledališče na svetu, s svojimi premierami [[Vincenzo Bellini|Bellinija]], [[Gaetano Donizetti |Donizettija]], [[Gioacchino Rossini|Rossinija]] in [[Giuseppe Verdi|Verdija]]. Verdi sam je pokopan v Casa di Riposo na Musicisti. V 19. stoletju so bila tukaj tudi druga pomembna gledališča kot ''La Cannobiana'' in ''Teatro Carcano''.

18. marca 1848 so se Milančani uprli avstrijski oblasti, v tako imenovanih »[[Petero milanskih dni|Pet dni]]« (italijansko: ''Le Cinque Giornate''), in feldmaršal [[Josef Radetzky]] se je bil prisiljen začasno umakniti iz mesta. [[Kraljevina Sardinija]] je stopila na pomoč upornikom; [[plebiscit]] v Lombardiji je odločil v prid združitvi s Sardinijo. Po zmagi nad sardinskimi silami pri Custozi 24. julija, je Radetzky ponovno razglasil avstrijski nadzor nad Milanom in severno Italijo. Nekaj let pozneje, pa so italijanski nacionalisti ponovno pozvali k odstranitvi Avstrije in združitvi Italije. Sardinija in Francija sta stopili v zavezništvo in premagali Avstrijo v [[bitka pri Solferinu|bitki pri Solferinu]] leta 1859. Po tej bitki je bil Milano in ostala Lombardija vključeni v Kraljevini Sardiniji, ki je kmalu pridobila nadzor nad večino Italije in bila leta 1861 ustanovljena kot [[Kraljevina Italija]].

Politična združitev Italije je utrdila trgovsko prevlado Milana nad severno Italijo. Prišlo je tudi do razburjenja ob gradnji železniške proge, ki se je začela graditi pod avstrijskim partronatom (Benetke-Milano; Milano-Monza), ki je postavila Milano kot železniško središče severne Italije. Z odprtjem železniških predorov [[Predor Gotthard |Gotthard]] (1881) in [[Predor Simplon|Simplon]] (1906), je Milano postal glavno južno evropsko železniško vozlišče za gospodarstvo in potniški promet (npr Simplon Orient Express). Hitra industrializacija in širitev trga je postavila Milano v središče vodilne italijanske industrijske regije, čeprav je v letu 1890 Milano pretresel pokol Bava-Beccaris, in izgredi v zvezi z visoko stopnjo inflacije. Medtem so Milanske banke obvladovale finančno področje Italije, zato je mesto postalo vodilno finančno središče v državi.

=== Pozno moderno in sedanje obdobje ===
[[File:Bundesarchiv Bild 102-12689, Mailand, Signallampen im Straßenverkehr.jpg|thumb|left|Piazza del Duomo v 1920-ih]]
Leta 1919 so se črnosrajčniki [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] prvič zbrali na Piazza San Sepolcro, kasneje pa v Milanu začeli svoj pohod na Rim. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Milano utrpel veliko škodo od zavezniških bombnih napadov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Morgan|first=Philip|title=The fall of Mussolini: Italy, the Italians, and the Second World War|url=https://archive.org/details/fallmussoliniita00morg|year=2008|publisher=Oxford University Press|location=Oxford|isbn=0199219346|page=[https://archive.org/details/fallmussoliniita00morg/page/n85 67]|edition=Reprint.}}&lt;/ref&gt; Ko je leta 1943 Italija kapitulirala, so nemške sile do leta 1945 zasedale najbolj severne dele Italije. Kot rezultat je bilo oblikovanje odporniških skupin. Proti koncu vojne je ameriška 1. Armored Division napredovala v Milano - vendar so še preden so prispeli, odporniki prevzeli nadzor nad mestom in kaznovali Mussolinija skupaj z nekaterimi člani njegove vlade. 29. aprila 1945 so truplo Mussolinija, njegovo ljubico Claro Petacci in druge fašistične voditelje obesili na Piazzale Loreto.


V povojnem gospodarskem razcvetu je nastal velik val notranje migracije (predvsem iz podeželskih območij južne Italije) v Milano. Število prebivalcev se je povečalo iz 1,3 milijona v letu 1951 na 1,7 milijona v letu 1967. V tem obdobju je bil Milano v veliki meri rekonstruiran z gradnjo več inovativnih in modernističnih nebotičnikov, kot so Torre Velasca in Pirellone. Je pa gospodarska blaginja v poznih 1960 in začetku 1970 dočakala tako imenovana svinčena leta, ko je bil Milano priča neprimerljivega vala uličnega nasilja, delavskih stavk in političnega terorizma. Vrh tega obdobja krize je prišel 12. decembra 1969, ko je eksplodirala bomba v Narodni kmetijski banki na Piazza Fontana, kar je terjalo smrt sedemnajst ljudi in oseminosemdeset pa je bilo ranjenih.

Leta 1980 je, z mednarodnim uspehom milanskih hiš (kot so Armani, Versace in Dolce &amp; Gabbana), Milano postal ena izmed svetovnih modnih prestolnic. Mesto je dočakalo tudi opazno povečanje mednarodnega turizma, predvsem iz Amerike in Japonske, medtem ko se je na borzi povečala tržna kapitalizacijo za več kot petkrat.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Italian Stock Exchange - Main Indicators 1975-2012|url=http://www.borsaitaliana.it/borsaitaliana/ufficio-stampa/dati-storici/principaliindicatori2012_pdf.htm|accessdate=16 October 2012}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega obdobja so množični mediji dali mestu vzdevek metropola ''Milano da bere'' dobesedno ''Milano pije''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.lastampa.it/redazione/cmsSezioni/cultura/200804articoli/31497girata.asp |title=L'uomo che inventò la Milano da bere |publisher=Lastampa.It |date=4 January 2008 |accessdate=25 March 2010 |archive-date=2009-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090914065500/http://www.lastampa.it/redazione/cmsSezioni/cultura/200804articoli/31497girata.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Leta 1990 je na Milano slabo vplival ''Tangentopoli'' (čiste roke), politični škandal, v katerem so bili poskusi mnoge politike in poslovneže obsoditi za korupcijo. Mesto je prizadela tudi huda finančna kriza in stalen upada tekstilne, avtomobilske in jeklarske industrije.

V začetku 21. stoletja je Milano doživel vrsto sanacij. Razstavni center se je preselil na veliko večje mest v Rho,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nuovosistemafieramilano.it/JumpCh.asp?idLang=ENG&amp;idUser=0&amp;idChannel=12 |title=New Milan Exhibition System official website |accessdate=29 October 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111201091644/http://www.nuovosistemafieramilano.it/JumpCh.asp?idLang=ENG&amp;idUser=0&amp;idChannel=12 |archivedate=2011-12-01 }}&lt;/ref&gt; Zgrajene so bile nove poslovne cone, kot so Porta Nuova in CITYLIFE.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Milano Porta Nuova official website|url=http://www.porta-nuova.com/en/|accessdate=29 October 2012|archive-date=2013-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20131101220515/http://www.porta-nuova.com/en/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Z upadanjem proizvodnje si je mesto prizadevalo za razvoj svojih drugih virov prihodkov, vključno s publiciranjem, financami, bančništvom, modnim oblikovanjem, informacijskimi tehnologijami, logistiko, prometom in turizmom.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Ni|first=Pengfei|title=The global urban competitiveness report 2011|year=2012|publisher=Edward Elgar|location=Cheltenham|isbn=9780857934215|page=127}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je desetletja dolgo upadanje prebivalstva prišlo v zadnjih letih do dna, pokazali so se znaki okrevanja, število je zraslo za sedem odstotkov od zadnjega popisa prebivalstva.&lt;ref&gt;Statistica[ http://allegati.comune.milano.it/Statistica/Popolazione/Popolazione%202013/cleta_zone_eta_2013.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140419171445/http://allegati.comune.milano.it/Statistica/Popolazione/Popolazione%202013/cleta_zone_eta_2013.pdf |date=2014-04-19 }}]&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
=== Topografija ===
[[File:Full Milan skyline from Duomo roof.jpg|thumbnail|panorama Milana z Alpami v ozadju]]
[[File:Map central milan02.jpg|thumbnail|zemljevid središča Milana]]
Milano se nahaja na severozahodnem delu doline reke [[Pad]], približno na pol poti med reko na jugu in vznožjem [[Alpe|Alp]] z velikimi [[jezero|jezeri]] ([[Komsko jezero]], [[jezero Maggiore]], [[jezero Lugano]]) na severu, reko [[Ticino]] na zahodu in reko [[Adda (reka)|Adda]] na vzhodu. Leži na ravnini z najvišjo točko na 122 m nad morsko gladino. Upravna občina pokriva površino okoli 181 kvadratnih kilometrov, z 1.324.169 prebivalcev v letu 2013 in gostoto 7.315 prebivalcev na kvadratni kilometer. Večje urbano območje, ki obsega dele provinc Milano, Monza e Brianza, Como, Lecco in Varese ima 1.891 kvadratnih kilometrov in 5.264.000 prebivalcev z gostoto 2.783 prebivalca na kvadratni kilometer.

Koncentrična postavitev centra odraža sistem ''Navigli'', starodavni navigacijski sistem in med seboj povezanih kanalov, zdaj večinoma pokritih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Raffaele Pugliese, Marco Lucchini|title=Milano città d'acqua: nuovi paesaggi urbani per la tutela dei navigli|year=2009|publisher=Alinea|location=Florence|isbn=978-88-6055-469-7|page=32}}&lt;/ref&gt; Predmestja so se razširila predvsem na severu, požirajoča številne občine že dosegajo Varese, Como, Lecco in Bergamo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=King|first=Russell|title=The industrial geography of Italy|year=1985|publisher=Croom Helm|location=London|isbn=0-7099-1501-2|pages=250–254}}&lt;/ref&gt;

=== Podnebje ===
[[File:Palazzo Dugnani in Milan.jpg|thumbnail|palača Dugnani in vrtovi Montanelli, 2006]]
Milano ima vlažno subtropsko podnebje (CFA, po [[Köppnova podnebna klasifikacija |Köppnovi podnebni klasifikaciji]]) s kontinentalnimi (DFA) vplivi. Milansko podnebje je podobno v večjemu delu severne italijanske ravnine, z vročimi, soparnimi poletji in mrzlimi, meglenimi zimami. Vendar je povprečno število dni s padavinami na leto eno najnižjih v Evropi. Alpe in Apenini so naravna pregrada, ki ščiti mesto pred večjimi padavinami, ki prihajajo iz severne Evrope in od morja.&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=The ENVIBASE-Project – Climate of Milan| url = http://www.stadtentwicklung.berlin.de/archiv_sensut/umwelt/uisonline/envibase/handbook/climate3.htm|accessdate=14 August 2012}}&lt;/ref&gt;

Mesto je pogosto zavito v [[megla|meglo]], čeprav sta zmanjšanja riževih polj iz južnih sosesk in povečani toplotni učinek urbanega mesta zmanjšala ta pojav v zadnjih desetletjih. Včasih se pojavi veter fen, ki povzroči nepričakovano povečanje temperature. Raven onesnaženosti zraka se bistveno poveča v zimskem času, ko se hladen zrak oklepa tal, zaradi česar je Milano eno najbolj onesnaženih mest v Evropi.&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Smog in Northern Italy| url = http://earthobservatory.nasa.gov/NaturalHazards/view.php?id=15900|publisher=NASA}}&lt;/ref&gt;

== Uprava ==
{{glavni|Metropolitansko mesto Milano}}
=== Metropolitanska uprava ===
[[File:Milano - Palazzo Marino.JPG|thumb|left|palača Marino, milanska mestna hiša]]
[[File:Milan, administrative divisions - Nmbrs - colored.svg|thumb|150px|9 mestnih okrajev]]
V zvezi z vodenjem metropolitanskega mesta je župan Milana imenovan za opravljanje funkcije metropolitanskega župana (''Sindaco Metropolitano'') in predseduje Metropolitanskemu svetu, ki ga predstavlja 16 občinskih županov.

=== Pokrajinska in regionalna uprava ===
V Milanu sta sedeža tako uprave metropolitanskega mesta (županstvo), kot [[Lombardija|dežele Lombardije]], ene od dvajsetih [[Italijanske dežele|dežel]] Italije. Medtem ko ima metropolitansko mesto s svojim [[Metropolitansko območje|območjem]] okoli 3.195.211 prebivalcev, je dežela Lombardija zdaleč najbolj naseljeno območje v Italiji, z več kot desetimi milijoni prebivalcev, kar predstavlja skoraj šestino prebivalcev države. Sedež deželne vlade je v Palači Lombardija (Palazzo Lombardia), ki je s 161,3 m druga najvišja stavba v Milanu.

V skladu z upravno reorganizacijo Italije [[Metropolitansko območje|urbano območje Milana]] postalo ena od 15 metropolitanskih mest (''città metropolitane''), novih upravnih organov v celoti operativnih od 1. januarja 2015.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Spending Review Act|url=http://www.governo.it/Presidenza/Comunicati/dettaglio.asp?d=68656|publisher=Italian Government|accessdate=18 October 2012}}&lt;/ref&gt; Nove metropolitanske občine so zasnovane za izboljšanje zmogljivosti lokalnih uprav in za boljše usklajevanje občin pri zagotavljanju osnovnih storitev (vključno s prevozom, šolskih in socialnih programov) in varovanjem okolja.

== Znamenitosti ==
{{wide image| Milan Porta Nuova business district by night 02.jpg|900px|align-cap=center|pogled na Porta Nuova ponoči, iz Palazzo Lombardia}}

=== Arhitektura ===
[[File:Milano, Duomo with Milan Cathedral and Galleria Vittorio Emanuele II, 2016.jpg|thumb|Piazza del Duomo z milansko stolnico in galerijo Vittorio Emanuele II.]]
[[File:Sforza Castle Milan from internal Court yard.JPG|thumb|Notranje dvorišče gradu Sforza (Castello Sforzesco)]]
[[File:Stazione Centrale, Milan, Italy (9471407735).jpg|thumbnail|Centralna milanska železniška postaja v slogu art déco, zgrajena med 1925–1931]]

V Milanu obstaja le nekaj ostankov antične rimske kolonije, zlasti dobro je ohranjeno [[stebrišče svetega Lovrenca]] (''Colonne di San Lorenzo''). V drugi polovici 4. stoletja je Sveti [[Ambrož Milanski]], kot milanski škof, imel močan vpliv na postavitev mesta, preoblikovanje centra (stolnica in krstilnica, zgrajeni v rimskih časih, sta se do danes izgubili) in gradnjo velike bazilike pri mestnih vratih: [[Bazilika svetega Ambroža, Milano|bazilika Sant'Ambrogio]], [[Bazilika svetega Lovrenca, Milano|San Lorenzo Maggiore]], San Nazaro v Brolo, San Simpliciano in Sant'Eustorgio, ki še vedno stojijo, so bile skozi stoletja prenovljene in so nekatere od najboljših in najpomembnejših cerkva v Milanu. [[Milanska stolnica]] (''Duomo di Milano''), zgrajena med letoma 1386 in 1577, je peta največja stolnica na svetu&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Ferrari-Bravo|first=Anna|title=Milano.|year=1985|publisher=Touring club italiano|location=Milano|isbn=88-365-0004-8|page=130|edition=9a}}&lt;/ref&gt; in najpomembnejši primer [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]] v Italiji. Pozlačen bronast [[kip]] Device Marije, ki se nahaja od leta 1774 na najvišji [[fiala (arhitektura)|fiali]] Duoma, je kmalu postal eden najbolj trajnih simbolov Milana.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Wilson|first=Sharon|title=A perfect trip to Italy in the golden years.|year=2011|publisher=iUniverse Inc.|location=Bloomington, IN|isbn=978-1-4502-8443-1|page=93}}&lt;/ref&gt;

V 15. stoletju, ko so člani rodbine Sforza vladali mestu, je bila stara Viscontska trdnjava razširjena in postala [[Grad Sforzesco, Milano|Grad Sforzesco]] (''Castello Sforzesco''), sedež elegantnega renesančnega dvora, obdanega z obzidanim lovskim parkom. Pomembnejši arhitekti vključeni v projekt so bili Florentinec [[Filarete]], ki je bil zadolžen za izgradnjo visokega osrednjega vhodnega stolpa in vojaški specialist Bartolomeo Gadio.&lt;ref&gt;[http://www.milanocastello.it/ing/lungaRicostruito.html 'The Castle Reconstructed by the Sforza'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20030830184307/http://www.milanocastello.it/ing/lungaRicostruito.html |date=2003-08-30 }}, Castello Sforzesco website.&lt;/ref&gt; Povezava med [[Francesco I. Sforza|Francescom Sforza]] in Firenčanom [[Cosimo de' Medici Starejši|Cosimom de 'Medici]] je rodila v Milanu toskanski model [[renesančna arhitektura|renesančne arhitekture]], očitno v delu ''Ospedale Maggiore'' in [[Bramante]]jevih del v mestu, kot ''[[Santa Maria preso San Satiro]]'' (rekonstrukcija cerkvice iz 9. stoletja), [[cerkev Santa Maria delle Grazie, Milano| Santa Maria delle Grazie]] in tri samostane za svetega Ambropa. [[Protireformacija]] v 16.–17. stoletju je bil tudi čas španske nadvlade in v znamenju dveh močnih osebnosti: Svetega [[Karel Boromejski |Karla Boromejskega]] in njegovega bratranca, kardinala [[Federico Borromeo |Federica Borromea]]. Ne le, da sta nalagala moralne smernice ljudem v Milanu, ampak sta dala tudi velik zagon kulturi, z ustanovitvijo ''[[Biblioteca Ambrosiana]]'', v stavbi, ki jo je zasnoval [[Francesco Maria Ricchino]] in bližnje ''Pinacoteca Ambrosiana''. V tem obdobju so bile v mestu zgrajene številne pomembne cerkve in baročne palače s strani arhitektov, kot so [[Pellegrino Tibaldi]], [[Galeazzo Alessi]] in Ricchino. 

Avstrijska cesarica [[Marija Terezija]] je bila odgovorna za pomembne prenove, ki so se izvajale v Milanu v 18. stoletju. Ta mestna in umetniška prenova je obsegala izgradnjo [[La Scala|Teatro alla Scala]], odprtega leta 1778, ki je danes ena izmed najbolj znanih svetovnih opernih hiš in dala obnoviti kraljevo palačo. V poznih 1700-ih zgrajeno ''Palazzo Belgioioso'', delo Giuseppeja Piermarinija in kraljevo ''Villa Milano'', Leopolda Pollacka, kasnejšo uradno rezidenco avstrijskega podkralja, pogosto štejejo med najboljše primere neoklasične arhitekture v Lombardiji. Napoleonska vlada v mestu med 1805–1814, ki ima sedež v Milanu, kot glavnem mestu satelitske Kraljevine Italije, je sprejela ukrepe, da bi ga ustrezno preoblikovala, z gradnjo velikih ulic, novih trgov (''Porta Ticinese'', Luigija Cagnola in ''Foro Bonaparte'', Giovannija Antonia Antolinija) in kulturnih ustanov (''Umetniška galerija'' in ''Akademija za likovno umetnost''). Masivni ''Slavolok miru'', ki se nahaja na koncu ''Corso Sempione'', pogosto primerjajo s [[Slavolok zmage, Pariz|Slavolok zmage]] v [[Pariz]]u. V drugi polovici 19. stoletja je Milano hitro postal glavno industrijsko središče novega italijanskega naroda in se zgledoval po velikih evropskih prestolnicah, ki so bila središča druge industrijske revolucije. Velika ''Galleria Vittorio Emanuelle II'', Giuseppeja Mengonija je nastala med 1865 in 1877, v počastitev kralja [[Viktor Emanuel II.| Viktorja Emanuela]], je velik pokrit hodnik s steklom in litoželezno streho, podobno kor Burlington Arcade v Londonu. Še en eklektičen spomenik s konca 19. st. v mestu je ''Cimitero Monumentale'', pokopališče, zgrajeno v neoromanskem slogu med 1863 in 1866.

Burno obdobje na začetku 20. stoletja je prineslo več radikalnih inovacij v milanski arhitekturi. [[Art nouveau]], znan tudi kot ''Liberty'' v Italiji, je prepoznaven v ''Palazzo Castiglioni'', arhitekta Giuseppeja Sommaruga, zgrajena med 1901 in 1904. Drugi izredni primeri so ''Hotel Corso'' in hiša ''Berri-Meregalli'', zgrajena v tradicionalnem milanskem Art nouveau slogu, v kombinaciji z elementi neoromanike in neogotike, velja za eno izmed zadnjih takšnih tipov arhitektur v mestu. Novo, bolj [[Eklekticizem v arhitekturi|eklektično]] obliko arhitekture je mogoče videti v stavbah, kot so ''Castello Cova'', zgrajena 1910 v izrazito neosrednjeveškem slogu, ki vzbuja arhitekturne trende iz preteklosti. Pomemben primer Art deco, ki meša take sloge s fašistično arhitekturo, je velika centralna železniška postaja, odprta leta 1931.
Obdobje po drugi svetovni vojni je znano po hitri obnovi in hitri gospodarski rasti, ki je spremljalo skoraj dvakratno povečanje števila prebivalcev. Med letoma 1950 in 1960, je močno povpraševanje po novih stanovanjskih in poslovnih področjih privedlo do skrajne urbane širitve, ki je prinesla nekatere pomembnejše mejnike v arhitekturni mestni zgodovini, vključno s stolpom Pirelli, Gio Pontija (1956–60), stolpom Velasca (1956–58) in oblikovanjem blagovne znamke novih stanovanjskih satelitskih mest, kot tudi velike količine javnih zgradb slabe arhitekture in kakovosti. V zadnjih letih je de-industrializacija, urbani propad in centrifikacija, vodila obsežno prenovo nekdanjih industrijskih območij, ki so se spremenila v sodobna stanovanjska in finančna okrožja, predvsem ''Porta Nuova'' v centru Milana in ''FieraMilano'' v predmestju Rho. Poleg tega so stari razstavni prostori popolnoma preoblikovani v skladu s projektom za regeneracijo ''Citylife'', izboljšanje stanovanjskih območij, muzeji, mestni park in tri stolpnice, katerih načrte so naredili mednarodno priznani arhitekti, ter bodo nosili njihova imena: 202 m visok stolp Isozaki, ko bo dokončan, bo najvišja stavba v Italiji, zvit stolp Hadid in ukrivljen stolp Libeskind.&lt;ref&gt;Citylife project [http://www.city-life.it/en]{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Parki in vrtovi ===
[[File:Arco della Pace, Milan, Italy Sempione Park.jpg|thumb|Parco Sempione, s Slavolokom miru v ozadju]]
Največji parki v osrednjem območju Milana so park Sempione na severozahodnem robu in vrtovi Montanelli, ki se nahajajo severovzhodno od mesta. Angleški park Sempione, zgrajena leta 1890, vsebuje Napoleonovo areno, milanski Mestni akvarij, jeklen panoramski stolp, center za likovne razstave, japonski vrt in javno knjižnico. V vrtovih Montanelli, ki so nastali v 18. stoletju, sta Prirodoslovni muzej in planetarij. Nekoliko oddaljen od centra mesta na vzhod, je park Forlanini, z značilnim velikim ribnikom in nekaj ohranjenih kolib, ki spominjajo na kmečko preteklost tega območja.

Čeprav se Milano nahaja v enem od najbolj urbaniziranih območjih v Italiji, je obdan s pasom zelenih površin in ima številne vrtove tudi v svoji sredi. Od leta 1990 so bila kmetijska zemljišča in gozdovi severno (Parco Nord Milano) in južno (Parco Agricolo Sud Milano) v urbanem območju zaščitena kot regionalna parka. Zahodno od mesta je bil ustanovljen Parco delle Cave na zanemarjeno mestu, kjer so črpali prod in pesek in vsebuje umetna jezera in gozd.

== Demografija ==
S hitro industrializacijo v povojnih letih je število prebivalcev v Milanu doseglo 1.743.427 leta 1973. Potem, v naslednjih tridesetih letih, se je skoraj tretjina prebivalstva preselila v zunanji pas novih predmestij in satelitskih naselij, ki so rastla okoli mesta. Po oceni je v občini Milano 1.324.169 uradnih rezidentov, v urbanem območju, ki sega izven meja upravne občine, pa je bilo 5.264.000 prebivalcev v letu 2013, medtem ko je v širšem metropolitanskem območju živi med 7 in 10 milijonov prebivalcev, odvisno od uporabljene demografske metode.

== Gospodarstvo ==
[[File:Palazzo mezzanotte2.jpg|thumb|Milanska Borza Italiana]]
Medtem ko je Rim politično glavno mesto Italije, je Milano gospodarsko in finančno srce v državi. Z leta 2010 BDP, ocenjenim na 132.500.000 €, je pokrajina Milano ustvarila približno 9 % nacionalnega BDP&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Milan in Figures| url=http://www.mi.camcom.it/milano-in-cifre|publisher=Milan Chamber of Commerce|accessdate=10 October 2011}}&lt;/ref&gt;; medtem ko je gospodarstvo v regiji Lombardija ustvarilo približno 20 % italijanskega BDP.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Nominal GDP of Italian regions, 2000-2010|url=http://www.asr-lombardia.it/ASR/conti-economici-territoriali/stime-tagliacarne-sul-pil-e-valore-aggiunto-regionale-e-provinciale/regioni-italiane/tavole/100468/|publisher=Lombard Industry Association|accessdate=21 October 2012|archive-date=2017-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170630162209/http://www.asr-lombardia.it/ASR/conti-economici-territoriali/stime-tagliacarne-sul-pil-e-valore-aggiunto-regionale-e-provinciale/regioni-italiane/tavole/100468/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V pokrajini Milano se nahaja približno 45 % podjetij v regiji Lombardija in več kot 8 odstotkov vseh podjetij v Italiji, vključno s tremi ''Fortune 500'' podjetji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Fortune 500 - 2011 ranking by location|url=http://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2011/countries/Italy.html|accessdate=21 October 2012|archive-date=2019-02-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190217084935/https://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2011/countries/Italy.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V Milanu je sedež številnih medijev in oglaševalskih agencij, nacionalnih časopisov in telekomunikacijska podjetja, vključno z javno radiotelevizijo RAI in zasebnimi televizijskimi družbami, kot Mediaset, Telecom Italia Media in Sky Italia. Poleg tega je opaziti tudi hitro povečanje internetnih podjetij tako domačih kot mednarodnih, kot so Altervista, Google, Lycos, Virgilio in Yahoo!. Milano je vodilni svetovni modni center, kjer lahko sektor računa na 12.000 podjetij, 800 razstavnih prostorov in 6.000 prodajnih mest (z blagovnimi znamkami, kot so Armani, Versace in Valentino), medtem ko so štirje tedni na leto posvečeni najboljšim predstavam in drugim modnim dogodkom. V mestu je tudi pomemben proizvodni center, predvsem za avtomobilsko industrijo, s podjetji, kot so Alfa Romeo in Pirelli. Drugi pomembni izdelki narejeni v Milanu so kemikalije, stroji, zdravila in plastika.

Drugi ključni sektorji v gospodarstvu mesta so napredne raziskave na področju zdravja in biotehnologij, kemikalij in inženiringa, bančništvo in finance. Milano je sedež glavnih bančnih skupin v Italiji (198 podjetij), vključno Banca Popolare di Milano, Mediobanca, Mediolanum in UniCredit in več kot štirideset tujih bank. Associazione Bancaria Italiana predstavlja italijanski bančni sistem in Milan Stock Exchange (225 podjetja kotira na borzi) se tudi nahajajo v mestu. Mesto se lahko pohvali z enim največjih trgovinskih evropskih sejemskih sistemov z več kot 1.600.000 m2 in približno 4,5 milijona obiskovalci na okoli 75 velikih dogodkih, pa tudi s konferenčnim centrom high-tech. Turizem postaja vse bolj pomemben del gospodarstva mesta: v letu 2010 je bilo v mestu registriranih več kot 2,3 milijone turistov iz vsega sveta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Milan Tourism Statistics 2010|url=http://www.visitamilano.it/export/sites/default/turismo/doc/Osservatorio/Flussi_Turistici_2010.pdf|publisher=Province of Milan|accessdate=2016-02-06|archive-date=2011-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20111216054313/http://www.visitamilano.it/export/sites/default/turismo/doc/Osservatorio/Flussi_Turistici_2010.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Milano trenutno{{Kdaj|date=februar 2023}} doživlja veliko obnovo mesta. ''Fiera Milano'', zgodovinsko sejemsko središče, v lasti sejmišča znanega kot »FieraMilanoCity«, je bilo razstavljeno za potrebe velikega urbanega razvoja, CityLife okrožja. Nov trgovinski razstavni center, zgrajen v severozahodnem predmestju Rho in odprt aprila 2005, ''FieraMilano'' je eno največjih Expo območij na svetu. Poleg Citylife še številni drugi gradbeni projekti potekajo za sanacijo opuščenih industrijskih območij. Več znanih arhitektov sodeluje pri projektih, kot so [[Renzo Piano]], [[Norman Foster]], [[Arata Isozaki]], [[Zaha Hadid]], [[Massimiliano Fuksas]] in [[Daniel Libeskind]]. Mnogi od teh projektov so bili v pripravi vsebinsko za Expo 2015.

== Kultura ==
=== Muzeji in umetniške galerije ===
[[File:Leonardo da Vinci (1452-1519) - The Last Supper (1495-1498).jpg|thumb|right|Leonardo da Vincijeva ''Zadnja večerja'', v cerkvi Santa Maria delle Grazie, je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.]]
[[File:Milan Royal Villa improved version.jpg|thumb|nekdanja kraljeva Villa Milano]]
Milano je dom številnih kulturnih ustanov, muzejev in galerij, ki jih obišče približno desetina od vseh obiskovalcev v državi. [[Pinakoteka Brera]] je ena najpomembnejših galerij Milana. Vsebuje eno glavnih zbirk italijanskega slikarstva, vključno z mojstrovinami, kot je ''Brera Madonna'', delo [[Piero della Francesca]]. [[Grad Sforzesco, Milano|Castello Sforzesco]] gosti številne umetnostne zbirke in razstave, predvsem kipe, starodavno orožje in pohištvo, kot tudi [[Pinacoteca del Castello Sforzesco]], z umetniško zbirko, vključno z zadnjo [[Michelangelo]]vo skulpturo ''Rondanini Pieta'', [[Andrea Mantegna]] ''Trivulzio Madonna'' in [[Leonardo da Vinci]]jev rokopis ''Codex Trivulziano''. V kompleksu Castello je tudi muzej antične umetnosti, pohištveni muzej, muzej glasbenih instrumentov in zbirka uporabne umetnosti, egiptovski in prazgodovinski del Arheološkega muzeja in Achille Bertarelli ''Print Collection''.

Milanska figurativna umetnost je cvetela v srednjem veku in z družino Visconti kot večjim pokroviteljem umetnosti, je mesto postalo pomembno središče gotske umetnosti in arhitekture (Milanska stolnica kot najbolj mogočna mestna gotska arhitektura). Leonardo je delal v Milanu od 1482 do 1499. Izdelal je sliko ''[[Madona v votlini]]'' za Bratovščino Brezmadežnega spočetja in [[Zadnja večerja (Leonardo da Vinci)|Zadnjo večerjo]] za samostan [[Cerkev Santa Maria delle Grazie, Milano|Santa Maria delle Grazie]].&lt;ref name=Kemp&gt;{{navedi knjigo|first=Martin|last=Kemp|title=Leonardo|url=https://archive.org/details/leonardo00kemp|year=2004}}&lt;/ref&gt;

Mesto je bilo pod vplivom baroka v 17. in 18. stoletju in je gostilo številne izvrstne umetnike, arhitekte in slikarje tega obdobja, kot so [[Caravaggio]] in [[Francesco Hayez]]. Muzej ''Risorgimento'' je specializiran za zgodovino italijanske združitve. Njegove zbirke vsebujejo ikonske slike, kot je [[Baldassare Verazzi| Verazzi]]jeva ''Epizoda iz Petih dni'' in Francesca Hayeza iz 1840 ''Portret cesarja Ferdinanda I. Avstrijsjega''. ''Trienale'' je muzej oblikovanja, prireditveno mesto se nahaja v Palazzo dell'arte, v parku Sempione. Gosti razstave in prireditve, ki poudarjajo sodobno italijansko oblikovanje, urbanizem, arhitekturo, glasbo in medijske umetnosti, s poudarkom na odnosu med umetnostjo in industrijo.

Milano je bil v 20. stoletju epicenter futurističnega umetniškega gibanja. [[Filippo Marinetti]], ustanovitelj italijanskega [[futurizem|futurizma]] je 1909 napisal v svojem ''futurističnem manifestu'' (v italijanščini ''Manifesto Futuristico''), da je bil Milano »grande ... tradizionale e futurista« (»velik ... tradicionalen in futurističen«). [[Umberto Boccioni]] je bil tudi pomemben futuristični umetnik, ki je delal v mestu. Danes Milano ostaja glavno mednarodno središče moderne in sodobne umetnosti, s številnimi galerijami sodobne umetnosti. Moderna galerija, ki se nahaja v Kraljevi Villi, gosti zbirke italijanskega in evropskega slikarstva od 18. do zgodnjega 20. stoletja. ''Museo del Novecento'', ki se nahaja v ''Palazzo dell'Arengario'', je ena od najbolj pomembnih galerij v Italiji za umetnost 20. stoletja; posebej pomembni so oddelki posvečeni futurizmu, spacijalizmu in Arte povera.

Milan je dom številnih javnih umetniških projektov, z vrsto del od kipov do muralov, ki so jih izdelali mednarodno priznani umetniki, kot so: Arman, Francesco Barzaghi, [[Alberto Burri]], Pietro Cascella, Maurizio Cattelan, [[Leonardo Da Vinci]], [[Giorgia de Chirica]], [[Claes Oldenburg]], [[Igor Mitoraj]], Arnaldo Pomodoro, Aldo Rossi, Domenico Trentacoste

=== Glasba ===
Milano je velik nacionalni in mednarodni center uprizoritvenih umetnosti, predvsem opere. La Scala je ena najprestižnejših opernih hiš na svetu, ki je v zgodovini gostila premiere številnih oper, kot so Nabucco [[Giuseppe Verdi |Giuseppeja Verdija]] leta 1842, La Gioconda, [[Amilcare Ponchielli]]ja, Madam Butterfly, [[Giacomo Puccini|Giacoma Puccinija]] leta 1904, Turandot, Giacoma Puccinija leta 1926 in v zadnjem času Teneke, Fabia Vacchija leta 2007. Druga velika gledališča v Milanu so Teatro degli Arcimboldi, Teatro Dal Verme, Teatro Lirico in prej v Teatro Regio vojvodske. Mesto ima tudi znan simfonični orkester in glasbeni konservatorij in je bil v zgodovini glavno središče za skladatelje: številnih znanih skladatelji in glasbeniki, kot so Giuseppe Camo, Simon Boyleau, Hoste da Reggio, Verdi, Giulio Gatti-Casazza, Paolo Cherici in Alice Edun so ali pa so bili rojeni ali živeli v Milanu. Mesto je tudi rojstni kraj mnogih sodobnih ansamblov in skupin, vključno Camaleonti, Camerata Mediolanense, Dynamis Ensemble, Elio e le Storie Tese, Krisma, Premiata Forneria Marconi, Quartetto cetra, Stormy Six in Le Vibrazioni.

=== Moda in oblikovanje ===

Milano na splošno velja kot globalno glavno mesto industrijskega oblikovanja, mode in arhitekture.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Knox|first=Paul L.|title=Cities and design|year=2010|publisher=Routledge|location=London|isbn=0-203-84855-1|pages=228–235}}&lt;/ref&gt; Leta 1950 in v 60-ih, je kot glavno industrijsko središče Italije in eno najbolj dinamičnih evropskih mest, Milano postal svetovna prestolnica oblikovanja in arhitekture. Danes je Milano še posebej znan po visoki kakovosti pohištva in notranje opreme. Mesto je sedež ''Fiera Milano'', največje stalne trgovinske razstave v Evropi in Salone Internazionale del Mobile, ki je eden izmed najbolj prestižnih mednarodnih pohištvenih in oblikovalskih sejmov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Salone Internazionale del Mobile official website|url=http://www.cosmit.it/en/salone_internazionale_del_mobile|accessdate=15 April 2013}}&lt;/ref&gt; Milano velja tudi kot ena od prestolnic mode na svetu, skupaj z New Yorkom, Parizom in Londonom. Milano je sinonim za italijansko prêt-à-porter industrijo, kot mnoge izmed najbolj znanih italijanski modnih znamk, kot so Valentino, Gucci, Versace, Prada, Armani in Dolce &amp; Gabbana, ki imajo sedež v mestu. Številne mednarodne modne znamke delujejo tudi kot trgovine v Milanu. Poleg tega mesto dvakrat letno gosti ''Milan Fashion Week'', enega izmed najpomembnejših dogodkov v mednarodni modni industriji. Glavno modno okrožje, ''quadrilatero della moda'', je mesto najbolj prestižnih nakupovalnih ulic (Via Monte Napoleone, Via della Spiga, Via Sant'Andrea, Via Manzoni in Corso Venezia), poleg Galleria Vittorio Emanuele II, ki je med najstarejšimi nakupovalnimi centri. 

=== Jezik in literatura ===
V poznem 18. in 19. stoletju je bil Milano pomembno središče intelektualcev, pisateljev in pesnikov, saj so ideje [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] tukaj našle plodna tla. Markiz Cesare Beccaria, s svojo znamenito ''Dei delitti e delle pene'' in grof Pietro Verri, s periodičnim ''Il Caffe'' sta imela znaten vpliv na nastajajoči krog kulturnikov meščanskega srednjega razreda, tudi po zaslugi odprtega duha [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijske uprave]]. V prvih letih 19. stoletja so imeli ideali romantičnega gibanja vpliv na kulturno življenje v mestu in veliki pisatelji so razpravljali o primatu klasične v primerjavi z romantično poezijo. Giuseppe Parini in Ugo Foscolo sta tu objavila svoja najbolj pomembna dela, ki so jih občudovali mlajši pesniki. V tretjem desetletju 19. stoletja je [[Alessandro Manzoni]] napisal roman ''I Promessi Sposi'', ki velja za manifest italijanske romantike; v istem obdobju je Carlo Porta, najbolj znan lokalni ljudski pesnik, pisal pesmi v lombardskem narečju. Periodični ''Il Conciliatore'' je objavljal članke Silvia Pellicona, Giovannija Bercheta, Ludovica di Bremena, ki so bili tako romantični pesniki kot tudi domoljubni politiki. Po [[Risorgimento|združitvi Italije leta 1861]] je Milano izgubil svoj politični primat, kljub temu pa je ohranil nekakšen osrednji položaj v kulturnih razpravah. No ve ideje in gibanja iz drugih evropskih držav so bila v Milanu vedno sprejeta in se je o njih razpravljalo, tako [[Realizem v književnosti|realizem]] in [[naturalizem]] sta rodila italijansko gibanjr ''Verismo''. Največji ''veristični'' pisatelj [[Giovanni Verga]], je bil rojen na [[Sicilija|Siciliji]], vendar je svoja najpomembnejša dela napisal v Milanu. V mestu je večino časa živel in ustvarjal tudi [[Giorgio Scerbanenco]], znani pisec kriminalk in grozljivk. Drug znan romanopisec, rojen v Milanu, je [[Giorgio De Simone]].

Poleg [[Italijanščina|italijanščine]], približno 2 milijona ljudi v metropolitanskem območju Milana govori milansko narečje ali eno od različic zahodne lombardščine.

=== Milanska gastronomija ===
[[File:Homemade panettone traditional Christmas cake with bread machine, December 2010.jpg|thumb|right|''Panettone'', tradicionalni božični kolač]]
Kot večina mest v Italiji, je Milano razvil svojo lokalno kulinariko, v kateri se, kot je značilno za severno-italijanske kuhinje, uporablja pogosteje riž kot testenine, maslo in rastlinska olja ter skoraj nič paradižnika ali rib. Milanske tradicionalne jedi so ''cotoletta alla milanese'', panirano telečje meso (tudi svinjsko in puranje) – paniran kotlet ocvrt na maslu (podobno dunajskemu ''Wienerschnitzel''). Druge tipične jedi so ''cassoeula'' (dušena svinjska rebra in klobasa z ohrovtom), ''ossobuco'' (pečena telečja krača postrežena z začimbo imenovano ''gremolata''), ''rižota alla milanese'' (z žafranom in govejim mozgom), ''busecca'' (dušeni vampi s fižolom) in ''brasato'' (dušena govedino ali svinjina z vinom in krompir). Sezonska peciva so: ''chiacchiere'' (ploščati krapi posuti s sladkorjem) in ''tortelli'' (ocvrti okrogli piškotki) za karneval, ''colomba'' (glazirana torta v obliki goloba) za veliko noč, ''pane dei morti'' (mrtvaški kruh, piškotki aromatizirani s cimetom) za [[Dan spomina na mrtve|Vse svete]] in ''panettone'' za božič. ''Salama Milano'', zelo fino zrnata salama je razširjena po vsej Italiji. Priznani milanski siri so ''milanska gorgonzola'' (iz vasi v bližini), [[maskarpone]], ki se uporablja za peciva, ''taleggio'' in ''quartirolo''.

Milano je dobro znan po svojih vrhunskih restavracijah in kavarnah, z inovativno kuhinjo in dizajnom. Od leta 2014 je Milano med 157 Michelinovimi izbranimi mesti s tremi restavracijami z 2 Michelinovima zvezdicama. To so Cracco, Sadler in il Luogo di Aimo e Nadia. Veliko zgodovinskih restavracij in barov se nahaja v zgodovinskem središču mesta, okrožju Brera in Navigli. Ena najstarejših ohranjenih mestnih kavarn je Caffè Cova, ki je bila ustanovljena leta 1817. Sicer je v Milanu 15 kavarn, barov in restavracij registriranih kot zgodovinsko pomembni kraji Italije, ki neprekinjeno delujejo od najmanj 70 let.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Historic places of Lombardy|url=http://www.localistorici.it/it/Schede/list/tipo/locali-storici/categorie/per-regione_lombardia/page/2|publisher=Associazione Locali Storici d’Italia|accessdate=17 September 2014|archive-date=2014-09-14|archive-url=https://archive.today/20140914190000/http://www.localistorici.it/it/Schede/list/tipo/locali-storici/categorie/per-regione_lombardia/page/2|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Promet ==
[[File:Milano--mailand-atm-sl-747517.jpg|thumbnail|oranžni tramvaj ATM 1500 je ikona Milana]]
[[File:Linea 5 lilla - metropolitana di Milano - Stazione Garibaldi.JPG|thumb|right|novi metro, linija 5 na postaji Garibaldi]]
Milano je eno od ključnih prometnih vozlišč južne Evrope in eno od najpomembnejših italijanskih železniških vozlišč. Njegovih pet glavnih železniških postaj, med katerimi je Centralna postaja Milano, je med najbolj obremenjenimi v Italiji. Od konca leta 2009 dve vrsti vlakov za visoke hitrosti povezuje Milano z Rimom, Neapljem in Torinom, in bistveno skrajšajo čas potovanja z drugimi večjimi mesti v Italiji.

Azienda Trasporti Milanesi (ATM) deluje v metropolitanskem območju, upravlja mrežo javnega prevoza, sestavljenega iz podzemnega hitrega tranzitnega omrežja in tramvaja, trolejbusa in avtobusnih linij. Omrežje je dolgo skoraj 1400 km in sega v 86 občin. Poleg javnega prevoza, ATM upravlja parkirišča in druge prevozne storitve, vključno delitev koles in delitev sistemov avtomobilov.

Milanski metro je hiter tranzitni sistem, ki mesto povezuje s 4 linijami v skupni dolžini več kot 100 km in je eden največjih v Evropi. Pred kratkim je začela doživljati nadaljnjo širitev M5 linija in odobren je tudi izgradnja linije M4. Milanske primestne železniške storitve obsega 10 linij in povezujejo mestno območje s središčem mesta s podzemno železnico.

Mreža mestnega tramvaja je sestavljena iz približno 160 km prog in 17 linij. Avtobusne linije pokrivajo več kot 1.070 km. Milano ima tudi taksi storitve, zasebna podjetja z licenco Mestnega sveta. Mesto je tudi ključno vozlišče za državno cestno omrežje.

Nacionalni in mednarodni medmestni avtobus povezuje Milano z vsemi italijanskimi mesti in glavnimi evropskimi destinacijami, z letnim prometom več kot 2 milijona potnikov. Mestna glavna avtobusna postaja je avtobusna postaja Lampugnano, v bližini postaje podzemne železnice Lampugnano.

Milano ima tri mednarodna letališča. ''Linate'' je najstarejši in edino letališče, ki leži znotraj meja mesta in se v glavnem uporablja za domače in mednarodne let na kratke razdalje in oskrbi letno 9 milijonov potnikov (podatek 2014). ''Malpensa International Airport'', drugo najprometnejše letališče v Italiji (približno 19 milijonov potnikov v letu 2014), je 45 km iz središča Milana in je z mestom povezano z ''Malpensa Express'' železniškim vlakom. Letališče ''Orio al Serio'', blizu mesta Bergamo, služi nizkocenovnim prevoznikom v Milanu (8,8 milijona potnikov v letu 2014). Letališče ''Milano Bresso'' , ki ga upravlja Aero Club Milano, je splošno in športno letališče.

== Šport ==
Mesto je znano po dveh uspešnih nogometnih klubih. Tako [[A.C. Milan]] kot tudi [[Internazionale Milano F.C.]] nastopata v [[Serie A]]. 

Med letoma [[Sezona Velikih nagrad 1926|1926]] in [[Sezona Velikih nagrad 1946|1946]] je petkrat potekala [[Dirke za Velike nagrade|dirka]] za [[Velika nagrada Milana|Veliko nagrado Milana]], od tega dvakrat v samem mestu Milano.

== Pobratena mesta ==
Milano ima petnajst uradnih sestrskih mest, kot je navedeno na spletni strani mesta.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Città gemellate: Milano è gemellata con 14 città |url=http://www.comune.milano.it/wps/portal/ist/it/amministrazione/internazionali/Accordi_gemellaggio |publisher=Commune di Milano |location=Milan, Italy |language=it |accessdate=2015-03-31 |archive-date=2015-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150705011741/http://www.comune.milano.it/wps/portal/ist/it/amministrazione/internazionali/Accordi_gemellaggio |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; The date column indicates the year in which the relationship was established. [[São Paulo]] was Milan's first sister city.
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Mesto
! država
! Datum
|-
| [[São Paulo]]
| {{zastava|Brazilija}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1961
|-
| [[Chicago]]
| {{zastava|Združene države Amerike}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1962
|-
| [[Lyon]]
| {{zastava|Francija}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1967
|-
| [[Frankfurt]]
| {{zastava|Nemčija}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1969
|-
| [[Birmingham]]
| {{zastava|Združeno kraljestvo}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1974
|-
| [[Dakar]]
| {{zastava|Senegal}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1974
|-
| [[Šanghaj]]
| {{zastava|Kitajska}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1979
|-
| [[Osaka]]
| {{zastava|Japonska}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1981
|-
| [[Tel Aviv]]
| {{zastava|Izrael}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1997
|-
| [[Betlehem]]
| {{zastava|Palestina}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2000
|-
| [[Toronto]]
| {{zastava|Kanada}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2003
|-
| [[Krakov]]&lt;ref name=&quot;Kraków twins&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.krakow.pl/otwarty_na_swiat/2531,kat,0,6,miasta_partnerskie.html|title=Kraków - Miasta Bliźniacze|accessdate =10 August 2013|work=Miejska Platforma Internetowa Magiczny Kraków|language=pl|trans-title=Kraków - Twin Cities|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130702022307/http://www.krakow.pl/otwarty_na_swiat/2531,kat,0,6,miasta_partnerskie.html|archivedate=2 July 2013}}&lt;/ref&gt;
| {{zastava|Poljska}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2003
|-
| [[Melbourne]]
| {{zastava|Avstralija}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2004
|-
| [[Daegu]]&lt;ref name=&quot;Daegu twins&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.askanews.it/regioni/lombardia/milano-si-e-gemellata-con-la-citt-sudcoreana-di-daegu_711549863.htm |title=Milano si è gemellata con la città sudcoreana di Daegu |publisher=Askanews |date=2 July 2015 |location=Rome, Italy |language=it |accessdate=2015-07-04 |archive-date=2015-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150704171620/http://www.askanews.it/regioni/lombardia/milano-si-e-gemellata-con-la-citt-sudcoreana-di-daegu_711549863.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| {{zastava|Južna Koreja}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2015
|}

Partnerstvo z [[Rusija|ruskim]] mestom [[Sankt Peterburg]] je bilo vzpostavljeno leta 1967, mesto Milano pa ga je prekinilo leta 2012 zaradi politike ruske vlade glede »homoseksualne propagande«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ilfattoquotidiano.it/2012/12/02/in-russia-vietata-propaganda-gay-milano-torino-e-venezia-ritirano-gemellaggio/432838/ |title=Russia banned &quot;gay propaganda&quot;. Milan ends twinning |publisher=Ilfattoquotidiano.it |date= |accessdate=14. september 2013}}&lt;/ref&gt;

=== Druge oblike sodelovanja, partnerstva in prijateljska mesta ===
Milano sodeluje še z naslednjimi mesti:&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.milano.it/portale/wps/portal/CDM?WCM_GLOBAL_CONTEXT=%2Fwps%2Fwcm%2Fconnect%2FContentLibrary%2Felenco+siti+tematici%2Felenco+siti+tematici%2Fmilano+citta+internazionale%2Faccordi_gemellaggi%2Faccordi+di+collaborazione |title=Accordi di collaborazione |publisher=Commune di Milano |location=Milan, Italy |language=it |accessdate=2015-03-31 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402115833/http://www.comune.milano.it/portale/wps/portal/CDM?WCM_GLOBAL_CONTEXT=%2Fwps%2Fwcm%2Fconnect%2FContentLibrary%2Felenco+siti+tematici%2Felenco+siti+tematici%2Fmilano+citta+internazionale%2Faccordi_gemellaggi%2Faccordi+di+collaborazione |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

{{Colbegin|2}}
* {{flagicon|ESP}} [[Bilbao]], Španija
* {{flagicon|PRC}} [[Guangzhou]], Kitajska
* {{flagicon|DEN}} [[København]], Danska
* {{flagicon|ESP}} [[Barcelona]], Španija
* {{flagicon|RUS}} [[Moskva]], Rusija
{{Colend}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]
* [[Mesta Art Nouveau#Milano|Mesta Art Nouveau]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Literatura==
{{refbegin|30em}}
* Acts of international convention &quot;Milan Capital&quot;, Convegno archeologico internazionale Milano capitale dell'impero romano 1990; Milano Altri autori: Sena Chiesa, Gemma Arslan, Ermanno A.
* Agostino a Milano: ''il battesimo'' – Agostino nelle terre di Ambrogio: 22–24 aprile 1987 / (relazioni di) Marta Sordi (et al.) Augustinus publ.
* Anselmo, Conte di Rosate: istoria milanese al tempo del Barbarossa / Pietro Beneventi, Europia publ.
* The decline and fall of the Roman Empire (Edward Gibbon)
* The later Roman empire (Jones), Blackwell and Mott, [[Oxford]]
* Milano romana / Mario Mirabella Roberti (Rusconi publisher) 1984
* Marchesi, i percorsi della Storia Minerva Italica (It)
* Milano tra l'eta repubblicana e l'eta augustea: atti del Convegno di studi, 26–27 marzo 1999, Milano
* Milano capitale dell'impero romano: 286–402 d.c.—(Milano): Silvana, (1990).–533 p.: ill.; 28&amp;nbsp;cm.
* Milano capitale dell'Impero romano: 286–402 d.c.—album storico archeologico.–Milano: Cariplo: ET, 1991.—111 p.: ill; 47&amp;nbsp;cm. (Pubbl. in occasione della Mostra tenuta a Milano nel) 1990.
* {{navedi knjigo|last=Torri|first=Monica|title=Milan &amp; The Lakes| url = https://books.google.com/books?id=i0hKAAAACAAJ|accessdate=10 March 2010|date=23 January 2007|publisher=DK Publishing (Dorling Kindersley)|isbn=978-0-7566-2443-9}}
* {{navedi knjigo|last=Welch|first=Evelyn S|title=Art and authority in Renaissance Milan| url = https://books.google.com/books?id=LQV4UPrNnPQC|accessdate=10 March 2010|year=1995|publisher=Yale University Press, New Haven, Connecticut|isbn=978-0-300-06351-6}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Milano}}
{{wikislovar}}

* {{official website|http://www.comune.milano.it/|City of Milan}}
* [http://milan.arounder.com/ City of Milan]—official Virtual Tour website
* [http://www.atm-mi.it/en/ ATM—Milan's Transportation Company]
* [http://www.sottomilano.it/ Rete Metropolitana di Milano] {{It icon}}
* {{Wikivoyage-inline}}
* [http://thecampanileproject.org/campanile/index.php/lombardia/milano Milano on The Campanile Project] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310011531/http://www.thecampanileproject.org/campanile/index.php/lombardia/milano |date=2016-03-10 }}
* [http://www.youtube.com/watch?v=Esfu3Ei9UJ8 Videotour in Milan]

{{Province of Milan}}

[[Kategorija:Milano| ]]
[[Kategorija:Bivša glavna mesta]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>3z8j6ib66qo8fdgoi693f3e52xyuan5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Majoneza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>19259</id>
    <revision>
      <id>6678077</id>
      <parentid>6674862</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T03:32:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678077</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14714" sha1="2ehxy61ks2dcz98l23inefkjrakwq4z" xml:space="preserve">[[Slika:Mayonnaise (1).jpg|sličica|Domača majoneza v kozarcu.|288x288px]]
'''Majoneza''' ([majonéza],&lt;ref&gt;''Slovar slovenskega knjižnega jezika'', druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, ''fran.si'', dostop 11. 10. 2021.&lt;/ref&gt; iz [[Francoščina|fr]]. ''mayonnaise'')&lt;ref&gt;SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 10. 2021.&lt;/ref&gt; je zmes rumenjakov kokošjih [[Jajce|jajc]] in [[Olje|olja]] ter služi kot dodatek in dekoracija hladnih jedi in kot osnova za [[Omaka|omake]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;str. 269-272. Ivačič, Ivan. ''Kuharska knjiga''. Maribor : Obzorja, 1989&lt;/ref&gt;

[[Lecitin]] iz rumenjakov je naravni emulgator, ki poveže [[Maščobe|maščobo]] in [[Voda|vodo]] v [[Emulzija|emulzijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kako naredimo domačo majonezo|url=https://odprtakuhinja.delo.si/recepti/kako-naredimo-domaco-majonezo/|website=Odprta kuhinja|date=2018-11-20|accessdate=2021-10-13|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Izvor imena ===
Ime naj bi izšlo iz stare francoske besede za rumenjak ali pa naj bi ga navdihnila zmaga v Mahonu na Menorki leta 1757.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mayonnaise : sauce|url=https://www.britannica.com/topic/mayonnaise|website=Encyclopedia Britannica|accessdate=2021-10-12|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Druga svetovna vojna ===
Med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] naj bi bila zaradi pomanjkanja surovin&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; izdelava in prodaja majoneze prepovedana v [[Švica|Švici]]&lt;ref&gt;str. 6. ''Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko'' (04.12.1940), letnik 21, številka 284. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0EHKIVL8}}&lt;/ref&gt; ter na [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]].&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&quot;Prepovedane majoneze&quot;. str. 8. ''Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko'' (18.01.1940), letnik 21, številka 13. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-KCFSASP1}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==

=== ''Drugi spol'' ===
[[Simone de Beauvoir]] je v svoji knjigi ''[[Drugi spol]]'' (1949) omenila [[Francija|francosko]] vražo, po kateri prisotnost ženske z [[Menstruacija|menstruacijo]] prepreči, da bi se majoneza posrečila. V tem delu se o položaju ženske pojavi tudi misel: »[[Silogizem]] ni uporaben za pripravo majoneze in umirjanje otroških solz«.&lt;ref&gt;str. 203 in 726. Simone de Beauvoir. ''The Second Sex''. Vintage Books, a division of Random House, Inc., New York. 2010 (angleščina). na [https://uberty.org/wp-content/uploads/2015/09/1949_simone-de-beauvoir-the-second-sex.pdf spletu]&lt;/ref&gt;

== Domača priprava ==
Majoneza se naredi s hitrim in nenehnim mešanjem rumenjakov z metlico med postopnim dodajanjem olja v tankem curku, dokler se masa ne zgosti. Na koncu se redči z [[Limona|limoninim]] sokom ali [[kis|kisom]].&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;&quot;Mayonnaise&quot;. ''The Little Big Mediterranean Book''. str. 19. McRae Books. 2005 (angleščina)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;&quot;3. Oljnate omake (majoneze)&quot;. str. 145. Kalinšek, Felicita. ''Slovenska kuharica''. V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1972&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Vsa živila morajo biti med pripravo hladna&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; oz. sobne temperature,&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; rumenjak pa svež.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Če se prehitro dodaja olje&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;str. 249. ''Velika kuharica''. [Ljubljana] : Centralni zavod za napredek gospodinjstva, 1985&lt;/ref&gt; ali pa je njegova temperatura nižja od sobne, se majoneza sesiri.&lt;ref name=&quot;:52&quot;&gt;str. 140 in 141. ''Veliki Pellaprat : moderna francoska in mednarodna kuharska umetnost''. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1972&lt;/ref&gt; [[Začimba|Začimbe]] se doda na koncu, da ne uničijo rumenjakov.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qSHXG-5ShFk|title=How to Make Mayonnaise {{!}} Gordon Ramsay|date=4. november 2009|accessdate=12. oktober 2021|website=YouTube|last=Ramsay|first=Gordon}}&lt;/ref&gt; Mešanje olajšata palični mešalnik&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ENQYQLb3yY8|title=Domača majoneza|date=10. marec 2017|accessdate=12. oktober 2021|website=YouTube|publisher=|last=Zveza potrošnikov Slovenije - ZPS}}&lt;/ref&gt; in mikser.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Domačo majonezo se hrani v [[Hladilnik (naprava)|hladilniku]] in porabi v nekaj dneh.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zamrzovanje jo uniči.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://ask.usda.gov/s/article/Is-homemade-mayonnaise-safe|title=Is homemade mayonnaise safe?|date=17. julij 2019|accessdate=13. oktober 2021|website=ask.usda.gov|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Začinjanje in dodajanje drugim jedem ===
Med možnimi dodatki so worcesterska omaka, [[drobnjak]], [[hren]], nasekljane [[Sardela|sardele]], kisle [[Goba|gobice]], [[kisla smetana]], belo [[vino]], [[gorčica]],&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; [[Črni poper|poper]], [[česen]] in žafran.&lt;ref&gt;''The Little Big Mediterranean Book''. str. 18 in 26. McRae Books. 2005 (angleščina)&lt;/ref&gt; Majoneza je osnova za [[Tatarska omaka|tatarsko]] in remuladno omako&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;str. 140 in 141. ''Veliki Pellaprat : moderna francoska in mednarodna kuharska umetnost''. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1972&lt;/ref&gt; ter sestavina [[Francoska solata|francoske]] in ameriške solate.&lt;ref&gt;str. 31. URŠIČ, Suzana, 2007, Stabilnost pakiranih ohlajenih delikatesnih solat različne sestave : diplomsko delo, univerzitetni študij [na [http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_ursic_suzana.pdf spletu]]. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta . [Dostopano 12 oktober 2021]&lt;/ref&gt; Kot specialiteta se omenjajo še telečji [[možgani]] v majonezi.&lt;ref&gt;&quot;Možgani z majonezo v školjkah&quot;. str. 6 (str. 46 v PDF). ''Ženski svet'' (december 1933), letnik 11, številka 12. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-R3JJJYLB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pignar, Nada. &quot;Ocvrti možgani z majonezno omako&quot;. str. 14. ''Tednik'' (Ptuj) (18.05.1995), letnik 48, številka 19. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-2PP0Y0V3}}&lt;/ref&gt; Za okraševanje jedi se majonezo utrdi z [[Želatina|želatino]]&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; ali aspikom.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Industrijska proizvodnja ==
[[Slika:16-08-30-Mayonnaise-Supermarkt-Riga-RR2 3843.jpg|sličica|225x225_pik|Ponudba majoneze v različnih pakiranjih v supermarketu v [[Riga|Rigi]].]]

Industrijsko narejena majoneza vsebuje aditive in arome.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Kupcem je na voljo v kozarcih, tubah in vrečkah. Vrat tube je zvezdasto narezan, da ob iztisku oblikuje majonezo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; T.i. lahko majonezo (z manj ali brez jajc) se naredi s pomočjo [[Emulgator|emulgatorja]], saj se [[voda]] in olje težko mešata.&lt;ref&gt;str. 30 in 36. Likosar, Jana. [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/likosar_jana.pdf Varna hrana od polja do mize : diplomsko delo višješolskega strokovnega študija, program komercialist, modul podjetniški]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. B&amp;B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA. Kranj, junij 2007. pridobljeno 12. oktober 2021&lt;/ref&gt;

=== Slovenija ===
Na [[Slovenija|slovenskem]] trgu mora imeti majoneza najmanj 70 % maščobe in najmanj 5 % jajčnega rumenjaka. Za izdelke, ki temu kriteriju ne zadostijo, si iznajdljivi proizvajalci izmislijo imena, kot je npr. »majonezna omaka«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Majonezna omaka NI majoneza|url=https://veskajjes.si/mediji/51-nasveti-in-novice/nasveti-za-zdravo-prehranjevanje/majonezna-omaka-ni-majoneza|website=veskajjes.si|accessdate=2021-10-11|date=10. april 2018|publisher=Zveza potrošnikov Slovenije}}&lt;/ref&gt;

Kolinska je konec 70. let začela proizvajati licenčni majonezi znamk Thomy (v lasti švicarskega Nestle) in Knorr (v lasti ameriškega CPC). Leta 1995 je prenehala s proizvodno majoneze Thomy, ker se je morala odločiti za sodelovanje z enim od teh koncernov in ker ni sprejela ponudbe Nestleja za nakup podjetja. S CPC je podaljšala ter začela proizvajati in tržiti njegovo majonezo Hellman's kljub zasičenosti trga.&lt;ref&gt;Milena Štular; Blaž Vodopivec; Tomaž Arh (februar 1997). &quot;Uvajanje blagovne znamke majoneze Hellmann's na slovenskem trgu - Študija primera&quot;. str. 59-64. ''Akademija MM'', Let. 1, št. 1. dostopno na [https://assets.website-files.com/5bd6cecc10ba2a724f7b2f22/5ce3ccf5c86d1bee71c9fee0_1.akademija.mm_1997_compressed.pdf spletu]. pridobljeno 13. oktober 2021&lt;/ref&gt;

Tovarna olja GEA iz [[Slovenska Bistrica|Slovenske Bistrice]] je imela v lasti podjetje Party's d.o.o., ki je proizvajalo majoneze znamke Party.&lt;ref&gt;str. 11. ''Gorenjski Glas''. 17. september 1996. št. 74. l. 49. na [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_74_L.pdf spletu]&lt;/ref&gt; Kasneje se je Party's pripojil h GEI.&lt;ref&gt;str. 16. [https://gea.si/wp-content/uploads/2018/03/LP-Tovarne-olja-GEA-2017.pdf Letno poročilo za leto 2017]. 2018. ''gea.si''. Tovarna olja GEA&lt;/ref&gt;

=== Kritike ===
Članek v ''The Irish Times'' opozarja, da ima industrijsko narejena majoneza zavajajoče trditve na etiketah, encim za porumenitev rjavih pasteriziranih rumenjakov, aditiv za podaljšanje trajanja in barvilo ter da je v t.i. lahkih majonezah bistveno manj jajc in pa več vode, zaradi česar je treba manjkajoče olje nadomestiti z modificiranim škrobom, smetano v prahu, citrusnimi vlakni, guar gumijem, [[Ksantan gumi|ksantam gumijem]] in gorčično moko. Avtorica je v deklaracijah majonez nekaterih znamk odkrila tudi [[Mikrokristalna celuloza|mikrokristalno celulozo]] in karboksimetil celulozo, ki služita kot [[prehranske vlaknine]] in kot snov za povečanje volumna izdelka. Na koncu je napisala, da ima lahka majoneza cenejše sestavine, vendar enako ceno kot običajna majoneza, ter da je bolje jesti »pravo stvar« in v manjši količini.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Do you know what’s really in your mayonnaise?|url=https://www.irishtimes.com/life-and-style/food-and-drink/do-you-know-what-s-really-in-your-mayonnaise-1.3486874|website=The Irish Times|accessdate=2021-10-13|language=en|first=Rose|last=Costello|date=15. maj 2018}}&lt;/ref&gt;

== Nevarnost okužbe z bakterijami ==
=== Slovenija ===
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije je majonezo označil za tvegano živilo zaradi možnosti zastrupitve s [[Salmonela|salmonelo]] in bakterijo kampilobakter. V skupino dovzetnejših ljudi je uvrstil starejše, [[Otrok|otroke]], bolnike z oslabelim [[Imunski sistem|imunskim sistemom]] in [[Nosečnica|nosečnice]]. Odsvetoval je uživanje surovih jajc in torej tudi doma narejene majoneze.&lt;ref&gt;[https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/higienska_priporocila_za_varnost_zivil_za_potrosnike.pdf HIGIENSKA PRIPOROČILA ZA VARNOST ŽIVIL ZA POTROŠNIKE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211029172653/https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/higienska_priporocila_za_varnost_zivil_za_potrosnike.pdf |date=2021-10-29 }}. IVZ RS. ''nijz.si''. 2011&lt;/ref&gt; [[Nacionalni inštitut za javno zdravje]] je poleg salmonele navedel bakterijo [[Staphylococcus aureus|''Staphylococcus aureus'']]. Zaposlenim v [[Živilska industrija|živilski dejavnosti]] je svetoval visok nivo higiene in ustrezno toplotno obdelavo ([[toksin]] stafilokoka se pri tem ne uniči).&lt;ref&gt;str. 50. [https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/higienska_stalisca_za_higieno_zivil_namenjena_delavcem_v_zivilski_dejavnosti_2._stopnja_2014_verzija_2.pdf HIGIENSKA STALIŠČA ZA HIGIENO ŽIVIL ZA ZAPOSLENE NAMENJENA DELAVCEM V ŽIVILSKI DEJAVNOSTI 2. STOPNJA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211029172641/https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/higienska_stalisca_za_higieno_zivil_namenjena_delavcem_v_zivilski_dejavnosti_2._stopnja_2014_verzija_2.pdf |date=2021-10-29 }}. marec 2015. NIJZ. pridobljeno 12. oktober 2021&lt;/ref&gt;

=== Mnenja o možnosti pasterizacije jajc doma ===
Po enem od kuharskih nasvetov se rumenjake, če [[Pasterizacija|pasterizirani]] niso na voljo, postavi nad vodo, dokler ta ne zavre do 80 stopinj celzija.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (U.S. Department of Agriculture) trdi, da jajc doma ni mogoče pasterizirati.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

== Kritike zaradi visoke vsebnosti maščob ==

=== Slovenija ===
[[Zveza potrošnikov Slovenije]] meni, da se majonezo kot energetsko bogato živilo lahko uživa le občasno in v kombinaciji z uravnoteženo prehrano.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Majoneza?! Občasno brez slabe vesti|url=https://www.zps.si/mediji/8372-majoneza-obcasno-brez-slabe-vesti|website=ZPS|accessdate=2021-10-11|date=9. marec 2017}}&lt;/ref&gt; Uvrstila jo je med odsvetovane namaze za zdrav študentski [[sendvič]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Študent veš, kaj ješ: Kateri sendvič izbrati na avtomatu??|url=https://www.zps.si/mediji/izjave-za-javnost-2019/9664-student-ves-kaj-jes-kateri-sendvic-izbrati-na-avtomatu|website=ZPS|accessdate=2021-10-11|date=8. januar 2019}}&lt;/ref&gt; Zveza društev diabetikov Slovenije jo odsvetuje bolnikom s [[Sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj je diabetes?|url=https://www.diabetes-zveza.si/diabetes-in-jaz/kaj-je-diabetes/|accessdate=2021-10-13|language=sl-SI|website=diabetes-zveza.si}}&lt;/ref&gt;

=== Šport ===
Nogometni trener [[Paolo Di Canio]] je leta 2013 igralcem angleškega kluba [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] prepovedal tudi majonezo&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Paolo Di Canio bans phones, mayonnaise, ketchup, singing and rails against ice in Coke|url=http://sports.yahoo.com/blogs/soccer-dirty-tackle/paolo-di-canio-bans-phones-mayonnaise-ketchup-rails-195201553.html|website=sports.yahoo.com|accessdate=2021-10-12|language=en-US}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; zaradi želje po boljših rezultatih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Exclusive - Paolo Di Canio opens up about 'Ketchupgate' and hard-line management style|url=https://talksport.com/football/311007/exclusive-paolo-di-canio-opens-about-ketchupgate-and-hard-line-management-style/|website=talkSPORT|date=2015-08-10|accessdate=2021-10-13|language=en-US|last=Jones|first=Adam}}&lt;/ref&gt;

== Uporaba v kozmetiki ==
Majonezna maska se uporablja kot negovalno sredstvo za [[Koža|kožo]]&lt;ref&gt;str. 7. ''Družinski tednik'' (26.09.1940), letnik 12, številka 39. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-DKAZXFRC}}&lt;/ref&gt; in [[Las|lase]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj razkriva vaša griva?|url=https://vizita.si/lepota/poskrbite-za-svoje-lase.html|website=vizita.si|accessdate=2021-10-13|date=1. junij 2010}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}}

== Zunanje povezave ==


{{Zbirka|Category:Mayonnaise|majoneza}}{{Wikislovar|majoneza}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Dodatki jedem]]
[[Kategorija:Francoska kuhinja]]</text>
      <sha1>2ehxy61ks2dcz98l23inefkjrakwq4z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tremerje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>22218</id>
    <revision>
      <id>6678113</id>
      <parentid>6549687</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:41:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30154-43</username>
        <id>260227</id>
      </contributor>
      <comment>popravek strani brega Savinje. Stran brega, levo, desno, se vedno navaja gledano dolvodno!</comment>
      <origin>6678113</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1368" sha1="8vanblrq4tq4hf2f2vjn57ggvi7lo7c" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10086884_b4
| latd = 46 |latm = 11 |lats = 56.9 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 14 |longs = 4.3 |longEW = E
|najdisi=Tremerje
|slika=Tremerje, Slovenia.jpg
|povrsina=2,75
|prebivalstvo=69
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=241,8
|posta=Celje
|postna=3000 
|obcina=Celje
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Tremerje - Vas
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd  &lt;!--registrirana kulturna dediščina--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=27134
 &lt;!--slika--&gt;
 | lokacija =  
 | občina = Celje
 &lt;!--ostali podatki--&gt;
 | površina = 
 | zgrajeno =  
}}
}}

'''Trémerje''' so [[naselje]] ob jugozahodnem delu [[Celje|Celja]]. V Tremerjah je ob levem bregu [[reka|reke]] [[Savinja|Savinje]] osrednja [[čistilna naprava|čistilna]] [[naprava]] za celotno [[mesto]] Celje, ki so jo odprli leta [[2004]].

==Prebivalstvo==
Etnična sestava 1991:
* [[Slovenci]]: 103 (100 %)

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
*{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Tremerje}}
&lt;br /&gt;
[[Kategorija:Naselja Mestne občine Celje]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Celje]]
[[Kategorija:Naselja ob Savinji]]
{{škrbina-naselje-sl}}</text>
      <sha1>8vanblrq4tq4hf2f2vjn57ggvi7lo7c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ludvik XIV. Francoski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>23668</id>
    <revision>
      <id>6677894</id>
      <parentid>6677683</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:15:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Florentina Veršič</username>
        <id>146476</id>
      </contributor>
      <comment>Dodani manjkajoči odstavki.</comment>
      <origin>6677894</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="77459" sha1="h9aw79p9v3abkb1807cacgjo20oaut8" xml:space="preserve">{{Infopolje Kraljevska oseba
| name         = Ludvik XIV.
| title        = 
| successor    = [[Ludvik XV.]]
| birth_date   = 
| birth_place  = 
| death_date   = 
| death_place  = 
| image        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption      = 
| succession   = [[Kralj Francije]]
| predecessor  = [[Ludvik XIII.]]
}}

'''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]].

Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi&lt;ref&gt;Spielvogel 2016, stran 419.&lt;/ref&gt; zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju.

Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije.

Ludvik XIV. je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost.

Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.&lt;ref&gt;Nathan 1993, strani 633–649.&lt;/ref&gt; Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Nathan 1993, stran 633.&lt;/ref&gt; Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701.

Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti.

== Zgodnja leta ==
[[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]]
[[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]]
Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|url=https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=[https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog/page/n411 381]-382}}&lt;/ref&gt; in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).&lt;ref&gt;Bluche 1990, stran 11.&lt;/ref&gt; V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.&lt;ref&gt;Barentine 2016, stran 129.&lt;/ref&gt;

Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.&lt;ref&gt;Panhuysen 2016, stran 26.&lt;/ref&gt; Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so:

:&lt;blockquote&gt;»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«&lt;ref&gt;Fraser 2006, strani 14–16.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 30–40.&lt;/ref&gt;

V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy.

== Manjšina in fronda ==

=== Nasledstvo prestola ===
Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.&lt;ref&gt;Reinhardt 2016, stran 20.&lt;/ref&gt;

Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja&lt;ref&gt;Kleinman 1985, stran 145.&lt;/ref&gt; s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,&lt;ref&gt;Bély 2001, stran 57.&lt;/ref&gt; razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.&lt;ref&gt;Sonnino 1998, strani 217–218.&lt;/ref&gt; Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten.

Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 34–37.&lt;/ref&gt;

Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot &quot;navadnega kriminalca&quot;, kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika.

Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 29–36.&lt;/ref&gt;

Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].&lt;ref&gt;Beem 2018, stran 83.&lt;/ref&gt; Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].&lt;ref&gt;Barentine 2016, stran 131.&lt;/ref&gt; Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].&lt;ref&gt;Dvornik 1962, stran 456.&lt;/ref&gt; Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč.

=== Zgodnja dejanja ===
Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.&lt;ref&gt;Kleinman 1985.&lt;/ref&gt;
[[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]]
Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 70–75.&lt;/ref&gt;

Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali &quot;plemstvo halje&quot;), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev.

Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 80–85.&lt;/ref&gt; Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta.
[[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]]
Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.&lt;ref&gt;Blanning 2008, stran 306.&lt;/ref&gt; Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza.

Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 84–87.&lt;/ref&gt; Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz.

Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor.
[[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]]
Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.&lt;/ref&gt; »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Hatton 1972, stran 22.&lt;/ref&gt; »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.&lt;ref&gt;Hatton 1972, stran 31.&lt;/ref&gt;

Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani &quot;tuji princi&quot;, kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]].

Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu.

Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.&lt;ref&gt;Hatton 1972, stran 18.&lt;/ref&gt; Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 148–150.&lt;/ref&gt;

V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.&lt;ref&gt;Bluche 1990, strani 128–129.&lt;/ref&gt;

== Osebna vladavina in reforme ==

=== Odraslost in zgodnje reforme ===
[[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]]
Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra:

:»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}&lt;/ref&gt;
Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran xii.&lt;/ref&gt;

Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev.

Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo.
[[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]]
Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov.
[[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]]
Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček.

Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le &quot;neprivilegirani&quot; razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.&lt;/ref&gt;

Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije.

Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje.

=== Odnosi z glavnimi kolonijami ===
[[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]]
Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.&lt;ref&gt;Merryman 2007.&lt;/ref&gt; Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.&lt;ref&gt;Antoine 1989, stran 33.&lt;/ref&gt; Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike.

Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni.

Ludvik je vladal prek številnih svetov:

* ''Conseil d'en haut'' (&quot;Visoki svet&quot;, ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri.
* ''Conseil des dépêches'' (&quot;Svet sporočil&quot;, ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc).
* ''Conseil de Conscience'' (&quot;Svet vesti&quot;, ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji).
* ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 223–225.&lt;/ref&gt;

== Zgodnje vojne ==

=== Španija ===
[[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]]
[[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]]
Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Wolf 1968, stran 117.&lt;/ref&gt; Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran 54.&lt;/ref&gt; Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije.

[[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče &quot;prešlo&quot; v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant &quot;prešel&quot; v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko.

=== Odnos z Nizozemsko ===
[[File:Louis XIV crosses the Rhine at Lobith - Lodewijk XIV trekt bij het Tolhuis bij Lobith de Rijn over, 12 juni 1672 (Adam Frans van der Meulen).jpg|thumb|right|250px|Bitka pri Tolhuisu, Ludvik prečka Ren pri Lobithu 12. junija 1672. Slika se nahaja v Rijksmuseumu v Amsterdamu.]]
Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.&lt;ref&gt;Israel 1990, strani 197–199.&lt;/ref&gt;

Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.&lt;ref&gt;Hutton 1986, strani 299-300.&lt;/ref&gt;

Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 109-110.&lt;/ref&gt;
[[File:Louis XIV, King of France, after Lefebvre - Les collections du château de Versailles.jpg|thumb|left|200px|Ludvikov portret iz leta 1670, avtor [[Claude Lefèbvre]].]]
Hitro francosko napredovanje je privedlo do državnega udara, ki je strmoglavil De Witta in pripeljal na oblast [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]]. Leopold je francosko širitev v Porenje videl kot vse večjo grožnjo, zlasti po tem, ko so leta 1670 zavzeli strateško pomembno vojvodino Loreno. Možnost nizozemskega poraza je Leopolda pripeljala do zavezništva z Brandenburgom-Prusijo 23. junija, nato pa še do novega z Nizozemsko republiko 25. junija.&lt;ref&gt;McKay 1997, stran 206.&lt;/ref&gt; Čeprav je bil Brandenburg junija 1673 iz vojne prisiljen izstopiti z Vossemsko pogodbo, so avgusta Nizozemci, Španija, cesar Leopold in vojvoda Lorenski sklenili protifrancosko zavezništvo.&lt;ref&gt;Young 2004, stran 133.&lt;/ref&gt;

Francosko zavezništvo je bilo v Angliji zelo nepriljubljeno, še bolj pa po razočarajočih bitkah proti floti Michiela de Ruyterja. Karel II. Angleški je februarja 1674 sklenil mir z Nizozemci v Westminstrski pogodbi. Vendar so imele francoske vojske pred nasprotniki znatne prednosti: nedeljivo poveljstvo, nadarjene generale, kot so Turenne, Condé in Luksemburg, ter precej boljšo logistiko. Reforme, ki jih je uvedel Louvois, vojni minister, so pomagale ohraniti velike poljske vojske, ki jih je bilo mogoče mobilizirati veliko hitreje, kar jim je omogočilo, da so zgodaj spomladi začele ofenzivo, preden so bili njihovi nasprotniki pripravljeni.&lt;ref&gt;Black 2001, strani 97-99.&lt;/ref&gt;

Francozi so se bili kljub temu prisiljeni umakniti iz večine Nizozemske republike, kar je Ludvika globoko pretreslo. Za nekaj časa se je umaknil v [[Château de Saint-Germain-en-Laye|St. Germain]], kjer ga nihče, razen nekaj bližnjih sodelavcev, ni smel motiti.&lt;ref&gt;Panhuysen 2009, strani 396-398.&lt;/ref&gt; Francoske vojaške prednosti so jim omogočile, da so obdržali svoje položaje v Alzaciji in na Španskem Nizozemskem, medtem ko so ponovno zavzeli Franche-Comté. Do leta 1678 je medsebojna izčrpanost privedla do Nijmegenske pogodbe, ki je bila na splošno rešena v korist Francije in je Ludviku omogočila posredovanje v skandijanski vojni. Kljub vojaškemu porazu si je njegova zaveznica Švedska povrnila velik del tega, kar je izgubila s pogodbami iz leta 1679 iz Saint-Germain-en-Laye, Fontainebleauja in Lunda, ki so bile vsiljene Danski-Norveški in Brandenburgu.&lt;ref&gt;Frost 2000, stran 213.&lt;/ref&gt; Vendar sta Ludvikova dva glavna cilja, uničenje Nizozemske republike in osvojitev Španske Nizozemske, propadla.&lt;ref&gt;Panhuysen 2009, stran 451.&lt;/ref&gt;

Ludvik je bil na vrhuncu svoje moči, vendar za ceno združevanja svojih nasprotnikov. To se je stopnjevalo z nadaljnjo širitvijo. Leta 1679 je odpustil svojega zunanjega ministra Simona Arnaulda, markiza de Pomponne, ker naj bi ta preveč popustil zaveznikom. Ludvik je ohranil moč svoje vojske, vendar se je v svoji naslednji seriji ozemeljskih zahtev izogibal uporabi zgolj vojaške sile. Namesto tega jo je kombiniral s pravnimi vzvodi v svojih prizadevanjih za povečanje meja svojega kraljestva. Sodobne pogodbe so bile namerno dvoumno formulirane. Ludvik je ustanovil zbornico Reuniona, da bi določil polni obseg svojih pravic in obveznosti v skladu s temi pogodbami.

Mesta in ozemlja, kot sta [[Luksemburg]] in Casale, so bila cenjena zaradi svojih strateških položajev na meji in dostopa do pomembnih vodnih poti. Ludvik si je prizadeval tudi za osvojitev [[Strasbourg|Strasbourga]], pomembnega strateškega prehoda na levem bregu Rena in takrat svobodnega cesarskega mesta [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je skupaj z drugimi ozemlji priključil leta 1681. Čeprav je bil Strasbourg del Alzacije, ni bil del habsburške Alzacije in zato v Vestfalskem miru ni bil odstopljen Franciji.

Po teh priključitvah je Španija napovedala in začela novo vojno. Vendar so bili Španci hitro poraženi, saj jih je cesar (ki je imel delo z [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]]) zapustil, Nizozemci pa so jih le minimalno podpirali. Z ratisbonskim premirjem leta 1684 se je bila Španija prisiljena za 20 let sprijazniti s francosko okupacijo večine osvojenih ozemelj.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 161-171.&lt;/ref&gt;

Ludvikova politika je morda Francijo v času njegove vladavine dvignila do največje velikosti in moči, vendar je hkrati odtujila velik del Evrope. To slabo javno mnenje so še poslabšale francoske akcije ob berberski obali in v Genovi. Najprej je Ludvik bombardiral [[Alžir]] in [[Tripolis]], dve berberski piratski trdnjavi, da bi dosegel ugodno pogodbo in osvoboditev krščanskih sužnjev. Nato je bil leta 1684 proti Genovi izveden kazenski napad kot povračilo za njeno podporo Španiji v prejšnjih vojnah. Čeprav so se Genovežani vdali in je dož vodil uradno odpravo z namenom opravičila v Versailles, si je Francija pridobila sloves brutalnosti in arogance. Evropski strah pred naraščajočo francosko močjo in spoznanje o obsegu učinka dragonad (o katerem bo govora v nadaljevanju) sta mnoge države pripeljala do tega, da so opustile zavezništva s Francijo.&lt;ref&gt;Merriman 2019, stran 319.&lt;/ref&gt; Zato je Francija do konca osemdesetih let 17. stoletja postajala vse bolj izolirana v Evropi.

=== Odnosi z neevropskimi državami in kolonijami ===
[[File:Ambassade Perse auprès de Louis XIV.jpg|thumb|Obisk perzijske delegacije sultana Hoseina pri Ludviku leta 1715. Delo ''Ambassade de Perse auprès de Louis XIV.'' studia Antoinea Coypela.]]
Med Ludvikovo vladavino so se francoske kolonije v Afriki, Ameriki in Aziji pomnožile, francoski raziskovalci pa so dosegli pomembna odkritja v Severni Ameriki. Leta 1673 sta [[Louis Jolliet]] in [[Jacques Marquette]] odkrila reko [[Misisipi]]. Leta 1682 je [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|René-Robert Cavelier,]] [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Sieur de La Salle]], sledil Misisipiju do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in v Ludvikovem imenu zahteval obsežno porečje Misisipija ter ga poimenoval [[Louisiana (Nova Francija)|Louisiana]]. Francoske trgovske postojanke so bile ustanovljene tudi v Indiji, v Chandernagoreju in Pondicherryju, ter v Indijskem oceanu na otoku [[Reunion|Île Bourbon]]. V teh regijah sta se Ludvik in Colbert lotila obsežnega programa arhitekture in urbanizma, ki naj bi odražal slog Versaillesa in Pariza ter »slavo« kraljestva.&lt;ref&gt;Bailey 2018, stran 14.&lt;/ref&gt;
[[File:SiameseEmbassyToLouisXIV1686NicolasLarmessin.jpg|thumb|left|Delegacija siamskega kralja Naraia pri Ludviku leta 1686, ki jo je vodil [[Kosa Pan]]. Avtor Nicolas Larmessin.]]
Medtem so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z oddaljenimi državami. Leta 1669 je Sulejman Aga vodil [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] delegacijo, da bi oživil staro francosko-osmansko zavezništvo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and the World Around It|last=Faroqhi|first=Duraiya|publisher=Bloomsbury Academic|year=2006|isbn=978-1-8451-1122-9|page=73}}&lt;/ref&gt; Nato je leta 1682, po sprejemu maroškega veleposlaništva Mohameda Tenima v Franciji, maroški sultan [[Mulaj Ismail]] dovolil francoskim konzularnim in trgovskim ustanovam delovanje v svoji državi.&lt;ref&gt;Bluche 1986, stran 439.&lt;/ref&gt; Leta 1699 je Ludvik ponovno sprejel maroškega veleposlanika Abdallaha bin Aišo, leta 1715 pa perzijsko veleposlaništvo pod vodstvom Mohameda Reze Bega.

[[Siam]] je leta 1684 poslal veleposlaniško delegacijo, na katero so Francozi naslednje leto veličastno odgovorili pod vodstvom Alexandra, Chevalierja de Chaumonta. Temu je sledil še en obisk siamske delegacije pod vodstvom Kose Pana, ki je bil leta 1686 v Versaillesu odlično sprejet. Ludvik je nato leta 1687 poslal novo veleposlaniško delegacijo pod vodstvom Simona de la Loubèra, francoski vpliv na siamskem dvoru pa se je okrepil, tako da je Siam Franciji podelil Mergui kot pomorsko oporišče. Vendar pa so smrt Naraija, kralja Ayutthaye, usmrtitev njegovega profrancoskega ministra Constantina Phaulkona in obleganje Bangkoka leta 1688 končali to obdobje francoskega vpliva.&lt;ref&gt;Keay 1994, strani 201-204.&lt;/ref&gt;

Tudi Francija je poskušala aktivno sodelovati v jezuitskih misijah na Kitajskem. Da bi tam prekinil portugalsko prevlado, je Ludvik leta 1685 na dvor cesarja [[Kangši|Kangšija]] poslal jezuitske misijonarje: Jeana de Fontaneyja, Joachima Bouveta, Jean-Françoisa Gerbillona, ​​Louisa Le Comteja in Clauda de Visdelouja.&lt;ref&gt;Pagani 2001, stran 182.&lt;/ref&gt; Ludvik je leta 1684 v Versaillesu sprejel tudi kitajskega jezuita Michaela Shen Fu-Tsunga.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Meeting of Eastern and Western Art|last=Sullivan|first=Michael|publisher=University of California Press|year=1989|isbn=978-0-5202-1236-7|page=98}}&lt;/ref&gt; Obenem je bil Kitajec Ludvikov knjižničar in prevajalec Arcadio Huang.&lt;ref&gt;Barnes 2005, stran 85.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mungello 2005, stran 125.&lt;/ref&gt;

== Višek moči ==

=== Centralizacija moči ===
[[File:Charles Le Brun - Louis XIV - WGA12539.jpg|left|thumb|Ludvikov portret s sivim pastelom na papirju avtorja Charlesa Le Bruna iz leta 1667, sedaj v muzeju Louvre.]]
Do začetka osemdesetih let 17. stoletja je Ludvik močno okrepil francoski vpliv v svetu. V državi je uspešno povečal vpliv krone in njeno avtoriteto nad cerkvijo in aristokracijo, s čimer je utrdil absolutno monarhijo v Franciji.

Ludvik je sprva podpiral tradicionalni [[galikanizem]], ki je omejeval [[Papež|papeško]] oblast v Franciji, in novembra 1681 sklical skupščino francoske duhovščine. Pred razpustitvijo osem mesecev pozneje je skupščina sprejela ''Deklaracijo francoske duhovščine'', ki je povečala kraljevo oblast na račun papeške moči. Brez kraljeve odobritve škofi niso mogli zapustiti Francije in pritožbe papežu niso bile mogoče. Poleg tega vladnih uradnikov ni bilo mogoče izobčiti zaradi dejanj, storjenih pri opravljanju njihovih dolžnosti. Čeprav kralj ni mogel sprejemati cerkvenih zakonov, so bili vsi papeški predpisi brez kraljeve privolitve v Franciji neveljavni. Ni presenetljivo, da je papež ''Deklaracijo'' zavrnil.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09371a.htm|title=Louis XIV|accessdate=21. 4. 2026|website=Catholic Encyclopedia}}&lt;/ref&gt;
[[File:Louis14-Versailles1685.jpg|thumb|Ludvik sprejema genovskega doža v Versaillesu 15. maja 1685 po bombardiranju Genove. Avtor Claude Guy Halle.]]
Z namestitvijo plemičev na svoj dvor v Versaillesu je Ludvik dosegel večji nadzor nad francosko aristokracijo. Po besedah ​​zgodovinarja Philipa Mansela je kralj palačo spremenil v:

&quot;neustavljivo kombinacijo trga poročnih ponudb, zaposlitvene agencije in zabavne prestolnice aristokratske Evrope, ki se je ponašala z najboljšim gledališčem, opero, glasbo, igrami na srečo, seksom in (najpomembneje) lovom.&quot;&lt;ref&gt;Philip Mansel, King of the World: The Life of Louis XIV (2020); citirano v Tim Blanning, &quot;Solar Power,&quot; The Wall Street Journal, 17 October 2020, stran C9.&lt;/ref&gt;

Zgrajena so bila stanovanja za tiste, ki so se bili pripravljeni pokoriti kralju.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=-EM_AAAAYAAJ|title=The Memoirs of the Duke de Saint-Simon on the Reign of Louis XIV. and the Regency|accessdate=22. 4. 2026}}&lt;/ref&gt; Vendar pa so bile pokojnine in privilegiji, potrebni za življenje v slogu, primernem njihovemu rangu, mogoči le s stalnim streženjem Ludviku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|title=Modern History Sourcebook: Duc de Saint-Simon: The Court of Louis XIV|accessdate=22. 4. 2026|website=Internet Modern History Sourcebook|archive-date=2008-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080410084543/http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; V ta namen je bil ustvarjen dovršen dvorni ritual, v katerem je kralj postal središče pozornosti in ga je javnost opazovala ves dan. Z odličnim spominom je Ludvik lahko videl, kdo ga spremlja na dvoru in kdo je odsoten, kar je olajšalo poznejšo razdelitev uslug in položajev. Drugo orodje, ki ga je Ludvik uporabljal za nadzor nad svojim plemstvom, je bila cenzura, ki je pogosto vključevala odpiranje pisem, da bi ugotovil mnenje njihovega avtorja o vladi in kralju.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Še več, z zabavo, vtisom in udomačevanjem z ekstravagantnim razkošjem in drugimi motnjami Ludvik ni le gojil javnega mnenja o sebi, temveč je tudi poskrbel, da je aristokracija ostala pod njegovim drobnogledom.

Ludvikova ekstravaganca v Versaillesu je segala daleč preko okvirov dovršenih dvornih ritualov. Od portugalskega kralja je kot darilo prejel [[Afriški slon|afriškega slona]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://quod.lib.umich.edu/d/did/did2222.0000.944/--elephant?rgn=main;view=fulltext|title=Elephant|accessdate=23. 4. 2026|website=Encyclopedia of Diderot &amp; d'Alembert Collaborative Translation Project|last=Daubenton|first=Louis-Jean-Marie}}&lt;/ref&gt; Vodilne plemiče je spodbujal, naj živijo v Versaillesu. To jim je skupaj s prepovedjo zasebnih vojsk preprečilo, da bi preživljali čas na svojih posestvih in v svojih regionalnih oporiščih moči, od koder so zgodovinsko vodili lokalne vojne in načrtovali odpor proti kraljevi oblasti. Ludvik je tako staro vojaško aristokracijo (&quot;plemstvo meča&quot;) prisilil in zapeljal, da je postala njegov ceremonialni dvor, kar je še dodatno oslabilo njihovo moč. Na njihovo mesto je postavil preproste ljudi ali novejšo plemiško birokratsko aristokracijo (&quot;plemstvo halje&quot;). Presodil je, da kraljeva oblast zanesljiveje uspeva, če ti možje zasedejo visoke izvršilne in upravne položaje, ker jih je bilo lažje odpustiti kot plemiče starodavnega rodu in utrjenega vpliva. Domneva se, da je Ludvikova politika temeljila na njegovih izkušnjah med Frondo, ko so moški visokega rodu zlahka prevzeli vodenje upora proti svojemu kralju, ki je bil pravzaprav sorodnik nekaterih izmed njih. Ta zmaga nad plemstvom je tako morda zagotovila konec večjih državljanskih vojn v Franciji vse do francoske revolucije približno stoletje pozneje.

=== Francija kot središče vojskovanja ===
[[File:De-La-Torre-Jean-Du-Mont--Mémoires MG 0958.tif|thumb|Ludvik XIV.]]
Pod Ludvikom je bila Francija vodilna evropska sila in večina vojn se je vrtela okoli njene agresivnosti. Nobena evropska država je ni presegla po številu prebivalcev in nihče se ni mogel kosati z njenim bogastvom, osrednjo lego in zelo močno profesionalno vojsko. Francija se je v veliki meri izognila uničenju tridesetletne vojne. Med njene slabosti sta spadala neučinkovit finančni sistem, ki je težko financiral njene vojaške podvige, in nagnjenost večine drugih sil, da se združijo proti njej.

Med Ludvikovo vladavino se je Francija bojevala v treh večjih vojnah: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Bila sta tudi dva manjša konflikta: [[devolucijska vojna]] in združitvena vojna.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 46.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=How Louis XIV Survived His Hegemonic Bid: The Lessons of the Sun King's War Termination|last=Motin|first=Dylan|publisher=Anthem Press|year=2025|isbn=978-1-8399-9613-9|location=London|page=9-17}}&lt;/ref&gt; Vojne so bile zelo drage, a so opredelile zunanjo politiko Ludvika XIV., njegova osebnost pa je oblikovala njegov pristop. Ludvik, ki ga je gnala »mešanica trgovanja, maščevanja in jeze«, je čutil, da je vojna idealen način za povečanje njegove slave. V mirnem času se je osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Do leta 1695 je Francija ohranila velik del svoje prevlade, vendar je izgubila nadzor nad morji v korist Anglije in Nizozemske, večina držav, tako protestantskih kot katoliških, pa je bila združenih v zavezništvu proti njej. [[Sébastien Le Prestre de Vauban]], vodilni francoski vojaški strateg, je leta 1689 Ludvika opozoril, da je sovražno zavezništvo na morju premočno. Priporočil je, da se Francija bori proti temu tako, da francoskim trgovskim ladjam dovoli, da zasežejo in prevzamejo sovražne trgovske ladje, hkrati pa se izogiba svojim mornaricam:

:&quot;Francija ima za svoje deklarirane sovražnike Nemčijo in vse države, ki jih objema; Španijo z vsemi njenimi odvisnimi ozemlji v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki; savojskega vojvodo [v Italiji], Anglijo, Škotsko, Irsko in vse njihove kolonije v Vzhodni in Zahodni Indiji; in Nizozemsko z vsemi njenimi posestmi na štirih koncih sveta, kjer ima velike ustanove. Francija ima ... nedeklarirane sovražnike, sovražne in zavistne do njene veličine, Dansko, Švedsko, Poljsko, Portugalsko, Benetke, Genovo in del Švicarske konfederacije, vse te države pa na skrivaj pomagajo francoskim sovražnikom z vojaki, ki jim jih najamejo, z denarjem, ki jim ga posojajo, ter z zaščito in kritjem njihove trgovine.&quot;&lt;ref&gt;Symcox 1974, strani 236-237.&lt;/ref&gt;
Vauban je bil pesimističen glede tako imenovanih francoskih prijateljev in zaveznikov:

:&quot;Za mlačne, nekoristne ali nemočne prijatelje ima Francija papeža, ki je do tega ravnodušen; angleškega kralja [&lt;nowiki/&gt;[[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]]], izgnanega iz svoje države; velikega vojvodo Toskane; vojvode Mantove, Modene in Parme [vsi v Italiji]; in drugo frakcijo Švicarjev. Nekateri od teh so pogreznjeni v mehkobo, ki izhaja iz let miru, drugi pa so v svojih čustvih hladni ... Angleži in Nizozemci so glavni stebri zavezništva. Podpirajo ga tako, da se vojskujejo proti nam v sodelovanju z drugimi silami, in ga ohranjajo z denarjem, ki ga vsako leto plačujejo ... zaveznikom ... Zato se moramo zateči k piratstvu kot metodi vodenja vojne, ki je najbolj izvedljiva, preprosta, poceni in varna ter ki bo državo najmanj stala, še toliko bolj, ker kralj, ki ne tvega praktično ničesar, ne bo občutil nobenih izgub ... To bo obogatilo državo, usposobilo veliko dobrih častnikov za kralja in v kratkem času prisililo njegove sovražnike, da bodo prosili za mir.&quot;&lt;ref&gt;Symcox 1974, strani 237 in 242.&lt;/ref&gt;

== Fontainebleaujski edikt ==
[[File:S21c.jpg|thumb|left|Ludvik XIV. leta 1685, ko je preklical Nantski edikt.]]
Ludvik se je odločil preganjati protestante in preklicati [[Nantski edikt]] iz leta 1598, ki je hugenotom podelil politično in versko svobodo. Vztrajanje protestantizma je videl kot sramoten opomin na kraljevo nemoč. Navsezadnje je bil edikt pragmatičen konsenz njegovega dedka [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], s katero je končal dolgoletne [[francoske verske vojne]]. Dodaten dejavnik v Ludvikovem razmišljanju je bilo prevladujoče takratno evropsko načelo zagotavljanja družbeno-politične stabilnosti, ''cuius regio, eius religio'' (&quot;''čigar kraljestvo, njegova vera''&quot;), ideja, da bi morala biti vera vladarja vera kraljestva (kot je bilo prvotno potrjeno v srednji Evropi v [[Augsburški verski mir|Augsburškem miru]] leta 1555).&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 89-99.&lt;/ref&gt;

Ludvik je v odgovor na peticije sprva izključil protestante iz položajev, omejil srečanja sinod, zaprl cerkve zunaj območij, določenih z ediktom, prepovedal protestantske pridigarje na prostem in prepovedal domače protestantske migracije. Prav tako je prepovedal mešane poroke med protestanti in katoličani, ki so jim nasprotovale tretje osebe, spodbujal verske misije pri protestantih in nagrajeval spreobrnjence v katolicizem.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 92-93.&lt;/ref&gt; Ta diskriminacija ni naletela na večji odpor protestantov in prihajalo je do njihovih stalnih spreobrnjenj, zlasti med plemiškimi elitami.

Leta 1681 je Ludvik dramatično okrepil preganjanje protestantov. Načelo ''cuius regio, eius religio'' je na splošno pomenilo tudi, da so se podložniki, ki se niso želeli spreobrniti, lahko izselili, vendar je Ludvik izseljevanje prepovedal in dejansko vztrajal, da se morajo vsi protestanti spreobrniti. Drugič, na predlog Renéja de Marillaca in markiza Louvoisa je začel nameščati dragone v protestantske domove. Čeprav je bilo to v okviru njegovih zakonskih pravic, so dragonade protestantom povzročale hude finančne obremenitve in grozljive zlorabe. Spreobrnilo se je med 300.000 in 400.000 hugenotov, saj je to pomenilo finančne nagrade in oprostitev od dragonad.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, stran 96.&lt;/ref&gt;
[[File:Le Dragon missionnaire.jpg|thumb|Protestantski kmetje oz. kamisardi so se uprli dragonadam (spreobrnitvam, ki so jih uveljavljali vojaki, označeni kot &quot;misijonarji v škornjih&quot;), ki so sledile Fontainebleaujskemu ediktu.]]
15. oktobra 1685 je Ludvik izdal Fontainebleaujski edikt, v katerem je navedel odvečnost privilegijev za protestante glede na njihovo pomanjkanje po obsežnih spreobrnjenjih. Fontainebleaujski edikt je razveljavil Nantski edikt in odpravil vse privilegije, ki so iz njega izhajali.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; S svojim odlokom Ludvik ni več toleriral obstoja protestantskih skupin, pastorjev ali cerkva v Franciji. Gradnja novih cerkva je bila prepovedana, obstoječe pa so bile porušene. Pastorji so se lahko odločili za izgnanstvo ali posvetno življenje. Tiste protestante, ki so se upirali spreobrnjenju, so zdaj prisilno krstili v ustaljeno cerkev.&lt;ref&gt;Nolan 2008, stran 132.&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji so razpravljali o Ludvikovih razlogih za izdajo Fontainebleaujskega edikta. Morda je želel pomiriti [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], s katerim so bili odnosi napeti in čigar pomoč je bila potrebna za določitev izida nasledstvene krize v volilnem okraju Köln. Morda je deloval tako tudi zato, da bi zasenčil cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] in si povrnil mednarodni ugled, potem ko je slednji brez Ludvikove pomoči premagal Turke. Morda pa je preprosto želel končati preostale delitve v francoski družbi, ki so segale v čas verskih vojn, tako da bi izpolnil svojo prisego ob kronanju o izkoreninjenju krivoverstva.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 96-97.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bluche 1986, strani 20-21.&lt;/ref&gt;

Mnogi zgodovinarji so Fontainebleaujski edikt označili kot hudo škodljiv za Francijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|title=Louis XIV, king of France|accessdate=29. 4. 2026|website=The Columbia Encyclopedia|archive-date=2008-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080107232540/http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; V podporo temu navajajo izselitev približno 200.000 visoko usposobljenih hugenotov (približno četrtina protestantskega prebivalstva oziroma 1 % francoskega prebivalstva), ki so kljubovali kraljevim odlokom in pobegnili iz Francije v različne protestantske države, s čimer so oslabili francosko gospodarstvo in obogatili gospodarstvo v protestantskih državah. Po drugi strani pa nekateri zgodovinarji to vidijo kot pretiravanje. Trdijo, da se je večina francoskih uglednih protestantskih poslovnežev in industrialcev spreobrnila v katolicizem in tam ostala.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, stran 98.&lt;/ref&gt;

Gotovo je, da so bili odzivi na edikt mešani. Čeprav so francoski katoliški voditelji slavili, se je papež Inocenc XI. še vedno prepiral z Ludvikom glede galikanizma in kritiziral uporabo nasilja. Protestanti po vsej Evropi so bili zgroženi nad ravnanjem s svojimi soverniki, večina katoličanov v Franciji pa je potezo pozdravila. Kljub temu je nesporno, da je bila Ludvikova javna podoba v večjem delu Evrope, zlasti v protestantskih regijah, hudo okrnjena.

Kljub temu pa je Ludvik kljub ponovnim napetostim s kamisardi južne in osrednje Francije ob koncu svoje vladavine morda pripomogel k temu, da je njegov naslednik doživel manj primerov verskih nemirov, ki so pestili njegove prednike. Francoska družba se je do časa njegovega potomca [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] dovolj spremenila, da je pozdravila strpnost v obliki Versajskega edikta iz leta 1787, znanega tudi kot Tolerančni edikt. Ta je nekatolikom povrnil njihove državljanske pravice in svobodo odprtega bogoslužja.&lt;ref&gt;Edwards 2007, stran 212-213.&lt;/ref&gt; Z nastopom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 so protestanti dobili enake pravice kot njihovi rimskokatoliški kolegi.

== Devetletna vojna ==
{{Main|Devetletna vojna}}
=== Vzroki in potek ===
[[File:Batalla de Fleurus (1690).jpg|thumb|Bitka pri Fleurusu leta 1690.]]
[[File:Nocret, attributed to - Louis XIV of France - Versailles, MV2066.jpg|thumb|Ludvik leta 1690.]]
[[Devetletna vojna]], ki je trajala med letoma 1688 in 1697, predstavlja začetek obdobja upadanja Ludvikovega političnega in diplomatskega uspeha. Izvirala je iz dveh dogodkov v [[Porenje|Porenju]]. Najprej je leta 1685 umrl volilni pfalški knez Karel II. Od njegove ožje družine je ostala le Ludvikova svakinja Elizabeta Šarlota. Nemška zakonodaja ji je domnevno prepovedovala nasledstvo bratovih posesti in volilnega dostojanstva, vendar je bila dovolj nejasna, da bi imeli argumenti v prid Elizabeti Šarloti možnost uspeha. Nasprotno pa je bila princesa dokazljivo upravičena do delitve zasebnega družinskega premoženja. Ludvik je uveljavljal njene zahteve po zemljiščih in premičninah v upanju, da ji bodo vsaj slednje dane.&lt;ref&gt;Durant in Durant 1963, stran 691.&lt;/ref&gt; Nato je leta 1688 umrl [[Maximilian Henrick Bavarski|Maksimilijan Henrik Bavarski]], nadškof Kölna, zaveznik Francije. Nadškofijo so tradicionalno imeli v lasti [[Wittelsbachi]] [[Bavarska|Bavarski]], toda bavarski kandidat za naslednika Maksimilijana Henrika, princ Jožef Klemens Bavarski, je bil takrat star komaj 17 let in še ni bil posvečen. Ludvik si je namesto tega prizadeval za umestitev lastnega kandidata, [[Guillaume-Egon de Fürstenberg|Wilhelma Egona von Fürstenberga]], da bi zagotovil, da bi ključna renska država ostala zaveznik.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 192.&lt;/ref&gt;

Glede na njegovo zunanjo in notranjo politiko v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja, ki je bila dojeta kot agresivna, so Ludvikova dejanja, ki so jih spodbudile nasledstvene krize poznih osemdesetih let 17. stoletja, povzročila zaskrbljenost in preplah v večjem delu Evrope. To je leta 1686 privedlo do ustanovitve Augsburške lige med Svetim rimskim cesarstvom, Španijo, Švedsko, Saško in Bavarsko. Njihov deklarirani namen je bil vrniti Francijo vsaj v meje, dogovorjene v Nijmegenski pogodbi.&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran 313.&lt;/ref&gt; Vztrajno zavračanje cesarja Leopolda I., da bi Ratisbonsko premirje spremenil v trajno pogodbo, je spodbudilo Ludvikov strah, da se bo cesar po ureditvi svojih zadev na Balkanu obrnil proti Franciji in napadel Reunion.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 189-191.&lt;/ref&gt;

Drug dogodek, ki ga je Ludvik dojel kot grožnjo, je bila angleška slavna revolucija leta 1688. Čeprav je bil kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] katoličan, sta njegovi dve anglikanski hčerki, [[Marija II. Angleška|Marija]] in [[Ana Britanska|Ana]], Angležem zagotovili protestantsko nasledstvo. Ko pa se je rodil Jakobov sin [[Jakob, valižanski princ|Jakob Stuart]], je ta pri nasledstvu dobil prednost pred sestrama. Zdelo se je, da to napoveduje obdobje katoliških monarhov v Angliji. Protestantski lordi so pozvali nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]], vnuka [[Karel I. Angleški|Karla I. Angleškega]], naj jim priskoči na pomoč. Z vojaki je odplul v Anglijo kljub Ludvikovemu opozorilu, da bo Francija to razumela kot provokacijo. Ker je bil Jakob II. priča številnim dezerterstvom in prebegom, tudi med tistimi, ki so mu bili najbližje, je pobegnil iz Anglije. Parlament je razglasil prestol za prazen in ga ponudil Jakobovi hčerki Mariji II. ter njegovemu zetu in nečaku Viljemu. Viljem (zdaj Viljem III. Angleški), ki je bil odločno protifrancoski, je svoja nova kraljestva potisnil v vojno in s tem Augsburško ligo spremenil v Veliko zavezništvo. Preden se je to zgodilo, je Ludvik pričakoval, da bo Viljemova odprava v Anglijo porabila njegovo energijo in energijo njegovih zaveznikov, zato je po izteku ultimata nemškim knezom, v katerem je zahteval potrditev ratisbonskega premirja in sprejetje njegovih zahtev glede nasledstvene krize, poslal vojake v Porenje. Ta vojaški manever je bil namenjen tudi zaščiti njegovih vzhodnih provinc pred cesarsko invazijo, tako da je sovražni vojski odvzel možnosti preživetja, kar pojasnjuje preventivno politiko požgane zemlje, ki se je izvajala v večjem delu jugozahodne Nemčije (&quot;Opustošenje Pfalške&quot;).&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 192-193.&lt;/ref&gt;
[[File:Equestrian portrait louis xiv 1692.jpg|thumb|upright|left|Ludvik XIV. ob zavzetju Namurja leta 1692.]]
Francoska vojska je bila skozi celotno vojno večinoma zmagovita zaradi imperialnih obveznosti na Balkanu, francoske logistične premoči in kakovosti francoskih generalov, kot je bil Condéjev slavni učenec, [[François Luxembourg|François Henri de Montmorency-Bouteville, vojvoda Luksemburški]].&lt;ref&gt;Lynn 1999.&lt;/ref&gt; Zmagal je v bitkah pri Fleurusu leta 1690, Steenkerqueu leta 1692 in Landenu leta 1693, čeprav se je izkazalo, da bitke niso imele velikega strateškega pomena,&lt;ref&gt;Wijn 1950, strani 28, 58 in 71-72.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 209, 227 in 235.&lt;/ref&gt; predvsem zaradi narave vojskovanja v poznem 17. stoletju.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 209.&lt;/ref&gt;
[[File:Paul de Beauvilliers, duc de Saint-Aignan - Versailles MV 3571.jpg|thumb|upright|Vojvoda Luksemburški.]]
Čeprav je poskus obnove vladavine Jakoba II. v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri]] [[Bitka pri reki Boyne|reki Boyne]] leta 1690 propadel, je Francija dosegla vrsto zmag od Flandrije na severu, Nemčije na vzhodu ter Italije in Španije na jugu, do odprtega morja in kolonij. Ludvik je osebno nadzoroval zavzetja Monsa leta 1691 in Namurja leta 1692. Luksemburg je Franciji dal obrambno linijo Sambre z zavzetjem Charleroija leta 1693. Francija je po bitkah pri Marsaglii in Staffardu leta 1693 zavzela tudi večino Savojske vojvodine. Medtem ko je po francoski zmagi v bitki pri Beachy Headu leta 1690 in zavezniški zmagi pri Barfleur-La Hougue leta 1692 prišlo do pomorske pat pozicije, je bitka pri Torroelli leta 1694 Katalonijo izpostavila francoski invaziji, ki je dosegla vrhunec z zavzetjem Barcelone. Nizozemci so leta 1693 zavzeli Pondichéry, toda francoski napad na špansko pristanišče Cartagena v Španiji leta 1697 je prinesel bogastvo v višini 10.000.000 livrov.

Julija 1695 je mesto Namur, ki so ga tri leta zasedali Francozi, oblegala zavezniška vojska pod vodstvom Viljema III. Ludvik XIV. je ukazal nenadno uničenje flamskega mesta, da bi preusmeril pozornost teh čet. To je privedlo do [[Bombardiranje Bruslja|bombardiranja Bruslja]], v katerem je bilo uničenih več kot 4000 stavb, vključno s celotnim mestnim središčem. Strategija ni uspela, saj je Namur padel tri tedne pozneje, škodovala pa je tudi ugledu Ludvika XIV.: stoletje pozneje je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] bombardiranje označil za &quot;tako barbarsko kot neuporabno&quot;.&lt;ref&gt;Terlinden, Ch. (1958). &quot;Les rapports de l'internonce Piazza sur le bombardement de Bruxelles en 1695&quot;. Cahiers bruxellois (in French). III (II): 85–106.&lt;/ref&gt;

Švedska je leta 1690 ponudila mir. Do leta 1692 sta si miru očitno želeli obe strani in začeli so se tajni dvostranski pogovori, vendar brez uspeha.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 232.&lt;/ref&gt; Ludvik je poskušal razbiti zavezništvo, usmerjeno proti njemu, s pogajanji s posameznimi nasprotniki, vendar svojega cilja ni dosegel do leta 1696, ko so Savojci pristali na torinsko pogodbo in prešli na drugo stran. Nato so člani Augsburške lige pohiteli za pogajalsko mizo in začela so se resna pogajanja o splošnem miru, ki so dosegla vrhunec z mirom v Ryswicku leta 1697.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 253.&lt;/ref&gt;

=== Mir v Ryswicku ===
Mir v Ryswicku je končal vojno z Augsburško ligo in razpustil Veliko zavezništvo. Z manipuliranjem rivalstev in sumničavosti je Ludvik razdelil svoje sovražnike in zlomil njihovo moč.

Pogodba je Franciji prinesla številne koristi. Ludvik je zagotovil trajno francosko suverenost nad celotno Alzacijo, vključno s Strasbourgom, in določil Ren kot francosko-nemško mejo (kar velja še danes). Pondichéry in Acadia sta bila vrnjena Franciji, Ludvikova de facto posest Saint-Dominguea pa je postala zakonita. Vendar je vrnil [[Katalonija|Katalonijo]] in večino posesti Reuniona.

Francoska vojaška premoč bi mu morda omogočila, da bi si prizadeval za ugodnejše pogoje. Tako je bila njegova velikodušnost do Španije glede Katalonije razumljena kot naložba za spodbujanje profrancoskih čustev in je morda na koncu spodbudila kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], da je Ludvikovega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa, vojvodo Anžujskega]], imenoval za dediča španskega prestola.&lt;ref&gt;Bluche 1986, stran 653.&lt;/ref&gt; V zameno za finančno nadomestilo se je Francija odpovedala svojim interesom v volilnih okrajih Köln in Pfalško. Lorena, ki so jo Francozi zasedali od leta 1670, je bila vrnjena njenemu zakonitemu vojvodi Leopoldu, čeprav s pravico do prehoda francoske vojske. Viljem in Marija sta bila priznana kot skupna vladarja Britanskega otočja, Ludvik pa je umaknil podporo Jakobu II. Nizozemci so dobili pravico do garnizij utrdb na Španskem Nizozemskem, ki so delovale kot zaščitna ovira pred morebitno francosko agresijo. Čeprav se lahko pogodba iz Ryswicka v nekaterih pogledih zdi kot diplomatski poraz za Ludvika, saj mu ni uspelo postaviti podrejenih vladarjev za nadzor Pfalškega ali volilnega okraja Köln, je izpolnil številne cilje, določene v njegovem ultimatu iz leta 1688.&lt;ref&gt;Lossky 1994, stran 255.&lt;/ref&gt; Kakor koli že, mir leta 1697 si je Ludvik želel, saj je bila Francija zaradi stroškov vojne izčrpana.

== Španska nasledstvena vojna ==
{{Main|Španska nasledstvena vojna}}
=== Vzroki in priprave na vojno ===
[[File:Hyacinthe Rigaud - Philippe V, roi d'Espagne (1683-1746) - Google Art Project.jpg|thumb|left|[[Filip V. Španski]].]]
Do miru v Ryswicku je špansko nasledstvo že več kot štirideset let skrbelo evropske voditelje. Kralj [[Karel II. Španski|Karel II.]] je vladal obsežnemu cesarstvu, ki je obsegalo Španijo, [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]], [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], Milano, špansko Nizozemsko in številne španske kolonije. Vendar ni imel otrok in posledično ni imel neposrednih dedičev.

Glavni kandidati za španski prestol so pripadali vladajočim družinam Francije in Avstrije. Francoska zahteva je izhajala preko matere Ludvika XIV., Ane Avstrijske (starejše sestre [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]]) in preko žene Marije Terezije (najstarejše hčere Filipa IV.). Na podlagi zakonov o [[Primogenitura|primogenituri]] je imela Francija prednost, saj je izvirala iz najstarejših hčera v dveh generacijah. Vendar je njihova odpoved dednim pravicam zapletla zadeve. V primeru Marije Terezije se je odpoved zaradi kršitve zakonske pogodbe z Ludvikom s strani Španije štela za nično. V nasprotju s tem nobena odpoved ni izključevala zahtev sina cesarja Leopolda I., avstrijskega nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla]], ki je bil vnuk najmlajše hčerke [[Filip III. Španski|Filipa III.]], Marije Ane. Angleži in Nizozemci so se bali, da bi francoski ali avstrijski španski kralj ogrozil ravnovesje moči, zato so dali prednost bavarskemu princu Jožefu Ferdinandu, vnuku Leopolda I. preko njegove prve žene Margarete Terezije Španske (mlajše hčerke Filipa IV.).

Da bi se izognil vojni, je Ludvik leta 1698 podpisal Haaško pogodbo z Viljemom III. Angleškim. Ta sporazum je razdelil španska italijanska ozemlja med Ludvikovega sina (velikega dofena) in nadvojvodo Karla, preostanek cesarstva pa je bil dodeljen Jožefu Ferdinandu. Viljem III. je privolil, da dofenova nova ozemlja postanejo del Francije, ko slednji nasledi očetov prestol.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 267.&lt;/ref&gt; Podpisniki pa se niso posvetovali z vladarjem teh dežel. Karel II. je odločno nasprotoval razkosanju svojega cesarstva. Leta 1699 je ponovno potrdil svojo oporoko iz leta 1693, v kateri je Jožefa Ferdinanda imenoval za svojega edinega naslednika.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;Dunlop 2000, stran 353.&lt;/ref&gt;

Šest mesecev pozneje je Jožef Ferdinand umrl, zato sta Ludvik in Viljem III. leta 1700 sklenila nov sporazum o delitvi, Londonsko pogodbo. Ta je Španijo, Nizozemsko deželo in španske kolonije dodelila nadvojvodi. Dofen bi prejel vsa španska italijanska ozemlja.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 268.&lt;/ref&gt; Karel II. je priznal, da lahko njegov imperij ostane nedeljiv le, če ga v celoti zapusti Francozu ali Avstrijcu. Pod pritiskom svoje nemške žene Marije Ane Neuburške je Karel II. imenoval nadvojvodo Karla za svojega edinega dediča.

=== Sprejem volje Karla II. in posledice ===
[[File:Rigaud Hyacinthe - Louis XIV, roi de France.jpg|thumb|Ludvik leta 1701.]]
Na smrtni postelji leta 1700 je Karel II. Španski nepričakovano spremenil svojo oporoko. Jasna demonstracija francoske vojaške premoči več desetletij pred tem, profrancoska frakcija na španskem dvoru in celo [[papež Inocenc XII.]] so ga prepričali, da je bolj verjetno, da bo Francija ohranila njegov imperij nedotaknjen. Tako je celotno cesarstvo ponudil drugemu dofenovemu sinu Filipu, vojvodi Anžujskemu, pod pogojem, da ostane razdeljeno. Anžujski ni bil v neposredni liniji francoskega nasledstva, zato njegov nastop ne bi povzročil francosko-španske unije.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 268.&lt;/ref&gt; Če bi Anžujski zavrnil, bi prestol ponudili njegovemu mlajšemu bratu Karlu, vojvodi Berryjskemu. Če bi tudi vojvoda Berryjski to zavrnil, bi prestol pripadel nadvojvodi Karlu, nato pa njegovemu daljnemu sorodstvu [[Savojci|Savojcem]], če bi Karel to zavrnil.&lt;ref&gt;Kamen 2001, stran 6.&lt;/ref&gt;

Ludvik se je soočil s težko izbiro. Lahko bi se strinjal z delitvijo španskih posesti in se izognil splošni vojni ali pa sprejel Karlovo voljo in odtujil velik del Evrope. Sprva je bil morda nagnjen k spoštovanju pogodb o delitvi, vendar ga je dofenovo vztrajanje prepričalo v nasprotno.&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran 358.&lt;/ref&gt; Poleg tega je Ludvikov zunanji minister, Jean-Baptiste Colbert, markiz de Torcy, poudaril, da bo skoraj zagotovo prišlo do vojne s cesarjem, ne glede na to, ali bo Ludvik sprejel pogodbe o delitvi ali voljo Karla II. Poudaril je, da v primeru vojne Viljem III. verjetno ne bo stal ob strani Franciji, saj je &quot;sklenil pogodbo, da bi se izognil vojni, in ni nameraval iti v vojno, da bi pogodbo izpolnil&quot;.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Dejansko bi bilo v primeru vojne morda bolje, da bi že imel nadzor nad spornimi ozemlji. Zato se je Ludvik sčasoma odločil sprejeti oporoko Karla II. Filip, vojvoda Anžujski, je tako postal Filip V., španski kralj.

Večina evropskih vladarjev je Filipa sprejela za kralja, čeprav nekateri nejevoljno. Glede na neizogibnost vojne je za nekatere Ludvik ravnal razumno, za nekatere pa arogantno.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 269, opomba 1.&lt;/ref&gt; Potrdil je, da je Filip V. kljub svojemu novemu španskemu položaju ohranil svoje francoske pravice. Resda je morda le teoretično hipotetiziral in dejansko ni poskušal skleniti francosko-španske unije. Vendar njegova dejanja zagotovo niso bila razumljena kot nezainteresirana. Poleg tega je Ludvik poslal vojake v Špansko Nizozemsko, da bi izselil nizozemske garnizije in zagotovil nizozemsko priznanje Filipa V. Leta 1701 je Filip prenesel asiento (pravico do dobave sužnjev španskim kolonijam) na Francijo kot znak vse večjih povezav med obema narodoma. Ko so se napetosti stopnjevale, se je Ludvik odločil, da bo po njegovi smrti za kralja Anglije, Škotske in Irske priznal [[Jakob, valižanski princ|Jakoba Stuarta]], sina Jakoba II., kar je razjezilo Viljema III. Ta dejanja so razjezila Britanijo in Nizozemsko republiko.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 269-270.&lt;/ref&gt; S svetim rimskim cesarjem in majhnimi nemškimi državami so leta 1702 sklenili še eno veliko zavezništvo in napovedali vojno Franciji. Francoska diplomacija si je zagotovila Bavarsko, Portugalsko in Savojo kot francosko-španske zaveznice.&lt;ref&gt;Merryman 2007, stran 321.&lt;/ref&gt;

=== Začetek bojev ===
Še preden je bila vojna uradno napovedana, so se sovražnosti začele z imperialno agresijo v Italiji. Ko je bila dokončno napovedana, je vojna za špansko nasledstvo trajala skoraj do Ludvikove smrti, kar je zanj in Francijo povzročilo veliko škodo.

Vojna se je začela s francoskimi uspehi, toda talent Johna Churchilla, 1. vojvode Marlboroughskega, in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] sta te zmage ustavila in razbila mit o francoski nepremagljivosti. Dvojica je po zmagi v [[Bitka pri Blindheimu|bitki pri Blindheimu]] Avstriji omogočila, da so zasedli Bavarsko. Maksimilijan II. Emanuel, bavarski volilni knez, je moral pobegniti v Špansko Nizozemsko. S to zmago so pridobili podporo Portugalske in Savoje. Kasneje je po bitki pri Ramilliesu Nizozemska dežela pripadla zaveznikom, bitka pri Torinu pa je Ludvika prisilila, da je zapustil Italijo in jo pustila odprto za zavezniške sile. Marlborough in Evgen sta se ponovno srečala v bitki pri Oudenardeu, kar jima je omogočilo napad na Francijo.

Francija je vzpostavila stik s [[Franc II. Rákóczi|Francem II. Rákóczijem]] in mu obljubila podporo, če se bo zavzel za madžarsko neodvisnost.

Porazi, lakota in naraščajoči dolg so Francijo močno oslabili. Med letoma 1693 in 1710 je v dveh lakotah umrlo več kot dva milijona ljudi, kar se je še poslabšalo, ko so nabiralne vojske zasegle zaloge hrane iz vasi.&lt;ref&gt;Ó Gráda &amp; Chevet 2002, strani 706-733.&lt;/ref&gt; V obupu je Ludvik jeseni 1704 ukazal katastrofalno invazijo na angleški otok Guernsey z namenom, da bi oropal njihovo uspešno žetev. Do zime 1708–09 je bil pripravljen sprejeti mir za skoraj vsako ceno. Strinjal se je, da se celotno špansko cesarstvo preda nadvojvodi Karlu, privolil pa je tudi v vrnitev na meje Vestfalskega miru, pri čemer se je odpovedal vsem ozemljem, ki jih je pridobil v 60-ih letih. Vendar ni mogel obljubiti, da bo Filip V. sprejel te pogoje, zato so zavezniki zahtevali, da Ludvik sam napade njegovega vnuka in mu jih vsili. Če mu tega ne bi uspelo doseči v enem letu, bi se vojna nadaljevala. Ludvik teh pogojev ni sprejel.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 326.&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Citiče a dela ===

* Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN &lt;bdi&gt;978-3-3192-7619-9&lt;/bdi&gt;.
* Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN &lt;bdi&gt;978-0-5311-5112-9&lt;/bdi&gt;.
* Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN &lt;bdi&gt;978-1-4000-3374-4&lt;/bdi&gt;.
* Nathan, James (jesen 1993). &quot;Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV&quot;. ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia.
* Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN &lt;bdi&gt;978-9-0450-2329-8&lt;/bdi&gt;.
* Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC  423881843.
* Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN &lt;bdi&gt;978-1-3058-8842-5&lt;/bdi&gt;.
[[Kategorija:Francoski monarhi]]
[[Kategorija:Francoski kralji]]
[[Kategorija:Navarski kralji]]
[[Kategorija:Bourboni]]
[[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]]
[[Kategorija:Umrli za gangreno]]
[[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>h9aw79p9v3abkb1807cacgjo20oaut8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677896</id>
      <parentid>6677894</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:18:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Florentina Veršič</username>
        <id>146476</id>
      </contributor>
      <origin>6677896</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="77458" sha1="i9h6u5jepfpj8hrawm14uaflheqfa31" xml:space="preserve">{{Infopolje Kraljevska oseba
| name         = Ludvik XIV.
| title        = 
| successor    = [[Ludvik XV.]]
| birth_date   = 
| birth_place  = 
| death_date   = 
| death_place  = 
| image        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption      = 
| succession   = [[Kralj Francije]]
| predecessor  = [[Ludvik XIII.]]
}}

'''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]].

Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi&lt;ref&gt;Spielvogel 2016, stran 419.&lt;/ref&gt; zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju.

Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije.

Ludvik XIV. je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost.

Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.&lt;ref&gt;Nathan 1993, strani 633–649.&lt;/ref&gt; Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Nathan 1993, stran 633.&lt;/ref&gt; Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701.

Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti.

== Zgodnja leta ==
[[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]]
[[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]]
Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|url=https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=[https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog/page/n411 381]-382}}&lt;/ref&gt; in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).&lt;ref&gt;Bluche 1990, stran 11.&lt;/ref&gt; V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.&lt;ref&gt;Barentine 2016, stran 129.&lt;/ref&gt;

Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.&lt;ref&gt;Panhuysen 2016, stran 26.&lt;/ref&gt; Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so:

:&lt;blockquote&gt;»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«&lt;ref&gt;Fraser 2006, strani 14–16.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 30–40.&lt;/ref&gt;

V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy.

== Manjšina in fronda ==

=== Nasledstvo prestola ===
Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.&lt;ref&gt;Reinhardt 2016, stran 20.&lt;/ref&gt;

Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja&lt;ref&gt;Kleinman 1985, stran 145.&lt;/ref&gt; s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,&lt;ref&gt;Bély 2001, stran 57.&lt;/ref&gt; razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.&lt;ref&gt;Sonnino 1998, strani 217–218.&lt;/ref&gt; Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten.

Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 34–37.&lt;/ref&gt;

Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot &quot;navadnega kriminalca&quot;, kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika.

Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 29–36.&lt;/ref&gt;

Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].&lt;ref&gt;Beem 2018, stran 83.&lt;/ref&gt; Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].&lt;ref&gt;Barentine 2016, stran 131.&lt;/ref&gt; Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].&lt;ref&gt;Dvornik 1962, stran 456.&lt;/ref&gt; Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč.

=== Zgodnja dejanja ===
Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.&lt;ref&gt;Kleinman 1985.&lt;/ref&gt;
[[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]]
Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 70–75.&lt;/ref&gt;

Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali &quot;plemstvo halje&quot;), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev.

Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 80–85.&lt;/ref&gt; Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta.
[[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]]
Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.&lt;ref&gt;Blanning 2008, stran 306.&lt;/ref&gt; Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza.

Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 84–87.&lt;/ref&gt; Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz.

Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor.
[[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]]
Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.&lt;/ref&gt; »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Hatton 1972, stran 22.&lt;/ref&gt; »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.&lt;ref&gt;Hatton 1972, stran 31.&lt;/ref&gt;

Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani &quot;tuji princi&quot;, kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]].

Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu.

Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.&lt;ref&gt;Hatton 1972, stran 18.&lt;/ref&gt; Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 148–150.&lt;/ref&gt;

V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.&lt;ref&gt;Bluche 1990, strani 128–129.&lt;/ref&gt;

== Osebna vladavina in reforme ==

=== Odraslost in zgodnje reforme ===
[[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]]
Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra:

:»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}&lt;/ref&gt;
Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran xii.&lt;/ref&gt;

Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev.

Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo.
[[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]]
Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov.
[[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]]
Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček.

Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le &quot;neprivilegirani&quot; razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.&lt;/ref&gt;

Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije.

Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje.

=== Odnosi z glavnimi kolonijami ===
[[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]]
Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.&lt;ref&gt;Merryman 2007.&lt;/ref&gt; Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.&lt;ref&gt;Antoine 1989, stran 33.&lt;/ref&gt; Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike.

Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni.

Ludvik je vladal prek številnih svetov:

* ''Conseil d'en haut'' (&quot;Visoki svet&quot;, ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri.
* ''Conseil des dépêches'' (&quot;Svet sporočil&quot;, ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc).
* ''Conseil de Conscience'' (&quot;Svet vesti&quot;, ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji).
* ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 223–225.&lt;/ref&gt;

== Zgodnje vojne ==

=== Španija ===
[[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]]
[[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]]
Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Wolf 1968, stran 117.&lt;/ref&gt; Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran 54.&lt;/ref&gt; Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije.

[[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče &quot;prešlo&quot; v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant &quot;prešel&quot; v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko.

=== Odnos z Nizozemsko ===
[[File:Louis XIV crosses the Rhine at Lobith - Lodewijk XIV trekt bij het Tolhuis bij Lobith de Rijn over, 12 juni 1672 (Adam Frans van der Meulen).jpg|thumb|right|250px|Bitka pri Tolhuisu, Ludvik prečka Ren pri Lobithu 12. junija 1672. Slika se nahaja v Rijksmuseumu v Amsterdamu.]]
Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.&lt;ref&gt;Israel 1990, strani 197–199.&lt;/ref&gt;

Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.&lt;ref&gt;Hutton 1986, strani 299-300.&lt;/ref&gt;

Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 109-110.&lt;/ref&gt;
[[File:Louis XIV, King of France, after Lefebvre - Les collections du château de Versailles.jpg|thumb|left|200px|Ludvikov portret iz leta 1670, avtor [[Claude Lefèbvre]].]]
Hitro francosko napredovanje je privedlo do državnega udara, ki je strmoglavil De Witta in pripeljal na oblast [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]]. Leopold je francosko širitev v Porenje videl kot vse večjo grožnjo, zlasti po tem, ko so leta 1670 zavzeli strateško pomembno vojvodino Loreno. Možnost nizozemskega poraza je Leopolda pripeljala do zavezništva z Brandenburgom-Prusijo 23. junija, nato pa še do novega z Nizozemsko republiko 25. junija.&lt;ref&gt;McKay 1997, stran 206.&lt;/ref&gt; Čeprav je bil Brandenburg junija 1673 iz vojne prisiljen izstopiti z Vossemsko pogodbo, so avgusta Nizozemci, Španija, cesar Leopold in vojvoda Lorenski sklenili protifrancosko zavezništvo.&lt;ref&gt;Young 2004, stran 133.&lt;/ref&gt;

Francosko zavezništvo je bilo v Angliji zelo nepriljubljeno, še bolj pa po razočarajočih bitkah proti floti Michiela de Ruyterja. Karel II. Angleški je februarja 1674 sklenil mir z Nizozemci v Westminstrski pogodbi. Vendar so imele francoske vojske pred nasprotniki znatne prednosti: nedeljivo poveljstvo, nadarjene generale, kot so Turenne, Condé in Luksemburg, ter precej boljšo logistiko. Reforme, ki jih je uvedel Louvois, vojni minister, so pomagale ohraniti velike poljske vojske, ki jih je bilo mogoče mobilizirati veliko hitreje, kar jim je omogočilo, da so zgodaj spomladi začele ofenzivo, preden so bili njihovi nasprotniki pripravljeni.&lt;ref&gt;Black 2001, strani 97-99.&lt;/ref&gt;

Francozi so se bili kljub temu prisiljeni umakniti iz večine Nizozemske republike, kar je Ludvika globoko pretreslo. Za nekaj časa se je umaknil v [[Château de Saint-Germain-en-Laye|St. Germain]], kjer ga nihče, razen nekaj bližnjih sodelavcev, ni smel motiti.&lt;ref&gt;Panhuysen 2009, strani 396-398.&lt;/ref&gt; Francoske vojaške prednosti so jim omogočile, da so obdržali svoje položaje v Alzaciji in na Španskem Nizozemskem, medtem ko so ponovno zavzeli Franche-Comté. Do leta 1678 je medsebojna izčrpanost privedla do Nijmegenske pogodbe, ki je bila na splošno rešena v korist Francije in je Ludviku omogočila posredovanje v skandijanski vojni. Kljub vojaškemu porazu si je njegova zaveznica Švedska povrnila velik del tega, kar je izgubila s pogodbami iz leta 1679 iz Saint-Germain-en-Laye, Fontainebleauja in Lunda, ki so bile vsiljene Danski-Norveški in Brandenburgu.&lt;ref&gt;Frost 2000, stran 213.&lt;/ref&gt; Vendar sta Ludvikova dva glavna cilja, uničenje Nizozemske republike in osvojitev Španske Nizozemske, propadla.&lt;ref&gt;Panhuysen 2009, stran 451.&lt;/ref&gt;

Ludvik je bil na vrhuncu svoje moči, vendar za ceno združevanja svojih nasprotnikov. To se je stopnjevalo z nadaljnjo širitvijo. Leta 1679 je odpustil svojega zunanjega ministra Simona Arnaulda, markiza de Pomponne, ker naj bi ta preveč popustil zaveznikom. Ludvik je ohranil moč svoje vojske, vendar se je v svoji naslednji seriji ozemeljskih zahtev izogibal uporabi zgolj vojaške sile. Namesto tega jo je kombiniral s pravnimi vzvodi v svojih prizadevanjih za povečanje meja svojega kraljestva. Sodobne pogodbe so bile namerno dvoumno formulirane. Ludvik je ustanovil zbornico Reuniona, da bi določil polni obseg svojih pravic in obveznosti v skladu s temi pogodbami.

Mesta in ozemlja, kot sta [[Luksemburg]] in Casale, so bila cenjena zaradi svojih strateških položajev na meji in dostopa do pomembnih vodnih poti. Ludvik si je prizadeval tudi za osvojitev [[Strasbourg|Strasbourga]], pomembnega strateškega prehoda na levem bregu Rena in takrat svobodnega cesarskega mesta [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je skupaj z drugimi ozemlji priključil leta 1681. Čeprav je bil Strasbourg del Alzacije, ni bil del habsburške Alzacije in zato v Vestfalskem miru ni bil odstopljen Franciji.

Po teh priključitvah je Španija napovedala in začela novo vojno. Vendar so bili Španci hitro poraženi, saj jih je cesar (ki je imel delo z [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]]) zapustil, Nizozemci pa so jih le minimalno podpirali. Z ratisbonskim premirjem leta 1684 se je bila Španija prisiljena za 20 let sprijazniti s francosko okupacijo večine osvojenih ozemelj.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 161-171.&lt;/ref&gt;

Ludvikova politika je morda Francijo v času njegove vladavine dvignila do največje velikosti in moči, vendar je hkrati odtujila velik del Evrope. To slabo javno mnenje so še poslabšale francoske akcije ob berberski obali in v Genovi. Najprej je Ludvik bombardiral [[Alžir]] in [[Tripolis]], dve berberski piratski trdnjavi, da bi dosegel ugodno pogodbo in osvoboditev krščanskih sužnjev. Nato je bil leta 1684 proti Genovi izveden kazenski napad kot povračilo za njeno podporo Španiji v prejšnjih vojnah. Čeprav so se Genovežani vdali in je dož vodil uradno odpravo z namenom opravičila v Versailles, si je Francija pridobila sloves brutalnosti in arogance. Evropski strah pred naraščajočo francosko močjo in spoznanje o obsegu učinka dragonad (o katerem bo govora v nadaljevanju) sta mnoge države pripeljala do tega, da so opustile zavezništva s Francijo.&lt;ref&gt;Merriman 2019, stran 319.&lt;/ref&gt; Zato je Francija do konca osemdesetih let 17. stoletja postajala vse bolj izolirana v Evropi.

=== Odnosi z neevropskimi državami in kolonijami ===
[[File:Ambassade Perse auprès de Louis XIV.jpg|thumb|Obisk perzijske delegacije sultana Hoseina pri Ludviku leta 1715. Delo ''Ambassade de Perse auprès de Louis XIV.'' studia Antoinea Coypela.]]
Med Ludvikovo vladavino so se francoske kolonije v Afriki, Ameriki in Aziji pomnožile, francoski raziskovalci pa so dosegli pomembna odkritja v Severni Ameriki. Leta 1673 sta [[Louis Jolliet]] in [[Jacques Marquette]] odkrila reko [[Misisipi]]. Leta 1682 je [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|René-Robert Cavelier,]] [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Sieur de La Salle]], sledil Misisipiju do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in v Ludvikovem imenu zahteval obsežno porečje Misisipija ter ga poimenoval [[Louisiana (Nova Francija)|Louisiana]]. Francoske trgovske postojanke so bile ustanovljene tudi v Indiji, v Chandernagoreju in Pondicherryju, ter v Indijskem oceanu na otoku [[Reunion|Île Bourbon]]. V teh regijah sta se Ludvik in Colbert lotila obsežnega programa arhitekture in urbanizma, ki naj bi odražal slog Versaillesa in Pariza ter »slavo« kraljestva.&lt;ref&gt;Bailey 2018, stran 14.&lt;/ref&gt;
[[File:SiameseEmbassyToLouisXIV1686NicolasLarmessin.jpg|thumb|left|Delegacija siamskega kralja Naraia pri Ludviku leta 1686, ki jo je vodil [[Kosa Pan]]. Avtor Nicolas Larmessin.]]
Medtem so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z oddaljenimi državami. Leta 1669 je Sulejman Aga vodil [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] delegacijo, da bi oživil staro francosko-osmansko zavezništvo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and the World Around It|last=Faroqhi|first=Duraiya|publisher=Bloomsbury Academic|year=2006|isbn=978-1-8451-1122-9|page=73}}&lt;/ref&gt; Nato je leta 1682, po sprejemu maroškega veleposlaništva Mohameda Tenima v Franciji, maroški sultan [[Mulaj Ismail]] dovolil francoskim konzularnim in trgovskim ustanovam delovanje v svoji državi.&lt;ref&gt;Bluche 1986, stran 439.&lt;/ref&gt; Leta 1699 je Ludvik ponovno sprejel maroškega veleposlanika Abdallaha bin Aišo, leta 1715 pa perzijsko veleposlaništvo pod vodstvom Mohameda Reze Bega.

[[Siam]] je leta 1684 poslal veleposlaniško delegacijo, na katero so Francozi naslednje leto veličastno odgovorili pod vodstvom Alexandra, Chevalierja de Chaumonta. Temu je sledil še en obisk siamske delegacije pod vodstvom Kose Pana, ki je bil leta 1686 v Versaillesu odlično sprejet. Ludvik je nato leta 1687 poslal novo veleposlaniško delegacijo pod vodstvom Simona de la Loubèra, francoski vpliv na siamskem dvoru pa se je okrepil, tako da je Siam Franciji podelil Mergui kot pomorsko oporišče. Vendar pa so smrt Naraija, kralja Ayutthaye, usmrtitev njegovega profrancoskega ministra Constantina Phaulkona in obleganje Bangkoka leta 1688 končali to obdobje francoskega vpliva.&lt;ref&gt;Keay 1994, strani 201-204.&lt;/ref&gt;

Tudi Francija je poskušala aktivno sodelovati v jezuitskih misijah na Kitajskem. Da bi tam prekinil portugalsko prevlado, je Ludvik leta 1685 na dvor cesarja [[Kangši|Kangšija]] poslal jezuitske misijonarje: Jeana de Fontaneyja, Joachima Bouveta, Jean-Françoisa Gerbillona, ​​Louisa Le Comteja in Clauda de Visdelouja.&lt;ref&gt;Pagani 2001, stran 182.&lt;/ref&gt; Ludvik je leta 1684 v Versaillesu sprejel tudi kitajskega jezuita Michaela Shen Fu-Tsunga.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Meeting of Eastern and Western Art|last=Sullivan|first=Michael|publisher=University of California Press|year=1989|isbn=978-0-5202-1236-7|page=98}}&lt;/ref&gt; Obenem je bil Kitajec Ludvikov knjižničar in prevajalec Arcadio Huang.&lt;ref&gt;Barnes 2005, stran 85.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mungello 2005, stran 125.&lt;/ref&gt;

== Višek moči ==

=== Centralizacija moči ===
[[File:Charles Le Brun - Louis XIV - WGA12539.jpg|left|thumb|Ludvikov portret s sivim pastelom na papirju avtorja Charlesa Le Bruna iz leta 1667, sedaj v muzeju Louvre.]]
Do začetka osemdesetih let 17. stoletja je Ludvik močno okrepil francoski vpliv v svetu. V državi je uspešno povečal vpliv krone in njeno avtoriteto nad cerkvijo in aristokracijo, s čimer je utrdil absolutno monarhijo v Franciji.

Ludvik je sprva podpiral tradicionalni [[galikanizem]], ki je omejeval [[Papež|papeško]] oblast v Franciji, in novembra 1681 sklical skupščino francoske duhovščine. Pred razpustitvijo osem mesecev pozneje je skupščina sprejela ''Deklaracijo francoske duhovščine'', ki je povečala kraljevo oblast na račun papeške moči. Brez kraljeve odobritve škofi niso mogli zapustiti Francije in pritožbe papežu niso bile mogoče. Poleg tega vladnih uradnikov ni bilo mogoče izobčiti zaradi dejanj, storjenih pri opravljanju njihovih dolžnosti. Čeprav kralj ni mogel sprejemati cerkvenih zakonov, so bili vsi papeški predpisi brez kraljeve privolitve v Franciji neveljavni. Ni presenetljivo, da je papež ''Deklaracijo'' zavrnil.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09371a.htm|title=Louis XIV|accessdate=21. 4. 2026|website=Catholic Encyclopedia}}&lt;/ref&gt;
[[File:Louis14-Versailles1685.jpg|thumb|Ludvik sprejema genovskega doža v Versaillesu 15. maja 1685 po bombardiranju Genove. Avtor Claude Guy Halle.]]
Z namestitvijo plemičev na svoj dvor v Versaillesu je Ludvik dosegel večji nadzor nad francosko aristokracijo. Po besedah ​​zgodovinarja Philipa Mansela je kralj palačo spremenil v:

&quot;neustavljivo kombinacijo trga poročnih ponudb, zaposlitvene agencije in zabavne prestolnice aristokratske Evrope, ki se je ponašala z najboljšim gledališčem, opero, glasbo, igrami na srečo, seksom in (najpomembneje) lovom.&quot;&lt;ref&gt;Philip Mansel, King of the World: The Life of Louis XIV (2020); citirano v Tim Blanning, &quot;Solar Power,&quot; The Wall Street Journal, 17 October 2020, stran C9.&lt;/ref&gt;

Zgrajena so bila stanovanja za tiste, ki so se bili pripravljeni pokoriti kralju.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=-EM_AAAAYAAJ|title=The Memoirs of the Duke de Saint-Simon on the Reign of Louis XIV. and the Regency|accessdate=22. 4. 2026}}&lt;/ref&gt; Vendar pa so bile pokojnine in privilegiji, potrebni za življenje v slogu, primernem njihovemu rangu, mogoči le s stalnim streženjem Ludviku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|title=Modern History Sourcebook: Duc de Saint-Simon: The Court of Louis XIV|accessdate=22. 4. 2026|website=Internet Modern History Sourcebook|archive-date=2008-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080410084543/http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; V ta namen je bil ustvarjen dovršen dvorni ritual, v katerem je kralj postal središče pozornosti in ga je javnost opazovala ves dan. Z odličnim spominom je Ludvik lahko videl, kdo ga spremlja na dvoru in kdo je odsoten, kar je olajšalo poznejšo razdelitev uslug in položajev. Drugo orodje, ki ga je Ludvik uporabljal za nadzor nad svojim plemstvom, je bila cenzura, ki je pogosto vključevala odpiranje pisem, da bi ugotovil mnenje njihovega avtorja o vladi in kralju.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Še več, z zabavo, vtisom in udomačevanjem z ekstravagantnim razkošjem in drugimi motnjami Ludvik ni le gojil javnega mnenja o sebi, temveč je tudi poskrbel, da je aristokracija ostala pod njegovim drobnogledom.

Ludvikova ekstravaganca v Versaillesu je segala daleč preko okvirov dovršenih dvornih ritualov. Od portugalskega kralja je kot darilo prejel [[Afriški slon|afriškega slona]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://quod.lib.umich.edu/d/did/did2222.0000.944/--elephant?rgn=main;view=fulltext|title=Elephant|accessdate=23. 4. 2026|website=Encyclopedia of Diderot &amp; d'Alembert Collaborative Translation Project|last=Daubenton|first=Louis-Jean-Marie}}&lt;/ref&gt; Vodilne plemiče je spodbujal, naj živijo v Versaillesu. To jim je skupaj s prepovedjo zasebnih vojsk preprečilo, da bi preživljali čas na svojih posestvih in v svojih regionalnih oporiščih moči, od koder so zgodovinsko vodili lokalne vojne in načrtovali odpor proti kraljevi oblasti. Ludvik je tako staro vojaško aristokracijo (&quot;plemstvo meča&quot;) prisilil in zapeljal, da je postala njegov ceremonialni dvor, kar je še dodatno oslabilo njihovo moč. Na njihovo mesto je postavil preproste ljudi ali novejšo plemiško birokratsko aristokracijo (&quot;plemstvo halje&quot;). Presodil je, da kraljeva oblast zanesljiveje uspeva, če ti možje zasedejo visoke izvršilne in upravne položaje, ker jih je bilo lažje odpustiti kot plemiče starodavnega rodu in utrjenega vpliva. Domneva se, da je Ludvikova politika temeljila na njegovih izkušnjah med Frondo, ko so moški visokega rodu zlahka prevzeli vodenje upora proti svojemu kralju, ki je bil pravzaprav sorodnik nekaterih izmed njih. Ta zmaga nad plemstvom je tako morda zagotovila konec večjih državljanskih vojn v Franciji vse do francoske revolucije približno stoletje pozneje.

=== Francija kot središče vojskovanja ===
[[File:De-La-Torre-Jean-Du-Mont--Mémoires MG 0958.tif|thumb|Ludvik XIV.]]
Pod Ludvikom je bila Francija vodilna evropska sila in večina vojn se je vrtela okoli njene agresivnosti. Nobena evropska država je ni presegla po številu prebivalcev in nihče se ni mogel kosati z njenim bogastvom, osrednjo lego in zelo močno profesionalno vojsko. Francija se je v veliki meri izognila uničenju tridesetletne vojne. Med njene slabosti sta spadala neučinkovit finančni sistem, ki je težko financiral njene vojaške podvige, in nagnjenost večine drugih sil, da se združijo proti njej.

Med Ludvikovo vladavino se je Francija bojevala v treh večjih vojnah: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Bila sta tudi dva manjša konflikta: [[devolucijska vojna]] in združitvena vojna.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 46.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=How Louis XIV Survived His Hegemonic Bid: The Lessons of the Sun King's War Termination|last=Motin|first=Dylan|publisher=Anthem Press|year=2025|isbn=978-1-8399-9613-9|location=London|page=9-17}}&lt;/ref&gt; Vojne so bile zelo drage, a so opredelile zunanjo politiko Ludvika XIV., njegova osebnost pa je oblikovala njegov pristop. Ludvik, ki ga je gnala »mešanica trgovanja, maščevanja in jeze«, je čutil, da je vojna idealen način za povečanje njegove slave. V mirnem času se je osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Do leta 1695 je Francija ohranila velik del svoje prevlade, vendar je izgubila nadzor nad morji v korist Anglije in Nizozemske, večina držav, tako protestantskih kot katoliških, pa je bila združenih v zavezništvu proti njej. [[Sébastien Le Prestre de Vauban]], vodilni francoski vojaški strateg, je leta 1689 Ludvika opozoril, da je sovražno zavezništvo na morju premočno. Priporočil je, da se Francija bori proti temu tako, da francoskim trgovskim ladjam dovoli, da zasežejo in prevzamejo sovražne trgovske ladje, hkrati pa se izogiba svojim mornaricam:

:&quot;Francija ima za svoje deklarirane sovražnike Nemčijo in vse države, ki jih objema; Španijo z vsemi njenimi odvisnimi ozemlji v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki; savojskega vojvodo [v Italiji], Anglijo, Škotsko, Irsko in vse njihove kolonije v Vzhodni in Zahodni Indiji; in Nizozemsko z vsemi njenimi posestmi na štirih koncih sveta, kjer ima velike ustanove. Francija ima ... nedeklarirane sovražnike, sovražne in zavistne do njene veličine, Dansko, Švedsko, Poljsko, Portugalsko, Benetke, Genovo in del Švicarske konfederacije, vse te države pa na skrivaj pomagajo francoskim sovražnikom z vojaki, ki jim jih najamejo, z denarjem, ki jim ga posojajo, ter z zaščito in kritjem njihove trgovine.&quot;&lt;ref&gt;Symcox 1974, strani 236-237.&lt;/ref&gt;
Vauban je bil pesimističen glede tako imenovanih francoskih prijateljev in zaveznikov:

:&quot;Za mlačne, nekoristne ali nemočne prijatelje ima Francija papeža, ki je do tega ravnodušen; angleškega kralja [&lt;nowiki/&gt;[[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]]], izgnanega iz svoje države; velikega vojvodo Toskane; vojvode Mantove, Modene in Parme [vsi v Italiji]; in drugo frakcijo Švicarjev. Nekateri od teh so pogreznjeni v mehkobo, ki izhaja iz let miru, drugi pa so v svojih čustvih hladni ... Angleži in Nizozemci so glavni stebri zavezništva. Podpirajo ga tako, da se vojskujejo proti nam v sodelovanju z drugimi silami, in ga ohranjajo z denarjem, ki ga vsako leto plačujejo ... zaveznikom ... Zato se moramo zateči k piratstvu kot metodi vodenja vojne, ki je najbolj izvedljiva, preprosta, poceni in varna ter ki bo državo najmanj stala, še toliko bolj, ker kralj, ki ne tvega praktično ničesar, ne bo občutil nobenih izgub ... To bo obogatilo državo, usposobilo veliko dobrih častnikov za kralja in v kratkem času prisililo njegove sovražnike, da bodo prosili za mir.&quot;&lt;ref&gt;Symcox 1974, strani 237 in 242.&lt;/ref&gt;

== Fontainebleaujski edikt ==
[[File:S21c.jpg|thumb|left|Ludvik XIV. leta 1685, ko je preklical Nantski edikt.]]
Ludvik se je odločil preganjati protestante in preklicati [[Nantski edikt]] iz leta 1598, ki je hugenotom podelil politično in versko svobodo. Vztrajanje protestantizma je videl kot sramoten opomin na kraljevo nemoč. Navsezadnje je bil edikt pragmatičen konsenz njegovega dedka [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], s katero je končal dolgoletne [[francoske verske vojne]]. Dodaten dejavnik v Ludvikovem razmišljanju je bilo prevladujoče takratno evropsko načelo zagotavljanja družbeno-politične stabilnosti, ''cuius regio, eius religio'' (&quot;''čigar kraljestvo, njegova vera''&quot;), ideja, da bi morala biti vera vladarja vera kraljestva (kot je bilo prvotno potrjeno v srednji Evropi v [[Augsburški verski mir|Augsburškem miru]] leta 1555).&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 89-99.&lt;/ref&gt;

Ludvik je v odgovor na peticije sprva izključil protestante iz položajev, omejil srečanja sinod, zaprl cerkve zunaj območij, določenih z ediktom, prepovedal protestantske pridigarje na prostem in prepovedal domače protestantske migracije. Prav tako je prepovedal mešane poroke med protestanti in katoličani, ki so jim nasprotovale tretje osebe, spodbujal verske misije pri protestantih in nagrajeval spreobrnjence v katolicizem.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 92-93.&lt;/ref&gt; Ta diskriminacija ni naletela na večji odpor protestantov in prihajalo je do njihovih stalnih spreobrnjenj, zlasti med plemiškimi elitami.

Leta 1681 je Ludvik dramatično okrepil preganjanje protestantov. Načelo ''cuius regio, eius religio'' je na splošno pomenilo tudi, da so se podložniki, ki se niso želeli spreobrniti, lahko izselili, vendar je Ludvik izseljevanje prepovedal in dejansko vztrajal, da se morajo vsi protestanti spreobrniti. Drugič, na predlog Renéja de Marillaca in markiza Louvoisa je začel nameščati dragone v protestantske domove. Čeprav je bilo to v okviru njegovih zakonskih pravic, so dragonade protestantom povzročale hude finančne obremenitve in grozljive zlorabe. Spreobrnilo se je med 300.000 in 400.000 hugenotov, saj je to pomenilo finančne nagrade in oprostitev od dragonad.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, stran 96.&lt;/ref&gt;
[[File:Le Dragon missionnaire.jpg|thumb|Protestantski kmetje oz. kamisardi so se uprli dragonadam (spreobrnitvam, ki so jih uveljavljali vojaki, označeni kot &quot;misijonarji v škornjih&quot;), ki so sledile Fontainebleaujskemu ediktu.]]
15. oktobra 1685 je Ludvik izdal Fontainebleaujski edikt, v katerem je navedel odvečnost privilegijev za protestante glede na njihovo pomanjkanje po obsežnih spreobrnjenjih. Fontainebleaujski edikt je razveljavil Nantski edikt in odpravil vse privilegije, ki so iz njega izhajali.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; S svojim odlokom Ludvik ni več toleriral obstoja protestantskih skupin, pastorjev ali cerkva v Franciji. Gradnja novih cerkva je bila prepovedana, obstoječe pa so bile porušene. Pastorji so se lahko odločili za izgnanstvo ali posvetno življenje. Tiste protestante, ki so se upirali spreobrnjenju, so zdaj prisilno krstili v ustaljeno cerkev.&lt;ref&gt;Nolan 2008, stran 132.&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji so razpravljali o Ludvikovih razlogih za izdajo Fontainebleaujskega edikta. Morda je želel pomiriti [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], s katerim so bili odnosi napeti in čigar pomoč je bila potrebna za določitev izida nasledstvene krize v volilnem okraju Köln. Morda je deloval tako tudi zato, da bi zasenčil cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] in si povrnil mednarodni ugled, potem ko je slednji brez Ludvikove pomoči premagal Turke. Morda pa je preprosto želel končati preostale delitve v francoski družbi, ki so segale v čas verskih vojn, tako da bi izpolnil svojo prisego ob kronanju o izkoreninjenju krivoverstva.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 96-97.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bluche 1986, strani 20-21.&lt;/ref&gt;

Mnogi zgodovinarji so Fontainebleaujski edikt označili kot hudo škodljiv za Francijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|title=Louis XIV, king of France|accessdate=29. 4. 2026|website=The Columbia Encyclopedia|archive-date=2008-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080107232540/http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; V podporo temu navajajo izselitev približno 200.000 visoko usposobljenih hugenotov (približno četrtina protestantskega prebivalstva oziroma 1 % francoskega prebivalstva), ki so kljubovali kraljevim odlokom in pobegnili iz Francije v različne protestantske države, s čimer so oslabili francosko gospodarstvo in obogatili gospodarstvo v protestantskih državah. Po drugi strani pa nekateri zgodovinarji to vidijo kot pretiravanje. Trdijo, da se je večina francoskih uglednih protestantskih poslovnežev in industrialcev spreobrnila v katolicizem in tam ostala.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, stran 98.&lt;/ref&gt;

Gotovo je, da so bili odzivi na edikt mešani. Čeprav so francoski katoliški voditelji slavili, se je papež Inocenc XI. še vedno prepiral z Ludvikom glede galikanizma in kritiziral uporabo nasilja. Protestanti po vsej Evropi so bili zgroženi nad ravnanjem s svojimi soverniki, večina katoličanov v Franciji pa je potezo pozdravila. Kljub temu je nesporno, da je bila Ludvikova javna podoba v večjem delu Evrope, zlasti v protestantskih regijah, hudo okrnjena.

Kljub temu pa je Ludvik kljub ponovnim napetostim s kamisardi južne in osrednje Francije ob koncu svoje vladavine morda pripomogel k temu, da je njegov naslednik doživel manj primerov verskih nemirov, ki so pestili njegove prednike. Francoska družba se je do časa njegovega potomca [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] dovolj spremenila, da je pozdravila strpnost v obliki Versajskega edikta iz leta 1787, znanega tudi kot Tolerančni edikt. Ta je nekatolikom povrnil njihove državljanske pravice in svobodo odprtega bogoslužja.&lt;ref&gt;Edwards 2007, stran 212-213.&lt;/ref&gt; Z nastopom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 so protestanti dobili enake pravice kot njihovi rimskokatoliški kolegi.

== Devetletna vojna ==
{{Main|Devetletna vojna}}
=== Vzroki in potek ===
[[File:Batalla de Fleurus (1690).jpg|thumb|Bitka pri Fleurusu leta 1690.]]
[[File:Nocret, attributed to - Louis XIV of France - Versailles, MV2066.jpg|thumb|Ludvik leta 1690.]]
[[Devetletna vojna]], ki je trajala med letoma 1688 in 1697, predstavlja začetek obdobja upadanja Ludvikovega političnega in diplomatskega uspeha. Izvirala je iz dveh dogodkov v [[Porenje|Porenju]]. Najprej je leta 1685 umrl volilni pfalški knez Karel II. Od njegove ožje družine je ostala le Ludvikova svakinja Elizabeta Šarlota. Nemška zakonodaja ji je domnevno prepovedovala nasledstvo bratovih posesti in volilnega dostojanstva, vendar je bila dovolj nejasna, da bi imeli argumenti v prid Elizabeti Šarloti možnost uspeha. Nasprotno pa je bila princesa dokazljivo upravičena do delitve zasebnega družinskega premoženja. Ludvik je uveljavljal njene zahteve po zemljiščih in premičninah v upanju, da ji bodo vsaj slednje dane.&lt;ref&gt;Durant in Durant 1963, stran 691.&lt;/ref&gt; Nato je leta 1688 umrl [[Maximilian Henrick Bavarski|Maksimilijan Henrik Bavarski]], nadškof Kölna, zaveznik Francije. Nadškofijo so tradicionalno imeli v lasti [[Wittelsbachi]] [[Bavarska|Bavarski]], toda bavarski kandidat za naslednika Maksimilijana Henrika, princ Jožef Klemens Bavarski, je bil takrat star komaj 17 let in še ni bil posvečen. Ludvik si je namesto tega prizadeval za umestitev lastnega kandidata, [[Guillaume-Egon de Fürstenberg|Wilhelma Egona von Fürstenberga]], da bi zagotovil, da bi ključna renska država ostala zaveznik.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 192.&lt;/ref&gt;

Glede na njegovo zunanjo in notranjo politiko v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja, ki je bila dojeta kot agresivna, so Ludvikova dejanja, ki so jih spodbudile nasledstvene krize poznih osemdesetih let 17. stoletja, povzročila zaskrbljenost in preplah v večjem delu Evrope. To je leta 1686 privedlo do ustanovitve Augsburške lige med Svetim rimskim cesarstvom, Španijo, Švedsko, Saško in Bavarsko. Njihov deklarirani namen je bil vrniti Francijo vsaj v meje, dogovorjene v Nijmegenski pogodbi.&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran 313.&lt;/ref&gt; Vztrajno zavračanje cesarja Leopolda I., da bi Ratisbonsko premirje spremenil v trajno pogodbo, je spodbudilo Ludvikov strah, da se bo cesar po ureditvi svojih zadev na Balkanu obrnil proti Franciji in napadel Reunion.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 189-191.&lt;/ref&gt;

Drug dogodek, ki ga je Ludvik dojel kot grožnjo, je bila angleška slavna revolucija leta 1688. Čeprav je bil kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] katoličan, sta njegovi dve anglikanski hčerki, [[Marija II. Angleška|Marija]] in [[Ana Britanska|Ana]], Angležem zagotovili protestantsko nasledstvo. Ko pa se je rodil Jakobov sin [[Jakob, valižanski princ|Jakob Stuart]], je ta pri nasledstvu dobil prednost pred sestrama. Zdelo se je, da to napoveduje obdobje katoliških monarhov v Angliji. Protestantski lordi so pozvali nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]], vnuka [[Karel I. Angleški|Karla I. Angleškega]], naj jim priskoči na pomoč. Z vojaki je odplul v Anglijo kljub Ludvikovemu opozorilu, da bo Francija to razumela kot provokacijo. Ker je bil Jakob II. priča številnim dezerterstvom in prebegom, tudi med tistimi, ki so mu bili najbližje, je pobegnil iz Anglije. Parlament je razglasil prestol za prazen in ga ponudil Jakobovi hčerki Mariji II. ter njegovemu zetu in nečaku Viljemu. Viljem (zdaj Viljem III. Angleški), ki je bil odločno protifrancoski, je svoja nova kraljestva potisnil v vojno in s tem Augsburško ligo spremenil v Veliko zavezništvo. Preden se je to zgodilo, je Ludvik pričakoval, da bo Viljemova odprava v Anglijo porabila njegovo energijo in energijo njegovih zaveznikov, zato je po izteku ultimata nemškim knezom, v katerem je zahteval potrditev ratisbonskega premirja in sprejetje njegovih zahtev glede nasledstvene krize, poslal vojake v Porenje. Ta vojaški manever je bil namenjen tudi zaščiti njegovih vzhodnih provinc pred cesarsko invazijo, tako da je sovražni vojski odvzel možnosti preživetja, kar pojasnjuje preventivno politiko požgane zemlje, ki se je izvajala v večjem delu jugozahodne Nemčije (&quot;Opustošenje Pfalške&quot;).&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 192-193.&lt;/ref&gt;
[[File:Equestrian portrait louis xiv 1692.jpg|thumb|upright|left|Ludvik XIV. ob zavzetju Namurja leta 1692.]]
Francoska vojska je bila skozi celotno vojno večinoma zmagovita zaradi imperialnih obveznosti na Balkanu, francoske logistične premoči in kakovosti francoskih generalov, kot je bil Condéjev slavni učenec, [[François Luxembourg|François Henri de Montmorency-Bouteville, vojvoda Luksemburški]].&lt;ref&gt;Lynn 1999.&lt;/ref&gt; Zmagal je v bitkah pri Fleurusu leta 1690, Steenkerqueu leta 1692 in Landenu leta 1693, čeprav se je izkazalo, da bitke niso imele velikega strateškega pomena,&lt;ref&gt;Wijn 1950, strani 28, 58 in 71-72.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 209, 227 in 235.&lt;/ref&gt; predvsem zaradi narave vojskovanja v poznem 17. stoletju.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 209.&lt;/ref&gt;
[[File:Paul de Beauvilliers, duc de Saint-Aignan - Versailles MV 3571.jpg|thumb|upright|Vojvoda Luksemburški.]]
Čeprav je poskus obnove vladavine Jakoba II. v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri]] [[Bitka pri reki Boyne|reki Boyne]] leta 1690 propadel, je Francija dosegla vrsto zmag od Flandrije na severu, Nemčije na vzhodu ter Italije in Španije na jugu, do odprtega morja in kolonij. Ludvik je osebno nadzoroval zavzetja Monsa leta 1691 in Namurja leta 1692. Luksemburg je Franciji dal obrambno linijo Sambre z zavzetjem Charleroija leta 1693. Francija je po bitkah pri Marsaglii in Staffardu leta 1693 zavzela tudi večino Savojske vojvodine. Medtem ko je po francoski zmagi v bitki pri Beachy Headu leta 1690 in zavezniški zmagi pri Barfleur-La Hougue leta 1692 prišlo do pomorske pat pozicije, je bitka pri Torroelli leta 1694 Katalonijo izpostavila francoski invaziji, ki je dosegla vrhunec z zavzetjem Barcelone. Nizozemci so leta 1693 zavzeli Pondichéry, toda francoski napad na špansko pristanišče Cartagena v Španiji leta 1697 je prinesel bogastvo v višini 10.000.000 livrov.

Julija 1695 je mesto Namur, ki so ga tri leta zasedali Francozi, oblegala zavezniška vojska pod vodstvom Viljema III. Ludvik XIV. je ukazal nenadno uničenje flamskega mesta, da bi preusmeril pozornost teh čet. To je privedlo do [[Bombardiranje Bruslja|bombardiranja Bruslja]], v katerem je bilo uničenih več kot 4000 stavb, vključno s celotnim mestnim središčem. Strategija ni uspela, saj je Namur padel tri tedne pozneje, škodovala pa je tudi ugledu Ludvika XIV.: stoletje pozneje je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] bombardiranje označil za &quot;tako barbarsko kot neuporabno&quot;.&lt;ref&gt;Terlinden, Ch. (1958). &quot;Les rapports de l'internonce Piazza sur le bombardement de Bruxelles en 1695&quot;. Cahiers bruxellois (in French). III (II): 85–106.&lt;/ref&gt;

Švedska je leta 1690 ponudila mir. Do leta 1692 sta si miru očitno želeli obe strani in začeli so se tajni dvostranski pogovori, vendar brez uspeha.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 232.&lt;/ref&gt; Ludvik je poskušal razbiti zavezništvo, usmerjeno proti njemu, s pogajanji s posameznimi nasprotniki, vendar svojega cilja ni dosegel do leta 1696, ko so Savojci pristali na torinsko pogodbo in prešli na drugo stran. Nato so člani Augsburške lige pohiteli za pogajalsko mizo in začela so se resna pogajanja o splošnem miru, ki so dosegla vrhunec z mirom v Ryswicku leta 1697.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 253.&lt;/ref&gt;

=== Mir v Ryswicku ===
Mir v Ryswicku je končal vojno z Augsburško ligo in razpustil Veliko zavezništvo. Z manipuliranjem rivalstev in sumničavosti je Ludvik razdelil svoje sovražnike in zlomil njihovo moč.

Pogodba je Franciji prinesla številne koristi. Ludvik je zagotovil trajno francosko suverenost nad celotno Alzacijo, vključno s Strasbourgom, in določil Ren kot francosko-nemško mejo (kar velja še danes). Pondichéry in Acadia sta bila vrnjena Franciji, Ludvikova de facto posest Saint-Dominguea pa je postala zakonita. Vendar je vrnil [[Katalonija|Katalonijo]] in večino posesti Reuniona.

Francoska vojaška premoč bi mu morda omogočila, da bi si prizadeval za ugodnejše pogoje. Tako je bila njegova velikodušnost do Španije glede Katalonije razumljena kot naložba za spodbujanje profrancoskih čustev in je morda na koncu spodbudila kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], da je Ludvikovega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa, vojvodo Anžujskega]], imenoval za dediča španskega prestola.&lt;ref&gt;Bluche 1986, stran 653.&lt;/ref&gt; V zameno za finančno nadomestilo se je Francija odpovedala svojim interesom v volilnih okrajih Köln in Pfalško. Lorena, ki so jo Francozi zasedali od leta 1670, je bila vrnjena njenemu zakonitemu vojvodi Leopoldu, čeprav s pravico do prehoda francoske vojske. Viljem in Marija sta bila priznana kot skupna vladarja Britanskega otočja, Ludvik pa je umaknil podporo Jakobu II. Nizozemci so dobili pravico do garnizij utrdb na Španskem Nizozemskem, ki so delovale kot zaščitna ovira pred morebitno francosko agresijo. Čeprav se lahko pogodba iz Ryswicka v nekaterih pogledih zdi kot diplomatski poraz za Ludvika, saj mu ni uspelo postaviti podrejenih vladarjev za nadzor Pfalškega ali volilnega okraja Köln, je izpolnil številne cilje, določene v njegovem ultimatu iz leta 1688.&lt;ref&gt;Lossky 1994, stran 255.&lt;/ref&gt; Kakor koli že, mir leta 1697 si je Ludvik želel, saj je bila Francija zaradi stroškov vojne izčrpana.

== Španska nasledstvena vojna ==
{{Main|Španska nasledstvena vojna}}
=== Vzroki in priprave na vojno ===
[[File:Hyacinthe Rigaud - Philippe V, roi d'Espagne (1683-1746) - Google Art Project.jpg|thumb|left|[[Filip V. Španski]].]]
Do miru v Ryswicku je špansko nasledstvo že več kot štirideset let skrbelo evropske voditelje. Kralj [[Karel II. Španski|Karel II.]] je vladal obsežnemu cesarstvu, ki je obsegalo Španijo, [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]], [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], Milano, špansko Nizozemsko in številne španske kolonije. Vendar ni imel otrok in posledično ni imel neposrednih dedičev.

Glavni kandidati za španski prestol so pripadali vladajočim družinam Francije in Avstrije. Francoska zahteva je izhajala preko matere Ludvika XIV., Ane Avstrijske (starejše sestre [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]]) in preko žene Marije Terezije (najstarejše hčere Filipa IV.). Na podlagi zakonov o [[Primogenitura|primogenituri]] je imela Francija prednost, saj je izvirala iz najstarejših hčera v dveh generacijah. Vendar je njihova odpoved dednim pravicam zapletla zadeve. V primeru Marije Terezije se je odpoved zaradi kršitve zakonske pogodbe z Ludvikom s strani Španije štela za nično. V nasprotju s tem nobena odpoved ni izključevala zahtev sina cesarja Leopolda I., avstrijskega nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla]], ki je bil vnuk najmlajše hčerke [[Filip III. Španski|Filipa III.]], Marije Ane. Angleži in Nizozemci so se bali, da bi francoski ali avstrijski španski kralj ogrozil ravnovesje moči, zato so dali prednost bavarskemu princu Jožefu Ferdinandu, vnuku Leopolda I. preko njegove prve žene Margarete Terezije Španske (mlajše hčerke Filipa IV.).

Da bi se izognil vojni, je Ludvik leta 1698 podpisal Haaško pogodbo z Viljemom III. Angleškim. Ta sporazum je razdelil španska italijanska ozemlja med Ludvikovega sina (velikega dofena) in nadvojvodo Karla, preostanek cesarstva pa je bil dodeljen Jožefu Ferdinandu. Viljem III. je privolil, da dofenova nova ozemlja postanejo del Francije, ko slednji nasledi očetov prestol.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 267.&lt;/ref&gt; Podpisniki pa se niso posvetovali z vladarjem teh dežel. Karel II. je odločno nasprotoval razkosanju svojega cesarstva. Leta 1699 je ponovno potrdil svojo oporoko iz leta 1693, v kateri je Jožefa Ferdinanda imenoval za svojega edinega naslednika.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;Dunlop 2000, stran 353.&lt;/ref&gt;

Šest mesecev pozneje je Jožef Ferdinand umrl, zato sta Ludvik in Viljem III. leta 1700 sklenila nov sporazum o delitvi, Londonsko pogodbo. Ta je Španijo, Nizozemsko deželo in španske kolonije dodelila nadvojvodi. Dofen bi prejel vsa španska italijanska ozemlja.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 268.&lt;/ref&gt; Karel II. je priznal, da lahko njegov imperij ostane nedeljiv le, če ga v celoti zapusti Francozu ali Avstrijcu. Pod pritiskom svoje nemške žene Marije Ane Neuburške je Karel II. imenoval nadvojvodo Karla za svojega edinega dediča.

=== Sprejem volje Karla II. in posledice ===
[[File:Rigaud Hyacinthe - Louis XIV, roi de France.jpg|thumb|Ludvik leta 1701.]]
Na smrtni postelji leta 1700 je Karel II. Španski nepričakovano spremenil svojo oporoko. Jasna demonstracija francoske vojaške premoči več desetletij pred tem, profrancoska frakcija na španskem dvoru in celo [[papež Inocenc XII.]] so ga prepričali, da je bolj verjetno, da bo Francija ohranila njegov imperij nedotaknjen. Tako je celotno cesarstvo ponudil drugemu dofenovemu sinu Filipu, vojvodi Anžujskemu, pod pogojem, da ostane razdeljeno. Anžujski ni bil v neposredni liniji francoskega nasledstva, zato njegov nastop ne bi povzročil francosko-španske unije.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 268.&lt;/ref&gt; Če bi Anžujski zavrnil, bi prestol ponudili njegovemu mlajšemu bratu Karlu, vojvodi Berryjskemu. Če bi tudi vojvoda Berryjski to zavrnil, bi prestol pripadel nadvojvodi Karlu, nato pa njegovemu daljnemu sorodstvu [[Savojci|Savojcem]], če bi Karel to zavrnil.&lt;ref&gt;Kamen 2001, stran 6.&lt;/ref&gt;

Ludvik se je soočil s težko izbiro. Lahko bi se strinjal z delitvijo španskih posesti in se izognil splošni vojni ali pa sprejel Karlovo voljo in odtujil velik del Evrope. Sprva je bil morda nagnjen k spoštovanju pogodb o delitvi, vendar ga je dofenovo vztrajanje prepričalo v nasprotno.&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran 358.&lt;/ref&gt; Poleg tega je Ludvikov zunanji minister, Jean-Baptiste Colbert, markiz de Torcy, poudaril, da bo skoraj zagotovo prišlo do vojne s cesarjem, ne glede na to, ali bo Ludvik sprejel pogodbe o delitvi ali voljo Karla II. Poudaril je, da v primeru vojne Viljem III. verjetno ne bo stal ob strani Franciji, saj je &quot;sklenil pogodbo, da bi se izognil vojni, in ni nameraval iti v vojno, da bi pogodbo izpolnil&quot;.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Dejansko bi bilo v primeru vojne morda bolje, da bi že imel nadzor nad spornimi ozemlji. Zato se je Ludvik sčasoma odločil sprejeti oporoko Karla II. Filip, vojvoda Anžujski, je tako postal Filip V., španski kralj.

Večina evropskih vladarjev je Filipa sprejela za kralja, čeprav nekateri nejevoljno. Glede na neizogibnost vojne je za nekatere Ludvik ravnal razumno, za nekatere pa arogantno.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 269, opomba 1.&lt;/ref&gt; Potrdil je, da je Filip V. kljub svojemu novemu španskemu položaju ohranil svoje francoske pravice. Resda je morda le teoretično hipotetiziral in dejansko ni poskušal skleniti francosko-španske unije. Vendar njegova dejanja zagotovo niso bila razumljena kot nezainteresirana. Poleg tega je Ludvik poslal vojake v Špansko Nizozemsko, da bi izselil nizozemske garnizije in zagotovil nizozemsko priznanje Filipa V. Leta 1701 je Filip prenesel asiento (pravico do dobave sužnjev španskim kolonijam) na Francijo kot znak vse večjih povezav med obema narodoma. Ko so se napetosti stopnjevale, se je Ludvik odločil, da bo po njegovi smrti za kralja Anglije, Škotske in Irske priznal [[Jakob, valižanski princ|Jakoba Stuarta]], sina Jakoba II., kar je razjezilo Viljema III. Ta dejanja so razjezila Britanijo in Nizozemsko republiko.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 269-270.&lt;/ref&gt; S svetim rimskim cesarjem in majhnimi nemškimi državami so leta 1702 sklenili še eno veliko zavezništvo in napovedali vojno Franciji. Francoska diplomacija si je zagotovila Bavarsko, Portugalsko in Savojo kot francosko-španske zaveznice.&lt;ref&gt;Merryman 2007, stran 321.&lt;/ref&gt;

=== Začetek bojev ===
Še preden je bila vojna uradno napovedana, so se sovražnosti začele z imperialno agresijo v Italiji. Ko je bila dokončno napovedana, je španska nasledstvena vojna trajala skoraj do Ludvikove smrti, kar je zanj in Francijo povzročilo veliko škodo.

Vojna se je začela s francoskimi uspehi, toda talent Johna Churchilla, 1. vojvode Marlboroughskega, in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] sta te zmage ustavila in razbila mit o francoski nepremagljivosti. Dvojica je po zmagi v [[Bitka pri Blindheimu|bitki pri Blindheimu]] Avstriji omogočila, da so zasedli Bavarsko. Maksimilijan II. Emanuel, bavarski volilni knez, je moral pobegniti v Špansko Nizozemsko. S to zmago so pridobili podporo Portugalske in Savoje. Kasneje je po bitki pri Ramilliesu Nizozemska dežela pripadla zaveznikom, bitka pri Torinu pa je Ludvika prisilila, da je zapustil Italijo in jo pustila odprto za zavezniške sile. Marlborough in Evgen sta se ponovno srečala v bitki pri Oudenardeu, kar jima je omogočilo napad na Francijo.

Francija je vzpostavila stik s [[Franc II. Rákóczi|Francem II. Rákóczijem]] in mu obljubila podporo, če se bo zavzel za madžarsko neodvisnost.

Porazi, lakota in naraščajoči dolg so Francijo močno oslabili. Med letoma 1693 in 1710 je v dveh lakotah umrlo več kot dva milijona ljudi, kar se je še poslabšalo, ko so nabiralne vojske zasegle zaloge hrane iz vasi.&lt;ref&gt;Ó Gráda &amp; Chevet 2002, strani 706-733.&lt;/ref&gt; V obupu je Ludvik jeseni 1704 ukazal katastrofalno invazijo na angleški otok Guernsey z namenom, da bi oropal njihovo uspešno žetev. Do zime 1708–09 je bil pripravljen sprejeti mir za skoraj vsako ceno. Strinjal se je, da se celotno špansko cesarstvo preda nadvojvodi Karlu, privolil pa je tudi v vrnitev na meje Vestfalskega miru, pri čemer se je odpovedal vsem ozemljem, ki jih je pridobil v 60-ih letih. Vendar ni mogel obljubiti, da bo Filip V. sprejel te pogoje, zato so zavezniki zahtevali, da Ludvik sam napade njegovega vnuka in mu jih vsili. Če mu tega ne bi uspelo doseči v enem letu, bi se vojna nadaljevala. Ludvik teh pogojev ni sprejel.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 326.&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Citiče a dela ===

* Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN &lt;bdi&gt;978-3-3192-7619-9&lt;/bdi&gt;.
* Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN &lt;bdi&gt;978-0-5311-5112-9&lt;/bdi&gt;.
* Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN &lt;bdi&gt;978-1-4000-3374-4&lt;/bdi&gt;.
* Nathan, James (jesen 1993). &quot;Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV&quot;. ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia.
* Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN &lt;bdi&gt;978-9-0450-2329-8&lt;/bdi&gt;.
* Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC  423881843.
* Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN &lt;bdi&gt;978-1-3058-8842-5&lt;/bdi&gt;.
[[Kategorija:Francoski monarhi]]
[[Kategorija:Francoski kralji]]
[[Kategorija:Navarski kralji]]
[[Kategorija:Bourboni]]
[[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]]
[[Kategorija:Umrli za gangreno]]
[[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>i9h6u5jepfpj8hrawm14uaflheqfa31</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677899</id>
      <parentid>6677896</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:21:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Florentina Veršič</username>
        <id>146476</id>
      </contributor>
      <comment>/* Začetek bojev */ Dodani sliki.</comment>
      <origin>6677899</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="77801" sha1="qeijwe6p8l2ihm99skv56xwiowi58d2" xml:space="preserve">{{Infopolje Kraljevska oseba
| name         = Ludvik XIV.
| title        = 
| successor    = [[Ludvik XV.]]
| birth_date   = 
| birth_place  = 
| death_date   = 
| death_place  = 
| image        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption      = 
| succession   = [[Kralj Francije]]
| predecessor  = [[Ludvik XIII.]]
}}

'''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]].

Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi&lt;ref&gt;Spielvogel 2016, stran 419.&lt;/ref&gt; zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju.

Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije.

Ludvik XIV. je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost.

Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.&lt;ref&gt;Nathan 1993, strani 633–649.&lt;/ref&gt; Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Nathan 1993, stran 633.&lt;/ref&gt; Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701.

Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti.

== Zgodnja leta ==
[[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]]
[[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]]
Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|url=https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=[https://archive.org/details/laprovencemysti00bremgoog/page/n411 381]-382}}&lt;/ref&gt; in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).&lt;ref&gt;Bluche 1990, stran 11.&lt;/ref&gt; V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.&lt;ref&gt;Barentine 2016, stran 129.&lt;/ref&gt;

Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.&lt;ref&gt;Panhuysen 2016, stran 26.&lt;/ref&gt; Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so:

:&lt;blockquote&gt;»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«&lt;ref&gt;Fraser 2006, strani 14–16.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 30–40.&lt;/ref&gt;

V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy.

== Manjšina in fronda ==

=== Nasledstvo prestola ===
Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.&lt;ref&gt;Reinhardt 2016, stran 20.&lt;/ref&gt;

Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja&lt;ref&gt;Kleinman 1985, stran 145.&lt;/ref&gt; s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,&lt;ref&gt;Bély 2001, stran 57.&lt;/ref&gt; razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.&lt;ref&gt;Sonnino 1998, strani 217–218.&lt;/ref&gt; Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten.

Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 34–37.&lt;/ref&gt;

Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot &quot;navadnega kriminalca&quot;, kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika.

Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 29–36.&lt;/ref&gt;

Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].&lt;ref&gt;Beem 2018, stran 83.&lt;/ref&gt; Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].&lt;ref&gt;Barentine 2016, stran 131.&lt;/ref&gt; Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].&lt;ref&gt;Dvornik 1962, stran 456.&lt;/ref&gt; Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč.

=== Zgodnja dejanja ===
Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.&lt;ref&gt;Kleinman 1985.&lt;/ref&gt;
[[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]]
Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 70–75.&lt;/ref&gt;

Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali &quot;plemstvo halje&quot;), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev.

Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 80–85.&lt;/ref&gt; Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta.
[[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]]
Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.&lt;ref&gt;Blanning 2008, stran 306.&lt;/ref&gt; Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza.

Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 84–87.&lt;/ref&gt; Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz.

Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor.
[[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]]
Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.&lt;/ref&gt; »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Hatton 1972, stran 22.&lt;/ref&gt; »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.&lt;ref&gt;Hatton 1972, stran 31.&lt;/ref&gt;

Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani &quot;tuji princi&quot;, kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]].

Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu.

Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.&lt;ref&gt;Hatton 1972, stran 18.&lt;/ref&gt; Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 148–150.&lt;/ref&gt;

V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.&lt;ref&gt;Bluche 1990, strani 128–129.&lt;/ref&gt;

== Osebna vladavina in reforme ==

=== Odraslost in zgodnje reforme ===
[[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]]
Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra:

:»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}&lt;/ref&gt;
Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran xii.&lt;/ref&gt;

Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev.

Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo.
[[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]]
Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov.
[[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]]
Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček.

Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le &quot;neprivilegirani&quot; razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.&lt;/ref&gt;

Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije.

Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje.

=== Odnosi z glavnimi kolonijami ===
[[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]]
Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.&lt;ref&gt;Merryman 2007.&lt;/ref&gt; Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.&lt;ref&gt;Antoine 1989, stran 33.&lt;/ref&gt; Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike.

Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni.

Ludvik je vladal prek številnih svetov:

* ''Conseil d'en haut'' (&quot;Visoki svet&quot;, ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri.
* ''Conseil des dépêches'' (&quot;Svet sporočil&quot;, ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc).
* ''Conseil de Conscience'' (&quot;Svet vesti&quot;, ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji).
* ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.&lt;ref&gt;Petitfils 2002, strani 223–225.&lt;/ref&gt;

== Zgodnje vojne ==

=== Španija ===
[[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]]
[[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]]
Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Wolf 1968, stran 117.&lt;/ref&gt; Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran 54.&lt;/ref&gt; Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije.

[[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče &quot;prešlo&quot; v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant &quot;prešel&quot; v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko.

=== Odnos z Nizozemsko ===
[[File:Louis XIV crosses the Rhine at Lobith - Lodewijk XIV trekt bij het Tolhuis bij Lobith de Rijn over, 12 juni 1672 (Adam Frans van der Meulen).jpg|thumb|right|250px|Bitka pri Tolhuisu, Ludvik prečka Ren pri Lobithu 12. junija 1672. Slika se nahaja v Rijksmuseumu v Amsterdamu.]]
Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.&lt;ref&gt;Israel 1990, strani 197–199.&lt;/ref&gt;

Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.&lt;ref&gt;Hutton 1986, strani 299-300.&lt;/ref&gt;

Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 109-110.&lt;/ref&gt;
[[File:Louis XIV, King of France, after Lefebvre - Les collections du château de Versailles.jpg|thumb|left|200px|Ludvikov portret iz leta 1670, avtor [[Claude Lefèbvre]].]]
Hitro francosko napredovanje je privedlo do državnega udara, ki je strmoglavil De Witta in pripeljal na oblast [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]]. Leopold je francosko širitev v Porenje videl kot vse večjo grožnjo, zlasti po tem, ko so leta 1670 zavzeli strateško pomembno vojvodino Loreno. Možnost nizozemskega poraza je Leopolda pripeljala do zavezništva z Brandenburgom-Prusijo 23. junija, nato pa še do novega z Nizozemsko republiko 25. junija.&lt;ref&gt;McKay 1997, stran 206.&lt;/ref&gt; Čeprav je bil Brandenburg junija 1673 iz vojne prisiljen izstopiti z Vossemsko pogodbo, so avgusta Nizozemci, Španija, cesar Leopold in vojvoda Lorenski sklenili protifrancosko zavezništvo.&lt;ref&gt;Young 2004, stran 133.&lt;/ref&gt;

Francosko zavezništvo je bilo v Angliji zelo nepriljubljeno, še bolj pa po razočarajočih bitkah proti floti Michiela de Ruyterja. Karel II. Angleški je februarja 1674 sklenil mir z Nizozemci v Westminstrski pogodbi. Vendar so imele francoske vojske pred nasprotniki znatne prednosti: nedeljivo poveljstvo, nadarjene generale, kot so Turenne, Condé in Luksemburg, ter precej boljšo logistiko. Reforme, ki jih je uvedel Louvois, vojni minister, so pomagale ohraniti velike poljske vojske, ki jih je bilo mogoče mobilizirati veliko hitreje, kar jim je omogočilo, da so zgodaj spomladi začele ofenzivo, preden so bili njihovi nasprotniki pripravljeni.&lt;ref&gt;Black 2001, strani 97-99.&lt;/ref&gt;

Francozi so se bili kljub temu prisiljeni umakniti iz večine Nizozemske republike, kar je Ludvika globoko pretreslo. Za nekaj časa se je umaknil v [[Château de Saint-Germain-en-Laye|St. Germain]], kjer ga nihče, razen nekaj bližnjih sodelavcev, ni smel motiti.&lt;ref&gt;Panhuysen 2009, strani 396-398.&lt;/ref&gt; Francoske vojaške prednosti so jim omogočile, da so obdržali svoje položaje v Alzaciji in na Španskem Nizozemskem, medtem ko so ponovno zavzeli Franche-Comté. Do leta 1678 je medsebojna izčrpanost privedla do Nijmegenske pogodbe, ki je bila na splošno rešena v korist Francije in je Ludviku omogočila posredovanje v skandijanski vojni. Kljub vojaškemu porazu si je njegova zaveznica Švedska povrnila velik del tega, kar je izgubila s pogodbami iz leta 1679 iz Saint-Germain-en-Laye, Fontainebleauja in Lunda, ki so bile vsiljene Danski-Norveški in Brandenburgu.&lt;ref&gt;Frost 2000, stran 213.&lt;/ref&gt; Vendar sta Ludvikova dva glavna cilja, uničenje Nizozemske republike in osvojitev Španske Nizozemske, propadla.&lt;ref&gt;Panhuysen 2009, stran 451.&lt;/ref&gt;

Ludvik je bil na vrhuncu svoje moči, vendar za ceno združevanja svojih nasprotnikov. To se je stopnjevalo z nadaljnjo širitvijo. Leta 1679 je odpustil svojega zunanjega ministra Simona Arnaulda, markiza de Pomponne, ker naj bi ta preveč popustil zaveznikom. Ludvik je ohranil moč svoje vojske, vendar se je v svoji naslednji seriji ozemeljskih zahtev izogibal uporabi zgolj vojaške sile. Namesto tega jo je kombiniral s pravnimi vzvodi v svojih prizadevanjih za povečanje meja svojega kraljestva. Sodobne pogodbe so bile namerno dvoumno formulirane. Ludvik je ustanovil zbornico Reuniona, da bi določil polni obseg svojih pravic in obveznosti v skladu s temi pogodbami.

Mesta in ozemlja, kot sta [[Luksemburg]] in Casale, so bila cenjena zaradi svojih strateških položajev na meji in dostopa do pomembnih vodnih poti. Ludvik si je prizadeval tudi za osvojitev [[Strasbourg|Strasbourga]], pomembnega strateškega prehoda na levem bregu Rena in takrat svobodnega cesarskega mesta [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je skupaj z drugimi ozemlji priključil leta 1681. Čeprav je bil Strasbourg del Alzacije, ni bil del habsburške Alzacije in zato v Vestfalskem miru ni bil odstopljen Franciji.

Po teh priključitvah je Španija napovedala in začela novo vojno. Vendar so bili Španci hitro poraženi, saj jih je cesar (ki je imel delo z [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]]) zapustil, Nizozemci pa so jih le minimalno podpirali. Z ratisbonskim premirjem leta 1684 se je bila Španija prisiljena za 20 let sprijazniti s francosko okupacijo večine osvojenih ozemelj.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 161-171.&lt;/ref&gt;

Ludvikova politika je morda Francijo v času njegove vladavine dvignila do največje velikosti in moči, vendar je hkrati odtujila velik del Evrope. To slabo javno mnenje so še poslabšale francoske akcije ob berberski obali in v Genovi. Najprej je Ludvik bombardiral [[Alžir]] in [[Tripolis]], dve berberski piratski trdnjavi, da bi dosegel ugodno pogodbo in osvoboditev krščanskih sužnjev. Nato je bil leta 1684 proti Genovi izveden kazenski napad kot povračilo za njeno podporo Španiji v prejšnjih vojnah. Čeprav so se Genovežani vdali in je dož vodil uradno odpravo z namenom opravičila v Versailles, si je Francija pridobila sloves brutalnosti in arogance. Evropski strah pred naraščajočo francosko močjo in spoznanje o obsegu učinka dragonad (o katerem bo govora v nadaljevanju) sta mnoge države pripeljala do tega, da so opustile zavezništva s Francijo.&lt;ref&gt;Merriman 2019, stran 319.&lt;/ref&gt; Zato je Francija do konca osemdesetih let 17. stoletja postajala vse bolj izolirana v Evropi.

=== Odnosi z neevropskimi državami in kolonijami ===
[[File:Ambassade Perse auprès de Louis XIV.jpg|thumb|Obisk perzijske delegacije sultana Hoseina pri Ludviku leta 1715. Delo ''Ambassade de Perse auprès de Louis XIV.'' studia Antoinea Coypela.]]
Med Ludvikovo vladavino so se francoske kolonije v Afriki, Ameriki in Aziji pomnožile, francoski raziskovalci pa so dosegli pomembna odkritja v Severni Ameriki. Leta 1673 sta [[Louis Jolliet]] in [[Jacques Marquette]] odkrila reko [[Misisipi]]. Leta 1682 je [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|René-Robert Cavelier,]] [[René Robert Cavelier, Sieur de La Salle|Sieur de La Salle]], sledil Misisipiju do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] in v Ludvikovem imenu zahteval obsežno porečje Misisipija ter ga poimenoval [[Louisiana (Nova Francija)|Louisiana]]. Francoske trgovske postojanke so bile ustanovljene tudi v Indiji, v Chandernagoreju in Pondicherryju, ter v Indijskem oceanu na otoku [[Reunion|Île Bourbon]]. V teh regijah sta se Ludvik in Colbert lotila obsežnega programa arhitekture in urbanizma, ki naj bi odražal slog Versaillesa in Pariza ter »slavo« kraljestva.&lt;ref&gt;Bailey 2018, stran 14.&lt;/ref&gt;
[[File:SiameseEmbassyToLouisXIV1686NicolasLarmessin.jpg|thumb|left|Delegacija siamskega kralja Naraia pri Ludviku leta 1686, ki jo je vodil [[Kosa Pan]]. Avtor Nicolas Larmessin.]]
Medtem so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi z oddaljenimi državami. Leta 1669 je Sulejman Aga vodil [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] delegacijo, da bi oživil staro francosko-osmansko zavezništvo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and the World Around It|last=Faroqhi|first=Duraiya|publisher=Bloomsbury Academic|year=2006|isbn=978-1-8451-1122-9|page=73}}&lt;/ref&gt; Nato je leta 1682, po sprejemu maroškega veleposlaništva Mohameda Tenima v Franciji, maroški sultan [[Mulaj Ismail]] dovolil francoskim konzularnim in trgovskim ustanovam delovanje v svoji državi.&lt;ref&gt;Bluche 1986, stran 439.&lt;/ref&gt; Leta 1699 je Ludvik ponovno sprejel maroškega veleposlanika Abdallaha bin Aišo, leta 1715 pa perzijsko veleposlaništvo pod vodstvom Mohameda Reze Bega.

[[Siam]] je leta 1684 poslal veleposlaniško delegacijo, na katero so Francozi naslednje leto veličastno odgovorili pod vodstvom Alexandra, Chevalierja de Chaumonta. Temu je sledil še en obisk siamske delegacije pod vodstvom Kose Pana, ki je bil leta 1686 v Versaillesu odlično sprejet. Ludvik je nato leta 1687 poslal novo veleposlaniško delegacijo pod vodstvom Simona de la Loubèra, francoski vpliv na siamskem dvoru pa se je okrepil, tako da je Siam Franciji podelil Mergui kot pomorsko oporišče. Vendar pa so smrt Naraija, kralja Ayutthaye, usmrtitev njegovega profrancoskega ministra Constantina Phaulkona in obleganje Bangkoka leta 1688 končali to obdobje francoskega vpliva.&lt;ref&gt;Keay 1994, strani 201-204.&lt;/ref&gt;

Tudi Francija je poskušala aktivno sodelovati v jezuitskih misijah na Kitajskem. Da bi tam prekinil portugalsko prevlado, je Ludvik leta 1685 na dvor cesarja [[Kangši|Kangšija]] poslal jezuitske misijonarje: Jeana de Fontaneyja, Joachima Bouveta, Jean-Françoisa Gerbillona, ​​Louisa Le Comteja in Clauda de Visdelouja.&lt;ref&gt;Pagani 2001, stran 182.&lt;/ref&gt; Ludvik je leta 1684 v Versaillesu sprejel tudi kitajskega jezuita Michaela Shen Fu-Tsunga.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Meeting of Eastern and Western Art|last=Sullivan|first=Michael|publisher=University of California Press|year=1989|isbn=978-0-5202-1236-7|page=98}}&lt;/ref&gt; Obenem je bil Kitajec Ludvikov knjižničar in prevajalec Arcadio Huang.&lt;ref&gt;Barnes 2005, stran 85.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mungello 2005, stran 125.&lt;/ref&gt;

== Višek moči ==

=== Centralizacija moči ===
[[File:Charles Le Brun - Louis XIV - WGA12539.jpg|left|thumb|Ludvikov portret s sivim pastelom na papirju avtorja Charlesa Le Bruna iz leta 1667, sedaj v muzeju Louvre.]]
Do začetka osemdesetih let 17. stoletja je Ludvik močno okrepil francoski vpliv v svetu. V državi je uspešno povečal vpliv krone in njeno avtoriteto nad cerkvijo in aristokracijo, s čimer je utrdil absolutno monarhijo v Franciji.

Ludvik je sprva podpiral tradicionalni [[galikanizem]], ki je omejeval [[Papež|papeško]] oblast v Franciji, in novembra 1681 sklical skupščino francoske duhovščine. Pred razpustitvijo osem mesecev pozneje je skupščina sprejela ''Deklaracijo francoske duhovščine'', ki je povečala kraljevo oblast na račun papeške moči. Brez kraljeve odobritve škofi niso mogli zapustiti Francije in pritožbe papežu niso bile mogoče. Poleg tega vladnih uradnikov ni bilo mogoče izobčiti zaradi dejanj, storjenih pri opravljanju njihovih dolžnosti. Čeprav kralj ni mogel sprejemati cerkvenih zakonov, so bili vsi papeški predpisi brez kraljeve privolitve v Franciji neveljavni. Ni presenetljivo, da je papež ''Deklaracijo'' zavrnil.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/09371a.htm|title=Louis XIV|accessdate=21. 4. 2026|website=Catholic Encyclopedia}}&lt;/ref&gt;
[[File:Louis14-Versailles1685.jpg|thumb|Ludvik sprejema genovskega doža v Versaillesu 15. maja 1685 po bombardiranju Genove. Avtor Claude Guy Halle.]]
Z namestitvijo plemičev na svoj dvor v Versaillesu je Ludvik dosegel večji nadzor nad francosko aristokracijo. Po besedah ​​zgodovinarja Philipa Mansela je kralj palačo spremenil v:

&quot;neustavljivo kombinacijo trga poročnih ponudb, zaposlitvene agencije in zabavne prestolnice aristokratske Evrope, ki se je ponašala z najboljšim gledališčem, opero, glasbo, igrami na srečo, seksom in (najpomembneje) lovom.&quot;&lt;ref&gt;Philip Mansel, King of the World: The Life of Louis XIV (2020); citirano v Tim Blanning, &quot;Solar Power,&quot; The Wall Street Journal, 17 October 2020, stran C9.&lt;/ref&gt;

Zgrajena so bila stanovanja za tiste, ki so se bili pripravljeni pokoriti kralju.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=-EM_AAAAYAAJ|title=The Memoirs of the Duke de Saint-Simon on the Reign of Louis XIV. and the Regency|accessdate=22. 4. 2026}}&lt;/ref&gt; Vendar pa so bile pokojnine in privilegiji, potrebni za življenje v slogu, primernem njihovemu rangu, mogoči le s stalnim streženjem Ludviku.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|title=Modern History Sourcebook: Duc de Saint-Simon: The Court of Louis XIV|accessdate=22. 4. 2026|website=Internet Modern History Sourcebook|archive-date=2008-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20080410084543/http://www.fordham.edu/HALSALL/mod/17stsimon.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; V ta namen je bil ustvarjen dovršen dvorni ritual, v katerem je kralj postal središče pozornosti in ga je javnost opazovala ves dan. Z odličnim spominom je Ludvik lahko videl, kdo ga spremlja na dvoru in kdo je odsoten, kar je olajšalo poznejšo razdelitev uslug in položajev. Drugo orodje, ki ga je Ludvik uporabljal za nadzor nad svojim plemstvom, je bila cenzura, ki je pogosto vključevala odpiranje pisem, da bi ugotovil mnenje njihovega avtorja o vladi in kralju.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Še več, z zabavo, vtisom in udomačevanjem z ekstravagantnim razkošjem in drugimi motnjami Ludvik ni le gojil javnega mnenja o sebi, temveč je tudi poskrbel, da je aristokracija ostala pod njegovim drobnogledom.

Ludvikova ekstravaganca v Versaillesu je segala daleč preko okvirov dovršenih dvornih ritualov. Od portugalskega kralja je kot darilo prejel [[Afriški slon|afriškega slona]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://quod.lib.umich.edu/d/did/did2222.0000.944/--elephant?rgn=main;view=fulltext|title=Elephant|accessdate=23. 4. 2026|website=Encyclopedia of Diderot &amp; d'Alembert Collaborative Translation Project|last=Daubenton|first=Louis-Jean-Marie}}&lt;/ref&gt; Vodilne plemiče je spodbujal, naj živijo v Versaillesu. To jim je skupaj s prepovedjo zasebnih vojsk preprečilo, da bi preživljali čas na svojih posestvih in v svojih regionalnih oporiščih moči, od koder so zgodovinsko vodili lokalne vojne in načrtovali odpor proti kraljevi oblasti. Ludvik je tako staro vojaško aristokracijo (&quot;plemstvo meča&quot;) prisilil in zapeljal, da je postala njegov ceremonialni dvor, kar je še dodatno oslabilo njihovo moč. Na njihovo mesto je postavil preproste ljudi ali novejšo plemiško birokratsko aristokracijo (&quot;plemstvo halje&quot;). Presodil je, da kraljeva oblast zanesljiveje uspeva, če ti možje zasedejo visoke izvršilne in upravne položaje, ker jih je bilo lažje odpustiti kot plemiče starodavnega rodu in utrjenega vpliva. Domneva se, da je Ludvikova politika temeljila na njegovih izkušnjah med Frondo, ko so moški visokega rodu zlahka prevzeli vodenje upora proti svojemu kralju, ki je bil pravzaprav sorodnik nekaterih izmed njih. Ta zmaga nad plemstvom je tako morda zagotovila konec večjih državljanskih vojn v Franciji vse do francoske revolucije približno stoletje pozneje.

=== Francija kot središče vojskovanja ===
[[File:De-La-Torre-Jean-Du-Mont--Mémoires MG 0958.tif|thumb|Ludvik XIV.]]
Pod Ludvikom je bila Francija vodilna evropska sila in večina vojn se je vrtela okoli njene agresivnosti. Nobena evropska država je ni presegla po številu prebivalcev in nihče se ni mogel kosati z njenim bogastvom, osrednjo lego in zelo močno profesionalno vojsko. Francija se je v veliki meri izognila uničenju tridesetletne vojne. Med njene slabosti sta spadala neučinkovit finančni sistem, ki je težko financiral njene vojaške podvige, in nagnjenost večine drugih sil, da se združijo proti njej.

Med Ludvikovo vladavino se je Francija bojevala v treh večjih vojnah: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Bila sta tudi dva manjša konflikta: [[devolucijska vojna]] in združitvena vojna.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 46.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=How Louis XIV Survived His Hegemonic Bid: The Lessons of the Sun King's War Termination|last=Motin|first=Dylan|publisher=Anthem Press|year=2025|isbn=978-1-8399-9613-9|location=London|page=9-17}}&lt;/ref&gt; Vojne so bile zelo drage, a so opredelile zunanjo politiko Ludvika XIV., njegova osebnost pa je oblikovala njegov pristop. Ludvik, ki ga je gnala »mešanica trgovanja, maščevanja in jeze«, je čutil, da je vojna idealen način za povečanje njegove slave. V mirnem času se je osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Do leta 1695 je Francija ohranila velik del svoje prevlade, vendar je izgubila nadzor nad morji v korist Anglije in Nizozemske, večina držav, tako protestantskih kot katoliških, pa je bila združenih v zavezništvu proti njej. [[Sébastien Le Prestre de Vauban]], vodilni francoski vojaški strateg, je leta 1689 Ludvika opozoril, da je sovražno zavezništvo na morju premočno. Priporočil je, da se Francija bori proti temu tako, da francoskim trgovskim ladjam dovoli, da zasežejo in prevzamejo sovražne trgovske ladje, hkrati pa se izogiba svojim mornaricam:

:&quot;Francija ima za svoje deklarirane sovražnike Nemčijo in vse države, ki jih objema; Španijo z vsemi njenimi odvisnimi ozemlji v Evropi, Aziji, Afriki in Ameriki; savojskega vojvodo [v Italiji], Anglijo, Škotsko, Irsko in vse njihove kolonije v Vzhodni in Zahodni Indiji; in Nizozemsko z vsemi njenimi posestmi na štirih koncih sveta, kjer ima velike ustanove. Francija ima ... nedeklarirane sovražnike, sovražne in zavistne do njene veličine, Dansko, Švedsko, Poljsko, Portugalsko, Benetke, Genovo in del Švicarske konfederacije, vse te države pa na skrivaj pomagajo francoskim sovražnikom z vojaki, ki jim jih najamejo, z denarjem, ki jim ga posojajo, ter z zaščito in kritjem njihove trgovine.&quot;&lt;ref&gt;Symcox 1974, strani 236-237.&lt;/ref&gt;
Vauban je bil pesimističen glede tako imenovanih francoskih prijateljev in zaveznikov:

:&quot;Za mlačne, nekoristne ali nemočne prijatelje ima Francija papeža, ki je do tega ravnodušen; angleškega kralja [&lt;nowiki/&gt;[[Jakob II. Angleški|Jakoba II.]]], izgnanega iz svoje države; velikega vojvodo Toskane; vojvode Mantove, Modene in Parme [vsi v Italiji]; in drugo frakcijo Švicarjev. Nekateri od teh so pogreznjeni v mehkobo, ki izhaja iz let miru, drugi pa so v svojih čustvih hladni ... Angleži in Nizozemci so glavni stebri zavezništva. Podpirajo ga tako, da se vojskujejo proti nam v sodelovanju z drugimi silami, in ga ohranjajo z denarjem, ki ga vsako leto plačujejo ... zaveznikom ... Zato se moramo zateči k piratstvu kot metodi vodenja vojne, ki je najbolj izvedljiva, preprosta, poceni in varna ter ki bo državo najmanj stala, še toliko bolj, ker kralj, ki ne tvega praktično ničesar, ne bo občutil nobenih izgub ... To bo obogatilo državo, usposobilo veliko dobrih častnikov za kralja in v kratkem času prisililo njegove sovražnike, da bodo prosili za mir.&quot;&lt;ref&gt;Symcox 1974, strani 237 in 242.&lt;/ref&gt;

== Fontainebleaujski edikt ==
[[File:S21c.jpg|thumb|left|Ludvik XIV. leta 1685, ko je preklical Nantski edikt.]]
Ludvik se je odločil preganjati protestante in preklicati [[Nantski edikt]] iz leta 1598, ki je hugenotom podelil politično in versko svobodo. Vztrajanje protestantizma je videl kot sramoten opomin na kraljevo nemoč. Navsezadnje je bil edikt pragmatičen konsenz njegovega dedka [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]], s katero je končal dolgoletne [[francoske verske vojne]]. Dodaten dejavnik v Ludvikovem razmišljanju je bilo prevladujoče takratno evropsko načelo zagotavljanja družbeno-politične stabilnosti, ''cuius regio, eius religio'' (&quot;''čigar kraljestvo, njegova vera''&quot;), ideja, da bi morala biti vera vladarja vera kraljestva (kot je bilo prvotno potrjeno v srednji Evropi v [[Augsburški verski mir|Augsburškem miru]] leta 1555).&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 89-99.&lt;/ref&gt;

Ludvik je v odgovor na peticije sprva izključil protestante iz položajev, omejil srečanja sinod, zaprl cerkve zunaj območij, določenih z ediktom, prepovedal protestantske pridigarje na prostem in prepovedal domače protestantske migracije. Prav tako je prepovedal mešane poroke med protestanti in katoličani, ki so jim nasprotovale tretje osebe, spodbujal verske misije pri protestantih in nagrajeval spreobrnjence v katolicizem.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 92-93.&lt;/ref&gt; Ta diskriminacija ni naletela na večji odpor protestantov in prihajalo je do njihovih stalnih spreobrnjenj, zlasti med plemiškimi elitami.

Leta 1681 je Ludvik dramatično okrepil preganjanje protestantov. Načelo ''cuius regio, eius religio'' je na splošno pomenilo tudi, da so se podložniki, ki se niso želeli spreobrniti, lahko izselili, vendar je Ludvik izseljevanje prepovedal in dejansko vztrajal, da se morajo vsi protestanti spreobrniti. Drugič, na predlog Renéja de Marillaca in markiza Louvoisa je začel nameščati dragone v protestantske domove. Čeprav je bilo to v okviru njegovih zakonskih pravic, so dragonade protestantom povzročale hude finančne obremenitve in grozljive zlorabe. Spreobrnilo se je med 300.000 in 400.000 hugenotov, saj je to pomenilo finančne nagrade in oprostitev od dragonad.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, stran 96.&lt;/ref&gt;
[[File:Le Dragon missionnaire.jpg|thumb|Protestantski kmetje oz. kamisardi so se uprli dragonadam (spreobrnitvam, ki so jih uveljavljali vojaki, označeni kot &quot;misijonarji v škornjih&quot;), ki so sledile Fontainebleaujskemu ediktu.]]
15. oktobra 1685 je Ludvik izdal Fontainebleaujski edikt, v katerem je navedel odvečnost privilegijev za protestante glede na njihovo pomanjkanje po obsežnih spreobrnjenjih. Fontainebleaujski edikt je razveljavil Nantski edikt in odpravil vse privilegije, ki so iz njega izhajali.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; S svojim odlokom Ludvik ni več toleriral obstoja protestantskih skupin, pastorjev ali cerkva v Franciji. Gradnja novih cerkva je bila prepovedana, obstoječe pa so bile porušene. Pastorji so se lahko odločili za izgnanstvo ali posvetno življenje. Tiste protestante, ki so se upirali spreobrnjenju, so zdaj prisilno krstili v ustaljeno cerkev.&lt;ref&gt;Nolan 2008, stran 132.&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji so razpravljali o Ludvikovih razlogih za izdajo Fontainebleaujskega edikta. Morda je želel pomiriti [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], s katerim so bili odnosi napeti in čigar pomoč je bila potrebna za določitev izida nasledstvene krize v volilnem okraju Köln. Morda je deloval tako tudi zato, da bi zasenčil cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] in si povrnil mednarodni ugled, potem ko je slednji brez Ludvikove pomoči premagal Turke. Morda pa je preprosto želel končati preostale delitve v francoski družbi, ki so segale v čas verskih vojn, tako da bi izpolnil svojo prisego ob kronanju o izkoreninjenju krivoverstva.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, strani 96-97.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bluche 1986, strani 20-21.&lt;/ref&gt;

Mnogi zgodovinarji so Fontainebleaujski edikt označili kot hudo škodljiv za Francijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|title=Louis XIV, king of France|accessdate=29. 4. 2026|website=The Columbia Encyclopedia|archive-date=2008-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080107232540/http://www.bartleby.com/65/lo/Louis14Fr.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; V podporo temu navajajo izselitev približno 200.000 visoko usposobljenih hugenotov (približno četrtina protestantskega prebivalstva oziroma 1 % francoskega prebivalstva), ki so kljubovali kraljevim odlokom in pobegnili iz Francije v različne protestantske države, s čimer so oslabili francosko gospodarstvo in obogatili gospodarstvo v protestantskih državah. Po drugi strani pa nekateri zgodovinarji to vidijo kot pretiravanje. Trdijo, da se je večina francoskih uglednih protestantskih poslovnežev in industrialcev spreobrnila v katolicizem in tam ostala.&lt;ref&gt;Sturdy 1998, stran 98.&lt;/ref&gt;

Gotovo je, da so bili odzivi na edikt mešani. Čeprav so francoski katoliški voditelji slavili, se je papež Inocenc XI. še vedno prepiral z Ludvikom glede galikanizma in kritiziral uporabo nasilja. Protestanti po vsej Evropi so bili zgroženi nad ravnanjem s svojimi soverniki, večina katoličanov v Franciji pa je potezo pozdravila. Kljub temu je nesporno, da je bila Ludvikova javna podoba v večjem delu Evrope, zlasti v protestantskih regijah, hudo okrnjena.

Kljub temu pa je Ludvik kljub ponovnim napetostim s kamisardi južne in osrednje Francije ob koncu svoje vladavine morda pripomogel k temu, da je njegov naslednik doživel manj primerov verskih nemirov, ki so pestili njegove prednike. Francoska družba se je do časa njegovega potomca [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvika XVI.]] dovolj spremenila, da je pozdravila strpnost v obliki Versajskega edikta iz leta 1787, znanega tudi kot Tolerančni edikt. Ta je nekatolikom povrnil njihove državljanske pravice in svobodo odprtega bogoslužja.&lt;ref&gt;Edwards 2007, stran 212-213.&lt;/ref&gt; Z nastopom [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] leta 1789 so protestanti dobili enake pravice kot njihovi rimskokatoliški kolegi.

== Devetletna vojna ==
{{Main|Devetletna vojna}}
=== Vzroki in potek ===
[[File:Batalla de Fleurus (1690).jpg|thumb|Bitka pri Fleurusu leta 1690.]]
[[File:Nocret, attributed to - Louis XIV of France - Versailles, MV2066.jpg|thumb|Ludvik leta 1690.]]
[[Devetletna vojna]], ki je trajala med letoma 1688 in 1697, predstavlja začetek obdobja upadanja Ludvikovega političnega in diplomatskega uspeha. Izvirala je iz dveh dogodkov v [[Porenje|Porenju]]. Najprej je leta 1685 umrl volilni pfalški knez Karel II. Od njegove ožje družine je ostala le Ludvikova svakinja Elizabeta Šarlota. Nemška zakonodaja ji je domnevno prepovedovala nasledstvo bratovih posesti in volilnega dostojanstva, vendar je bila dovolj nejasna, da bi imeli argumenti v prid Elizabeti Šarloti možnost uspeha. Nasprotno pa je bila princesa dokazljivo upravičena do delitve zasebnega družinskega premoženja. Ludvik je uveljavljal njene zahteve po zemljiščih in premičninah v upanju, da ji bodo vsaj slednje dane.&lt;ref&gt;Durant in Durant 1963, stran 691.&lt;/ref&gt; Nato je leta 1688 umrl [[Maximilian Henrick Bavarski|Maksimilijan Henrik Bavarski]], nadškof Kölna, zaveznik Francije. Nadškofijo so tradicionalno imeli v lasti [[Wittelsbachi]] [[Bavarska|Bavarski]], toda bavarski kandidat za naslednika Maksimilijana Henrika, princ Jožef Klemens Bavarski, je bil takrat star komaj 17 let in še ni bil posvečen. Ludvik si je namesto tega prizadeval za umestitev lastnega kandidata, [[Guillaume-Egon de Fürstenberg|Wilhelma Egona von Fürstenberga]], da bi zagotovil, da bi ključna renska država ostala zaveznik.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 192.&lt;/ref&gt;

Glede na njegovo zunanjo in notranjo politiko v zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja, ki je bila dojeta kot agresivna, so Ludvikova dejanja, ki so jih spodbudile nasledstvene krize poznih osemdesetih let 17. stoletja, povzročila zaskrbljenost in preplah v večjem delu Evrope. To je leta 1686 privedlo do ustanovitve Augsburške lige med Svetim rimskim cesarstvom, Španijo, Švedsko, Saško in Bavarsko. Njihov deklarirani namen je bil vrniti Francijo vsaj v meje, dogovorjene v Nijmegenski pogodbi.&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran 313.&lt;/ref&gt; Vztrajno zavračanje cesarja Leopolda I., da bi Ratisbonsko premirje spremenil v trajno pogodbo, je spodbudilo Ludvikov strah, da se bo cesar po ureditvi svojih zadev na Balkanu obrnil proti Franciji in napadel Reunion.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 189-191.&lt;/ref&gt;

Drug dogodek, ki ga je Ludvik dojel kot grožnjo, je bila angleška slavna revolucija leta 1688. Čeprav je bil kralj [[Jakob II. Angleški|Jakob II.]] katoličan, sta njegovi dve anglikanski hčerki, [[Marija II. Angleška|Marija]] in [[Ana Britanska|Ana]], Angležem zagotovili protestantsko nasledstvo. Ko pa se je rodil Jakobov sin [[Jakob, valižanski princ|Jakob Stuart]], je ta pri nasledstvu dobil prednost pred sestrama. Zdelo se je, da to napoveduje obdobje katoliških monarhov v Angliji. Protestantski lordi so pozvali nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]], vnuka [[Karel I. Angleški|Karla I. Angleškega]], naj jim priskoči na pomoč. Z vojaki je odplul v Anglijo kljub Ludvikovemu opozorilu, da bo Francija to razumela kot provokacijo. Ker je bil Jakob II. priča številnim dezerterstvom in prebegom, tudi med tistimi, ki so mu bili najbližje, je pobegnil iz Anglije. Parlament je razglasil prestol za prazen in ga ponudil Jakobovi hčerki Mariji II. ter njegovemu zetu in nečaku Viljemu. Viljem (zdaj Viljem III. Angleški), ki je bil odločno protifrancoski, je svoja nova kraljestva potisnil v vojno in s tem Augsburško ligo spremenil v Veliko zavezništvo. Preden se je to zgodilo, je Ludvik pričakoval, da bo Viljemova odprava v Anglijo porabila njegovo energijo in energijo njegovih zaveznikov, zato je po izteku ultimata nemškim knezom, v katerem je zahteval potrditev ratisbonskega premirja in sprejetje njegovih zahtev glede nasledstvene krize, poslal vojake v Porenje. Ta vojaški manever je bil namenjen tudi zaščiti njegovih vzhodnih provinc pred cesarsko invazijo, tako da je sovražni vojski odvzel možnosti preživetja, kar pojasnjuje preventivno politiko požgane zemlje, ki se je izvajala v večjem delu jugozahodne Nemčije (&quot;Opustošenje Pfalške&quot;).&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 192-193.&lt;/ref&gt;
[[File:Equestrian portrait louis xiv 1692.jpg|thumb|upright|left|Ludvik XIV. ob zavzetju Namurja leta 1692.]]
Francoska vojska je bila skozi celotno vojno večinoma zmagovita zaradi imperialnih obveznosti na Balkanu, francoske logistične premoči in kakovosti francoskih generalov, kot je bil Condéjev slavni učenec, [[François Luxembourg|François Henri de Montmorency-Bouteville, vojvoda Luksemburški]].&lt;ref&gt;Lynn 1999.&lt;/ref&gt; Zmagal je v bitkah pri Fleurusu leta 1690, Steenkerqueu leta 1692 in Landenu leta 1693, čeprav se je izkazalo, da bitke niso imele velikega strateškega pomena,&lt;ref&gt;Wijn 1950, strani 28, 58 in 71-72.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 209, 227 in 235.&lt;/ref&gt; predvsem zaradi narave vojskovanja v poznem 17. stoletju.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 209.&lt;/ref&gt;
[[File:Paul de Beauvilliers, duc de Saint-Aignan - Versailles MV 3571.jpg|thumb|upright|Vojvoda Luksemburški.]]
Čeprav je poskus obnove vladavine Jakoba II. v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri]] [[Bitka pri reki Boyne|reki Boyne]] leta 1690 propadel, je Francija dosegla vrsto zmag od Flandrije na severu, Nemčije na vzhodu ter Italije in Španije na jugu, do odprtega morja in kolonij. Ludvik je osebno nadzoroval zavzetja Monsa leta 1691 in Namurja leta 1692. Luksemburg je Franciji dal obrambno linijo Sambre z zavzetjem Charleroija leta 1693. Francija je po bitkah pri Marsaglii in Staffardu leta 1693 zavzela tudi večino Savojske vojvodine. Medtem ko je po francoski zmagi v bitki pri Beachy Headu leta 1690 in zavezniški zmagi pri Barfleur-La Hougue leta 1692 prišlo do pomorske pat pozicije, je bitka pri Torroelli leta 1694 Katalonijo izpostavila francoski invaziji, ki je dosegla vrhunec z zavzetjem Barcelone. Nizozemci so leta 1693 zavzeli Pondichéry, toda francoski napad na špansko pristanišče Cartagena v Španiji leta 1697 je prinesel bogastvo v višini 10.000.000 livrov.

Julija 1695 je mesto Namur, ki so ga tri leta zasedali Francozi, oblegala zavezniška vojska pod vodstvom Viljema III. Ludvik XIV. je ukazal nenadno uničenje flamskega mesta, da bi preusmeril pozornost teh čet. To je privedlo do [[Bombardiranje Bruslja|bombardiranja Bruslja]], v katerem je bilo uničenih več kot 4000 stavb, vključno s celotnim mestnim središčem. Strategija ni uspela, saj je Namur padel tri tedne pozneje, škodovala pa je tudi ugledu Ludvika XIV.: stoletje pozneje je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] bombardiranje označil za &quot;tako barbarsko kot neuporabno&quot;.&lt;ref&gt;Terlinden, Ch. (1958). &quot;Les rapports de l'internonce Piazza sur le bombardement de Bruxelles en 1695&quot;. Cahiers bruxellois (in French). III (II): 85–106.&lt;/ref&gt;

Švedska je leta 1690 ponudila mir. Do leta 1692 sta si miru očitno želeli obe strani in začeli so se tajni dvostranski pogovori, vendar brez uspeha.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 232.&lt;/ref&gt; Ludvik je poskušal razbiti zavezništvo, usmerjeno proti njemu, s pogajanji s posameznimi nasprotniki, vendar svojega cilja ni dosegel do leta 1696, ko so Savojci pristali na torinsko pogodbo in prešli na drugo stran. Nato so člani Augsburške lige pohiteli za pogajalsko mizo in začela so se resna pogajanja o splošnem miru, ki so dosegla vrhunec z mirom v Ryswicku leta 1697.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 253.&lt;/ref&gt;

=== Mir v Ryswicku ===
Mir v Ryswicku je končal vojno z Augsburško ligo in razpustil Veliko zavezništvo. Z manipuliranjem rivalstev in sumničavosti je Ludvik razdelil svoje sovražnike in zlomil njihovo moč.

Pogodba je Franciji prinesla številne koristi. Ludvik je zagotovil trajno francosko suverenost nad celotno Alzacijo, vključno s Strasbourgom, in določil Ren kot francosko-nemško mejo (kar velja še danes). Pondichéry in Acadia sta bila vrnjena Franciji, Ludvikova de facto posest Saint-Dominguea pa je postala zakonita. Vendar je vrnil [[Katalonija|Katalonijo]] in večino posesti Reuniona.

Francoska vojaška premoč bi mu morda omogočila, da bi si prizadeval za ugodnejše pogoje. Tako je bila njegova velikodušnost do Španije glede Katalonije razumljena kot naložba za spodbujanje profrancoskih čustev in je morda na koncu spodbudila kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]], da je Ludvikovega vnuka [[Filip V. Španski|Filipa, vojvodo Anžujskega]], imenoval za dediča španskega prestola.&lt;ref&gt;Bluche 1986, stran 653.&lt;/ref&gt; V zameno za finančno nadomestilo se je Francija odpovedala svojim interesom v volilnih okrajih Köln in Pfalško. Lorena, ki so jo Francozi zasedali od leta 1670, je bila vrnjena njenemu zakonitemu vojvodi Leopoldu, čeprav s pravico do prehoda francoske vojske. Viljem in Marija sta bila priznana kot skupna vladarja Britanskega otočja, Ludvik pa je umaknil podporo Jakobu II. Nizozemci so dobili pravico do garnizij utrdb na Španskem Nizozemskem, ki so delovale kot zaščitna ovira pred morebitno francosko agresijo. Čeprav se lahko pogodba iz Ryswicka v nekaterih pogledih zdi kot diplomatski poraz za Ludvika, saj mu ni uspelo postaviti podrejenih vladarjev za nadzor Pfalškega ali volilnega okraja Köln, je izpolnil številne cilje, določene v njegovem ultimatu iz leta 1688.&lt;ref&gt;Lossky 1994, stran 255.&lt;/ref&gt; Kakor koli že, mir leta 1697 si je Ludvik želel, saj je bila Francija zaradi stroškov vojne izčrpana.

== Španska nasledstvena vojna ==
{{Main|Španska nasledstvena vojna}}
=== Vzroki in priprave na vojno ===
[[File:Hyacinthe Rigaud - Philippe V, roi d'Espagne (1683-1746) - Google Art Project.jpg|thumb|left|[[Filip V. Španski]].]]
Do miru v Ryswicku je špansko nasledstvo že več kot štirideset let skrbelo evropske voditelje. Kralj [[Karel II. Španski|Karel II.]] je vladal obsežnemu cesarstvu, ki je obsegalo Španijo, [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]], [[Kraljevina Sicilija|Sicilijo]], Milano, špansko Nizozemsko in številne španske kolonije. Vendar ni imel otrok in posledično ni imel neposrednih dedičev.

Glavni kandidati za španski prestol so pripadali vladajočim družinam Francije in Avstrije. Francoska zahteva je izhajala preko matere Ludvika XIV., Ane Avstrijske (starejše sestre [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]]) in preko žene Marije Terezije (najstarejše hčere Filipa IV.). Na podlagi zakonov o [[Primogenitura|primogenituri]] je imela Francija prednost, saj je izvirala iz najstarejših hčera v dveh generacijah. Vendar je njihova odpoved dednim pravicam zapletla zadeve. V primeru Marije Terezije se je odpoved zaradi kršitve zakonske pogodbe z Ludvikom s strani Španije štela za nično. V nasprotju s tem nobena odpoved ni izključevala zahtev sina cesarja Leopolda I., avstrijskega nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla]], ki je bil vnuk najmlajše hčerke [[Filip III. Španski|Filipa III.]], Marije Ane. Angleži in Nizozemci so se bali, da bi francoski ali avstrijski španski kralj ogrozil ravnovesje moči, zato so dali prednost bavarskemu princu Jožefu Ferdinandu, vnuku Leopolda I. preko njegove prve žene Margarete Terezije Španske (mlajše hčerke Filipa IV.).

Da bi se izognil vojni, je Ludvik leta 1698 podpisal Haaško pogodbo z Viljemom III. Angleškim. Ta sporazum je razdelil španska italijanska ozemlja med Ludvikovega sina (velikega dofena) in nadvojvodo Karla, preostanek cesarstva pa je bil dodeljen Jožefu Ferdinandu. Viljem III. je privolil, da dofenova nova ozemlja postanejo del Francije, ko slednji nasledi očetov prestol.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 267.&lt;/ref&gt; Podpisniki pa se niso posvetovali z vladarjem teh dežel. Karel II. je odločno nasprotoval razkosanju svojega cesarstva. Leta 1699 je ponovno potrdil svojo oporoko iz leta 1693, v kateri je Jožefa Ferdinanda imenoval za svojega edinega naslednika.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;Dunlop 2000, stran 353.&lt;/ref&gt;

Šest mesecev pozneje je Jožef Ferdinand umrl, zato sta Ludvik in Viljem III. leta 1700 sklenila nov sporazum o delitvi, Londonsko pogodbo. Ta je Španijo, Nizozemsko deželo in španske kolonije dodelila nadvojvodi. Dofen bi prejel vsa španska italijanska ozemlja.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 268.&lt;/ref&gt; Karel II. je priznal, da lahko njegov imperij ostane nedeljiv le, če ga v celoti zapusti Francozu ali Avstrijcu. Pod pritiskom svoje nemške žene Marije Ane Neuburške je Karel II. imenoval nadvojvodo Karla za svojega edinega dediča.

=== Sprejem volje Karla II. in posledice ===
[[File:Rigaud Hyacinthe - Louis XIV, roi de France.jpg|thumb|Ludvik leta 1701.]]
Na smrtni postelji leta 1700 je Karel II. Španski nepričakovano spremenil svojo oporoko. Jasna demonstracija francoske vojaške premoči več desetletij pred tem, profrancoska frakcija na španskem dvoru in celo [[papež Inocenc XII.]] so ga prepričali, da je bolj verjetno, da bo Francija ohranila njegov imperij nedotaknjen. Tako je celotno cesarstvo ponudil drugemu dofenovemu sinu Filipu, vojvodi Anžujskemu, pod pogojem, da ostane razdeljeno. Anžujski ni bil v neposredni liniji francoskega nasledstva, zato njegov nastop ne bi povzročil francosko-španske unije.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 268.&lt;/ref&gt; Če bi Anžujski zavrnil, bi prestol ponudili njegovemu mlajšemu bratu Karlu, vojvodi Berryjskemu. Če bi tudi vojvoda Berryjski to zavrnil, bi prestol pripadel nadvojvodi Karlu, nato pa njegovemu daljnemu sorodstvu [[Savojci|Savojcem]], če bi Karel to zavrnil.&lt;ref&gt;Kamen 2001, stran 6.&lt;/ref&gt;

Ludvik se je soočil s težko izbiro. Lahko bi se strinjal z delitvijo španskih posesti in se izognil splošni vojni ali pa sprejel Karlovo voljo in odtujil velik del Evrope. Sprva je bil morda nagnjen k spoštovanju pogodb o delitvi, vendar ga je dofenovo vztrajanje prepričalo v nasprotno.&lt;ref&gt;Dunlop 2000, stran 358.&lt;/ref&gt; Poleg tega je Ludvikov zunanji minister, Jean-Baptiste Colbert, markiz de Torcy, poudaril, da bo skoraj zagotovo prišlo do vojne s cesarjem, ne glede na to, ali bo Ludvik sprejel pogodbe o delitvi ali voljo Karla II. Poudaril je, da v primeru vojne Viljem III. verjetno ne bo stal ob strani Franciji, saj je &quot;sklenil pogodbo, da bi se izognil vojni, in ni nameraval iti v vojno, da bi pogodbo izpolnil&quot;.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Dejansko bi bilo v primeru vojne morda bolje, da bi že imel nadzor nad spornimi ozemlji. Zato se je Ludvik sčasoma odločil sprejeti oporoko Karla II. Filip, vojvoda Anžujski, je tako postal Filip V., španski kralj.

Večina evropskih vladarjev je Filipa sprejela za kralja, čeprav nekateri nejevoljno. Glede na neizogibnost vojne je za nekatere Ludvik ravnal razumno, za nekatere pa arogantno.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 269, opomba 1.&lt;/ref&gt; Potrdil je, da je Filip V. kljub svojemu novemu španskemu položaju ohranil svoje francoske pravice. Resda je morda le teoretično hipotetiziral in dejansko ni poskušal skleniti francosko-španske unije. Vendar njegova dejanja zagotovo niso bila razumljena kot nezainteresirana. Poleg tega je Ludvik poslal vojake v Špansko Nizozemsko, da bi izselil nizozemske garnizije in zagotovil nizozemsko priznanje Filipa V. Leta 1701 je Filip prenesel asiento (pravico do dobave sužnjev španskim kolonijam) na Francijo kot znak vse večjih povezav med obema narodoma. Ko so se napetosti stopnjevale, se je Ludvik odločil, da bo po njegovi smrti za kralja Anglije, Škotske in Irske priznal [[Jakob, valižanski princ|Jakoba Stuarta]], sina Jakoba II., kar je razjezilo Viljema III. Ta dejanja so razjezila Britanijo in Nizozemsko republiko.&lt;ref&gt;Lynn 1999, strani 269-270.&lt;/ref&gt; S svetim rimskim cesarjem in majhnimi nemškimi državami so leta 1702 sklenili še eno veliko zavezništvo in napovedali vojno Franciji. Francoska diplomacija si je zagotovila Bavarsko, Portugalsko in Savojo kot francosko-španske zaveznice.&lt;ref&gt;Merryman 2007, stran 321.&lt;/ref&gt;

=== Začetek bojev ===
[[File:Batalladealmansa.jpg|thumb|Francosko-španska vojska pod vodstvom vojvode Berwiškega je v bitki pri Almansi odločno premagala zavezniške sile Portugalske, Anglije in Nizozemske republike.]]
[[File:1706-05-23-Slag bij Ramillies.jpg|thumb|Bitka pri Ramilliesu, kjer so se Francozi borili proti Nizozemcem in Angležem 23. maja 1706.]]
Še preden je bila vojna uradno napovedana, so se sovražnosti začele z imperialno agresijo v Italiji. Ko je bila dokončno napovedana, je španska nasledstvena vojna trajala skoraj do Ludvikove smrti, kar je zanj in Francijo povzročilo veliko škodo.

Vojna se je začela s francoskimi uspehi, toda talent Johna Churchilla, 1. vojvode Marlboroughskega, in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]] sta te zmage ustavila in razbila mit o francoski nepremagljivosti. Dvojica je po zmagi v [[Bitka pri Blindheimu|bitki pri Blindheimu]] Avstriji omogočila, da so zasedli Bavarsko. Maksimilijan II. Emanuel, bavarski volilni knez, je moral pobegniti v Špansko Nizozemsko. S to zmago so pridobili podporo Portugalske in Savoje. Kasneje je po bitki pri Ramilliesu Nizozemska dežela pripadla zaveznikom, bitka pri Torinu pa je Ludvika prisilila, da je zapustil Italijo in jo pustila odprto za zavezniške sile. Marlborough in Evgen sta se ponovno srečala v bitki pri Oudenardeu, kar jima je omogočilo napad na Francijo.

Francija je vzpostavila stik s [[Franc II. Rákóczi|Francem II. Rákóczijem]] in mu obljubila podporo, če se bo zavzel za madžarsko neodvisnost.

Porazi, lakota in naraščajoči dolg so Francijo močno oslabili. Med letoma 1693 in 1710 je v dveh lakotah umrlo več kot dva milijona ljudi, kar se je še poslabšalo, ko so nabiralne vojske zasegle zaloge hrane iz vasi.&lt;ref&gt;Ó Gráda &amp; Chevet 2002, strani 706-733.&lt;/ref&gt; V obupu je Ludvik jeseni 1704 ukazal katastrofalno invazijo na angleški otok Guernsey z namenom, da bi oropal njihovo uspešno žetev. Do zime 1708–09 je bil pripravljen sprejeti mir za skoraj vsako ceno. Strinjal se je, da se celotno špansko cesarstvo preda nadvojvodi Karlu, privolil pa je tudi v vrnitev na meje Vestfalskega miru, pri čemer se je odpovedal vsem ozemljem, ki jih je pridobil v 60-ih letih. Vendar ni mogel obljubiti, da bo Filip V. sprejel te pogoje, zato so zavezniki zahtevali, da Ludvik sam napade njegovega vnuka in mu jih vsili. Če mu tega ne bi uspelo doseči v enem letu, bi se vojna nadaljevala. Ludvik teh pogojev ni sprejel.&lt;ref&gt;Lynn 1999, stran 326.&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]]

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Citiče a dela ===

* Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN &lt;bdi&gt;978-3-3192-7619-9&lt;/bdi&gt;.
* Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN &lt;bdi&gt;978-0-5311-5112-9&lt;/bdi&gt;.
* Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN &lt;bdi&gt;978-1-4000-3374-4&lt;/bdi&gt;.
* Nathan, James (jesen 1993). &quot;Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV&quot;. ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia.
* Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN &lt;bdi&gt;978-9-0450-2329-8&lt;/bdi&gt;.
* Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC  423881843.
* Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN &lt;bdi&gt;978-1-3058-8842-5&lt;/bdi&gt;.
[[Kategorija:Francoski monarhi]]
[[Kategorija:Francoski kralji]]
[[Kategorija:Navarski kralji]]
[[Kategorija:Bourboni]]
[[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]]
[[Kategorija:Umrli za gangreno]]
[[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qeijwe6p8l2ihm99skv56xwiowi58d2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam britanskih generalov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>24289</id>
    <revision>
      <id>6678149</id>
      <parentid>6658972</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:25:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* F */ pp</comment>
      <origin>6678149</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="116397" sha1="kxnys4infqgfxb6om4fiyqmp9ubc6aq" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Britanci|britanskih]] [[general]]ov''' zajema vse podanike [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], ki so imeli [[vojaški čin|čin]] [[brigadir (Združeno kraljestvo)|brigadir]]ja, [[generalmajor (Združeno kraljestvo)|generalmajor]]ja, [[generalporočnik]]a ali [[general]]a.

{{seznami poklicev za narode|Britancev|Velika Britanija|britanskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* generalmajor [[Henry Richard Abadie]]
* generalmajor [[Herbert Edward Stacy Abbott]]
* general [[James Abbott (častnik Indijske vojske)|James Abbott]]
* brigadir [[Burton Edward Abbott]] (1906- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;&gt;{{navedi splet|title=generals.dk|url=http://generals.dk/do-search.php?nation=Great+Britain&amp;surname=&amp;surname_criterium=levenshtein}}&lt;/ref&gt;
*[[Leonard Henry Abbott]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;&gt;{{navedi splet|title=Centre for First World War Studies|url=http://www.docstoc.com/docs/14739936/British-Generals-List---Centre-for-First-World-War-Studies}}&lt;/ref&gt;
* general [[James Abercrombie (general Britanske kopenske vojske)|James Abercrombie]]
* general [[Robert Abercromby of Airthrey]]
* general [[John Abercromby (častnik Britanske kopenske vojske)|John Abercromby]]
* generalporočnik [[Ralph Abercromby]]
* generalporočnik  [[William Scarlett, 3rd Baron Abinger]]
* generalmajor Sir [[William Ernest Victor Abraham]]  (1897–1980) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor [[Wroth Palmer Acland]]
* generalmajor [[John Acland (častnik Britanske kopenske vojske)|John Acland]]
* general [[Frederick Adam]]
* generalporočnik  [[Alexander Adams]]
* brigadir [[John Buchanan Adams]] (1906- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Thomas Adams (častnik Britanske kopenske vojske)|Thomas Adams]]
* generalmajor [[John Worthington Adams]]
* generalmajor Sir [[Allan Henry Shafto Adair]] (1897–1988)
* generalmajor [[Robert Bellew Adams]]
* general Sir [[Ronald Forbes Adam]] (1885–1982)
* generalmajor [[William Adlam]]
*[[Rodolph Ladeveze Adlercron]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* generalmajor [[George Henry Addison]] (1876–1964) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Leonard Joseph Lancelot Addison]] (1902–1975) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[John Frederick Adye]] (1900- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* general [[John Miller Adye]]
*[[James Agnew (častnik Britanske kopenske vojske)|James Agnew]]
*[[Henry Sandys Ainslie]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* general [[Richard Airey, 1st Baron Airey]]
* generalmajor [[Christopher Airy]]
* generalmajor [[Arthur Aitken]]
* brigadir [[Monowar Khan Afridi]] (1900–1968) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[David Francis Aikenhead]] (1895–1955) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[William Aird Smith]] (1893–1942) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalporočnik  [[Terence Airey|Sir Terence Sidney Airey]] (1900–1983)
* brigadir [[William Henry Hutton Aitken]] (1898- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor [[John Aldam Aizlewood]] (1895–1990)
* general [[John Akehurst (častnik Britanske kopenske vojske)|John Akehurst]]
* generalmajor [[William Philip Jopp Akerman]] (1888–1972) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor [[Clifton Edward Rawdon Grant Alban]] (1889- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* general [[George Keppel, 3rd Earl of Albemarle]]
* general [[George Keppel, 6th Earl of Albemarle]]
* generalporočnik [[Willem van Keppel, 2nd Earl of Albemarle]]
* generalporočnik [[Edwin Alfred Hervey Alderson]]
* brigadir [[James Robert Travers Aldous]] (1898–1985) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
*[[Edwin Alfred Harvey Alderson]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[Charles Henry Alexander]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[Henry Lethbridge Alexander]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* generalmajor [[Henry Templer Alexander]] (1911–1977)
* generalmajor  [[Ernest Wright Alexander]]
* generalmajor [[Frederick John Alfieri]] (1892–1961) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* general Sir [[Archibald Alison, 2nd Baronet]]
*[[Percy Stuart Allan]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[Walter Allason]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[Alfred James Whitacre Allen]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* brigadir [[Algernon Anderson Johnston Allen]] (1894- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Basil George Allen]] (1893- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Frederick Josephus Allen]] (1897- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[John Robert Allen]] (1893- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[John Frederick Whitacre Allen]] (1890–1976) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor [[Robert Hall Allen]] (1886–1981) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalporočnik Sir [[Charles Walter Allfrey]] (1895–1964)
*[[William Henry Loraine Allgood]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* brigadir [[George Frederick Allison]] (1888–1946) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[William Wigram Allison]] (1895–1984) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Edward Percival Allman-Smith]] (1886–1969) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[George Frederick Hill Alms]] (1895- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Llewellyn Arthur Augustus Alston]] (1890–1968) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor [[Charles Alten]]
* brigadir [[Robert Denis Ambrose]] (1896–1974) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor [[Leon Williamson Amps]] (1892- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* general [[Peregrine Bertie, 3rd Duke of Ancaster and Kesteven]]
*[[Austin Thomas Anderson]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[Charles Alexander Anderson]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[Nelson Graham Anderson]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[Stuart Milligan Anderson]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[Warren Hastings Anderson]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* brigadir  [[A.T. Anderson]]
* generalporočnik [[Hastings Anderson]]
* brigadir [[Andrew Anderson (brigadir)|Andrew Anderson]] (1890- )
* generalmajor [[Alexander Vass Anderson]] (1895–1963) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalporočnik Sir [[Desmond Anderson|Desmond Francis Anderson]] (1885–1967)
* brigadir Sir [[Duncan Anderson]] (1901–1980) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir Sir [[Gilmour Menzies Anderson]] (1914–1977) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* general Sir [[John D'Arcy Anderson]] (1908–1988) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* general Sir [[Kenneth Arthur Noel Anderson]] (1891–1959)
* generalporočnik Sir [[Richard Anderson (častnik Britanske kopenske vojske)|Richard Neville Anderson]] (1907–1979)
* brigadir [[Robert Charles Beckett Anderson]] (1895–1982) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Reginald Wood Andrews]] (1897–1978) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Tom Hardy Angus]] (1899–1984) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Seymour Willoughby Anketell-Jones]] (1898- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
*[[Barnett Dyer Lempriere Gray Anley]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[Frederick Gore Anley]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[William Bower Anley]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* brigadir [[Francis Dighton Annesley]] (1888–1983) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor  [[Edward Anson]]
* generalmajor   [[George Anson (general Britanske kopenske vojske)|George Anson, CB]] (1797–1857)
* general [[George Anson (general Britanske kopenske vojske)|Sir George Anson, GCB]] (1769–1849)
* general Sir [[William Anson, 1st Baronet]]
* brigadir Sir [[John Anstey]] (1907–2000)
* brigadir [[John Henry Anstice]] (1897–1970)
* generalporočnik [[Philip Anstruther (častnik Britanske kopenske vojske)|Philip Anstruther]]
* brigadir [[Richard Hamilton Baronet Anstruther-Gough-Calthorpe]]
*[[John Macquarie Antill]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* brigadir Sir [[Richard Hamilton Anstruther-Gough-Calthorpe, Baronet]] (1908–1985) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalporočnik [[Dick Applegate]]
* brigadir [[Gilbert Leonard Appleton]] (1894–1970) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor [[Kenelm Charles Appleyard]] (1894–1967) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor [[Frederick Ernest Appleyard]]
*[[Henry Edward Ap Rhys Pryce]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* brigadir Alexander George Arbuthnot (1873-) &lt;ref name=&quot;army list&quot;&gt;Army List&lt;/ref&gt;
* generalporočnik [[Charles George Arbuthnot|Sir Charles George Arbuthnot, GCB]] (1824–1899)
* general [[Charles George James Arbuthnot]]
* brigadir Sir [[Dalrymple Arbuthnot, 5th Bt]]
* [[George Alexander Arbuthnot]] &lt;ref name=&quot;army list&quot; /&gt;
* [[George Bingham Arbuthnot]] &lt;ref name=&quot;army list&quot; /&gt;
* [[Henry Thomas Arbuthnot]] &lt;ref name=&quot;army list&quot; /&gt;
* [[Hugh Arbuthnot (častnik Britanske kopenske vojske)|Sir Hugh Arbuthnot]]
* generalmajor [[Robert Keith Arbuthnott]] (1900–1980)
* [[Robert Arbuthnot|Sir Robert Arbuthnot, KCB]]
* [[Thomas Arbuthnot|Sir Thomas Arbuthnot, KCB]]
* [[William Arbuthnot (artilerist)]] &lt;ref name=&quot;army list&quot; /&gt;
* [[William Arbuthnot (konjenik)]] &lt;ref name=&quot;army list&quot; /&gt;
* generalmajor [[St. John Desmod Arcedeckne-Butler]] (1896–1959) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Arthur Somerville Archdale]] (1882–1948) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* general [[John Archer (častnik Britanske kopenske vojske)|John Archer]]
* brigadir [[Henry Archer]] (1883–1970)
* brigadir [[Brian Mortimer Archibald]] (1906–1993) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Gordon King Archibald]] (1885–1942) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor [[Sidney Charles Manley Archibald]] (1890–1973) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
*[[Reginald Le Normand Brabazon, Lord Ardee]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* brigadir [[Philip Alexander Arden]] (1892- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Eustace Alford Arderne]] (1899- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* general [[John Campbell, 4th Duke of Argyll]]
* generalmajor [[Robert Henry Bertram Arkwright]] (1903–1971) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* general Sir [[Charles Clement Armitage]] (1881–1973) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Edward Leathley Armitage]] ( -1957) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
*[[Edward Hume Armitage]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[Charles Johnstone Armstrong]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* brigadir [[Charles Douglas Armstrong]] (1897–1985) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Edward Francis Egerton Armstrong]] (1890- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[John Cardew Armstrong]] (1887–1953) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor [[John Armstrong (surveyor)|John Armstrong]]
* brigadir [[Sereld John Armstrong]] (1894- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Walter Johnston Armstrong]] (1907- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor [[Richard Armstrong (častnik Britanske kopenske vojske)|Richard Armstrong]]
*[[George Ayscough Armytage]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* brigadir [[Harry William Hugh Armytage]] (1890- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor [[Allan Cholmondeley Arnold]] (1893–1962) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* general [[Benedict Arnold]]
* generalmajor [[Stanley Arnott]] (1888–1972) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalporočnik Sir [[George Arthur, 1st Baronet]]
* brigadir Sir [[Robert Duncan Harris Arundell]] (1904–1989) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* general Sir [[Charles Asgill, 2nd Baronet]]
* brigadir [[Edwin Raymond Ash]] (1897- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
*[[Lionel Forbes Ashburner]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* generalmajor [[Cromer Ashburnham]]
* general [[William Ashe-à Court]]
* brigadir [[Brenton Haliburton Ashmore]] (1900- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor [[Edward Ashmore (častnik Britanske kopenske vojske)|Edward Ashmore]]
* brigadir [[Harold Kenneth Ashworth]] (1903–1978) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Henry Francis Askwith]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* generalmajor [[Alfred Rimbault Aslett]] (1901–1980) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
*[[Cecil Faber Aspinall]] - BGGS&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[Arthur Melland Asquith]]
*[[Joseph John Asser]] - IG Communications&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[Sir George Aston]] - GOC Infantry Division&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[Llewellyn William Atcherley]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* generalmajor [[Alexander Cambridge, 1st Earl of Athlone]] - Head of British Mission Belgian GQG
*[[Ben Atkinson]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
*[[Edwin Henry De Vere Atkinson]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot; /&gt;
* brigadir [[John Stewart-Murray, 8th Duke of Atholl]]
* brigadir [[Robert Ringrose Gelston Atkins]] (1891- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[David John Atkinson]] (1909- )
* brigadir [[Charles John Attfield]] (1898- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Herbert Arthur Reginald Aubrey]] (1883–1954) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* [[Samuel Auchmuty (častnik Britanske kopenske vojske)|Samuel Auchmuty]]
* [[James Touchet, 5th Baron Audley]]
* brigadir [[Edward Gordon Audland]] (1896–1976) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* generalmajor [[Arthur Bramston Austin]] (1893–1967) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Richard Andrew Austin]] (1892- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Geoffrey William Auten]] (1896- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* brigadir [[Alec Pendock Aveline]] (1897–1982) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot; /&gt;
* Sir [[Fenton Aylmer, 13th Baronet]]
* [[Matthew Whitworth-Aylmer, 5th Baron Aylmer]]

== B ==
* [[William Babtie]]
* brigadir [[Edward Henry Walford Backhouse]]
* [[Anthony Bacon (častnik Britanske kopenske vojske)|Anthony Bacon]]
* brigadir [[Cyril William Bacon]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* brigadir [[Ernest Bader]]
* brigadir [[Ralph Alger Bagnold]]
* generalmajor [[Ralph Everard Bagnall-Wild]]
* brigadir [[Allister Colvin Baillie]]
* generalmajor [[Joseph Aloysius Baillon]]
* generalmajor [[Henry Bainbridge]]
* brigadir [[Euston Baker]]
* [[Thomas Durand Baker]]
* [[William Henry Goldney Baker]]
* [[Robert Balfour, 6th of Balbirnie]]
* [[Alexander Lindsay, 6th Earl of Balcarres]]
* brigadir [[Nigel Marlin Balchin]]
* [[Nisbet Balfour]]
* [[Philip Balfour]]
* [[Colin Robert Ballard]]
* brigadir [[James Archibald William Ballard]]
* [[John Archibald Ballard]]
* generalmajor [[Donald Thomas MacDonald Banks]]
* generalmajor [[Neil Charles Bannatyne]]
* brigadir [[John Ashworth Barraclough]]
* generalporočnik [[Colin Muir Barber]]
* brigadir [[David Maxwell Barchard]]
* brigadir [[Cyril Nelson Barclay]]
* [[Evelyn Barker]]
* [[George Digby Barker]]
* [[George Robert Barker]]
* [[Michael Barker (častnik Britanske kopenske vojske)|Michael Barker]]
* [[Andrew Barnard]]
* [[Edward Barnes (častnik Britanske kopenske vojske)|Edward Barnes]]
* Sir [[David Baird, 1st Baronet]]
* generalmajor [[Robert Eric Barnsley]]
* [[Arthur Barrett (častnik Britanske Indijske vojske)|Arthur Barrett]]
* brigadir [[Crocker Edmund Barrington]]
* generalmajor [[Frederick Wilmot Barron]]
* [[Harry Barron]]
* brigadir [[Richard Barrow]]
* [[Arthur Gordon Barry]]
* brigadir [[Walter de Stopham Baronet Barttellot]]
* [[Arthur Edward Barstow]]
* [[Charles St Leger Barter]]
* general [[William Henry Bartholomew]]
* generalmajor [[Richard Augustin Marriott Basset]]
* brigadir [[David Terence Bastin]]
* generalmajor [[George Edward Restalic Bastin]]
* generalporočnik [[Edrick Montague Bastyan]]
* generalmajor [[Donald Roland Edwin Rowan Bateman]]
* generalmajor [[Richard Hutchison Batten]]
* brigadir [[Stephen Alexander Holgate Batten]]
* brigadir [[Terence Esmond Maxwell Battersby]]
* brigadir [[Charles Daniel Bayley]]
* generalmajor [[Christian West Bayne-Jardine]]
* [[Hugh Beach]]
* [[Daniel Marcus William Beak]]
* generalmajor [[Douglas Beanland]]
* [[Edmund Charles Beard]]
* brigadir [[Joseph Hamilton Beattie]]
* generalmajor [[Archibald Bentley Beauman]]
* generalmajor [[Frederick George Beaumont-Nesbitt]]
* generalmajor [[Edward Archibald Beck]]
* brigadir [[Adrian William Bay Becher]]
* generalmajor [[Clifford Thomason Beckett]]
* [[William Beckett (inženir)|William Beckett]]
* [[George Beckwith (častnik Britanske kopenske vojske)|George Beckwith]]
* [[Thomas Sydney Beckwith]]
* [[Merton Beckwith-Smith]]
* generalmajor [[William Richard Beddington]]
* brigadir [[Edward Charles Beddows]]
* brigadir [[Davis Evan Bedford]]
* generalmajor [[Peter Cecil Norbury Bednall]]
* generalmajor [[John Hay Beith]]
* generalmajor [[Ronald Frederick King David Belchem]]
* [[Edward William Derrington Bell]]
* brigadir [[Robert Hugh Bellamy]]
* [[John Bellasis (vrhovni poveljnik Bombaja)|John Bellasis]]
* Sir [[Edward Bellingham, 5th Baronet]]
* [[Harcourt Mortimer Bengough]]
* generalmajor [[Edward Riou Benson]]
* [[Henry Roxby Benson]]
* generalmajor [[Ivan de la Bere]]
* [[William Beresford, 1st Viscount Beresford]]
* [[Noel Beresford-Peirse]]
* [[George Berkeley (general)|George Berkeley]]
* [[Denis Kirwan Bernard]]
* [[Horatio Pettus Mackintosh Berney-Ficklin]]
* brigadir [[James Brindley Bettington]]
* brigadir [[Frederick William Bewsher]]
* brigadir [[Charles George Bicknell]]
* [[Robert Biddulph (častnik Britanske kopenske vojske)|Robert Biddulph]]
* generalmajor [[Alexander Gordon Biggam]]
* [[Peter de la Billière]]
* [[George Baillie-Hamilton, Lord Binning]]
* [[Graham Binns]]
* [[Noel Birch]]
* generalporočnik [[Clarence August Bird]]
* [[Christopher Birdwood, 2nd Baron Birdwood]]
* [[William Birdwood, 1st Baron Birdwood]]
* generalmajor [[Horace Leslie Birks]]
* generalmajor [[William Henry Alexander Bishop]]
* [[Charles Blackadder]]
* brigadir [[Travers Robert Blackeley]]
* [[Cecil Blacker]]
* generalmajor [[George Patrick Demaine Blacker]]
* [[Jeremy Blacker]]
* brigadir [[William Martin Blagden]]
* generalmajor [[John Blakiston-Houston]]
* [[Chandos Blair]]
* [[James Blair (VC)|James Blair]]
* [[William Blakeney, 1st Baron Blakeney]]
* [[Humphrey Bland]]
* [[Alan Bruce Blaxland]]
* [[Andrew Blayney, 11th Baron Blayney]]
* brigadir [[Alexander Henry Blest]]
* [[Edward Bligh]]
* [[Thomas Bligh]]
* brigadir [[Allen Prichard Block]]
* Sir [[Thomas Blomefield, 1st Baronet]]
* brigadir [[Valentine Blomfield]]
* [[Bindon Blood]]
* brigadir [[William Edmund Roberts Blood]]
* [[Benjamin Bloomfield, 1st Baron Bloomfield]]
* [[John Bloomfield (častnik Britanske kopenske vojske)|John Bloomfield]]
* brigadir [[Frank Robert Bloor]]
* generalmajor [[Kenneth Marten Body]]
* brigadir [[Edward Rowan Boland]]
* [[Eric Bols]]
* [[Louis Bols]]
* brigadir [[Charles Arthur Bolton]]
* [[Charles Powlett, 3rd Duke of Bolton]]
* [[Charles Powlett, 5th Duke of Bolton]]
* [[Lionel Vivian Bond]]
* general [[Charles Bonham-Carter]]
* generalmajor [[Hugh Alastair Borradaile]]
* brigadir [[Charles Mendelssohn Bostock]]
* brigadir [[Thomas James Bosville]]
* generalmajor [[Charles Hamilton Boucher]]
* generalmajor [[John Boughey]] (1845–1932)
* brigadir [[Henry Sackville Joynt Bourke]]
* [[Richard Bourke]]
* [[Geoffrey Bourne, Baron Bourne]]
* brigadir [[Philip Ernest Bowden-Smith]]
* generalmajor [[William Oswald Bowen]]
* generalporočnik [[Roger Herbert Bower]]
* brigadir [[John Francis Bowerman]]
* [[Henry Brackenbury]]
* [[Edward Braddock]]
* [[Roland Boys Bradford]]
* brigadir [[Edward Bradney]]
* [[Adrian Bradshaw]]
* generalmajor [[William Pat Arthur Bradshaw]]
* [[John Bradstreet]]
* [[John Braithwaite, 1st Baronet of Poston]]
* [[Walter Braithwaite]]
* [[Sefton Brancker]]
* generalmajor [[Maxwell Spieker Brander]]
* brigadir [[Norman Baldwin Brading]]
* general [[Robert Napier Hubert Campbell Bray]]
* generalmajor [[Kilner Rupert Brazier-Creagh]]
* brigadir [[Rupert John Brett]]
* brigadir [[Eric Brickman]]
* brigadir [[Ivan Pringle Brickman]]
* generalmajor [[Robert Clive Bridgeman, 2nd Viscount Bridgeman]]
* [[Charles James Briggs]]
* [[Harold Rawdon Briggs]]
* [[Robin Brims]]
* general [[John Edward Spenser Brind]]
* [[Thomas Brisbane]]
* generalmajor [[Horton Brisco]]
* brigadir [[Charles Richard Britten]]
* generalmajor [[Francis Gerrard Russell Brittorous]]
* generalporočnik [[Charles Noel Frank Broad]]
* [[Robert George Broadwood]]
* [[Isaac Brock]]
* [[Thomas Brodie]]
* [[Joseph Brome]]
* [[William Bromley-Davenport (1862–1949)|William Bromley-Davenport]]
* [[Robert Brooke-Popham]]
* general [[Reginald Alexander Dallas Brooks]]
* [[Chris Brown (častnik Britanske kopenske vojske)|Chris Brown]]
* [[George Brown (častnik Britanske kopenske vojske)|George Brown]]
* [[Edward Stevenson Browne]]
* brigadir [[Dominick Andrew Sidney Browne]]
* [[James Browne (častnik)|James Browne]]
* [[Montfort Browne]]
* [[Sam Browne]]
* [[Frederick Browning]]
* general [[Nevil Charles Dowell Brownjohn]]
* [[Charles Henry Brownlow]]
* [[Robert Brownrigg]]
* generalporočnik [[Wellesley Douglass Studholme Brownrigg]]
* [[Charles Granville Bruce]]
* brigadir [[David Adye Buchan]]
* brigadir [[Edgar James Bernard Buchanan]]
* brigadir [[Alick Drummond Buchanan-Smith Baron Balerno of Currie]]
* general [[Francis Robert Roy Bucher]]
* [[Gerard Bucknall]]
* generalmajor [[Denys Herbert Vincent Buckle]]
* generalporočnik [[Gerard Corfield Bucknall]]
* brigadir [[William Buffey]]
* [[Edward Bulfin]]
* generalmajor [[Colin Bullard]]
* generalmajor [[Charles David Bullen-Smith]]
* [[Redvers Buller]]
* brigadir [[Humpry Bullock]]
* Sir [[Henry Bunbury, 7th Baronet]]
* brigadir [[Noel Louis St Prierre Bunbury]]
* brigadir [[Frederick Whitmore Burch]]
* [[Edward Burgess (častnik Britanske kopenske vojske)|Edward Burgess]]
* brigadir [[Eric de Burgh]]
* [[John Burgoyne]]
* brigadir [[Edward Sebastian Burke-Gaffney]]
* [[Edwyn Sherard Burnaby]]
* [[Charles Burnett (častnik Britanske kopenske vojske)|Charles Burnett]]
* [[John Burnett-Stuart]]
* brigadir [[George Talbot Burney]]
* [[George Burns (častnik Britanske kopenske vojske)|George Burns]]
* brigadir [[Lionel Bryan Douglas Burns]]
* Sir [[Harry Burrard, 1st Baronet of Lymington]]
* [[Brocas Burrows]]
* [[George Burrows]]
* generalporočnik [[Montagu Brocas Burrows]]
* generalporočnik  Sir [[Edmund Burton]] &lt;ref&gt;[http://www.bcs.org/server.php?show=ConWebDoc.8854]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* brigadir [[Guy Wirral Springman Burton]]
* [[Ralph Burton]]
* [[Mervyn Butler (častnik Britanske kopenske vojske)|Mervyn Butler]]
* [[Richard Butler (častnik Britanske kopenske vojske)|Richard Butler]]
* [[William Francis Butler]]
* brigadir [[St John Dudley Buxton]]
* brigadir [[John Ford Bygott]]
* [[Julian Byng, 1st Viscount Byng of Vimy]]
* [[Charles Broke Vere]]

== C ==
* generalporočnik [[Charles Alexander Elliott Cadell]]
* generalmajor [[Philip Herbert Cadoux-Hudson]]
* [[William Martin Cafe]]
* brigadir [[Edward Roy Caffyn]]
* generalporočnik [[Colin Bishop Callander]]
* generalmajor [[Percy George Calvert-Jones]]
* brigadir [[Bruce Atta Campbell]]
* [[David Campbell (častnik Britanske kopenske vojske)|David Campbell]]
* [[John Charles Campbell]]
* [[John Vaughan Campbell]]
* [[William Pitcairn Campbell]]
* brigadir [[Donald Campion]]
* generalporočnik [[Ronald Herbert Candy]]
* [[John Capper]]
* [[Thompson Capper]]
* [[John Carnac]]
* [[Arthur Dalzell, 13th Earl of Carnwath]]
* [[John Owen Carpenter]]
* [[Laurence Carr]]
* generalporočnik [[Robert Harold Carrington]]
* [[Charles Frederick Carson]]
* [[George Carter-Campbell]]
* [[Adrian Carton de Wiart]]
* brigadir [[Richard Norton Cartwright]]
* generalmajor [[Rupert Tristram Oliver Cary]]
* generalmajor [[Francis Casement]]
* brigadir [[Reginald John Cash]]
* brigadir [[Edward Earnshaw Eden Cass]]
* [[James Cassels (častnik Britanske kopenske vojske)|James Cassels]]
* [[Robert Cassels]]
* [[Richard Lambart, 6th Earl of Cavan]]
* [[William Frederick Cavaye]]
* generalmajor [[William Cave-Brown]]
* [[William Orfeur Cavenagh]]
* [[Alfred Cavendish]]
* brigadir [[Ronald V. C. Cavendish]]
* generalmajor [[Walter Joseph Cawthorn]]
* brigadir [[Arnold de Lerisson Cazenove]]
* brigadir [[Cecil Arthur Harrop Chadwick]]
* brigadir [[Bernard Stanley Challen]]
* [[Crawford Chamberlain]]
* [[Neville Bowles Chamberlain]]
* [[George Nicolas Channer]]
* generalmajor [[Brian Herbert Chappel]]
* generalmajor [[Harold V.S. Charrington]]
* [[John Charteris]]
* generalmajor [[Geoffrey Cheetham]]
* [[Frederic Thesiger, 2nd Baron Chelmsford]]
* brigadir [[Hubert Layard Chesshyre]]
* brigadir [[Douglas Gordon Cheyne]]
* [[Philip Chetwode, 1st Baron Chetwode]]
* brigadir [[Raleigh Charles Joseph Chichester-Constable]]
* [[Wyndham Childs]]
* generalporočnik [[Maurice Somerville Chilton]]
* generalmajor [[Campbell Manning Christie]]
* general [[Alexander Frank Philip Christison, 4. baronet]]
* brigadir [[John Inglis Chrystall]]
* generalmajor [[John Bryan Churcher]]
* brigadir [[John Atherton Churchill]]
* [[Thomas Bell Lindsay Churchill]]
* generalmajor [[Reginald Blaxland Clarabut]]
* [[John George Walters Clark]]
* generalmajor [[Edward Montagu Campbell Clarke]]
* brigadir [[Edward Neville Clarke]]
* brigadir [[Frederick Arthur Stanley Clarke]]
* brigadir [[Terence Hugh Clarke]]
* [[Travers Clarke]]
* brigadir [[William Stanhope Clarke]]
* brigadir [[Philip Anthony Clauson]]
* generalmajor [[Edward Hadrill Clayton]]
* [[Gilbert Clayton]]
* brigadir [[Francis Charles Frederick Cleeve]]
* generalmajor [[Donald Clewer]]
* generalmajor Sir [[Henry Hugh Clifford]]
* brigadir [[Geoffrey Benedict Clifton-Brown]]
* [[Robert Clive, 1st Baron Clive]]
* [[Barry Close]]
* generalmajor [[Frederick Sherwood Clover]]
* generalmajor [[Norman Clowes]]
* generalmajor [[Walter Edmond Clutterbuck]]
* generalmajor [[Basil Aubrey Coad]]
* generalmajor [[Edwyn Harland Wolstenholme Cobb]]
* [[Alexander Cobbe]]
* generalmajor [[James Rupert Cochrane]]
* [[Alfred Codrington]]
* [[Clifford Coffin]]
* generalporočnik [[Cyril Frederick Charles Coleman]]
* general [[John Francis Stanhope Coleridge]]
* generalmajor [[Angus Lyell Collier]]
* generalmajor [[Wilfred d'Auvergne Collings]]
* generalmajor [[Edward Charles Colville]]
* brigadir [[Richard Beale Rous Colvin]]
* [[John Frederick Boyce Combe]]
* [[Walter Norris Congreve]]
* brigadir [[John James Pollock Conolly]]
* [[James Cooke-Collis]]
* brigadir [[Ralph Carson Cooney]]
* [[George Cooper (častnik Britanske kopenske vojske)|George Cooper]]
* [[John Cooper (častnik Britanske kopenske vojske)|John Cooper]]
* generalmajor [[Kenneth Christie Cooper]]
* [[Simon Cooper]]
* [[Eyre Coote (častnik Britanske kopenske vojske)]]
* [[Eyre Coote (častnik Britanske Indijske vojske)]]
* [[John Cope (častnik Britanske kopenske vojske)|John Cope]]
* [[Felix Alexander Vincent Copland-Griffiths]]
* [[Thomas William Corbett]]
* [[Patrick Cordingley]]
* brigadir [[Vivian Leslie de Cordova]]
* [[Roddy Cordy-Simpson]]
* [[Edmund Boyle, 8th Earl of Cork]]
* [[Charles Cornwallis|Charles Cornwallis, 1st Marquess Cornwallis]]
* [[Edward Cornwallis]]
* brigadir [[Reginald Arthur Corsan]]
* generalporočnik [[George Norton Cory]]
* brigadir [[Noel Robert Charles Cosby]]
* [[Edmund Costello]]
* generalmajor [[Eric Boyd Costin]]
* generalmajor [[Algeron Edward Cottam]]
* [[Arthur Cotton]]
* [[Sydney Cotton]]
* [[Willoughby Cotton]]
* [[Willoughby Cotton]]
* [[Gordon Covell]]
* [[David Tennant Cowan]]
* [[Samuel Cowan]]
* [[John Cowans]]
* [[Gary Coward]]
* generalmajor [[Ernest Marshall Cowell]]
* generalmajor [[John Guise Cowley]]
* [[Edgar William Cox]]
* [[Herbert Cox]]
* [[Percy Cox]]
* generalmajor [[Norman Annesley Coxwell-Rogers]]
* brigadir [[Hugh John Bernard Cracroft]]
* generalmajor [[Archibald Maxwell Craig]]
* [[James Henry Craig]]
* [[Charles Craufurd]]
* [[Robert Craufurd]]
* [[William Craven, 1st Earl of Craven (1770–1825)|William Craven, 1st Earl of Craven]]
* [[George Lindsay-Crawford, 22nd Earl of Crawford]]
* [[John Lindsay, 20th Earl of Crawford]]
* [[Kenneth Crawford]]
* [[O'Moore Creagh]]
* [[Michael O'Moore Creagh]]
* [[Timothy Creasey]]
* brigadir [[Wilson Theodore Oliver Crewdson]]
* [[John Crewe, 2nd Baron Crewe]]
* [[John Crocker]]
* brigadir [[Arthur Ainslie Crook]]
* [[Napier Crookenden]]
* brigadir [[Harold Powell Crosland]]
* brigadir [[Walter Hugh Crosland]]
* [[Tim Cross]]
* generalmajor [[Francis Lindisfarne Morley Crossman]]
* [[Joseph Crowdy]]
* generalmajor [[Brian Cuff]]
* brigadir [[Edward Revill Cullinan]]
* [[Alan Cunningham]]
* brigadir [[James Crossley Cunningham]]
* generalmajor [[Heerajee Jehangir Manockjee Cursetjee]]
* [[Edward Cust]]
* generalmajor [[Edward Cecil Neville Custance]]
* [[John Cutts, 1st Baron Cutts]]

== D ==
* [[Henry Trevor, 21st Baron Dacre]]
* [[George Charles D'Aguilar]]
* generalmajor [[Thomas Gerald Dalby]]
* [[George Ramsay, 9th Earl of Dalhousie]]
* generalmajor [[John Bernard Dalison]]
* Sir [[John Dalling, 1st Baronet]]
* Sir [[Hew Dalrymple, 1st Baronet, of High Mark]]
* [[William Dalrymple (častnik Britanske kopenske vojske)|William Dalrymple]]
* generalmajor [[Charles James George Dalton]]
* brigadir [[James Alfred Daniel]]
* [[Charles Daniell]]
* [[Richard Dannatt, Baron Dannatt|Richard Dannatt]]
* generalporočnik [[John Conyers D’Arcy]]
* [[Matthew Darby-Griffith]]
* [[Henry Darling]]
* [[Kenneth Darling]]
* [[Ralph Darling]]
* brigadir [[George Darwell]]
* generalmajor [[Basil Charles Davey]]
* Sir [[Henry Ferguson Davie, 1st Baronet]]
* [[Francis Davies (častnik Britanske kopenske vojske)|Francis Davies]]
* generalmajor [[Henry Lowrie Davies]]
* [[Peter R. Davies]]
* [[Richard Hutton Davies]]
* [[Henry d'Avigdor-Goldsmid]]
* [[James d'Avigdor-Goldsmid]]
* brigadir [[Cyril Elliott Davis]]
* [[Gronow Davis]]
* brigadir [[George Mark Davy]]
* generalmajor [[David Dawnay]]
* [[Guy Dawnay (častnik Britanske kopenske vojske)|Guy Dawnay]]
* generalmajor [[Arthur Peel Dawson]]
* [[Bertrand Dawson, 1st Viscount Dawson of Penn]]
* [[Douglas Dawson]]
* [[Vesey John Dawson]]
* Sir [[Henry Percival de Bathe, 4th Baronet]]
* [[Thomas de Courcy Hamilton]]
* [[Freddie de Guingand]]
* [[Oliver De Lancey mlajši]]
* [[Oliver De Lancey starejši]]
* [[Beauvoir De Lisle]]
* [[Dudley FitzGerald-de Ros, 24th Baron de Ros]]
* [[Anthony Deane-Drummond]]
* [[Wyndham Deedes]]
* [[Rohan Delacombe]]
* [[Walter Sinclair Delamain]]
* [[Cedric Delves]]
* [[Miles Dempsey]]
* generalmajor [[Roland Dening]]
* [[Thomas Dennehy]]
* generalporočnik [[Reginald Francis Stewart Denning]]
* generalmajor [[Meade Edward Dennis]]
* generalmajor [[James Guy Denniston]]
* generalmajor [[Lancelot Ernest Dennys]]
* generalmajor [[George Osborne De Renzy Channer]]
* [[Cyril Deverell]]
* [[Jack Deverell]]
* [[Robert Henry Dick]]
* [[Alexander Dickson (častnik Britanske kopenske vojske)|Alexander Dickson]]
* [[Collingwood Dickson]]
* generalmajor [[Douglas Povah Dickinson]]
* [[Edward Thompson Dickson]]
* [[Jeremiah Dickson]]
* [[John Dill]]
* brigadir [[Charles Michael Dillwyn-Venables-LLewelyn]]
* [[Harry Kenneth Dimoline]]
* [[William Alfred Dimoline]]
* generalmajor [[William Elliot Randal Dimond]]
* [[Alexander Dirom]]
* [[Matthew Charles Dixon]]
* generalporočnik [[William George Sheddon Dobbie]]
* [[Charles Macpherson Dobell]]
* [[George Don (častnik Britanske kopenske vojske)|George Don]]
* brigadir [[Charles Donald]]
* [[Hay Frederick Donaldson]]
* [[Rufane Shaw Donkin]]
* [[John Hely-Hutchinson, 2nd Earl of Donoughmore]]
* [[Guy Carleton|Guy Carleton, 1st Baron Dorchester]]
* generalmajor [[Eric Edward Dorman-Smith]]
* Sir [[Kenneth Douglas, 1st Baronet]]
* [[Charles W. H. Douglas|Charles Douglas]]
* [[Henry Edward Manning Douglas]]
* [[Howard Douglas]]
* generalmajor [[Arthur Julian Hadfield Dove]]
* generalporočnik [[Arthur Arnold Bullick Dowler]]
* generalporočnik [[Ernest Edward Down]]
* [[Hugh Dawnay, 8th Viscount Downe]]
* brigadir [[Richard Dawney Viscount Downe]]
* [[Charles Hastings Doyle]]
* brigadir [[Guy Percy Lumsdon Drake-Brockman]]
* [[William Draper (častnik Britanske kopenske vojske)|William Draper]]
* brigadir [[Cecil Francis Drew]]
* [[Christopher Drewry]]
* [[Gordon Drummond]]
* [[Drury Curzon Drury-Lowe]]
* [[John Philip Du Cane]]
* brigadir [[Cyril Collier Duchesné]]
* generalporočnik [[Alan Colquhoun Duff]]  (1895–1973)
* [[Alexander Duff (častnik Britanske kopenske vojske)|Alexander Duff]]
*  [[Alexander Gordon Duff]]
* [[Beauchamp Duff]]
* [[Winston Dugan, 1st Baron Dugan of Victoria]]
* [[David Robertson Duguid]]
* brigadir [[Cecil Leonard Basil Duke]]
* [[Herbert Cecil Duncan]]
* Sir [[David Dundas, 1st Baronet]]
* [[Francis Dundas]]
* [[John Graham, 1st Viscount of Dundee]]
* [[Douglas Cochrane, 12th Earl of Dundonald]]
* generalmajor [[Charles Anderson Lane Dunphie]]
* [[Lionel Dunsterville]]
* [[Alan Algeron Marion Durand]]
* [[Henry Marion Durand]]
* [[James Durand (častnik Britanske kopenske vojske)|James Durand]]
* [[Benjamin d'Urban]]
* generalporočnik [[Cyril Maton Periam Durnford]]
* [[Elias Walker Durnford]]
* generalmajor [[Godfrey Maxwell Dyer]]
* [[Reginald Dyer]]
* [[Vivian Dykes]]

== E ==
* brigadir [[Eric Greville Earle]]
* [[Ralph Eastwood]]
* [[James Edward Edmonds]]
* [[James Bevan Edwards]]
* [[Francis Howard, 1st Earl of Effingham]]
* [[Thomas Howard, 2nd Earl of Effingham]]
* [[Charles Egerton]]
* [[Archibald Montgomerie, 11th Earl of Eglinton]]
* [[Edmond Elles]]
* [[Hugh Elles]]
* [[John Elley]]
* [[Charles Ellice]]
* [[Edward Leonard Ellington]]
* [[Christopher Elliot]]
* [[Granville Elliott]]
* [[Roger Elliott]]
* Sir [[Howard Elphinstone, 1st Baronet]]
* [[Howard Craufurd Elphinstone]]
* [[William George Keith Elphinstone]]
* [[Poole England (častnik Britanske kopenske vojske)|Poole England]]
* [[Thomas Erle]]
* [[Charles Hay, 20th Earl of Erroll]]
* [[George Erskine]]
* Sir [[William Erskine, 1st Baronet]]
* Sir [[William Erskine, 2nd Baronet]]
* [[Vernon Erskine-Crum]]
* [[Basil Eugster]]
* [[De Lacy Evans]]
* [[Geoffrey Charles Evans]]
* [[Lewis Pugh Evans]]
* [[Thomas Evans (častnik Britanske kopenske vojske)|Thomas Evans]]
* [[William Evans (častnik Britanske kopenske vojske)|William Evans]]
* generalmajor [[Arthur Charles Tarver Evanson]]
* brigadir [[Arthur Malcolm Trustram Eve]]
* [[William Evelyn (častnik Britanske kopenske vojske)|William Evelyn]]
* [[James Everard]]
* [[John Fullerton Evetts]]
* [[Spencer Ewart]]

== F ==
* generalmajor [[Cecil Benfield Fairbanks]]
* brigadir [[Thomas Fairfax-Ross]]
* [[Henry Fane (častnik Britanske kopenske vojske)|Henry Fane]]
* [[Edmund Fanning (kolonialni administrator)|Edmund Fanning]]
* generalmajor [[George Drew Fanshaw]]
* generalmajor [[Evelyn Dalrymple Fanshawe]]
* generalmajor [[Eric Victor Howard Fairtlough]]
* brigadir [[Richard Hugh Farren]]
* [[Martin Farndale]]
* [[Andrew Farquhar]]
* [[Anthony Farrar-Hockley]]
* [[Dair Farrar-Hockley]]
* [[Arthur Evelyn Farwell]]
* [[William Fawcett (častnik Britanske kopenske vojske)|William Fawcett]]
* brigadir [[Cecil John Fearfield]]
* generalmajor [[Randle Guy Feilden]]
* [[William Feilding (častnik Britanske kopenske vojske)|William Feilding]]
* brigadir [[Reginald William Lyon Fellows]]
* Sir [[Charles Fergusson, 7. baronet]]
* [[James Fergusson (častnik Britanske kopenske vojske)|James Fergusson]]
* [[Francis Festing]]
* brigadir [[David Fettes]]
* brigadir [[Leonard Frank Field]]
* generalmajor [[Lionel Hugh Knightley Finch]]
* [[Andrew Figgures]]
* generalporočnik [[George William Marshall Findley]]
* brigadir [[Alexander Montague Finlayson]]
* brigadir [[John Alexander Finlay]]
* general [[Henry Finnis]]
* generalmajor [[Charles Morgan Finny]]
* generalmajor [[Cecil Llewellyn Firbank]]
* generalmajor [[Charles Edward Anson Firth]]
* generalmajor [[Arthur Francis Fisher]]
* [[Bertie Fisher]]
* [[Lord Michael Fitzalan-Howard]]
* [[Charles FitzClarence]]
* general [[Robert George Victor FitzGeorge-Balfour]]
* generalmajor [[Gerald Michael Fitzgerald]]
* generalmajor [[Edward Herbert Fitzherbert]]
* [[Desmond Fitzpatrick]]
* [[Richard FitzPatrick]]
* [[Lord Charles FitzRoy (častnik Britanske kopenske vojske)|Lord Charles FitzRoy]]
* Sir [[Frederick Fitzwygram, 4th Baronet]]
* generalmajor [[Courtney William Fladgate]]
* brigadir [[Edwin William Conquest Flavell]]
* generalmajor Sir [[Henry Robert Kincaid Floyd, 5. baronet]]
* Sir [[John Floyd, 1st Baronet]]
* generalporočnik [[Arthur Nugent Floyer-Acland]]
* [[Stafford Floyer-Acland]]
* [[John Paul Foley]]
* [[Henry Robert Bowreman Foote]]
* [[John Forbes (častnik Britanske kopenske vojske)|John Forbes]]
* [[Robert Ford (častnik Britanske kopenske vojske)|Robert Ford]]
* brigadir [[James Francis Robert Forman]]
* brigadir [[Myles Landseer Formby]]
* generalporočnik [[Alfred Leonard Forster]]
* generalmajor [[Victor Morven Fortune]]
* brigadir [[John Galway Foster]]
* [[George Henry Fowke]]
* [[Charles Christopher Fowkes]]
* generalmajor [[William Augustus Fitzgerald Lane Fox-Pitt]]
* generalporočnik [[Harold Edmund Franklyn]]
* [[William Archibald Kenneth Fraser]]
* generalmajor [[Rowan Arthur Bayfield Freeland]]
* generalmajor [[Harold Augustus Freeman-Attwood]]
* brigadir [[John Linaeus French]]
* brigadir [[Jasper Gray Frere]]
* generalporočnik [[Bernard Cyril Freyberg]]
* generalmajor [[Arthur Leslie Irvine Friend]]
* brigadir [[John Cameron Friedberger]]
* brigadir [[Eric Herbert Cokayne Frith]]
* brigadir [[John Harold Frowen]]
* generalmajor [[Charles St Quentin Outen Fullbrook-Leggatt]]
* brigadir [[John Parke Fullerton]]
* brigadir [[Dennis Walter Furlong]]
* [[William Furse]]
* [[Albert Fytche]]

== G ==
* [[Henry Gage, 3rd Viscount Gage]]
* [[Thomas Gage]]
* general [[Charles Henry Gairdner]]
* [[Richard Nelson Gale]]
* [[Alexander Galloway]]
* [[Henri de Massue, Earl of Galway]]
* generalporočnik [[James Andrew Hharcourt Gammell]]
* brigadir [[Harold Phelps Gardham]]
* brigadir [[Richard Gardiner]]
* brigadir [[Hugh Wilfrid John Cairns Viscount Garmoyle]]
* [[George Garth]]
* [[Thomas Garth (general)|Thomas Garth]]
* generalmajor [[Gerald Ion Gartland]]
* [[John Garvock]]
* generalmajor [[Julian Alvery Gascoigne]]
* [[William Julius Gascoigne]]
* [[Isaac Gascoyne]]
* [[Alfred Gaselee]]
* generalmajor [[Herbert Stuart Gaskell]]
* [[William Forbes Gatacre]]
* [[John Francis Gathorne-Hardy]]
* generalmajor [[Alexander Hugh Gatehouse]]
* generalmajor [[Kenneth Francis Drake Gattie]]
* brigadir [[Charles de Lisle Gaussen]]
* generalmajor [[John Bernard Gawthorpe]]
* brigadir [[Clifford Henry Geake]]
* brigadir [[Harry Taylor Genet]]
* brigadir [[Ernest Cyril Gepp]]
* [[Alexander Gibb]]
* [[John Gibbon (častnik Britanske kopenske vojske)|John Gibbon]]
* general [[George James Giffard]]
* [[Glyn Gilbert]]
* [[Peter Gilchrist (častnik Britanske kopenske vojske)|Peter Gilchrist]]
* brigadir [[Albert Gillibrand]]
* [[Webb Gillman]]
* brigadir [[Horace James Gilman]]
* Sir [[Robert Gilmour, 1st Baronet]]
* brigadir [[Alistair Gilroy]]
* brigadir [[Thomas Frederick Given]]
* [[Henry Gladwin]]
* [[Duncan John Glasfurd]]
* [[Lord Edward Gleichen]]
* brigadir [[Edward Aubrey Glennie]]
* [[James Murray, 1st Baron Glenlyon]]
* [[James Glover (častnik Britanske kopenske vojske)|James Glover]]
* generalmajor [[Robert C.A. Glunicke]]
* [[John Plumptre Carr Glyn]]
* generalporočnik [[Eric Norman Goddard]]
* [[Alexander Godley]]
* general [[Alfred Reade Godwin-Austin]]
* brigadir [[Richard Marie Joachim Goldie]]
* brigadir [[Harry Golding]]
* [[Frederic John Goldsmid]]
* generalmajor [[Robert Burrell Frederick Kinglake Goldsmith]]
* [[Walter Tuckfield Goldsworthy]]
* Sir [[William Gooch, 1st Baronet]]
* general [[Richard Wakefield Goodbody]]
* [[Charles Augustus Goodfellow]]
* generalmajor [[Howard Courtney Goodfellow]]
* [[Gerald Goodlake]]
* [[Richard Elton Goodwin]]
* Sir [[James Gordon, 1st Baronet]]
* [[George Gordon, 5th Duke of Gordon]]
* [[Joseph Maria Gordon]]
* [[Lord Adam Gordon (častnik Britanske kopenske vojske)|Lord Adam Gordon]]
* [[William Gordon (častnik Britanske kopenske vojske)|William Gordon]]
* [[Robert Gordon-Finlayson]]
* [[George Gordon-Lennox]]
* [[Charles Stephen Gore]]
* [[G. F. Gorringe]]
* generalmajor [[Arthur Alec Goschen]]
* [[William Gott]]
* brigadir [[Christopher Hugh Gotto]]
* [[Charles John Stanley Gough]]
* [[Hubert Gough]]
* [[Hugh Henry Gough]]
* [[John Gough (VC)|John Gough]]
* generalmajor [[Edward Henry Goulburn]]
* brigadir [[Claud Goulder]]
* [[Kenneth Ian Gourlay]]
* [[Michael Gow (častnik Britanske kopenske vojske)|Michael Gow]]
* [[Alexander Hore-Ruthven, 1st Earl of Gowrie]]
* [[Douglas Gracey]]
* [[David Graeme]]
* [[Douglas Alexander Graham]]
* [[Gerald Graham]]
* brigadir [[Thomas Grainger-Stewart]]
* [[John Manners, Marquess of Granby]]
* generalmajor [[Laurence Douglas Grand]]
* [[Charles John Cecil Grant]]
* [[James Grant (častnik Britanske kopenske vojske)]]
* [[James Grant (Waterloo)]]
* [[James Hope Grant]]
* [[Scott Grant]]
* [[Timothy Granville-Chapman]]
* [[Arthur Edward Grassett]]
* [[Michael Gray (častnik Britanske kopenske vojske)|Michael Gray]]
* brigadir [[Tom Neville Grazebrook]]
* brigadir [[Walter Douglas Campbell Greenacre]]
* brigadir [[Hector Robert Hume Greenfield]]
* brigadir [[Cyrus Greenslade]]
* brigadir [[Harold Gustave Francis Greenwood]]
* [[Stuart Greeves]]
* [[Guy Gregson]]
* generalmajor [[Philip Gregson-Ellis]]
* brigadir [[John Percival Sellon Greig]]
* [[Charles Grey (častnik Britanske kopenske vojske)|Charles Grey]]
* [[Charles Grey]]
* [[James Grierson]]
* generalmajor [[John Arnold Atkinson Griffin]]
* generalmajor [[Eric Llewellyn Griffith-Williams]]
* [[Charles Griffiths (častnik Britanske kopenske vojske)|Charles Griffiths]]
* generalmajor [[Gordon Edward Grimsdale]]
* brigadir [[Edward Johns Grinling]]
* [[George Grogan]]
* [[Francis Grose (častnik Britanske kopenske vojske)|Francis Grose]]
* generalporočnik [[Maurice Fitzgibbon Grove-White]]
* [[Colin Gubbins]]
* brigadir [[Ernest Adolphus Leopold Gueterbock]]
* [[Gordon Guggisberg]]
* generalmajor [[Francis Wilfred de Guingand]]
* [[John Christopher Guise]]
* generalmajor [[Edward Temple Leigh Gurdon]]
* generalmajor [[Russell Gurney]]
* [[Charles Guthrie, Baron Guthrie of Craigiebank]]
* [[Roland Guy]]
* [[Willoughby Gwatkin]]
* [[Llewellyn Henry Gwynne]]

== H ==
* general [[John Winthrop Hackett]]
* [[Charles Hadden]]
* [[Frederick Edward Hadow]]
* general [[Arthur Brodie Haig]]
* [[Douglas Haig|Douglas Haig, 1st Earl Haig]]
* brigadir [[John Malcolm Hailey]]
* general [[Robert Hadden Haining]]
* [[Edmund Hakewill-Smith]]
* [[Richard Haking]]
* [[James Aylmer Lowthorpe Haldane]]
* [[Frederick Haldimand]]
* [[William Halifax]]
* [[Colin Halkett]]
* [[Hugh Halkett]]
* generalmajor [[Henry Ronald Hall]]
* [[Edward Victor Hallinan]]
* generalmajor [[John Gregson Halsted]]
* [[Richard Hebden O'Grady Haly]]
* [[William O'Grady Haly]]
* [[Bruce Hamilton (častnik Britanske kopenske vojske)|Bruce Hamilton]]
* [[Hubert Hamilton]]
* [[Ian Standish Monteith Hamilton]]
* [[James Inglis Hamilton]]
* Sir [[John Hamilton, 1st Baronet, of Woodbrook]]
* [[Alexander Hamilton-Gordon (general Britanske kopenske vojske)|Alexander Hamilton-Gordon]]
* [[Alexander Hamilton-Gordon (generalporočnik Britanske kopenske vojske)|Alexander Hamilton-Gordon]]
* [[Edward Bruce Hamley]]
* generalmajor [[Arthur Verney Hammond]]
* [[Thomas Brand, 3rd Viscount Hampden]]
* [[John Hanbury-Williams]]
* generalporočnik [[James Bennett Hance]]
* brigadir [[James Bryan George Baronet Hennessy of Windelsham]]
* brigadir [[William Horatio Happell]]
* [[John Harding, 1st Baron Harding of Petherton]]
* [[Francis Pym Harding]]
* [[Arthur Edward Hardinge]]
* general [[Campbell Richard Hardy]]
* generalmajor [[James Francis Hare]]
* [[William Hargrave]]
* brigadir [[Kenneth Hargraves]]
* [[Charles Harington Harington]]
* [[Charles Henry Pepys Harington]]
* brigadir [[Arthur William Allen Harker]]
* [[Alexander Harley]]
* [[Jack Harman]]
* [[George Montague Harper]]
* [[Charles Stanhope, 3rd Earl of Harrington]]
* [[William Stanhope, 2nd Earl of Harrington]]
* brigadir [[Charles Edwin Laurence Harris]]
* generalporočnik [[Frederick Harris]]
* [[George Harris, 1st Baron Harris]]
* [[Ian Harris (častnik Britanske kopenske vojske)|Ian Harris]]
* brigadir [[Lawrence Anstie Harris]]
* [[William Harris, 2nd Baron Harris]]
* generalmajor [[Desmond Harrison]]
* generalmajor [[Eric George William Wade Harrison]]
* generalmajor [[James Murray Robert Harrison]]
* brigadir [[Thomas Carleton Harrison]]
* [[Reginald Clare Hart]]
* generalmajor [[James Francis Harter]]
* generalmajor [[William Clavering Hartgill]]
* general [[Alan Fleming Hartley]]
* generalmajor [[John Redmond Hartwell]]
* [[Arthur Henry Seton Hart-Synnot]]
* generalmajor [[Charles Offley Harvey]]
* [[Edward Harvey (častnik Britanske kopenske vojske)|Edward Harvey]]
* generalmajor [[George Alfred Duncan Harvey]]
* [[John Harvey (guverner)|John Harvey]]
* brigadir [[George Steven Harvie-Watt]]
* generalmajor [[William Freke Hasted]]
* Sir [[Charles Hastings, 1st Baronet]]
* generalmajor [[George Seton Hatton]]
* brigadir [[David Harvey Haugh]]
* generalmajor [[James William Norris Haugh]]
* generalmajor [[Henry Lawrence Haugton]]
* Sir [[Henry Havelock-Allan, 1st Baronet]]
* [[Henry Havelock]]
* brigadir [[Charles George Hawes]]
* generalmajor [[Leonard Arthur Hawes]]
* generalporočnik [[John Ledlie Inglis Hawkesworth]]
* generalmajor [[Edward Brian Barkley Hawkins]]
* generalmajor [[George Ledsam Seymor Hawkins]]
* brigadir [[Victor Francis Staples Hawkins]]
* [[Henry Hawley]]
* generalmajor [[Douglas Cyril Hawthorn]]
* generalmajor [[Arthur Kenneth Hay]]
* [[John Hay (častnik Škotske vojske)|Lord John Hay]]
* generalporočnik [[Robert Hay]]
* [[Mian Hayaud Din]]
* generalmajor [[Cecil William Haydon]]
* generalmajor [[Joseph Charles Haydon]]
* generalmajor [[Eric Charles Hayes]]
* generalmajor [[Hayman John Hayman-Joyce]]
* [[Robert Hayman-Joyce]]
* brigadir [[Antony Henry Head]] (1906–1983)
* brigadir [[George Frederick Heaney]]
* [[Lewis Heath]]
* [[George Augustus Eliott, 1st Baron Heathfield]]
* brigadir [[Algernon George William Heber-Percy]]
* [[Killingworth Michael Fentham Hedges]]
* generalmajor [[Robert Cecil Osborne Hedley]]
* generalmajor [[Alfred Francis Hely]]
* generalmajor [[William Edward Gordon Hemming]]
* [[David Henderson (častnik Britanske kopenske vojske)|David Henderson]]
* [[William Heneker]]
* brigadir [[Robert Alexander Hepple]]
* brigadir [[Sidney Milverton Hepworth]]
* [[Arthur James Herbert]]
* brigadir [[Charles Edward Mercer Herbert]]
* generalporočnik [[Edwin Otway Herbert]]
* [[Percy Egerton Herbert]]
* brigadir [[Robert Charles Herron]]
* generalmajor [[Cecil Albert Heydeman]]
* generalmajor [[Reginald Kingscote Hewer]]
* general [[Reginald Hackett Hewetson]]
* Sir [[George Hewett, 1st Baronet]]
* brigadir [[Charles Caulfield Hewitt]]
* generalmajor [[George Douglas Gordon Dufferin Heyman]]
* [[Thomas George Gordon Heywood]]
* generalmajor [[Hugh Brownlow Hibbert]]
* generalmajor [[Lancelot Daryl Hickes]]
* [[William Bernard Hickie]]
* brigadir [[Philip Hugh Whitby Hicks]]
* [[George Higginson]]
* generalmajor [[Harold John Crossley Hildreth]]
* brigadir [[Reginald John Thoroton Hildyard]]
* [[John Hill]]
* [[Rowland Hill, 1st Viscount Hill]]
* brigadir [[James Hills]]
* brigadir [[John William Hinchcliffe]]
* generalmajor [[Neville Godfray Hind]]
* brigadir [[Geoffrey Bernard Sylvester Hindley]]
* generalmajor [[Charles Ernest Rickards Hirsch]]
* brigadir [[John Anthony Edwards Hirst]]
* Sir [[Thomas Hislop, 1st Baronet]]
* generalmajor [[Lionel Lennard Hoare]]
* brigadir [[James Wilfred Lang Stanley Hobart]]
* generalmajor [[Percy Cleghorn Stanley Hobart]]
* [[Michael Hobbs]]
* [[Edward Hodge]]
* generalmajor [[Gordon West Hodgen]]
* generalmajor [[Douglas McArthur Hogg]]
* brigadir [[Oliver Frederick Gillian Hogg]]
* brigadir [[John Harold Hogshaw]]
* [[Daniel Hoghton]]
* generalmajor [[William Corson Holden]]
* [[Arthur Holland (britanski politik)|Arthur Holland]]
* brigadir [[Edward Milner Holland]]
* generalmajor [[John Charles Francis Holland]]
* general [[Leslie Chasemore Hollis]]
* [[Spencer Edmund Hollond]]
* [[Henry Holmes (častnik Britanske kopenske vojske)|Henry Holmes]]
* generalmajor [[Leonard Geoffrey Holmes]]
* generalmajor [[Noel Galway Holmes]]
* generalporočnik [[William George Holmes]]
* brigadir [[Rubert Edward Holmes a Court]]
* brigadir [[Kenneth Archibald Holmes-Tarn]]
* generalmajor [[Arthur Wilmot Wadeson Holworthy]]
* generalmajor [[Herbert Ralph Hone]]
* generalporočnik [[Alexander Hood]]
* generalmajor [[St. John Cutler Hooley]]
* [[John Hope, 4th Earl of Hopetoun]]
* generalmajor [[George Frederick Hopkinson]]
* brigadir [[Henry Somerset Parnell Hopkinson]]
* [[Peregrine Hopson]]
* brigadir [[Harry Ewart Hopthrow]]
* brigadir [[John Adam Hopwood]]
* brigadir [[Alan Hugh Hornby]]
* generalmajor [[Gerald Rom Warlters Horne]]
* [[Henry Horne, 1st Baron Horne]]
* [[Brian Horrocks]]
* brigadir [[Herbert Eric Horsfield]]
* [[William Horwood (policijski komisar)|William Horwood]]
* [[Frederick Elliot Hotblack]]
* brigadir [[Martin Hotine]]
* [[Beaumont Hotham, 3rd Baron Hotham]]
* [[Nick Houghton]]
* [[David House]]
* generalmajor [[Harold Arthur Hounsell]]
* Sir [[William Houston, 1st Baronet]]
* [[Charles Howard (častnik Britanske kopenske vojske)|Charles Howard]]
* [[Francis Howard (častnik Britanske kopenske vojske)|Francis Howard]]
* [[Patrick Howard-Dobson]]
* generalmajor [[Leonard Hamilton Howard-Jones]]
* generalmajor [[Richard Granville Hylton Howard-Vyse]]
* [[John Cradock, 1st Baron Howden]]
* [[Emanuel Scrope Howe]]
* [[George Howe, 3rd Viscount Howe]]
* [[Richard Curzon-Howe, 3rd Earl Howe]]
* brigadir [[William Tuxford Howe]]
* [[William Howe|William Howe, 5th Viscount Howe]]
* generalmajor [[Frederick Gwynne Howell]]
* brigadir [[Bernard Howlett]]
* [[Geoffrey Howlett]]
* brigadir [[Ross Cosens Howman]]
* generalmajor [[John Patrick Huban]]
* generalmajor [[Hubert Jervoise Huddleston]]
* generalmajor [[Charles Edward Hudson]]
*[[Amyatt Hull|Charles Patrick Amyatt Hull, KCB]]
* [[Richard Hull]]
* generalmajor [[William Harrington Hulton-Harrop]]
* [[Peter Hunt (častnik Britanske kopenske vojske)|Peter Hunt]]
* brigadir [[Thomas Cecil Hunt]]
* generalmajor [[Alan Hunter (general)|Alan Hunter]]
* [[Archibald Hunter]]
* [[Martin Hunter (častnik Britanske kopenske vojske)|Martin Hunter]]
* [[Peter Hunter]]
* [[Robert Hunter (guverner)|Robert Hunter]]
* [[Aylmer Hunter-Weston]]
* general [[Thomas Lionel Hunton]]
* [[John Huske]]
* generalporočnik [[Balfour Oliphant Hutchison]]
* [[Robert Hutchison, 1st Baron Hutchison of Montrose]]
* [[Edward Hutton (častnik Britanske kopenske vojske)|Edward Hutton]]
* [[Thomas Jacomb Hutton]]
* [[Charles Huxtable (častnik Britanske kopenske vojske)|Charles Huxtable]]
* generalporočnik [[Frederick Gordon Hyland]]
* brigadir [[William Henry Hynes]]

== I ==
*[[William Inglis]]
* [[James John McLeod Innes]]
* [[Alistair Irwin]]
* [[James Murray Irwin]] DMS
* [[John Irwin (častnik Britanske kopenske vojske)|John Irwin]]
* general [[Hastings Ismay, 1st Baron Ismay|Hastings Lionel Baron Ismay of Wormington]] (1887–1965)
*[[Adrian Beare Incledon-Webber]] GOC Infantry Brigade&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Charles St Maur Ingham]] CRA&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[John Darnley Ingles]] GOC Infantry Brigade&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Edward Charles Ingouville-Williams]]	GOC Infantry Division&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[William Edmund Ironside]] GOC Infantry Brigade&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Alfred Ernest Irvine]] GOC Infantry Brigade&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Godfrey George Howy Irving]]	GOC Infantry Brigade&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[Cecil Edward Ronald Ince]] (1897–1988)&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Frederick Reed Inglis]] (1896- )&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[George Henry Inglis]] (1902–1979)&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor Sir [[John Drummond Inglis]] (1895–1965)&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[John Innes (brigadir)|John Innes]] (1907- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Roland Debenham Inskip]] (1885–1971) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalporočnik [[Noel Irwin|Noel Mackintosh Stuart Irwin]] (1892–1972)&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Stephen Fenemore Irwin]] (1895–1964) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Thomas Ivor-Moore]] (1897–1946)&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;

==J==
* [[Archibald Jack]]
* [[James Lochhead Jack]]
* [[Arnold Jackson]]
* [[Henry Jackson (častnik Britanske kopenske vojske)|Henry Jackson]]
* [[Mike Jackson]]
* [[Richard Downes Jackson]]
* [[William Jackson (častnik Britanske kopenske vojske)|William Jackson]]
* [[Claud Jacob]]
* [[Ian Jacob]]
* [[Henry James (general)|Henry James]]
* [[Millis Jefferis]]
* [[George Jeffreys, 1st Baron Jeffreys (II)|George Jeffreys, 1st Baron Jeffreys]]
* [[David Jenkins (častnik Britanske kopenske vojske)|David Jenkins]]
* [[Charles Ian Jerrard]]
* [[Henry Edward Jerome]]
* [[William Jervois]]
* [[Dudley Graham Johnson]]
* [[Garry Johnson]]
* [[Francis Earl Johnston]]
* [[Maurice Robert Johnston]]
* [[Alan Jolly]]
* [[Edward Jones (častnik Britanske kopenske vojske)|Edward Jones]]
* [[Roderick Idrisyn Jones]]
* [[John Thomas Jones]]
* [[Love Jones-Parry (general)|Love Jones-Parry]]
* [[David Judd]]

== K ==
* [[Henry Karslake]]
* [[Katharine, Duchess of Kent]]
* [[Richard Kane]]
* [[John Keane, 1st Baron Keane]]
* generalporočnik Sir [[John Manley Arbuthnot Keane]]
* [[Henry Sheehy Keating]]
* [[Richard Harte Keatinge]]
* brigadir [[Cleveland Mervyn Keble]]
* general [[Charles Frederic Keightley]]
* [[Robert Kekewich]]
* [[Vernon Kell]]
* brigadir [[Robert Harold Alexander Kellie]]
* [[Thomas Kelly-Kenny]]
* brigadir [[Hugh Ainsworth Kelsall]]
* [[George Kemball]]
* generalmajor [[Geoffrey Chicheley Kemp]]
* [[James Kempt]]
* brigadir [[Arthur George Kenchington]]
* generalmajor [[Douglas Anthony Kendrew]]
* [[Paul Aloysius Kenna]]
* [[Brian Kenny (častnik Britanske kopenske vojske)|Brian Kenny]]
* [[William Keppel (guverner)]]
* [[William Keppel (častnik Britanske kopenske vojske)]]
* generalmajor [[Harold Reginald Kerr]]
* Sir [[Edward Kerrison, 1st Baronet]]
* brigadir [[William Johnston Keswick]]
* brigadir [[Edward Rigby Kewley]]
* [[Berthold Wells Key]]
* [[Iftikhar Khan]]
* [[Muhammad Anwar Khan]]
* [[Muhammed Akbar Khan]]
* [[Muhammed Zafar Khan]]
* [[Francis Needham, 1st Earl of Kilmorey]]
* [[Brian Kimmins]]
* brigadir [[Hugh Kenyon Molesworth Baron Kindersley of West Hoathly]]
* generalporočnik [[Charles John Stuart King]]
* [[Frank King (častnik Britanske kopenske vojske)|Frank King]]
* [[Evelyn Pierrepont, 2nd Duke of Kingston-upon-Hull]]
* brigadir [[James Joseph Kingstone]]
* generalmajor [[Stanley Woodburn Kirby]]
* general [[Walter Mervyn St. George Kirke]]
* [[Lamont Kirkland]]
* [[Sidney Kirkman]]
* [[George Macaulay Kirkpatrick]]
* brigadir [[Philip Kirkup]]
* brigadir [[Frederick Hermann Kisch]]
* [[John Kiszely]]
* [[Walter Kitchener]]
* [[Frank Kitson]]
* brigadir [[Gordon Sherwin Knight]]
* [[William Thomas Knollys]]
* brigadir [[Arthur John Knott]]
* brigadir [[Cyril Knowles]]
* [[Alfred Knox]]
* [[Charles Edmond Knox]]
* brigadir [[Fergus Y. Carson Knox]]
* [[Harry Knox]]
* brigadir [[Hubert Stanley Kreyer]]

== L ==

* [[Gerard Lake, 1st Viscount Lake]]
* [[Percy Lake]]
* [[Graeme Lamb]]
* [[John Lambert (častnik Britanske kopenske vojske)|John Lambert]]
* generalmajor [[William Harold Lambert]]
* [[John Lambton]]
* [[George Lammie]]
* generalmajor [[Charles Robert Wharram Lamplough]]
* generalmajor [[Stephen Lamplugh]]
* [[Robert Philip Lancaster-Ranking]]
* [[Herman Landon]]
* brigadir [[William Grant Lang-Anderson]]
* [[Algernon Philip Yorke Langhorne]]
* [[Harold Stephen Langhorne]]
* brigadir [[Eric Wilfred Langlands]]
* brigadir [[Charles Ardagh Langley]]
* general [[Gerald William Lathbury]]
* generalmajor [[John Cecil Latter]]
* generalmajor [[Percy Robert Laurie]]
* [[Robert Law]]
* [[Sydney Turing Barlow Lawford]]
* [[Charles Lawrence (častnik Britanske kopenske vojske)|Charles Lawrence]]
* [[George St Patrick Lawrence]]
* [[Henry Merrick Lawson]]
* brigadir [[Edward F. Lawson]]
* [[Richard Lawson (častnik Britanske kopenske vojske)|Richard Lawson]]
* [[Robert Laycock]]
* generalmajor [[Roland Le Fanu]]
* [[Roger Eustace Le Fleming]]
* [[John Le Marchant (konjenik)|John Le Marchant]]
* [[Alexander Leith Hay]]
* generalmajor [[Maurice Lea-Cox]]
* [[John Le Marchant (kolonialni administrator)|John Le Marchant]]
* [[Edward Pemberton Leach]]
* [[Henry Leach (častnik Britanske kopenske vojske)|Henry Leach]]
* [[David Leakey]]
* brigadir [[Duncan Alexander Learmont]]
* [[John Learmont]]
* [[Henry Leask]]
* generalmajor [[John Emund Leech-Porter]]
* brigadir [[Patrick Stephen Leeper]]
* generalporočnik [[Oliver Leese]]
* [[William Knox Leet]]
* [[John Henry Lefroy]]
* [[William Boog Leishman]]
* [[James Leith (častnik Britanske kopenske vojske)|James Leith]]
* generalmajor [[Francis St. David Benwell Lejeune]]
* [[Peter Leng]]
* [[Lord George Lennox]]
* [[Wilbraham Lennox]]
* [[Walter Lentaigne]]
* [[Alexander Leslie (častnik Britanske kopenske vojske)|Alexander Leslie]]
* generalmajor [[Robert Walter Dickson Leslie]]
* brigadir [[Benjamin Carl Lester]]
* generalmajor [[John Sydney Lethbrigde]]
* generalmajor [[Ernest Ord Lewin]]
* generalmajor [[Claude Francis Liardet]]
* brigadir [[Harry Sylvanus Lickman]]
* general [[Clive Gerard Liddell]]
* [[Edward Ligonier, 1st Earl Ligonier]]
* [[Luke Lillingstone]]
* [[Louis Lillywhite]]
* [[James Alexander Lindsay|James Lindsay]]
* generalporočnik [[Wilfrid Gordon Lindsell]]
* [[Albemarle Bertie, 9th Earl of Lindsey]]
* [[Louis Lipsett]]
* brigadir [[Archibald Little]]
* [[Owen Edward Pennefather Lloyd]]
* [[Wilfrid Lewis Lloyd]]
* [[Edward Loch, 2nd Baron Loch]]
* generalporočnik [[Kenneth Morley Loch]]
* [[Rupert Lochner]]
* [[Rob Lockhart]]
* [[William Lockhart (častnik Britanske Indijske vojske)|William Lockhart]]
* brigadir [[Robert Guy Loder-Symonds]]
* general [[Charles Falkland Loewen]]
* generalmajor [[Cyril Ernest Napier Lomax]]
* [[Samuel Lomax]]
* [[Robert Ballard Long]]
* [[Walter Long (častnik Britanske kopenske vojske)|Walter Long]]
* [[Charles Longcroft]]
* brigadir [[Harry Leicester Longden]]
* [[Thomas Pakenham, 5th Earl of Longford]]
* brigadir [[John Alexander Longmore]]
* [[Stephen Hemsley Longrigg]]
* brigadir [[Hanri de Lotbiniere Panet]]
* [[William Kerr, 2nd Marquess of Lothian]]
* [[William Kerr, 4th Marquess of Lothian]]
* generalporočnik [[Reginald Dawson Hopcraft Lough]]
* generalmajor [[Arthur Harold Loughborough]]
* generalmajor [[Louis Anthony Loup]]
* [[Simon Fraser, 14th Lord Lovat]]
* generalmajor [[Osmond de Turville Lovett]]
* brigadir [[Alban Low]]
* [[Hudson Lowe]]
* [[W. H. M. Lowe]]
* [[Cecil Lowther]]
* generalmajor [[Henry Charles Loyd]]
* [[Richard Luard]]
* generalmajor [[Geoffrey Lucas]]
* [[Henry Lukin]]
* generalmajor [[Wilfrid Boyd Fellows Lukis]]
* [[Henry Lumley]]
* [[William Lumley]]
* [[Frederick William Lumsden]]
* [[Harry Burnett Lumsden]]
* [[Herbert Lumsden]]
* generalporočnik [[Otto Marling Lund]]
* brigadir [[Maurice Stanley Lush]]
* brigadir [[Cyril Vernon Lechmere Lycett]]
* brigadir [[Rymel Watts Lymer]]
* generalmajor [[Lewis Owen Lyne]]
* [[Thomas Graham, 1st Baron Lynedoch]]
* brigadir [[Cyril Arthur Lyon]]
* [[Humphrey Lyons]]
* brigadir [[Richard Clarke Lyons]]
* [[Daniel Lysons (častnik Britanske kopenske vojske)|Daniel Lysons]]
* [[Harry Hammon Lyster]]
* [[Neville Lyttelton]]
* [[Richard Lyttelton]]

== M ==

* [[Mary, Princess Royal and Countess of Harewood]]
* generalmajor [[Gerald Esmond MacAlevey]]
* generalporočnik [[William Porter MacArthur]]
* [[Charles MacCarthy (guverner)|Charles MacCarthy]]
* [[Edward Macarthur]]
* [[Godfrey Macdonald, 3rd Baron Macdonald of Slate]]
* generalmajor [[Harry Macdonald]]
* [[Hector MacDonald]]
* [[James Balfour Macdonald]]
* [[John Macdonald (častnik Britanske kopenske vojske)|John Macdonald]]
* [[James Macdonnell]]
* [[George Macdonogh]]
* [[Alastair Ian Macdougall]]
* [[Patrick Leonard MacDougall]]
* generalporočnik [[Frank Noel MacFarlane]]
* [[John Mandeville Macfie]]
* [[Charles MacGregor]]
* [[Duncan Sayre MacInnes]]
* brigadir [[John R. MacIntosh-Walker]]
* [[Donald Macintyre]]
* brigadir [[Kenneth Mackay]]
* [[Colin John Mackenzie]]
* brigadir [[David Alexander Laurance Mackenzie]]
* [[Jeremy Mackenzie]]
* generalmajor [[John Alexander Mackenzie]]
* [[Alexander Mackenzie-Fraser]]
* generalmajor [[Pierse Joseph Mackesey]]
* [[Harry Ripley Mackeson, 1. baronet]]
* brigadir [[Andrew Hugh Mackie]]
* [[William Henry Mackinnon]]
* brigadir [[John Ronald Mackintosh-Walker]]
* Sir [[Fitzroy MacLean, 1st Baronet]]
* generalporočnik [[Gordon Forbes Maclean]]
* generalmajor [[Charles William MacLeod]]
* [[John Macleod (častnik Britanske kopenske vojske)|John Macleod]]
* generalmajor [[Malcom Neynoe Macleod]]
* generalmajor [[Minden Whyte-Melville Macleod]]
* general [[Gordon Holmes Alexander MacMillan of MacMillan]]
* generalmajor [[Hugh Tennant MacMullen]]
* brigadir [[Geoffrey Alex Colin Macnab]]
* brigadir [[John Francis Macnab]]
* [[Herbert Taylor MacPherson]]
* [[William Macpherson]]
* [[Lachlan Macquarie]]
* generalmajor [[Albert Edward Macrae]]
* generalmajor [[Ian Macpherson Macrae]]
* generalporočnik [[Gordon Nevil Macready]]
* brigadir [[John Macready]]
* [[Nevil Macready]]
* brigadir [[Arthur Douglas Magnay]]
* brigadir [[Jeremiah John Magner]]
* [[Bryan Mahon]]
* brigadir [[Hugh Salusbury Kynaston Main]]
* [[Frederick Maitland]]
* [[Peregrine Maitland]]
* [[Thomas Maitland (častnik Britanske kopenske vojske)|Thomas Maitland]]
* generalmajor [[Vivian Henry Bruce Majendie]]
* generalmajor [[Aubertin Walter Sothern Mallaby]]
* [[Wilfrid Malleson]]
* generalmajor [[Christopher Michael Maltby]]
* brigadir [[Hugh Pennycuick Maltby]]
* generalmajor [[Patrick Holberton Man]]
* [[Lennard Charles Mandleberg]]
* generalmajor [[John Alexander Manifold]]
* Lord [[Charles Manners (?-1761)]]
* Lord [[Charles Manners (1780–1855)]]
* Lord [[Robert Manners (generalmajor)]]
* Lord [[Robert Manners (general Britanske kopenske vojske)]]
* generalmajor [[Lionel Charles Manners-Smith]]
* [[William Manning (guverner)|William Manning]]
* [[Mark Mans]]
* general [[Eric Carden Robert Mansergh]]
* [[Charles Spencer, 3rd Duke of Marlborough]]
* [[John Churchill, 1st Duke of Marlborough]]
* brigadir [[Hugh Leslie Marriott]]
* generalmajor [[John Charles Oakes Marriott]]
* generalmajor [[John Stuart Marshall]]
* [[William Marshall (častnik Britanske kopenske vojske)|William Marshall]]
* general [[James Handyside Marshall-Cornwall]]
* generalporočnik [[Giffard Le Quesne Martel]]
* brigadir [[Cyril Gordon Martin]]
* brigadir [[Edwyn Sandys Dawes Martin]]
* generalporočnik [[Hugh Gray Martin]]
* generalmajor [[James Mansergh Wentworth Martin]]
* brigadir [[John Crawford Martin]]
* generalmajor [[John Simson Stuart Martin]]
* generalmajor [[Kevin John Martin]]
* [[Samuel Masham, 1st Baron Masham]]
* [[Noel Mason-Macfarlane]]
* generalmajor [[Grant Massie]]
* generalporočnik [[Hugh Royds Stokes Massy]]
* [[Torquhil Matheson]]
* brigadir [[Leonard William Henry Mathias]]
* brigadir [[Arthur Gordon Matthew]]
* generalmajor [[Francis Raymond Gage Matthews]]
* brigadir [[Ralph Charles Matthews]]
* brigadir [[Harold Lancelot Roy Matthews]]
* brigadir [[Christian George Maude]]
* [[Frederick Francis Maude]]
* [[Frederick Stanley Maude]]
* brigadir [[Mark Stuart Ker Maunsell]]
* brigadir [[Raymond John Maunsell]]
* [[Frederick Barton Maurice]]
* [[John Frederick Maurice]]
* [[Ivor Maxse]]
* [[Francis Aylmer Maxwell]]
* generalmajor [[John Lawrence Maxwell]]
* brigadir [[Richard Hobson Maxwell]]
* generalmajor [[Aymer Maxwell]]
* [[Reginald May]]
* [[Simon Mayall]]
* generalmajor [[Ashton Gerard Oswald Mosely Mayne]]
* [[William McBean]]
* brigadir [[Frank McCallum]]
* generalporočnik [[Ross Cairns McCay]]
* [[John McColl]]
* [[Frederick McCracken]]
* [[Richard McCreery]]
* [[Robert McDouall]]
* [[Donald Kenneth McLeod]]
* [[Roderick McLeod]]
* generalmajor [[Donald Jay McMullen]]
* [[William McMurdo]]
* [[John Carstairs McNeill]]
* [[Alexander Anderson McHardy]]
* generalmajor [[John Edward Chalmers McCandlish]]
* generalmajor [[Douglas Fitzgerald McConnel]]
* generalporočnik [[Richard Loudon McCreery]]
* generalmajor [[Andrew Jameson McCulloch]]
* generalporočnik [[Kenneth Graeme McLean]]
* generalmajor [[Neil McMicking]]
* brigadir [[John Kirkland McNair]]
* brigadir [[Forbes Lankester McNaughton]]
* brigadir [[Alan Bruce McPherson]]
* brigadir [[Leslie Harrison McRobert]]
* generalmajor [[Oswald William McSheehy]]
* [[Richard John Meade]]
* brigadir [[Gerald Grimwood Mears]]
* [[Reginald Brabazon, 13th Earl of Meath]]
* brigadir [[Edgar Julius Medley]]
* brigadir [[Frank Medlicott]]
* [[William Medows]]
* [[William Hope Meiklejohn]]
* [[Charles John Melliss]]
* generalmajor [[John Seymour Mellor]]
* [[Henry Dundas, 3rd Viscount Melville]]
* [[Robert Melville]]
* generalmajor [[Ambrose Neponucene Trelawny Meneces]]
* [[Robert Menzies (častnik Britanske kopenske vojske)|Robert Menzies]]
* generalmajor [[Stewart Graham Menzies]]
* generalmajor [[Thomas Menzies]]
* [[Cavalié Mercer]]
* [[William Merewether]]
* [[Frank Messervy]]
* generalmajor [[John Francis Metcalfe]]
* generalmajor [[Godwin Michaelmore]]
* [[George Middlemore]]
* [[Frederick Dobson Middleton]]
* [[Eric Grant Miles]]
* [[Herbert Miles]]
* generalmajor [[Charles Harvey Miller]]
* brigadir [[Ernest William Milford]]
* [[George Milne, 1st Baron Milne]]
* [[George Milner]]
* generalmajor [[John Randle Minshull-Ford]]
* generalmajor [[William Henry Buchanan Mirrless]]
* brigadir [[Lawrence Edward Misa]]
* generalmajor [[Philip Henry Mitchiner]]
* [[Bertrand Richard Moberly]]
* brigadir [[Eric Edward Mockler-Ferryman]]
* [[John Mogg (častnik Britanske kopenske vojske)|John Mogg]]
* brigadir [[Gilbert Leslie Mold]]
* brigadir [[Gerard Herbert Leo Mole]]
* generalporočnik [[George Noble Molesworth]]
* generalmajor [[Francis Robert Henry Mollan]]
* [[Gilbert Monckton, 2nd Viscount Monckton of Brenchley]]
* [[Robert Monckton]]
* [[Ernest Money]]
* brigadir [[Harold Douglas Kyrie Money]]
* generalmajor [[Robert Cotton Money]]
* Sir [[Charles Monro, 1st Baronet]]
* generalmajor [[David Carmichael Monro]]
* [[Edward James Montagu-Stuart-Wortley]]
* [[Ernest John Montgomery]]
* [[Arthur Thomas Moore]]
* generalmajor [[Francis Malcom Moore]]
* generalmajor [[James Newton Rodney Moore]]
* [[John Moore (častnik Britanske kopenske vojske)|John Moore]]
* generalmajor [[Charles Dawson Moorhead]]
* brigadir [[Philip Alfred Morcombe]]
* [[Harry Mordaunt]]
* [[John Mordaunt (častnik Britanske kopenske vojske)|John Mordaunt]]
* [[Charles Morgan (častnik Britanske kopenske vojske)|Charles Morgan]]
* generalporočnik [[Frederick Edgworth Morgan]]
* [[J. H. Morgan]]
* generalmajor [[Harold de Riemer Morgan]]
* brigadir [[Morgan Cyril Morgan]]
* general [[William Duthie Morgan]]
* generalmajor Llewellyn Isaac Gethin Morgan-Owen
* [[Thomas Morland]]
* [[Thomas Morony]]
* general [[Edwin Logie Morris]]
* brigadir [[Herbert Edwin Abrahall Morris]]
* [[Staats Long Morris]]
* [[George Morrison (častnik Britanske kopenske vojske)|George Morrison]]
* [[Joseph Wanton Morrison]]
* [[Walter Francis Morrogh]]
* [[David Mostyn]]
*[[John Mostyn (guverner)|John Mostyn]]
* [[J. E. B. Seely, 1st Baron Mottistone]]
* brigadir [[John Moubray]]
* generalmajor [[Blair Stirling Mould]]
* generalmajor [[James Louis Moulton]]
* [[Berkeley Moynihan, 1st Baron Moynihan]]
* brigadir [[James Henry Muirhead]]
* [[Henry Phipps, 1st Earl of Mulgrave]]
* generalmajor [[Archibald Campbell Munro]]
* [[Hector Munro, 8th of Novar]]
* [[George FitzClarence, 1st Earl of Munster]]
* generalmajor [[Charles Alexander Phipps Murison]]
* Sir [[John Murray, 8th Baronet]]
* [[Horatius Murray]]
* [[Archibald Murray]]
* [[George Murray (častnik Britanske kopenske vojske)|George Murray]]
* [[James Murray (častnik Britanske kopenske vojske)|James Murray]]
* [[David Murray-Lyon]]
* [[James Wolfe-Murray]]
* general [[Sydney Frederick Muspratt]]
* [[Alfred Musson]]
* [[Geoffrey Musson]]
* brigadir [[Philip Stafford Myburgh]]

== N ==
* [[Charles Edward Nairne]]
* [[Charles James Napier]]
* [[George Thomas Napier]]
* [[William Francis Patrick Napier]]
* [[Eric Paytherus Nares]]
* [[John Nation]]
* [[Philip Neame]]
* [[Thomas Pelham-Clinton, 3rd Duke of Newcastle-under-Lyne]]
* [[Edward Newdegate]]
* general [[Cameron Gordon Graham Nicholson]]
* [[Francis Nicholson]]
* [[John Sanctuary Nicholson]]
* generalmajor [[Francis Lothian Nicholson]]
* [[William Henry Snyder Nickerson]]
* [[William Nicolay]]
* [[John Nixon (častnik Britanske Indijske vojske)|John Nixon]]
* [[Miles Fitzalan-Howard, 17th Duke of Norfolk]]
* [[Willoughby Norrie, 1st Baron Norrie]]
* [[Edward Northey (častnik Britanske kopenske vojske)|Edward Northey]]
* [[George FitzRoy, 1st Duke of Northumberland]]
* [[Hugh Percy, 2nd Duke of Northumberland]]
* [[Chapple Norton]]
* [[Edward Felix Norton]]
* generalporočnik [[Francis Poitiers Nosworthy]]
* general [[Cyril Dupré Noyes]]
* generalmajor [[John Fagan Henslowe Nugent]]
* [[Archibald Nye]]

== O ==
* brigadir [[Brian Palliser Tiegue O'Brian]]
* brigadir [[Walter Cormac Locke O'Carroll]]
* [[Richard O'Connor]]
* [[Luke O'Connor]]
* generalmajor [[Eric Hugh O'Donnell]]
* [[Kevin O'Donoghue]]
* brigadir [[Morgan John Winthrop O'Donovan]]
* generalmajor [[John Field Fraser Oakeshott]]
* brigadir [[Harry Naismith Obbard]]
* [[James Oglethorpe]]
* generalmajor [[William Heneage Ogilvie]]
* [[Charles O'Hara]]
* [[Louis Oldfield]]
* [[Laurence Oliphant (častnik Britanske kopenske vojske)|Laurence Oliphant]]
* [[William Olpherts]]
* generalmajor [[David Vincent O'Malley]]
* [[Michael O'Moore Creagh]]
* brigadir [[Colin Vyvyan O'Neil McNabb]]
* [[Denzil Onslow (častnik Britanske kopenske vojske)|Denzil Onslow]]
* [[Richard Onslow (častnik Britanske kopenske vojske)|Richard Onslow]]
* [[Harry Ord]]
* [[James Butler, 2nd Duke of Ormonde]]
* [[Charles Boyle, 4th Earl of Orrery]]
* [[John Oswald (častnik Britanske kopenske vojske)|John Oswald]]
* [[Loftus William Otway]]
* [[David Lloyd Owen]]
* brigadir [[Claud Catton Oxborrow]]
* generalmajor [[Walter Hayes Oxley]]
* generalmajor [[William Maingay Ozanne]]

== P ==
* [[Douglas Packard]]
* generalmajor [[Max Page|Charles Max Page]]
* [[Jacko Page]]
* general [[Bernard Charles Tolver Paget]]
* [[Arthur Paget (častnik Britanske kopenske vojske)|Arthur Paget]]
* [[Edward Paget]]
* [[Lord George Paget]]
* generalmajor [[Douglas Paige]]
* [[William Hacket Pain]]
* brigadir [[Gordon Whistler Arnaud Painter]]
* [[Edward Pakenham]]
* generalporočnik [[Ridley Pakenham Pakenham-Walsh]]
* generalmajor [[Alexander George Victor Paley]]
* [[Arthur Power Palmer]]
* [[Anthony Palmer (častnik Britanske kopenske vojske)|Anthony Palmer]]
* generalmajor [[Geoffrey Woodroffe Palmer]]
* [[Henry Spencer Palmer]]
* [[Michael Palmer (častnik Britanske kopenske vojske)|Michael Palmer]]
* [[Patrick Palmer (častnik Britanske kopenske vojske)|Patrick Palmer]]
* [[William Maule, 1st Earl Panmure]]
* brigadir [[David Forsyth Panton]]
* generalmajor [[Robert Beverly Pargiter]]
* generalmajor [[Hetman Jack Parham]]
* brigadir [[Charles Melvill Paris]]
* [[Thomas Heazle Parke]]
* [[William Parke]]
* [[Nick Parker]]
* brigadir [[Reginald Horace Roger Parminter]]
* [[Robert Pascoe]]
* generalmajor [[Herbert MacGregor Paterson]]
* brigadir [[Hanbury Pawle]]
* brigadir [[John Stanley Payne]]
* Sir [[William Payne-Gallwey, 1st Baronet]]
* generalmajor [[Charles Frederick Byrde Pearce]]
* [[Edward Pearce (1658–1715)|Edward Pearce]]
* [[Thomas Pearce (1670–1739)|Thomas Pearce]]
* brigadir [[Edward Robert Luxmoore Peake]]
* [[Charles Pearson (častnik Britanske kopenske vojske)|Charles Pearson]]
* [[Thomas Pearson]]
* [[Thomas Pearson (častnik Britanske kopenske vojske)]]
* [[Jonathan Peel]]
* generalporočnik [[David Peel Yates]]
* [[Lewis Pelly]]
* [[George Herbert, 11th Earl of Pembroke]]
* [[Henry Herbert, 9th Earl of Pembroke]]
* [[Henry Herbert, 10th Earl of Pembroke]]
* brigadir [[Brian Pennefather-Evans]]
* [[John Lysaght Pennefather]]
* [[Brian Pennicott]]
* generalmajor [[William Ronald Campbell Penney]]
* brigadir [[Ernest Cecil Pepper]]
* [[William Pepperrell]]
* generalmajor [[Christopher Peter Westby Perceval]]
* generalporočnik [[Arthur Ernest Percival]]
* [[Henry Percy]]
* brigadir [[Joscelyn Edward Seymour Percy]]
* [[George Pereira]]
* generalmajor [[Henry Marrian Perry]]
* generalmajor [[Claude Ernest Pert]]
* [[Peter Grant Peterkin]]
* brigadir [[Christopher Henry Maxwell Peto, 3. baronet]]
* generalmajor [[Roderic Loraine Petre]]
* [[William Peyton]]
* [[Arthur Purves Phayre]]
* [[Richard Philipps]]
* [[William Phillips (častnik Britanske kopenske vojske)|William Phillips]]
* [[Edmund Phipps-Hornby]]
* brigadir [[Ralph Emerson Pickering]]
* brigadir Wallace Edward Colin Pickthall
* [[Thomas Picton]]
* generalmajor [[Francis Stewart Gilderoy Piggott]]
* Sir [[Robert Pigot, 2nd Baronet]]
* generalmajor [[Alan John Keefe Pigott]]
* [[Anthony Pigott]]
* brigadir [[Frank Borkman Pigott]]
* brigadir [[Harold Elwis Pike]]
* [[Hew Pike]]
* generalporočnik [[William Gregory Huddleston Pike]]
* [[Frederick Alfred Pile]]
* [[Gerald Arthur Pilleau]]
* [[Duncan Pitcher]]
* [[George Dean Pitt]]
* [[William Augustus Pitt]]
* [[Augustus Pitt Rivers]]
* brigadir [[Robert Baron Platt of Grindleford]]
* [[William Platt]]
* [[Ian Stanley Ord Playfair]]
* brigadir [[Brian Edward Chicheley Plowden]]
* [[Herbert Plumer, 1st Viscount Plumer]]
* general [[Joseph Howard Nigel Poett]]
* [[George Pollock]]
* [[Robert Pollock (častnik Britanske kopenske vojske)|Robert Pollock]]
* [[Frederick Cavendish Ponsonby]]
* [[William Ponsonby (častnik Britanske kopenske vojske)|William Ponsonby]]
* generalmajor [[Leopold Thomas Poole]]
* brigadir [[Robert George Conway Poole]]
* generalporočnik [[Vyvyan Vavasour Pope]]
* brigadir [[Arthur Espie Porritt, baron Porritt]]
* brigadir [[Guy Maurice Berkeley Portman]]
* [[David Colyear, 1st Earl of Portmore]]
* brigadir [[Arthur Kingscote Potter]]
* brigadir [[Donald Powell]]
* [[Henry Watson Powell]]
* [[Manley Power]]
* [[Charles Armand Powlett]]
* [[Henry Royds Pownall]]
* [[Thomas Simson Pratt]]
* [[Harry Prendergast]]
* Sir [[Thomas Prendergast, 1st Baronet]]
* [[Richard Prescott]]
* [[Robert Prescott]]
* brigadir [[Thomas Preston]]
* brigadir [[William Ralph Prescott]]
* [[Augustine Prévost]]
* [[George Prévost]]
* [[Llewelyn Alberic Emilius Price-Davies]]
* [[John Prideaux (častnik Britanske kopenske vojske)|John Prideaux]]
* brigadir [[Eric Pridie]]
* generalmajor [[Robert Cecil Priest]]
* generalmajor [[John Hedley Thorton Priestman]]
* [[Hugh Anthony Prince]]
* [[Harry Pritchard]]
* [[Dighton Probyn]]
* [[Henry Procter (častnik Britanske kopenske vojske)|Henry Procter]]
* brigadir [[Harold Gordon Lusby Prynne]]
* generalmajor [[Lewis Henry Owain Pugh]]
* [[Lewis Pugh Evans]]
* Sir [[James Pulteney, 7th Baronet]]
* [[Harry Pulteney]]
* [[William Pulteney Pulteney]]
* generalmajor [[William Brooke Purdon]]
* generalmajor [[Arthur William Purser]]
* brigadir [[Alexander James Lamb Purves]]
* general [[Harold English Pyman]]

== Q ==
* general [[Edward Pellew Quinan]]

== R ==
* brigadir [[Basil Bedsmore Rackham]]
* [[Percy Radcliffe (častnik Britanske kopenske vojske)|Percy Radcliffe]]
* brigadir [[Hugh Poynton Radley]]
* [[Robert Napier Raikes]]
* generalmajor [[Geoffrey Taunton Raikes]]
* [[Henry Ramsay (častnik Britanske Indijske vojske)|Henry Ramsay]]
* [[David Ramsbotham, Baron Ramsbotham]]
* [[William Havelock Ramsden]]
* generalmajor [[Hubert Elvin Rance]]
* generalmajor [[Henry Charles Deans Rankin]]
* [[John Brocklehurst, 1st Baron Ranksborough]]
* generalmajor [[Algernon Lee Ransome]]
* generalmajor [[Robert St. George Tyldesley Ransome]]
* [[Anthony Raper]]
* [[Hurdis Ravenshaw]]
* brigadir [[James Maudsley Rawcliffe]]
* [[Cecil Rawling]]
* generalmajor [[Stuart Blundel Rawlins]]
* [[Henry Rawlinson, 1st Baron Rawlinson]]
* generalmajor [[Geoffrey Grahame Rawson]]
* brigadir [[George Streynsham Rawstorne]]
* brigadir [[Alfred Rea]]
* [[Anthony Read (častnik Britanske kopenske vojske)|Anthony Read]]
* [[Raymond Northland Revell Reade]]
* generalmajor [[Arnold Hughes Eagleton Reading]]
* generalmajor [[Edgar Platt Readman]]
* [[Felix Ready]]
* [[John Ready]]
* generalporočnik [[Harold Redman]]
* brigadir [[Martin Baron Redmayne of Ruchcliffe]]
* [[Hamilton Lyster Reed]]
* brigadir [[Robert Bruce Stephen Reford]]
* generalmajor [[Tom Gordon Rennie]]
* [[Thomas Wynford Rees]]
* generalmajor [[John Talbot Wentworth Reeve]]
* [[Denys Whitehorn Reid]]
* brigadir [[Francis Smith Reid]]
* [[John Reid (častnik Britanske kopenske vojske)|John Reid]]
* [[William Reid (častnik Britanske kopenske vojske)|William Reid]]
* [[William Edward Moyses Reilly]]
* [[John Reith (častnik Britanske kopenske vojske)|John Reith]]
* [[Francis Rodd, 2nd Baron Rennell]]
* [[George Alexander Renny]]
* brigadir [[George Douglas Renny]]
* generalmajor [[James Malcom Leslie Renton]]
* generalmajor [[William Revell Revell-Smith]]
* generalmajor [[Roger Clayton Reynolds]]
* generalmajor [[Arthur Terence de Rhe-Philippe]]
* [[Phineas Riall]]
* [[Spring R. Rice]]
* generalmajor [[Henry Hampden Rich]]
* Sir [[Robert Rich, 5th Baronet]]
* [[David Richards (častnik Britanske kopenske vojske)|David Richards]]
* general Sir [[Charles Leslie Richardson]]
* [[Robert Richardson (častnik Britanske kopenske vojske)|Robert Richardson]]
* [[Charles Lennox, 2nd Duke of Richmond]]
* [[Charles Lennox, 4th Duke of Richmond]]
* generalmajor [[Gerald Arthur Rickards]]
* generalmajor [[Abby Henry Gough Ricketts]]
* [[Thomas Riddell-Webster]]
* [[Andrew Ridgway]]
* brigadir [[Thomas Rigby]]
* generalmajor [[Henry Guy Rilay]]
* [[Jonathon Riley]]
* brigadir [[Geoffrey Acworth Rimbault]]
* brigadir [[Reginald Gordon Ward Rimington]]
* [[Alan MacDougall Ritchie]]
* [[Neil Ritchie]]
* [[Richard Savage, 4th Earl Rivers]]
* brigadir [[Thomas Robbins]]
* [[Frederick Robe]]
* [[Ouvry Lindfield Roberts]]
* [[Frank Crowther Roberts]]
* [[George Philip Bradley Roberts]]
* [[Ouvry Lindfield Roberts]]
* [[Abraham Roberts]]
* [[Frederick Roberts, 1st Earl Roberts]]
* [[Sebastian Roberts]]
* [[Brian Hubert Baron Robertson of Oakridge]]
*[[Ian Argyll Robertson]]&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/military-obituaries/army-obituaries/7309461/Major-General-Ian-Robertson-of-Brackla.html | work=The Daily Telegraph | location=London | title=Major-General Ian Robertson of Brackla | date=2010-02-24 | accessdate=2010-05-08}}&lt;/ref&gt;
* [[William Robertson]]
* generalmajor [[Alfred Eryk Robinson]]
* [[Frederick Philipse Robinson]]
* generalmajor [[Francis James Rennell Rodd Baron Rennell of Rodd]]
* brigadir [[Cuthbert Harold Boyd Rodham]]
* brigadir [[William Carden Roe]]
* generalmajor [[William Gordon Roe]]
* [[Robert Montresor Rogers]]
* [[Henry Montagu, 6th Baron Rokeby]]
* [[Bill Rollo]]
* [[Stuart Peter Rolt]]
* brigadir [[Francis David Rome]]
* [[Cecil Romer]]
* generalmajor [[Horace Eckford Roome]]
* brigadir [[William Noel Roper-Caldbeck]]
* [[William FitzGerald-de Ros, 23rd Baron de Ros]]
* [[Michael Rose (častnik Britanske kopenske vojske)|Michael Rose]]
* generalmajor [[Robert Knox Ross]]
* brigadir [[Frederick Norman Chambers Rossiter]]
* [[James St Clair-Erskine, 2nd Earl of Rosslyn]]
* [[Robert Cuninghame, 1st Baron Rossmore]]
* [[Francis de Rottenburg]]
* brigadir [[George Rowland Patrick Roupell]]
* [[William Rous (častnik Britanske kopenske vojske)|William Rous]]
* brigadir [[Gawaine Basil Rowan-Hamilton]]
* brigadir [[Eric Betram Rowcroft]]
* [[Hugh Rowlands]]
* [[William Roy]]
* [[Leslie Rundle]]
* [[Lord Alexander Russell]]
* [[Baker Russell]]
* [[Dudley Russell]]
* [[Lord George Russell]]
* [[David Rutherford-Jones]]
* brigadir [[Charles Edmund Ryan]]

== S ==
* [[Edward Sabine]]
* [[Joseph Sabine (častnik Britanske kopenske vojske)|Joseph Sabine]]
* brigadir [[Eric Sachs]]
* [[Charles Sackville-West, 4th Baron Sackville]]
* [[George Germain, 1st Viscount Sackville]]
* [[Lionel Sadleir-Jackson]]
* [[Robert Henry Sale]]
* brigadir [[Walter Morley Sale]]
* generalmajor [[Arthur Guy Salisbury-Jones]]
* brigadir [[Joseph Arthur Salomons]]
* [[Alexander Fraser, 17th Lord Saltoun]]
* brigadir [[Francis Rossall Sandford]]
* [[William Mansfield, 1st Baron Sandhurst]]
* brigadir [[John Grey Sandie]]
* [[Richard Hieram Sankey]]
* [[Euston Henry Sartorius]]
* [[Reginald William Sartorius]]
* brigadir John Conrad Saunders-Jacobs
* generalmajor [[Macan Saunders]]
* generalporočnik [[Reginald Arthur Savory]]
* [[Aldred Lumley, 10th Earl of Scarbrough]]
* [[Roger Lumley, 11th Earl of Scarbrough]]
* brigadir [[Gerald Scarlett]]
* [[James Yorke Scarlett]]
* generalporočnik [[Edmond Charles Acton Schreiber]]
* brigadir [[Harold St. George Schomberg]]
* [[Edmond Schreiber]]
* [[Henry Sclater]]
* [[Henry Jenner Scobell]]
* generalmajor [[Sanford John Palairet Scobell]]
* generalporočnik [[Ronald MacKenzi Scobie]]
* general [[Geoffry Allan Percival Scoones]]
* generalmajor [[Reginald Laurence Scoones]]
* [[James Bruce Scott]]
* [[Thomas Scott (častnik)|Thomas Scott]]
* [[Logan Scott-Bowden]]
* [[William Scotter]]
* [[Robert Scott-Kerr]]
* [[Francis Mackenzie, 1st Baron Seaforth]]
* [[Edward Seager]]
* generalmajor [[Gordon Hamilton Seath]]
* brigadir [[Charles Douglas Kingsley Seaver]]
* Sir [[John Sebright, 6th Baronet]]
* brigadir [[Ronald Henry Senior]]
* generalporočnik [[Bertram Norman Sergison-Brooke]]
* brigadir [[Edgar Patrick Sewell]]
* [[Horace Sewell]]
* Sir [[Francis Seymour, 1st Baronet]]
* [[William Seymour (častnik Britanske kopenske vojske)|William Seymour]]
* brigadir [[Henry Shapcott]]
* generalmajor [[John Dee Shapland]]
* [[John Sharp (častnik Britanske kopenske vojske)|John Sharp]]
* [[James Shaw Kennedy]]
* [[Frederick Shaw (častnik Britanske kopenske vojske)|Frederick Shaw]]
* [[Hugh Shaw]]
* [[Roger Hale Sheaffe]]
* generalmajor [[Eric James Shearer]]
* [[Philip James Shears]]
* [[John Coape Sherbrooke]]
* [[William Shirley]]
* [[Richard Shirreff]]
* generalmajor [[Stephen Newton Shoosmith]]
* [[Henry Shrapnel]]
* [[John Shrimpton]]
* [[Cameron Shute]]
* [[Henry Taylor Siborne]]
* [[John Graves Simcoe]]
* [[Frank Keith Simmons]]
* brigadir [[Ivan Simson]]
* [[John Alexander Sinclair]]
* [[Patrick Sinclair]]
* [[Pratap Singh of Idar]]
* generalmajor [[Hervey Degge Wilmot Sitwell]]
* generalmajor [[Eric Keir Gilborne Sixsmith]]
* brigadir [[Eric Ommanney Skaife]]
* [[Andrew Skeen]]
* brigadir [[Lionel Bootle-Wilbraham Baron Skelmersdale]]
* generalmajor [[Frank Hollamby Skinner]]
* generalmajor [[John Nuttall Slater]]
* [[Rudolf Carl von Slatin]]
* [[William Slim, 1st Viscount Slim]]
* [[Robert Sloper]]
* [[Gerard Russell Smallwood]]
* brigadir [[William Russell Smijth-Windham]]
* [[Arthur Smith (častnik Britanske kopenske vojske)|Arthur Smith]]
* [[Clement Leslie Smith]]
* generalmajor [[Edmund Hakewill Smith]]
* generalmajor [[Cecil Miller Smith]]
* brigadir [[Edward Percival Allman Smith]]
* [[Francis Smith (častnik Britanske kopenske vojske)|Francis Smith]]
* Sir [[Harry Smith, 1st Baronet]]
* [[Horace Smith-Dorrien]]
* Sir [[Lionel Smith, 1st Baronet]]
* [[Rupert Smith]]
* brigadir [[William Aird Smith]]
* [[Edward Selby Smyth]]
* [[George Stracey Smyth]]
* [[Henry Augustus Smyth]]
* generalporočnik [[John George Smyth]]
* brigadir Sir [[John Smyth, 1st Baronet]]
* [[Leicester Smyth]]
* [[Nevill Maskelyne Smyth]]
* generalmajor [[Arthur Hugh Jay Snelling]]
* [[Thomas D'Oyly Snow]]
* brigadir [[Denys Mavesyn Anslow Sole]]
* [[Algernon Seymour, 7th Duke of Somerset]]
* [[Edward Arthur Somerset]]
* [[Henry Somerset (častnik Britanske kopenske vojske)|Henry Somerset]]
* brigadir [[Nigel FitzRoy Somerset]]
* generalmajor [[Edward Louis Spears, 1. baronet]]
* brigadir [[James Lewis Spencer]]
* brigadir [[Robert John Springhall]]
* brigadir [[James Chambers Sproule]]
* generalmajor [[Alexander Wallace Sproull]]
* [[William Spry (častnik Britanske kopenske vojske)|William Spry]]
* generalmajor [[John Michael Kane Spurling]]
* generalmajor [[George James Paul St. Clair]]
* [[James St Clair]]
* [[Anthony St Leger (častnik Britanske kopenske vojske)|Anthony St Leger]]
* [[John St. George]]
* generalmajor [[Peter St. Clair-Ford]]
* [[Albert Clarence St. Clair-Morford]]
* generalmajor [[Hugh Huntington Stable]]
* [[Lee Stack]]
* generalmajor [[William Donovan Stamer]]
* brigadir [[Henry Stanford]]
* generalmajor [[Reginald George Stanham]]
* [[James Stanhope, 1st Earl Stanhope]]
* brigadir [[Alexander Beville Gibbons Baronet Stanier]]
* brigadir [[Arthur Christopher Lancelot Stanley-Clarke]]
* [[Edward Stanton (diplomat)|Edward Stanton]]
* [[John Stanwix]]
* brigadir [[Robert Staveley]]
* [[Charles William Dunbar Staveley]]
* [[William Staveley]]
* generalmajor [[William Arthur Macdonald Stawell]]
* brigadir [[Gerrard Francis Hood Stayner]]
* generalmajor [[John Francis Dawes Steedman]]
* general [[James Stuart Steele]]
* [[Thomas Montagu Steele]]
* brigadir [[Frederick Stephens]]
* generalmajor [[Reginald Herbert Ryrie Steward]]
* brigadir [[Charles Gordon Stewart]]
* Sir [[Donald Stewart, 1st Baronet]]
* brigadir [[Guy Milton Stewart]]
* generalmajor [[Herbert William Vansittart Stewart]]
* [[Ian MacAlister Stewart]]
* generalmajor [[William Ross Stewart]]
* [[Giles Stibbert]]
* [[John Stibbon]]
* brigadir [[James Erskine Stirling]]
* [[William Stirling (častnik Britanske kopenske vojske)|William Stirling]]
* [[Henry William Stisted]]
* general [[Hugh Charles Stockwell]]
* brigadir [[Ralph Shelton Griffin Stokes]]
* brigadir [[John Southam Wycherley Stone]]
* generalporočnik [[Robert Graham William Hawkins Stone]]
* generalporočnik Sir [[Montagu George North Stopford]]
* [[Frederick Stopford]]
* [[Henry Knight Storks]]
* generalmajor [[Hugh Stott]]
* [[Richard Strachey]]
* generalporočnik [[William Henry Stratton]]
* generalmajor [[Chauncey Batho Dashwood Strettell]]
* brigadir [[Charles Herbert Stringer]]
* generalmajor [[Kenneth William Dobson Strong]]
* brigadir [[Humphrey Cecil Travell Stronge]]
* [[Charles Stuart (častnik Britanske kopenske vojske)|Charles Stuart]]
* [[James Stuart (?-1793)]]
* [[James Stuart (častnik Britanske kopenske vojske)]]
* [[John Stuart, Count of Maida]]
* [[Herbert Studd]]
* [[Herbert Studd]]
* generalmajor [[Robert Hallam Studdert]]
* generalporočnik [[Robert Grives Sturges]]
* generalporočnik [[Ernest Ker Squires]]
* [[John Howard, 15th Earl of Suffolk]]
* general [[Cecil Stanway Sugden]]
* brigadir [[Gwynne Brian Sugden]]
* generalmajor [[George Surtees]]
* generalporočnik [[John George des Réaux Swayne]]
* generalmajor [[Charles Roger Alan Swynnerton]]
* brigadir [[David Henry Amyatt Swinburn]]
* generalmajor [[George Alexander Neville Swiney]]
* [[Ernest Dunlop Swinton]]
* [[Percy Sykes]]
* [[Frederick Sykes]]
* [[Matthew Sykes]]
* generalmajor [[George William Symes]]
* generalmajor [[Gilbert Savil Szlumper]]

== T ==

* [[Reginald Talbot]]
* brigadir [[Ernest Tankard]]
* [[Nigel Tapp]]
* [[Banastre Tarleton]]
* brigadir [[Gerald Weldon Browne Tarleton]]
* [[Herbert Taylor (častnik Britanske kopenske vojske)|Herbert Taylor]]
* [[Robert Taylor (častnik Britanske kopenske vojske)|Robert Taylor]]
* [[Francis, Duke of Teck]]
* [[Christopher Teesdale]]
* generalmajor [[Alexander Patrick Drummond Telfer-Smollett]]
* generalmajor [[Bertram Temple]]
* [[Gerald Templer]]
* brigadir [[James Noel Tetley]]
* brigadir [[Mark Symonds Teversham]]
* [[Andrew Rutherford, 1st Earl of Teviot]]
* brigadir [[John Aarundel Theobalds]]
* [[George Thesiger]]
* brigadir [[Kodandera Subayya Thimayya]]
* [[Gwilym Ivor Thomas]]
* [[Noel Thomas]]
* [[Walter Babington Thomas]]
* [[Thomas Perronet Thompson]]
* [[James Noel Thomson]]
* [[Mowbray Thomson]]
*[[Noel Arbuthnot Thomson]]
* [[Andrew Thorne]]
* brigadir [[Robert Allen Fenwick Thorp]]
* generalmajor [[Gervase Thorpe]]
* brigadir [[Antony Henry Viscount Head of Throope]]
* brigadir [[Gerald Ernest Thubron]]
* brigadir [[Roy Bilbert Thurburn]]
* [[William Thwaites]]
* brigadir [[Lancelot Lawrence Thwaytes]]
* brigadir [[Christopher Tickell]]
* generalmajor [[Eustace Francis Tickell]]
* brigadir [[Ord Henderson Tidbury]]
* brigadir [[Thomas William Tilbrook]]
* generalmajor [[Justice Crosland Tilly]]
* brigadir [[George Herbert Norris Todd]]
* [[Edward Devereux Hamilton Tollemache]]
* generalmajor [[Percy Stanley Tomlinson]]
* [[Henry Tombs]]
* [[John Tombs]]
* generalmajor [[Kenneth Alexander Macdonald Tomory]]
* [[Patrick Tonyn]]
* generalmajor [[Cecil Wotton Toovey]]
* generalmajor [[Wilfred Shakespeare Tope]]
* [[Henry Torrens (častnik Britanske kopenske vojske)]]
* [[Henry Torrens]]
* [[George Byng, 3rd Viscount Torrington]]
* brigadir [[Rowland Henry Towell]]
* [[Philip Tower]]
* [[Charles Vere Ferrers Townshend]]
* [[Frederick Traill-Burroughs]]
* [[Richard Trant]]
* [[Cyrus Trapaud]]
* [[James Travers]]
* [[Paul Travers]]
* [[Charles Trelawny]]
* [[Henry Trelawny]]
* generalmajor [[Erroll Arthur Edwin Tremlett]]
* [[Hugh Trenchard, 1st Viscount Trenchard]]
* [[Ivor Herbert, 1st Baron Treowen]]
* [[William Spottiswoode Trevor]]
* generalporočnik [[William Henry Lainson Tripp]]
* [[Philip Trousdell]]
* brigadir [[Charles George Vivian Baron Tryon of Durnford]]
* generalmajor [[George Newsam Tuck]]
* [[Charles Tucker (častnik Britanske kopenske vojske)|Charles Tucker]]
* [[Henry Hugh Tudor]]
* generalporočnik [[Francis Ivan Simms Tuker]]
* generalmajor [[Douglas John Tulloch Turnbull]]
* generalmajor [[Cecil Douglas Lovett Turner]]
* [[Harry Tuzo]]
* [[Philip Geoffrey Twining]]
* brigadir [[Laurence Patrick Twomey]]
* [[James Arbuthnot Tyler]]
* generalmajor [[Leslie Norman Tyler]]
* [[Timothy Tyler]]
* [[Julian Dallas Tyndale Tyndale-Biscoe]]
* generalmajor [[William Ernest Tyndall]]
* [[John Adam Tytler]]

== U ==
* generalmajor [[Peter Alfred Ullman]] (1897–1972)
* [[Percy Umfreville]], Director of Military Prisons
* brigadir [[William Ernest Underhill]] (1898–1968)
* [[Herbert Crofton Campbell Uniacke]]
* brigadir [[Robert Babington Everard Upton]] (1896- )
* [[Robert Elliott Urquhart|Major-General Robert Elliott Urquhart]] (1901–1988)
* brigadir [[Thomas Clive Usher]] (1907–1982)
* generalmajor [[John Edward Utterson-Kelso]] (1893–1972)

== V ==
* brigadir [[Croxton Sillery Vale]] (1896–1975)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Claude Max Vallentin]] (1896- )  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Albert Robert Valon]] (1885–1971)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[John Ormsby Evelyn Vandeleur]] (1903–1988)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Jacob William Van Reenan]] (1889- )  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Arthur Bowen Van Straubenzee]] (1891–1967)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Casimir Cartwright Van Straubenzee]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Casimir Henry Claude Van Straubenzee]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Berkeley Vaughan]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Edward Vaughan (general)|Edward Vaughan]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Henry Osman Vaughan]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[John Vaughan (častnik Britanske kopenske vojske)|John Vaughan]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Louis Ridley Vaughan]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Robert Edward Vaughan]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[William Edmund Vaudrey]] (1894–1968)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Edward William Drummond Vaughan]] (1894–1953)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Gerald Birdwood Vaughan-Hughes]] (1896–1983)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Charles Hilary Vaughan Pritchard]] (1905–1976)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Harley Gerald Veasey]] (1896–1982)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir Sir [[Charles Michael Dillwyn-Venables-Llewelyn]] (1900–1976)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Arthur Noel Venning (1895- )]]  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* general Sir [[Walter King Venning]] (1882–1964)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Gerald Lloyd Verney]] (1900–1957)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Charles Broke Vere]]
* generalmajor [[William Henry McNeile Verschoyle-Campbell]] (1884–1946)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[John Vicary]] (1893- )  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[James Sholto Vickers]] (1910- )  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalporočnik [[Wilmot Gordon Hilton Vickers]] (1890–1987)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Richard Montague Villiers]] (1905–1973)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Frederick Hubert Vinden]] (1895–1977)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[George Arthur Viner]] (1900- )  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[John Alan Vivian]] (1898- )  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Robert John Volkers]] (1908- )  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[John Leslie Von der Heyde]] (1896–1974)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Stanley Brenton Von Donop]]
* [[William John Vousden]]
* [[Charles Vallancey]]
* [[John Vaughan (častnik Britanske kopenske vojske)|John Vaughan]]
* [[Richard Vickers]]
* [[Freddie Viggers]]
* [[John Vincent (častnik Britanske kopenske vojske)|John Vincent]]
* [[Hussey Vivian, 1st Baron Vivian]]
* generalmajor [[Colwyn Henry Hughes Vulliamy]] (1894–1972)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Richard Vyse]]
* [[Richard William Howard Vyse]]
* generalmajor [[Ralph Ernest Vyvyan]] (1891–1971)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;

== W ==
*[[Edward Gurth Wace]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[Thomas Thelwall Waddington]] (1888–1958) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Charles Gordon Campbell Wade]] (1900- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Douglas Wade|Douglas Asthon Lofft Wade]] (1898–1996) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Ernest Wentworth Wade]] (1889–1952)&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Thomas Stewart Herschel Wade]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Frederick William George Wadeson]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[Richard Danvers Waghorn]] (1896–1975) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[William Danvers Waghorn]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Cyril Mosley Wagstaff]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Arthur Reginald Wainewright]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[Charles Brian Wainwright]] (1893–1968) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Sir Hereward Wake, 13th Baronet]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[John Chrysostom Barnabas Wakeford]] (1898–1989) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Arthur Victor Trocke Wakely]] (1886–1959) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Arthur Gordon Walch]] (1906- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Harold Bridgwood Walker]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Henry Alexander Walker]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[William George Walker]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[John Waldegrave, 3rd Earl Waldegrave]]
* [[Count Ferdinand Ernst Gabriel von Waldstein]]
* [[Charles Wale]]
* brigadir [[Owen Murton Wales]] (1895–1969) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Harold Bridgwood Walker]]
* brigadir [[John Eric Walker]] (1898- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[John Francis Walker]] (1901- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Joseph Walker (častnik Britanske kopenske vojske)|Joseph Walker]] (1890–1965) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Mark Walker]]
* [[Michael Walker, Baron Walker of Aldringham]]
* brigadir [[Niel Walker|Niel Alexander McDonald Walker]] (1895–1960)
* brigadir [[Robert Fowler Walker]] (1890–1976) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Walter Walker (častnik Britanske kopenske vojske)|Walter Walker]]
* [[William George Walker]]
* generalmajor [[John Christopher Walkey]] (1903–1989) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Peter Wall (častnik Britanske kopenske vojske)|Peter Wall]]
* [[Christopher Wallace (častnik Britanske kopenske vojske)|Christopher Wallace]]
* generalmajor [[Charles John Wallace]] (1886–1943) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Quentin Vaughan Brooke Wallace]] (1891- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Robert Peel Waller]] (1895- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Francis Edward Wallerstein]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[Algernon Ransome Wallis]] (1896- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Cedric Wallis]] (1896–1996) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Charles Robinson Ashby Wallis]] (1898–1962)&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Arthur Patrick Walsh]] (1899- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Francis James Walsh]] (1900–1987) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[George Peregrine Walsh]] (1899–1972) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Hunt Walsh]]
* [[Michael J. H. Walsh]]
*[[Richard Knox Walsh]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Frederick William Henry Walshe]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Henry Ernest Walshe]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Edward Charles Walthall Delves Walthall]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[William Edward Walters-Symons]] (1896- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Bendyshe Brome Walton]] (1905- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir Sir [[George Hands Walton]] ( -1976) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Joseph Walton (častnik Britanske kopenske vojske)|Joseph Walton]]
* brigadir [[Walter Frederick Walton]] (1899- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Robert Wanless O'Gowan]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[Llewelyn Wansbrough-Jones]] (1900–1974) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Robert Loyd-Lindsay, 1st Baron Wantage]]
* [[Francis Ward (častnik Britanske kopenske vojske)|Francis Ward]]
* [[Philip Ward]]
*[[Henry Dudley Ossulston Ward]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[George Warde]]
*[[Alexander Ernest Wardrop]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Fabian Arthur Goulstone Ware]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[Charles Warren]]
* [[John Waters (častnik Britanske kopenske vojske)|John Waters]]
*[[Henry Bulckley Burlton Watkis]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[John Rollo Noel Warburton]] (1890–1962) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* general Sir [[Alfred Dudley Ward]] (1905–1991) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[George Thexton Wards]] (1897–1991) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Richard Fenwick Ware]] (1899- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Michael Henry Frank Waring]] (1905- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Dermot Frederick William Waring]] (1895–1945) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Edward Galway Warren]] (1893–1975) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Harbin Edward Warry]] (1895- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalporočnik [[Sydney Rigby Wason]] (1887–1969) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[George Guy Waterhouse]] (1886–1975) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Bernard Springett Watkins]] (1900–1977) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Harry Reginald Bristow Watkins]] (1894- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Geoffrey Lionel Watkinson]] (1899–1971) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* general Sir [[Daril Watson|Daril Gerard Watson]] (1888–1967) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[E.E. Watson]] ( - ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Gilbert France Watson]] (1895–1976) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Norman Vyvyan Watson]] (1898–1974) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[David Watson (British general)|David Watson]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[James Watson (častnik Britanske kopenske vojske)|James Watson]]
*[[John Watson (VC)|John Edward Watson]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Donald Munro Watt]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[Redmond Watt]]
* [[Louis de Watteville]]
*[[Herbert Edward Watts]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[Andrew Gilbert Wauchope]]
* [[Andrew Scott Waugh]]
* brigadir [[Gordon Redvers Way]] (1900–1981) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Jack Cassell Waycott]] (1898- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Francis Wynne Webb]] (1907–1968) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Daniel Webb (častnik Britanske kopenske vojske)|Daniel Webb]]
*[[Tom Webb-Bowen|Tom Ince Webb-Bowen]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[William Ince Webb-Bowen]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[Evelyn John Webb-Carter]]
*[[Norman William Webber]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Gilbert Henry Wedgwood]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Ralph Lewis Wedgwood]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[George Alexander Weir]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[John Wedderburn-Maxwell]] (1894–1990) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalporočnik [[Ronald Morce Weeks, 1st Baron Weeks|Ronald Morce Baron Weeks of Ryton]] (1890–1960)
* brigadir [[Edward Theyre Weigall]] (1895- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* general [[George Alexander Weir|Sir George Weir]] (1876-1951)
* brigadir [[Richard Ambrose Weir]] (1891- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[John Digby Welch]] (1903- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Godfrey de Vere Welchman]] (1894- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Robert Maximilian Armitage Welchman]] (1898- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Charles Joseph Weld]] (1893–1962)
* general Sir [[Henry Colville Barclay Wemyss]] (1891–1959)
* generalmajor Sir [[Harold Augustus Wernher, 3. baronet]] (1893–1973) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Clement Arthur West]] (1892–1972) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* general Sir [[Michael West (častnik Britanske kopenske vojske)|Michael Montgomerie Alston Roberts West]] (1905–1978) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Ernest Walter Davie Western]] (1901–1952) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Peter Germanus Westmacott]] (1894- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Lord Charles Wellesley]]
* [[Arthur Wellesley, 2nd Duke of Wellington]]
*[[Richard Ashmore Colley Wellesley]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[Thomas Wentworth (častnik Britanske kopenske vojske)|Thomas Wentworth]]
*[[Claude Berners Westmacott]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[Gerald Grosvenor, 6th Duke of Westminster]]
* [[John Fane, 11th Earl of Westmorland]]
*[[Percy Thuillier Westmorland]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Spencer Vaughan Percy Weston]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalporočnik Eric Culpeper Weston (1888–1950) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Victor John Eric Westropp]] (1897–1964) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalporočnik Sir [[Harry Edward de Robillard Wetherall]] (1889–1979)
* [[Frederick Augustus Wetherall]]
* [[George Augustus Wetherall]]
* [[Leslie Whateley]]
* generalmajor [[Mervyn Savile Wheatley]] (1900–1979)&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir Sir [[Edward Oliver Wheeler]] (1890–1962) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Roger Wheeler (častnik Britanske kopenske vojske)|Roger Wheeler]]
* general Sir [[Lashmer Gordon Whistler]] (1898–1963) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Harry Colwell Whitaker]] (1892–1975) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor Sir [[John Albert Charles Whitaker]] (1897–1957) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Philip Sidney Whitcombe]] (1893–1989) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* general [[John Francis Martin Whiteley]]
*[[Leonard Lane Wheatley]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Philip Wheatley]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* Sir [[Francis Wheler, 10th Baronet]]
*[[Robert Whigham|Robert Dundas Whigham]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[Lashmer Whistler]]
* brigadir [[Aubrey Edward White]] (1895–1980) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Cecil Meadows Frith White]] (1897–1985)&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Christopher Anthony White]] (1900–1969) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Cyril Jennings White]] (1898- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Cyril Brudenell Bingham White]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[Denis White]] (1910- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[E.H.L. White]] ( - ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Geoffrey Herbert Anthony White]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[Percival Napier White]] (1901–1982) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Robert White (general)|Hon. Robert White]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[William Lewis White]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalporočnik [[Barney White-Spunner]] (* 1957)
*[[Hugh Davie White-Thomson]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[Philip Geoffrey Whitefoord]] (1894–1975) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Robert Douglas Whitehill]] (1892- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[John Whitelocke]]
* general Sir [[John Whiteley (častnik Britanske kopenske vojske)|John Francis Martin Whiteley]] (1896–1970) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Gerald Herbert Penn Whitfield]] (1896- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[John Yeldham Whitfield]] (1899–1971) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Edward Nathan Whitley]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[George Whitmore (častnik Britanske kopenske vojske)|George Whitmore]]
* generalmajor [[Robert Frederick Edward Whittaker]] (1894–1967) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Gerald Eden Mynors Whittuck]] ( - ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Henry Martin Whitty]] (1896–1961) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Noel Irwine Whitty]] ( - ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[John Tyson Wigan]]
*[[Kenneth Wigram]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Herbert William Wilberforce]]  Boulogne Base &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Charles Arthur Wilding]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[Godfrey Edward Wildman-Lushington]]
*[[Ernest Berdoe Wilkinson]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[Joseph Harold Wilkinson]]
*[[Montagu Grant Wilkinson]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Percival Spearman Wilkinson]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Frank Godfrey Willan]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalporočnik [[Harry Willans]]
* generalporočnik [[Henry Beresford Dennitts Willcox]]
*[[James Willcocks]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[Aubrey Ellis Williams]]
* brigadir [[Cecil James Williams]]
* generalmajor [[Edward Alexander Wilmot Williams]]
*[[Edward George Williams]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[Edward Steven Bruce Williams]]
* brigadir [[Frederick Christian Williams]]
* general [[Guy Charles Williams]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalporočnik [[Harold Williams]]
*[[Hugh Bruce Williams]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[Leslie Hamlyn Williams]]
*[[Oliver De Lancey Williams]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Sydney Frederick Williams]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Victor Arthur Seymour Williams]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[Walter David Abbott Williams]]
*[[Weir de Lancey Williams]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Edward Henry Willis]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[Arthur Cecil Willison]]
* brigadir [[John Wickham (častnik Britanske kopenske vojske)|John Wickham]] (1897- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Leslie Frederick Ethelbert Wieler]] (1899–1965) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[James Buckley Aquilla Wigmore]] (1887–1962) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Alec Warren Greenlaw Wildey]] (1890- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Godfrey Edward Wildman-Lushington]] (1897–1970) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[H.O. Wiley]] ( -1960) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Michael Wilkes]]
* brigadir [[Claude John Wilkinson]] (1903–1999) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Joseph Harold Wilkinson]] (1899–1954) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalporočnik [[Harry Willans]] (1892–1943) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[John Harte Harris Willans]] (1902- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalporočnik Sir [[Henry Willcox|Henry Beresford Dennitts Willcox]] (1889–1968)
* [[James Willcocks]]
* [[Prince William, Duke of Cumberland]]
* generalmajor [[Aubrey Ellis Williams]] (1888–1977) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Cecil James Williams]] (1898–1948) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Edgar Trevor Williams]] (1912–1995) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Edward Alexander Wilmot Williams]] (1910–1994) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Edward Steven Bruce Williams]] (1892–1977) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Frederick Christian Williams]] (1891–1970) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[George Giffard Rawson Williams]] (1894- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* general Sir [[Guy Williams (častnik Britanske kopenske vojske)|Guy Charles Williams]] (1881–1959)
* generalporočnik Sir [[Harold Williams (častnik Britanske kopenske vojske)|Harold Williams]] (1897–1971) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor Sir [[Leslie Hamlyn Williams]] (1892–1956) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* Sir [[William Williams, 1st Baronet, of Kars]]
* brigadir [[Reginald Thomas Williams]] (1897- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Stephen Williams (častnik Britanske kopenske vojske)|Stephen Williams]] (1896- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Thomas Victor Williams]] (1897- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Walter David Abbott Williams]] (1897–1973) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Maurice Joseph Williamson]] (1889–1958) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Michael Willcocks]]
* [[Frederick Willis (častnik Britanske kopenske vojske)|Frederick Willis]]
* [[George Willis (častnik Britanske kopenske vojske)|George Willis]]
* [[David Willison]]
* brigadir [[Arthur Cecil Willison]] (1896–1966) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[John Howard German Wills]] (1899- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* Sir [[Henry Wilmot, 5th Baronet]]
* generalmajor [[John Harold Owen Wilsey]] (1904–1961)
* generalmajor [[Bevil Thomson Wilson]] (1885–1975) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Constantine Patrick Bartlett Wilson]] (1899- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Charles Stuart Wilson]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Francis Adrian Wilson]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Frederick Maurice Wilson]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Henry Fuller Maitland Wilson]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Henry Hughes Wilson, Baronet]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Samuel Herbert Wilson]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[Edward William Gravatt Wilson]] (1888–1971) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalporočnik Sir [[Gordon Wilson]] (1887–1971) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Henry Hughes Wilson]]
* [[Henry Maitland Wilson, 1st Baron Wilson]]
* generalmajor [[Nigel Maitland Wilson]] (1884–1950) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Robert Thomas Wilson]]
* general Sir [[Roger Cochrane Wilson]] (1882–1966) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Thomas Arthur Atkinson Wilson]] (1882–1958) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Thomas Needham Furnival Wilson]] (1896–1961) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Adam Tyrie Wilson-Brand]] (1900- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Donald James Wilson-Haffenden]] (1900–1986) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Arthur John Millard Wilton]] (1898- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Douglas Neil Wimberley]] (1896–1983)
* brigadir [[Richard Arabin Armine Wimberley]] (1897- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[John Stephen Windsor]] (1894- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Frederick Wing|Frederick Drummond Vincent Wing]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Charles Rupert Peter Winser]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[Orde Charles Wingate]] (1903–1944)
* [[Reginald Wingate]]
* brigadir [[Anthony Desmond Rex Wingfield]] (1908–1995) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Maurice Anthony Wingfield]] (1883–1956) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Norman Douglas Wingrove]] (1903- )&lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[John Winslow (častnik Britanske kopenske vojske)|John Winslow]]
*[[Ormond de l’Epée Winter]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[Thomas John Willoughby Winterton]]
* brigadir [[Robert William Michael de Winton]]
*[[Fitzgerald Wintour]]  &amp;&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Evan Alexander Wisdom]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[William Maunder Withycombe]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[Ormonde Winter]]
* brigadir [[Herbert Gregory Winter]] (1890–1949) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* Sir [[John Winterton]]
* generalmajor Sir [[Thomas John Willoughby Winterton]] (1898–1987) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Hugh Erskine Winthrop]] (1897- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Arthur Kilgour Wintle]] (1905- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Richard Leigh Withinton]] (1893–1969) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[John Evered Witt]] (1897–1989) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Frank Hole Witts]] (1887–1941) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalporočnik [[Frederick Vavasour Broome Witts]] (1889–1969) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Edmond Wodehouse]] (1894–1959) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Edward Wolfe]]
* [[James Wolfe]]
* brigadir [[Charles Esmond de Wolff]]
*[[Edward Allan Wood]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalporočnik Sir [[Ernest Wood (častnik Britanske kopenske vojske)|Ernest Wood]] (1894–1971) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[George Neville Wood]] (1898–1982) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Henry Wood (častnik Britanske kopenske vojske)|Henry Wood]] (1906- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[John Morton Devereux Wood]] (1898- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Leonard Walter Wood]] (1895- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Phillip Richard Wood]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[Ronald Ernest Wood]] (1897- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Thomas Birchall Wood]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalporočnik Sir [[John Dane Woodall]] (1897–1985)
*[[Wilfred James Woodcock]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[Edward Cecil James Woodford]] (1901–1988) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Edward Woodgate]]
* brigadir [[Charles Hall Woodhouse]] ( -1962) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[E. Woodhouse]] ( - ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Francis Victor Reginald Woodhouse]] (1897- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Harold Lister Woodhouse]] (1887–1960) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Harold Sealy Woodhouse]] (1894–1943) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Louis James Woodhouse]] (1896- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Tom Percy Woodhouse]]  DGMS &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Charles Richard Woodroffe]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[Edward Ambrose Woods]] (1891–1957) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Edward Galbraith Woods]] (1906–1951) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Ernest Woods]] (1894–1971) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Hugh Kennedy Woods]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[John Henry Woods]] (1891- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[John Alfred Hudson Woodward]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[Douglas Stewart Hillersdon Woodward]] (1895- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Richard Dean Townsend Woolfe]] (1888–1966) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Charles Woollcombe|Charles Louis Woollcombe]]  GOC Corps &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* generalmajor [[Christopher Geoffrey Woolner]] (1893–1984) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Richard Montague Wootten]] (1889–1979) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Robert Harley Wordsworth]] (1894–1984)
*[[Rivers Berney Worgan]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Frank Wormald]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[Richard Worsley]]
* generalmajor [[Geoffrey Christopher Hale Wortham]] (1913–1967) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[Henry Wray]]
* brigadir [[Arthur John Wright]] (1888- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Maurice Vernon Wright]] (1901- ) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalporočnik Sir [[Frederick George Wrisberg]] (1895–1982) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[John Wrottesley, 1st Baron Wrottesley]]
* brigadir [[Arthur Geoffrey Wyatt]] (1900–1960) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Richard John Penfold Wyatt]] (1892–1954) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Wilfred Penfold Wyatt]] (1889–1966) &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[John Cecil Wray]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Wallace Duffield Wright]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[John Bartholomew Wroughton]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
*[[Louis John Wyatt]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[William Wylde]]
* [[Henry Wyndham (častnik Britanske kopenske vojske)|Henry Wyndham]]
*[[John George Erskine Wynne]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[Francis Arthur Wynter]]&lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;

==X==
* [[David Ximenes]]

==Y==
*[[Henry Yarde-Buller|Hon. Henry Yarde-Buller]] &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[Morris Yates]]  (1900- )  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Clement Yatman]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* brigadir [[Kenneth Darlaston Yearsley]]  (1891- )  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Herbert Charles James Yeo]]  (1892- )  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
*[[Robert Young (častnik Britanske kopenske vojske)|Robert Young]]  &lt;ref name=&quot;CfFWWS&quot;/&gt;
* [[Peter Young (častnik Britanske kopenske vojske)|Peter Young]]
* [[Elton Younger]]
* generalmajor Bernard Keith Young  (1892–1969)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Desmond Young]]  (1892–1966)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Henry Ayerst Young]]  (1895–1952)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[Peter Young (brigadir)|Peter Young]]  (1915–1988)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[John Edward Talbot Younger]]  (1888–1974)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* generalmajor [[Ralph Younger]]  (1904–1985)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* brigadir [[George Edward Younghusband]] (1896–1970)  &lt;ref name=&quot;generals.dk&quot;/&gt;
* [[John French, 1st Earl of Ypres]]

==Z==
== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
*[[seznam britanskih feldmaršalov]]

{{seznami narodov po poklicu|generalov}}

[[Kategorija:Seznami generalov|Britanci]]
[[Kategorija:Seznami Britancev|Generali]]
[[Kategorija:Britanski generali|*]]</text>
      <sha1>kxnys4infqgfxb6om4fiyqmp9ubc6aq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pesticid</title>
    <ns>0</ns>
    <id>24920</id>
    <revision>
      <id>6677987</id>
      <parentid>6643695</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:54:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6677987</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8912" sha1="gw2do6oisfcvugcwlhujfp298zi61ls" xml:space="preserve">[[Slika:Cropduster spraying pesticides.jpg|thumb|Škropljenje s pesticidi s pomočjo letala]]
'''Pesticíd''' (iz [[latinščina|latinskega]] ''pestis'', ''[[kuga]]'' in ''cidium'', ''[[umor]]'') je [[kemikalija]] za uničevanje [[škodljivec|škodljivcev]] na pridelovalnih površinah. Ti škodljivci so lahko [[žuželka|žuželke]] (proti katerim se uporablja [[insekticid]]e), škodljive [[rastlina|rastline]] in plevel (proti katerim se uporablja [[herbicid]]e), zajedalske glive - npr. [[Rje (glive)|rje]], plesni in sneti (proti katerim se uporablja [[fungicid]]e). Uporabljajo jih tudi proti insektom, ki prenašajo bolezni (npr. komarjem ), podganam in drugim škodljivcem, ki ogrožajo ljudi in živali.

Zaradi agresivnega delovanja so jih uporabljali tudi kot [[bojni strup|bojne strupe]] na primer za uničevanje sovražnikovega pridelka oz. za ubijanje [[človek|ljudi]] (npr. [[Zyklon B]], ki so ga množično uporabljali med 2.&amp;nbsp;svetovno vojno).

== Definicija ==
Definicija pesticidov po [[Organizacija za prehrano in kmetijstvo|Organizaciji za prehrano in kmetijstvo]] (FAO) je sledeča:

:''Pesticid je vsaka snov ali mešanica snovi, namenjena za preprečevanje, uničevanje ali nadzorovanje kateregakoli škodljivca, vključno s prenašalci človeških ali živalskih bolezni, neželenih vrst rastlin ali živali, ki povzročajo škodo ali na kateri drugi način ovirajo proizvodnjo, obdelavo, shranjevanje, transport ali prodajo hrane, kmetijskih pridelkov, lesa in lesnih izdelkov ali živalskih izdelkov, ali pa snov, ki se lahko da živalim za nadzor [[žuželke|žuželk]], [[pajkovci|pajkovcev]] in drugih škodljivcev na ali v njihovih telesih. Pojem vključuje tudi snovi za uravnavanje rasti rastlin, [[defoliant]]e, [[desikan]]te ali snovi za redčenje sadja ali preprečevanje prezgodnjega odpadanja z dreves. Uporablja se tudi za snovi, ki se jih nanese na [[žitarice]] pred ali po žetvi z namenom preprečevanja razpadanja med shranjevanjem in transportom.''&lt;ref&gt;Food and Agriculture Organization of the United Nations. (2002).  [http://www.fao.org/WAICENT/FAOINFO/AGRICULT/AGP/AGPP/Pesticid/Code/Download/code.pdf ''International Code of Conduct on the Distribution and Use of Pesticides''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130404190746/http://www.fao.org/WAICENT/FAOINFO/AGRICULT/AGP/AGPP/Pesticid/Code/Download/code.pdf |date=2013-04-04 }}. Pridobljeno dne 2011-03-09.&lt;/ref&gt;

== Razdelitev pesticidov ==
Glede na tarčno skupino organizmov razdelimo pesticide na:

* [[Akaricid]]e za zatiranje [[pršice|pršic]];
* [[Baktericid]]e za zatiranje [[bakterije|bakterij]];
* [[Fungicid]]e za zatiranje [[glive|gliv]];
* [[Herbicid]]e za zatiranje [[plevel]]a;
* [[Insekticid]]e za zatiranje [[žuželke|žuželk]];
* [[Limacid]]e za zatiranje [[polži|polžev]];
* [[Nematocid]]e za zatiranje [[gliste|glist]];
* [[Rodenticid]]e za zatiranje [[glodavci|glodavcev]];
* [[Viricid]]e za zatiranje [[virus]]ov.

K pesticidom štejemo tudi sredstva, ki privabljajo (atraktanti) in odvračajo (repelenti) [[insekti|insekte]], [[ptiči|ptiče]] in [[sesalci|sesalce]] s pomočjo spolnih [[hormon]]ov ([[feromon]]ov) ali česa drugega.

== Učinki na okolje ==
[[Slika:Hazardous-pesticide.jpg|thumb|right|250px|Priprava nevarnega pesticida za uporabo v ZDA]]
{{glavni|Učinki pesticidov na okolje}}
Uporaba pesticidov poraja številne polemike. Okoli 98 % celotne količine insekticidov in 95 % herbicidov dosežejo druga mesta kot pa tarčne vrste, in sicer poleg raznih vrst organizmov tudi zrak, vodo in kopno.&lt;ref name=&quot;sustaining&quot;&gt;Miller, G.T. (2004). ''Sustaining the Earth'', 6. izdaja. Kalifornija: Thompson Learning, Inc. Pacific Grove, str. 211-216.&lt;/ref&gt; Veter lahko torej raznese pesticide kot [[aerosol]]ne delce v oddaljene kraje, so eden izmed pomembnih vzrokov onesnaženja vode, nekateri pa kot trajni organski onesnaževalci ([[polutant]]i) prispevajo k onesnaženju kopna.

Poleg naštetega pesticidi zmanjšujejo [[biodiverziteta|biodiverziteto]], [[fiksacija dušika|fiksacijo dušika]]&lt;ref&gt;Rockets, R. (2007).
[http://www.scienceagogo.com/news/farming.shtml &quot;Down On The Farm? Yields, Nutrients And Soil Quality&quot;]. ''Scienceagogo.com''. Pridobljeno 2011-03-13.&lt;/ref&gt; in populacijo [[opraševalec|opraševalcev]],&lt;ref&gt;{{navedi novice | author = Wells, M | title = Vanishing bees threaten U.S. crops | work = www.bbc.co.uk | date = 11. marec 2007 | url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/6438373.stm | accessdate = 2011-03-13 | location=London}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Haefeker, W |url=http://www.beekeeping.com/articles/us/german_bee_monitoring.htm |title=Betrayed and sold out – German bee monitoring |accessdate=2011-03-13 |date=2000-08-12 |archive-date=2010-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101227153656/http://beekeeping.com/articles/us/german_bee_monitoring.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=Zeissloff, E |url=http://www.beekeeping.com/artikel/imidacloprid_1.htm |title=Schadet imidacloprid den bienen |accessdate=2011-03-13 |year=2001 |archive-date=2011-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110320075244/http://www.beekeeping.com/artikel/imidacloprid_1.htm |url-status=dead |language=de}}&lt;/ref&gt; uničujejo življenjske prostore oz. habitate (še posebej tistih od [[ptice|ptic]])&lt;ref&gt;Palmer W.E., Bromley P.T. in Brandenburg R.L. [http://ipm.ncsu.edu/wildlife/peanuts_wildlife.html &quot;Wildlife &amp; pesticides - Peanuts&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110815004302/http://ipm.ncsu.edu/wildlife/peanuts_wildlife.html |date=2011-08-15 }}. ''North Carolina Cooperative Extension Service''. Pridobljeno 2011-03-13.&lt;/ref&gt; in so zelo nevarni za [[ogrožena vrsta|ogrožene vrste]]&lt;ref name=&quot;sustaining&quot;/&gt;. Škodljivci lahko razvijejo odpornost (rezistenco), kar terja razvoj in uporabo novih pesticidov. Po drugi strani se lahko uporabi večjo količino pesticida, vendar to hkrati še poslabša problem onesnaženja okolja.

== Zastrupitve s pesticidi ==
[[Slika:Warning2Pesticides.jpg|thumb|right|250px|Opozorilna tabla o potencialni izpostavljenosti strupenemu pesticidu]]
Mnogi pesticidi delujejo škodljivo na človeka,&lt;ref&gt;Varagić, V.M. &amp; Milošević, M.P. (1997). ''Farmakologija'', 13. izdaja. Beograd: Elit - Medica, str. 638. {{ikona sr}}&lt;/ref&gt; pri katerem lahko povzročijo akutne ali kronične zastrupitve. Pogostejše so v [[država]]h v razvoju, kjer znaša incidenca od 17-180 primerov na 100.000 ljudi, visoke stopnje pa so prisotne tudi v državah, kjer so pesticidi uporabljeni tudi v [[samomor]]ilne namene, kot je na primer. [[Šri Lanka]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] je incidenca nizka.&lt;ref name=medr&gt;Markota, A. &amp; Sinkovič, A. (2008). »Zastrupitev s pesticidi«. ''Medicinski razgledi'' '''48''' (1-2): 78.&lt;/ref&gt; Nekateri pesticidi, ki jih uporabljamo tudi na Slovenskem, lahko ob kronični izpostavljenosti povzročijo raka, genetske napake in mutacije. V zadnjem času se število rakavih obolenj veča. Eden od dejavnikov, ki povzročajo raka so tudi pesticidi.

Glede na način delovanja razdelimo pesticide na štiri skupine:&lt;ref name=medr/&gt;
* [[antiholinesterazni pesticid]]i,
* [[organoklorni pesticid]]i (insekticidi),
* pesticidi, ki zmanjšujejo oksidativne procese v organizmu ([[ditiokarbamat]]i),
* [[herbicid]]i.

Razen zgoraj omenjenih obstajajo tudi pesticidi, ki povečajo oksidativne procese v organizmu, kot je [[dinitrofenol]], ki so v Sloveniji prepovedani.&lt;ref name=medr/&gt;

Najhujši primer nesreče zaradi zastrupitve s pesticidi je [[Bhopalska nesreča]], pri kateri je iz industrijskega obrata v zrak ušlo okoli 40 [[tona|ton]] [[metil izocianat]]a (MIC), kemičnega intermediata v sintezi nekaterih karbamatnih pesticidov. Zaradi strupenega plina je takoj umrlo okoli 2.300 ljudi, celokupno pa okoli 15.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi novice | title =
1984: Hundreds die in Bhopal chemical accident | work = On This Day: 3 December| url = http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/december/3/newsid_2698000/2698709.stm | date=3. december 1984 | accessdate=2011-03-13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.msnbc.msn.com/id/34247132/ns/world_news-south_and_central_asia/page/2/|title=Industrial Disaster Still Haunts India&amp;nbsp;– South and Central Asia&amp;nbsp;– msnbc.com|date=2. december 2009|accessdate=2011-03-13}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[Zatiranje škodljivcev v kmetijstvu]]

== Sklici in opombe ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|pesticid|Pesticid}}
* [http://www.pesticidi.net Pesticidi.net]
* [http://www.fito-info.bf.uni-lj.si/SI/Prirocnik/ Priročnik o toksikoloških lastnostih pesticidov v Republiki Sloveniji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050701014623/http://www.fito-info.bf.uni-lj.si/SI/Prirocnik/ |date=2005-07-01 }}. Ministrstvo za zdravstvo

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Pesticidi| ]]
[[Kategorija:Nadzor škodljivcev]]
[[Kategorija:Onesnaževala]]</text>
      <sha1>gw2do6oisfcvugcwlhujfp298zi61ls</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih pesnikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>29767</id>
    <revision>
      <id>6678174</id>
      <parentid>6664767</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:48:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28279-21</username>
        <id>259659</id>
      </contributor>
      <comment>/* T */</comment>
      <origin>6678174</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37644" sha1="1scfhrfaq1r5tf5h9dvgimxp1g0ilma" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pesnik]]ov in pesnic.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

* [[Matic Ačko]] (* 1991)
* [[Špela Ačko]]
* [[Alja Adam]] (* 1976)
* [[Kozma Ahačič]] (* 1976)
* [[Damián Ahlin]]
* [[Fran Albreht]] (1889–1965)
* [[Ivan Albreht]] (1893–1955)
* [[Vera Albreht]] (1895–1971)
* [[Jakob Alešovec]] (1842–1901)
* [[Vid Ambrožič]] (1890–1961)
* [[Miha Andreaš]] (1762–1821)
* [[Mojca Andrej]] (* 1982)
* [[Milan Apih]] (1906–1992)
* [[Marija Arh]] (haiku)
* [[Janez Arlič]] (1812–1879)
* [[Majda Arhnauer Subašič]] (* 1960)
* [[Tina Arnuš Pupis]] (* 1982)
* [[Majda Artač Sturman]] (* 1953)
* [[Anton Aškerc]] (1856–1912)
* [[Imre Augustič]] (1837–1879)
* [[Miha Avanzo]] (* 1949)

== B ==

* [[Esad Babačić]] (* 1965)              
* [[Majda Babič]] (* 1970)              
* [[Otto František Babler]] (1901–1984)
* Marina Bahovec (* 1946)
* [[Mihael Bakoš]] (1742–1804)
* [[France Balantič]] (1921–1943)
* [[Danijel Balažek]] (* 1980)
* [[Štefan Baler]] (1760–1835)
* [[Varja Balžalorsky Antić]] (* 1979)
* [[David Bandelj]] (* 1978)
* [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977)
* [[Mihael Barla]] (1778–1824)
* [[Tone Batagelj]] (1894–1974)
* [[Milena Batič]] (1930–2015)
* [[Milan Batista]] (1924–2010)
* [[Petra Bauman]] (* 1979)
* [[David Bedrač]] (* 1978)
* [[Joža Bekš]] (1883–1961)
* [[Anjuša Belehar]] (* 1986)
* [[Vinko Beličič]] (1913–1999)
* [[Danica Bem Gala]] (1922–2014)
* [[Lajos Bence]] (* 1956)
* [[Filibert Benedetič]] (1935–2005)
* [[Aleš Berger]] (* 1946)
* [[Ciril Bergles]] (1934–2013)
* [[Anita Bergnach]] (* 1970)
* [[Blaž Berke]] (1754–1821)
* [[Nejc Bernard]] (* 1970)
* [[Janez Bernik]] (1933–2016)
* [[Mihael Bertalanitš]] (1786–1853)
* [[Cvetka Bevc]] (* 1960)
* [[Grega Bevc Haš]] (1971–2003)
* [[France Bevk]] (1890–1970)
* [[Jiři Bezlaj]] (* 1949)
* [[Janez Bilc]] (1839–1906)
* [[Irena Birsa]] (1961–1991)
* [[Mario Birsa]] - Zvonimir (1897–1969)
* [[Nevin Birsa]] (1947–2003)
* [[Brane Bitenc]] (1962–2014)
* [[Vinko Bitenc]] (1895–1956)
* [[Gašper Bivšek]] (* 1984)
* [[Bojan Bizjak]] (* 1959)
* [[Jože Bizjak]] (1914–1995)
* [[Mateja Bizjak Petit]] (* 1969)
* [[Nina Bizjak]] (* 1994)
* [[Igor Bizjan]] (* 1958)
* [[Meta Blagšič]] (* 1979)
* [[Andrej Blatnik]] (* 1963)
* [[Marija Bocak Kalan]] (1926–2006)
* [[Nina Bohnec]]
* [[Berta Bojetu]] (1946–1997)
* [[Adam Bokany]] (?–1714)
* [[Borja Bolčina ]] (* 1976)
* [[Marcela Bole]] (1914–2006)
* [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič) (1913–1993)
* [[Rado Bordon]] (1915–1992)
* [[Andreja Borin]] (* 1969)
* [[France Borko]] (1904–1956)
* [[Janez Borštnar]] (1919–1945)
* [[Blaž Božič (filolog)|Blaž Božič]] (* 1991)
* [[Tanja Božić]] (* 1995)
* [[Stane Bračko]] (1923–1945)
* [[Silva Brank]] (1938–2021)
* [[Marija Brenčič Jelen]] (1919–2000)
* [[Tomaž Brenk]] (1957–2004)
* [[Vida Brest]] (1925–1985)
* [[Danilo Breščak]] (1911–1960)
* [[Ivo Brnčić]] (1912–1943)
* [[Natalija Brumen]] (* 1974)
* [[Niko Brumen]] (* 1943)
* [[Alojzija (Lojzka) Brus]] (1909–1965)
* [[Andrej Brvar]] (* 1945)
* [[Matej Brvar]]
* [[Ivo Ivanovič Bučar]] (1856–1907)
* [[Andrej Budal]] (1889–1972)
* [[Elza Budau]] (* 1941)
* [[Mihael Bulovec]] (1862–1915)
* [[Štefka Bulovec]] (1901–1984)
* [[Stanko Bunc]] (1907–1969)

== C ==

* [[Oroslav Caf]] (1814–1874)
* [[Ivan Cankar]] (1876–1918)
* [[Andrej Capuder]] (1942–2018)
* [[Ludvik Ceglar]] (1917–1989)
* [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] (1826–1892)
* [[Ines Cergol]] (* 1959)
* [[Ana Marija Cetin Lapajne]] (1935–2024)
* [[Franc Cigan Caki]] (1965)
* [[Janez Cigler]] (1792–1869)
* [[Milena Cigler]] (* 1949)
* [[Ivan Cimerman]] (* 1938)
* [[Fran Cimperman]] (1852–1873)
* [[Josip Cimperman]] (1847–1893)
* [[Jože Ciuha]] (1924–2015)
* [[Sekumady Conde]] (* 1980)
* [[Benvenut Crobath]] (1805–1880)
* [[Jože Cukale]] (1915–1999)
* [[Valentin Cundrič]] (* 1938)
* [[Miljana Cunta]] (* 1976)
* [[Aleš Cvek]] (1968–2015)

== Č ==

* [[Ivan Čampa]] (1914–1942)
* [[Janko Čar]] (1932–2017)
* [[Andrej Čebokli]] (1893–1923)
* [[Albin Čebular]] (1900–1952)
* [[Zvonko Čemažar]] (1927–2010)
* [[Anica Černej]] (1900–1944)
* [[Ivan Černič]]
* [[Franc Černigoj]] (* 1948)
* [[Jožica Čertov]] (* 1960)
* [[Tone Čokan]] (1916–1942)
* [[Srečko Čož]] (* 1946)
* [[Ivan Črnič]] (* 1960)
* [[Primož Čučnik]] (* 1971)
* [[Valerija Čučnik]] (* 1963)
* [[Marjan Čufer]] (* 1954)
* [[Marij Čuk]] (* 1952)
* [[Monika Čuš]]

== D ==

* [[Aleš Debeljak]] (1961–2016)
* [[Anton Debeljak]] (1887–1952)
* [[Bine Debeljak]]
* [[Lukas Debeljak]] (* 1999)
* [[Milan Debeljak]] (* 1958)
* [[Tine Debeljak]] (1903–1989)
* [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak]] ml. (1936–2013)
* [[Dane Debič]] (1917–2008)
* [[Milan Dekleva]] (* 1946)
* [[Ivan Delpin]] (1905–1993)
* [[Boštjan Dermol]] (* 1976)
* [[Marija Dernovšek]] Šprajcar (1905–1946)
* [[Karel Destovnik Kajuh]] (1922–1944)
* [[Andrej Detela]] (* 1949)
* [[Lev Detela]] (* 1939)
* [[Jure Detela]] (1951–1992)
* [[Feliks Dev]] (1732–1786)
* [[Veronika Dintinjana]] (* 1977)
* [[Ivan Dobnik]] (* 1960)
* [[Tihomila Dobravc]] (1920–2014) 
* [[Patricija Dodič]] (* 1969)
* [[Tone Dodlek]] (* 1943)
* [[David Fortunat Doktorič]] (1887–1962)
* [[Jaro Dolar]] (1911–1999)
* [[Milan Dolinar]]
* [[Vincencij Dolinar]] (1925–1945)
* [[Franc Domicelj]] (1832–1855)
* [[Mihael Domjan]] (?–1737)
* [[Ivan Dornik]] (1892–1968)
* [[Krištof Dovjak]] (* 1967)
* [[Mitja Drab]] (* 1988)
* [[Nina Dragičević]] (* 1984)
* [[Ciril Drekonja]] (1896–1944)
* [[Miriam Drev]] (* 1957)
* [[Jože Dular]] (1915–2000)
* [[Mirjam Dular]] (* 1967)

== E ==

* [[Fran Eller]] (1873–1956)
* [[Marko Elsner Grošelj]] (* 1959)
* [[Tilen Epich]] (1888–1951)
* [[Anton Erjavec]] (1887–1910)

== F ==

* [[Pavel Fajdiga]] (* 1954)
* [[Adam Farkaš]] (1730–1786)
* [[Bogomil Fatur]] (1914–1990)
* [[Lea Fatur]] (1875–1943)
* [[Stefan Feinig]] (* 1987)
* [[Jože Felc]] (1941–2010)
* [[Aco Ferenc]] (* 1950)
* [[Janko Ferk]] (* 1958)
* [[Slavko Fidler]] (1928–2012)
* [[France Filipič]] (1919–2009)
* [[Klara Filipič]] (* 1988)
* [[Filip Fischer]] (* 1943)
* [[Neva Flajs]] 
* [[Božidar Flegerič]] (1841–1907)
* [[Evald Flisar]] (* 1945)
* [[Janoš Flisar]] (1856–1947)
* [[Nino Flisar]] (* 1975)
* [[Štefan Flisar]] (* 1951)
* [[France Forstnerič]] (1933–2007
* [[Franjo Frančič]] (* 1958)
* [[Ivo Frbežar]] (1949–2025)
* [[Matej Frelih]] (1828–1892)
* [[Josip Freuensfeld]] (1861–1893) 
* [[Ervin Fritz]] (* 1940)
* [[Angela Fujs]] (1937–2018)
* [[Anton Funtek]] (1862–1932)
* [[Cvetka Furlan]] (1923–?)
* [[Vesna Furlanič Valentinčič]] (1957–)

== G ==

* [[Lidija Gačnik Gombač]] (* 1961)
* [[Vladimir Gajšek]] (* 1946)
* [[Maja Gal Štromar]] (* 1969)
* [[Ana Gale]] (1909–1944)
* [[Engelbert Gangl]] (1873–1950)
* [[Evgen Gantar]] (* 1959)
* [[Roža Gantar]] (* 1937)
* [[Julka Gantar Fortuna|Julka]] [[Julka Gantar Fortuna|Gantar Fortuna]] (1916–1999)
* [[Anica Gartner]] (1905–2003)
* [[Iztok Geister]] - Plamen (* 1945)
* [[Herman Germ]] (* 1931)
* [[Fran Gestrin]] (1865–1893)
* [[Alenka Glazer]] (1926–2020)
* [[Janko Glazer]] (1893–1975)
* [[Goran Gluvić]] (* 1957)
* [[Klemen Godec]] (* 1987)
* [[Matjaž Godina]] (1768–1835)
* [[Cvetko Golar]] (1879–1965)
* [[Manko Golar]] (1911–1988)
* [[Lidija Golc]] (* 1955)
* [[Sonja Golec]] Petelinšek (1929–2009)
* [[Pavel Golia]] (1887–1959)
* [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017)
* [[Andrej A. Golob]] (* 1958)
* [[Anja Golob]] (* 1976)
* [[Berta Golob]] (* 1932)
* [[Sara Nuša Golob Grabner]] (* 1994)
* [[Rudolf Golouh]] (1887–1982)
* [[Borut Gombač]] (* 1962)
* [[Katarina Gomboc Čeh]] (* 1993)
* [[Katja Gorečan]] (* 1989)
* [[Vojko Gorjan]] (1949–1975)
* [[Katja Gornik]]
* [[Zalka Grabnar Kogoj|Zalka Grabnar]] (* 1967)
* [[Jurij Grabrijan]] (1800–1882)
* [[Benjamin Gracer]] (* 1942)
* [[Bogdan Gradišnik]] (1946–2025)
* [[Alojz Gradnik]] (1882–1968)
* [[Niko Grafenauer]] (* 1940)
* [[Ivo Grahor]] (1902–1944)
* [[Simon Gregorčič]] (1844–1906)
* [[Pankracij Gregorc]] (1867–1920)
* [[Srečko Gregorc]] (1894–1972)
* [[Avgust Gregorič]] (* 1943)
* [[Barbara Gregorič Gorenc]] (* 1964)
* [[Davorin Grizold]] (1817–1871)
* [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913)
* [[Lojze Grozde]] (1923–1943)
* [[Dora Gruden]] (1900–1986)
* [[Dren Gruden]]
* [[Igo Gruden]] (1893–1948)
* [[Janko Gruden]] (1861–1888)
* [[Pavla Gruden (pesnica)|Pavla Gruden]] (1921–2014)
* [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] (1904–1977)
* [[Andrej Gutman]] (1784–1850)
* [[Miroslav Gutman]] (* 1951)

== H ==

* [[Anton Haderlap]] (1930–2016)
* [[Katarina Haderlap]] (1904–1944) 
* [[Lipe Haderlap]] (1849–1896)
* [[Maja Haderlap]] (* 1961)
* [[Martina Hafnar Gorjanc]] (* 1941)
* [[Fabjan Hafner]] (1966–2016)
* [[Gema Hafner]] (1919–1996)
* [[Matjaž Hanžek]] (* 1949)
* [[Sergej Harlamov]] (* 1989)
* [[Milka Hartman]] (1902–1997)
* [[Fany Hausmann]] (1818–1853)
* [[Bogdana Herman]] (* 1948)
* [[Matevž Hladnik]] (1806–1865)
* [[Danijela Hliš]] (* 1949)
* [[Karlo Hmeljak]] (* 1983)
* [[Andrej Hočevar (pesnik)|Andrej Hočevar]] (* 1980)
* [[Kristina Hočevar]] (* 1977)
* [[Branko Hofman]] (1929–1991)
* [[Emil Hojak]] (1888–1913)
* [[Metka Hojnik Verdev]] (* 1959)
* [[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008)
* [[Patrik Holz]]
* [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje)
* [[Stanka Hrastelj]] (* 1975)
* [[Anton Hribar (1864)|Anton Hribar]] (1864–1953)
* [[Ivan Hribar]] (1851–1941)
* [[Ivan Hribovšek]] (1923–1945)
* [[Milica Hrobath]] (* 1944)
* [[Tibor Hrs Pandur]] (* 1985)
* [[Anita Hudl]] (1946–2012)
* [[Marko Hudnik]] (1931–2025)
* [[Frančišek Hudoklin]] (1863–1886)
* [[Jurij Hudolin]] (* 1973)
* [[Kajetan Hueber]] (1810–1870)
* [[Zdenko Huzjan]] (* 1948)
* [[Doro Hvalica]] (* 1940)
* [[Sabina Hvastija]] (* 1968)

== I ==

* [[Alojz Ihan]] (1961–2026)
* [[Jožef Iskrač]] (1836–1900)
* [[Dragan Ignjić]] (* 1992)
* [[Bojan Iršič]] (* 1961)
* [[Miloš Ivančič]] (* 1948)

== J ==

* [[Jure Jakob]] (* 1977)
* [[Feruccio Jakomin]] (1930–1958)
* [[Pavle Jakop]] (* 1955)
* [[Darja Jakopič]] (* 1953)
* [[Marjan Jakopič]] (1923–1978)
* [[Gitica Jakopin]] (1928–1996)  
* [[Gitica Jakopin (pesnica)|Gitica Jakopin]] (* 2003)              
* [[Tatjana Jamnik]] (* 1976)
* [[Jože Janež]] (* 1958)
* [[Stanko Janežič]] (1920–2010)
* [[Gustav Januš]] (* 1939)
* [[Jurij Japelj]] (1744–1807)
* [[Marko Jarc]] (* 1957)
* [[Miran Jarc]] (1900–1942)
* [[Vaclav Jarm]] (* 1962)
* [[Urban Jarnik]] (1784–1844)
* [[Simon Javornik]]
* [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) 
* [[Jožef Jazbec]] (1913–1989)
* [[Branko Jeglič]] (1903–1920) 
* [[Tonja Jelen]] (* 1988) 
* [[Aleš Jelenko]] (* 1986) 
* [[Zdravko Jelinčič]] (1921–1997)
* [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] (1853–1891)
* [[Simon Jenko]] (1835–1869)
* [[Damjan Jensterle]] (1941–2020)
* [[Jože Jensterle]] (1929–2023)
* [[Alenka Jensterle Doležal]] (* 1959)
* [[Vida Jeraj]] (1875–1932)
* [[Luka Jeran]] (1818–1896)
* [[Andrejka Jereb]] (1946–2019)
* [[Marjetka Jeršek]] (* 1961)
* [[Dimitrij Oton Jeruc]] (1916–1989)
* [[Dragotin Jesenko]] (1864–1902)
* [[Milan Jesih]] (* 1950)
* [[Iva Jevtić]] (* 1976)
* [[Klarisa Jovanović]] (* 1954) 
* [[Alenka Jovanovski]] (* 1974)
* [[Slavko Jug]] (pravo ime Slavko Kočevar) (1934–1997)
* [[Edelman Jurinčič]] (* 1952)
* [[Janez Juvan]] (1936–2017)

== K ==

* [[Ivan (Jan) Kacin]] (1903–1960)
* [[Mila Kačič]] (1912–2000)
* Sara Kager (* 1989)
* [[Ludovika Kalan]] (1900–1983)
* [[Jure Kapun]]
* [[Borut Kardelj]] (1941–1971)
* [[Janoš Kardoš]] (1801–1873)
* [[Marika Kardoš]] (1919–1974)
* [[Štefan Kardoš]] (* 1966)
* [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950)
* Vid Karlovšek (* 2000)
* [[Jože Kastelic]] (1913–2003)
* [[Miha Kastelic]] (1796–1868)
* [[Nataša Kastelic]] (1947–1991)
* [[Damjana Kenda Hussu]] 
* [[Jožef Kenda]] (1859–1929)
* [[Marija Kenda]] (1898–1984)
* [[Igor Kenda]] (1972–2015)
* [[Aleš Kermauner]] (1946–1966)
* [[Rudi Kerševan]] (* 1941)
* [[Dragotin Kette]] (1876–1899)
* Karel Klančnik (ps. [[Jernej Roj]]) (1928–1988)
* [[Janez Klarič]] (1920–1942)
* [[Milan Kleč]] (* 1954)
* [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl]] (1874–1948)
* [[Miha Klinar]] (1922–1983)
* [[Rudi Klinar]] (* 1944)
* [[Anton Klodič]] (1836–1914)
* [[Mile Klopčič]] (1905–1984)
* [[Katja Klun]] (* 1978)
* [[Majda Kne]] (* 1954)
* [[Darja Kniplič]]
* [[Pavel Knobl]] (1765–1830)
* [[Fran Kobal]] (1881–1937)
* [[Josip Kobal]] (1870–1888)
* [[Dejan Koban]] (* 1979)
* [[Alenka Kobolt]] (* 1951)
* [[Edvard Kocbek]] (1904–1981)
* [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013)
* [[Štefan Kociančič]] (1818–1883)
* [[Gorazd Kocijančič]] (* 1964) 
* [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991)
* [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949)
* [[Darja Kocjančič]] (* 1964)
* [[Karlo Kocjančič]] (1901–1970)
* [[Aleksandra Kocmut]] (* 1976)
* [[Kristina Kočan]] (* 1981)
* [[Marjanca Kočevar]] Colarič (* 1947)
* [[Slavko Kočevar]] (psevdonim Slavko Jug)
* [[Jiři Kočica]] (* 1966)
* [[Zdenko Kodrič]] (* 1949)
* [[Pavel Kogej]] (1927−2001)
* [[Agnes Kojc]] (* 1996)
* [[Andrej Kokot]] (1936–2012)
* [[Jana Kolarič]] (* 1954)
* [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014)
* [[Emanuel Kolman]] (1917–1987)
* [[Petra Kolmančič]] (* 1974)
* [[Peter Kolšek]] (1951–2019)
* [[Darko Komac]] (* 1948)
* [[Manica Koman]] (1880–1961)
* [[Miklavž Komelj]] (* 1973)
* [[Milček Komelj]] (* 1948)
* [[Viktor Konjar]] (1935–2017)
* [[Franc Kopač]] (* 1953)
* [[Tjaša Koprivec]] (* 1981/4?)
* [[Aljaž Koprivnikar]] (* 1987)
* [[Dragica Korade]] (1963–2019)
* [[Sonja Koranter]] (* 1948)
* [[Minka Korenčan]] (1920–2009)
* [[Gregor Koritnik]] (1886–1967)
* [[Ivan Korošec]] (1913–1942)
* [[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] (1924–2015) 
* [[Petra Koršič]]
* [[Barbara Korun]] (* 1963)
* [[Jože Kos Sine]] (pravo ime Jože Kos Grabar) (* 1959)
* [[Vladimir Kos]] (1924–2022)
* [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884)
* [[France Kosmač (pesnik)|France Kosmač]] (1845–1864)
* [[France Kosmač]]  (1922–1974)
* [[Jurij Kosmač]] (1799–1872)
* [[Srečko Kosovel]] (1904–1926)
* [[Stano Kosovel]] (1895–1976)
* [[Marija Kostnapfel]] (* 1959)
* [[Peter Košak]] (1943–1993)
* [[Vinko Košak]] (1903–1942)
* [[Jakob Košar]] (1814–1846)
* [[Jožef Košič]] (1788–1867)
* [[Miroslav Košuta]] (1936–2026)
* [[Milan Kotnik]]
* [[Mihael Kotsmar]] (1698–1750)
* [[Juri Kous]] (1776–1829)
* [[Tatjana Kovač]] (* 1950)
* [[Erik Kovačič]] (1921–1990)
* [[Jani Kovačič]] (* 1953)
* [[Jurij Kovič]] (* 1960)
* [[Kajetan Kovič]] (1931–2014)
* [[Barbara Kozak]]
* [[Primož Kozak]] (1929–1981)
* [[France Kozar]] (1904–1944)
* [[Štefan Kozel]] (17. stoletje–18. stoletje)
* [[Tina Kozin]] (* 1975)
* [[Darinka Kozinc]] (* 1953)
* [[Kristian Koželj]] (* 1984)
* [[Matej Krajnc]] (* 1975)
* [[Marija Krajnik]] (* 1942)
* [[Lojze Krakar]] (1926–1995)
* [[Andrej Kralj]] (* 1977)
* [[Boris Kralj]] (1929–1995)
* [[Frančišek Kralj]] (1875–1958)
* [[Jaka Kralj]] 
* [[Tomaž Kralj]] (1951–2000)
* [[Marijan Kramberger]] (1938–2015)
* [[Nataša Kramberger]] (* 1983)
* [[Taja Kramberger]] (* 1970)
* [[Urška Kramberger]] (* 1993)
* [[Naci Kranjec]] (1916–1945)
* [[Bistrica Kranjec Mirkulovska]] (1930–2024)
* [[Marjetka Krapež]] (* 1966)
* [[Marko Kravos]] (* 1943)
* [[Frančišek Krek]] (1858–1921)
* [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954)
* [[Maruša Krese]] (1947–2013)
* [[Jože Krivec]] (1916–1991)
* [[Jernej Križaj]] (1838–1890)
* [[Tomaž Križan]] († po 1661)
* [[Danica Križanič Müller]] (* 1950)
* [[Mirko Križman]] (1932–2014)
* [[Jan Krmelj]] (* 1995)
* [[Rade Krstić]] (1960–2018)
* [[Anton Kuchling]] (1903–1988)
* [[Špela Kuclar]] (* 1972)
* [[Julius Kugy]] (1858–1944)
* [[Boris Kuntner]]
* [[Tone Kuntner]] (* 1943)
* [[Martin Kuralt]] (1757–1854)
* [[Robert Kuret]] (* 1987)
* [[Jernej Kusterle]] (* 1987)
* [[Meta Kušar]] (* 1952)
* [[Janoš Kühar]] (1901–1987)
* [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804)
* [[Oto Küzmič]] (* 1956)
* [[Štefan Küzmič]] (1723–1779)
* [[Ambrož Kvartič]] (* 1985)
* [[Slavko Kvas]] (1946–1995)
* [[Mateja Kvaternik Zupan]]

== L ==

* [[Feri Lainšček]] (* 1959)
* [[Franci Lakovič]] (1930–2022)
* [[Mara Lamut]] (1884–1970)
* [[Tamara Laris]] (* 1968)
* [[Pavla Leban]] (1913–1993)
* [[Leopold Legat]] (1925–1945)
* [[Mikloš Legen]] (17./18. stoletje) 
* [[Ladislav Lesar]] (1939–2011)
* [[Tomaž Letnar]] (* 1963)
* [[Peter Levec]] (1923–1999)
* [[Jernej Levičnik]] (1808–1883)
* [[Jožef Levičnik]] (1826–1909)
* [[Zlatka Levstek]] (* 1944)
* [[Fran Levstik]] (1831–1887)
* [[Vladimir Levstik]] (1886–1957)
* [[Francka Ličen]] (1893–1956)
* [[Igor Likar]] (* 1953)
* [[Joža Likovič]] (1900–1970)
* [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795)
* [[Vesna Liponik]] (* 1993)
* [[Dušan Lipovec]] (1952–2005)
* [[Katica Lipovec]] (1900–1977)
* [[Cvetka Lipuš]] (* 1966)
* [[Matija Lipužič]] (1888–1965)
* [[Fran Ločniškar]] (1885–1947)
* [[Tadeja Logar]] (* 1994)
* [[Teja Logar Morano]] (* 1963)
* [[France Lokar]] - Rado Kolar (1917–1994)
* [[Teodor Lorenčič]]
* [[Mihael Lotrič|Miha(el) Lotrič]] (1937–2023) 
* [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952)
* [[Jože J. Lovrenčič]] (1921–1992)
* [[Elizabeta Špela Lovšin]] (* 1946)
* [[Tom Ložar]] (* 1944)
* [[Dušan Ludvik]] (1914–2001)
* [[Blaž Lukan]] (* 1955)
* [[Agošt Peter Lutarič]] (1708–1751)
* [[Andrej Lutman]] (* 1961)

== M ==

* France Magajna (* 1957)
* [[Albin Magister]] (1926–?)
* [[Tomaž Mahkovic]] (* 1963)
* [[Rudolf Maister]] (1874–1934)
* [[Stanko Majcen]] (1888–1970)
* Urša Majcen (1998-?)
* [[Zvezdana Majhen]] (* 1950)
* [[Marija Makarovič]] (* 1930)
* [[Svetlana Makarovič]] (* 1939)
* [[Ana Makuc]] (* 1982)
* [[Igor Malahovsky]] (* 1945)
* [[Franc Malavašič]] (1818–1863)
* [[Ivan Malavašič]] (1927–2019)  
* [[Tatjana Malec]] (1936–2007)
* [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922)
* [[Valentin Mandelc]] (1837–1872)
* [[Marjeta Manfreda]] (Vakar) (* 1962)
* [[Oton Marc]] (* 1963)
* [[Franc Marič]] (1791–po 1844)
* [[Mojca Marinšek]]
* [[Milan Markelj]] (* 1946)
* [[Dušan Marolt]]
* [[Jurij Marussig]] (* 1966)
* [[Marko Matičetov]] (* 1984)
* [[Marijan Mauko]] (1935–2013)
* [[Neža Maurer]] (1930–2025)
* [[Karel Mauser]] (1918–1977)
* [[Blaž Mavrel]] (1896–1977)
* [[Franc Meden]] (1843–1872)
* [[Andrej Medved]] (1947–2026)
* [[Anton Medved (1869–1910)|Anton Medved]] (1869–1910)
* [[Ksenija Medved]] (* 1968)
* [[Nina Medved]] (* 1989)
* [[Rudi Medved]] (* 1959)
* [[Aleš Medvešček]] (* 1964)
* [[Pavla Medvešček]] (1905–1974)
* [[Jožef Meglič]] (1855–1898)
* [[Vladimir Memon]] (1953–1980) 
* [[Janez Menart]] (1929–2004)
* [[Janez Mencinger]] (1838–1912)
* [[Alojzij Merhar]] (ps. Silvin Sardenko) (1876–1942)
* [[Franc Merkač]] (* 1954)
* [[Milena Merlak Detela]] (1935–2006)
* [[Ace Mermolja]] (* 1951)
* [[Erna Meško]] (1911–1999)
* [[Darja Mihelj]] (* 1985)
* [[Marija Mijot]] (1902–1994)
* [[Katarina Miklav]] (1904–1944)
* [[Emil Miklavčič]]
* [[Jurij Miklavčič]] (1756–1829)
* [[Albert Miklavec]] (1928–1996)
* [[Nevenka Miklič Perne]] (* 1982)
* [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988)
* [[Nana Milčinski]] (* 1977)
* [[Dragojila Milek]] (1850–1889)
* [[Jolka Milič]] (1926–2021)
* [[Ivan Minatti]] (1924–2012)
* [[Rudi Miškot]] (1922–2007)
* [[Iztok Mlakar]] (* 1961)
* [[Peter Mlakar]] (* 1951)
* [[Lucija Mlinarič, pesnica|Lucija Mlinarič]] (* 1991)
* [[Vinko Möderndorfer]] (* 1958)
* [[Štefan Modrinjak]] (1774–1827)
* [[Fran Mohorič]] (1866–1928)
* [[Milena Mohorič]] (1905–1972)
* [[Vida Mokrin Paurer]] (* 1961)
* [[Vojeslav Mole]] (1886–1973)
* [[Ivan Molek]] (1882–1962)
* [[Mary Molek]] (1909–1982)
* [[Jože Moškrič]] (1909–1943)
* [[Brane Mozetič]] (* 1958)
* [[Uroš Mozetič]] (1961–2016)
* [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971)
* [[Anja Muck]]
* [[Kristijan Muck]] (* 1941)
* [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] (* 1978)
* [[Francek Mukič]] (* 1952)
* [[Branko Murko]] (* 1948)
* [[Josip Murn - Aleksandrov]] (1879–1901)
* [[Erna Muser]] (1912–1991)
* [[Aleš Mustar]] (* 1968)

== N ==

* [[Martin Naglič]] (1748–1795)
* [[Bogdana Namestnik]]
* [[Ivan Nemec]] (1907–1976)
* [[Gabriel Nenčič]]
* [[Franjo Neubauer]] (1872–1945)
* [[Anton Novačan]] (1887–1951)
* [[Anja Novak]] (* 1991)
* [[Bojan Novak]]
* [[Boris A. Novak]] (* 1953)
* [[Cvetka Novak]]
* [[David Novak]] (18. stoletje)
* [[Franci Novak]] (* 1969)
* [[Jožef Novak (literat)|Jožef Novak]] (1896–1972)
* [[Jure Novak]] (* 1980)
* [[Milan Novak (pesnik)|Milan Novak]] (* 1965)
* [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] (1903–1956)
* [[Vilko Novak]] (1909–2003)
* [[Zvonko Novak]] (1882–1953)
* [[Novica Novaković]] (* 1965)
* [[Lili Novy]] (1885–1958)

== O ==

* [[Fanica Obid]] (por. [[Jelinčič]]) (1903–1940)
* [[Zlatka Obid]] (* 1951)
* [[Leon Oblak]] (* 1966)
* [[Pavel Oblak]] (1922–2018)
* [[Polde Oblak]] (1924–1993)
* [[Mart Ogen]] (1939–1998)
* [[Blaž Ogorevc]] (1951–2025)
* [[Janez Okorn]] (1901–1925)
* [[Jože Olaj]] (1939–2008)
* [[Anton Oliban]] (1824–1860)
* [[Ksenija Šoster Olmer]] (* 1961)
* [[France Onič]] (1901–1975)
* [[Mihael Opeka]] (1871–1938)
* [[Iztok Osojnik]] (* 1951)
* [[Nina Osredkar]]
* [[Josip Osti]] (1945–2021)
* [[Jani Oswald]] (* 1957)
* [[Vinko Ošlak]] (* 1947)
* [[Janez Ovsec]] (1922–1989)

== P ==

* [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885)
* [[Božidar Pahor]] (1925–2003) 
* [[Pavlina Pajk]] (1854–1901)
* [[Rado Palir]]
* [[France Papež]] (1924–1996)
* [[Gregor Papež]] (* 1961)
* [[Štefan Pauli]] (1760–1829)
* [[Marko Pavček]] (1958–1979)
* [[Saša Pavček]] (* 1960)
* [[Tone Pavček]] (1928–2011)
* [[Avgust Pavel]] (1886–1946)
* [[Jožef Pavlič]] (* 1951)
* [[Milan Pavlovčič]] (1917–2011)
* [[Rudolf Pečjak]] (1891−1940)
* [[Franc Pečnik]] (1948−2017)
* [[Mojca Pelcar Šarf]] (* 1977)
* [[Ana Pepelnik]] (* 1979)
* [[Katja Perat]] (* 1988)
* [[Ivan Perhaj]] (1933–2009)
* [[Vladimir Perhavec]] (1893–1964)
* [[Ela Peroci]] (1922–2001)
* [[Željko Perović]] 
* [[Aleksander Peršolja]] (* 1944)
* [[Bruna Marija Pertot]] (* 1937)
* [[Luiza Pesjak]] (1828–1898)
* [[Milan Petek Levokov]] (* 1960)
* [[Ruža Lucija Petelin]] (1906–1974)
* [[Odon Peterka]] (1925–1945)
* [[Radivoj Peterlin]]-Petruška (1879–1938)
* [[Konrad Peternelj]] (1936–2000)
* [[Janez Petkoš]] (1947–2023)
* [[Biografija osebe|Karl Petrič]] (* 1964)
* [[Borut Petrovič]] Vernikov (* 1955)
* [[Rok Petrovič]] (1966–1993)
* [[Boštjan Petučnik]]
* [[Stane Pevec]] (1935–2025)
* [[Zoran Pevec]] (* 1955)
* [[France Pibernik]] (1928–2021)
* [[Mirko Pihler]] (1942–2014)
* [[Matjaž Pikalo]] (* 1963)
* [[Branko Pintarič]] (* 1967)
* [[Miha Pintarič]] (* 1963)
* [[Štefan Pinter]] (1831–1875)
* [[Andrej Pirnat]] (1817–1888)
* [[Jernej Pirnat]] (1832–1887)
* [[Bojan Pisk]] (1933–2008)
* [[Klemen Pisk]] (* 1973)
* [[Lado Piščanc]] (1914–1944)
* [[Anton Plesničar]] (1873–1918)
* [[Katja Plut]] (* 1979)
* [[Anton Podbevšek]] (1898–1981)
* [[Janez Podboj]] (1848–1910)
* [[Gregor Podlogar]] (* 1974)
* [[Josip Podmilšak]] (1845–1874)
* [[Katarina Podnar]] (* 1964)
* [[Barbara Pogačnik]] (* 1973)
* [[Bogdan Pogačnik]]? (1921–2005)
* [[Jožef Pogačnik (pesnik)|Jožef Pogačnik]] (1671–1712)
* [[Jožef Pogačnik]] (1902–1980)
* [[Lovro Pogačnik]] (1880–1919)
* [[Valentin Polanšek]] (1928–1985)
* [[Tone Polda]] (1917–1945)
* [[Andraž Polič]] (* 1972)
* [[Ljudmila Poljanec]] (1874–1948)
* [[Denis Poniž]] (* 1948)
* [[Ana Porenta]] (* 1965)
* [[Marcello Potocco]] (* 1974)
* [[Blaž Potočnik]] (1799–1872)
* [[Dragan Potočnik]] (* 1959)
* [[Jure Potokar]] (* 1956)
* [[Krista Povirk]] (1938–2004)
* [[Janez Povše]] (* 1941)
* [[Leopold Povše]] (1915–1997)
* [[Uroš Prah]]
* [[Blaž Prapotnik]] (* 1966)
* [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895)
* [[Zoran Predin]] (* 1958)
* [[Aleksij Pregarc]] (* 1936)
* [[Ivan Pregelj]] (1883–1960)
* [[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946)
* [[Franček Prelog]] (1922–1943)
* [[Janez Premk]] (1939–2017)
* [[France Prešeren]] (1800–1849)
* [[Mirko Pretnar]] (1898–1962)
* [[Cveto Preželj]] (* 1947)
* [[Bert Pribac]] (1933–2020)
* [[Emil Pribac]] (1942–1963)
* [[Janez Primic]] (1785–1823)
* [[Anton Puc]] (1898–19??)
* [[Janez Pucelj]] (1890–1964)
* [[Milan Pugelj]] (1883–1929)
* [[Mira Puhar]] (* 1938)
* [[Marjan Pungartnik]] (* 1948)
* [[Jožef Pustai]] (1864–1934)
* [[Adolf Pušnik]]
* [[Jana Putrle Srdić]] (* 1975)

== Q ==

* [[Renato Quaglia]] (* 1941) (Rezija)

== R ==

* [[Meta Rainer]] (1904–1995)
* [[Karel Rakovec]] (1917–1988)
* [[Janez Ramoveš]] (* 1965)
* [[Maja Razboršek]] (* 1959)
* [[Tjaša Razdevšek]] 
* [[Nežka Raztresen]] (1928–2013)
* [[Vesna Rečnik Šiško]] (* 1961)
* [[Radivoj Rehar]] (1894–1969)
* [[Magda Reja]] (* 1960)
* [[Izidor Rejc]] (* 1936)
* [[Vladimira Rejc]] (* 1970)
* [[Janez Remic]] (1921–1945)
* [[Štefan Remic]] (* 1953)
* [[Primož Repar]] (* 1967)
* [[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960)
* [[Filip Jakob Repež]] (1706–1773)
* [[Ivan Resman]] (1848–1905)
* [[Peter Rezman]] (* 1956)
* [[Srečko Rijavec]]
* [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] (1820–1887)
* [[Ivan Rob]] (1908–1943)
* [[Rudi Robič]] (* 1923)
* [[Ivan Robida]] (1871–1941)
* [[Vinko Rode]] (* 1932)
* [[Tone Rode]] (* 1969)
* [[Fran Roš]] (1898–1976)
* [[Janko Rošelj]] 
* [[Andrej Rot]] (* 1953)
* [[Braco Rotar]] (* 1942)
* [[Pavla Rovan]] (1908–1999)
* [[Andrej Rozman - Roza]] (* 1955)
* [[Božidar Rozman]] (* 1963)
* [[Branko Rozman]] (1925–2011)
* [[Gregor Rozman]] (* 1974)
* [[Zoran Rožič]] (* 1964)
* [[Branko Rudolf]] (1904–1987)
* [[Franček Rudolf]] (* 1944)
* [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962)
* [[Neva Rudolf]] (1934–2014)
* [[Vida Rudolf]] (1900–1993)
* [[Marija Rus]] (1921–2019)
* [[Miran Rustja]] (* 1957)
* [[Borut Rutar]] (* 1960)
* [[Dušan Rutar]] (* 1959)
* [[Walter Amigo Dragosavljević Rutar]] (* 1959)
* [[Ernest Ružič]] (1941–2020)
* [[Kantor-učitelj Ružič]] (18. stoletje)

== S ==

* [[Vid Sagadin Žigon]] (* 1972)
* [[Tatjana Sajovic]] (1924–1945)
* [[Jožef Sakovič]] (1874–1930)
* [[Zora Saksida]] (1921–2012)
* [[Ivan Salasegi]] (deloval ok. 1600)
* [[Anka Salmič]] (1902–1969)
* [[Janko Samec]] (1886–1945)
* [[Marko Samec]] (* 1980)
* [[Smiljan Samec]] (1912–1995)
* [[Maksa Samsa]] (1904–1971)
* [[René Sansoni]] (* 1985)
* [[Bojan Sedmak]] (* 1958)
* [[Krizostom Sekovanič]] (1895–1972)
* [[Anton Seliškar]] (1897–1964)
* [[Boštjan Seliškar]] (1962–1983)
* [[Mojca Seliškar]] (* 1947)
* [[Tone Seliškar]] (1900–1969)
* [[Peter Semolič]] (* 1967)
* [[Brane Senegačnik]] (* 1966)
* [[Majda Senica Vujanovič]]
* [[Zdenka Serajnik]] (1911–2003)
* [[Špela Setničar]]
* [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750)
* [[Valentin Sever]] (1903–1945)
* [[Albert Franc Sič]] (1865–1949)
* [[Franc Siezenheim]] (1658–1714)
* [[Štefan Sijarto]] (1765–1833)
* [[Radoslav Silvester]] (1841–1923)
* [[Samo Simčič]] (* 1946)
* [[Zorko Simčič]] (* 1921)
* [[Jan Simončič]] (1992–2019)
* [[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] (*1966)
* [[Robert Simonišek]] (* 1977)
* [[Barbara Simoniti]] (* 1963)
* [[Muanis Sinanović]] (* 1989)
* [[Dora Sirk]] (poročena Obljubek) (1903–1999)
* [[Ivan Sivec]] (* 1949)
* [[Zdenko Skalicky]] (1903–1933)
* [[Selma Skenderović]] (* 2001)
* [[Milan Skledar]] (* 1962)
* [[Terezina Skočir]] (1905–1995) 
* [[Stanislava Skvarča]] (1848–1917)
* [[Miroslav Slana]] - Miros (1939–2019)
* [[France Slokan]] (1906–1998)
* [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1862)
* [[Jožef Smej]] (1922–2020)
* [[Jožef Smodiš]] (17. stoletje–18. stoletje)
* [[Štefan Smodiš]] (1758–1799)
* [[Bogo Smolej]] (1919–1999)
* [[Andrej Smrekar]] (1868–1913)
* [[Zlatko Smrekar]] (1965–2011)
* [[Jože Snoj]] (1934–2021)
* [[Vid Snoj]] (* 1965)
* [[France Sodja]] (1914–2007)
* [[Tatjana Soldo]] (1962–1992)
* [[Maks Sorgo]] (1918–1944)
* [[Ivko Spetič Magajna]]
* [[Vesna Spreitzer]] (* 1975)
* [[Dominik Srienc]] (* 1984)
* [[Leopold Stanek]] (1908–1970)
* [[Valentin Stanič]] (1774–1847)
* [[Jernej Stante]] (1900–1966)
* [[Karel Starc]] (1920–1944)
* [[Erna Starovasnik]] (1919–1977)
* [[Jožef Stefan]] (1835–1893)
* [[Lucija Stepančič]] (* 1969)
* [[Matej Stergar]] (1844–1926)
* [[Rudi Stopar]] (* 1939)
* [[Jakob Strašek]] (1796–1830)
* [[Milenko Strašek]] (* 1945)
* [[Janez Strehovec]] (1950–2025)
* [[Vladislav Stres]] (* 1958)
* [[Josip Stritar]] (1836–1923)
* [[Vanja Strle]] (* 1960)
* [[Gregor Strniša]] (1929–1987)
* [[Gustav Strniša]] (1887–1970)
* [[Marjan Strojan]] (* 1949)
* [[Ivo Stropnik]] (* 1966)
* [[Nežka Struc]] (* 1987)
* [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741)
* [[Lucija Stupica]] (* 1971)
* [[Luka Svetec]] (1826–1921)
* [[Mihael Svetec]]
* [[Ana Svetel]] (* 1990)
* [[Ivo Svetina]] (* 1948)
* [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968)
* [[Frančišek Svetličič]] (1814–1881)
* [[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998)

== Š ==

* [[Janoš Šadl]]
* [[Goran Šalamon]]
* [[Magda Šalamon]] (* 1962)
* [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014)
* [[Matjaž Šalej]] (* 1965)
* [[Franc Šali]] (* 1941)
* [[Severin Šali]] (1911–1992)
* [[Ivan Dragotin Šamperl]] (1815–1836)
* [[Dragan Šanda]] (1881–1963)
* [[Janko Šanda]] (1870–1927)
* [[Mitja Šarabon]] (1922–1987)
* [[Dušan Šarotar]] (* 1968)
* [[Vlado Šav]] (1945–2008)
* [[Slavica Šavli]]
* [[Franc Šbül]] (1825–1864)
* [[Vanda Šega]] (* 1959)
* [[Franc Serafin Šegula]] (1860–1938)
* [[Milan Šelj]] (* 1960)
* [[Marjan Šenet]] (* 1973)
* [[Anton Šerf]] (1798–1882)
* [[Jože Šerjak]] (1918–1945)
* [[Tone Šifrer]] (1911–1942)
* [[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999)
* [[Miha Šimac]] (* 1981)
* [[Milena Šimunič]] (* 1957)
* [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983)
* [[Albert Širok]] (1895–1985) 
* [[Karel Širok]] (1889–1942)
* [[Martin Škafar]] - Barjanski (1968–2020)
* [[Ada Škerl]] (1924–2009)
* [[Denis Škofič]] (* 1985)
* [[Marica Škorjanec]] (* 1934)
* [[Adolf Škrjanc]] (* 1923)
* [[Tone Škrjanec]] (* 1953)
* Dimitrij Škrk (* 1951)
* [[Jan Šmarčan]] (* 1979)
* [[Jože Šmit]] (1922–2004)
* [[Makso Šnuderl]] (1895–1979)
* [[Branko Šömen]] (* 1936)
* [[Ivo Šorli]] (1877–1958)
* [[Ljubka Šorli]] (1910–1993)
* [[Veronika Šoster]] (* 1992)
* [[Milena Šoukal]] (1922–2018)
* [[Sara Špelec]] (* 1985)
* [[Katja Špur]] (1908–1991)
* [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951)
* [[Franček Štabuc]] (1919–1944)
* [[Milan Štante]] (1930–1999)
* [[Aleš Šteger]] (* 1973)
* [[Artur Štern]] (* 1965)
* [[Nelda Štok Vojska]] (* 1943)
* [[Marijan Štancar]] - Monos (1941–2008)
* [[Jože Štucin]] (* 1955)
* [[Tomaž Šturm]] (* 1975)
* [[Jakob Šubic]]
* [[Kristina Šuler]] (1866–1959)
* [[Adam Šuligoj]] (* 1978)
* [[Ančka Šumenjak]] (1922–2018)
* [[Andrej Šuster]] (1768–1825)
* [[Marija Švajncer]] (* 1949)
* [[Nadja Švara]] (*1967)

== T ==

* [[Aleš Tacer]] (* 1958)
* [[Franc Talanji]] (1883–1959)
* [[Anton Tanc]] (1887–1947)
* [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945)
* [[Veno Taufer]] (1933–2023)
* [[Vida Taufer]] (1903–1966)
* [[Mara Tavčar]] (1882–1953)
* [[Zora Tavčar]] (* 1928)
* [[Marjan Telatko]] (1911–1960)
* [[Janoš Terboč]] (~1591–1650~)
* [[David Terčon]] (* 1960)
* [[Aleksander Terplan]] (1816–1848)
* [[Jernej Terseglav]]
* [[Kaja Teržan]] (* 1983)
* [[Ernest Tiran]] (1899–1966)
* [[Alja Tkačev|Alja Tkačev(a)]] (1934–1991)
* [[Lovro Toman]] (1827–1870)
* [[Janez Tominec]] (1914–1980)
* [[Andrej Tomažin]] (* 1988)
* [[Jaka Tomc]] (* 1980)
* [[Bernard Tomšič]] (1811–1856)
* [[Emanuel Tomšič]] (1824–1881)
* [[Jakob Tomšič]] (1897–1994)
* [[Jela Tomšič]] (19. stol.)
* [[Jožef Tomšič]] (1699–1742)
* [[Matilda Tomšič Sebenikar]] (1847–1933)
* [[Edo Torkar]] (* 1952)
* [[Igor Torkar]] (1913–2004)
* [[Bogomil Trampuž Bratina]] (1908–1974)
* [[Ana Trebežnik]] (* 197#?)
* [[Ivan Trinko]] (1863–1954)
* [[Andrej Trobentar]] (* 1951)
* [[Smiljan Trobiš]] (* 1956)
* [[Franja Trojanšek]] (1867–1935)
* [[Francka Tronkar]]
* [[Ivan Tul]] (1877–1959)
* [[Karel Turner]] (* 1963)
* [[Jovan Anton Turkuš]] (1849–po 1912?)
* Metod Turnšek
* [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) 
* [[Leopold Turšič]] (1883–1927)
* [[Josipina Turnograjska]] (1833–1854)
* [[Metka Tušar]] (* 1970)

== U ==

* [[Aleš Učakar]] (* 1968)
* [[Jože Udovič]] (1912–1986)
* [[Vojteh Ullrich]] (1862–1881)
* [[Jože Urbanija]] (1886–1955)
* [[Aleš Ušeničnik]] (1868–1952)

== V ==

* [[Fran Valenčič]] (1878–1916)
* [[Bazilij Valentin]] (1924–1997)
* [[Matija Valjavec]] (1831–1897)
* [[Glorjana Veber]] (1981)
* [[Saša Vegri]] (1934–2010)
* [[Nataša Velikonja]] (* 1967)
* [[Ivan Vesel – Vesnin]] (1840–1900)
* [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] (* 1961)
* [[Tit Vidmar]] (1929–1999)
* [[Danilo Viher]] (1912–1971)
* [[Milan Vincetič]] (1957–2017)
* [[Cene Vipotnik]] (1914–1972)
* [[Janez Virant]] (* 1961)
* [[Jani Virk]] (* 1962)
* [[Jožef Virk]] (1810–1880)
* [[Rafko Vodeb]] (1922–2002)
* [[Anton Vodnik]] (1901–1965)
* [[France Vodnik]] (1903–1986)
* [[Valentin Vodnik]] (1758–1819)
* [[Jurij Vodovnik]] (1791–1858)
* [[Božo Vodušek]] (1905–1978)
* [[Herman Vogel]] (1941–1989)
* [[Silvester Vogrinec]] (* 1963)
* [[Ivan Volarič - Feo]] (1948–2010)
* [[Jože Volarič]] (1932–2012)
* [[Tinka Volarič|Tin(k)a Volarič]] (* 1980)
* [[Zlata Volarič]] (1930–2008)
* [[Jakob Voljč]] (1878–1900)
* [[Renato Volker Rene]] (* 1963)
* [[Leopold Volkmer]] (1741–1816)
* [[Uroš Vošnjak]] (* 1956)
* [[Sonja Votolen]] (* 1956)
* [[Erika Vouk]] (* 1941)
* [[Joža Vovk]] (1911–1957)
* [[Toni Vovk]] (1951–2004)
* [[Tomaž Vrabič]] (* 1954)
* [[Stanko Vraz]] (1810–1851)
* [[Franc Vrbnjak]] (1792–?)
* [[Tomislav Vrečar]] (* 1976) 
* [[Jure Vuga]] (* 1983) 
* [[Stanko Vuk]] (1912–1944) 
* [[France Vurnik]] (1933–2023)

== W ==

* [[Borivoj Wudler]] (1932–1981)

== Z ==

* [[Franci Zagoričnik]] (1933–1997)
* [[Ifigenija Zagoričnik Simonović]] (* 1953)
* [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006)
* [[Klavdija Zbičajnik Plevnik]] (* 1972)
* [[Dane Zajc]] (1929–2005)
* [[Neža Zajc]] (* 1979)
* [[Srečo Zajc]] (* 1954)
* [[Zlatko Zajc]] (* 1951)
* [[Fran Zakrajšek]] (1835–1903)
* [[Kazimir Zakrajšek]] (1878–1958)
* [[Slavko Zaviršek]] (* 1948)
* [[Rok Zavrtanik]]
* [[Jožef Zazula]] (1870–1944)
* [[Fran Zbašnik]] (1855–1935)
* [[France Zbašnik]] (1897–1918)
* [[Helena Zemljič]] (* 1995)
* [[Matija Zemljič]] (1873–1934)
* [[Pavle Zidar]] (1932–1992)
* [[Jožef Zizenčeli]] (1658–1714)
* [[Ciril Zlobec]] (1925–2018)
* [[Jaša Zlobec]] (1951–2011)
* [[Ksenija Zmagaj]] (* 1961)
* [[Janž Znojilšek]] (1568–1659)
* [[Ivan Zoran]] (1935–1999)
* [[Fran Zore]]
* [[Stanislav Zore]] (* 1958)
* [[Franc Saleški Zorko]] (1873–1941)
* [[Irena Zorko Novak]] (* 1954)
* [[Lučka Zorko]] (* 1981)
* [[Blaž Zorman]]
* [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] (1889–1957)
* [[Ludvik Zorzut]] (1892–1977)
* [[Alojzija Zupan Sosič]] (* 1964)
* [[Jakob Zupan]] (1785–1852)
* [[John Zupan]] (1875–1950)
* [[Tomo Zupan]] (1839–1937)
* [[Uroš Zupan]] (* 1963)
* [[Vitomil Zupan]] (1914–1987)
* [[Brane Zupanc]] (* 1950)
* [[Janez Anton Zupančič]] (1785–1833)
* [[Katka Zupančič]] (1889–1967)
* [[Lara Zupančič]] (* 1992)
* [[Mirko Zupančič]] (1925–2014)
* [[Vincenc Zusner]] (1804–1874)

== Ž ==

* [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983)
* [[Cilka Žagar]] (* 1939)
* [[Janez Žagar]] (1903–1972)
* [[Anton Žakelj]]-Rodoljub Ledinski (1816–1868)
* [[Jaka Železnikar]] (* 1971)
* [[Dušan Željeznov]] (1927–1995)
* [[Anica Žemlja]] (r. Omejc) (1875–1922)
* [[Jožef Žemlja]] (1805–1843)
* [[Aldo Žerjal]] (* 1957)
* [[Irena Žerjal]] (1940–2018)
* [[Vita Žerjal Pavlin]] (* 1963)
* [[Marko Žerovnik]] (* 1932)
* [[Fran Žgur]] (1876–1939)
* [[Andrej Žigon]]–Aleluja (1952–2003)
* [[Joka Žigon]] (1899–1983)
* [[Vinko Žitnik]] (1903–1980)
* [[Andrej Žnidarčič]] (1835–1913)
* [[Asta Žnidaršič]] (1916–2006)
* [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959)
* [[Marička Žnidaršič]] (1914–1986)
* [[Jože Žohar]] (1945–2018)
* [[Oton Župančič]] (1878–1949)
* [[Janoš Županek]] (1861–1951)
* [[Mihael Županek]] (1830–1898/1905?)
* [[Vilmoš Županek]] (1897–1978)
* [[Jernej Županič]] (* 1982)
* [[Angela Žužek]] (1902–1970)
* [[Branko Žužek]] (1921–2001)

== Glej tudi ==

* [[Seznam slovenskih pisateljev]]
* [[Seznam slovenskih dramatikov]]
* [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
* [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]]

{{seznami narodov po poklicu|pesnikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pesniki]]
[[Kategorija:Slovensko pesništvo]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki| ]]</text>
      <sha1>1scfhrfaq1r5tf5h9dvgimxp1g0ilma</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Les</title>
    <ns>0</ns>
    <id>35083</id>
    <revision>
      <id>6678057</id>
      <parentid>6577643</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T22:50:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678057</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10796" sha1="b38ftgvkbs4vbfpa1ukr2l4zx1yteib" xml:space="preserve">{{Anotirana slika 4
| caption =
| header =
| alt =
| image = 16 wood samples.jpg
| align = right
| image-width = 350
| width = 350
| height = 431| annot-font-size = 10
| annot-color = 
| annot-text-align =
| annotations =
{{Anotacija|10|90|'''[[Bor (drevo)|Bor]]'''}}
{{Anotacija|97|90|'''[[Smreka]]'''}}
{{Anotacija|184|90|'''[[Macesen]]'''}}
{{Anotacija|270|90|'''[[Brin]]'''}}

{{Anotacija|10|197|'''[[Trepetlika]]'''}}
{{Anotacija|97|197|'''[[Gaber]]'''}}
{{Anotacija|184|197|'''[[Breza]]'''}}
{{Anotacija|270|197|'''[[Jelša (rod)|Jelša]]'''}}

{{Anotacija|10|304|'''[[Bukev]]'''}}
{{Anotacija|97|304|'''[[Hrast]]'''}}
{{Anotacija|184|304|'''[[Brest (drevo)|Brest]]'''}}
{{Anotacija|270|304|'''[[Češnja]]'''}}

{{Annotation|10|411|'''[[Hruška]]'''}}
{{Annotation|97|411|'''[[Javor]]'''}}
{{Annotation|184|411|'''[[Tilia cordata|Lipa]]'''}}
{{Annotation|270|411|'''[[Beli jesen|Jesen]]'''}}
}}''za druge pomene glej [[Gozd]] in [[Les (razločitev)]]''[[Slika:Biella-Trecciolino - legna.jpg|thumb|350px|Les v obliki [[hlod]]ov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo]]
'''Lés''' je [[organski material]], primarno je v [[deblo|deblih]] [[drevo|dreves]] ali [[grm]]ov. Suh les je sestavljen iz [[celuloza|celuloze]] (40–50 %) in [[hemiceluloza|hemiceluloze]] (25–30 %) ter veziva, imenovanega [[lignin]] (25–30 %). Rastline, ki ne proizvajajo lesa, so [[zelišče|zeli]]. Les predstavlja hrano nekaterim lesnim [[škodljivec|škodljivcem]], trohnjenje lesa povzročajo [[lesne glive]]. Les je trd, fibroznega tkiva, ki ga najdemo v mnogih drevesih. Ta je bil uporabljen več sto tisoč let, tako za gorivo kot za gradbeni material. Je organski material, sestavljen iz celuloznih vlaken, ki so močni v napetosti, vgrajeni v metriki za lignin in se upira stiskanju. Les nastaja kot sekundarni ksilem v deblih dreves in drugih dvokaličnic. V živem drevesu opravlja podporno funkcijo, ki omogoča olesenelim rastlinam, da zrastejo visoko in ostanejo stabilne. Prav tako posreduje prenos vode in hranil do listov in drugih rastočih tkiv. Les se lahko nanaša na druge materiale rastlin s primerljivimi lastnostmi in materiala inženirstva iz lesa, ali lesni sekanci ali vlakna.

[[Zemlja]] vsebuje okoli 1.000 milijard ton lesa, ki raste po stopnji 10 milijard ton na leto. Kot pogost in [[Ogljični odtis|ogljično nevtralen]] [[Obnovljivi viri energije|obnovljiv vir energije]] je les eden ključnih energentov. Leta 1991 je bilo pridelano približno 3,5 milijard kubičnih metrov lesa. Največ se les uporablja za pohištvo in gradbeništvo.&lt;ref name=Ullmann&gt;Horst H. Nimz, Uwe Schmitt, Eckart Schwab, Otto Wittmann, Franz Wolf &quot;Wood&quot; in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry 2005, Wiley-VCH, Weinheim. {{DOI|10.1002/14356007.a28_305}}&lt;/ref&gt;

== Nastanek lesa ==
Nastanek lesa imenujemo olesenitev in poteka tako, da se najprej [[meristem]] žilni [[kambij]] poveže z medžilnim kambijem in skupaj tvorita kambialni (kambijski) obroč. Žilni kambij nato proti notranjosti proizvaja celice sekundarnega [[ksilem]]a, ki ga imenujemo tudi les.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Cuny|first=Henri E.|last2=Rathgeber|first2=Cyrille B.K.|date=2016-03-30|title=Xylogenesis: Coniferous Trees of Temperate Forests Are Listening to the Climate Tale during the Growing Season But Only Remember the Last Words!|url=http://dx.doi.org/10.1104/pp.16.00037|magazine=Plant Physiology|volume=171|issue=1|pages=306–317|doi=10.1104/pp.16.00037|issn=0032-0889}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Secondary Xylem - an overview {{!}} ScienceDirect Topics|url=https://www.sciencedirect.com/topics/agricultural-and-biological-sciences/secondary-xylem|website=www.sciencedirect.com|accessdate=2020-12-28}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Secondary Growth in Dicot Stem (With Diagram)|url=https://www.biologydiscussion.com/stems-2/dicot-stem/secondary-growth-in-dicot-stem-with-diagram/70397|website=Biology Discussion|date=2016-12-12|accessdate=2020-12-28|language=en-US|archive-date=2021-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210414230402/https://www.biologydiscussion.com/stems-2/dicot-stem/secondary-growth-in-dicot-stem-with-diagram/70397|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Na skorji olesenele rastline so žile zamašene, voda se pretaka po najmlajši [[branika|braniki]] (letnem prirastu). Izraz letnica, ki ga pogosto uporabljamo v povezavi z olesenitvijo, pomeni mejo med dvema branikama, ki nastane zaradi počasnejše rasti pozimi.

Za kvaliteto lesa najbolje skrbi [[gozdarstvo]] kot nega in vzdrževanje gozdov.

== Zgradba lesa ==
=== Kemična zgradba ===
Elementarno les sestavljajo predvsem naslednji [[kemijski element]]i:
* [[ogljik]] 50 %
* [[vodik]] 6 %
* [[kisik]] 44 %
* skupna količina [[dušik]]a in ostalih elementov, kot so [[kalij]], [[kalcij]], [[železo]], ... pa je manj kot 1 %.
Vsebuje veliko različnih [[Spojina|spojin]]: celulozo, [[polioza|polioze]], lignin, [[pektin]]e, [[tanin]]e, [[terpenski derivat|terpenske derivate]], kot so [[eterično olje|eterična olja]], [[smola|smole]], [[alkaloid]]i, [[barvilo|barvila]] in [[pepel]].

=== Celična zgradba lesa ===
V lesu prevladujejo [[rastlinska celica|celice]] lesnih ([[Sklerenhimatska vlakna|sklerenhimatskih]]) vlaken in [[traheja (rastline)|trahealnih]] elementov ([[Traheja|traheje]] in [[Traheida|traheide]]). Poleg njih najdemo še [[parenhim]]ske celice. V lesu opravljajo svoje naloge žive in tudi mrtve celice.

=== Makroskopska zgradba lesa ===
[[Slika:Reaction Wood of Picea Abies.jpg|thumb|Prečni prerez debla [[smreka|smreke]]]]
Zgradbo lesa, ki jo lahko vidimo s prostim očesom, imenujemo makroskopska. Različne celice ustvarjajo značilno strukturo in videz lesa, ki se razlikujejo glede na smer prereza debla.
* Prečni prerez debla: najbolj zunanji del prerezanega debla je [[skorja]]. Skorji sledi [[kambij]], ki je pomemben za rast drevesa, skrbi za delitev celic in priraščanje lesa navznoter ter skorje navzven. Kambiju proti notranjosti sledijo prirastne plasti lesa. V normalnih okoliščinah nastane ena prirastna plast letno in jo imenujemo letna prirastna plast ali [[branika]]. Med branikami so vidne meje - [[letnica|letnice]]. Sredi prečnega prereza je [[Stržen (botanika)|stržen]], ki ni sestavljen iz običajnih lesnih celic. Vidni so tudi lesni (ali strženovi&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Botanični terminološki slovar|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik|website=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|accessdate=2020-12-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;) trakovi kot tanke črte, ki potekajo od skorje proti strženu pravokotno na letnice.
* Radialni prerez lesa iglavcev je značilno progast. Prirastne plasti so videti kot pasovi, ki potekajo vzporedno s strženom debla.

== Lastnosti lesa ==
Les ima različne fizikalne lastnosti in barvo, glede na [[vrsta (biologija)|vrsto]] drevesa in njegovega [[rastišče|rastišča]].

=== Estetske lastnosti ===
* lesna tekstura
* sijaj lesa
* [[vonj]] lesa
=== Fizikalne lastnosti ===
* [[gostota]] lesa
* [[voda]] v lesu
* krčenje in nabrekanje lesa
* akustične lastnosti lesa
* toplotne lastnosti lesa
* električne lastnosti lesa
=== Mehanske lastnosti ===
* trdota lesa
* [[Mehanska napetost|napetosti]] v lesu
* pomembni vplivi na mehanske lastnosti lesa
* trdnost lesa
=== Fizikalno-kemijske lastnosti ===
* gorljivost lesa
* odpornost lesa proti kemikalijam

Kvaliteta, starost, zdravje drevja prispevajo h kvalitetnem lesu, a pomembno je tudi izbrati primeren les za obdelavo. Za rezbarjenje je najprimernejša lipa, za tramove in stebre hrast in smreka...

Zaradi boljše uporabe lesa je postalo varčno izdelovati dele pohištva iz ivernih ali panelnih plošč. Take plošče niso iz masivnega lesa in so tako manj odporne, a so rešitev, ki izboljša uporabo lesa onkraj kuriva znotraj pohištvene industrije. Prečno lepljene lesne plošče in panelne plošče celo izboljšajo lastnosti lesa v smislu trdnosti in prenašanju bremen.

== Uporaba lesa ==
[[Slika:Slovenia (47709927992).jpg|thumb|Drva]]
Posekan in posušen les se uporablja za različne namene. Les je bil eden najpomembnejših [[gradbeni material|gradbenih materialov]] preko celotne zgodovine človeštva in ima pri gradnji pomembno vlogo še danes. Ena najpomembnejših uporab lesa skozi zgodovino je bila za pridobivanje [[energija|energije]], bodisi svežega, bodisi zmletega na sekance, pelete in brikete ali predelanega v [[oglje]]. Veliko se uporablja tudi za izdelovanje drobnih predmetov in v [[kiparstvo|kiparstvu]]. Zmlet les se uporablja tudi pri proizvodnji [[papir]]ja. Les je najpogostejša kurjava. Nasekanim kosom lesa, ki jih kurimo, pravimo drva. Les se prodaja tudi v surovi obliki hlodovini, kjer se ga kasneje lahko obdeluje za vse vrste namenov, je izredno koristen gradbeni material. Prva groba obdelava lesa s hlodov se opravlja na [[Žaga (industrijski obrat)|žagi]].

Posušen les se veliko uporablja tudi za izdelavo [[pohištvo|pohištva]]. Za ta namen se uporablja tehnično suh les, različnih drevesnih vrst. Tehnično suh je les, ki ga umetno sušimo v sušilnicah za les, ter po končanem postopku sušenja vsebuje 8% vlage. Za izdelavo notranjega pohištva se v Sloveniji uporablja predvsem les smreke, bukve, jesena ter javorja, za zunanjo uporabo pa se največ uporablja les hrasta, macesna ter smreke.

Les ima dolgo tradicijo obdelave lesa za kiparstvo, suho lesnate izdelke, dolbenje, žgan les, rezbarjenje, struženje. Les je material za zgodnejše oblike tiskarstva ([[lesorez]]) in je eden največkrat uporabljenih materialov za potrebe naravne gradnje. Kot naravni material zahteva kemično zaščito v obliki premazov, lakov. Tako fina kot groba obdelava lesa zahtevata poznavanje različnih lastnosti vrst drevja, pa tudi poznavanje zelo različnih tehnik obdelav.

Najbolj tradicionalna oblika obdelave lesa v Sloveniji je izdelava [[suha roba|suhe robe]] na [[Ribnica|ribniškem]], serije izdelkov iz posušenega lesa za uporabo v gospodinjstvu.

== Glej tudi ==

* [[ksilem]]
*[[lesarstvo]]

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Polanc |first1=Jožica |last2=Leban |first2=Irena |year=2004 |title=Les - zgradba in lastnosti |location=Ljubljana |publisher=Zveza lesarjev Slovenije |isbn=961-6295-23-3 |cobiss=213464576}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|les|Les}}
{{Zbirka|Wood|Les}}
* [http://www.bf.uni-lj.si/lesarstvo/o-oddelku/ Oddelek za lesarstvo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161021014931/http://www.bf.uni-lj.si/lesarstvo/o-oddelku/ |date=2016-10-21 }}, [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]

{{-}}
{{Botanika}}
{{rastlinska tkiva}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Les|*]]
[[Kategorija:Gozdarstvo]]
[[Kategorija:Gradbeni materiali]]
[[Kategorija:Rastlinska tkiva]]
[[Kategorija:Kiparski materiali]]</text>
      <sha1>b38ftgvkbs4vbfpa1ukr2l4zx1yteib</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pesem Evrovizije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>37611</id>
    <revision>
      <id>6678055</id>
      <parentid>6676966</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T22:04:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6678055</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36584" sha1="amt45c1ch7zkmryg4fnjj6h8lub22hi" xml:space="preserve">{{Infobox television
| name                     = {{noitalic|Pesem Evrovizije}}
| image                    = Eurovision Song Contest.png
| caption                  = Logo v uporabi od leta 2015-2025
| alt_name                 = {{Unbulleted list|{{noitalic|Evrovizija}}|{{noitalic|ESC}}}}
| genre                    = Glasbeno tekmovanje
| creator                  = [[Evropska radiodifuzna zveza]]
| based_on                 = Sanremo
| presenter                = Različni voditelji
| theme_music_composer     = [[Marc-Antoine Charpentier]]
| opentheme                = Preludij ''[[Te Deum (Charpentier)|Te Deum]]''
| country                  = Različne države
| language                 = Različno: predvsem angleščina in francoščina
| num_episodes             = {{Plainlist|
* 69 tekmovanj
* 107 predstav v živo
}}
| location                 = Različna mesta
&lt;br /&gt;(2026: [[Dunaj]], [[Avstrija]])
| runtime                  = {{Plainlist|
* ~2 uri (polfinale)
* ~4 ure (finale)
}}
| company                  = [[Evropska radiodifuzna zveza]] &lt;br /&gt;
(2026: [[ORF]])
| distributor              = Evrovizija
| picture_format           = {{Plainlist|
* [[4:3]] [[576i]] (SDTV) (1956–2004)
* [[16:9]] [[576i]] (SDTV) (2005–2006)
* [[1080i]] (HDTV) (2007–danes)
* [[UHDTV]] [[4K]] (2022–danes)
}}
| first_run                = Lugano, Švica (24. Maj 1956)
| first_aired              = 24. Maj 1956- danes
| last_aired               = 
| preceded_by              = 
| followed_by              = 
| related                  = {{Plainlist|
* ''[[Evrovizijski mladi glasbeniki]]''
* ''[[Mladinska pesem Evrovizije]]''
* ''[[Evrovizijski zbor leta]]''
}}
| website                  = https://eurovision.tv/
| website_title            = Eurovision.tv
| production_website       = https://www.ebu.ch/about
| italic_title             = no
}}

'''Pesem Evrovizije''' ([[angleščina|angleško]] ''Eurovision Song Contest'', [[francoščina|francosko]] ''Concours Eurovision de la Chanson'') je vsakoletno [[tekmovanje]] [[skladba|skladb]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] ([[skladba|pesmi]]) različnih [[Evropa|evropskih]] [[država|držav]]. Na tem tekmovanju lahko vsaka država sodeluje le z eno pesmijo, ki tekmuje z ostalimi. Kakovost izvajalskega nastopa in pesmi ocenjuje strokovna žirija, prav tako pa tudi &quot;glas ljudstva&quot;, [[telefon]]sko [[glasovanje]] (''[[televoting]]''). Prireditev, ki poteka v različnih evropskih državah (vsako leto v državi zmagovalki v preteklem letu), prenašata [[televizija]] in [[radio]]. Tekmovanje organizira ''European Broadcasting Union'' ([[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]]), prvič pa je bilo prirejeno leta [[1956]]. Tekmovanje je do zdaj odpadlo le enkrat, in sicer leta 2020, zaradi pandemije bolezni [[COVID-19]].&lt;ref name=&quot;covid&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Evrovizija odpovedana, tekmovanje šele prihodnje leto|url=https://siol.net/trendi/glasba/evrovizija-odpovedana-tekmovanje-sele-prihodnje-leto-521173|website=siol.net|accessdate=2020-03-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanje je bilo navdihnjeno in temeljilo na italijanskem glasbenem festivalu [[Sanremo (film)|Sanremo]], ki na italijanski rivieri poteka od leta 1951. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] poteka vsako leto od leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] (razen leta 2020 zaradi pandemije [[Covid-19|COVID-19]]), zaradi česar je to najdlje trajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje na televiziji in eden najdlje trajajočih televizijskih programov na svetu. Tekmujejo lahko aktivni člani [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] in povabljeni pridruženi člani; vsaj enkrat so sodelovali radiotelevizijski izvajalci iz 52 držav. Vsak sodelujoči radiotelevizijski izvajalec pošlje izvirno pesem, ki traja največ tri minute, da jo v živo izvede pevec ali skupina do šestih ljudi, starih 16 let ali več, po lastni izbiri. Vsaka država podeli od 1 do 8, 10 in 12 točk svojim desetim najljubšim pesmim na podlagi mnenj zbrane skupine glasbenih profesionalcev in gledalcev, pri čemer je pesem, ki prejme največ točk, razglašena za zmagovalko. Poleg tekmovanja se pojavljajo tudi drugi nastopi, vključno s posebej naročenimi otvoritvenimi in odmornimi nastopi ter gostujočimi nastopi glasbenikov in drugih osebnosti, med preteklimi izvajalci pa so bili [[Cirque du Soleil,]] [[Madonna]], [[Justin Timberlake]], [[Mika]], [[Rita Ora]] in premiera [[Riverdance|Riverdancea.]] Tekmovanje, ki je bilo prvotno sestavljeno iz enega samega večernega dogodka, se je razširilo, ko so se mu pridružile radiotelevizijske postaje iz novih držav (vključno z državami zunaj [[Evropa|Evrope]], kot sta [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] in [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralija]]), kar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, preden so bili v 2000-ih uvedeni polfinali, privedlo do uvedbe postopkov za izpadanje. [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]] je tekmovala večkrat kot katera koli druga država, saj je sodelovala na vseh prvenstvih razen ene, medtem ko [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]] in [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] držita rekord po številu zmag, s skupno sedmimi zmagami. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Gay brotherhood: Israeli gay men and the Eurovision Song Contest|url=https://doi.org/10.4324/9781315097732-11|publisher=Routledge|date=2017-07-05|isbn=978-1-315-09773-2|pages=123–134|first=Dafna|last=Lemish}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanje, ki tradicionalno poteka v državi, ki je zmagala prejšnje leto, ponuja priložnost za promocijo države in mesta gostiteljice kot turistične destinacije. Vsako leto se ga udeleži na tisoče gledalcev, skupaj z novinarji, ki pokrivajo vse vidike tekmovanja, vključno z vajami na prizorišču, tiskovnimi konferencami s tekmovalci ter drugimi sorodnimi dogodki in nastopi v mestu gostitelju. Poleg generičnega logotipa [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] se za vsak dogodek običajno razvije edinstvena tema. Tekmovanje se predvaja v državah po vseh celinah; od leta [[Pesem Evrovizije 2001|2001]] je na voljo na spletu na uradni spletni strani [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]]. [[Pesem Evrovizije|Evrovizija]] se vsako leto uvršča med najbolj gledane nešportne dogodke na svetu, saj si jo ogleda več sto milijonov gledalcev po vsem svetu. Nastop na tekmovanju je umetnikom pogosto prinesel lokalni karierni zagon, v nekaterih primerih pa tudi dolgotrajen mednarodni uspeh. Na preteklih izdajah je tekmovalo več najbolje prodajanih glasbenih izvajalcev na svetu, med njimi [[ABBA]], [[Céline Dion]], [[Julio Iglesias]], [[Cliff Richard]] in [[Olivia Newton-John|Olivio Newton-John]]; nekateri najbolje prodajani singli na svetu so prvič mednarodno nastopili na odru [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-07-09|language=en}}&lt;/ref&gt;

= Velikih pet =
Leta [[Pesem Evrovizije 1999|1999]] je bila za [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francijo]], [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčijo,]] [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španijo]] in [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]] uvedena izjema od izpadanja, kar jim je dalo samodejno pravico do tekmovanja na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2000|2000]] in na vseh naslednjih izdajah. Ta skupina, kot najbolje plačane članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]], ki vsako leto zatno financirajo tekmovanje, je kasneje postala znana kot države &quot;velike štiri&quot;. Ta skupina se je razširila leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]], ko je [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] ponovno začela tekmovati, in postala &quot;Velikih pet&quot;. Prvotno je bila uvedena, da bi zagotovili, da finančni prispevki največjih finančnih podpornikov tekmovanja ne bi bili spregledani, od uvedbe polfinala leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] pa so se države &quot;Velikih pet&quot; samodejno uvrstile v finale skupaj z državo gostiteljico in jim ni bilo treba tekmovati v polfinalu.

Še vedno poteka razprava o tem, ali ta status škoduje rezultatom držav, glede na poročano antipatijo do njihove samodejne kvalifikacije in morebitno slabost, da so na odru preživele manj časa, ker niso tekmovale v polfinalu; vendar se zdi ta status bolj zapleten, saj se rezultati držav &quot;Velikih pet&quot; lahko zelo razlikujejo. Ta status je povzročil zmedo pri drugih tekmovalnih državah in je bil med drugim naveden kot razlog, zakaj je [[Turčija na Pesmi Evrovizije|Turčija]] po letu [[Pesem Evrovizije 2012|2012]] prenehala sodelovati. V odgovor na kritike glede manjšega časa nastopanja na odru iz teh držav so bili od leta 2024 nastopajoči iz držav &quot;Velikih pet&quot; skupaj z državo gostiteljico izvedeni v živo v enem od dveh polfinalov zunaj tekmovanja za kvalifikacijo, kar je bila napovedana sprememba, ki tem državam daje &quot;pravičnejše pogoje&quot; v finalu.

= Predizbori =
[[Slika:Eurovision semifinal qualification rate map.svg|sličica|Stopnje kvalifikacij po državah (2004-2026): avtomatske kvalifikacije niso vključene)]]
Zaradi pritoka novih držav, ki so se prijavili na tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2003|2003]], je bil od leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] uveden polfinale, tekmovanje pa je postalo dvodnevni dogodek. Najboljših 10 držav v finalu vsakega leta se je samodejno uvrstilo v finale naslednjega leta, skupaj z &quot;veliko četverico&quot;, kar je pomenilo, da so se vse ostale države pomerile v polfinalu in se potegovale za 10 kvalifikacijskih mest. Na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2004|2004]] je tekmovalo rekordnih 36 držav, z novimi udeleženci iz [[Albanija na Pesmi Evrovizije|Albanije]], [[Andora na Pesmi Evrovizije|Andore]], [[Belorusija na Pesmi Evrovizije|Belorusije]] ter [[Srbija in Črna gora na Pesmi Evrovizije|Srbije in Črne gore]], vrnile pa so se tudi države, ki so prej izpadle. Format tega polfinala je ostal podoben pravemu finalu in je potekal nekaj dni pred finalom; po nastopih in glasovanju so bila na koncu oddaje objavljena imena 10 držav z najvišjim številom točk, ki so se zato uvrstile v finale, ki so jih voditelji tekmovanja naključno razkrili. 

Polfinale se je še naprej odvijalo med letoma [[Pesem Evrovizije 2005|2005]] in [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]; vendar se je leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] v polfinalu, kjer je tekmovalo 42 držav, za 10 mest v finalu potegovalo 28 kandidatov. Po kritikah glede pretežno srednje- in vzhodnoevropskih kvalificiranih kandidatov na dogodku leta [[Pesem Evrovizije 2007|2007]] ter slabe uspešnosti kandidatov iz zahodnoevropskih držav je bil za tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] uveden drugi polfinale, v katerem so se vse države uvrstile v enega od dveh polfinalov, samodejno pa so se kvalificirale le država gostiteljica in &quot;velika četverica&quot;, od leta [[Pesem Evrovizije 2011|2011]] pa še &quot;Velikih pet&quot;. V vsakem polfinalu je bilo na voljo 10 kvalifikacijskih mest, uveden pa je bil tudi nov sistem za razdelitev tekmovalnih držav med dva polfinala glede na njihovo geografsko lokacijo in prejšnje vzorce glasovanja, da bi zmanjšali vpliv blokovskega glasovanja in naredili izid manj predvidljiv.[[Slika:Celine Dion 2000.jpg|sličica|360x360_pik|[[Celine Dion]] je na Pesmi Evrovizije za [[Švica|Švico]] zmagala leta 1988. ]]
[[Slika:ABBA - TopPop 1974 5.png|sličica|246x246_pik|Legendarna skupina [[ABBA]] je na Pesmi Evrovizije zmagala leta [[1974]].]]
[[Slika:Alexander Rybak at the Eurovision press conference.jpg|sličica|330x330_pik|Rekorder po številu osvojenih točk je bil, do spremembe sistema točkovanja Norvežan [[Alexander Rybak]], zmagovalec Pesmi Evrovizije [[2009]].]]
[[Slika:Loreen Eurovision 2012 winner.jpg|sličica|338x338_pik|Zmagovalka Pesmi Evrovizije [[2012]] je postala švedska pevka [[Loreen]].]]
[[Slika:ESC2014 - Austria 04.jpg|sličica|[[Conchita Wurst]] med nastopom leta [[Pesem Evrovizije 2014|2014]] v [[Copenhagen|Copenhagenu]]]]
[[Slika:ESC2016 winner's press conference 08.jpg|sličica|[[Džamala]] po zmagi v [[Stockholm|Stockholmu]] leta [[Pesem Evrovizije 2016|2016]]]]
[[Slika:Netta at the Eurovision 2018 - Winner’s Press Conference 12.jpg|sličica|[[Netta Barzilai|Netta]] po zmagi v [[Lizbona|Lizboni]] leta [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]]]
[[Slika:ESC 2021 Rotterdam 1st Semi Jury Show Italy2.jpg|sličica|[[Måneskin|Maneskin]] med nastopom v [[Rotterdam|Rotterdamu]] leta [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]]]
[[Slika:Eurovision 2023 - Jury Final - Sweden - Loreen (04).jpg|sličica|[[Loreen]] med nastopom v [[Liverpool|Liverpoolu]] leta [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]]]
[[Slika:JJ at ESC2025 for Austria 2.jpg|sličica|[[Johannes Pietsch|JJ]] med parado zastav v [[Basel|Baselu]] leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]]]
[[Slika:DARA performing Bangaranga, representing Bulgaria in the 2nd Semi Final of the 2026 Eurovision Song Contest in Vienna 12.jpg|sličica|[[Darina Yotova|Dara]] med nastopom na [[Dunaj|Dunaju]] leta [[Pesem Evrovizije 2026|2026]]]]

= Zmagovalci Pesmi Evrovizije =
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;autorowspan&quot; |Leto
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;autorowspan&quot; |Gostitelj
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;autorowspan&quot; |Zmagovalec
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;autorowspan&quot; |Pesem
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;autorowspan&quot; |Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;autorowspan&quot; |Točke
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1956}}
|{{ikonazastave|Švica}} [[Lugano]]
|{{Esc|Švica}}
|&quot;Refrain&quot;
|[[Lys Assia]]
|&lt;center&gt;''Ni znano''&lt;/center&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1957}}
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[Frankfurt]]
|{{Esc|Nizozemska}}
|&quot;Net als toen&quot;
|[[Corry Brokken]]
|{{nts|31}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1958}}
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Hilversum]]
|{{Esc|Francija}}
|&quot;Dors, mon amour&quot;
|[[André Claveau]]
|{{nts|27}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1959}}
|{{ikonazastave|Francija}} [[Cannes]]
|{{Esc|Nizozemska}}
|&quot;'n Beetje&quot;
|[[Teddy Scholten]]
|{{nts|21}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1960}}
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]]
|{{Esc|Francija}}
|&quot;Tom Pillibi&quot;
|[[Jacqueline Boyer]]
|{{nts|32}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1961}}
|{{ikonazastave|Francija}} Cannes
|{{Esc|Luksemburg}}
|&quot;Nous les amoureux&quot;
|[[Jean-Claude Pascal]]
|{{nts|31}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1962}}
|{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]]
|{{Esc|Francija}}
|&quot;Un premier amour&quot;
|[[Isabelle Aubret]]
|{{nts|26}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1963}}
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]]
|{{Esc|Danska}}
|&quot;Dansevise&quot;
|[[Grethe &amp; Jørgen Ingmann]]
|{{nts|42}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1964}}
|{{ikonazastave|Danska}} [[København]]
|{{Esc|Italija}}
|&quot;Non ho l'età&quot;
|[[Gigliola Cinquetti]]
|{{nts|49}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1965}}
|{{ikonazastave|Italija}} [[Neapelj]]
|{{Esc|Luksemburg}}
|&quot;Poupée de cire, poupée de son&quot;
|[[France Gall]]
|{{nts|32}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1966}}
|{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]]
|{{Esc|Avstrija}}
|&quot;Merci, Chérie&quot;
|[[Udo Jürgens]]
|{{nts|31}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1967}}
|{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]]
|{{Esc|Velika Britanija}}
|&quot;Puppet on a String&quot;
|[[Sandie Shaw]]
|{{nts|47}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1968}}
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]]
|{{Esc|Španija|1945}}
|&quot;La, la, la&quot;
|[[Massiel]]
|{{nts|29}}
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1969}}
| rowspan=&quot;4&quot; |{{ikonazastave|Španija|1945}} [[Madrid]]
|{{Esc|Španija|1945}}
|&quot;Vivo cantando&quot;
|[[Salomé (pevka)|Salomé]]
| rowspan=&quot;4&quot; |{{nts|18}}
|-
|{{Esc|Velika Britanija}}
|&quot;Boom Bang-a-Bang&quot;
|[[Lulu (pevka)|Lulu]]
|-
|{{Esc|Nizozemska}}
|&quot;De troubadour&quot;
|[[Lenny Kuhr]]
|-
|{{Esc|Francija}}
|&quot;Un jour, un enfant&quot;
|[[Frida Boccara]]
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1970}}
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Amsterdam]]
|{{Esc|Irska}}
|&quot;All Kinds of Everything&quot;
|[[Dana Rosemary Scallon|Dana]]
|{{nts|32}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1971}}
|{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]]
|{{Esc|Monako}}
|&quot;Un banc, un arbre, une rue&quot;
|[[Séverine (pevka)|Séverine]]
|{{nts|128}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1972}}
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Edinburgh]]
|{{Esc|Luksemburg}}
|&quot;[[Après toi]]&quot;
|[[Vicky Leandros]]
|{{nts|128}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1973}}
|{{Esc|Luksemburg}}
|{{Esc|Luksemburg}}
|&quot;Tu te reconnaîtras&quot;
|[[Anne-Marie David]]
|{{nts|129}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1974}}
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brighton]]
|{{Esc|Švedska}}
|&quot;[[Waterloo (skladba)|Waterloo]]&quot;
|[[ABBA]]
|{{nts|24}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1975}}
|{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]]
|{{Esc|Nizozemska}}
|&quot;Ding-a-dong&quot;
|[[Teach-In (glasbena skupina)|Teach-In]]
|{{nts|152}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1976}}
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]]
|{{Esc|Velika Britanija}}
|&quot;Save Your Kisses for Me&quot;
|[[Brotherhood of Man]]
|{{nts|164}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1977}}
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]]
|{{Esc|Francija}}
|&quot;L'oiseau et l'enfant&quot;
|[[Marie Myriam]]
|{{nts|136}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1978}}
|{{ikonazastave|Francija}} [[Pariz]]
|{{Esc|Izrael}}
|&quot;A-Ba-Ni-Bi&quot; &lt;small&gt;(א-ב-ני-בי)&lt;/small&gt;
|[[Izhar Cohen]] in [[Alphabeta]]
|{{nts|157}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1979}}
|{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]]
|{{Esc|Izrael}}
|&quot;Hallelujah&quot; &lt;small&gt;(הללויה)&lt;/small&gt;
|[[Milk and Honey (glasbena skupina)|Milk and Honey]]
|{{nts|125}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1980}}
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Haag]]
|{{Esc|Irska}}
|&quot;What's Another Year&quot;
|[[Johnny Logan]]
|{{nts|143}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1981}}
|{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]]
|{{Esc|Velika Britanija}}
|&quot;Making Your Mind Up&quot;
|[[Bucks Fizz]]
|{{nts|136}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1982}}
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Harrogate]]
|{{Esc|Nemčija}}
|&quot;Ein bißchen Frieden&quot;
|[[Nicole (pevka)|Nicole]]
|{{nts|161}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1983}}
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[München]]
|{{Esc|Luksemburg}}
|&quot;Si la vie est cadeau&quot;
|[[Corinne Hermès]]
|{{nts|142}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1984}}
|{{ikonazastave|Luksemburg}} [[Luxembourg|Luksemburg]]
|{{Esc|Švedska}}
|&quot;Diggi-Loo Diggi-Ley&quot;
|[[Herreys]]
|{{nts|145}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1985}}
|{{ikonazastave|Švedska}} [[Göteborg]]
|{{Esc|Norveška}}
|&quot;La det swinge&quot;
|[[Bobbysocks!]]
|{{nts|123}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1986}}
|{{ikonazastave|Norveška}} [[Bergen]]
|{{Esc|Belgija}}
|&quot;J'aime la vie&quot;
|[[Sandra Kim]]
|{{nts|176}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1987}}
|{{ikonazastave|Belgija}} [[Bruselj]]
|{{Esc|Irska}}
|&quot;Hold Me Now&quot;
|[[Johnny Logan]]
|{{nts|172}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1988}}
|{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]]
|{{Esc|Švica}}
|&quot;Ne partez pas sans moi&quot;
|[[Celine Dion|Céline Dion]]
|{{nts|137}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1989}}
|{{ikonazastave|Švica}} [[Lozana]]
|{{Esc|Jugoslavija}}
|&quot;Rock Me&quot;
|[[Riva]]
|{{nts|137}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1990}}
|{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Zagreb]]
|{{Esc|Italija}}
|&quot;Insieme: 1992&quot;
|[[Toto Cutugno]]
|{{nts|149}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1991}}
|{{ikonazastave|Italija}} [[Rim]]
|{{Esc|Švedska}}
|&quot;Fångad av en stormvind&quot;
|[[Carola Häggkvist|Carola]]
|{{nts|146}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1992}}
|{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]]
|{{Esc|Irska}}
|&quot;Why Me?&quot;
|[[Linda Martin]]
|{{nts|155}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1993}}
|{{ikonazastave|Irska}} [[Millstreet]]
|{{Esc|Irska}}
|&quot;In Your Eyes&quot;
|[[Niamh Kavanagh]]
|{{nts|187}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1994}}
|{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]]
|{{Esc|Irska}}
|&quot;Rock 'n' Roll Kids&quot;
|[[Paul Harrington]] in[[Charlie McGettigan]]
|{{nts|226}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1995}}
|{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]]
|{{Esc|Norveška}}
|&quot;Nocturne&quot;
|[[Secret Garden]]
|{{nts|148}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1996}}
|{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]]
|{{Esc|Irska}}
|&quot;The Voice&quot;
|[[Eimear Quinn]]
|{{nts|162}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1997}}
|{{ikonazastave|Irska}} [[Dublin]]
|{{Esc|Velika Britanija}}
|&quot;Love Shine a Light&quot;
|[[Katrina and the Waves]]
|{{nts|227}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1998}}
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Birmingham]]
|{{Esc|Izrael}}
|&quot;Diva&quot; &lt;small&gt;(דיווה)&lt;/small&gt;
|[[Dana International]]
|{{nts|172}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|1999}}
|{{ikonazastave|Izrael}} [[Jeruzalem]]
|{{Esc|Švedska}}
|&quot;Take Me to Your Heaven&quot;
|[[Charlotte Perrelli|Charlotte Nilsson]]
|{{nts|163}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2000}}
|{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]]
|{{Esc|Danska}}
|&quot;Fly on the Wings of Love&quot;
|[[Olsen Brothers]]
|{{nts|195}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2001}}
|{{ikonazastave|Danska}} [[København]]
|{{Esc|Estonija}}
|&quot;Everybody&quot;
|[[Tanel Padar]], [[Dave Benton]] in [[Soul Militia|2XL]]
|{{nts|198}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2002}}
|{{ikonazastave|Estonija}} [[Talin]]
|{{Esc|Latvija}}
|&quot;[[I Wanna]]&quot;
|[[Marija Naumova|Marie N]]
|{{nts|176}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2003}}
|{{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]]
|{{Esc|Turčija}}
|&quot;Everyway That I Can&quot;
|[[Sertab Erener]]
|{{nts|167}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2004}}
|{{ikonazastave|Turčija}} [[Istanbul]]
|{{Esc|Ukrajina}}
|&quot;[[Wild Dances]]&quot;
|[[Ruslana]]
|{{nts|280}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2005}}
|{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]]
|{{Esc|Grčija}}
|&quot;My Number One&quot;
|[[Helena Paparizou]]
|{{nts|230}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2006}}
|{{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]]
|{{Esc|Finska}}
|&quot;Hard Rock Hallelujah&quot;
|[[Lordi]]
|{{nts|292}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2007}}
|{{ikonazastave|Finska}} [[Helsinki]]
|{{Esc|Srbija|2004}}
|&quot;[[Molitva]]&quot; &lt;small&gt;(Молитва)&lt;/small&gt;
|[[Marija Šerifović]]
|{{nts|268}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2008}}
|{{ikonazastave|Srbija|2004}} [[Beograd]]
|{{Esc|Rusija}}
|&quot;Believe&quot;
|[[Dima Bilan]]
|{{nts|272}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2009}}
|{{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]]
|{{Esc|Norveška}}
|&quot;Fairytale&quot;
|[[Alexander Rybak]]
|{{nts|387}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2010}}
|{{ikonazastave|Norveška}} [[Oslo]]
|{{Esc|Nemčija}}
|&quot;Satellite&quot;
|[[Lena Meyer-Landrut|Lena]]
|{{nts|246}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2011}}
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[Düsseldorf]]
|{{Esc|Azerbajdžan}}
|&quot;Running Scared&quot;
|[[Eldar &amp; Nigar|Ell &amp; Nikki]]
|{{nts|221}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2012}}
|{{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Baku]]
|{{Esc|Švedska}}
|&quot;Euphoria&quot;
|[[Loreen]]
|{{nts|372}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2013}}
|{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]]
|{{Esc|Danska}}
|&quot;Only Teardrops&quot;
|[[Emmelie de Forest]]
|{{nts|281}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2014}}
|{{ikonazastave|Danska}} [[København]]
|{{Esc|Avstrija}}
|&quot;Rise Like a Phoenix&quot;
|[[Conchita Wurst]]
|{{nts|290}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2015}}
|{{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]]
|{{Esc|Švedska}}
|&quot;Heroes&quot;
|[[Måns Zelmerlöw]]
|{{nts|365}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2016}}
|{{ikonazastave|Švedska}} [[Stockholm]]
|{{Esc|Ukrajina}}
|&quot;1944&quot;
|[[Džamala]]
|{{nts|534}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2017}}
|{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]]
|{{Esc|Portugalska}}
|&quot;Amar pelos dois&quot;
|[[Salvador Sobral]]
|{{nts|758}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; |{{escyr|2018}}
|{{ikonazastave|Portugalska}} [[Lizbona]]
|{{Esc|Izrael}}
|&quot;Toy&quot;
|[[Netta Barzilai|Netta]]
|{{nts|529}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; | {{escyr|2019}}
|{{ikonazastave|Izrael}} [[Tel Aviv]]
|{{Esc|Nizozemska}}
|&quot;Arcade&quot;
|[[Duncan Laurence]]
|{{nts|498}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; | {{escyr|2020}}
| colspan=&quot;5&quot; |''Prestavljeno zaradi pandemije [[COVID-19|nove koronavirusne bolezni]]''&lt;ref name=&quot;covid&quot; /&gt;
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]
|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Rotterdam]]
|{{Esc|Italija}}
|&quot;Zitti E Buoni&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zmagal je rock! Po 31 letih so Måneskin Evrovizijo znova pripeljali v Italijo.|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/ema/zmagal-je-rock-po-31-letih-so-maneskin-evrovizijo-znova-pripeljali-v-italijo/581173|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;
|[[Måneskin]]
|{{nts|524}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]
|{{ikonazastave|Italija}} [[Torino]]
|{{Esc|Ukrajina}}
|&quot;Stefanija&quot;
|[[Kaluš Orkestra]]
|{{nts|631}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]
|{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Liverpool]]
|{{Esc|Švedska}}
|&quot;Tattoo&quot;
|[[Loreen]]
|{{nts|583}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]
|{{ikonazastave|Švedska}} [[Malmö]]
|{{Esc|Švica}}
|”The Code”
|[[Nemo Mettler|Nemo]]
|{{nts|591}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; | [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]
|{{Ikona zastave|Švica}} [[Basel]] 
|{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]]
|&quot;Wasted Love&quot;
|[[Johannes Pietsch|JJ]]
|{{nts|436}}
|-
| style=&quot;text-align: center;&quot; |[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]
|{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunaj]]
|{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]]
|&quot;Bangaranga&quot;
|[[Dara (pevka)|Dara]]
|516
|}

= Lestvica uspešnosti držav =
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
! #
! Država
! style=&quot;background-color: gold;&quot;| Prvo mesto
! style=&quot;background-color: silver;&quot;| Drugo mesto
! style=&quot;background-color: #cc9966;&quot;| Tretje mesto
|-
| 1
|align=left|{{Esc|Irska}}
|7
|4
|1
|-
| 2
|align=left|{{Esc|Švedska}}
|7
|1
|6
|-
| 3
|align=left|{{Esc|Velika Britanija}}
|5
|16
|3
|-
| 4
|align=left|{{Esc|Francija}}
|5
|5
|7
|-
| 5
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Nizozemska}}
|5
|1
|1
|-
| 6
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Luksemburg}}
|5
|0
|2
|-
| 7
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Izrael}}
|4
|4
|2
|-
|8
|align=&quot;left&quot;|{{Esc|Švica}}
|3
|3
|4
|-
| 9
|align=left|{{Esc|Italija}}
|3
|3
|5
|-
| 10
|align=left|{{Esc|Ukrajina}}
|3
|2
|2 
|-
| 11
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Danska}}
|3
|1
|3
|-
| 12
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Norveška}}
|3
|1
|1
|-
| 13
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Avstrija}}
|3
|0
|1
|-
| 14
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Nemčija}}
|2
|4
|5
|-
| 15
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Španija}}
|2
|4
|2
|-
| 16
|align=left|{{Esc|Rusija}}
|1
|4
|4
|-
| 17
|align=left|{{Esc|Belgija}}
|1
|2
|0
|-
| 18
|align=left|{{Esc|Monako}}
|1
|1
|3
|-
|19
|align=left|{{Esc|Turčija}}
|1
|1
|1
|-
|20
|align=left|{{Esc|Azerbajdžan}}
|1
|1
|1
|-
| 21
|align=left|{{Esc|Finska}}
|1
|1
|0
|-
|22
| align=&quot;left&quot; |{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]]
|1
|1
|0
|-
|23
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Grčija}}
|1
|0
|3
|-
|24
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Estonija}}
|1
|0
|2
|-
|25
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Latvija}}
|1
|0
|1
|-
|26
| align=&quot;Left&quot; |{{Esc|Srbija}}
|1
|0
|1
|- bgcolor=&quot;F88379&quot;
|27
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Jugoslavija}}
|1
|0
|0
|-
|28
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Portugalska}}
|1
|0
|0
|-
| 29
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Malta}}
|0
|2
|2
|-
| 30
| align=&quot;left&quot; |{{Esc|Islandija}}
|0
|2
|0
|-
|31
|align=left|{{Esc|Ciper}}
|0
|1
|0
|-
|32
|align=left|{{Esc|Avstralija}}
|0
|1
|0
|-
|33
|align=left|{{Esc|Poljska}}
|0
|1
|0
|-
| bgcolor=&quot;F88379&quot; |34
| bgcolor=&quot;F88379&quot; align=left|{{Esc|Srbija in Črna gora}}
| bgcolor=&quot;F88379&quot; |0
| bgcolor=&quot;F88379&quot; |1
| bgcolor=&quot;F88379&quot; |0
|-
|35 
|align=left|{{Esc|Hrvaška}}
|0
|1
|0
|- 
| 36
|align=left|{{Esc|Romunija}}
|0
|0
|3
|-
|37
|align=left|{{Esc|Bosna in Hercegovina}}
|0
|0
|1
|-
|38
|align=left|{{Esc|Moldavija}}
|0
|0
|1
|-
|- 
|39
|align=left|{{Esc|Armenija}}
|0
|0
|0
|-
| 40
|align=left|{{Esc|Madžarska}}
|0
|0
|0
|-
| 41
|align=left|{{Esc|Albanija}}
|0
|0
|0
|-
|42&lt;br&gt;
|align=left|{{Esc|Litva}}
|0
|0
|0
|-
|43
|align=left|{{Esc|Češka}}
|0
|0
|0
|-
|44
|align=left|{{Esc|Belorusija}}
|0
|0
|0
|-
| 45
|align=left|{{Esc|Slovenija}}
|0
|0
|0
|-
| 46
|align=left|{{Esc|Severna Makedonija}}
|0
|0
|0
|-
| 47
|align=left|{{Esc|Gruzija}}
|0
|0
|0
|-
| 48
|align=left|{{Esc|Črna gora}}
|0
|0
|0
|-
| 49
|align=left|{{Esc|Slovaška}}
|0
|0
|0
|-
| 50
|align=left|{{Esc|Maroko}}
|0
|0
|0
|-
| 51
|align=left|{{Esc|San Marino}}
|0
|0
|0
|-
| 52
|align=left|{{Esc|Andora}}
|0
|0
|0
|-
|}

= Države udeleženke =
Države, ki morejo nastopiti na Pesmi Evrovizije, so vse aktivne članice [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] (''European Broadcasting Union'', slovensko: Evropska radiodifuzna zveza), razen [[Avstralija na Pesmi evrovizije|Avstralije]]. Aktivna članica EBU, ki želi nastopiti na izboru, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zveza. Na izboru 2006 so pogoji za nastop vključevali tudi predvajanje izbora 2005 v državi udeleženki in plačilo članarine do določenega skrajnega roka. 

Udeležba na izboru ne zahteva geografske lege udeležene države v [[Evropa|Evropi]], zato lahko nastopajo tudi azijske države [[Izrael]], [[Armenija]], [[Azerbajdžan ]] in države s samo delno lego v [[Evropa|Evropi]], kot so [[Rusija]], [[Ciper]], [[Turčija]] in [[Gruzija]]. Leta 1980 je nastopil tudi [[Maroko]], ki leži v severni [[Afrika|Afriki]], od leta 2015 pa tekmuje tudi [[Avstralija]].

52 držav je vsaj enkrat nastopilo na izboru za Pesem Evrovizije. Te države so naštete v spodnjem seznamu glede na leto prvega nastopa:

[[Slika:EurovisionParticipants.svg|thumbnail|430x430px|desno|Zemljevid, ki kaže države, ki so nastopile na Pesmi Evrovizije (za legendo kliknite na sliko.)]]

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Leto
! Prva udeležba države
|-
| [[Pesem Evrovizije 1956|1956]]
| {{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]]
{{Ikona zastave|Francija}} [[Francija na Pesmi Evrovizije|Francija]]

{{Ikona zastave|Nemčija}} [[Nemčija na Pesmi Evrovizije|Nemčija]]

{{Ikona zastave|Italija}} [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]]

{{Ikona zastave|Luksemburg}} [[Luksemburg na Pesmi Evrovizije|Luksemburg]]

{{Ikona zastave|Nizozemska}} [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]]

{{Ikona zastave|Švica}} [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švica]]
|-
| [[Pesem Evrovizije 1957|1957]]
| {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]]
{{Ikona zastave|Danska}} [[Danska na Pesmi Evrovizije|Danska]]

{{Ikona zastave|Velika Britanija}} [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno Kraljestvo]]
|-
| [[Pesem Evrovizije 1958|1958]]
| {{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]]
|-
| [[Pesem Evrovizije 1959|1959]]
| {{Ikona zastave|Monako}} [[Monako na Pesmi Evrovizije|Monako]]
|-
| [[Pesem Evrovizije 1960|1960]]
| {{zastava|Norveška}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 1961|1961]]
| {{zastava|Finska}}, {{zastava|Jugoslavija}}&lt;ref&gt;Jugoslavija je tekom izborov zajemala različne narode.&lt;/ref&gt;, {{zastava|Španija}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 1964|1964]]
| {{zastava|Portugalska}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 1965|1965]]
| {{zastava|Irska}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 1971|1971]]
| {{zastava|Malta}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 1973|1973]]
| {{zastava|Izrael}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 1974|1974]]
| {{zastava|Grčija}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 1975|1975]]
| {{zastava|Turčija}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 1980|1980]]
| {{zastava|Maroko}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 1981|1981]]
| {{zastava|Ciper}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 1986|1986]]
| {{zastava|Islandija}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 1993|1993]]
| {{zastava|Bosna in Hercegovina}}, {{zastava|Hrvaška}}, {{zastava|Slovenija}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 1994|1994]]
| {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Romunija}}, {{zastava|Rusija}}, {{zastava|Slovaška}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 1998|1998]]
| {{zastava|Severna Makedonija}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 2000|2000]]
| {{zastava|Latvija}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 2003|2003]]
| {{zastava|Ukrajina}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 2004|2004]]
| {{zastava|Albanija}}, {{zastava|Andora}}, {{zastava|Belorusija}}, {{zastava|Srbija in Črna gora}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 2005|2005]]
| {{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Moldavija}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 2006|2006]]
| {{zastava|Armenija}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 2007|2007]]
| {{zastava|Češka}},  {{zastava|Črna gora}}, {{zastava|Gruzija}}, {{zastava|Srbija}}
|-
| [[Pesem Evrovizije 2008|2008]]
| {{zastava|Azerbajdžan}}, {{zastava|San Marino}}
|-
|[[Pesem Evrovizije 2015|2015]]
|{{zastava|Avstralija}}
|-
|}

= Države po zmagah =
[[Slika:Eurovision winners map.svg|thumbnail|623x623px|Zemljevid s prikazom zmag posamezne države (leto 2025)]]

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
|-
! Zmage
! Država
! Leto
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''7'''
| {{zastava|Irska}}
|''[[Pesem Evrovizije 1970|1970]], [[Pesem Evrovizije 1980|1980]], [[Pesem Evrovizije 1987|1987]], [[Pesem Evrovizije 1992|1992]], [[Pesem Evrovizije 1993|1993]], [[Pesem Evrovizije 1994|1994]], [[Pesem Evrovizije 1996|1996]]'' 
|-
|{{zastava|Švedska}}
|''[[Pesem Evrovizije 1974|1974]], [[Pesem Evrovizije 1984|1984]], [[Pesem Evrovizije 1991|1991]], [[Pesem Evrovizije 1999|1999]], [[Pesem Evrovizije 2012|2012]], [[Pesem Evrovizije 2015|2015]], [[Pesem Evrovizije 2023|2023]]''
|-
| rowspan=&quot;4&quot; |'''5'''
| {{zastava|Francija}}
|''[[Pesem Evrovizije 1958|1958]], [[Pesem Evrovizije 1960|1960]], [[Pesem Evrovizije 1962|1962]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1977|1977]]''
|-
| {{zastava|Luksemburg}}
|''[[Pesem Evrovizije 1961|1961]], [[Pesem Evrovizije 1965|1965]], [[Pesem Evrovizije 1972|1972]], [[Pesem Evrovizije 1973|1973]], [[Pesem Evrovizije 1983|1983]]''
|-
| {{zastava|Združeno kraljestvo}}
|''[[Pesem Evrovizije 1967|1967]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1976|1976]], [[Pesem Evrovizije 1981|1981]], [[Pesem Evrovizije 1997|1997]]''
|-
|{{zastava|Nizozemska}}
|''[[Pesem Evrovizije 1957|1957]], [[Pesem Evrovizije 1959|1959]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]], [[Pesem Evrovizije 1975|1975]], [[Pesem Evrovizije 2019|2019]]''
|-
|'''4'''
| {{zastava|Izrael}}
|''[[Pesem Evrovizije 1978|1978]], [[Pesem Evrovizije 1979|1979]], [[Pesem Evrovizije 1998|1998]], [[Pesem Evrovizije 2018|2018]]''
|-
| rowspan=&quot;6&quot; |'''3'''
|{{zastava|Italija}}
|''[[Pesem Evrovizije 1964|1964]], [[Pesem Evrovizije 1990|1990]], [[Pesem Evrovizije 2021|2021]]''
|-
| {{zastava|Danska}}
|''[[Pesem Evrovizije 1963|1963]], [[Pesem Evrovizije 2000|2000]], [[Pesem Evrovizije 2013|2013]]''
|-
| {{zastava|Norveška}}
|''[[Pesem Evrovizije 1985|1985]], [[Pesem Evrovizije 1995|1995]], [[Pesem Evrovizije 2009|2009]]''
|-
|{{zastava|Ukrajina}}
|''[[Pesem Evrovizije 2004|2004]], [[Pesem Evrovizije 2016|2016]], [[Pesem Evrovizije 2022|2022]]''
|-
| {{zastava|Avstrija}}
|''[[Pesem Evrovizije 1966|1966]], [[Pesem Evrovizije 2014|2014]], [[Pesem Evrovizije 2025|2025]]''
|- 
|{{zastava|Švica}}
|''[[Pesem Evrovizije 1956|1956]], [[Pesem Evrovizije 1988|1988]], [[Pesem Evrovizije 2024|2024]]''
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |'''2'''
| {{zastava|Nemčija}}
|''[[Pesem Evrovizije 1982|1982]], [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]''
|-
| {{zastava|Španija}}
|''[[Pesem Evrovizije 1968|1968]], [[Pesem Evrovizije 1969|1969]]''
|-
| rowspan=&quot;13&quot; |'''1'''
| {{zastava|Monako}}
| [[Pesem Evrovizije 1971|''1971'']]
|-
| {{zastava|Belgija}}
| [[Pesem Evrovizije 1986|''1986'']]
|-
| {{zastava|Jugoslavija}}
| [[Pesem Evrovizije 1989|''1989'']]
|-
| {{zastava|Estonija}}
| [[Pesem Evrovizije 2001|''2001'']]
|-
| {{zastava|Latvija}}
| [[Pesem Evrovizije 2002|''2002'']]
|-
| {{zastava|Turčija}}
| [[Pesem Evrovizije 2003|''2003'']]
|-
| {{zastava|Grčija}}
| [[Pesem Evrovizije 2005|''2005'']]
|-
| {{zastava|Finska}}
| [[Pesem Evrovizije 2006|''2006'']]
|-
| {{zastava|Srbija}}
| [[Pesem Evrovizije 2007|''2007'']]
|-
| {{zastava|Rusija}}
| [[Pesem Evrovizije 2008|''2008'']]
|-
|{{zastava|Azerbajdžan}}
|[[Pesem Evrovizije 2011|''2011'']]
|-
|{{zastava|Portugalska}}
|[[Pesem Evrovizije 2017|''2017'']]
|-
|{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Bolgarija]]
|''[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]''
|-
|}

= Opombe =
{{sklici}}
{{seznam opomb}}

= Glej tudi =
* [[Slovenija na Pesmi Evrovizije]]
* [[Mladinska pesem Evrovizije]]
* [[EMA]]
* [[Zlati cekin]]

= Zunanje povezave =
{{Commons|Category:Eurovision}}
* [http://www.esc-history.com/countries-selections.asp Eurovision Song Contest - History]
* [http://www.eurovision.gen.tr/ Eurovision Song Contest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090218090140/http://eurovision.gen.tr/ |date=2009-02-18 }}
* [http://www.eurovisionworld.com/ Eurovision Song Contest World]

{{Pesem Evrovizije}}

[[Kategorija:Glasbene prireditve]]
[[Kategorija:Evrovizija|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>amt45c1ch7zkmryg4fnjj6h8lub22hi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Katodna cev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>49228</id>
    <revision>
      <id>6677931</id>
      <parentid>6636169</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:54:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677931</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20633" sha1="n5szj4ffrh35a8gcozvxvj8xpodhcdo" xml:space="preserve">[[Slika:Cathode ray Tube.PNG|right|thumb|300px|Katodna cev z elektromagnetnim fokusiranjem in odklonom]]
[[Slika:CRT color enhanced.png|right|thumb|300px|Prerez katodne cevi: 1 - elektronski top, 2 - elektronski žarek, 3 - maska za ločitev rdeče, zelene in modre komponente slike, 4 - fosforescenčni premaz z rdečimi, zelenimi in modrimi deli, 5 - povečava, s fosforescenčno snovjo prevlečene, notranje strani zaslona]]

'''Katodna cev''', ki jo je izumil [[Karl Ferdinand Braun]], je prikazovalna naprava, ki je bila uporabljena v večini [[monitor]]jev, [[televizija|televizij]] in [[osciloskop]]ov. Katodna cev, razvita iz dela [[Philo Farnsworth|Phila Farnswortha]], je bila uporabljena v večini televizij do poznega [[20. stoletje|20. stoletja]] in prihoda [[plazma (fizika)|plazemskih]] [[zaslon]]ov, zaslonov s [[Tekoči kristal|tekočimi kristali]] (LCD), [[DLP]], [[OLED]] zaslonov in ostalih tehnologij.

== Zgodovina razvoja katodne cevi ==

Začetek razvoja, ki je pripeljal do izuma katodne cevi, sega v leto [[1855]], ko je [[Nemci|nemški]] [[fizik]] [[Henrich Geissler]] razvil [[živo srebro|živosrebrno]] črpalko. Ta je omogočala doseganje [[vakuum]]a v ceveh, predhodnicah katodne cevi. Prvo katodno cev kot prikazovalno napravo (predhodnico kasnejšega televizorja) je izumil Karl Ferdinand Braun leta [[1897]].

Prvotna različica katodne cevi je bila hladno-katodna dioda, spremenjena [[William Crookes|Crooksova]] cev z zaslonom, prevlečena s fosforescenčno snovjo, včasih imenovana [[Ferdinand Braun|Braunova]] cev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Cathode Ray Tube|year=2007|work=Medical Discoveries|publisher=Advameg, Inc.|url=http://www.discoveriesinmedicine.com/Bar-Cod/Cathode-Ray-Tube-CRT.html|accessdate=2008-04-27}}&lt;/ref&gt; Prvo različica, ki je uporabljala vročo katodo, sta razvila J. B. Johnson ([[Johnsonov šum]]) in H. W. Winhart, komercialen produkt pa je postala leta [[1922]].

Leta 1934 je podjetje Telefunken iz Nemčije proizvedlo prvo [[Elektrika|električno]] televizijo s katodno svetlobno cevjo.&lt;ref&gt;[http://www.earlytelevision.org/telefunken.html Telefunken], Early Electronic TV Gallery, Early Television Foundation.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.tvhistory.tv/1934-35-Telefunken-FEIII.JPG 1934–35 Telefunken] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080529173916/http://www.tvhistory.tv/1934-35-Telefunken-FEIII.JPG |date=2008-05-29 }}, Television History: The First 75 Years.&lt;/ref&gt;

== Opis naprave ==

[[katodni žarek|Katodni žarki]] so tok [[elektron]]ov visoke hitrosti, ki jih oddaja segreta katoda v [[vakuumska cev|vakuumski cevi]].
V katodni cevi so elektroni natačno usmerjeni v žarek, ki ga proti vidnem koncu ([[anoda]]), ki je prekrit s [[luminiscenčno snovjo|luminiscenčnim materialom]], odbijata [[magnetno polje|magnetno]] ali [[električno polje]]. Ko elektroni zadenejo ta material, se odda [[svetloba]].

V primeru [[televizija|televizije]] in sodobnih računalniških monitorjev se celotna sprednja stran izrisuje s fiksnim vzorcem, imenovanim ''raster'', slika pa se ustvari z moduliranjem curka elektronov glede na [[video signal]] televizijskega programa. Ker curek elektronov zadane le majhen del zaslona na sredini, ga je potrebno usmeriti po celotni površini zaslona. Za to se uporabljata dva seta [[elektromagnet]]ov, nameščena na vratu katodne cevi: eden curek odklonov odklanja v vodoravni, drugi pa v navpični smeri; tako lahko curek elektronov doseže celotno površino zaslona.

V [[osciloskop]]ih je moč elektronskega curka konstanta, slika pa se izrisuje vzporedno s poljubno [[pot]]jo. Navadno je vzporedni odboj curka proporcionalen s časom, navpični pa s signalom. Cev take vrste je ožja in daljša, odboj curka pa povzroči [[električno polje]] prek odbojnih plošč, nameščenih na vratu cevi. Uporaba električnega namesto magnetnega polja omogoča veliko hitrejši odklon curka.

[[Slika:Egun.jpg|200px|thumb|Elektronski top]]

Barvne katodne cevi uporabljajo tri vrste fosforescentnih snovi, ki specifično oddajajo rdečo, zeleno in modro svetlobo, skupaj zgoščenih v trakce ali gruče. V barvni katodni cevi so trije elektronski topovi, za vsako barvo eden, vsak pa lahko doseže samo piko ene barve, saj se elektroni, k bi v nasprotnem primeru zadeli napačno fosforescentno snov, absorbirajo.

Zunanje steklo prepušča svetlobo, ki jo ustvarjajo fosforescenčne snovi, vendar mora (pri barvni katodni cevi) ustaviti nevarne [[rentgenski žarki|rentgenske žarke]], ki nastanejo pri trku elektronskega curka z visoko hitrostjo. To je tudi razlog, da je sprednje steklo narejeno iz osvinčenega stekla. Ravno zaradi tega in zaščitnih vezij, ki preprečujejo, da bi se napetost na anodi preveč povečala, je emisija rentgenskih žarkov sodobnih zaslonov s katodno cevjo znotraj dovoljenih mej.

=====Obstojnost fosforja=====

Na voljo je več vrst [[fosfor]]ja, odvisno od potreb meritev in prikazanih aplikacij. [[svetloba|Svetlost]], barve in obstojnost osvetlitve je odvisna od tipa
fosforja, ki se uporablja za CTR ekran. Obstajajo fosforji z obstojnostjo od manj kot eno mikrosekundo, do več sekund.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Doebelin | first = Ernest | authorlink = | title = Measurement Systems | publisher = McGraw Hill Professional | year = 2003 | page = 972 | url = http://books.google.com/?id=q1mOopLHnTEC&amp;pg=PA972#v=onepage&amp;q= | doi = | isbn =9780072922011 }}&lt;/ref&gt; Dolgo obstojni fosfor 
je zaželen za vizualno opazovanje kratkih, prehodnih dogodkov. Za opazovanje hitrih in ponavljajočih se dogodkov, ki imajo visoko [[frekvenca|frekvenco]],
pa je v splošnem bolj primeren fosfor z manj obstojnosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Shionoya | first = Shigeo | authorlink = | title = Phosphor handbook | publisher = CRC Press | year = 1999 | page = 499 | url = http://books.google.com/?id=lWlcJEDukRIC&amp;pg=PA499#v=onepage&amp;q= | doi = | isbn =9780849375606 }}&lt;/ref&gt;

=====Mikrokanalna plošča=====

Ko prikazujemo hiter dogodek v enem posnetku, se mora žarek odbiti zelo hitro, z nekaj [[elektron]]i, ki delujejo kot vzvodi na ekran, kar vodi do
šibke ali nevidne slike na ekranu. Osciloskop CRT je narejen tako, da lahko zelo hitri [[signal]]i bolj osvetljijo ekran, s tem da gre elektronski
žarek skozi mikrokanalno ploščo tik preden se dotakne ekrana. Zaradi fenomena sekundarnih [[emisija|emisij]] ta plošča multiplicira število elektronov,
ki dosežejo fosforjev ekran. To predstavlja pomembno izboljšavo osvetlitve, občutljivost in velikost spota.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Williams | first = Jim | title = Analog circuit design: art, science, and personalities | publisher = Newnes | year = 1991 | pages = 115–116 | url = http://books.google.com/?id=CFoEAP2lwLEC&amp;pg=PA115#v=onepage&amp;q= | isbn = 9780750696401 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last1 = Yen | first1 = William M. | authorlink = | last2 = Shigeo |first2=Shionoya|last3= Hajime|first3= Yamamoto | title = Practical Applications of Phosphors | publisher = CRC Press | year = 2006 | page = 211 | url = http://books.google.com/?id=cKMSf0iRVSgC&amp;pg=PA211 | isbn = 9781420043693 }}&lt;/ref&gt;

=====Merilne ploščice=====

Večina osciloskopov ima, kot del vidnega ekrana merilne ploščice, ki daljšajo meritve. Merilne ploščice so lahko trajno označene znotraj fronte
CRT- ja, lahko pa so [[transparenten|transparentne]], na zadnji plošči. Zunanje merilne ploščice so navadno narejene iz stekla ali akrilne [[Plastika|plastike]]. Prednost notranje merilne ploščice je v tem, da odstrani napake, pri razločevanju. Vendar se je za razliko od zunanje merilne ploščice ne da spremeniti za sprejem
različnih vrst meritev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last1 = Bakshi | first1 = U.A. | authorlink =  | last2 = A.P. | first2 = Godse | title = Electronic Devices And Circuits | publisher = Technical Publications | year = 2008 | page = 38 | url = http://books.google.com/?id=uJaQML8-MggC&amp;pg=PA38#v=onepage&amp;q= | isbn = 978-8189411282 }}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;  Osciloskop pogosto od strani osvetljuje merilno ploščico, kar izboljšuje njeno vidnost v temnih prostorih.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Hickman | first = Ian | title = Oscilloscopes: how to use them, how they work | publisher = Newnes | year = 2001 | page = 47 | url = http://books.google.com/?id=O2oj04vbQqgC&amp;pg=PA47 | isbn = 9780750647571 }}&lt;/ref&gt;

== Katodna cev v televizorjih in monitorjih CRT ==
[[Slika:Apple Multiple Scan 20” Display.jpg|thumb|''20 palčni monitor CRT'']]

Zasloni CRT in TV zasloni klasičnih [[televizor]]jev so si med seboj precej podobni, saj oboji delujejo po načelu katodne cevi. [[Monitor]]ji CRT so po njen dobili celo ime, saj je kratica CRT okrajšava za ''cathode-ray tube''. Katodna cev v teh napravah je sestavljena iz [[katoda|katode]], [[anoda|anode]], prevodnega premaza, [[fosfor]]jevega premaza in snopa [[elektron]]ov. Katoda je segreta nitka v stekleni cevi, v kateri je [[vakuum]]. Snop [[svetloba|svetlobe]] tvori skupina hitro premikajočih se elektronov, ki »pobegnejo iz nitke«. Anoda jih s svojo privlačnostjo pospeši in ustavi vse, ki odstopajo od osnovnega snopa. Le-ti elektroni nato »zletijo« skozi vakuum in udarijo ob drugo stran cevi, premazano s fosforescentno snovjo, ki ob trku zasveti. Da elektroni padejo na poljubno točko na ekranu, poskrbita [[tuljava|tuljavi]], ki sta naviti okrog katodne cevi in s pomočjo spreminjanja [[magnetno polje|magnetnega polja]] povzročata, da se elektroni odklonijo, kamor je treba. Prva tuljava skrbi za vertikalen, druga za horizontalen odklon. S spreminjanjem napetosti lahko tako elektronsko snop odklonimo na katero koli točko na zaslonu.

Na zaslonih s katodno cevjo se v primeru, da ni poskrbljeno za zaščito, na površini zaslona nabira [[statična elektrika]]. Čeprav to ne predstavlja nevarnosti, lahko vodi do občutnega zmanjšanja kvalitete slike, saj zaslon zaradi statične elektrike privlači [[prah|prašne delce]]. Če zaslon ni redno čiščen s suho ali posebej zato namenjeno krpo (uporabna navadnih gospodinjskih čistil lahko poškoduje zaščitne plasti na zaslonu), se po nekaj mesecih svetlost in čistost slike vidno zmanjšata.

Glavne razlike med CRT in klasičnim televizijskim zaslonom so v kvaliteti izrisovanja slike ter v zapletenosti in natančnosti elektronskih vezij.{{cn}} 

== Nove tehnologije ==

Zelo verjetno je, da bodo tehnologije kot so [[plazemski zaslon]]i, [[zaslon s tekočimi kristali|zasloni s tekočimi kristali]] in druge nove tehnologije sčasoma povsem zamenjale zaslone s katodnimi cevmi, saj so novi modeli čedalje cenejši, manj obsežni in porabijo manj energije. V letu 2005 računalniški zasloni s tekočimi kristali (LCD) že zasedajo večino trga pri zaslonih. Kljub vsemu pa CRT zasloni višjega kakovostnega razreda zaradi boljšega kontrasta in večje barvne točnosti ostajajo priljubljeni pri oblikovalcih, tiskarjih in v ostalih vejah grafične industrije.

== Nevarnosti ==

Nekateri verjamejo, da elektromagnetno polje, ki ga sevajo zasloni s katodno cevjo, predstavljajo nevarnost za zdravje in funkcioniranje živih celic.{{cn}} Izpostavljenost temu polju je veliko manjša na razdalji, večji od 85 centimetrov. Sevanje je tudi manj intenzivno za uporabnika zaslona, kot za osebo, ki se nahaja za zaslonom.

Zasloni s katodno cevjo sevajo tudi zelo majhno količino rentgenskih žarkov, ki so rezultat obstreljevanja fosforescenčnih snovi s curkom elektronov. Večino tega sevanja blokira debelo svinčeno steklo, tako da je količina sevanja, ki se prebije skozi to steklo, večinoma neškodljiva. 

Konstantno osveževanje zaslona lahko pri fotoobčutljivih [[epilepsija|epileptikih]] povzroči [[epileptični napad]]. Pri zmanjšanju teh efektov pomagajo posebni filtri, ki se namestijo na zaslon, ali pa visoka osveževalna frekvenca (nad 75&amp;nbsp;Hz).

Katodne cevi delujejo pri zelo visoki napetosti, ki lahko ostane v napravi tudi nekaj dni po tem, ko je bila katodna cev izklopljena in izključena iz električnega omrežja. V katodni cevi je vakuum, zato pri poškodbah obstaja možnost [[implozija|implozije]].

== Predelava ==
[[Slika:ODPRT TELEVIZIJSKI EKRAN.JPG|left|thumb|210px|Televezijski ekran pred predelavo. ]]
[[Slika:PRAZEN TELEVIZIJSKI EKRAN.JPG|right|thumb|210px|Televizijski ekran po predelavi. Prazno katodno steklo, ki gre tudi na nadaljnjo predelavo.]]

V predelavi elektronskih [[Odpadek|odpadkov]] veljajo katodne cevi za enega najtežjih vrst za recikliranje, saj imajo razmeroma visoke koncentracije svinca in fosforja. V Sloveniji obstaja več podjetij, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadne električne in elektronske opreme (v nadaljevanju OEEO) in imajo za to potrebna dovoljenja. Med OEEO spadajo tudi CRT-ji, ki se od imetnikov prevzamejo brezplačno. V Združenih državah Amerike pa obstajajo podjetja, ki za prevzem CRT zaračunavajo nizko pristojbino, nakar svoje delo subvencionirajo s prodajo bakra, žic in tiskanih vezij. United States Environmental Protection Agency (EPA) vključuje zavržene monitorje CRT v svoji kategoriji »nevarnih gospodinjskih odpadkov«. 

Posvinčeno CRT steklo se prodaja za ponovno pretalitev v druge CRT, ali celo razgradnjo in uporabo pri gradnji [[Cesta|cest]].

==Prihodnost CRT tehnologije==

=====Propad=====

Čeprav so na katodni cevi osnovani računalniški monitorji in televizije predstavljali temelj [[tehnologija|tehnologije]] zaslonov več
desetletij, veljajo danes za mrtvo tehnologijo. Povpraševanje po katodnih zaslonih je začelo močno upadati od leta
2000 dalje. Glavni razlog za upad povpraševanja je hiter [[razvoj]] in nižanje cen tehnologije LCD. Najprej se je
vse skupaj začelo pri računalniških [[monitor]]jih, nato pa še pri televizijskih zaslonih.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Wong|first=May|title=Flat Panels Drive Old TVs From Market |publisher=AP via USA Today |date= October 22, 2006 |url=http://www.usatoday.com/tech/products/gear/2006-10-22-crt-demise_x.htm |accessdate=2008-10-08}}&lt;/ref&gt;

Konec [[Proizvodnja|proizvodnje]] tudi najbolj razvite CRT tehnologije ( vključuje tudi Sony in Mitsubishi linijo izdelkov) v 
letu 2010&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.veritasetvisus.com/LCDTVA/LCDTVA-8,%20Spring-Summer%202009.pdf |title= The Standard TV|publisher= Veritas et Visus |accessdate=2008-06-12}}&lt;/ref&gt; pomeni izgubo CRT sposobnosti.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20060120/news_1n20sony.html |title=End of an era |publisher=The San Diego Union-Tribune |date=2006-01-20 |accessdate=2008-06-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.engadgethd.com/2005/12/01/matsushita-says-good-bye-to-crts/ |title=Matsushita says good-bye to CRTs |publisher=engadgetHD |date=2005-12-01 |accessdate=2008-06-12 |archive-date=2009-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090114110526/http://www.engadgethd.com/2005/12/01/matsushita-says-good-bye-to-crts/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V Kanadi in ZDA se je prodaja in proivodnja visoko razvitih CRT zaslonov (30inčni zasloni) končala leta 2007. Le nekaj let kasneje je iz [[Trgovina|trgovin]] izginil tudi cenovno ugodni 
kombinirani katodni televizijski zaslon (20- inčni zaslon z integriranim VHS in DVD predvajalnikom). V zadnjih 
petih do šestih letih je katodne monitorje in televizijske zaslone povsem zamenjala nova tehnologija, kljub temu, da njihova 
doba uporabnosti še ni potekla.

Podjetja se seveda odzivajo na trende. [[Trgovec|Trgovci]] na drobno, kot na primer &quot;Best Buy&quot;, vztrajno zmanjšujejo prostor 
za CRT. Leto 2005 je Sony napovedal, da bodo ustavili proizvodnjo katodnih računalniških zaslonov. V letu 2008 je tudi
Samsung ustavil proizvodnjo novih [[model]]ov katodnih zaslonov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.samsung.com/us/consumer/subtype/subtype.do?group=televisions&amp;type=televisions&amp;subtype=slimfithdtv |title=SlimFit HDTV |publisher=Samsung |accessdate=2008-06-12 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080110164950/http://www.samsung.com/us/consumer/subtype/subtype.do?group=televisions&amp;type=televisions&amp;subtype=slimfithdtv |archivedate=2008-01-10 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Zmanjševanje uporabe katodne tehnologije pa je bilo bolj počasno v državah v razvoju. Po raziskavah ISUPPLY-a proizvodnja
LCD-jev ni presegla proizvodnje CRT-jev vse do konca leta 2007, predvsem zaradi velike proizvodnje CRT na Kitajskem.

V Veliki Britaniji je &quot;DIXOUS&quot;, največji trgovec z električnimi [[aparat]]i, poročal, da je prodaja CRT zaslonov konec
leta 2004 predstavljala 80-90% vseh televizijskih zaslonov, leta 2005 pa samo še 15-20%. Podjetje je prenehalo
s prodajo CRT televizijskih zaslonov leta 2007.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=The future is flat as Dixons withdraws sale of 'big box' televisions |publisher=London Evening Standard |date=November 26, 2006 |url=http://www.thisislondon.co.uk/news/article-23376023-details/The+future+is+flat+as+Dixons+withdraws+sale+of+%27big+box%27+televisions/article.do |accessdate=2006-12-03 |archive-date=2013-05-05 |archive-url=https://archive.today/20130505112036/http://www.thisislondon.co.uk/news/article-23376023-details/The+future+is+flat+as+Dixons+withdraws+sale+of+'big+box'+televisions/article.do |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=====Vzroki===== 

CRT tehnologija kljub nedavnem [[napredek|napredku]] ostaja relativno težka in nerodna ter v primerjavi z drugimi tehnologijami
zavzame veliko prostora. CRT ekrani imajo precej globlje omarice glede na ploščate plazma in LCD zaslone. Zato ni praktično
imeti CRT zaslona z več kot 102&amp;nbsp;centimeterskim zaslonom, saj je celotna televizija prevelika. LCD in plazma zasloni pa zlahka 
presežejo to [[velikost]], hkrati pa so ožji, kar je precej pomembno za [[Potrošnja|potrošnike]].

Nekateri proizvajalci CRT (npr. LG Display in Samsug Display) so razvili CRT tehnologijo s tanjšo cevjo. To pa pomeni 
da imajo lahko ekrani tudi samo 300mm globine.

=====Preporod na specializiranih trgih=====

Leta 2008 je CRT tehnologija prevzela drugo mesto v Severni Ameriki, zaradi procesa konsolizacije proizvajalcev plazma 
zaslonov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.engadgethd.com/2008/02/19/worldwide-lcd-tv-shipments-surpass-crts-for-first-time-ever/ |title=Worldwide LCD TV shipments surpass CRTs for first time ever |publisher=engadgetHD |date=2008-02-19 |accessdate=2008-06-12 |archive-date=2008-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080503202816/http://www.engadgethd.com/2008/02/19/worldwide-lcd-tv-shipments-surpass-crts-for-first-time-ever/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.engadgethd.com/2008/05/22/lcd-outsells-plasma-8-to-1-in-q1-2008/ |title=LCD outsells plasma 8-to-1 in Q1 2008 |publisher=engadgetHD |date=2008-05-22 |accessdate=2008-06-12 |archive-date=2008-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080614220437/http://www.engadgethd.com/2008/05/22/lcd-outsells-plasma-8-to-1-in-q1-2008/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

CRT-ji so uporabni za prikazovanje slik z visoko [[Ločljivost slike|ločljivostjo]] in pravilnim barvnim [[ravnovesje]]m. LCD-ji, kot trenutno
najbolj popularna zaslonska tehnologija, imajo v splošnem slabši barvni prikaz (kljub večji svetlosti), zaradi fluorescentnih
luči, ki se uporabljajo za podlago.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.xbitlabs.com/articles/monitors/display/lcd-guide_11.html |title=X-bit's Guide: Contemporary LCD Monitor Parameters and Characteristics (page 11) |accessdate=2009-10-04 |archive-date=2009-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090519104937/http://www.xbitlabs.com/articles/monitors/display/lcd-guide_11.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

CRT je še vedno popularen v industriji tiskanja in oddajanja, kot tudi pri profesionalnih videih, fotografijah ter grafičnih področjih. Zasluge za to imajo boljše [[Barva|barve]], kontrast in širši vidni kot. CRT lahko še vedno najdemo pri video igricah, predvsem zaradi visoke ločljivosti, hitrega odzivnega časa in najnižjim možnim vložkom z zamikom.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamepro.com/gamepro/domestic/games/features/97928.shtml |title=14 Gaming Myths Exposed |publisher=GamePro.com |date=2007-02-15 |accessdate=2007-08-15 |archive-date=2007-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809173230/http://gamepro.com/gamepro/domestic/games/features/97928.shtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Reference==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
{{Zbirka|CRT|Cathode ray tube}}
* [[monitor]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.crtsite.com/page3.html The Cathode Ray Tube site]

[[Kategorija:Zasloni]]
[[Kategorija:Elektrika in magnetizem]]
[[Kategorija:Prikazovalna tehnika]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>n5szj4ffrh35a8gcozvxvj8xpodhcdo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam nemških politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>50085</id>
    <revision>
      <id>6677950</id>
      <parentid>6677339</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:54:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <origin>6677950</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50558" sha1="8ldlegczs96rtqn76bzkbw37c2x83yl" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' 

{{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Alexander Abusch]] (1902–1982)
*[[Anton Ackermann]] (1905–1973)
*[[Else Ackermann]] (1933–2019)
*[[Konrad Adam]] (1942–)
*[[Bernhard Adelung]] (1876–1943)
*[[Konrad Adenauer]] (1876–1967)
*Wilhelm &quot;Willi&quot; Agatz (1904–1957)
*[[Christoph Ahlhaus]] (1969–)
*[[Lothar Ahrendt]] (1936–)
*[[Hermann Ahrens]] (1902–1975)
*[[Ilse Aigner]] (1964–)
*[[Hubert Aiwanger]] (1971–)
*[[Jan van Aken]] (1961–)
*[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) 
*[[Lisa Albrecht]] (1896–1958)
*[[Heinrich Albertz]] (1915–1993)
*[[Torsten Albig]] (1963–)
*[[Ernst Albrecht]] (1930–2014)
*[[Hans Albrecht]] (1919–2008)
*[[Dieter Althaus]] (1958–)
*[[Johannes Althusius]] (1563–1638)
*[[Peter Altmaier]] (1958–)
*[[Peter Altmeier]] (1899–1977)
*[[Alexander Alvaro]] (1975–)
*[[Tarek Al-Wazir]] (1971–)
*[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969)
*[[Max Amann]] (1891–1957)
*[[Cristine Andersson]] (1968–)
*[[Fritz Anneke]] (1818–1872)
*[[Erich Apel]] (1917–1965)
*[[Hans Apel]] (1932–2011)
*[[Holger Apfel]] (1970–)
*[[Rudolf Appelt]] (1900–55)
*[[Walter Arendt]] (1925–2005)
*[[Rudi Arndt]] (1927–2004)
*[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868)
*[[Karl Arnold]] (1901–1958) 
*[[Erhard Auer]] (1874–1945) 
*[[Ignaz Auer]] (1846–1907) 
*[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866)
*[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969)
*[[Rudolf Augstein]] (1923–2002)
*[[Eberhard Aurich]] (1946–)
*[[Ernst Aust]] (1923–1985)
*[[René Aust]] (1987–)
*[[Hermann Axen]] (1916–1992)
*[[Artur Axmann]] (1913–1996)

== B ==

*[[August Bach]] (1897–1966)
*[[Kurt Bachmann]] (1909–1997)
*[[Lutz Bachmann]] (1973–)
*[[Herbert Backe]] (1896–1947)
*[[Till Backhaus]] (1959–)
*[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929)
*[[Annalena Baerbock]] (1980–)
*[[Egon Bahr]] (1922–2015)
*[[Rudolf Bahro]] (1935–1997)
*[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874)
*[[Siegfried Balke]] (1902–1984)
*[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899)
*[[Felix Banaszak]] (1989)
*[[Martin Bangemann]] (1934–2022)
*[[Dorothee Bär]] (1978–)
*[[Oliver Bär]] (1977–)
*[[Angelika Barbe]] (1951–)
*Walter Bargatzky (1910–1998)
*[[Katarina Barley]] (1968–)
*[[Uwe Barschel]] (1944–1987)
*[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971)
*[[Emil Barth]] (1879–1941)
*[[Willi Barth]] (1899–1968)
*[[Walter Bartram]] (1893–1971)
*[[Dietmar Bartsch]] (1958–)
*[[Rainer Barzel]] (1924–2006)
*[[Bärbel Bas]] (1968–)
*[[Gert Bastian]] (1923–1992)
*[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944)
*[[Gustav Bauer]] (1870–1944)
*[[Erwin Baum]] (1868–1950)
*[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025)
*[[Bernd Baumann]] (1958–)
*[[Edith Baumann]] (1909–1973)
*[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954)
*[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997)
*[[Josef Baumhoff]] (1887–1962)
*[[Margarete Bause]] (1959–)
*[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934)
*[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913)
*[[Johannes R. Becher]] (1891–1958)
*[[Gunnar Beck]] (1966–)
*[[Kurt Beck]] (1949–)
*[[Marieluise Beck]] (1952–)
*[[Volker Beck]] (1960–)
*[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933)
*[[Clemens Becker]] (1869–1961)
*[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886)
*[[Günther Beckstein]] (1943–)
*[[Angelika Beer]] (1957–)
*[[Nicola Beer]] (1970–)
*[[Walter Behrendt]] (1914–1997)
*[[Friedrich Behrens]] (1909–1980)
*[[Markus Beisicht]] (1963–)
*[[Johannes Bell]] (1868–1949)
*[[Karin Bencze]] (1952–)
*[[Ernst Benda]] (1925–2009)
*[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989)
*[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–)
*[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902)
*[[Hans Bentzien]] (1927–2015)
*[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) 
*[[Wolfgang Berghofer]] (1943–)
*[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008)
*[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–)
*[[Christoph Bergner]] (1948–)
*[[Eduard Bernstein]] (1850–1932)
*[[Werner Best]] (1903–1989)
*[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921)
*[[Ole von Beust]] (1955–)
*[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–)
*[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021)
*[[Heinz Bierbaum]] (1946–)
*[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994)
*[[Lothar Bisky]] (1941–2013)
*[[Otto von Bismarck]] (1815–1898)
*[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975)
*[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006)
*[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949)
*[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904)
*[[Theodor Blank]] (1905–1972)
*[[Werner von Blomberg]] (1878–1946)
*[[Wilhelm Blos]] (1849–1927)
*[[Franz Blücher]] (1896–1959)
*[[Norbert Blüm]] (1935–2020)
*[[Robert Blum]] (1807–1848)
*[[Markus Blume]] (1975–)
*[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881)
*[[Hans Böckler]] (1875–1951)
*[[Friedrich Bohl]] (1945–)
*[[Lorenz Bock]] (1883–1948)
*[[Peter Boehringer]] (1969–)
*[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907)
*[[Friedrich Bohl]] (1945–)
*[[Bärbel Bohley]] (1945–2010)
*[[Johann Böhm]] (1937–2018)
*[[Tatjana Böhm]] &amp; Ina Merkel
*[[Hans–Joachim Böhme]] (1931–1995)
*[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999)
*[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025)
*[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) 
*[[Jens Böhrnsen]] (1949–)
*[[Eugen Bolz]] (1881–1945)
*[[Lothar Bolz]] (1903–1986)
*[[Martin Bormann]] (1900–1945)
*[[Stephan Born]] (1824–1898)
*[[Holger Börner]] (1931–2006)
*[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732)
*[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997)
*[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017)
*[[Martin Böttger]] (1947–)
*[[Volker Bouffier]] (1951–)
*[[Philipp Bouhler]] (1899–1945)
*[[Andreas Bovenschulte]] (1965–)
*[[Fritz Bracht]] (1899–1945)
*[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850)
*[[Heinrich Brandler]] (1881–1967)
*[[Herman Brandt]] (1922–2018)
*[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'')
*[[Franziska Brantner]] (1979–)
*[[Max Brauer]] (1887–1973)
*[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–)
*[[Karl Braun–Wiesbaden]] (1822–1893)
*[[Otto Braun]] (1872–1955)
*[[Carola von Braun]] (1942–)
*[[Heinrich Brauns]] (1868–1939)
*[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997)
*[[Otto von Bray–Steinburg]] (1807–1899)
*[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944)
*[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968)
*[[Otto Brenner]] (1907–1972)
*[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964)
*[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931)
*[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959)
*[[Ralph Brinkhaus]] (1968–)
*[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928)
*[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) 
*[[Wolfram Brück]] (1937–2016) 
*[[Rainer Brüderle]] (1945–)
*[[Heinrich Brüning]] (1885–1970)
*[[Florian von Brunn]] (1969–)
*[[Guido Brunner]] (1930–1997)
*[[Werner Bruschke]] (1898–1995)
*[[Gerd Bucerius]] (1906–1995)
*[[Ewald Bucher]] (1914–1991)
*[[Christine Buchholz]] (1971–)
*[[Otto Buchwitz]] (1879–1964)
*[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945)
*[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022)
*[[Udo Bullmann]] (1956–)
*[[Edelgard Bulmahn]] (1951–)
*[[Andreas von Bülow]] (1937–)
*[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929)
*[[Hans Bunge]] (1919–1990)
*[[Joseph Bürckel]] (1895–1944)
*[[Kurt Bürger]] (1894–1951)
*[[Marco Buschmann]] (1977–)
*[[Friedhelm Busse]] (1929–2008)
*[[Reinhard Bütikofer]] (1953–)

== C ==
*[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890)
*[[Leo von Caprivi]] (1831–1899)
*[[Karl Carstens]] (1914–1992)
*[[Peter Harry Carstensen]] (1947–)
*[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) 
*[[Tino Chrupalla]] (1975–) 
*[[Roman Chwalek]] (1898–1974) 
*[[Tino Chrupalla]] (1975–)
*[[Roland Claus]] (1954–)
*[[Wolfgang Clement]] (1940–2020)
*[[Daniel Cohn–Bendit]] (1945–; francosko–nemški)
*[[Ulrich Commerçon]] (1968–)
*[[Erich Correns]] (1896–1981)
*[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832)
*[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926)
*[[Arthur Crispien]] (1875–1946)
*[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933)
*[[Julius Curtius]] (1877–1948)
*[[Herbert Czaja]] (1914–1997)

== D ==

*[[Franz Dahlem]] (1892–1981)
*Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974)
*[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969)
*[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860)
*[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009)
*[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942)
*Wilhelm &amp; Hans Daniels
*[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953)
*[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–)
*[[Kurt Daluege]] (1897–1946)
*[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987)
*Wilhelm in Hans (1934-) Daniels
*[[Ernst Däumig]] (1868–1922)
*[[Eduard David]] (1863–1930)
*[[Günter Deckert]] (1940–2022)
*[[Thomas Dehler]] (1897–1967)
*[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963)
*[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964)
*[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921)
*[[Fabio De Masi]] (1980–)
*[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) 
*[[Georg Dertinger]] (1902–1968)
*[[Friedrich Dickel]] (1913–1993)
*[[Willi Dickhut]] (1904–1992) 
*[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969)
*[[Peter Diedrich]] (1938–2015)
*[[Georg Diederichs]] (1900–1983)
*[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–)
*[[Bruno Diekmann]] (1897–1982)
*[[Eberhard Diepgen]] (1941–)
*[[Arnold Diestel]] (1857–1924)
*[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) 
*[[Hermann Dietrich]] (1879–1954)
*[[Sepp Dietrich]] (1892–1966)
*[[Birgit Diezel]] (1958–) 
*[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942)
*[[Artur Dinter]] (1876–1948)
*[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954)
*[[Alexander Dobrindt]] (1970–)
*[[Klaus von Dohnányi]] (1928–)
*[[Werner Dollinger]] (1918–2008)
*[[Karl Dönitz]] (1891–1980)
*[[Fritz Dorls]] (1910–1995)
*[[Hubert Dorn]] (1956–)
*[[Alexander Dobrindt]] (1970–)
*[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970)
*[[Alfred Dregger]] (1920–2002)
*[[Werner Dreibus]] (1947–) 
*[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) 
*[[Anton Drexler]] (1884–1942)
*[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978)
*[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–)
*[[Josef Duchač]] (1938–)
*[[Hermann Duncker]] (1874–1960)
*[[Käte Duncker]] (1871–1953)
*[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970)
*[[Christian Dürr]] (1977–)
*[[Rudi Dutschke]] (1940–1979)
*[[Freimut Duve]] (1936–2020)

== E ==
*[[Hugo Eberlein]] (1887–1941)
*[[Werner Eberlein]] (1919–2002)
*[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021)
*[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]])
*[[Friedrich &quot;Fritz&quot; Ebert Jr.]] (1894–1979)
*[[Stefan Eck]] (1956–)
*[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]])
*[[Sebastian Edathy]] (1969–)
*[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) 
*[[Hans Ehard]] (1887–1980)
*[[Hermann Ehlers]] (1904–1954)
*[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009)
*[[Horst Ehmke]] (1927–2017)
*[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018)
*[[Hans Eichel]] (1941–)
*[[Willi Eichler]] (1896–1971)
*[[Gerhard Eisler]] (1897–1968)
*[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]])
*[[Fritz Emrich]] (1894–1947)
*[[Stefan Engel]] (1954–)
*[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943)
*[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008)
*[[Björn Engholm]] (1939–)
*[[Dagmar Enkelmann]] (1956–)
*[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947)
*[[Rainer Eppelmann]] (1943–)
*[[Erhard Eppler]] (1926–2019)
*[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]])
*[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]])
*[[Petra Erler]] (1958–)
*[[Karl Ernst]] (1904–1934)
*[[Klaus Ernst]] (1954–)
*[[Kornelia Ernst]] (1965–)
*[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]])
*[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]])
*[[Saskia Esken]] (1961–)
*[[Thomas Esser]] (1870–1948)
*[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912)
*[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]])
*[[Manfred Ewald]] (1926–2002)
*[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959)

== F ==
*[[Nancy Faeser]] (1970–)
*Yasmin Fahimi (1967–)
*[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971)
*[[Alfred Faust]] (1883–1961)
*[[Matthias Faust]] (1971–)
*[[Birgit Fechner]] (1965–)
*[[Max Fechner]] (1892–1973)
*[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998)
*[[Gabi Fechtner]] (1977–)
*[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]])
*[[Thomas Feist]] (1965–)
*[[Peter Feldmann]] (1958–)
*[[Werner Felfe]] (1928–1988)
*[[Enak Ferlemann]] (1963)
*[[Elke Ferner]] (1958–)
*[[Karl Fiehler]] (1895–1969)
*[[Hans Filbinger]] (1913–2007)
*[[Walter Fisch]] (1910–1966)
*[[Otto Fischbeck]] (1865–1939)
*[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–)
*[[Kurt Fischer]] (1900–1950)
*[[Oskar Fischer]] (1923–2020)
*[[Richard Fischer]] (1855–1926)
*[[Ruth Fischer]] (r. Elfride Eisler) (1895–1961)
*[[Margarete Fischer–Bosch]] (1888–1972)
*[[Manfred Flegel]] (1927–2018)
*[[Leo Flieg]] (1893–1939)
*[[Peter Florin]] (1921–2014)
*[[Wilhelm Florin]] (1894–1944)
*[[Katharina Focke]] (1922–2016)
*[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892)
*[[Albert Forster]] (1902–1952)
*[[Hans Frank]] (1900–1946)
*[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946)
*[[Egon Franke]] (1913–1995)
*[[Frank Franz]] (1978–)
*[[Thorsten Frei]] (1973–)
*[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]])
*[[Gerhard Frey]] (1933–2013)
*[[Wilhelm Frick]] (1877–1946)
*[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972)
*[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890)
*[[Hans–Peter Friedrich]] ([[1957]]–)
*[[Hans Friderichs]] (1931–2025) 
*[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947)
*[[Theodor Fritsch]] (1852–1933)
*[[Paul Fröhlich]] (1913–1970)
*[[August Frölich]] (1867–1964)
*[[Paul Frölich]] (1884–1953)
*[[Anke Fuchs]] (1937–2019)
*[[Ralf Fücks]] (1951–)
*[[Liselotte Funcke]] (1918–2012)
*[[Walther Funk]] (1890–1960)
*[[Hans Furler]] (1904–1975)

== G ==
*[[Fritz Gäbler]] (1897–1974)
*[[Sigmar Gabriel]] (1959–)
*[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880)
*[[Heinz Galinski]] (1912–1992)
*[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–)
*[[Alexander Gauland]] (1941–)
*[[Hermann Gautier]] (1920–2010)
*[[Thomas Gehring]] (1958–)
*[[Andreas Geisel]] (1966–)
*[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944)
*[[Heiner Geissler]] (1930–2017)
*[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016)
*[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]])
*[[Rudi Georgi]] (1927–2020)
*[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–)
*[[Bernhard Gericke]] (1908–1967)
*[[Hanna Gerig]] (r.''Degenhardt'') (1900–1991)
*[[Otto Gerig]] (1885–1944)
*[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935)
*[[Manfred Gerlach]] (1928–2011)
*[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986)
*[[Alexandra Geese]] (1968–)
*[[Otto Gessler]] (1875–1955)
*[[Klara Geywitz]] (1976–)
*[[Sven Giegold]] (1969–)
*[[Gerd Gies]] (1943–)
*[[Paul Giesler]] (1895–1945)
*[[Franziska Giffey]] (1978–)
*Hans Globke (1898–1973)
*[[Michael Glos]] (1944–)
*[[Günter Gloser]] (1950–)
*[[Peter Glotz]] (1939–2005)
*[[Alois Glück]] (1940–2024)
*[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895)
*[[Joseph Goebbels]] (1897–1945)
*[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945)
*[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990)
*[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬)
*[[Alfred Gomolka]] (1942–2020)
*[[Alfons Goppel]] (1905–1991)
*[[Thomas Goppel]] (1947–)
*[[Bernhard Göring]] (1897–1949)
*[[Hermann Göring]] (1893–1946)
*[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–)
*[[Joseph Görres]] (1776–1848)
*[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec)
*[[Gerald Götting]] (1923–2015)
*[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849)
*[[Horst Grabert]] (1927–2011)
*[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988)
*[[Georg Gradnauer]] (1866–1946)
*[[Angelika Graf]] (née Bachmann) (1947–)
*[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933)
*[[Arthur Greiser]] (1897–1946)
*[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist)
*[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]])
*[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]])
*[[Adolf Grimme]] (1889–1963)
*[[Hans von der Groeben]] (1907–2005)
*[[Wilhelm Groener]] (1867–1939)
*[[Josef Grohé]] (1902–1987) 
*[[Hermann Gröhe]] (1961–)
*[[Grete Groh–Kummerlöw]] (1909–1980)
*[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) 
*[[Ernst Grube]] (1890–1945)
*[[Herbert Gruhl]] (1921–1993)
*[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985)
*[[Martin Grüner]] (1929–2018)
*[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003)
*[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966)
*[[Daniel Günther]] (1973–)
*[[Franz Gürtner]] (1881–1941)
*[[Hubertus Guske]] (1930–)
*[[Karl–Theodor zu Guttenberg]] (1971–)
*[[Martin Gutzeit]] (1952–)
*[[Richard Gyptner]] (1901–1972)
*[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–)
*[[Klaus Gysi]] (1912–1999)

== H ==
*[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]])
*[[Dieter Haack]] (1934–)
*[[Robert Habeck]] (1969–)
*[[Herbert Häber]] (1930–2020)
*[[Hanns Haberer]] (1890–1967)
*[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) 
*[[Christine Haderthauer]] (1962–)
*Karl Haehser (1928–2012)
*[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995)
*[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–)
*[[Kurt Hager]] (1912–1998)
*[[André Hahn]] (1963–)
*[[Diederich Hahn]] (1859–1918)
*[[Walter Hallstein]] (1901–1982)
*[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) 
*[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016)
*[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992)
*[[Thomas Händel]] (1953–)
*[[Franz Handlos]] (1939–2013)
*[[Albert Hänel]] (1833–1918)
*[[Karl Hanke]] (1903–1945)
*[[Tobias Hans]] (1978–)
*[[Klaus Hänsch]] (1938–)
*[[Rebecca Harms]] (1956–)
*[[Karl Harrer]] (1890–1926)
*[[Günter Hartmann]] (1930–)
*[[Christoph Hartmann]] (1972–)
*[[Sebastian Hartmann]] (1977–)
*[[Christian Hartenhauer]] (1948–)
*[[Reiner Haseloff]] (1954–)
*[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997)
*[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–)
*[[Volker Hauff]] (1940–)
*[[Wolfgang Haus]] (1927–2018)
*Karl Hausenschild
*[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]])
*[[August Haussleiter]] (1905–1989)
*[[Helmut Haussmann]] (1943–)
*[[Julius Haussmann]] (1816–1889)
*[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989)
*[[Robert Havemann]] (1910–1992)
*[[Bruno Heck]] (1917–1989)
*[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936)
*[[Hubertus Heil]] (1972–)
*[[Georg Heim]] (1865–1938)
*[[Wolfgang Heine]] (1861–1944)
*[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]])
*[[Rudolf Heinze]] (1865–1928)
*[[Heinrich Held]] (1868–1938)
*[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933)
*[[Karl Helfferich]] (1872–1924)
*[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991)
*[[Hans–Olaf Henkel]] (1940–)
*[[Frank Henkel]] (1963–)
*[[Susanne Hennig–Wellsow]] (1977–)
*[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec)
*[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]])
*[[Wolfgang Herger]] (1935–)
*[[Oskar Hergt]] (1869–1967)
*[[Christian Herrgott]] (1984–)
*[[Andreas Hermes]] (1878–1964)
*[[Joachim Herrmann]] (1928–1992)
*[[Ulrike Herrmann]] (1964–)
*[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966)
*[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]])
*[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017)
*[[Rudolf Hess]] (1894–1987)
*[[Franz Heubl]] (1924–2001)
*[[Hans–Joachim Heusinger]] (1925–2019)
*[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]])
*[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942)
*[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014)
*[[Johannes von Hieber]] (1862–1951)
*[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941)
*[[Heinrich Himmler]] (1900–1945)
*[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]])
*[[Paul von Hintze]] (1864–1941)
*[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020)
*[[Paul Hirsch]] (1868–1940)
*[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941)
*[[Adolf Hitler]] (1889–1945)
*[[Hermann Höcherl]] (1912–1989)
*[[Björn Höcke]] (1972–)
*[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980)
*[[Franz Hofer]] (1902–1975)
*[[Hans–Joachim Hoffmann]] (1929–1994)
*[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985)
*[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930)
*[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) 
*[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018)
*[[Artur Hofmann]] (1907–1987)
*Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–)
*[[Eva Högl]] (1969–)
*[[Wilhelm Högner]] (1887–1980)
*[[Adolf zu Hohenlohe–Ingelfingen]] (1797–1873)
*[[Princ Chlodwig Hohenlohe–Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]])
*[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen]] (1811–1885)
*[[Andreas Hollstein]] (1963–)
*[[Heinrich Homann]] (1911–1994)
*[[Bodo Hombach]] (1952–)
*[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]])
*[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016)
*[[Hermann Höpker–Aschoff]] (1883–1954)
*[[Reinhard Höppner]] (1948–2014)
*[[Michael Horlacher]] (1888–1957)
*[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–)
*[[Erhard Hübener]] (1881–1958)
*[[Antje Huber]] (1924–2015)
*[[Erwin Huber]] (1946–)
*[[Stefanie Hubig]] (1968–)
*[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951)
*[[Otto Hugo]] (1878–1942)
*[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]])
*[[Melanie Huml]] (1975–)
*[[Hermann Hummel]] (1876–1952)
*[[Alois Hundhammer]] (1900–1974)
*[[Andrej Hunko]] (1963–)
*[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993)

== I ==

*[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]])

== J ==

*[[Johann Jacoby]] (1805–1877)
*[[Traugott von Jagow]] (1865–1941)
*[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški)
*[[Hans Jendretzky]] (1897–1992)
*[[Dieter Janecek]] (1976–)
*[[Oliver Janich]] (1969–)
*Walter Janka (1914–1994)
*[[Jean Jansen]] (1825–1849)
*[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990)
*[[Karl Jarres]] (1874–1951)
*[[Heinrich Jasper]] (1875–1945)
*[[Anton Jaumann]] (1927–1994)
*[[Hans Jendretzky]] (1897–1992)
*[[Philipp Jenninger]] (1932–2018)
*Wilfried Jilge
*Curt Joël (1865–1945)
*[[Leo Jogiches]] (1867–1919)
*[[Rudolf Jordan]] (1902–1988)
*[[Marie Juchacz]] (née Gohlke) (1879–1956)
*[[Franz Josef Jung]] (1949–)
*[[Ulrich Junghanns]] (1956–)
*[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964)
*[[Wolfgang Junker]] (1929–1990)
*[[Bettina Jürgensen]] (1954–)

== K ==
*[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]])
*[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]])
*[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979)
*[[Jakob Kaiser]] (1888–1961)
*[[Eka von Kalben]] (1964–)
*[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) 
*[[Michaela Kaniber]] (1977–) 
*[[Manfred Kanther]] (1939–) 
*[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922)
*[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945)
*[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]])
*[[Anja Karliczek]] (1971–)
*[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985)
*[[Hermann Kastner]] (1886–1957)
*[[Susanne Kastner]] (1946–)
*[[Iwan Katz]] (1889–1956)
*[[Rudolf Katz]] (1895–1961)
*[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996)
*[[Volker Kauder]] (1949–)
*[[Karl Kaufmann]] (1900–1965)
*[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–)
*[[Friedrich Kellner]] (1885–1970)
*[[Michael Kellner]] (1977–)
*[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]])
*[[Thomas Kemmerich]] (1965–)
*[[Volker Kempf]] (1968–)
*[[Georg Kenzler]] (1884–1959)
*[[Hans Kerrl]] (1887–1941)
*[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–)
*[[Hakkı Keskin]] (1943–)
*[[Heinz Kessler]] (1920–2017)
*[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877)
*[[Roderich Kiesewetter]] (1963–)
*[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]])
*[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944)
*[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882)
*[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019)
*[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]])
*[[Katja Kipping]] (1978–)
*[[Günther Kleiber]] (1931–2013)
*Herbert Klemm (1903–po 1961)
*[[Egon Klepsch]] (1930–2010) 
*[[Reinhard Klimmt]] (1942–) 
*[[Lars Klingbeil]] (1978–)
*[[Julia Klöckner]] (1972–)
*[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–)
*[[Werner Klumpp]] (1928–2021)
*Heinz Kluncker
*[[Heidi Knake-Werner]]
*[[Johann Knief]] (1880–1919)
*[[Eugen von Knilling]] (1856–1927)
*[[Patrik Köbele]] (1962–)
*[[Christian Koch]] (1878–1955)
*[[Hans Koch]] (1893–1945)
*[[Karl–Heinz Koch]] (1924–2007)
*[[Roland Koch]] (1958–)
*[[Waldemar Koch]] (1880–1963)
*[[Erich Koch–Weser]] (1875–1944)
*[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963)
*[[Eugen Kogon]] (1903–1987)
*[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017)
*[[Erich Köhler]] (1892–1958)
*[[Heinrich Köhler]] (1878–1949)
*[[Horst Köhler]] ([[1943]]–)
*[[Walter Köhler]] (1897–1989)
*[[Natascha Kohnen]] (1967–)
*[[Bernd Kölmel]] (1958–)
*[[Hermann Kopf]] (1901–1991)
*[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961)
*[[Walter Köppe]] (1891–1970)
*[[Petra Köpping]] (1958–)
*[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) 
*[[Hans Koschnick]] (1929–2016)
*[[Adolf Köster]] (1883–1930)
*[[Erhard Krack]] (1931–2000)
*[[Hannelore Kraft]] (1961–)
*[[Christiane Krajewski]] (1949–)
*[[Annabell Krämer]] (1971–)
*[[Annegret Kramp–Karrenbauer]] (1962–)
*[[Günther Krause]] (1953–)
*[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]])
*[[Winfried Kretschmann]] (1948–)
*[[Michael Kretschmer]] (1975–)
*[[Kevin Krieger]] (1991–)
*[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012)
*[[Werner Krolikowski]] (1928–2016)
*[[Heinrich Krone]] (1895–1989)
*[[Volker Kröning]] (1945–)
*[[Hans Krüger]] (1902–1971)
*[[Thomas Krüger]] (1959–)
*[[Wilhelm Kube]] (1887–1943)
*[[Alfred Kubel]] (1909–1999)
*[[Wolfgang Kubicki]] (1952–)
*[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997)
*[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948)
*[[Bruno Kühn]] (1901–1944)
*[[Heinz Kühn]] (1912–1992)
*[[Michael Kühnen]] (1955–1991)
*[[Kevin Kühnert]] (1989–)
*[[Jörg Kukies]] (1968–)
*[[Wilhelm Külz]] (1875–1948)
*[[Renate Künast]] (1955–)
*[[Walter Kunze]] (1898–1977)
*[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018)
*[[Thomas Kutschaty]] (1968–)

== L ==
*[[Oskar Lafontaine]] (1943–)
*[[Manfred Lahnstein]] (1937–)
*[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–)
*[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009)
*[[Werner Lamberz]] (1929–1978)
*[[Christine Lambrecht]] (1965–)
*[[Norbert Lammert]] (1948–) 
*[[Gustav Landauer]] (1870–1919) 
*[[Otto Landsberg]] (1869–1957)
*[[Ricarda Lang]] (1994–)
*[[Helene Lange]] (1848–1930) 
*[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013)
*[[Richard Langeheine]] (1900–1995)
*[[Antonie Langendorf]] (1894–1969)
*[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]])
*[[Armin Laschet]] (1961–)
*[[Eduard Lasker]] (1829–1884)
*[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864)
*[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010)
*[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980)
*[[Karl Lauterbach]] (1963–)
*[[Georg Leber]] (1920–2012)
*[[Georg Ledebour]] (1850–1947)
*[[Klaus Lederer]] (1974–)
*[[Carl Legien]] (1861–1920)
*[[Theodor Leipart]] (1867–1947)
*[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016)
*[[Eveline Lemke]] (1964–)
*[[Helmut Lemke]] (1907–1990)
*[[Steffi Lemke]] (1968–)
*[[Ernst Lemmer]] (1898–1970)
*[[Vera Lengsfeld]] (1952–)
*Solveig Leo (1943–)
*[[Willy Leow]] (1887–1937)
*[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944)
*[[Bruno Leuschner]] (1910–1965)
*[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944)
*[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959)
*[[Richard Leutheusser]] (1867–1945)
*[[Paul Levi]] (1883–1930)
*[[Max Levien]] (1885–1937)
*[[Eugen Leviné]] (1883–1919)
*[[Robert Ley]] (1890–1945)
*[[Ursula von der Leyen]] (1958–)
*[[Christine Lieberknecht]] (1958–)
*[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]])
*[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948)
*[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900)
*[[Olaf Lies]] (1967–)     
*[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968)   
*[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945)
*[[Christian Lindner]] (1979–)
*[[Carsten Linnemann]] (1977–)
*[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–)
*[[Michael Georg Link]] (1963–)
*[[Julius Lippert]] (1895–1956)
*[[Richard Lipinski]] (1867–1936)
*[[Paul Löbe]] (1875–1967)
*[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955)
*[[Hans Loch]] (1898–1960)
*Eugen Loderer
*[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) 
*[[Hinrich Lohse]] (1896–1964)
*[[Katrin Lompscher]]
*[[Peter Lorenz]] (1922–1987)
*[[Gesine Lötzsch]] (1961–)
*[[Walter Lübcke]] (1953–2019)
*[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954)
*[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]])
*[[Paul Lücke]] (1914–1976)
*[[Bernd Lucke]] (1962–)
*[[Hermann Lüdemann]] &lt;small&gt;(&lt;/small&gt;1880–1959)
*[[Erich Ludendorff]] (1865–1937)
*[[Else Lüders]] (1872–1948)
*[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966)
*[[Saskia Ludwig]] (1968–)
*[[Christa Luft]] (1938–)
*[[Anna Lührmann]] (1983–)
*[[Heinrich Lummer]] (1932–2019)
*[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]])
*[[Johann von Lutz]] (1826–1890)

== M ==
*[[Heiko Maas]] (1966–)
*[[Thomas Mahlberg]] (1965–)
*[[Hans Mahle]] (1911–1999)
*[[Horst Mahler]] (1936–2025)
*[[Hans Maier]] (1931–)
*[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971)
*[[Werner Maihofer]] (1918–2009)
*[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) 
*[[Thomas de Maizière]] (1954–)
*[[Günther Maleuda]] (1931–2012)
*[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953)
*[[Ursula Männle]] (1944–)
*[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882)
*[[Stefan Mappus]] (1966–)
*[[Oskar Maretzky]] (1881–1945)
*[[Helmuth Markov]] (1952–)
*[[Karl Maron]] (1903–1975)
*[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912)
*[[Wilhelm &quot;Willy&quot; E.K. Marschler]] (1893–1952)
*[[Franz Marx]] (1903–1985)
*[[Peter Marx]] (1956–2022)
*[[Werner Marx]] (1924–1985)
*[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]])
*[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941)
*[[Hermann Mattern]] (1893–1971)
*[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–)
*[[Hans Matthöfer]] (1925–2009)
*[[Kurt Mattick]] (1908–1986)
*Emil Maurice (1897–1972)
*[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872)
*[[Max von Baden]] (1867–1929)
*[[Benedikt Mayer]] (1953–)
*[[David McAllister]] –&quot;Mac&quot; (1971–)
*[[Markus Meckel]] (1952–)
*[[Ernst Mecklenburg]] (1927–)
*[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]])
*[[Richard Meier]] (1878–1933)
*[[Erich Mende]] (1916–1998)
*[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (= fiktiven lik!!)
*[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980)
*[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) 
*[[Angela Merkel]] ([[1954]]–)
*[[Paul Merker]] (1894–1969)
*[[Friedrich Merz]] (1955–)
*[[Jörg Meuthen]] (1961–)
*[[Karl Mewis]] (1907–1987)
*[[Ernst Meyer]] (1887–1930)
*[[Flemming Meyer]] (1951–)
*[[Laurenz Meyer]] (1948–)
*[[Franz Meyers]] (1908–2002)
*[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]])
*[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002)
*[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–)
*[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]])
*[[Matthias Miersch]] (1968–)
*[[Herbert Mies]] (1929–2017)
*[[Irene Mihalic]] (1976–)
*[[Georg Milbradt]] (1945–)
*[[Johannes von Miquel]] (1828–1901)
*[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002)
*[[Günter Mittag]] (1926–1994)
*[[Amira Mohamed Ali]] (1980–)
*[[Fritz Mohr]] (1924–2008)
*[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003)
*[[Alex Möller]] (1903–1985)
*[[Walter Momper]] (1945–)
*[[Theodor Mommsen]] (1817–1903)
*[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023)
*[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849)
*[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]])
*[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–)
*[[Peter Moreth]] (1941–2014)
*[[Jürgen Morlock]] (1945–)
*[[Johann Most]] (1846–1906)
*[[Erich Mückenberger]] (1910–1998)
*[[Hermann Muhs]] (1894–1962)
*[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829)
*[[Dieter Müller]] (1941–)
*[[Erwin Müller]] (1906–1968)
*[[Fritz Müller]] (1920–2001)
*[[Gebhard Müller]] (1900–1990)
*[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–)
*[[Heinrich Müller]] (1900–1945)
*[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]])
*[[Josef Müller]] (1898–1979)
*[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990)
*[[Michael Müller]] (1964–)
*[[Peter Aloysius Müller]] (1955–)
*[[Richard Müller]] (1880–1943)
*[[Werner Müller]] (1946–2019)
*[[Franz Müntefering]] (1940–)
*[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–)
*[[Arnold Munter]] (1912–2001)
*[[Willi Münzenberg]] (1889–1940)
*[[Wilhelm Murr]] (1888–1945)
*[[Martin Mussgnug]] (1936–1997)
*[[Michael Muster]] (1946–)
*[[Martin Mutschmann]] (1879–1947)
*[[Rolf Mützenich]] (1959–)

== N ==

*[[Andrea Nahles]] (1970–)
*[[Friedrich Naumann]] (1860–1919)
*[[Konrad Naumann]] (1928–1992)
*[[Werner Naumann]] (1909–1982) 
*[[Arthur Nebe]] (1894–1945)
*[[Sebastian Nerz]] (1983–)
*[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024)
*[[Alfred Neumann|Alfred &quot;Ali&quot; Neumann]] (1909–2001)
*[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956)
*[[Hans Neureuter]] (1901–1953)
*[[Paul Nevermann]] (1902–1979)
*[[Hubert Ney]] (1892–1984)
*[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–)
*[[Dirk Niebel]] (1963–)
*[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019)
*[[Ernst Niekisch]] (1889–1967)
*Martin Niemöller (1892–1984)
*[[Dietmar Nietan]] (1964–)
*[[Günter Nooke]] (1959–)
*[[Albert Norden]] (1904–1982)
*[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]])
*[[Omid Nouripour]] (1975–)
*[[Otto Nuschke]] (1883–1957)

== O ==
*Heinrich Oberreuter 
*[[Alfred Oelssner]] (1879–1962)
*[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - &quot;Fred Larew&quot;
*[[Peter von Oertzen]] (1925–2008)
*[[Günther Oettinger]] (1953–)
*[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962)
*[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]])
*[[Willi van Ooyen]] (1947–)
*[[Thomas Oppermann]] (1954–2020)
*[[Rainer Ortleb]] (1944–)
*[[Ulrich Osche]] (1911–1975)
*([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938)
*[[Albert Osswald]] (1919–1996)
*[[Otto Ostrowski]] (1883–1963)
*[[Eduard Oswald]] (1947–)
*[[Theodor Overbeck]] (1818–1880)
*Tefik Özcan
*[[Cem Özdemir]] (1965–)
*[[Mahmut Özdemir]] (1987–)
*[[Aydan Özoğuz]] (1967–)

== P ==

*Hans Paasche (1881–1920)
*[[Waldemar Pabst]] (1880–1970)
*[[Ingrid Pankraz]] (1948–)
*[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]])
*[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]])
*[[Udo Pastörs]] (1952–)
*[[Petra Pau]] (1963–)
*[[Rudolf Paul]] (1893–1978)
*[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942)
*[[Jutta Paulus]] (1967–)
*[[Lisa Paus]] (1968–)
*[[Friedrich von Payer]] (1847–1931)
*[[Georg Pazderski]] (1951–)
*[[Sören Pellmann]] (1977–)
*[[Simone Peter]] (1965–)
*[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933)
*[[Frauke Petry]] (1975–)
*[[Ludwig Pfau]] (1821–1894)
*[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]])
*[[Anton Pfeifer]] (1937–)
*[[Joachim Pfeiffer]] (1967–)
*[[Tobias Pflüger]] (1965–)
*[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901)
*[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866)
*[[Sarah Philipp]] (1983–)
*[[Arthur Pieck]] (1899–1970)
*[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck)
*[[Gisela Piltz]] (1964–)
*[[Andreas Pinkwart]] (1960–)
*[[Alois Pisnik]] (1911–2004)
*[[Boris Pistorius]] (1960–)
*[[Matthias Platzeck]] (1953–)
*[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922)
*[[Ronald Pofalla]] (1959–)
*[[Gerhard Pohl]] (1937–2012)
*[[Ottilie Pohl]] (1867–1943)
*[[Gerd Poppe]] (1941–)
*[[Ulrike Poppe]] (1953–)
*[[Arthur von Posadowsky–Wehner]] (1845–1932)
*[[Diether Posser]] (1922–2010)
*[[Achim Post]] (1959–)
*[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–)
*[[Hugo Preuß]] (1860–1925)
*[[Maria Probst]] (1902–1967)
*[[Florian Pronold]] (1972–)

== Q ==
*[[Bernhard Quandt]] (1903–1999)
*[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]])

== R ==
*[[Karl Raab]] (1906–1992)
*[[Gustav Radbruch]] (1878–1949)
*[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912)
*[[Bodo Ramelow]] (1956–)
*[[Peter Ramsauer]] (1954–)
*[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]])
*[[Eduard Rau]] (1868–1953)
*[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]])
*[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]])
*[[Wolfgang Rauchfuß]] (1931–2005)
*[[Hermann Rauschning]] (1887–1982)
*[[Karl Ravens]] (1927–2017)
*[[Anke Rehlinger]] (1976–)
*[[Katherina Reiche]] (1973–)
*[[Maik Reichel]] (1971–)
*[[Hans Reichelt]] (1925–2025)
*[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975)
*[[Heidi Reichinek]] (1988–)
*[[Max Reimann]] (1898–1977)
*[[Egon Reinert]] (1908–1959)
*[[Peter Reinhold]] (1887–1955)
*[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) 
*[[Henriette Reker]] (1956–)
*[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997)
*[[Adam Remmele]] (1877–1951)
*[[Hermann Remmele]] (1880–1939)
*[[Annemarie Renger]] (née Wildung) (1919–2008)
*[[Martin Renner]] (1954–)
*[[Viktor Renner]] (1899–1969)
*[[Maria Rentmeister]] (1905–1996)
*[[Friedhelm Repnik]] (1949–)
*[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025)
*[[Erich Reschke]] (1902–1980)
*[[Boris Rhein]] (1972–) 
*[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946)
*[[Ernst Reuter]] (1889–1953)
*[[Günter Rexrodt]] (1941–2004)
*[[Eugen Richter]] (1838–1906)
*[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]])
*[[Heinz Riesenhuber]] (1935–)
*[[Walter Riester]] (1943–)
*[[Bernd Riexinger]] (1955–)
*[[Harald Ringstorff]] (1939–2020)
*[[Roberto Rink]] (1959–)
*[[Manuela Ripa]] (1976–)
*[[Friedrich Rische]] (1914–2007)
*[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980)
*[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979)
*[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907)
*[[Helmut Rohde]] (1925–2016)
*[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930)
*[[Ernst Röhm]] (1887–1934)
*[[Walter Romberg]] (1928–2014)
*[[Manfred Rommel]] (1928–2013)
*[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007)
*[[Alfred Rosch]] (1899–1945)
*[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946)
*[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943)
*[[Rudolf Ross]] (1872–1951)
*[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973–)
*[[Gunda Röstel]] (1962–)
*[[Claudia Roth]] (1955–)
*[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945)
*[[Michael Helmut Roth]] (1970–)
*[[Petra Roth]] (1944–)
*[[Wolfgang Roth]] (1941–2021)
*[[Karl von Rotteck]] (1775–1840)
*[[Norbert Röttgen]] (1965–)
*[[Hans-Ulrich Rudel]]?
*[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001)
*[[Arnold Ruge]] (1803–1880)
*[[Volker Rühe]] (1942–)
*Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949)
*[[Otto Rühle]] (1874–1943)
*[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–)
*[[Ortwin Runde]] (1944–)
*[[Bernhard Rust]] (1883–1945)
*[[Jürgen Rüttgers]] (1951–)

== S ==

*[[Krista Sager]] (1953–)
*[[Heinrich Sahm]] (1877–1939)
*[[Fritz Sauckel]] (1894–1946)
*[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966)
*[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875)
*[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015)
*[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970)
*[[Fritz Schäffer]] (1888–1967)
*[[Hermann Schäfer]] (1892–1966)
*[[Thorsten Schäfer–Gümbel]] (1969–)
*[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015)
*[[Karl Schapper]] (1812–1870)
*[[Ulrike Scharf]] (1967–)
*[[Rudolf Scharping]] (1947–)
*Julius Schaub (1898–1967)
*[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023)
*[[Annette Schavan]] (1955–)
*[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979)
*[[Helmut Scheel]] (1895–1967)
*[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016)
*[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]])
*[[Andreas Scheuer]] (1974–)
*[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946)
*[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) 
*[[Eugen Schiffer]] (1860–1954)
*[[Gerhard Schill]] (1925–2000)
*[[Karl Schiller]] (1911–1994)
*[[Otto Schily]] ([[1932]]–)
*[[Baldur von Schirach]] (1907–1974)
*[[Karl Schirdewan]] (1907–1998)
*[[Martin Schirdewan]] (1975–)
*[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992)
*[[Peter Schlack]] (1875–1857)
*[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970)
*[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]])
*[[Rolf Schlierer]] (1955–)
*[[Herbert Schmalstieg]] (1943–)
*[[Carlo Schmid]] (1896–1979)
*[[Charlotte Schmid]] (1977–)
*[[Christian Schmidt]] (1957–)
*[[Elli Schmidt]] (1908–1980) 
*[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) 
*[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978)
*[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–)
*[[Ulla Schmidt]] (1949–)
*[[Wolfgang Schmidt]] (1970–)
*[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–)
*[[Jürgen Schmieder]] (1952–)
*[[Renate Schmidtsdorff–Aicher]]
*[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–)
*[[Kurt Schmitt]] (1886–1950)
*[[Kurt Schmücker]] (1919–1996)
*Christian Schneider?
*[[Gordon Schnieder]] (1975–)  
*[[Herbert Schneider]] (1915–1995)
*[[Ludwig Schneider]] (1898–1978)
*[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016)
*[[Ernst Scholz]] (1874–1932)
*[[Ernst Scholz]] (1913–1986)
*[[Olaf Scholz]] (1958–)
*[[Paul Scholz]] (1902–1995)
*[[Rupert Scholz]] (1937–)
*[[Gertrud Scholtz–Klink]]&gt;Maria Stuckebrock (1902–1999)
*[[Tilo Schöne]]
*[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019)
*[[Franz Schönhuber]] (1923–2005)
*[[Waltraud Schoppe]] (r. Sobanek) (1942–)
*[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024)
*[[Karl Schrader]] (1834–1913)
*[[Walther Schreiber]] (1884–1958)
*[[Julius Schreck]] (1898–1936)
*[[Michaele Schreyer]] (1951–)
*[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001)
*[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]])
*[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–)
*[[Karl Schröder]] (1884–1950)
*[[Louise Schroeder]] (1887–1957)
*[[Hermann Schubert]] (1886–1938)
*[[Katina Schubert]] (1961–)
*[[Hans Schuberth]] (1897–1976)
*[[Gerd Schuchardt]] (1942–)
*[[Helga Schuchardt]] (1939–)
*[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973)
*Dieter Schulte (1940–2022)
*[[Fritz Schulte]] -&quot;Schweizer&quot; (1890–1943)
*[[Martin Schulz]] (1955–)
*[[Peter Schulz]] (1930–2013)
*[[Werner Schulz]] (1950–)
*[[Katharina Schulze]] (1985–)
*[[Rudolph Schulze]] (1918–1996)
*[[Sven Schulze]] (1979–)
*[[Svenja Schulze]] (1968–)
*[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883)
*[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020)
*[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]])
*[[Horst Schumann]] (1924–1993)
*[[Gerhard Schürer]] (1921–2010)
*[[Klaus Schütz]] (1926–2012)
*[[Waldemar Schütz]] (1913–1999)
*[[Andreas Schwab]] (1973–)
*[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022)
*[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947)
*[[Henning Schwarz]] (1928–1993)
*[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–)
*[[Alice Schwarzer]] (1942–)
*[[Alexander Schweitzer]] (1973–)
*[[Ines Schwerdtner]] (1989–) 
*[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977)
*[[Edwin Schwertner]] (1932–2016)
*[[Manuela Schwesig]] (1974–)
*[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003)
*[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]])
*[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–)
*[[Martin Segitz]] (1853–1927)
*[[Frank Seiboth]] (1912–1994)
*[[Kurt Seibt]] (1908–2002)
*[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990)
*[[Berndt Seite]] (1940–)
*[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–)
*[[Fritz Selbmann]] (1899–1975)
*[[Franz Seldte]] (1882–1947) 
*[[Erwin Sellering]] (1949–)
*[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž)
*[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]])
*[[Max Seydewitz]] (1892–1987)
*[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec)
*[[Ludwig Siebert]] (1874–1942)
*[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski)
*[[Kurt Sieveking]] (1897–1986)
*[[Heide Simonis]] (1943–)
*[[Walter Simons]] (1861–1937)
*[[Eduard von Simson]] (1810–1899)
*[[Horst Sindermann]] (1915–1990)
*[[Paul Singer]] (1844–1911)
*[[Gustav Sobottka]] (1886–1953)
*[[Markus Söder]] (1967–)
*[[Hartmut Soell]] (1939–2023)
*[[Wilhelm Solf]] (1862–1936)
*[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–)
*[[Martin Sonneborn]] (1965–)
*Michael Sommer (1952–2025)
*[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909)
*[[Jens Spahn]] (1980–)
*[[Lothar Späth]] (1937–2016)
*[[Albert Speer]] (1905–1981)
*[[Carl Spiecker]] (1888–1961)
*[[Anne Spiegel]] (1980–) 
*[[Anke Spoorendonk]] (1947–)
*[[Baldur Springmann]] (1912–2003)
*[[Oskar Stäbel]] (1901–1977)
*[[Walter Stain]] (1916–2001)
*[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022)
*[[Joachim Starbatty]] (1940–) 
*[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–)
*[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–)
*[[Ludwig Steeg]] (1894–1945)
*[[Jochen Steffen]] (1922–1987)
*[[Thomas Steffen]] (1961–)
*[[Adam Stegerwald]] (1874–1945)
*[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–)
*[[Ralf Stegner]] (1959–)
*[[Heinz Stehr]] (1946–)
*[[Erika Steinbach]] (1943–)
*[[Luitpold Steidle]] (1898–1984)
*[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]])
*[[Peer Steinbrück]] (1947–)
*[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] (&quot;baron Stein&quot;) (1757–1831)
*[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969)
*[[Karl Steinhoff]] (1892–1981)
*[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–)
*[[Walther Stennes]] (1895–1983)
*[[Thomas Sternberg]] (1952–) 
*[[Ludwig Stiegler]] (1944–)
*[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011)
*[[Andreas Stoch]] (1969–)
*[[Adolf Stoecker]] (1835–1909)
*[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–)
*[[Manfred Stolpe]] (1936–2019)
*[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001)
*[[Christoph Stölzl]] (1944–)
*[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]])
*[[Beatrix von Storch]] (1971–)
*[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–)
*[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]])
*[[Johano Strasser]] (1939–)
*[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]])
*[[Wolfgang Straßmann]] (1821–1885)
*[[Franz Josef Strauss|Franz Josef Strauß]] ([[1915]]–[[1988]])
*[[Max Streibl]] (1932–1998)
*[[Julius Streicher]] (1885–1946)
*[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]])
*[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944)
*[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022)
*[[Thomas Strobl]] (1960–)
*[[Michael Stübgen]] (1959–)
*[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]])
*[[Richard Stücklen]] (1916–2002)
*[[Emil Stürtz]] (1892–1945)
*[[Franz Suchan]] (1911–1971)
*[[Katja Suding]] (1975–)
*[[Otto Suhr]] (1894–1957)
*[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)        
*[[Rita Süssmuth]] (1937–2026)

== T ==
*[[Gerold Tandler]] (1936–)
*[[Peter Tauber]] (1974–)
*[[Horst Teltschik]] (1940–)
*Wilhelm Tempel
*[[Wolfgang Templin]] (1948–)
*[[Josef Terboven]] (1898–1945)
*[[Erwin Teufel]] (1939–)
*[[Fritz Teufel]] (1943–2010)
*[[Adolf von Thadden]] (1921–1996)
*[[August Thalheimer]] (1884–1948)
*[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]])
*[[Ilse Thiele]] (1920–2010)
*[[Friedrich Thielen]] (1916–1993)
*[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]])
*[[Hermann von Thile]] (1812–1889)
*[[Wolfgang Thierse]] (1943–)
*[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–)
*[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015)
*[[Stanislaw Tillich]] (1959–)
*[[Harry Tisch]] (1927–1995)
*[[Fritz Todt]] (1891–1942)
*[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998)
*[[Ernst Toller]] (1893–1939)
*[[Klaus Töpfer]] (1938–2024)
*[[Ernst Torgler]] (1893–1963)
*[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985)
*[[Albert Traeger]] (1830–1912)
*[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896)
*[[Jürgen Trittin]] (1954–)
*[[Axel Troost]] (1954–) 
*[[Gustav Trunk]] (1871–1936)
*[[Peter Tschentscher]] (1966–)
*[[Kurt Turba]] (1929–2007)
*[[Hubert Türk]] (1925–2011)
* [[Oskar Türk]] (1893–1978)

== U ==
*[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002)
*[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht)
*[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004)
*[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]])
*[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886)

== V ==

*[[Jacob Venedey]] (1805–1871)
*[[Günter Verheugen]] (1944–)
*[[Paul Verner]] (1911–1986)
*[[Waldemar Verner]] (1914–1982)
*[[Wenzel Verner]] (1887–1938)
*[[Walter Vesper]] (1897–1978)
*Heinz-Oskar Vetter
*[[Heinz Vietze]] (1947–)
*[[Bernhard Vogel]] (1932–)
*[[Hans Vogel]] (1881–1945)
*[[Hans–Jochen Vogel]] (1926–2020)
*[[Johannes Vogel]] (1982–)
*[[Werner Vogel]] (1907–1992)
*[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018)
*[[Karsten Voigt]] (1941–)
*[[Mario Voigt]] (1977–)
*[[Udo Voigt]] (1952–)
*[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) 
*[[Georg Vollmar]] (1850–1922)
*[[Antje Vollmer]] (1943–)
*[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012)
*[[Henning Voscherau]] (1941–2016)

== W ==
*[[Ernst Wabra]] (1907–1970)
*[[Johann Wadephul]] (1963–)
*[[Sahra Wagenknecht]] (1969–)
*[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946)
*[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–)
*[[Georg Waitz]] (1813–1886)
*[[Walter Wallmann]] (1932–2013)
*[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]])
*[[Norbert Walter–Borjans]] (1952–)
*[[Paul Wandel]] (1905–1995)
*[[Johanna Wanka]] (1951–)
*[[Herbert Warnke]] (1902–1975)
*[[Florian Weber]] (1964–)
*[[Manfred Weber]] (1972–)
*[[Christel Wegner]] (1947–)
*[[Kai Wegner]] (1972–)    
*[[Greta Wehner]] (1924–2017)
*[[Herbert Wehner]] (1906–1990)
*[[Herbert Weichmann]] (1896–1983)
*[[Alice Weidel]] (1979–)
*[[Stephan Weil]] (1958–)
*[[Wolfram Weimer]] (1964–)
*[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871)
*[[Herbert Weiz]] (1924–2023)
*[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015)
*[[Otto Wels]] (1873–1939)
*[[Heinrich Welsch]] (1888–1976)
*[[Thomas Welz]] (1957–)
*[[Rainer Wend]] (1954–)
*[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981)
*[[Arthur Werner]] (1877–1967)
*[[Guido Westerwelle]] (1961–2016)
*[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA)
*[[Willi Weyer]] (1917–)
*[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–)
*[[Otto Wiemer]] (1868–1931)
*[[Otto Wiesheu]] (1944–)
*[[Susanne Wiest]] (1967–)
*[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885)
*[[Karsten Wildberger]] (1969–)
*[[Dorothee Wilms]] (1929–)
*[[Mathias Wilms]] (1893–1978)
*[[Heinrich Windelen]] (1921–2015)
*[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891)
*[[Ursula Winkelsett]] (1962–)
*[[Heinz Winkler]] (1910–1958)
*[[Theodor Winter]] (1902–1944)
*[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958)
*[[Otto Winzer]] (1902–1975)
*([[Rudolf Virchow]])
*[[Joseph Wirth]] (1879–1956)
*[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005)
*[[Rudolf Wissell]] (1869–1962)
*[[Volker Wissing]] (1970–)
*[[Janine Wissler]] (1981–)
*[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974)
*Leo Wohleb (1888–1955)
*[[Dietmar Woidke]] (1961–)
*[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023)
*[[Hanna Wolf]] (née Haschka) (1908–1999)
*[[Ingo Wolf]] (1955–)
*Karl Wolff (1900–1984)
*[[Markus Wolf]] (1923–2006)
*Wilhelm Wolff – &quot;Lupus&quot; (1809–1864)
*[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967)
*[[Manfred Wörner]] (1934–1994)
*[[Klaus Wowereit]] (1953–)
*[[Franz–Josef Wuermeling]]
*Ernst Wulf (1921–1979)
*[[Christian Wulff]] (1959–)
*[[Reinhold Wulle]] (1882–1950)
*[[Kurt Wünsche]] (1929–2023)
*[[Hendrik Wüst]] (1975–)
*[[Oswald Wutzke]] (1936–)

== Y ==

* [[Andrea Ypsilanti]] (1957–)

== Z ==
*[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958)
*[[Eugen Zander]] (1902–1971)
*[[Erich Zeigner]] (1886–1949)
*[[Werner Zeyer]] (1929–2000)
*[[Dagmar Ziegler]] (1960–)
*[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–)
*[[Luise Zietz]] (1865–1922)
*[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]])
*[[Ernst Ziehm]] (1867–1962)
*[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–)
*[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940)
*[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012)
*[[Hans Zimmermann]] (1906–1984)
*[[Fatih Zingal]] (1979–)
*[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]])
*[[Brigitte Zypries]] (1953–)

== Glej tudi ==
* [[seznam predsednikov Nemčije]]
* [[seznam kanclerjev Nemčije]]
* [[seznam nemških diplomatov]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]]
[[Kategorija:Nemški politiki|*]]</text>
      <sha1>8ldlegczs96rtqn76bzkbw37c2x83yl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677955</id>
      <parentid>6677950</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T17:00:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* W */</comment>
      <origin>6677955</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50562" sha1="rwpes0um9h7muefl55zyk0vlyofob0c" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' 

{{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Alexander Abusch]] (1902–1982)
*[[Anton Ackermann]] (1905–1973)
*[[Else Ackermann]] (1933–2019)
*[[Konrad Adam]] (1942–)
*[[Bernhard Adelung]] (1876–1943)
*[[Konrad Adenauer]] (1876–1967)
*Wilhelm &quot;Willi&quot; Agatz (1904–1957)
*[[Christoph Ahlhaus]] (1969–)
*[[Lothar Ahrendt]] (1936–)
*[[Hermann Ahrens]] (1902–1975)
*[[Ilse Aigner]] (1964–)
*[[Hubert Aiwanger]] (1971–)
*[[Jan van Aken]] (1961–)
*[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) 
*[[Lisa Albrecht]] (1896–1958)
*[[Heinrich Albertz]] (1915–1993)
*[[Torsten Albig]] (1963–)
*[[Ernst Albrecht]] (1930–2014)
*[[Hans Albrecht]] (1919–2008)
*[[Dieter Althaus]] (1958–)
*[[Johannes Althusius]] (1563–1638)
*[[Peter Altmaier]] (1958–)
*[[Peter Altmeier]] (1899–1977)
*[[Alexander Alvaro]] (1975–)
*[[Tarek Al-Wazir]] (1971–)
*[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969)
*[[Max Amann]] (1891–1957)
*[[Cristine Andersson]] (1968–)
*[[Fritz Anneke]] (1818–1872)
*[[Erich Apel]] (1917–1965)
*[[Hans Apel]] (1932–2011)
*[[Holger Apfel]] (1970–)
*[[Rudolf Appelt]] (1900–55)
*[[Walter Arendt]] (1925–2005)
*[[Rudi Arndt]] (1927–2004)
*[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868)
*[[Karl Arnold]] (1901–1958) 
*[[Erhard Auer]] (1874–1945) 
*[[Ignaz Auer]] (1846–1907) 
*[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866)
*[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969)
*[[Rudolf Augstein]] (1923–2002)
*[[Eberhard Aurich]] (1946–)
*[[Ernst Aust]] (1923–1985)
*[[René Aust]] (1987–)
*[[Hermann Axen]] (1916–1992)
*[[Artur Axmann]] (1913–1996)

== B ==

*[[August Bach]] (1897–1966)
*[[Kurt Bachmann]] (1909–1997)
*[[Lutz Bachmann]] (1973–)
*[[Herbert Backe]] (1896–1947)
*[[Till Backhaus]] (1959–)
*[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929)
*[[Annalena Baerbock]] (1980–)
*[[Egon Bahr]] (1922–2015)
*[[Rudolf Bahro]] (1935–1997)
*[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874)
*[[Siegfried Balke]] (1902–1984)
*[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899)
*[[Felix Banaszak]] (1989)
*[[Martin Bangemann]] (1934–2022)
*[[Dorothee Bär]] (1978–)
*[[Oliver Bär]] (1977–)
*[[Angelika Barbe]] (1951–)
*Walter Bargatzky (1910–1998)
*[[Katarina Barley]] (1968–)
*[[Uwe Barschel]] (1944–1987)
*[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971)
*[[Emil Barth]] (1879–1941)
*[[Willi Barth]] (1899–1968)
*[[Walter Bartram]] (1893–1971)
*[[Dietmar Bartsch]] (1958–)
*[[Rainer Barzel]] (1924–2006)
*[[Bärbel Bas]] (1968–)
*[[Gert Bastian]] (1923–1992)
*[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944)
*[[Gustav Bauer]] (1870–1944)
*[[Erwin Baum]] (1868–1950)
*[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025)
*[[Bernd Baumann]] (1958–)
*[[Edith Baumann]] (1909–1973)
*[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954)
*[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997)
*[[Josef Baumhoff]] (1887–1962)
*[[Margarete Bause]] (1959–)
*[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934)
*[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913)
*[[Johannes R. Becher]] (1891–1958)
*[[Gunnar Beck]] (1966–)
*[[Kurt Beck]] (1949–)
*[[Marieluise Beck]] (1952–)
*[[Volker Beck]] (1960–)
*[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933)
*[[Clemens Becker]] (1869–1961)
*[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886)
*[[Günther Beckstein]] (1943–)
*[[Angelika Beer]] (1957–)
*[[Nicola Beer]] (1970–)
*[[Walter Behrendt]] (1914–1997)
*[[Friedrich Behrens]] (1909–1980)
*[[Markus Beisicht]] (1963–)
*[[Johannes Bell]] (1868–1949)
*[[Karin Bencze]] (1952–)
*[[Ernst Benda]] (1925–2009)
*[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989)
*[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–)
*[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902)
*[[Hans Bentzien]] (1927–2015)
*[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) 
*[[Wolfgang Berghofer]] (1943–)
*[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008)
*[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–)
*[[Christoph Bergner]] (1948–)
*[[Eduard Bernstein]] (1850–1932)
*[[Werner Best]] (1903–1989)
*[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921)
*[[Ole von Beust]] (1955–)
*[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–)
*[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021)
*[[Heinz Bierbaum]] (1946–)
*[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994)
*[[Lothar Bisky]] (1941–2013)
*[[Otto von Bismarck]] (1815–1898)
*[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975)
*[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006)
*[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949)
*[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904)
*[[Theodor Blank]] (1905–1972)
*[[Werner von Blomberg]] (1878–1946)
*[[Wilhelm Blos]] (1849–1927)
*[[Franz Blücher]] (1896–1959)
*[[Norbert Blüm]] (1935–2020)
*[[Robert Blum]] (1807–1848)
*[[Markus Blume]] (1975–)
*[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881)
*[[Hans Böckler]] (1875–1951)
*[[Friedrich Bohl]] (1945–)
*[[Lorenz Bock]] (1883–1948)
*[[Peter Boehringer]] (1969–)
*[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907)
*[[Friedrich Bohl]] (1945–)
*[[Bärbel Bohley]] (1945–2010)
*[[Johann Böhm]] (1937–2018)
*[[Tatjana Böhm]] &amp; Ina Merkel
*[[Hans–Joachim Böhme]] (1931–1995)
*[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999)
*[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025)
*[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) 
*[[Jens Böhrnsen]] (1949–)
*[[Eugen Bolz]] (1881–1945)
*[[Lothar Bolz]] (1903–1986)
*[[Martin Bormann]] (1900–1945)
*[[Stephan Born]] (1824–1898)
*[[Holger Börner]] (1931–2006)
*[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732)
*[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997)
*[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017)
*[[Martin Böttger]] (1947–)
*[[Volker Bouffier]] (1951–)
*[[Philipp Bouhler]] (1899–1945)
*[[Andreas Bovenschulte]] (1965–)
*[[Fritz Bracht]] (1899–1945)
*[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850)
*[[Heinrich Brandler]] (1881–1967)
*[[Herman Brandt]] (1922–2018)
*[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'')
*[[Franziska Brantner]] (1979–)
*[[Max Brauer]] (1887–1973)
*[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–)
*[[Karl Braun–Wiesbaden]] (1822–1893)
*[[Otto Braun]] (1872–1955)
*[[Carola von Braun]] (1942–)
*[[Heinrich Brauns]] (1868–1939)
*[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997)
*[[Otto von Bray–Steinburg]] (1807–1899)
*[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944)
*[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968)
*[[Otto Brenner]] (1907–1972)
*[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964)
*[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931)
*[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959)
*[[Ralph Brinkhaus]] (1968–)
*[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928)
*[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) 
*[[Wolfram Brück]] (1937–2016) 
*[[Rainer Brüderle]] (1945–)
*[[Heinrich Brüning]] (1885–1970)
*[[Florian von Brunn]] (1969–)
*[[Guido Brunner]] (1930–1997)
*[[Werner Bruschke]] (1898–1995)
*[[Gerd Bucerius]] (1906–1995)
*[[Ewald Bucher]] (1914–1991)
*[[Christine Buchholz]] (1971–)
*[[Otto Buchwitz]] (1879–1964)
*[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945)
*[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022)
*[[Udo Bullmann]] (1956–)
*[[Edelgard Bulmahn]] (1951–)
*[[Andreas von Bülow]] (1937–)
*[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929)
*[[Hans Bunge]] (1919–1990)
*[[Joseph Bürckel]] (1895–1944)
*[[Kurt Bürger]] (1894–1951)
*[[Marco Buschmann]] (1977–)
*[[Friedhelm Busse]] (1929–2008)
*[[Reinhard Bütikofer]] (1953–)

== C ==
*[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890)
*[[Leo von Caprivi]] (1831–1899)
*[[Karl Carstens]] (1914–1992)
*[[Peter Harry Carstensen]] (1947–)
*[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) 
*[[Tino Chrupalla]] (1975–) 
*[[Roman Chwalek]] (1898–1974) 
*[[Tino Chrupalla]] (1975–)
*[[Roland Claus]] (1954–)
*[[Wolfgang Clement]] (1940–2020)
*[[Daniel Cohn–Bendit]] (1945–; francosko–nemški)
*[[Ulrich Commerçon]] (1968–)
*[[Erich Correns]] (1896–1981)
*[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832)
*[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926)
*[[Arthur Crispien]] (1875–1946)
*[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933)
*[[Julius Curtius]] (1877–1948)
*[[Herbert Czaja]] (1914–1997)

== D ==

*[[Franz Dahlem]] (1892–1981)
*Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974)
*[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969)
*[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860)
*[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009)
*[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942)
*Wilhelm &amp; Hans Daniels
*[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953)
*[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–)
*[[Kurt Daluege]] (1897–1946)
*[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987)
*Wilhelm in Hans (1934-) Daniels
*[[Ernst Däumig]] (1868–1922)
*[[Eduard David]] (1863–1930)
*[[Günter Deckert]] (1940–2022)
*[[Thomas Dehler]] (1897–1967)
*[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963)
*[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964)
*[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921)
*[[Fabio De Masi]] (1980–)
*[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) 
*[[Georg Dertinger]] (1902–1968)
*[[Friedrich Dickel]] (1913–1993)
*[[Willi Dickhut]] (1904–1992) 
*[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969)
*[[Peter Diedrich]] (1938–2015)
*[[Georg Diederichs]] (1900–1983)
*[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–)
*[[Bruno Diekmann]] (1897–1982)
*[[Eberhard Diepgen]] (1941–)
*[[Arnold Diestel]] (1857–1924)
*[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) 
*[[Hermann Dietrich]] (1879–1954)
*[[Sepp Dietrich]] (1892–1966)
*[[Birgit Diezel]] (1958–) 
*[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942)
*[[Artur Dinter]] (1876–1948)
*[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954)
*[[Alexander Dobrindt]] (1970–)
*[[Klaus von Dohnányi]] (1928–)
*[[Werner Dollinger]] (1918–2008)
*[[Karl Dönitz]] (1891–1980)
*[[Fritz Dorls]] (1910–1995)
*[[Hubert Dorn]] (1956–)
*[[Alexander Dobrindt]] (1970–)
*[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970)
*[[Alfred Dregger]] (1920–2002)
*[[Werner Dreibus]] (1947–) 
*[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) 
*[[Anton Drexler]] (1884–1942)
*[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978)
*[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–)
*[[Josef Duchač]] (1938–)
*[[Hermann Duncker]] (1874–1960)
*[[Käte Duncker]] (1871–1953)
*[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970)
*[[Christian Dürr]] (1977–)
*[[Rudi Dutschke]] (1940–1979)
*[[Freimut Duve]] (1936–2020)

== E ==
*[[Hugo Eberlein]] (1887–1941)
*[[Werner Eberlein]] (1919–2002)
*[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021)
*[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]])
*[[Friedrich &quot;Fritz&quot; Ebert Jr.]] (1894–1979)
*[[Stefan Eck]] (1956–)
*[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]])
*[[Sebastian Edathy]] (1969–)
*[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) 
*[[Hans Ehard]] (1887–1980)
*[[Hermann Ehlers]] (1904–1954)
*[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009)
*[[Horst Ehmke]] (1927–2017)
*[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018)
*[[Hans Eichel]] (1941–)
*[[Willi Eichler]] (1896–1971)
*[[Gerhard Eisler]] (1897–1968)
*[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]])
*[[Fritz Emrich]] (1894–1947)
*[[Stefan Engel]] (1954–)
*[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943)
*[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008)
*[[Björn Engholm]] (1939–)
*[[Dagmar Enkelmann]] (1956–)
*[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947)
*[[Rainer Eppelmann]] (1943–)
*[[Erhard Eppler]] (1926–2019)
*[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]])
*[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]])
*[[Petra Erler]] (1958–)
*[[Karl Ernst]] (1904–1934)
*[[Klaus Ernst]] (1954–)
*[[Kornelia Ernst]] (1965–)
*[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]])
*[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]])
*[[Saskia Esken]] (1961–)
*[[Thomas Esser]] (1870–1948)
*[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912)
*[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]])
*[[Manfred Ewald]] (1926–2002)
*[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959)

== F ==
*[[Nancy Faeser]] (1970–)
*Yasmin Fahimi (1967–)
*[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971)
*[[Alfred Faust]] (1883–1961)
*[[Matthias Faust]] (1971–)
*[[Birgit Fechner]] (1965–)
*[[Max Fechner]] (1892–1973)
*[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998)
*[[Gabi Fechtner]] (1977–)
*[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]])
*[[Thomas Feist]] (1965–)
*[[Peter Feldmann]] (1958–)
*[[Werner Felfe]] (1928–1988)
*[[Enak Ferlemann]] (1963)
*[[Elke Ferner]] (1958–)
*[[Karl Fiehler]] (1895–1969)
*[[Hans Filbinger]] (1913–2007)
*[[Walter Fisch]] (1910–1966)
*[[Otto Fischbeck]] (1865–1939)
*[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–)
*[[Kurt Fischer]] (1900–1950)
*[[Oskar Fischer]] (1923–2020)
*[[Richard Fischer]] (1855–1926)
*[[Ruth Fischer]] (r. Elfride Eisler) (1895–1961)
*[[Margarete Fischer–Bosch]] (1888–1972)
*[[Manfred Flegel]] (1927–2018)
*[[Leo Flieg]] (1893–1939)
*[[Peter Florin]] (1921–2014)
*[[Wilhelm Florin]] (1894–1944)
*[[Katharina Focke]] (1922–2016)
*[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892)
*[[Albert Forster]] (1902–1952)
*[[Hans Frank]] (1900–1946)
*[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946)
*[[Egon Franke]] (1913–1995)
*[[Frank Franz]] (1978–)
*[[Thorsten Frei]] (1973–)
*[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]])
*[[Gerhard Frey]] (1933–2013)
*[[Wilhelm Frick]] (1877–1946)
*[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972)
*[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890)
*[[Hans–Peter Friedrich]] ([[1957]]–)
*[[Hans Friderichs]] (1931–2025) 
*[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947)
*[[Theodor Fritsch]] (1852–1933)
*[[Paul Fröhlich]] (1913–1970)
*[[August Frölich]] (1867–1964)
*[[Paul Frölich]] (1884–1953)
*[[Anke Fuchs]] (1937–2019)
*[[Ralf Fücks]] (1951–)
*[[Liselotte Funcke]] (1918–2012)
*[[Walther Funk]] (1890–1960)
*[[Hans Furler]] (1904–1975)

== G ==
*[[Fritz Gäbler]] (1897–1974)
*[[Sigmar Gabriel]] (1959–)
*[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880)
*[[Heinz Galinski]] (1912–1992)
*[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–)
*[[Alexander Gauland]] (1941–)
*[[Hermann Gautier]] (1920–2010)
*[[Thomas Gehring]] (1958–)
*[[Andreas Geisel]] (1966–)
*[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944)
*[[Heiner Geissler]] (1930–2017)
*[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016)
*[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]])
*[[Rudi Georgi]] (1927–2020)
*[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–)
*[[Bernhard Gericke]] (1908–1967)
*[[Hanna Gerig]] (r.''Degenhardt'') (1900–1991)
*[[Otto Gerig]] (1885–1944)
*[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935)
*[[Manfred Gerlach]] (1928–2011)
*[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986)
*[[Alexandra Geese]] (1968–)
*[[Otto Gessler]] (1875–1955)
*[[Klara Geywitz]] (1976–)
*[[Sven Giegold]] (1969–)
*[[Gerd Gies]] (1943–)
*[[Paul Giesler]] (1895–1945)
*[[Franziska Giffey]] (1978–)
*Hans Globke (1898–1973)
*[[Michael Glos]] (1944–)
*[[Günter Gloser]] (1950–)
*[[Peter Glotz]] (1939–2005)
*[[Alois Glück]] (1940–2024)
*[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895)
*[[Joseph Goebbels]] (1897–1945)
*[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945)
*[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990)
*[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬)
*[[Alfred Gomolka]] (1942–2020)
*[[Alfons Goppel]] (1905–1991)
*[[Thomas Goppel]] (1947–)
*[[Bernhard Göring]] (1897–1949)
*[[Hermann Göring]] (1893–1946)
*[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–)
*[[Joseph Görres]] (1776–1848)
*[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec)
*[[Gerald Götting]] (1923–2015)
*[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849)
*[[Horst Grabert]] (1927–2011)
*[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988)
*[[Georg Gradnauer]] (1866–1946)
*[[Angelika Graf]] (née Bachmann) (1947–)
*[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933)
*[[Arthur Greiser]] (1897–1946)
*[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist)
*[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]])
*[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]])
*[[Adolf Grimme]] (1889–1963)
*[[Hans von der Groeben]] (1907–2005)
*[[Wilhelm Groener]] (1867–1939)
*[[Josef Grohé]] (1902–1987) 
*[[Hermann Gröhe]] (1961–)
*[[Grete Groh–Kummerlöw]] (1909–1980)
*[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) 
*[[Ernst Grube]] (1890–1945)
*[[Herbert Gruhl]] (1921–1993)
*[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985)
*[[Martin Grüner]] (1929–2018)
*[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003)
*[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966)
*[[Daniel Günther]] (1973–)
*[[Franz Gürtner]] (1881–1941)
*[[Hubertus Guske]] (1930–)
*[[Karl–Theodor zu Guttenberg]] (1971–)
*[[Martin Gutzeit]] (1952–)
*[[Richard Gyptner]] (1901–1972)
*[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–)
*[[Klaus Gysi]] (1912–1999)

== H ==
*[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]])
*[[Dieter Haack]] (1934–)
*[[Robert Habeck]] (1969–)
*[[Herbert Häber]] (1930–2020)
*[[Hanns Haberer]] (1890–1967)
*[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) 
*[[Christine Haderthauer]] (1962–)
*Karl Haehser (1928–2012)
*[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995)
*[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–)
*[[Kurt Hager]] (1912–1998)
*[[André Hahn]] (1963–)
*[[Diederich Hahn]] (1859–1918)
*[[Walter Hallstein]] (1901–1982)
*[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) 
*[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016)
*[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992)
*[[Thomas Händel]] (1953–)
*[[Franz Handlos]] (1939–2013)
*[[Albert Hänel]] (1833–1918)
*[[Karl Hanke]] (1903–1945)
*[[Tobias Hans]] (1978–)
*[[Klaus Hänsch]] (1938–)
*[[Rebecca Harms]] (1956–)
*[[Karl Harrer]] (1890–1926)
*[[Günter Hartmann]] (1930–)
*[[Christoph Hartmann]] (1972–)
*[[Sebastian Hartmann]] (1977–)
*[[Christian Hartenhauer]] (1948–)
*[[Reiner Haseloff]] (1954–)
*[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997)
*[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–)
*[[Volker Hauff]] (1940–)
*[[Wolfgang Haus]] (1927–2018)
*Karl Hausenschild
*[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]])
*[[August Haussleiter]] (1905–1989)
*[[Helmut Haussmann]] (1943–)
*[[Julius Haussmann]] (1816–1889)
*[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989)
*[[Robert Havemann]] (1910–1992)
*[[Bruno Heck]] (1917–1989)
*[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936)
*[[Hubertus Heil]] (1972–)
*[[Georg Heim]] (1865–1938)
*[[Wolfgang Heine]] (1861–1944)
*[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]])
*[[Rudolf Heinze]] (1865–1928)
*[[Heinrich Held]] (1868–1938)
*[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933)
*[[Karl Helfferich]] (1872–1924)
*[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991)
*[[Hans–Olaf Henkel]] (1940–)
*[[Frank Henkel]] (1963–)
*[[Susanne Hennig–Wellsow]] (1977–)
*[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec)
*[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]])
*[[Wolfgang Herger]] (1935–)
*[[Oskar Hergt]] (1869–1967)
*[[Christian Herrgott]] (1984–)
*[[Andreas Hermes]] (1878–1964)
*[[Joachim Herrmann]] (1928–1992)
*[[Ulrike Herrmann]] (1964–)
*[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966)
*[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]])
*[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017)
*[[Rudolf Hess]] (1894–1987)
*[[Franz Heubl]] (1924–2001)
*[[Hans–Joachim Heusinger]] (1925–2019)
*[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]])
*[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942)
*[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014)
*[[Johannes von Hieber]] (1862–1951)
*[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941)
*[[Heinrich Himmler]] (1900–1945)
*[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]])
*[[Paul von Hintze]] (1864–1941)
*[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020)
*[[Paul Hirsch]] (1868–1940)
*[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941)
*[[Adolf Hitler]] (1889–1945)
*[[Hermann Höcherl]] (1912–1989)
*[[Björn Höcke]] (1972–)
*[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980)
*[[Franz Hofer]] (1902–1975)
*[[Hans–Joachim Hoffmann]] (1929–1994)
*[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985)
*[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930)
*[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) 
*[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018)
*[[Artur Hofmann]] (1907–1987)
*Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–)
*[[Eva Högl]] (1969–)
*[[Wilhelm Högner]] (1887–1980)
*[[Adolf zu Hohenlohe–Ingelfingen]] (1797–1873)
*[[Princ Chlodwig Hohenlohe–Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]])
*[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen]] (1811–1885)
*[[Andreas Hollstein]] (1963–)
*[[Heinrich Homann]] (1911–1994)
*[[Bodo Hombach]] (1952–)
*[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]])
*[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016)
*[[Hermann Höpker–Aschoff]] (1883–1954)
*[[Reinhard Höppner]] (1948–2014)
*[[Michael Horlacher]] (1888–1957)
*[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–)
*[[Erhard Hübener]] (1881–1958)
*[[Antje Huber]] (1924–2015)
*[[Erwin Huber]] (1946–)
*[[Stefanie Hubig]] (1968–)
*[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951)
*[[Otto Hugo]] (1878–1942)
*[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]])
*[[Melanie Huml]] (1975–)
*[[Hermann Hummel]] (1876–1952)
*[[Alois Hundhammer]] (1900–1974)
*[[Andrej Hunko]] (1963–)
*[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993)

== I ==

*[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]])

== J ==

*[[Johann Jacoby]] (1805–1877)
*[[Traugott von Jagow]] (1865–1941)
*[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški)
*[[Hans Jendretzky]] (1897–1992)
*[[Dieter Janecek]] (1976–)
*[[Oliver Janich]] (1969–)
*Walter Janka (1914–1994)
*[[Jean Jansen]] (1825–1849)
*[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990)
*[[Karl Jarres]] (1874–1951)
*[[Heinrich Jasper]] (1875–1945)
*[[Anton Jaumann]] (1927–1994)
*[[Hans Jendretzky]] (1897–1992)
*[[Philipp Jenninger]] (1932–2018)
*Wilfried Jilge
*Curt Joël (1865–1945)
*[[Leo Jogiches]] (1867–1919)
*[[Rudolf Jordan]] (1902–1988)
*[[Marie Juchacz]] (née Gohlke) (1879–1956)
*[[Franz Josef Jung]] (1949–)
*[[Ulrich Junghanns]] (1956–)
*[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964)
*[[Wolfgang Junker]] (1929–1990)
*[[Bettina Jürgensen]] (1954–)

== K ==
*[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]])
*[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]])
*[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979)
*[[Jakob Kaiser]] (1888–1961)
*[[Eka von Kalben]] (1964–)
*[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) 
*[[Michaela Kaniber]] (1977–) 
*[[Manfred Kanther]] (1939–) 
*[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922)
*[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945)
*[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]])
*[[Anja Karliczek]] (1971–)
*[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985)
*[[Hermann Kastner]] (1886–1957)
*[[Susanne Kastner]] (1946–)
*[[Iwan Katz]] (1889–1956)
*[[Rudolf Katz]] (1895–1961)
*[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996)
*[[Volker Kauder]] (1949–)
*[[Karl Kaufmann]] (1900–1965)
*[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–)
*[[Friedrich Kellner]] (1885–1970)
*[[Michael Kellner]] (1977–)
*[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]])
*[[Thomas Kemmerich]] (1965–)
*[[Volker Kempf]] (1968–)
*[[Georg Kenzler]] (1884–1959)
*[[Hans Kerrl]] (1887–1941)
*[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–)
*[[Hakkı Keskin]] (1943–)
*[[Heinz Kessler]] (1920–2017)
*[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877)
*[[Roderich Kiesewetter]] (1963–)
*[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]])
*[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944)
*[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882)
*[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019)
*[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]])
*[[Katja Kipping]] (1978–)
*[[Günther Kleiber]] (1931–2013)
*Herbert Klemm (1903–po 1961)
*[[Egon Klepsch]] (1930–2010) 
*[[Reinhard Klimmt]] (1942–) 
*[[Lars Klingbeil]] (1978–)
*[[Julia Klöckner]] (1972–)
*[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–)
*[[Werner Klumpp]] (1928–2021)
*Heinz Kluncker
*[[Heidi Knake-Werner]]
*[[Johann Knief]] (1880–1919)
*[[Eugen von Knilling]] (1856–1927)
*[[Patrik Köbele]] (1962–)
*[[Christian Koch]] (1878–1955)
*[[Hans Koch]] (1893–1945)
*[[Karl–Heinz Koch]] (1924–2007)
*[[Roland Koch]] (1958–)
*[[Waldemar Koch]] (1880–1963)
*[[Erich Koch–Weser]] (1875–1944)
*[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963)
*[[Eugen Kogon]] (1903–1987)
*[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017)
*[[Erich Köhler]] (1892–1958)
*[[Heinrich Köhler]] (1878–1949)
*[[Horst Köhler]] ([[1943]]–)
*[[Walter Köhler]] (1897–1989)
*[[Natascha Kohnen]] (1967–)
*[[Bernd Kölmel]] (1958–)
*[[Hermann Kopf]] (1901–1991)
*[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961)
*[[Walter Köppe]] (1891–1970)
*[[Petra Köpping]] (1958–)
*[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) 
*[[Hans Koschnick]] (1929–2016)
*[[Adolf Köster]] (1883–1930)
*[[Erhard Krack]] (1931–2000)
*[[Hannelore Kraft]] (1961–)
*[[Christiane Krajewski]] (1949–)
*[[Annabell Krämer]] (1971–)
*[[Annegret Kramp–Karrenbauer]] (1962–)
*[[Günther Krause]] (1953–)
*[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]])
*[[Winfried Kretschmann]] (1948–)
*[[Michael Kretschmer]] (1975–)
*[[Kevin Krieger]] (1991–)
*[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012)
*[[Werner Krolikowski]] (1928–2016)
*[[Heinrich Krone]] (1895–1989)
*[[Volker Kröning]] (1945–)
*[[Hans Krüger]] (1902–1971)
*[[Thomas Krüger]] (1959–)
*[[Wilhelm Kube]] (1887–1943)
*[[Alfred Kubel]] (1909–1999)
*[[Wolfgang Kubicki]] (1952–)
*[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997)
*[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948)
*[[Bruno Kühn]] (1901–1944)
*[[Heinz Kühn]] (1912–1992)
*[[Michael Kühnen]] (1955–1991)
*[[Kevin Kühnert]] (1989–)
*[[Jörg Kukies]] (1968–)
*[[Wilhelm Külz]] (1875–1948)
*[[Renate Künast]] (1955–)
*[[Walter Kunze]] (1898–1977)
*[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018)
*[[Thomas Kutschaty]] (1968–)

== L ==
*[[Oskar Lafontaine]] (1943–)
*[[Manfred Lahnstein]] (1937–)
*[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–)
*[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009)
*[[Werner Lamberz]] (1929–1978)
*[[Christine Lambrecht]] (1965–)
*[[Norbert Lammert]] (1948–) 
*[[Gustav Landauer]] (1870–1919) 
*[[Otto Landsberg]] (1869–1957)
*[[Ricarda Lang]] (1994–)
*[[Helene Lange]] (1848–1930) 
*[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013)
*[[Richard Langeheine]] (1900–1995)
*[[Antonie Langendorf]] (1894–1969)
*[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]])
*[[Armin Laschet]] (1961–)
*[[Eduard Lasker]] (1829–1884)
*[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864)
*[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010)
*[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980)
*[[Karl Lauterbach]] (1963–)
*[[Georg Leber]] (1920–2012)
*[[Georg Ledebour]] (1850–1947)
*[[Klaus Lederer]] (1974–)
*[[Carl Legien]] (1861–1920)
*[[Theodor Leipart]] (1867–1947)
*[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016)
*[[Eveline Lemke]] (1964–)
*[[Helmut Lemke]] (1907–1990)
*[[Steffi Lemke]] (1968–)
*[[Ernst Lemmer]] (1898–1970)
*[[Vera Lengsfeld]] (1952–)
*Solveig Leo (1943–)
*[[Willy Leow]] (1887–1937)
*[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944)
*[[Bruno Leuschner]] (1910–1965)
*[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944)
*[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959)
*[[Richard Leutheusser]] (1867–1945)
*[[Paul Levi]] (1883–1930)
*[[Max Levien]] (1885–1937)
*[[Eugen Leviné]] (1883–1919)
*[[Robert Ley]] (1890–1945)
*[[Ursula von der Leyen]] (1958–)
*[[Christine Lieberknecht]] (1958–)
*[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]])
*[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948)
*[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900)
*[[Olaf Lies]] (1967–)     
*[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968)   
*[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945)
*[[Christian Lindner]] (1979–)
*[[Carsten Linnemann]] (1977–)
*[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–)
*[[Michael Georg Link]] (1963–)
*[[Julius Lippert]] (1895–1956)
*[[Richard Lipinski]] (1867–1936)
*[[Paul Löbe]] (1875–1967)
*[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955)
*[[Hans Loch]] (1898–1960)
*Eugen Loderer
*[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) 
*[[Hinrich Lohse]] (1896–1964)
*[[Katrin Lompscher]]
*[[Peter Lorenz]] (1922–1987)
*[[Gesine Lötzsch]] (1961–)
*[[Walter Lübcke]] (1953–2019)
*[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954)
*[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]])
*[[Paul Lücke]] (1914–1976)
*[[Bernd Lucke]] (1962–)
*[[Hermann Lüdemann]] &lt;small&gt;(&lt;/small&gt;1880–1959)
*[[Erich Ludendorff]] (1865–1937)
*[[Else Lüders]] (1872–1948)
*[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966)
*[[Saskia Ludwig]] (1968–)
*[[Christa Luft]] (1938–)
*[[Anna Lührmann]] (1983–)
*[[Heinrich Lummer]] (1932–2019)
*[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]])
*[[Johann von Lutz]] (1826–1890)

== M ==
*[[Heiko Maas]] (1966–)
*[[Thomas Mahlberg]] (1965–)
*[[Hans Mahle]] (1911–1999)
*[[Horst Mahler]] (1936–2025)
*[[Hans Maier]] (1931–)
*[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971)
*[[Werner Maihofer]] (1918–2009)
*[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) 
*[[Thomas de Maizière]] (1954–)
*[[Günther Maleuda]] (1931–2012)
*[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953)
*[[Ursula Männle]] (1944–)
*[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882)
*[[Stefan Mappus]] (1966–)
*[[Oskar Maretzky]] (1881–1945)
*[[Helmuth Markov]] (1952–)
*[[Karl Maron]] (1903–1975)
*[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912)
*[[Wilhelm &quot;Willy&quot; E.K. Marschler]] (1893–1952)
*[[Franz Marx]] (1903–1985)
*[[Peter Marx]] (1956–2022)
*[[Werner Marx]] (1924–1985)
*[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]])
*[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941)
*[[Hermann Mattern]] (1893–1971)
*[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–)
*[[Hans Matthöfer]] (1925–2009)
*[[Kurt Mattick]] (1908–1986)
*Emil Maurice (1897–1972)
*[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872)
*[[Max von Baden]] (1867–1929)
*[[Benedikt Mayer]] (1953–)
*[[David McAllister]] –&quot;Mac&quot; (1971–)
*[[Markus Meckel]] (1952–)
*[[Ernst Mecklenburg]] (1927–)
*[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]])
*[[Richard Meier]] (1878–1933)
*[[Erich Mende]] (1916–1998)
*[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (= fiktiven lik!!)
*[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980)
*[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) 
*[[Angela Merkel]] ([[1954]]–)
*[[Paul Merker]] (1894–1969)
*[[Friedrich Merz]] (1955–)
*[[Jörg Meuthen]] (1961–)
*[[Karl Mewis]] (1907–1987)
*[[Ernst Meyer]] (1887–1930)
*[[Flemming Meyer]] (1951–)
*[[Laurenz Meyer]] (1948–)
*[[Franz Meyers]] (1908–2002)
*[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]])
*[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002)
*[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–)
*[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]])
*[[Matthias Miersch]] (1968–)
*[[Herbert Mies]] (1929–2017)
*[[Irene Mihalic]] (1976–)
*[[Georg Milbradt]] (1945–)
*[[Johannes von Miquel]] (1828–1901)
*[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002)
*[[Günter Mittag]] (1926–1994)
*[[Amira Mohamed Ali]] (1980–)
*[[Fritz Mohr]] (1924–2008)
*[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003)
*[[Alex Möller]] (1903–1985)
*[[Walter Momper]] (1945–)
*[[Theodor Mommsen]] (1817–1903)
*[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023)
*[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849)
*[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]])
*[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–)
*[[Peter Moreth]] (1941–2014)
*[[Jürgen Morlock]] (1945–)
*[[Johann Most]] (1846–1906)
*[[Erich Mückenberger]] (1910–1998)
*[[Hermann Muhs]] (1894–1962)
*[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829)
*[[Dieter Müller]] (1941–)
*[[Erwin Müller]] (1906–1968)
*[[Fritz Müller]] (1920–2001)
*[[Gebhard Müller]] (1900–1990)
*[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–)
*[[Heinrich Müller]] (1900–1945)
*[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]])
*[[Josef Müller]] (1898–1979)
*[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990)
*[[Michael Müller]] (1964–)
*[[Peter Aloysius Müller]] (1955–)
*[[Richard Müller]] (1880–1943)
*[[Werner Müller]] (1946–2019)
*[[Franz Müntefering]] (1940–)
*[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–)
*[[Arnold Munter]] (1912–2001)
*[[Willi Münzenberg]] (1889–1940)
*[[Wilhelm Murr]] (1888–1945)
*[[Martin Mussgnug]] (1936–1997)
*[[Michael Muster]] (1946–)
*[[Martin Mutschmann]] (1879–1947)
*[[Rolf Mützenich]] (1959–)

== N ==

*[[Andrea Nahles]] (1970–)
*[[Friedrich Naumann]] (1860–1919)
*[[Konrad Naumann]] (1928–1992)
*[[Werner Naumann]] (1909–1982) 
*[[Arthur Nebe]] (1894–1945)
*[[Sebastian Nerz]] (1983–)
*[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024)
*[[Alfred Neumann|Alfred &quot;Ali&quot; Neumann]] (1909–2001)
*[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956)
*[[Hans Neureuter]] (1901–1953)
*[[Paul Nevermann]] (1902–1979)
*[[Hubert Ney]] (1892–1984)
*[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–)
*[[Dirk Niebel]] (1963–)
*[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019)
*[[Ernst Niekisch]] (1889–1967)
*Martin Niemöller (1892–1984)
*[[Dietmar Nietan]] (1964–)
*[[Günter Nooke]] (1959–)
*[[Albert Norden]] (1904–1982)
*[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]])
*[[Omid Nouripour]] (1975–)
*[[Otto Nuschke]] (1883–1957)

== O ==
*Heinrich Oberreuter 
*[[Alfred Oelssner]] (1879–1962)
*[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - &quot;Fred Larew&quot;
*[[Peter von Oertzen]] (1925–2008)
*[[Günther Oettinger]] (1953–)
*[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962)
*[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]])
*[[Willi van Ooyen]] (1947–)
*[[Thomas Oppermann]] (1954–2020)
*[[Rainer Ortleb]] (1944–)
*[[Ulrich Osche]] (1911–1975)
*([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938)
*[[Albert Osswald]] (1919–1996)
*[[Otto Ostrowski]] (1883–1963)
*[[Eduard Oswald]] (1947–)
*[[Theodor Overbeck]] (1818–1880)
*Tefik Özcan
*[[Cem Özdemir]] (1965–)
*[[Mahmut Özdemir]] (1987–)
*[[Aydan Özoğuz]] (1967–)

== P ==

*Hans Paasche (1881–1920)
*[[Waldemar Pabst]] (1880–1970)
*[[Ingrid Pankraz]] (1948–)
*[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]])
*[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]])
*[[Udo Pastörs]] (1952–)
*[[Petra Pau]] (1963–)
*[[Rudolf Paul]] (1893–1978)
*[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942)
*[[Jutta Paulus]] (1967–)
*[[Lisa Paus]] (1968–)
*[[Friedrich von Payer]] (1847–1931)
*[[Georg Pazderski]] (1951–)
*[[Sören Pellmann]] (1977–)
*[[Simone Peter]] (1965–)
*[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933)
*[[Frauke Petry]] (1975–)
*[[Ludwig Pfau]] (1821–1894)
*[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]])
*[[Anton Pfeifer]] (1937–)
*[[Joachim Pfeiffer]] (1967–)
*[[Tobias Pflüger]] (1965–)
*[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901)
*[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866)
*[[Sarah Philipp]] (1983–)
*[[Arthur Pieck]] (1899–1970)
*[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck)
*[[Gisela Piltz]] (1964–)
*[[Andreas Pinkwart]] (1960–)
*[[Alois Pisnik]] (1911–2004)
*[[Boris Pistorius]] (1960–)
*[[Matthias Platzeck]] (1953–)
*[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922)
*[[Ronald Pofalla]] (1959–)
*[[Gerhard Pohl]] (1937–2012)
*[[Ottilie Pohl]] (1867–1943)
*[[Gerd Poppe]] (1941–)
*[[Ulrike Poppe]] (1953–)
*[[Arthur von Posadowsky–Wehner]] (1845–1932)
*[[Diether Posser]] (1922–2010)
*[[Achim Post]] (1959–)
*[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–)
*[[Hugo Preuß]] (1860–1925)
*[[Maria Probst]] (1902–1967)
*[[Florian Pronold]] (1972–)

== Q ==
*[[Bernhard Quandt]] (1903–1999)
*[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]])

== R ==
*[[Karl Raab]] (1906–1992)
*[[Gustav Radbruch]] (1878–1949)
*[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912)
*[[Bodo Ramelow]] (1956–)
*[[Peter Ramsauer]] (1954–)
*[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]])
*[[Eduard Rau]] (1868–1953)
*[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]])
*[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]])
*[[Wolfgang Rauchfuß]] (1931–2005)
*[[Hermann Rauschning]] (1887–1982)
*[[Karl Ravens]] (1927–2017)
*[[Anke Rehlinger]] (1976–)
*[[Katherina Reiche]] (1973–)
*[[Maik Reichel]] (1971–)
*[[Hans Reichelt]] (1925–2025)
*[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975)
*[[Heidi Reichinek]] (1988–)
*[[Max Reimann]] (1898–1977)
*[[Egon Reinert]] (1908–1959)
*[[Peter Reinhold]] (1887–1955)
*[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) 
*[[Henriette Reker]] (1956–)
*[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997)
*[[Adam Remmele]] (1877–1951)
*[[Hermann Remmele]] (1880–1939)
*[[Annemarie Renger]] (née Wildung) (1919–2008)
*[[Martin Renner]] (1954–)
*[[Viktor Renner]] (1899–1969)
*[[Maria Rentmeister]] (1905–1996)
*[[Friedhelm Repnik]] (1949–)
*[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025)
*[[Erich Reschke]] (1902–1980)
*[[Boris Rhein]] (1972–) 
*[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946)
*[[Ernst Reuter]] (1889–1953)
*[[Günter Rexrodt]] (1941–2004)
*[[Eugen Richter]] (1838–1906)
*[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]])
*[[Heinz Riesenhuber]] (1935–)
*[[Walter Riester]] (1943–)
*[[Bernd Riexinger]] (1955–)
*[[Harald Ringstorff]] (1939–2020)
*[[Roberto Rink]] (1959–)
*[[Manuela Ripa]] (1976–)
*[[Friedrich Rische]] (1914–2007)
*[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980)
*[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979)
*[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907)
*[[Helmut Rohde]] (1925–2016)
*[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930)
*[[Ernst Röhm]] (1887–1934)
*[[Walter Romberg]] (1928–2014)
*[[Manfred Rommel]] (1928–2013)
*[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007)
*[[Alfred Rosch]] (1899–1945)
*[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946)
*[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943)
*[[Rudolf Ross]] (1872–1951)
*[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973–)
*[[Gunda Röstel]] (1962–)
*[[Claudia Roth]] (1955–)
*[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945)
*[[Michael Helmut Roth]] (1970–)
*[[Petra Roth]] (1944–)
*[[Wolfgang Roth]] (1941–2021)
*[[Karl von Rotteck]] (1775–1840)
*[[Norbert Röttgen]] (1965–)
*[[Hans-Ulrich Rudel]]?
*[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001)
*[[Arnold Ruge]] (1803–1880)
*[[Volker Rühe]] (1942–)
*Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949)
*[[Otto Rühle]] (1874–1943)
*[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–)
*[[Ortwin Runde]] (1944–)
*[[Bernhard Rust]] (1883–1945)
*[[Jürgen Rüttgers]] (1951–)

== S ==

*[[Krista Sager]] (1953–)
*[[Heinrich Sahm]] (1877–1939)
*[[Fritz Sauckel]] (1894–1946)
*[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966)
*[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875)
*[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015)
*[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970)
*[[Fritz Schäffer]] (1888–1967)
*[[Hermann Schäfer]] (1892–1966)
*[[Thorsten Schäfer–Gümbel]] (1969–)
*[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015)
*[[Karl Schapper]] (1812–1870)
*[[Ulrike Scharf]] (1967–)
*[[Rudolf Scharping]] (1947–)
*Julius Schaub (1898–1967)
*[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023)
*[[Annette Schavan]] (1955–)
*[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979)
*[[Helmut Scheel]] (1895–1967)
*[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016)
*[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]])
*[[Andreas Scheuer]] (1974–)
*[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946)
*[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) 
*[[Eugen Schiffer]] (1860–1954)
*[[Gerhard Schill]] (1925–2000)
*[[Karl Schiller]] (1911–1994)
*[[Otto Schily]] ([[1932]]–)
*[[Baldur von Schirach]] (1907–1974)
*[[Karl Schirdewan]] (1907–1998)
*[[Martin Schirdewan]] (1975–)
*[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992)
*[[Peter Schlack]] (1875–1857)
*[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970)
*[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]])
*[[Rolf Schlierer]] (1955–)
*[[Herbert Schmalstieg]] (1943–)
*[[Carlo Schmid]] (1896–1979)
*[[Charlotte Schmid]] (1977–)
*[[Christian Schmidt]] (1957–)
*[[Elli Schmidt]] (1908–1980) 
*[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) 
*[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978)
*[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–)
*[[Ulla Schmidt]] (1949–)
*[[Wolfgang Schmidt]] (1970–)
*[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–)
*[[Jürgen Schmieder]] (1952–)
*[[Renate Schmidtsdorff–Aicher]]
*[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–)
*[[Kurt Schmitt]] (1886–1950)
*[[Kurt Schmücker]] (1919–1996)
*Christian Schneider?
*[[Gordon Schnieder]] (1975–)  
*[[Herbert Schneider]] (1915–1995)
*[[Ludwig Schneider]] (1898–1978)
*[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016)
*[[Ernst Scholz]] (1874–1932)
*[[Ernst Scholz]] (1913–1986)
*[[Olaf Scholz]] (1958–)
*[[Paul Scholz]] (1902–1995)
*[[Rupert Scholz]] (1937–)
*[[Gertrud Scholtz–Klink]]&gt;Maria Stuckebrock (1902–1999)
*[[Tilo Schöne]]
*[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019)
*[[Franz Schönhuber]] (1923–2005)
*[[Waltraud Schoppe]] (r. Sobanek) (1942–)
*[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024)
*[[Karl Schrader]] (1834–1913)
*[[Walther Schreiber]] (1884–1958)
*[[Julius Schreck]] (1898–1936)
*[[Michaele Schreyer]] (1951–)
*[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001)
*[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]])
*[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–)
*[[Karl Schröder]] (1884–1950)
*[[Louise Schroeder]] (1887–1957)
*[[Hermann Schubert]] (1886–1938)
*[[Katina Schubert]] (1961–)
*[[Hans Schuberth]] (1897–1976)
*[[Gerd Schuchardt]] (1942–)
*[[Helga Schuchardt]] (1939–)
*[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973)
*Dieter Schulte (1940–2022)
*[[Fritz Schulte]] -&quot;Schweizer&quot; (1890–1943)
*[[Martin Schulz]] (1955–)
*[[Peter Schulz]] (1930–2013)
*[[Werner Schulz]] (1950–)
*[[Katharina Schulze]] (1985–)
*[[Rudolph Schulze]] (1918–1996)
*[[Sven Schulze]] (1979–)
*[[Svenja Schulze]] (1968–)
*[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883)
*[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020)
*[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]])
*[[Horst Schumann]] (1924–1993)
*[[Gerhard Schürer]] (1921–2010)
*[[Klaus Schütz]] (1926–2012)
*[[Waldemar Schütz]] (1913–1999)
*[[Andreas Schwab]] (1973–)
*[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022)
*[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947)
*[[Henning Schwarz]] (1928–1993)
*[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–)
*[[Alice Schwarzer]] (1942–)
*[[Alexander Schweitzer]] (1973–)
*[[Ines Schwerdtner]] (1989–) 
*[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977)
*[[Edwin Schwertner]] (1932–2016)
*[[Manuela Schwesig]] (1974–)
*[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003)
*[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]])
*[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–)
*[[Martin Segitz]] (1853–1927)
*[[Frank Seiboth]] (1912–1994)
*[[Kurt Seibt]] (1908–2002)
*[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990)
*[[Berndt Seite]] (1940–)
*[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–)
*[[Fritz Selbmann]] (1899–1975)
*[[Franz Seldte]] (1882–1947) 
*[[Erwin Sellering]] (1949–)
*[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž)
*[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]])
*[[Max Seydewitz]] (1892–1987)
*[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec)
*[[Ludwig Siebert]] (1874–1942)
*[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski)
*[[Kurt Sieveking]] (1897–1986)
*[[Heide Simonis]] (1943–)
*[[Walter Simons]] (1861–1937)
*[[Eduard von Simson]] (1810–1899)
*[[Horst Sindermann]] (1915–1990)
*[[Paul Singer]] (1844–1911)
*[[Gustav Sobottka]] (1886–1953)
*[[Markus Söder]] (1967–)
*[[Hartmut Soell]] (1939–2023)
*[[Wilhelm Solf]] (1862–1936)
*[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–)
*[[Martin Sonneborn]] (1965–)
*Michael Sommer (1952–2025)
*[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909)
*[[Jens Spahn]] (1980–)
*[[Lothar Späth]] (1937–2016)
*[[Albert Speer]] (1905–1981)
*[[Carl Spiecker]] (1888–1961)
*[[Anne Spiegel]] (1980–) 
*[[Anke Spoorendonk]] (1947–)
*[[Baldur Springmann]] (1912–2003)
*[[Oskar Stäbel]] (1901–1977)
*[[Walter Stain]] (1916–2001)
*[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022)
*[[Joachim Starbatty]] (1940–) 
*[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–)
*[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–)
*[[Ludwig Steeg]] (1894–1945)
*[[Jochen Steffen]] (1922–1987)
*[[Thomas Steffen]] (1961–)
*[[Adam Stegerwald]] (1874–1945)
*[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–)
*[[Ralf Stegner]] (1959–)
*[[Heinz Stehr]] (1946–)
*[[Erika Steinbach]] (1943–)
*[[Luitpold Steidle]] (1898–1984)
*[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]])
*[[Peer Steinbrück]] (1947–)
*[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] (&quot;baron Stein&quot;) (1757–1831)
*[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969)
*[[Karl Steinhoff]] (1892–1981)
*[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–)
*[[Walther Stennes]] (1895–1983)
*[[Thomas Sternberg]] (1952–) 
*[[Ludwig Stiegler]] (1944–)
*[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011)
*[[Andreas Stoch]] (1969–)
*[[Adolf Stoecker]] (1835–1909)
*[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–)
*[[Manfred Stolpe]] (1936–2019)
*[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001)
*[[Christoph Stölzl]] (1944–)
*[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]])
*[[Beatrix von Storch]] (1971–)
*[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–)
*[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]])
*[[Johano Strasser]] (1939–)
*[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]])
*[[Wolfgang Straßmann]] (1821–1885)
*[[Franz Josef Strauss|Franz Josef Strauß]] ([[1915]]–[[1988]])
*[[Max Streibl]] (1932–1998)
*[[Julius Streicher]] (1885–1946)
*[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]])
*[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944)
*[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022)
*[[Thomas Strobl]] (1960–)
*[[Michael Stübgen]] (1959–)
*[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]])
*[[Richard Stücklen]] (1916–2002)
*[[Emil Stürtz]] (1892–1945)
*[[Franz Suchan]] (1911–1971)
*[[Katja Suding]] (1975–)
*[[Otto Suhr]] (1894–1957)
*[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)        
*[[Rita Süssmuth]] (1937–2026)

== T ==
*[[Gerold Tandler]] (1936–)
*[[Peter Tauber]] (1974–)
*[[Horst Teltschik]] (1940–)
*Wilhelm Tempel
*[[Wolfgang Templin]] (1948–)
*[[Josef Terboven]] (1898–1945)
*[[Erwin Teufel]] (1939–)
*[[Fritz Teufel]] (1943–2010)
*[[Adolf von Thadden]] (1921–1996)
*[[August Thalheimer]] (1884–1948)
*[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]])
*[[Ilse Thiele]] (1920–2010)
*[[Friedrich Thielen]] (1916–1993)
*[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]])
*[[Hermann von Thile]] (1812–1889)
*[[Wolfgang Thierse]] (1943–)
*[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–)
*[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015)
*[[Stanislaw Tillich]] (1959–)
*[[Harry Tisch]] (1927–1995)
*[[Fritz Todt]] (1891–1942)
*[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998)
*[[Ernst Toller]] (1893–1939)
*[[Klaus Töpfer]] (1938–2024)
*[[Ernst Torgler]] (1893–1963)
*[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985)
*[[Albert Traeger]] (1830–1912)
*[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896)
*[[Jürgen Trittin]] (1954–)
*[[Axel Troost]] (1954–) 
*[[Gustav Trunk]] (1871–1936)
*[[Peter Tschentscher]] (1966–)
*[[Kurt Turba]] (1929–2007)
*[[Hubert Türk]] (1925–2011)
* [[Oskar Türk]] (1893–1978)

== U ==
*[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002)
*[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht)
*[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004)
*[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]])
*[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886)

== V ==

*[[Jacob Venedey]] (1805–1871)
*[[Günter Verheugen]] (1944–)
*[[Paul Verner]] (1911–1986)
*[[Waldemar Verner]] (1914–1982)
*[[Wenzel Verner]] (1887–1938)
*[[Walter Vesper]] (1897–1978)
*Heinz-Oskar Vetter
*[[Heinz Vietze]] (1947–)
*[[Bernhard Vogel]] (1932–2025)
*[[Hans Vogel]] (1881–1945)
*[[Hans–Jochen Vogel]] (1926–2020)
*[[Johannes Vogel]] (1982–)
*[[Werner Vogel]] (1907–1992)
*[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018)
*[[Karsten Voigt]] (1941–)
*[[Mario Voigt]] (1977–)
*[[Udo Voigt]] (1952–)
*[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) 
*[[Georg Vollmar]] (1850–1922)
*[[Antje Vollmer]] (1943–)
*[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012)
*[[Henning Voscherau]] (1941–2016)

== W ==
*[[Ernst Wabra]] (1907–1970)
*[[Johann Wadephul]] (1963–)
*[[Sahra Wagenknecht]] (1969–)
*[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946)
*[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–)
*[[Georg Waitz]] (1813–1886)
*[[Walter Wallmann]] (1932–2013)
*[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]])
*[[Norbert Walter–Borjans]] (1952–)
*[[Paul Wandel]] (1905–1995)
*[[Johanna Wanka]] (1951–)
*[[Herbert Warnke]] (1902–1975)
*[[Florian Weber]] (1964–)
*[[Manfred Weber]] (1972–)
*[[Christel Wegner]] (1947–)
*[[Kai Wegner]] (1972–)    
*[[Greta Wehner]] (1924–2017)
*[[Herbert Wehner]] (1906–1990)
*[[Herbert Weichmann]] (1896–1983)
*[[Alice Weidel]] (1979–)
*[[Stephan Weil]] (1958–)
*[[Wolfram Weimer]] (1964–)
*[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871)
*[[Herbert Weiz]] (1924–2023)
*[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015)
*[[Otto Wels]] (1873–1939)
*[[Heinrich Welsch]] (1888–1976)
*[[Thomas Welz]] (1957–)
*[[Rainer Wend]] (1954–)
*[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981)
*[[Arthur Werner]] (1877–1967)
*[[Guido Westerwelle]] (1961–2016)
*[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA)
*[[Willi Weyer]] (1917–)
*[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–)
*[[Otto Wiemer]] (1868–1931)
*[[Otto Wiesheu]] (1944–)
*[[Susanne Wiest]] (1967–)
*[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885)
*[[Karsten Wildberger]] (1969–)
*[[Dorothee Wilms]] (1929–)
*[[Mathias Wilms]] (1893–1978)
*[[Heinrich Windelen]] (1921–2015)
*[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891)
*[[Ursula Winkelsett]] (1962–)
*[[Heinz Winkler]] (1910–1958)
*[[Theodor Winter]] (1902–1944)
*[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958)
*[[Otto Winzer]] (1902–1975)
*([[Rudolf Virchow]])
*[[Joseph Wirth]] (1879–1956)
*[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005)
*[[Rudolf Wissell]] (1869–1962)
*[[Volker Wissing]] (1970–)
*[[Janine Wissler]] (1981–)
*[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974)
*Leo Wohleb (1888–1955)
*[[Dietmar Woidke]] (1961–)
*[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023)
*[[Hanna Wolf]] (née Haschka) (1908–1999)
*[[Ingo Wolf]] (1955–)
*Karl Wolff (1900–1984)
*[[Markus Wolf]] (1923–2006)
*Wilhelm Wolff – &quot;Lupus&quot; (1809–1864)
*[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967)
*[[Manfred Wörner]] (1934–1994)
*[[Klaus Wowereit]] (1953–)
*[[Franz–Josef Wuermeling]]
*Ernst Wulf (1921–1979)
*[[Christian Wulff]] (1959–)
*[[Reinhold Wulle]] (1882–1950)
*[[Kurt Wünsche]] (1929–2023)
*[[Hendrik Wüst]] (1975–)
*[[Oswald Wutzke]] (1936–)

== Y ==

* [[Andrea Ypsilanti]] (1957–)

== Z ==
*[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958)
*[[Eugen Zander]] (1902–1971)
*[[Erich Zeigner]] (1886–1949)
*[[Werner Zeyer]] (1929–2000)
*[[Dagmar Ziegler]] (1960–)
*[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–)
*[[Luise Zietz]] (1865–1922)
*[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]])
*[[Ernst Ziehm]] (1867–1962)
*[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–)
*[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940)
*[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012)
*[[Hans Zimmermann]] (1906–1984)
*[[Fatih Zingal]] (1979–)
*[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]])
*[[Brigitte Zypries]] (1953–)

== Glej tudi ==
* [[seznam predsednikov Nemčije]]
* [[seznam kanclerjev Nemčije]]
* [[seznam nemških diplomatov]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]]
[[Kategorija:Nemški politiki|*]]</text>
      <sha1>rwpes0um9h7muefl55zyk0vlyofob0c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678017</id>
      <parentid>6677955</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T19:44:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* V */</comment>
      <origin>6678017</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50560" sha1="k622jekrybg2kp4fkrwhvamc6cw14c8" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' 

{{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Alexander Abusch]] (1902–1982)
*[[Anton Ackermann]] (1905–1973)
*[[Else Ackermann]] (1933–2019)
*[[Konrad Adam]] (1942–)
*[[Bernhard Adelung]] (1876–1943)
*[[Konrad Adenauer]] (1876–1967)
*Wilhelm &quot;Willi&quot; Agatz (1904–1957)
*[[Christoph Ahlhaus]] (1969–)
*[[Lothar Ahrendt]] (1936–)
*[[Hermann Ahrens]] (1902–1975)
*[[Ilse Aigner]] (1964–)
*[[Hubert Aiwanger]] (1971–)
*[[Jan van Aken]] (1961–)
*[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) 
*[[Lisa Albrecht]] (1896–1958)
*[[Heinrich Albertz]] (1915–1993)
*[[Torsten Albig]] (1963–)
*[[Ernst Albrecht]] (1930–2014)
*[[Hans Albrecht]] (1919–2008)
*[[Dieter Althaus]] (1958–)
*[[Johannes Althusius]] (1563–1638)
*[[Peter Altmaier]] (1958–)
*[[Peter Altmeier]] (1899–1977)
*[[Alexander Alvaro]] (1975–)
*[[Tarek Al-Wazir]] (1971–)
*[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969)
*[[Max Amann]] (1891–1957)
*[[Cristine Andersson]] (1968–)
*[[Fritz Anneke]] (1818–1872)
*[[Erich Apel]] (1917–1965)
*[[Hans Apel]] (1932–2011)
*[[Holger Apfel]] (1970–)
*[[Rudolf Appelt]] (1900–55)
*[[Walter Arendt]] (1925–2005)
*[[Rudi Arndt]] (1927–2004)
*[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868)
*[[Karl Arnold]] (1901–1958) 
*[[Erhard Auer]] (1874–1945) 
*[[Ignaz Auer]] (1846–1907) 
*[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866)
*[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969)
*[[Rudolf Augstein]] (1923–2002)
*[[Eberhard Aurich]] (1946–)
*[[Ernst Aust]] (1923–1985)
*[[René Aust]] (1987–)
*[[Hermann Axen]] (1916–1992)
*[[Artur Axmann]] (1913–1996)

== B ==

*[[August Bach]] (1897–1966)
*[[Kurt Bachmann]] (1909–1997)
*[[Lutz Bachmann]] (1973–)
*[[Herbert Backe]] (1896–1947)
*[[Till Backhaus]] (1959–)
*[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929)
*[[Annalena Baerbock]] (1980–)
*[[Egon Bahr]] (1922–2015)
*[[Rudolf Bahro]] (1935–1997)
*[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874)
*[[Siegfried Balke]] (1902–1984)
*[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899)
*[[Felix Banaszak]] (1989)
*[[Martin Bangemann]] (1934–2022)
*[[Dorothee Bär]] (1978–)
*[[Oliver Bär]] (1977–)
*[[Angelika Barbe]] (1951–)
*Walter Bargatzky (1910–1998)
*[[Katarina Barley]] (1968–)
*[[Uwe Barschel]] (1944–1987)
*[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971)
*[[Emil Barth]] (1879–1941)
*[[Willi Barth]] (1899–1968)
*[[Walter Bartram]] (1893–1971)
*[[Dietmar Bartsch]] (1958–)
*[[Rainer Barzel]] (1924–2006)
*[[Bärbel Bas]] (1968–)
*[[Gert Bastian]] (1923–1992)
*[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944)
*[[Gustav Bauer]] (1870–1944)
*[[Erwin Baum]] (1868–1950)
*[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025)
*[[Bernd Baumann]] (1958–)
*[[Edith Baumann]] (1909–1973)
*[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954)
*[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997)
*[[Josef Baumhoff]] (1887–1962)
*[[Margarete Bause]] (1959–)
*[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934)
*[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913)
*[[Johannes R. Becher]] (1891–1958)
*[[Gunnar Beck]] (1966–)
*[[Kurt Beck]] (1949–)
*[[Marieluise Beck]] (1952–)
*[[Volker Beck]] (1960–)
*[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933)
*[[Clemens Becker]] (1869–1961)
*[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886)
*[[Günther Beckstein]] (1943–)
*[[Angelika Beer]] (1957–)
*[[Nicola Beer]] (1970–)
*[[Walter Behrendt]] (1914–1997)
*[[Friedrich Behrens]] (1909–1980)
*[[Markus Beisicht]] (1963–)
*[[Johannes Bell]] (1868–1949)
*[[Karin Bencze]] (1952–)
*[[Ernst Benda]] (1925–2009)
*[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989)
*[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–)
*[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902)
*[[Hans Bentzien]] (1927–2015)
*[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) 
*[[Wolfgang Berghofer]] (1943–)
*[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008)
*[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–)
*[[Christoph Bergner]] (1948–)
*[[Eduard Bernstein]] (1850–1932)
*[[Werner Best]] (1903–1989)
*[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921)
*[[Ole von Beust]] (1955–)
*[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–)
*[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021)
*[[Heinz Bierbaum]] (1946–)
*[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994)
*[[Lothar Bisky]] (1941–2013)
*[[Otto von Bismarck]] (1815–1898)
*[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975)
*[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006)
*[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949)
*[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904)
*[[Theodor Blank]] (1905–1972)
*[[Werner von Blomberg]] (1878–1946)
*[[Wilhelm Blos]] (1849–1927)
*[[Franz Blücher]] (1896–1959)
*[[Norbert Blüm]] (1935–2020)
*[[Robert Blum]] (1807–1848)
*[[Markus Blume]] (1975–)
*[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881)
*[[Hans Böckler]] (1875–1951)
*[[Friedrich Bohl]] (1945–)
*[[Lorenz Bock]] (1883–1948)
*[[Peter Boehringer]] (1969–)
*[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907)
*[[Friedrich Bohl]] (1945–)
*[[Bärbel Bohley]] (1945–2010)
*[[Johann Böhm]] (1937–2018)
*[[Tatjana Böhm]] &amp; Ina Merkel
*[[Hans–Joachim Böhme]] (1931–1995)
*[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999)
*[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025)
*[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) 
*[[Jens Böhrnsen]] (1949–)
*[[Eugen Bolz]] (1881–1945)
*[[Lothar Bolz]] (1903–1986)
*[[Martin Bormann]] (1900–1945)
*[[Stephan Born]] (1824–1898)
*[[Holger Börner]] (1931–2006)
*[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732)
*[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997)
*[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017)
*[[Martin Böttger]] (1947–)
*[[Volker Bouffier]] (1951–)
*[[Philipp Bouhler]] (1899–1945)
*[[Andreas Bovenschulte]] (1965–)
*[[Fritz Bracht]] (1899–1945)
*[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850)
*[[Heinrich Brandler]] (1881–1967)
*[[Herman Brandt]] (1922–2018)
*[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'')
*[[Franziska Brantner]] (1979–)
*[[Max Brauer]] (1887–1973)
*[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–)
*[[Karl Braun–Wiesbaden]] (1822–1893)
*[[Otto Braun]] (1872–1955)
*[[Carola von Braun]] (1942–)
*[[Heinrich Brauns]] (1868–1939)
*[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997)
*[[Otto von Bray–Steinburg]] (1807–1899)
*[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944)
*[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968)
*[[Otto Brenner]] (1907–1972)
*[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964)
*[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931)
*[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959)
*[[Ralph Brinkhaus]] (1968–)
*[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928)
*[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) 
*[[Wolfram Brück]] (1937–2016) 
*[[Rainer Brüderle]] (1945–)
*[[Heinrich Brüning]] (1885–1970)
*[[Florian von Brunn]] (1969–)
*[[Guido Brunner]] (1930–1997)
*[[Werner Bruschke]] (1898–1995)
*[[Gerd Bucerius]] (1906–1995)
*[[Ewald Bucher]] (1914–1991)
*[[Christine Buchholz]] (1971–)
*[[Otto Buchwitz]] (1879–1964)
*[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945)
*[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022)
*[[Udo Bullmann]] (1956–)
*[[Edelgard Bulmahn]] (1951–)
*[[Andreas von Bülow]] (1937–)
*[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929)
*[[Hans Bunge]] (1919–1990)
*[[Joseph Bürckel]] (1895–1944)
*[[Kurt Bürger]] (1894–1951)
*[[Marco Buschmann]] (1977–)
*[[Friedhelm Busse]] (1929–2008)
*[[Reinhard Bütikofer]] (1953–)

== C ==
*[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890)
*[[Leo von Caprivi]] (1831–1899)
*[[Karl Carstens]] (1914–1992)
*[[Peter Harry Carstensen]] (1947–)
*[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) 
*[[Tino Chrupalla]] (1975–) 
*[[Roman Chwalek]] (1898–1974) 
*[[Tino Chrupalla]] (1975–)
*[[Roland Claus]] (1954–)
*[[Wolfgang Clement]] (1940–2020)
*[[Daniel Cohn–Bendit]] (1945–; francosko–nemški)
*[[Ulrich Commerçon]] (1968–)
*[[Erich Correns]] (1896–1981)
*[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832)
*[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926)
*[[Arthur Crispien]] (1875–1946)
*[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933)
*[[Julius Curtius]] (1877–1948)
*[[Herbert Czaja]] (1914–1997)

== D ==

*[[Franz Dahlem]] (1892–1981)
*Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974)
*[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969)
*[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860)
*[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009)
*[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942)
*Wilhelm &amp; Hans Daniels
*[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953)
*[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–)
*[[Kurt Daluege]] (1897–1946)
*[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987)
*Wilhelm in Hans (1934-) Daniels
*[[Ernst Däumig]] (1868–1922)
*[[Eduard David]] (1863–1930)
*[[Günter Deckert]] (1940–2022)
*[[Thomas Dehler]] (1897–1967)
*[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963)
*[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964)
*[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921)
*[[Fabio De Masi]] (1980–)
*[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) 
*[[Georg Dertinger]] (1902–1968)
*[[Friedrich Dickel]] (1913–1993)
*[[Willi Dickhut]] (1904–1992) 
*[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969)
*[[Peter Diedrich]] (1938–2015)
*[[Georg Diederichs]] (1900–1983)
*[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–)
*[[Bruno Diekmann]] (1897–1982)
*[[Eberhard Diepgen]] (1941–)
*[[Arnold Diestel]] (1857–1924)
*[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) 
*[[Hermann Dietrich]] (1879–1954)
*[[Sepp Dietrich]] (1892–1966)
*[[Birgit Diezel]] (1958–) 
*[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942)
*[[Artur Dinter]] (1876–1948)
*[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954)
*[[Alexander Dobrindt]] (1970–)
*[[Klaus von Dohnányi]] (1928–)
*[[Werner Dollinger]] (1918–2008)
*[[Karl Dönitz]] (1891–1980)
*[[Fritz Dorls]] (1910–1995)
*[[Hubert Dorn]] (1956–)
*[[Alexander Dobrindt]] (1970–)
*[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970)
*[[Alfred Dregger]] (1920–2002)
*[[Werner Dreibus]] (1947–) 
*[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) 
*[[Anton Drexler]] (1884–1942)
*[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978)
*[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–)
*[[Josef Duchač]] (1938–)
*[[Hermann Duncker]] (1874–1960)
*[[Käte Duncker]] (1871–1953)
*[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970)
*[[Christian Dürr]] (1977–)
*[[Rudi Dutschke]] (1940–1979)
*[[Freimut Duve]] (1936–2020)

== E ==
*[[Hugo Eberlein]] (1887–1941)
*[[Werner Eberlein]] (1919–2002)
*[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021)
*[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]])
*[[Friedrich &quot;Fritz&quot; Ebert Jr.]] (1894–1979)
*[[Stefan Eck]] (1956–)
*[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]])
*[[Sebastian Edathy]] (1969–)
*[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) 
*[[Hans Ehard]] (1887–1980)
*[[Hermann Ehlers]] (1904–1954)
*[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009)
*[[Horst Ehmke]] (1927–2017)
*[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018)
*[[Hans Eichel]] (1941–)
*[[Willi Eichler]] (1896–1971)
*[[Gerhard Eisler]] (1897–1968)
*[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]])
*[[Fritz Emrich]] (1894–1947)
*[[Stefan Engel]] (1954–)
*[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943)
*[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008)
*[[Björn Engholm]] (1939–)
*[[Dagmar Enkelmann]] (1956–)
*[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947)
*[[Rainer Eppelmann]] (1943–)
*[[Erhard Eppler]] (1926–2019)
*[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]])
*[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]])
*[[Petra Erler]] (1958–)
*[[Karl Ernst]] (1904–1934)
*[[Klaus Ernst]] (1954–)
*[[Kornelia Ernst]] (1965–)
*[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]])
*[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]])
*[[Saskia Esken]] (1961–)
*[[Thomas Esser]] (1870–1948)
*[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912)
*[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]])
*[[Manfred Ewald]] (1926–2002)
*[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959)

== F ==
*[[Nancy Faeser]] (1970–)
*Yasmin Fahimi (1967–)
*[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971)
*[[Alfred Faust]] (1883–1961)
*[[Matthias Faust]] (1971–)
*[[Birgit Fechner]] (1965–)
*[[Max Fechner]] (1892–1973)
*[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998)
*[[Gabi Fechtner]] (1977–)
*[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]])
*[[Thomas Feist]] (1965–)
*[[Peter Feldmann]] (1958–)
*[[Werner Felfe]] (1928–1988)
*[[Enak Ferlemann]] (1963)
*[[Elke Ferner]] (1958–)
*[[Karl Fiehler]] (1895–1969)
*[[Hans Filbinger]] (1913–2007)
*[[Walter Fisch]] (1910–1966)
*[[Otto Fischbeck]] (1865–1939)
*[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–)
*[[Kurt Fischer]] (1900–1950)
*[[Oskar Fischer]] (1923–2020)
*[[Richard Fischer]] (1855–1926)
*[[Ruth Fischer]] (r. Elfride Eisler) (1895–1961)
*[[Margarete Fischer–Bosch]] (1888–1972)
*[[Manfred Flegel]] (1927–2018)
*[[Leo Flieg]] (1893–1939)
*[[Peter Florin]] (1921–2014)
*[[Wilhelm Florin]] (1894–1944)
*[[Katharina Focke]] (1922–2016)
*[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892)
*[[Albert Forster]] (1902–1952)
*[[Hans Frank]] (1900–1946)
*[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946)
*[[Egon Franke]] (1913–1995)
*[[Frank Franz]] (1978–)
*[[Thorsten Frei]] (1973–)
*[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]])
*[[Gerhard Frey]] (1933–2013)
*[[Wilhelm Frick]] (1877–1946)
*[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972)
*[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890)
*[[Hans–Peter Friedrich]] ([[1957]]–)
*[[Hans Friderichs]] (1931–2025) 
*[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947)
*[[Theodor Fritsch]] (1852–1933)
*[[Paul Fröhlich]] (1913–1970)
*[[August Frölich]] (1867–1964)
*[[Paul Frölich]] (1884–1953)
*[[Anke Fuchs]] (1937–2019)
*[[Ralf Fücks]] (1951–)
*[[Liselotte Funcke]] (1918–2012)
*[[Walther Funk]] (1890–1960)
*[[Hans Furler]] (1904–1975)

== G ==
*[[Fritz Gäbler]] (1897–1974)
*[[Sigmar Gabriel]] (1959–)
*[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880)
*[[Heinz Galinski]] (1912–1992)
*[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–)
*[[Alexander Gauland]] (1941–)
*[[Hermann Gautier]] (1920–2010)
*[[Thomas Gehring]] (1958–)
*[[Andreas Geisel]] (1966–)
*[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944)
*[[Heiner Geissler]] (1930–2017)
*[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016)
*[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]])
*[[Rudi Georgi]] (1927–2020)
*[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–)
*[[Bernhard Gericke]] (1908–1967)
*[[Hanna Gerig]] (r.''Degenhardt'') (1900–1991)
*[[Otto Gerig]] (1885–1944)
*[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935)
*[[Manfred Gerlach]] (1928–2011)
*[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986)
*[[Alexandra Geese]] (1968–)
*[[Otto Gessler]] (1875–1955)
*[[Klara Geywitz]] (1976–)
*[[Sven Giegold]] (1969–)
*[[Gerd Gies]] (1943–)
*[[Paul Giesler]] (1895–1945)
*[[Franziska Giffey]] (1978–)
*Hans Globke (1898–1973)
*[[Michael Glos]] (1944–)
*[[Günter Gloser]] (1950–)
*[[Peter Glotz]] (1939–2005)
*[[Alois Glück]] (1940–2024)
*[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895)
*[[Joseph Goebbels]] (1897–1945)
*[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945)
*[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990)
*[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬)
*[[Alfred Gomolka]] (1942–2020)
*[[Alfons Goppel]] (1905–1991)
*[[Thomas Goppel]] (1947–)
*[[Bernhard Göring]] (1897–1949)
*[[Hermann Göring]] (1893–1946)
*[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–)
*[[Joseph Görres]] (1776–1848)
*[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec)
*[[Gerald Götting]] (1923–2015)
*[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849)
*[[Horst Grabert]] (1927–2011)
*[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988)
*[[Georg Gradnauer]] (1866–1946)
*[[Angelika Graf]] (née Bachmann) (1947–)
*[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933)
*[[Arthur Greiser]] (1897–1946)
*[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist)
*[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]])
*[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]])
*[[Adolf Grimme]] (1889–1963)
*[[Hans von der Groeben]] (1907–2005)
*[[Wilhelm Groener]] (1867–1939)
*[[Josef Grohé]] (1902–1987) 
*[[Hermann Gröhe]] (1961–)
*[[Grete Groh–Kummerlöw]] (1909–1980)
*[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) 
*[[Ernst Grube]] (1890–1945)
*[[Herbert Gruhl]] (1921–1993)
*[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985)
*[[Martin Grüner]] (1929–2018)
*[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003)
*[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966)
*[[Daniel Günther]] (1973–)
*[[Franz Gürtner]] (1881–1941)
*[[Hubertus Guske]] (1930–)
*[[Karl–Theodor zu Guttenberg]] (1971–)
*[[Martin Gutzeit]] (1952–)
*[[Richard Gyptner]] (1901–1972)
*[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–)
*[[Klaus Gysi]] (1912–1999)

== H ==
*[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]])
*[[Dieter Haack]] (1934–)
*[[Robert Habeck]] (1969–)
*[[Herbert Häber]] (1930–2020)
*[[Hanns Haberer]] (1890–1967)
*[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) 
*[[Christine Haderthauer]] (1962–)
*Karl Haehser (1928–2012)
*[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995)
*[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–)
*[[Kurt Hager]] (1912–1998)
*[[André Hahn]] (1963–)
*[[Diederich Hahn]] (1859–1918)
*[[Walter Hallstein]] (1901–1982)
*[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) 
*[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016)
*[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992)
*[[Thomas Händel]] (1953–)
*[[Franz Handlos]] (1939–2013)
*[[Albert Hänel]] (1833–1918)
*[[Karl Hanke]] (1903–1945)
*[[Tobias Hans]] (1978–)
*[[Klaus Hänsch]] (1938–)
*[[Rebecca Harms]] (1956–)
*[[Karl Harrer]] (1890–1926)
*[[Günter Hartmann]] (1930–)
*[[Christoph Hartmann]] (1972–)
*[[Sebastian Hartmann]] (1977–)
*[[Christian Hartenhauer]] (1948–)
*[[Reiner Haseloff]] (1954–)
*[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997)
*[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–)
*[[Volker Hauff]] (1940–)
*[[Wolfgang Haus]] (1927–2018)
*Karl Hausenschild
*[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]])
*[[August Haussleiter]] (1905–1989)
*[[Helmut Haussmann]] (1943–)
*[[Julius Haussmann]] (1816–1889)
*[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989)
*[[Robert Havemann]] (1910–1992)
*[[Bruno Heck]] (1917–1989)
*[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936)
*[[Hubertus Heil]] (1972–)
*[[Georg Heim]] (1865–1938)
*[[Wolfgang Heine]] (1861–1944)
*[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]])
*[[Rudolf Heinze]] (1865–1928)
*[[Heinrich Held]] (1868–1938)
*[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933)
*[[Karl Helfferich]] (1872–1924)
*[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991)
*[[Hans–Olaf Henkel]] (1940–)
*[[Frank Henkel]] (1963–)
*[[Susanne Hennig–Wellsow]] (1977–)
*[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec)
*[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]])
*[[Wolfgang Herger]] (1935–)
*[[Oskar Hergt]] (1869–1967)
*[[Christian Herrgott]] (1984–)
*[[Andreas Hermes]] (1878–1964)
*[[Joachim Herrmann]] (1928–1992)
*[[Ulrike Herrmann]] (1964–)
*[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966)
*[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]])
*[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017)
*[[Rudolf Hess]] (1894–1987)
*[[Franz Heubl]] (1924–2001)
*[[Hans–Joachim Heusinger]] (1925–2019)
*[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]])
*[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942)
*[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014)
*[[Johannes von Hieber]] (1862–1951)
*[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941)
*[[Heinrich Himmler]] (1900–1945)
*[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]])
*[[Paul von Hintze]] (1864–1941)
*[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020)
*[[Paul Hirsch]] (1868–1940)
*[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941)
*[[Adolf Hitler]] (1889–1945)
*[[Hermann Höcherl]] (1912–1989)
*[[Björn Höcke]] (1972–)
*[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980)
*[[Franz Hofer]] (1902–1975)
*[[Hans–Joachim Hoffmann]] (1929–1994)
*[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985)
*[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930)
*[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) 
*[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018)
*[[Artur Hofmann]] (1907–1987)
*Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–)
*[[Eva Högl]] (1969–)
*[[Wilhelm Högner]] (1887–1980)
*[[Adolf zu Hohenlohe–Ingelfingen]] (1797–1873)
*[[Princ Chlodwig Hohenlohe–Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]])
*[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen]] (1811–1885)
*[[Andreas Hollstein]] (1963–)
*[[Heinrich Homann]] (1911–1994)
*[[Bodo Hombach]] (1952–)
*[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]])
*[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016)
*[[Hermann Höpker–Aschoff]] (1883–1954)
*[[Reinhard Höppner]] (1948–2014)
*[[Michael Horlacher]] (1888–1957)
*[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–)
*[[Erhard Hübener]] (1881–1958)
*[[Antje Huber]] (1924–2015)
*[[Erwin Huber]] (1946–)
*[[Stefanie Hubig]] (1968–)
*[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951)
*[[Otto Hugo]] (1878–1942)
*[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]])
*[[Melanie Huml]] (1975–)
*[[Hermann Hummel]] (1876–1952)
*[[Alois Hundhammer]] (1900–1974)
*[[Andrej Hunko]] (1963–)
*[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993)

== I ==

*[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]])

== J ==

*[[Johann Jacoby]] (1805–1877)
*[[Traugott von Jagow]] (1865–1941)
*[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški)
*[[Hans Jendretzky]] (1897–1992)
*[[Dieter Janecek]] (1976–)
*[[Oliver Janich]] (1969–)
*Walter Janka (1914–1994)
*[[Jean Jansen]] (1825–1849)
*[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990)
*[[Karl Jarres]] (1874–1951)
*[[Heinrich Jasper]] (1875–1945)
*[[Anton Jaumann]] (1927–1994)
*[[Hans Jendretzky]] (1897–1992)
*[[Philipp Jenninger]] (1932–2018)
*Wilfried Jilge
*Curt Joël (1865–1945)
*[[Leo Jogiches]] (1867–1919)
*[[Rudolf Jordan]] (1902–1988)
*[[Marie Juchacz]] (née Gohlke) (1879–1956)
*[[Franz Josef Jung]] (1949–)
*[[Ulrich Junghanns]] (1956–)
*[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964)
*[[Wolfgang Junker]] (1929–1990)
*[[Bettina Jürgensen]] (1954–)

== K ==
*[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]])
*[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]])
*[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979)
*[[Jakob Kaiser]] (1888–1961)
*[[Eka von Kalben]] (1964–)
*[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) 
*[[Michaela Kaniber]] (1977–) 
*[[Manfred Kanther]] (1939–) 
*[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922)
*[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945)
*[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]])
*[[Anja Karliczek]] (1971–)
*[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985)
*[[Hermann Kastner]] (1886–1957)
*[[Susanne Kastner]] (1946–)
*[[Iwan Katz]] (1889–1956)
*[[Rudolf Katz]] (1895–1961)
*[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996)
*[[Volker Kauder]] (1949–)
*[[Karl Kaufmann]] (1900–1965)
*[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–)
*[[Friedrich Kellner]] (1885–1970)
*[[Michael Kellner]] (1977–)
*[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]])
*[[Thomas Kemmerich]] (1965–)
*[[Volker Kempf]] (1968–)
*[[Georg Kenzler]] (1884–1959)
*[[Hans Kerrl]] (1887–1941)
*[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–)
*[[Hakkı Keskin]] (1943–)
*[[Heinz Kessler]] (1920–2017)
*[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877)
*[[Roderich Kiesewetter]] (1963–)
*[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]])
*[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944)
*[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882)
*[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019)
*[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]])
*[[Katja Kipping]] (1978–)
*[[Günther Kleiber]] (1931–2013)
*Herbert Klemm (1903–po 1961)
*[[Egon Klepsch]] (1930–2010) 
*[[Reinhard Klimmt]] (1942–) 
*[[Lars Klingbeil]] (1978–)
*[[Julia Klöckner]] (1972–)
*[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–)
*[[Werner Klumpp]] (1928–2021)
*Heinz Kluncker
*[[Heidi Knake-Werner]]
*[[Johann Knief]] (1880–1919)
*[[Eugen von Knilling]] (1856–1927)
*[[Patrik Köbele]] (1962–)
*[[Christian Koch]] (1878–1955)
*[[Hans Koch]] (1893–1945)
*[[Karl–Heinz Koch]] (1924–2007)
*[[Roland Koch]] (1958–)
*[[Waldemar Koch]] (1880–1963)
*[[Erich Koch–Weser]] (1875–1944)
*[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963)
*[[Eugen Kogon]] (1903–1987)
*[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017)
*[[Erich Köhler]] (1892–1958)
*[[Heinrich Köhler]] (1878–1949)
*[[Horst Köhler]] ([[1943]]–)
*[[Walter Köhler]] (1897–1989)
*[[Natascha Kohnen]] (1967–)
*[[Bernd Kölmel]] (1958–)
*[[Hermann Kopf]] (1901–1991)
*[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961)
*[[Walter Köppe]] (1891–1970)
*[[Petra Köpping]] (1958–)
*[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) 
*[[Hans Koschnick]] (1929–2016)
*[[Adolf Köster]] (1883–1930)
*[[Erhard Krack]] (1931–2000)
*[[Hannelore Kraft]] (1961–)
*[[Christiane Krajewski]] (1949–)
*[[Annabell Krämer]] (1971–)
*[[Annegret Kramp–Karrenbauer]] (1962–)
*[[Günther Krause]] (1953–)
*[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]])
*[[Winfried Kretschmann]] (1948–)
*[[Michael Kretschmer]] (1975–)
*[[Kevin Krieger]] (1991–)
*[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012)
*[[Werner Krolikowski]] (1928–2016)
*[[Heinrich Krone]] (1895–1989)
*[[Volker Kröning]] (1945–)
*[[Hans Krüger]] (1902–1971)
*[[Thomas Krüger]] (1959–)
*[[Wilhelm Kube]] (1887–1943)
*[[Alfred Kubel]] (1909–1999)
*[[Wolfgang Kubicki]] (1952–)
*[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997)
*[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948)
*[[Bruno Kühn]] (1901–1944)
*[[Heinz Kühn]] (1912–1992)
*[[Michael Kühnen]] (1955–1991)
*[[Kevin Kühnert]] (1989–)
*[[Jörg Kukies]] (1968–)
*[[Wilhelm Külz]] (1875–1948)
*[[Renate Künast]] (1955–)
*[[Walter Kunze]] (1898–1977)
*[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018)
*[[Thomas Kutschaty]] (1968–)

== L ==
*[[Oskar Lafontaine]] (1943–)
*[[Manfred Lahnstein]] (1937–)
*[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–)
*[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009)
*[[Werner Lamberz]] (1929–1978)
*[[Christine Lambrecht]] (1965–)
*[[Norbert Lammert]] (1948–) 
*[[Gustav Landauer]] (1870–1919) 
*[[Otto Landsberg]] (1869–1957)
*[[Ricarda Lang]] (1994–)
*[[Helene Lange]] (1848–1930) 
*[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013)
*[[Richard Langeheine]] (1900–1995)
*[[Antonie Langendorf]] (1894–1969)
*[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]])
*[[Armin Laschet]] (1961–)
*[[Eduard Lasker]] (1829–1884)
*[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864)
*[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010)
*[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980)
*[[Karl Lauterbach]] (1963–)
*[[Georg Leber]] (1920–2012)
*[[Georg Ledebour]] (1850–1947)
*[[Klaus Lederer]] (1974–)
*[[Carl Legien]] (1861–1920)
*[[Theodor Leipart]] (1867–1947)
*[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016)
*[[Eveline Lemke]] (1964–)
*[[Helmut Lemke]] (1907–1990)
*[[Steffi Lemke]] (1968–)
*[[Ernst Lemmer]] (1898–1970)
*[[Vera Lengsfeld]] (1952–)
*Solveig Leo (1943–)
*[[Willy Leow]] (1887–1937)
*[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944)
*[[Bruno Leuschner]] (1910–1965)
*[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944)
*[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959)
*[[Richard Leutheusser]] (1867–1945)
*[[Paul Levi]] (1883–1930)
*[[Max Levien]] (1885–1937)
*[[Eugen Leviné]] (1883–1919)
*[[Robert Ley]] (1890–1945)
*[[Ursula von der Leyen]] (1958–)
*[[Christine Lieberknecht]] (1958–)
*[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]])
*[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948)
*[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900)
*[[Olaf Lies]] (1967–)     
*[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968)   
*[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945)
*[[Christian Lindner]] (1979–)
*[[Carsten Linnemann]] (1977–)
*[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–)
*[[Michael Georg Link]] (1963–)
*[[Julius Lippert]] (1895–1956)
*[[Richard Lipinski]] (1867–1936)
*[[Paul Löbe]] (1875–1967)
*[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955)
*[[Hans Loch]] (1898–1960)
*Eugen Loderer
*[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) 
*[[Hinrich Lohse]] (1896–1964)
*[[Katrin Lompscher]]
*[[Peter Lorenz]] (1922–1987)
*[[Gesine Lötzsch]] (1961–)
*[[Walter Lübcke]] (1953–2019)
*[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954)
*[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]])
*[[Paul Lücke]] (1914–1976)
*[[Bernd Lucke]] (1962–)
*[[Hermann Lüdemann]] &lt;small&gt;(&lt;/small&gt;1880–1959)
*[[Erich Ludendorff]] (1865–1937)
*[[Else Lüders]] (1872–1948)
*[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966)
*[[Saskia Ludwig]] (1968–)
*[[Christa Luft]] (1938–)
*[[Anna Lührmann]] (1983–)
*[[Heinrich Lummer]] (1932–2019)
*[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]])
*[[Johann von Lutz]] (1826–1890)

== M ==
*[[Heiko Maas]] (1966–)
*[[Thomas Mahlberg]] (1965–)
*[[Hans Mahle]] (1911–1999)
*[[Horst Mahler]] (1936–2025)
*[[Hans Maier]] (1931–)
*[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971)
*[[Werner Maihofer]] (1918–2009)
*[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) 
*[[Thomas de Maizière]] (1954–)
*[[Günther Maleuda]] (1931–2012)
*[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953)
*[[Ursula Männle]] (1944–)
*[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882)
*[[Stefan Mappus]] (1966–)
*[[Oskar Maretzky]] (1881–1945)
*[[Helmuth Markov]] (1952–)
*[[Karl Maron]] (1903–1975)
*[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912)
*[[Wilhelm &quot;Willy&quot; E.K. Marschler]] (1893–1952)
*[[Franz Marx]] (1903–1985)
*[[Peter Marx]] (1956–2022)
*[[Werner Marx]] (1924–1985)
*[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]])
*[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941)
*[[Hermann Mattern]] (1893–1971)
*[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–)
*[[Hans Matthöfer]] (1925–2009)
*[[Kurt Mattick]] (1908–1986)
*Emil Maurice (1897–1972)
*[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872)
*[[Max von Baden]] (1867–1929)
*[[Benedikt Mayer]] (1953–)
*[[David McAllister]] –&quot;Mac&quot; (1971–)
*[[Markus Meckel]] (1952–)
*[[Ernst Mecklenburg]] (1927–)
*[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]])
*[[Richard Meier]] (1878–1933)
*[[Erich Mende]] (1916–1998)
*[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (= fiktiven lik!!)
*[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980)
*[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) 
*[[Angela Merkel]] ([[1954]]–)
*[[Paul Merker]] (1894–1969)
*[[Friedrich Merz]] (1955–)
*[[Jörg Meuthen]] (1961–)
*[[Karl Mewis]] (1907–1987)
*[[Ernst Meyer]] (1887–1930)
*[[Flemming Meyer]] (1951–)
*[[Laurenz Meyer]] (1948–)
*[[Franz Meyers]] (1908–2002)
*[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]])
*[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002)
*[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–)
*[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]])
*[[Matthias Miersch]] (1968–)
*[[Herbert Mies]] (1929–2017)
*[[Irene Mihalic]] (1976–)
*[[Georg Milbradt]] (1945–)
*[[Johannes von Miquel]] (1828–1901)
*[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002)
*[[Günter Mittag]] (1926–1994)
*[[Amira Mohamed Ali]] (1980–)
*[[Fritz Mohr]] (1924–2008)
*[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003)
*[[Alex Möller]] (1903–1985)
*[[Walter Momper]] (1945–)
*[[Theodor Mommsen]] (1817–1903)
*[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023)
*[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849)
*[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]])
*[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–)
*[[Peter Moreth]] (1941–2014)
*[[Jürgen Morlock]] (1945–)
*[[Johann Most]] (1846–1906)
*[[Erich Mückenberger]] (1910–1998)
*[[Hermann Muhs]] (1894–1962)
*[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829)
*[[Dieter Müller]] (1941–)
*[[Erwin Müller]] (1906–1968)
*[[Fritz Müller]] (1920–2001)
*[[Gebhard Müller]] (1900–1990)
*[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–)
*[[Heinrich Müller]] (1900–1945)
*[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]])
*[[Josef Müller]] (1898–1979)
*[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990)
*[[Michael Müller]] (1964–)
*[[Peter Aloysius Müller]] (1955–)
*[[Richard Müller]] (1880–1943)
*[[Werner Müller]] (1946–2019)
*[[Franz Müntefering]] (1940–)
*[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–)
*[[Arnold Munter]] (1912–2001)
*[[Willi Münzenberg]] (1889–1940)
*[[Wilhelm Murr]] (1888–1945)
*[[Martin Mussgnug]] (1936–1997)
*[[Michael Muster]] (1946–)
*[[Martin Mutschmann]] (1879–1947)
*[[Rolf Mützenich]] (1959–)

== N ==

*[[Andrea Nahles]] (1970–)
*[[Friedrich Naumann]] (1860–1919)
*[[Konrad Naumann]] (1928–1992)
*[[Werner Naumann]] (1909–1982) 
*[[Arthur Nebe]] (1894–1945)
*[[Sebastian Nerz]] (1983–)
*[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024)
*[[Alfred Neumann|Alfred &quot;Ali&quot; Neumann]] (1909–2001)
*[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956)
*[[Hans Neureuter]] (1901–1953)
*[[Paul Nevermann]] (1902–1979)
*[[Hubert Ney]] (1892–1984)
*[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–)
*[[Dirk Niebel]] (1963–)
*[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019)
*[[Ernst Niekisch]] (1889–1967)
*Martin Niemöller (1892–1984)
*[[Dietmar Nietan]] (1964–)
*[[Günter Nooke]] (1959–)
*[[Albert Norden]] (1904–1982)
*[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]])
*[[Omid Nouripour]] (1975–)
*[[Otto Nuschke]] (1883–1957)

== O ==
*Heinrich Oberreuter 
*[[Alfred Oelssner]] (1879–1962)
*[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - &quot;Fred Larew&quot;
*[[Peter von Oertzen]] (1925–2008)
*[[Günther Oettinger]] (1953–)
*[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962)
*[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]])
*[[Willi van Ooyen]] (1947–)
*[[Thomas Oppermann]] (1954–2020)
*[[Rainer Ortleb]] (1944–)
*[[Ulrich Osche]] (1911–1975)
*([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938)
*[[Albert Osswald]] (1919–1996)
*[[Otto Ostrowski]] (1883–1963)
*[[Eduard Oswald]] (1947–)
*[[Theodor Overbeck]] (1818–1880)
*Tefik Özcan
*[[Cem Özdemir]] (1965–)
*[[Mahmut Özdemir]] (1987–)
*[[Aydan Özoğuz]] (1967–)

== P ==

*Hans Paasche (1881–1920)
*[[Waldemar Pabst]] (1880–1970)
*[[Ingrid Pankraz]] (1948–)
*[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]])
*[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]])
*[[Udo Pastörs]] (1952–)
*[[Petra Pau]] (1963–)
*[[Rudolf Paul]] (1893–1978)
*[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942)
*[[Jutta Paulus]] (1967–)
*[[Lisa Paus]] (1968–)
*[[Friedrich von Payer]] (1847–1931)
*[[Georg Pazderski]] (1951–)
*[[Sören Pellmann]] (1977–)
*[[Simone Peter]] (1965–)
*[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933)
*[[Frauke Petry]] (1975–)
*[[Ludwig Pfau]] (1821–1894)
*[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]])
*[[Anton Pfeifer]] (1937–)
*[[Joachim Pfeiffer]] (1967–)
*[[Tobias Pflüger]] (1965–)
*[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901)
*[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866)
*[[Sarah Philipp]] (1983–)
*[[Arthur Pieck]] (1899–1970)
*[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck)
*[[Gisela Piltz]] (1964–)
*[[Andreas Pinkwart]] (1960–)
*[[Alois Pisnik]] (1911–2004)
*[[Boris Pistorius]] (1960–)
*[[Matthias Platzeck]] (1953–)
*[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922)
*[[Ronald Pofalla]] (1959–)
*[[Gerhard Pohl]] (1937–2012)
*[[Ottilie Pohl]] (1867–1943)
*[[Gerd Poppe]] (1941–)
*[[Ulrike Poppe]] (1953–)
*[[Arthur von Posadowsky–Wehner]] (1845–1932)
*[[Diether Posser]] (1922–2010)
*[[Achim Post]] (1959–)
*[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–)
*[[Hugo Preuß]] (1860–1925)
*[[Maria Probst]] (1902–1967)
*[[Florian Pronold]] (1972–)

== Q ==
*[[Bernhard Quandt]] (1903–1999)
*[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]])

== R ==
*[[Karl Raab]] (1906–1992)
*[[Gustav Radbruch]] (1878–1949)
*[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912)
*[[Bodo Ramelow]] (1956–)
*[[Peter Ramsauer]] (1954–)
*[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]])
*[[Eduard Rau]] (1868–1953)
*[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]])
*[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]])
*[[Wolfgang Rauchfuß]] (1931–2005)
*[[Hermann Rauschning]] (1887–1982)
*[[Karl Ravens]] (1927–2017)
*[[Anke Rehlinger]] (1976–)
*[[Katherina Reiche]] (1973–)
*[[Maik Reichel]] (1971–)
*[[Hans Reichelt]] (1925–2025)
*[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975)
*[[Heidi Reichinek]] (1988–)
*[[Max Reimann]] (1898–1977)
*[[Egon Reinert]] (1908–1959)
*[[Peter Reinhold]] (1887–1955)
*[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) 
*[[Henriette Reker]] (1956–)
*[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997)
*[[Adam Remmele]] (1877–1951)
*[[Hermann Remmele]] (1880–1939)
*[[Annemarie Renger]] (née Wildung) (1919–2008)
*[[Martin Renner]] (1954–)
*[[Viktor Renner]] (1899–1969)
*[[Maria Rentmeister]] (1905–1996)
*[[Friedhelm Repnik]] (1949–)
*[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025)
*[[Erich Reschke]] (1902–1980)
*[[Boris Rhein]] (1972–) 
*[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946)
*[[Ernst Reuter]] (1889–1953)
*[[Günter Rexrodt]] (1941–2004)
*[[Eugen Richter]] (1838–1906)
*[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]])
*[[Heinz Riesenhuber]] (1935–)
*[[Walter Riester]] (1943–)
*[[Bernd Riexinger]] (1955–)
*[[Harald Ringstorff]] (1939–2020)
*[[Roberto Rink]] (1959–)
*[[Manuela Ripa]] (1976–)
*[[Friedrich Rische]] (1914–2007)
*[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980)
*[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979)
*[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907)
*[[Helmut Rohde]] (1925–2016)
*[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930)
*[[Ernst Röhm]] (1887–1934)
*[[Walter Romberg]] (1928–2014)
*[[Manfred Rommel]] (1928–2013)
*[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007)
*[[Alfred Rosch]] (1899–1945)
*[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946)
*[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943)
*[[Rudolf Ross]] (1872–1951)
*[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973–)
*[[Gunda Röstel]] (1962–)
*[[Claudia Roth]] (1955–)
*[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945)
*[[Michael Helmut Roth]] (1970–)
*[[Petra Roth]] (1944–)
*[[Wolfgang Roth]] (1941–2021)
*[[Karl von Rotteck]] (1775–1840)
*[[Norbert Röttgen]] (1965–)
*[[Hans-Ulrich Rudel]]?
*[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001)
*[[Arnold Ruge]] (1803–1880)
*[[Volker Rühe]] (1942–)
*Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949)
*[[Otto Rühle]] (1874–1943)
*[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–)
*[[Ortwin Runde]] (1944–)
*[[Bernhard Rust]] (1883–1945)
*[[Jürgen Rüttgers]] (1951–)

== S ==

*[[Krista Sager]] (1953–)
*[[Heinrich Sahm]] (1877–1939)
*[[Fritz Sauckel]] (1894–1946)
*[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966)
*[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875)
*[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015)
*[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970)
*[[Fritz Schäffer]] (1888–1967)
*[[Hermann Schäfer]] (1892–1966)
*[[Thorsten Schäfer–Gümbel]] (1969–)
*[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015)
*[[Karl Schapper]] (1812–1870)
*[[Ulrike Scharf]] (1967–)
*[[Rudolf Scharping]] (1947–)
*Julius Schaub (1898–1967)
*[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023)
*[[Annette Schavan]] (1955–)
*[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979)
*[[Helmut Scheel]] (1895–1967)
*[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016)
*[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]])
*[[Andreas Scheuer]] (1974–)
*[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946)
*[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) 
*[[Eugen Schiffer]] (1860–1954)
*[[Gerhard Schill]] (1925–2000)
*[[Karl Schiller]] (1911–1994)
*[[Otto Schily]] ([[1932]]–)
*[[Baldur von Schirach]] (1907–1974)
*[[Karl Schirdewan]] (1907–1998)
*[[Martin Schirdewan]] (1975–)
*[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992)
*[[Peter Schlack]] (1875–1857)
*[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970)
*[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]])
*[[Rolf Schlierer]] (1955–)
*[[Herbert Schmalstieg]] (1943–)
*[[Carlo Schmid]] (1896–1979)
*[[Charlotte Schmid]] (1977–)
*[[Christian Schmidt]] (1957–)
*[[Elli Schmidt]] (1908–1980) 
*[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) 
*[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978)
*[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–)
*[[Ulla Schmidt]] (1949–)
*[[Wolfgang Schmidt]] (1970–)
*[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–)
*[[Jürgen Schmieder]] (1952–)
*[[Renate Schmidtsdorff–Aicher]]
*[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–)
*[[Kurt Schmitt]] (1886–1950)
*[[Kurt Schmücker]] (1919–1996)
*Christian Schneider?
*[[Gordon Schnieder]] (1975–)  
*[[Herbert Schneider]] (1915–1995)
*[[Ludwig Schneider]] (1898–1978)
*[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016)
*[[Ernst Scholz]] (1874–1932)
*[[Ernst Scholz]] (1913–1986)
*[[Olaf Scholz]] (1958–)
*[[Paul Scholz]] (1902–1995)
*[[Rupert Scholz]] (1937–)
*[[Gertrud Scholtz–Klink]]&gt;Maria Stuckebrock (1902–1999)
*[[Tilo Schöne]]
*[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019)
*[[Franz Schönhuber]] (1923–2005)
*[[Waltraud Schoppe]] (r. Sobanek) (1942–)
*[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024)
*[[Karl Schrader]] (1834–1913)
*[[Walther Schreiber]] (1884–1958)
*[[Julius Schreck]] (1898–1936)
*[[Michaele Schreyer]] (1951–)
*[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001)
*[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]])
*[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–)
*[[Karl Schröder]] (1884–1950)
*[[Louise Schroeder]] (1887–1957)
*[[Hermann Schubert]] (1886–1938)
*[[Katina Schubert]] (1961–)
*[[Hans Schuberth]] (1897–1976)
*[[Gerd Schuchardt]] (1942–)
*[[Helga Schuchardt]] (1939–)
*[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973)
*Dieter Schulte (1940–2022)
*[[Fritz Schulte]] -&quot;Schweizer&quot; (1890–1943)
*[[Martin Schulz]] (1955–)
*[[Peter Schulz]] (1930–2013)
*[[Werner Schulz]] (1950–)
*[[Katharina Schulze]] (1985–)
*[[Rudolph Schulze]] (1918–1996)
*[[Sven Schulze]] (1979–)
*[[Svenja Schulze]] (1968–)
*[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883)
*[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020)
*[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]])
*[[Horst Schumann]] (1924–1993)
*[[Gerhard Schürer]] (1921–2010)
*[[Klaus Schütz]] (1926–2012)
*[[Waldemar Schütz]] (1913–1999)
*[[Andreas Schwab]] (1973–)
*[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022)
*[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947)
*[[Henning Schwarz]] (1928–1993)
*[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–)
*[[Alice Schwarzer]] (1942–)
*[[Alexander Schweitzer]] (1973–)
*[[Ines Schwerdtner]] (1989–) 
*[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977)
*[[Edwin Schwertner]] (1932–2016)
*[[Manuela Schwesig]] (1974–)
*[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003)
*[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]])
*[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–)
*[[Martin Segitz]] (1853–1927)
*[[Frank Seiboth]] (1912–1994)
*[[Kurt Seibt]] (1908–2002)
*[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990)
*[[Berndt Seite]] (1940–)
*[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–)
*[[Fritz Selbmann]] (1899–1975)
*[[Franz Seldte]] (1882–1947) 
*[[Erwin Sellering]] (1949–)
*[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž)
*[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]])
*[[Max Seydewitz]] (1892–1987)
*[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec)
*[[Ludwig Siebert]] (1874–1942)
*[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski)
*[[Kurt Sieveking]] (1897–1986)
*[[Heide Simonis]] (1943–)
*[[Walter Simons]] (1861–1937)
*[[Eduard von Simson]] (1810–1899)
*[[Horst Sindermann]] (1915–1990)
*[[Paul Singer]] (1844–1911)
*[[Gustav Sobottka]] (1886–1953)
*[[Markus Söder]] (1967–)
*[[Hartmut Soell]] (1939–2023)
*[[Wilhelm Solf]] (1862–1936)
*[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–)
*[[Martin Sonneborn]] (1965–)
*Michael Sommer (1952–2025)
*[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909)
*[[Jens Spahn]] (1980–)
*[[Lothar Späth]] (1937–2016)
*[[Albert Speer]] (1905–1981)
*[[Carl Spiecker]] (1888–1961)
*[[Anne Spiegel]] (1980–) 
*[[Anke Spoorendonk]] (1947–)
*[[Baldur Springmann]] (1912–2003)
*[[Oskar Stäbel]] (1901–1977)
*[[Walter Stain]] (1916–2001)
*[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022)
*[[Joachim Starbatty]] (1940–) 
*[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–)
*[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–)
*[[Ludwig Steeg]] (1894–1945)
*[[Jochen Steffen]] (1922–1987)
*[[Thomas Steffen]] (1961–)
*[[Adam Stegerwald]] (1874–1945)
*[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–)
*[[Ralf Stegner]] (1959–)
*[[Heinz Stehr]] (1946–)
*[[Erika Steinbach]] (1943–)
*[[Luitpold Steidle]] (1898–1984)
*[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]])
*[[Peer Steinbrück]] (1947–)
*[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] (&quot;baron Stein&quot;) (1757–1831)
*[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969)
*[[Karl Steinhoff]] (1892–1981)
*[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–)
*[[Walther Stennes]] (1895–1983)
*[[Thomas Sternberg]] (1952–) 
*[[Ludwig Stiegler]] (1944–)
*[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011)
*[[Andreas Stoch]] (1969–)
*[[Adolf Stoecker]] (1835–1909)
*[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–)
*[[Manfred Stolpe]] (1936–2019)
*[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001)
*[[Christoph Stölzl]] (1944–)
*[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]])
*[[Beatrix von Storch]] (1971–)
*[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–)
*[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]])
*[[Johano Strasser]] (1939–)
*[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]])
*[[Wolfgang Straßmann]] (1821–1885)
*[[Franz Josef Strauss|Franz Josef Strauß]] ([[1915]]–[[1988]])
*[[Max Streibl]] (1932–1998)
*[[Julius Streicher]] (1885–1946)
*[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]])
*[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944)
*[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022)
*[[Thomas Strobl]] (1960–)
*[[Michael Stübgen]] (1959–)
*[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]])
*[[Richard Stücklen]] (1916–2002)
*[[Emil Stürtz]] (1892–1945)
*[[Franz Suchan]] (1911–1971)
*[[Katja Suding]] (1975–)
*[[Otto Suhr]] (1894–1957)
*[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)        
*[[Rita Süssmuth]] (1937–2026)

== T ==
*[[Gerold Tandler]] (1936–)
*[[Peter Tauber]] (1974–)
*[[Horst Teltschik]] (1940–)
*Wilhelm Tempel
*[[Wolfgang Templin]] (1948–)
*[[Josef Terboven]] (1898–1945)
*[[Erwin Teufel]] (1939–)
*[[Fritz Teufel]] (1943–2010)
*[[Adolf von Thadden]] (1921–1996)
*[[August Thalheimer]] (1884–1948)
*[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]])
*[[Ilse Thiele]] (1920–2010)
*[[Friedrich Thielen]] (1916–1993)
*[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]])
*[[Hermann von Thile]] (1812–1889)
*[[Wolfgang Thierse]] (1943–)
*[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–)
*[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015)
*[[Stanislaw Tillich]] (1959–)
*[[Harry Tisch]] (1927–1995)
*[[Fritz Todt]] (1891–1942)
*[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998)
*[[Ernst Toller]] (1893–1939)
*[[Klaus Töpfer]] (1938–2024)
*[[Ernst Torgler]] (1893–1963)
*[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985)
*[[Albert Traeger]] (1830–1912)
*[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896)
*[[Jürgen Trittin]] (1954–)
*[[Axel Troost]] (1954–) 
*[[Gustav Trunk]] (1871–1936)
*[[Peter Tschentscher]] (1966–)
*[[Kurt Turba]] (1929–2007)
*[[Hubert Türk]] (1925–2011)
* [[Oskar Türk]] (1893–1978)

== U ==
*[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002)
*[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht)
*[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004)
*[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]])
*[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886)

== V ==

*[[Jacob Venedey]] (1805–1871)
*[[Günter Verheugen]] (1944–)
*[[Paul Verner]] (1911–1986)
*[[Waldemar Verner]] (1914–1982)
*[[Wenzel Verner]] (1887–1938)
*[[Walter Vesper]] (1897–1978)
*Heinz-Oskar Vetter
*[[Heinz Vietze]] (1947–)
*[[Bernhard Vogel]] (1932–2025)
*[[Hans Vogel]] (1881–1945)
*[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020)
*[[Johannes Vogel]] (1982–)
*[[Werner Vogel]] (1907–1992)
*[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018)
*[[Karsten Voigt]] (1941–)
*[[Mario Voigt]] (1977–)
*[[Udo Voigt]] (1952–)
*[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) 
*[[Georg Vollmar]] (1850–1922)
*[[Antje Vollmer]] (1943–)
*[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012)
*[[Henning Voscherau]] (1941–2016)

== W ==
*[[Ernst Wabra]] (1907–1970)
*[[Johann Wadephul]] (1963–)
*[[Sahra Wagenknecht]] (1969–)
*[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946)
*[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–)
*[[Georg Waitz]] (1813–1886)
*[[Walter Wallmann]] (1932–2013)
*[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]])
*[[Norbert Walter–Borjans]] (1952–)
*[[Paul Wandel]] (1905–1995)
*[[Johanna Wanka]] (1951–)
*[[Herbert Warnke]] (1902–1975)
*[[Florian Weber]] (1964–)
*[[Manfred Weber]] (1972–)
*[[Christel Wegner]] (1947–)
*[[Kai Wegner]] (1972–)    
*[[Greta Wehner]] (1924–2017)
*[[Herbert Wehner]] (1906–1990)
*[[Herbert Weichmann]] (1896–1983)
*[[Alice Weidel]] (1979–)
*[[Stephan Weil]] (1958–)
*[[Wolfram Weimer]] (1964–)
*[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871)
*[[Herbert Weiz]] (1924–2023)
*[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015)
*[[Otto Wels]] (1873–1939)
*[[Heinrich Welsch]] (1888–1976)
*[[Thomas Welz]] (1957–)
*[[Rainer Wend]] (1954–)
*[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981)
*[[Arthur Werner]] (1877–1967)
*[[Guido Westerwelle]] (1961–2016)
*[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA)
*[[Willi Weyer]] (1917–)
*[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–)
*[[Otto Wiemer]] (1868–1931)
*[[Otto Wiesheu]] (1944–)
*[[Susanne Wiest]] (1967–)
*[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885)
*[[Karsten Wildberger]] (1969–)
*[[Dorothee Wilms]] (1929–)
*[[Mathias Wilms]] (1893–1978)
*[[Heinrich Windelen]] (1921–2015)
*[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891)
*[[Ursula Winkelsett]] (1962–)
*[[Heinz Winkler]] (1910–1958)
*[[Theodor Winter]] (1902–1944)
*[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958)
*[[Otto Winzer]] (1902–1975)
*([[Rudolf Virchow]])
*[[Joseph Wirth]] (1879–1956)
*[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005)
*[[Rudolf Wissell]] (1869–1962)
*[[Volker Wissing]] (1970–)
*[[Janine Wissler]] (1981–)
*[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974)
*Leo Wohleb (1888–1955)
*[[Dietmar Woidke]] (1961–)
*[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023)
*[[Hanna Wolf]] (née Haschka) (1908–1999)
*[[Ingo Wolf]] (1955–)
*Karl Wolff (1900–1984)
*[[Markus Wolf]] (1923–2006)
*Wilhelm Wolff – &quot;Lupus&quot; (1809–1864)
*[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967)
*[[Manfred Wörner]] (1934–1994)
*[[Klaus Wowereit]] (1953–)
*[[Franz–Josef Wuermeling]]
*Ernst Wulf (1921–1979)
*[[Christian Wulff]] (1959–)
*[[Reinhold Wulle]] (1882–1950)
*[[Kurt Wünsche]] (1929–2023)
*[[Hendrik Wüst]] (1975–)
*[[Oswald Wutzke]] (1936–)

== Y ==

* [[Andrea Ypsilanti]] (1957–)

== Z ==
*[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958)
*[[Eugen Zander]] (1902–1971)
*[[Erich Zeigner]] (1886–1949)
*[[Werner Zeyer]] (1929–2000)
*[[Dagmar Ziegler]] (1960–)
*[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–)
*[[Luise Zietz]] (1865–1922)
*[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]])
*[[Ernst Ziehm]] (1867–1962)
*[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–)
*[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940)
*[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012)
*[[Hans Zimmermann]] (1906–1984)
*[[Fatih Zingal]] (1979–)
*[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]])
*[[Brigitte Zypries]] (1953–)

== Glej tudi ==
* [[seznam predsednikov Nemčije]]
* [[seznam kanclerjev Nemčije]]
* [[seznam nemških diplomatov]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]]
[[Kategorija:Nemški politiki|*]]</text>
      <sha1>k622jekrybg2kp4fkrwhvamc6cw14c8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam angleških kemikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>53177</id>
    <revision>
      <id>6678158</id>
      <parentid>6425357</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:35:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28279-21</username>
        <id>259659</id>
      </contributor>
      <comment>/* R */</comment>
      <origin>6678158</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4136" sha1="mt9rttzi77f1b6o9i0i740e8nhnl3sd" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Angleži|angleških]] [[kemik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Angležev|Anglija|angleških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Edward Abraham]] (1913 – 1999)
*[[Arthur Aikin]] ([[1773]] – [[1854]])
* [[Francis William Aston]] ([[1877]] – [[1945]]) {{ikona Nob nag}} [[1922]]

== B ==
* [[Derek Harold Richard Barton]] ([[1918]] – [[1998]])
* [[Robert Boyle]] ([[1627]] – [[1691]])
* [[William Thomas Brande]] ([[1788]] – [[1866]])
* [[George Brownlee]] (1911 – 2010) (farmakolog)

== C ==
* [[William Crookes]] ([[1832]] – [[1919]])

== D ==
* [[John Dalton]] ([[1766]] – [[1744]])
* [[Humphry Davy]] ([[1778]] – [[1829]])
* [[John Frederic Daniell]] ([[1790]] – [[1845]])
* [[Henry Deacon]] ([[1822]] – [[1876]])

== F ==
* [[Michael Faraday]] ([[1791]] – [[1867]])
* [[Michael Ellis Fisher]] (1931 – 2021)
* [[John Ambrose Fleming]] (1849 – 1945)
* [[Edward Frankland]] ([[1825]] – [[1899]])
* [[Rosalind Franklin]] ([[1920]] – [[1958]])

== G ==
*
*[[William Sealy Gosset]] ([[1876]] – [[1937]])
* [[Frederick Guthrie]] ([[1833]] – [[1886]])

== H ==
* [[Arthur Harden]] ([[1865]] – [[1940]]) {{ikona Nob nag}} [[1929]]
* [[Charles Hatchett]] ([[1765]] – [[1847]])
* [[Norman Haworth]] ([[1883]] – [[1950]]) {{ikona Nob nag}} [[1937]]
* [[William Henry (kemik)|William Henry]] ([[1775]] – [[1836]])
*[[Robin Hill (biokemik)|Robin Hill]] (1899 – 1991)
* [[Cyril Norman Hinshelwood]] ([[1897]] – [[1967]]) {{ikona Nob nag}} [[1956]]
* [[Dorothy Crowfoot Hodgkin]] ([[1910]] – [[1994]]) {{ikona Nob nag}} [[1964]]

== K ==
* [[Alexander Kellas]] (1868 – 1921) (Škot)
* [[John Kendrew]] ([[1917]] – [[1997]]) {{ikona Nob nag}} [[1962]]
* [[John Kidd (kemik)|John Kidd]] ([[1775]] – [[1851]])
* [[Harold Walter Kroto]] ([[1939]] – 2016) {{ikona Nob nag}} [[1996]]

== L ==
* [[William Lewis (znanstvenik)|William Lewis]] ([[1708]] – [[1781]])
* [[Martin Lowry]] ([[1874]] – [[1936]])

== M ==
* [[Archer John Porter Martin]] ([[1910]] – [[2002]]) {{ikona Nob nag}} [[1952]]
* [[Peter D. Mitchell]] ([[1920]] – [[1992]]) {{ikona Nob nag}} [[1978]]

== N ==
* [[Ronald George Wreyford Norrish]] ([[1897]] – [[1978]])
*[[Joseph Needham]] (1900 – 1995) ([[biokemik]])

== O ==
* [[William Odling]] ([[1829]] – [[1921]]) 

== P ==
* Sir [[William Henry Perkin]] ([[1838]] – [[1907]])
* [[Max Ferdinand Perutz]] ([[1914]] – [[2002]]) {{ikona Nob nag}} [[1962]]
*[[Michael Polanyi]] (1891 – 1976)
*[[John Polanyi]] (1929 –) {{ikona Nob nag}} 1986
* [[John Pople]] ([[1925]] – [[2004]]) {{ikona Nob nag}} [[1998]]
* [[George Porter]] ([[1920]] – [[2002]])
* [[Joseph Priestley]] ([[1733]] – [[1804]])
* [[William Prout]] ([[1785]] – [[1850]])

== R ==
* [[Robert Robinson (kemik)|Robert Robinson]] (1886 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1947
* [[Richard Robson]] (1937 –) ({{ikona Nob nag}} 2025) (angleško-avstralski)
* [[Robert S. de Ropp]] (1913 – 1987)
* [[Henry Enfield Roscoe]] (1833 – 1915)
* [[Warren de la Rue]] (1815 – 1889)

== S ==
* [[Frederick Sanger]] ([[1918]] – [[2013]]) {{ikona Nob nag}} [[1958]], [[1980]] (2 x !)
*[[Norman Sheppard]] (1921 – 2015)
* [[Nevil Sidgwick]] ([[1873]] – [[1952]])
* [[Frederick Soddy]] ([[1877]] – [[1956]]) {{ikona Nob nag}} [[1921]]
* [[Joseph Wilson Swan]] ([[1828]] – [[1914]])
* [[Richard Laurence Millington Synge]] ([[1914]] – [[1994]]) {{ikona Nob nag}} [[1952]]

== T ==
* [[Smithson Tennant]] ([[1761]] – [[1815]])
*([[Margaret Thatcher]])
* [[Morris Travers]] ([[1872]] – [[1961]])
* [[Grenville Turner]] ([[1936]] – 2016)

== V ==
* [[John Robert Vane]] ([[1927]] – [[2004]])

== W ==
* [[John E. Walker]] ([[1941]] – )
* [[Geoffrey Wilkinson]] ([[1921]] – [[1996]]) {{ikona Nob nag}} [[1973]]
* [[Robert Joseph Paton Williams]] ([[1926]] – [[2015]])
* [[Alexander William Williamson]] ([[1824]] – [[1904]])
* [[Gregory Winter]] (molekularni biolog, nobelovec {{ikona Nob nag}})
* [[William Hyde Wollaston]] ([[1766]] – [[1828]])

{{seznami narodov po poklicu|kemikov}}

[[Kategorija:Seznami Angležev|Kemiki]]
[[Kategorija:Angleški kemiki|*]]</text>
      <sha1>mt9rttzi77f1b6o9i0i740e8nhnl3sd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč</title>
    <ns>4</ns>
    <id>60249</id>
    <revision>
      <id>6677835</id>
      <parentid>6677336</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:20:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Quinlan83</username>
        <id>192915</id>
      </contributor>
      <comment>Reporting [[Special:Contributions/~2026-30222-85|~2026-30222-85]] ([[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]] v3.1b)</comment>
      <origin>6677835</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28899" sha1="bg5m1wr4099ezs66rsrvi33ztz70cff" xml:space="preserve">__NEWSECTIONLINK__
{{Razdelki trga}}
{{bližnjica|WP:ADPOM|WP:PZAP|WP:PAP}}
{{Wikipedija:Administratorji/Glava}}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right&quot;
! colspan=&quot;3&quot; | Prošnje za administratorsko pomoč
|-
! valign=&quot;top&quot; | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]]
| '''Arhivi'''&lt;br/&gt;
[[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč/Arhiv|Vsi arhivi]]
|}

Tu lahko uporabniki zaprosijo za pomoč s strani [[Wikipedija:Administratorji|administratorja]] oz. [[Wikipedija:Birokrati|birokrata]].

Na dnu strani odprite novo poglavje z naslovno vrstico &lt;nowiki&gt;== (smiseln naslov) ==&lt;/nowiki&gt;. Opišite problem in po možnosti navedite tudi rešitev oz. rešitve problema. V primeru, če je prošnja nujna, je bolje, da se obrnete na trenutno aktivnega administratorja oz. birokrata (preglejte [[Posebno:Recentchanges|zadnje spremembe]]).

Upoštevajte vrstni red: novejše prošnje spadajo na dno strani. &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Prošnje_za_administratorsko_pomoč&amp;action=edit&amp;section=new Nov razdelek]'''.

== User:45.135.132.91 ==
{{User|45.135.132.91}} LTA? &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 22:45, 16. december 2024 (CET)

:@[[Uporabnik:Ternera|Ternera]]: Hi, sorry for not getting an answer, I have missed this report, but I have already dealt with the IP on December 16th, and I confirm it's [[WP:LTA/HOY|a LTA]]. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:59, 9. januar 2025 (CET)

== User:2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403 ==
{{User|2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403}} Vandalism. Create spam page. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 14:15, 9. januar 2025 (CET)

:Page deleted, since IP is school adress, I'm not going to block as it's already afternoon and school is over. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:58, 9. januar 2025 (CET)

== User:46.122.99.118 ==
{{User|46.122.99.118}} Vandalism. Creating spam page. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 17:57, 9. januar 2025 (CET)

:Just some fooling around. Doesn't seem to need a response. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:10, 9. januar 2025 (CET)

== Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? ==

Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? [[Posebno:Prispevki/92.37.19.8|92.37.19.8]] 23:40, 11. januar 2025 (CET)

:Zgoraj desno bi moral videti moder gumb &quot;Shrani spremembe&quot;. S klikom na ta gumb boš shranil (in ob prvem urejanju strani) stran tudi objavil. Bo šlo? Če ne, povej. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:53, 11. januar 2025 (CET)
:Mislim, da kolega ni najbolje razumel za kaj se gre. Predvidevam, da govorimo o strani [[Osnutek:Komponentko.si]], ki je bila ravnokar nominirana za brisanje? Če je temu tako, potem ja, potrebno je nekaj urejanj, da stran ne bo ponovno nominirana. V osnutek sem dodal predlogo {{tlc|osnutek}}, preko katere lahko osnutek objavite za v pregled (samo sledite navodilom). Lp, — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 00:08, 12. januar 2025 (CET)


[[Kategorija:Prošnje za administratorsko pomoč|*]]
[[Kategorija:Upravljanje Wikipedije|Prošnje za administratorsko pomoč]]

== User:93.103.71.187 ==
{{User|93.103.71.187}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 09:28, 19. januar 2025 (CET)

:Not vandalism. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:30, 19. januar 2025 (CET)

== User:85.10.30.193 ==
{{User|85.10.30.193}} LTA &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 17:03, 23. januar 2025 (CET)

== Glas upokojencev ==
Odstranili smo članek Konflikti v stranki, ker navaja neresnične podatke in močno zavajujoče in zelo škodujejo ugledu stranke. Vse lahko obrazložimo v vodstvu stranke. {{nepodpisani|Slovenija moja dežela|13:12, 3. februar 2025}}

:Odgovor na [[Wikipedija:Forum za pomoč]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:17, 3. februar 2025 (CET)

== User:150百萬 中国环球电视网西班牙语频道 ==
{{User|150百萬 中国环球电视网西班牙语频道}} Long term abuse. Cross-wiki abuse (Sorry for writing in English). &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:SCP-2000|SCP-2000]] ([[Uporabniški pogovor:SCP-2000|pogovor]]) 04:27, 4. februar 2025 (CET)

:Done. Many thanks, [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:31, 4. februar 2025 (CET)

== User:176.76.226.29 ==
{{User|176.76.226.29}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 16:33, 13. marec 2025 (CET)

:Done by {{noping|Blueginger2}}. Thanks and BR, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:39, 13. marec 2025 (CET)

== User:2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32 ==
{{User|2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 12:45, 9. april 2025 (CEST)

:{{urejeno}} - school IP range blocked. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:48, 9. april 2025 (CEST)

== Primorje ==

Bi lahko kdo vrnil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osnutek:Primorje_(podjetje)&amp;action=edit&amp;redlink=1 tale osnutek], saj ga imam namen popraviti do te mere, da bo primeren za vključitev v glavni imenski prostor. Podjetje je imelo pomembno vlogo pri razvoju gradbeništva v Sloveniji in kot tako zadostuje merilom za vključitev. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:41, 7. maj 2025 (CEST)
: Storjeno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:06, 7. maj 2025 (CEST)

== User:176.76.224.189 ==
{{User|176.76.224.189}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 12:30, 22. maj 2025 (CEST)

:Reverted, seems to have lost interest. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:14, 22. maj 2025 (CEST)

== User:178.172.53.150 ==
{{User|178.172.53.150}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 09:31, 28. maj 2025 (CEST)

== Kolega2357-Bot ==

Prosim enega od birokratov, če uporabniku odvzamejo bot pravice. Tako bot račun kot njegov upravnik sta bila zaklenjena in se smatrata za dolgotrajnega vandala z globalno izključitvijo. Hvala in LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:18, 28. maj 2025 (CEST)

:{{opravljeno}}; za ozadje glej [[:meta:Requests for comment/Global ban for Velimir Ivanovic]] (tudi uporabniški račun za bota je [[:meta:Special:CentralAuth/Kolega2357-Bot|globalno zaklenjen]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:32, 29. maj 2025 (CEST)

== [[Pekrski dogodki]] in [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja &quot;carinske vojne&quot; v Sloveniji (1991)]] ==

Potreboval bi kakšno dodatno mnenje glede zgornjih dveh zadev. Pri prvi se gre za kršenje avtorskih pravic, več na [[Uporabniški pogovor:Raprep#Problemi z avtorskimi pravicami v članku Pekrski dogodki]] kjer sem tudi dodal primer. Glede na uporabniško ime predvidevam, da avtor knjige Jutri je nov dan : Slovenci in razpad Jugoslavije kopira besedilo in ga z malo parafriziranja poskuša objaviti na Wikipediji, zato sem mu tudi pojasnil postopek. Uporabnik se z mano ne strinja in začela se je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pekrski_dogodki&amp;action=history urejevalska vojna]. Ker ne bi rad komu naredil krivico in ga blokiral, prosim za kakšen komentar.

Osnutek je prav tako delo istega uporabnika, zavrnjen je bil s strani A09, ker se bere kot esej in bralcu od prve povedi vsiljuje določeno mnenje pisca. Čisto možno je, da gre tudi pri osnutku za kršitev avtorskih pravic, ampak tega še nisem šel natančno preverjat.  — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:20, 11. junij 2025 (CEST)
: Obstajajo predloge za takšne članke: {{tlx|Več sklicev}} in {{tlx|Podoben-eseju}}. Predloga Podoben-eseju se uporabi kadar članek vsebuje osebne ali čustvene komentarje urednika o obravnavani temi. Uporabi se lahko, kadar članek sicer ni očitno izraženo mnenje, a je kljub temu je ton pisanja pretirano obsojajoč, kritičen ali neobjektiven. To velja za oba omenjena članka. Bi pa zamenjala ime članka o carinskih vojnah na bolj nevtralen &quot;Politični in pravni okvir carinske vojne v Sloveniji (1991)&quot; ali &quot;Carinski spor v Sloveniji leta 1991: pravni in politični vidik&quot;. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 13. junij 2025 (CEST)

== User:93.143.149.120 ==
{{User|93.143.149.120}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:MathXplore|MathXplore]] ([[Uporabniški pogovor:MathXplore|pogovor]]) 01:12, 20. junij 2025 (CEST)

:{{done}}, sorry for a late response (didn't have RC tab at my disposal). Thanks again! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 01:50, 20. junij 2025 (CEST)

== User:2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B ==
{{User|2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 13:08, 1. julij 2025 (CEST)

== User:Termometro Politico AL24News ==
{{User|Termometro Politico AL24News}} LTA - HoY/Piermark &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Như Gây Mê|Như Gây Mê]] ([[Uporabniški pogovor:Như Gây Mê|pogovor]]) 13:03, 10. julij 2025 (CEST)

:{{opravljeno|Account banned}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:08, 10. julij 2025 (CEST)

== User:2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510 ==
{{User|2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510}} Vandalism. looks like LTA &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:&amp;#126;delta|&amp;#126;delta]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;delta|pogovor]]) 05:21, 16. avgust 2025 (CEST)
:{{ni opravljeno}} Zastarelo.--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:03, 18. avgust 2025 (CEST)

== User:~2025-57262-1 ==
{{User|~2025-57262-1}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:58, 10. september 2025 (CEST)

:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:26, 15. september 2025 (CEST)

== User:~2025-61119-6 ==
{{User|~2025-61119-6}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 13:05, 15. september 2025 (CEST)

:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:27, 15. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27061-06 ==
{{User|~2025-27061-06}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:12, 29. september 2025 (CEST)

:{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:16, 29. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27051-70 ==
{{User|~2025-27051-70}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:14, 29. september 2025 (CEST)

:{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:15, 29. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27325-48 ==
{{User|~2025-27325-48}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:25, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:~2025-27276-20 ==
{{User|~2025-27276-20}} Vandalism. Please check the IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:37, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:56, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:~2025-27317-01 ==
{{User|~2025-27317-01}} Vandalism. See above &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:38, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} Blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:Burek123451 ==
{{User|Burek123451}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 16:03, 30. oktober 2025 (CET)

== User:~2025-31135-38 ==
{{User|~2025-31135-38}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:01, 4. november 2025 (CET)

== User:~2025-31394-61 ==
{{User|~2025-31394-61}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 20:04, 5. november 2025 (CET)

== User:~2025-31346-17 ==
{{User|~2025-31346-17}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Affe2011|Affe2011]] ([[Uporabniški pogovor:Affe2011|pogovor]]) 12:57, 6. november 2025 (CET)

== User:~2025-32392-75 ==
{{User|~2025-32392-75}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:57, 9. november 2025 (CET)

:Stopped after two edits, no action required for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 15:37, 9. november 2025 (CET)

== User:~2025-61428-8 ==
{{User|~2025-61428-8}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 17:14, 19. november 2025 (CET)

== User:Vjekoslav Max Surčin ==
{{User|Vjekoslav Max Surčin}} Long-term abuse &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 18:56, 30. november 2025 (CET)

== User:~2025-42497-08 ==
{{User|~2025-42497-08}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 16:23, 22. december 2025 (CET)

:{{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 22. december 2025 (CET)

== User:Inspektor Surčin 0638329995 ==
{{User|User}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 21:33, 24. december 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]]: Glocked, OSed, revdelled, ... purged :) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:05, 24. december 2025 (CET)
::@[[Uporabnik:A09|A09]] thank you 🙏--[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 22:09, 24. december 2025 (CET)

== User:~2026-18532-5 ==
{{User|~2026-18532-5}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 21:46, 9. januar 2026 (CET)

:Stopped after fourth edit, ok for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:07, 9. januar 2026 (CET)

== User:Degasyoubg ==
{{User|Degasyoubg}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 17:23, 10. januar 2026 (CET)

:Banished to the naughty's chambers. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:25, 10. januar 2026 (CET)

== User:Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa ==
{{User|Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa}} Vandalism. Cross-wiki vandalism. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ShuQizhe|ShuQizhe]] ([[Uporabniški pogovor:ShuQizhe|pogovor]]) 08:04, 25. januar 2026 (CET)
:Already banned globally. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:32, 25. januar 2026 (CET)
::*Zaklenjen. Je razlika :P (čeprav zgornji uporabnik, Piermark/House of Yahwe je tudi globalno izključen). Zaklepi v nasprotju z globalnimi izključitvami ne narekujejo razveljavljanja in brisanja njihovih prispevkov.
::'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:29, 25. januar 2026 (CET)

== User:~2026-58016-1 ==
{{User|~2026-58016-1}} Vandalism. Using multiple TAs, so please block the IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Lp0 on fire|Lp0 on fire]] ([[Uporabniški pogovor:Lp0 on fire|pogovor]]) 10:26, 27. januar 2026 (CET)

== User:~2026-46611-9 ==
{{User|~2026-46611-9}} Vandalism. Unexplained content removal &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2026 (CET)

== N.K. v Wikipodatkih ==

A bi kdo znal pojasniti zgodovino v Wikipodatkih: https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q112265440&amp;action=history? Ne vem, če ima kateri naš pomembnež toliko tujejezičnih strani in hkrati toliko izbrisanih strani. Kratko pojasnilo prosim. Oseba (ali nekdo v njenem imenu) namreč nadleguje z maili tudi CEE Hub. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:26, 2. februar 2026 (CET)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Govorim iz prve roke. Vse brisane strani so bile strojno prevedene izredno olepšane &quot;biografije&quot;, prišlo pa je do uporabe velikega števila tako začasnih računov kot lutk (glej [[:Kategorija:Domnevne marionete uporabnika Getseman25]]). Nedvomno je šlo za organizirano kampanjo, o točni vpletenosti pa ne bi na javnem sumil. Vse račune se je zaklenilo zaradi crosswiki zlorab in v kolikor se ti emaili lahko povežejo z uporabniškimi računi predlagam prošnjo za zaklep na [[:m:SRG]]. Bo to dovolj? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:39, 2. februar 2026 (CET)
:: Hvala A09. Želela sem le kratek povzetek, ker sem se poskusila prebiti čez vse info tudi na :en pogovornih straneh. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:53, 2. februar 2026 (CET)
:::Mnja, tam sem odnehal, ker določene osebe nočejo klikat linkov na druge projekte, četudi gre za težave z več deset projekti. V kolikor sem pravilno prebral pogovorno stran enwiki ni nič drugega kot užaljeni PR zahtevki za nevtralno™ verzijo članka. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:56, 2. februar 2026 (CET)
:Uf, ja tole se že vleče od 2022. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 20:14, 2. februar 2026 (CET)
::Pošteno povedano dvomim, da je račun iz 2022 povezan z zgoraj omenjenimi lutkami. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:15, 2. februar 2026 (CET)

== User:~2026-95609-1 ==
{{User|~2026-95609-1}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Der-Wir-Ing|Der-Wir-Ing]] ([[Uporabniški pogovor:Der-Wir-Ing|pogovor]]) 12:18, 12. februar 2026 (CET)

:School IP range, likely stale already. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:01, 12. februar 2026 (CET)

== User:~2026-12031-23 ==
{{User|~2026-12031-23}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:29, 23. februar 2026 (CET)

== Preimenovanje strani ==

Prosim za pomoč pri preimenovanju strani. Pri urejanju strani sem želela poenotiti naslov strani &quot;Jugovzhodna Slovenija&quot; z naslovi ostalih regij, ker preostale vse vsebujejo v naslovu &quot;statistična regija&quot;. Preimenovanje sem uredila s preusmeritvijo, potem pa ugotovila, da sem pozabila spremeniti veliko začetnico. Pravilno je: Statistična regija jugovzhodna Slovenija. Sama tega zdaj ne morem več urediti. Najlepša hvala! https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dna_regija_Jugovzhodna_Slovenija {{nepodpisani|Podatkisozakon}}
: {{opravljeno}}, sem popravil na pravi naslov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:01, 11. marec 2026 (CET)

== User:~2026-15569-74 ==
{{User|~2026-15569-74}} Vandalism. Making death threats at random admins. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[User:lp0 on fire|&lt;span style=&quot;color:#c56030;background:inherit;&quot;&gt;lp0&amp;nbsp;on&amp;nbsp;fire&lt;/span&gt;]]&amp;nbsp;[[User talk:lp0 on fire|&lt;span style=&quot;color:#64cea0;background:inherit&quot;&gt;()&lt;/span&gt;]] 00:18, 12. marec 2026 (CET)

== User:~2026-22461-23 ==
{{User|~2026-22461-23}} Long-term abuse &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 10:51, 12. april 2026 (CEST)

== User:~2026-22670-82 ==
{{User|~2026-22670-82}} Vandalism. See also other temporary accounts &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:11, 13. april 2026 (CEST)

== User:~2026-24378-69 ==
{{User|~2026-24378-69}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 13:28, 21. april 2026 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:42, 21. april 2026 (CEST)

== User:~2026-24602-46 ==
{{User|~2026-24602-46}} Vandalism. Please also check and block IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:54, 22. april 2026 (CEST)
:{{urejeno}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:08, 22. april 2026 (CEST)

== User:ЋЕЛА И КОПИЛАН ==
{{User|ЋЕЛА И КОПИЛАН}} Vandalism. Long-term abuse. Block evasion &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:09, 11. maj 2026 (CEST)

:Already blocked half hour ago. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:23, 11. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-28846-21 ==
{{User|~2026-28846-21}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 12:12, 18. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-30222-85 ==
{{User|~2026-30222-85}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:20, 19. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>bg5m1wr4099ezs66rsrvi33ztz70cff</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678092</id>
      <parentid>6677835</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T06:20:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>NDG</username>
        <id>244193</id>
      </contributor>
      <comment>Reporting [[Special:Contributions/~2026-30205-71|~2026-30205-71]] ([[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]] v3.1b)</comment>
      <origin>6678092</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29122" sha1="gben12h5jd701k0zwvu3yh4b0jexhyo" xml:space="preserve">__NEWSECTIONLINK__
{{Razdelki trga}}
{{bližnjica|WP:ADPOM|WP:PZAP|WP:PAP}}
{{Wikipedija:Administratorji/Glava}}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right&quot;
! colspan=&quot;3&quot; | Prošnje za administratorsko pomoč
|-
! valign=&quot;top&quot; | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]]
| '''Arhivi'''&lt;br/&gt;
[[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč/Arhiv|Vsi arhivi]]
|}

Tu lahko uporabniki zaprosijo za pomoč s strani [[Wikipedija:Administratorji|administratorja]] oz. [[Wikipedija:Birokrati|birokrata]].

Na dnu strani odprite novo poglavje z naslovno vrstico &lt;nowiki&gt;== (smiseln naslov) ==&lt;/nowiki&gt;. Opišite problem in po možnosti navedite tudi rešitev oz. rešitve problema. V primeru, če je prošnja nujna, je bolje, da se obrnete na trenutno aktivnega administratorja oz. birokrata (preglejte [[Posebno:Recentchanges|zadnje spremembe]]).

Upoštevajte vrstni red: novejše prošnje spadajo na dno strani. &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Prošnje_za_administratorsko_pomoč&amp;action=edit&amp;section=new Nov razdelek]'''.

== User:45.135.132.91 ==
{{User|45.135.132.91}} LTA? &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 22:45, 16. december 2024 (CET)

:@[[Uporabnik:Ternera|Ternera]]: Hi, sorry for not getting an answer, I have missed this report, but I have already dealt with the IP on December 16th, and I confirm it's [[WP:LTA/HOY|a LTA]]. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:59, 9. januar 2025 (CET)

== User:2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403 ==
{{User|2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403}} Vandalism. Create spam page. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 14:15, 9. januar 2025 (CET)

:Page deleted, since IP is school adress, I'm not going to block as it's already afternoon and school is over. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:58, 9. januar 2025 (CET)

== User:46.122.99.118 ==
{{User|46.122.99.118}} Vandalism. Creating spam page. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 17:57, 9. januar 2025 (CET)

:Just some fooling around. Doesn't seem to need a response. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:10, 9. januar 2025 (CET)

== Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? ==

Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? [[Posebno:Prispevki/92.37.19.8|92.37.19.8]] 23:40, 11. januar 2025 (CET)

:Zgoraj desno bi moral videti moder gumb &quot;Shrani spremembe&quot;. S klikom na ta gumb boš shranil (in ob prvem urejanju strani) stran tudi objavil. Bo šlo? Če ne, povej. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:53, 11. januar 2025 (CET)
:Mislim, da kolega ni najbolje razumel za kaj se gre. Predvidevam, da govorimo o strani [[Osnutek:Komponentko.si]], ki je bila ravnokar nominirana za brisanje? Če je temu tako, potem ja, potrebno je nekaj urejanj, da stran ne bo ponovno nominirana. V osnutek sem dodal predlogo {{tlc|osnutek}}, preko katere lahko osnutek objavite za v pregled (samo sledite navodilom). Lp, — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 00:08, 12. januar 2025 (CET)


[[Kategorija:Prošnje za administratorsko pomoč|*]]
[[Kategorija:Upravljanje Wikipedije|Prošnje za administratorsko pomoč]]

== User:93.103.71.187 ==
{{User|93.103.71.187}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 09:28, 19. januar 2025 (CET)

:Not vandalism. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:30, 19. januar 2025 (CET)

== User:85.10.30.193 ==
{{User|85.10.30.193}} LTA &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 17:03, 23. januar 2025 (CET)

== Glas upokojencev ==
Odstranili smo članek Konflikti v stranki, ker navaja neresnične podatke in močno zavajujoče in zelo škodujejo ugledu stranke. Vse lahko obrazložimo v vodstvu stranke. {{nepodpisani|Slovenija moja dežela|13:12, 3. februar 2025}}

:Odgovor na [[Wikipedija:Forum za pomoč]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:17, 3. februar 2025 (CET)

== User:150百萬 中国环球电视网西班牙语频道 ==
{{User|150百萬 中国环球电视网西班牙语频道}} Long term abuse. Cross-wiki abuse (Sorry for writing in English). &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:SCP-2000|SCP-2000]] ([[Uporabniški pogovor:SCP-2000|pogovor]]) 04:27, 4. februar 2025 (CET)

:Done. Many thanks, [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:31, 4. februar 2025 (CET)

== User:176.76.226.29 ==
{{User|176.76.226.29}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 16:33, 13. marec 2025 (CET)

:Done by {{noping|Blueginger2}}. Thanks and BR, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:39, 13. marec 2025 (CET)

== User:2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32 ==
{{User|2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 12:45, 9. april 2025 (CEST)

:{{urejeno}} - school IP range blocked. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:48, 9. april 2025 (CEST)

== Primorje ==

Bi lahko kdo vrnil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osnutek:Primorje_(podjetje)&amp;action=edit&amp;redlink=1 tale osnutek], saj ga imam namen popraviti do te mere, da bo primeren za vključitev v glavni imenski prostor. Podjetje je imelo pomembno vlogo pri razvoju gradbeništva v Sloveniji in kot tako zadostuje merilom za vključitev. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:41, 7. maj 2025 (CEST)
: Storjeno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:06, 7. maj 2025 (CEST)

== User:176.76.224.189 ==
{{User|176.76.224.189}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 12:30, 22. maj 2025 (CEST)

:Reverted, seems to have lost interest. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:14, 22. maj 2025 (CEST)

== User:178.172.53.150 ==
{{User|178.172.53.150}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 09:31, 28. maj 2025 (CEST)

== Kolega2357-Bot ==

Prosim enega od birokratov, če uporabniku odvzamejo bot pravice. Tako bot račun kot njegov upravnik sta bila zaklenjena in se smatrata za dolgotrajnega vandala z globalno izključitvijo. Hvala in LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:18, 28. maj 2025 (CEST)

:{{opravljeno}}; za ozadje glej [[:meta:Requests for comment/Global ban for Velimir Ivanovic]] (tudi uporabniški račun za bota je [[:meta:Special:CentralAuth/Kolega2357-Bot|globalno zaklenjen]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:32, 29. maj 2025 (CEST)

== [[Pekrski dogodki]] in [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja &quot;carinske vojne&quot; v Sloveniji (1991)]] ==

Potreboval bi kakšno dodatno mnenje glede zgornjih dveh zadev. Pri prvi se gre za kršenje avtorskih pravic, več na [[Uporabniški pogovor:Raprep#Problemi z avtorskimi pravicami v članku Pekrski dogodki]] kjer sem tudi dodal primer. Glede na uporabniško ime predvidevam, da avtor knjige Jutri je nov dan : Slovenci in razpad Jugoslavije kopira besedilo in ga z malo parafriziranja poskuša objaviti na Wikipediji, zato sem mu tudi pojasnil postopek. Uporabnik se z mano ne strinja in začela se je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pekrski_dogodki&amp;action=history urejevalska vojna]. Ker ne bi rad komu naredil krivico in ga blokiral, prosim za kakšen komentar.

Osnutek je prav tako delo istega uporabnika, zavrnjen je bil s strani A09, ker se bere kot esej in bralcu od prve povedi vsiljuje določeno mnenje pisca. Čisto možno je, da gre tudi pri osnutku za kršitev avtorskih pravic, ampak tega še nisem šel natančno preverjat.  — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:20, 11. junij 2025 (CEST)
: Obstajajo predloge za takšne članke: {{tlx|Več sklicev}} in {{tlx|Podoben-eseju}}. Predloga Podoben-eseju se uporabi kadar članek vsebuje osebne ali čustvene komentarje urednika o obravnavani temi. Uporabi se lahko, kadar članek sicer ni očitno izraženo mnenje, a je kljub temu je ton pisanja pretirano obsojajoč, kritičen ali neobjektiven. To velja za oba omenjena članka. Bi pa zamenjala ime članka o carinskih vojnah na bolj nevtralen &quot;Politični in pravni okvir carinske vojne v Sloveniji (1991)&quot; ali &quot;Carinski spor v Sloveniji leta 1991: pravni in politični vidik&quot;. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 13. junij 2025 (CEST)

== User:93.143.149.120 ==
{{User|93.143.149.120}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:MathXplore|MathXplore]] ([[Uporabniški pogovor:MathXplore|pogovor]]) 01:12, 20. junij 2025 (CEST)

:{{done}}, sorry for a late response (didn't have RC tab at my disposal). Thanks again! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 01:50, 20. junij 2025 (CEST)

== User:2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B ==
{{User|2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 13:08, 1. julij 2025 (CEST)

== User:Termometro Politico AL24News ==
{{User|Termometro Politico AL24News}} LTA - HoY/Piermark &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Như Gây Mê|Như Gây Mê]] ([[Uporabniški pogovor:Như Gây Mê|pogovor]]) 13:03, 10. julij 2025 (CEST)

:{{opravljeno|Account banned}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:08, 10. julij 2025 (CEST)

== User:2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510 ==
{{User|2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510}} Vandalism. looks like LTA &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:&amp;#126;delta|&amp;#126;delta]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;delta|pogovor]]) 05:21, 16. avgust 2025 (CEST)
:{{ni opravljeno}} Zastarelo.--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:03, 18. avgust 2025 (CEST)

== User:~2025-57262-1 ==
{{User|~2025-57262-1}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:58, 10. september 2025 (CEST)

:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:26, 15. september 2025 (CEST)

== User:~2025-61119-6 ==
{{User|~2025-61119-6}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 13:05, 15. september 2025 (CEST)

:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:27, 15. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27061-06 ==
{{User|~2025-27061-06}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:12, 29. september 2025 (CEST)

:{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:16, 29. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27051-70 ==
{{User|~2025-27051-70}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:14, 29. september 2025 (CEST)

:{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:15, 29. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27325-48 ==
{{User|~2025-27325-48}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:25, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:~2025-27276-20 ==
{{User|~2025-27276-20}} Vandalism. Please check the IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:37, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:56, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:~2025-27317-01 ==
{{User|~2025-27317-01}} Vandalism. See above &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:38, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} Blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:Burek123451 ==
{{User|Burek123451}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 16:03, 30. oktober 2025 (CET)

== User:~2025-31135-38 ==
{{User|~2025-31135-38}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:01, 4. november 2025 (CET)

== User:~2025-31394-61 ==
{{User|~2025-31394-61}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 20:04, 5. november 2025 (CET)

== User:~2025-31346-17 ==
{{User|~2025-31346-17}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Affe2011|Affe2011]] ([[Uporabniški pogovor:Affe2011|pogovor]]) 12:57, 6. november 2025 (CET)

== User:~2025-32392-75 ==
{{User|~2025-32392-75}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:57, 9. november 2025 (CET)

:Stopped after two edits, no action required for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 15:37, 9. november 2025 (CET)

== User:~2025-61428-8 ==
{{User|~2025-61428-8}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 17:14, 19. november 2025 (CET)

== User:Vjekoslav Max Surčin ==
{{User|Vjekoslav Max Surčin}} Long-term abuse &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 18:56, 30. november 2025 (CET)

== User:~2025-42497-08 ==
{{User|~2025-42497-08}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 16:23, 22. december 2025 (CET)

:{{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 22. december 2025 (CET)

== User:Inspektor Surčin 0638329995 ==
{{User|User}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 21:33, 24. december 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]]: Glocked, OSed, revdelled, ... purged :) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:05, 24. december 2025 (CET)
::@[[Uporabnik:A09|A09]] thank you 🙏--[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 22:09, 24. december 2025 (CET)

== User:~2026-18532-5 ==
{{User|~2026-18532-5}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 21:46, 9. januar 2026 (CET)

:Stopped after fourth edit, ok for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:07, 9. januar 2026 (CET)

== User:Degasyoubg ==
{{User|Degasyoubg}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 17:23, 10. januar 2026 (CET)

:Banished to the naughty's chambers. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:25, 10. januar 2026 (CET)

== User:Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa ==
{{User|Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa}} Vandalism. Cross-wiki vandalism. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ShuQizhe|ShuQizhe]] ([[Uporabniški pogovor:ShuQizhe|pogovor]]) 08:04, 25. januar 2026 (CET)
:Already banned globally. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:32, 25. januar 2026 (CET)
::*Zaklenjen. Je razlika :P (čeprav zgornji uporabnik, Piermark/House of Yahwe je tudi globalno izključen). Zaklepi v nasprotju z globalnimi izključitvami ne narekujejo razveljavljanja in brisanja njihovih prispevkov.
::'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:29, 25. januar 2026 (CET)

== User:~2026-58016-1 ==
{{User|~2026-58016-1}} Vandalism. Using multiple TAs, so please block the IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Lp0 on fire|Lp0 on fire]] ([[Uporabniški pogovor:Lp0 on fire|pogovor]]) 10:26, 27. januar 2026 (CET)

== User:~2026-46611-9 ==
{{User|~2026-46611-9}} Vandalism. Unexplained content removal &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2026 (CET)

== N.K. v Wikipodatkih ==

A bi kdo znal pojasniti zgodovino v Wikipodatkih: https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q112265440&amp;action=history? Ne vem, če ima kateri naš pomembnež toliko tujejezičnih strani in hkrati toliko izbrisanih strani. Kratko pojasnilo prosim. Oseba (ali nekdo v njenem imenu) namreč nadleguje z maili tudi CEE Hub. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:26, 2. februar 2026 (CET)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Govorim iz prve roke. Vse brisane strani so bile strojno prevedene izredno olepšane &quot;biografije&quot;, prišlo pa je do uporabe velikega števila tako začasnih računov kot lutk (glej [[:Kategorija:Domnevne marionete uporabnika Getseman25]]). Nedvomno je šlo za organizirano kampanjo, o točni vpletenosti pa ne bi na javnem sumil. Vse račune se je zaklenilo zaradi crosswiki zlorab in v kolikor se ti emaili lahko povežejo z uporabniškimi računi predlagam prošnjo za zaklep na [[:m:SRG]]. Bo to dovolj? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:39, 2. februar 2026 (CET)
:: Hvala A09. Želela sem le kratek povzetek, ker sem se poskusila prebiti čez vse info tudi na :en pogovornih straneh. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:53, 2. februar 2026 (CET)
:::Mnja, tam sem odnehal, ker določene osebe nočejo klikat linkov na druge projekte, četudi gre za težave z več deset projekti. V kolikor sem pravilno prebral pogovorno stran enwiki ni nič drugega kot užaljeni PR zahtevki za nevtralno™ verzijo članka. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:56, 2. februar 2026 (CET)
:Uf, ja tole se že vleče od 2022. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 20:14, 2. februar 2026 (CET)
::Pošteno povedano dvomim, da je račun iz 2022 povezan z zgoraj omenjenimi lutkami. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:15, 2. februar 2026 (CET)

== User:~2026-95609-1 ==
{{User|~2026-95609-1}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Der-Wir-Ing|Der-Wir-Ing]] ([[Uporabniški pogovor:Der-Wir-Ing|pogovor]]) 12:18, 12. februar 2026 (CET)

:School IP range, likely stale already. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:01, 12. februar 2026 (CET)

== User:~2026-12031-23 ==
{{User|~2026-12031-23}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:29, 23. februar 2026 (CET)

== Preimenovanje strani ==

Prosim za pomoč pri preimenovanju strani. Pri urejanju strani sem želela poenotiti naslov strani &quot;Jugovzhodna Slovenija&quot; z naslovi ostalih regij, ker preostale vse vsebujejo v naslovu &quot;statistična regija&quot;. Preimenovanje sem uredila s preusmeritvijo, potem pa ugotovila, da sem pozabila spremeniti veliko začetnico. Pravilno je: Statistična regija jugovzhodna Slovenija. Sama tega zdaj ne morem več urediti. Najlepša hvala! https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dna_regija_Jugovzhodna_Slovenija {{nepodpisani|Podatkisozakon}}
: {{opravljeno}}, sem popravil na pravi naslov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:01, 11. marec 2026 (CET)

== User:~2026-15569-74 ==
{{User|~2026-15569-74}} Vandalism. Making death threats at random admins. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[User:lp0 on fire|&lt;span style=&quot;color:#c56030;background:inherit;&quot;&gt;lp0&amp;nbsp;on&amp;nbsp;fire&lt;/span&gt;]]&amp;nbsp;[[User talk:lp0 on fire|&lt;span style=&quot;color:#64cea0;background:inherit&quot;&gt;()&lt;/span&gt;]] 00:18, 12. marec 2026 (CET)

== User:~2026-22461-23 ==
{{User|~2026-22461-23}} Long-term abuse &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 10:51, 12. april 2026 (CEST)

== User:~2026-22670-82 ==
{{User|~2026-22670-82}} Vandalism. See also other temporary accounts &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:11, 13. april 2026 (CEST)

== User:~2026-24378-69 ==
{{User|~2026-24378-69}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 13:28, 21. april 2026 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:42, 21. april 2026 (CEST)

== User:~2026-24602-46 ==
{{User|~2026-24602-46}} Vandalism. Please also check and block IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:54, 22. april 2026 (CEST)
:{{urejeno}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:08, 22. april 2026 (CEST)

== User:ЋЕЛА И КОПИЛАН ==
{{User|ЋЕЛА И КОПИЛАН}} Vandalism. Long-term abuse. Block evasion &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:09, 11. maj 2026 (CEST)

:Already blocked half hour ago. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:23, 11. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-28846-21 ==
{{User|~2026-28846-21}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 12:12, 18. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-30222-85 ==
{{User|~2026-30222-85}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:20, 19. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-30205-71 ==
{{User|~2026-30205-71}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:20, 20. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>gben12h5jd701k0zwvu3yh4b0jexhyo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam litovskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>68086</id>
    <revision>
      <id>6678164</id>
      <parentid>6555802</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:38:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28279-21</username>
        <id>259659</id>
      </contributor>
      <comment>/* R */</comment>
      <origin>6678164</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6116" sha1="qr7d9a8fpodjs8owe66a2vbvgozsmo5" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Litovci|litovskih]] [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Litovcov|Litva|litovskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==


[[Aleksandras Abišala]] - [[Valdas Adamkus]] (=''Voldemaras Adamkavičius'') - [[Liudas Adomauskas]] - [[Mantas Adomėnas]] - [[Raimundas Alekna]] - [[Juozas Ambrazevičius]] - [[Vytenis Andriukaitis]] - [[Arvydas Anušauskas]] - [[Aušrinė Armonaitė]] - [[Vytautas Astrauskas]] - [[Petras Auštrevičius]] - [[Audronius Ažubalis]]   

== B ==
[[Stasys Antanas Bačkis]] - [[Petras Baguška]] - [[Zigmantas Balčytis]] - [[Virginija Baltraitienė]] - [[Jurgis Baltrušaitis]] - [[Boleslavas Baranauskas]] - [[Ona Balžekienė]] - [[Antanas Barkauskas]] - [[Dailis Alfonsas Barakauskas]] - (Jonas Basanavičius) - [[Valdas Benkunskas]] - [[Juozas Bernatonis]] - [[Feliksas Bieliauskas]] - [[Agnė Bilotaitė]] - [[Šarūnas Birutis]] - [[Leonas Bistras]] - [[Vilija Blinkevičiūtė]] - [[Vytautas Bogušis]] - [[Algirdas Brazauskas]] (1932-2010) - [[Rasa Budbergytė]] - [[Jonas Budrys]] - [[Kęstutis Budrys]] - [[Justinas Burba]] - [[Mykolas Burokevičius]] - [[Algirdas Butkevičius]] - [[Audrius Butkevičius]] 

== C ==
[[Kazimieras Cichovskis]]

== Č ==
[[Artūras Černiauskas]] - [[Jonas Kazimeras Černius]] - [[Petras Čėsna]] - [[Viktorija Čmilytė-Nielsen]]  

== D ==
[[Irena Degutienė]] - Vladimir Dekanozov - ''Ewelina Dobrowolska''/[[Evelina Dobrovolska]] - [[Konstantinas Dobrovolskis]] - [[Pranas &quot;Franz&quot; Dovydaitis]] - [[Arūnas Dulkys]]  
	
== E ==
[[Vytautas Einoris]]

== G ==
[[Ernestas Galvanauskas]] -  [[Mečislovas Gedvilas]] - [[Vydas Gedvilas]] - [[Arūnas Gelūnas]] - [[Eugenijus Gentvilas]] - [[Kęstutis Glaveckas]] - [[Loreta Graužinienė]] - [[Petras Gražulis]] - [[Kazys Grinius]] - [[Petras Griškevičius]] - [[Dalia Grybauskaitė]]  

== I ==
[[Juozas Imbrasas]]

== J ==
[[Juozas Jermalavičius]] - [[Rasa Juknevičienė]] - [[Arvydas Juozaitis]] - [[Česlovas Juršėnas]] 

== K ==
[[Simonas Kairys]] - [[Steponas Kairys]] - [[Ramūnas Karbauskis]] - [[Raimundas Karoblis]] - [[Laurynas Kasčiūnas]] - [[Robertas Kaunas]] ''-'' [[Gediminas Kirkilas]] (1951-2024) - [[Feliksas Kolosauskas]] - [[Vladislav Kondratovič]] - [[Dainius Kreivys]] - [[Andrius Kubilius]] - [[Vytautas Kubilius]] - [[Linas Kukuraitis]] - [[Petras Kunčinas|Petr(as) Kunčin(as)]] - [[Bronius Kuzmickas|Bronius (Bronislovas Juozas) Kuzmickas]] - [[Kazimieras Kuzminskas]] - [[Mindaugas Kvietkauskas]]  

== L ==
[[Gabrielius Landsbergis]] - [[Vytautas Landsbergis]] (1932-) - ([[Česlovas Laurinavičius]]) - [[Kazys Lečkauskas]] - [[Kazimieras Liaudis]] - [[Linas Antanas Linkevičius]] - [[Jonas Lionginas]] - [[Bronislovas Lopata]] - [[Raimundas Lopata]] - [[Stasys Lozoraitis]] (st./ml.) - [[Bronislovas Lubys]] - [[Virginija Lukošienė]]                  

== M ==
[[Alfonsas Macaitis]] - [[Mykolas Majauskas]] - [[Eugenijus Maldeikis]] - [[Juozas Maniušis]] - [[Bronius Markauskas]] - [[Vytautas Markevičius]] - [[Antanas Matulas]] - [[Visvaldas Mazonas]] - [[Andrius Mazuronis]] - [[Antanas Merkys]] - [[Icikas Meskupas-Adomas]] - [[Vincas Mickevičius|Vinc(ent)as Mickevičius-Kapsukas]] - ([[Mindaugas]]) - [[Vladas (Vladislovas) Mironas]] - [[Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė]] - [[Kazimieras Motieka]] - [[Viktoras Muntianas]] - [[Mindaugas Murza]] - 

== N ==
[[Jaroslav Narkevič]] (polj. ''Jarosław Narkiewicz'') - [[Stanislovas Narutavičius]] - [[Gitanas Nausėda]] - [[Kęstutis Navickas]] - [[Vytas Navickas]] - [[Monika Navickienė]] ''-'' [[Vladas Niunka]]  

== O ==
[[Juozas Olekas]] - [[Eduardas Ozarskis]] 

== P ==
[[Rolandas Paksas]] - [[Justas Paleckis]] - [[Gintautas Paluckas]] - [[Artūras Paulauskas]] - [[Juozas Papečkis]] - [[Saulius Pečeliūnas]] - [[Vytautas Petrulis]] - [[Jonas Pinskus]] - [[Živilė Pinskuvienė]] - [[Kornelijus Platelis]] - [[Raminta Popovienė]] - [[Viktoras Pranckietis]] - [[Kazimira Danutė Prunskienė]] - [[Naglis Puteikis]]

== R ==
[[Vytautas Radžvilas]] - [[Inga Raitelaitytė Ruginienė|Inga (Raitelaitytė) Ruginienė]] - [[Adolfas Ramanauskas]] - [[Tomas Vytautas Raskevičius]] - [[Jurgis Razma]] - [[Irena Ričkuvienė]] - Michał Pius Römer (''Mykolas Römeris'') ''-'' [[Inga Ruginiene]] - [[Liana Ruokytė-Jonsson]] ''-'' [[Rūta Rutkelytė]]

== S ==
[[Liudvikas Sabutis]] - [[Aloyzas Sakalas]] - [[Vytautas Sakalauskas]] - [[Algimantas Salamakinas]] - [[Paulius Saudargas]] - [[Lukas Savickas]] - [[Mindaugas Sinkevičius]] - [[Rimantas Sinkevičius]] - [[Virginijus Sinkevičius]] - [[Gintarė Skaistė]] (née Šimonytė) - [[Saulius Skvernelis]] - [[Antanas Smetona]] (1874-1944) - [[Antanas Sniečkus]] - [[Ringaudas Bronislovas Songaila|Ringaudas-Bronislovas Songaila]] - [[Česlovas Vytautas Stankevičius]] - [[Laurynas Stankevičius]] - [[Vladas Stašinskas]] - [[Jonas Staugaitis]] - [[Aleksandras Stulginskis]] - [[Algirdas Sysas]] 

== Š    ==
[[Rimantas Šadžius]] - [[Dovilė Šakalienė]] - [[Konstantinas Šakenis]] - [[Vilius Šapoka]] - [[Alvydas Šedžius]] - [[Algirdas Šemeta]] - [[Lionginas Šepetys]] - [[Irena Šiaulienė]] - [[Vytautas Šilinskas]] - [[Remigijus Šimašius]] - [[Albertas Šimėnas]] - [[Ingrida Šimonytė]] - [[Kazys Škirpa]] - [[Adolfas Šleževičius]] - [[Mykolas Sleževičius]] - [[Raimondas Šukys]] - [[Motiejus Šumauskas]] - [[Danijilas Šupikovas|Danijil(as) Šupikov(as)]] - [[Vytautas Šustauskas]] -

== T ==
[[Juozas Tūbelis]] - [[Antanas Tumėnas]]  

== U ==
[[Gema Umbrasienė]] - [[Viktor Uspaskich]]

== V ==
[[Gediminas Vagnorius]] - [[Žygimantas Vaičiūnas]] - [[Arūnas Valinskas]] - Josif (Juozas) Varejkis - [[Jonas Vasiliauskas]] - [[Aurelijus Veryga]] - [[Julius Veselka]] - [[Alis Vidūnas]] - [[Augustinas Voldemaras]] -  

== Z ==
[[Jūratė Zailskienė]] - [[Emanuelis Zingeris]] - Zigmas Zinkevičius - [[Artūras Zuokas]] - 

== Ž ==
[[Jonas Žemaitis]] - [[Remigijus Žemaitaitis]] - [[Vidmantas Žiemelis]] - [[Henrikas Žukauskas]] - [[Algis Žvaliauskas]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami Litovcev|Politiki]]
[[Kategorija:Litovski politiki|*]]</text>
      <sha1>qr7d9a8fpodjs8owe66a2vbvgozsmo5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih muzikologov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>68255</id>
    <revision>
      <id>6678070</id>
      <parentid>6661603</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T01:21:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* K */</comment>
      <origin>6678070</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5264" sha1="t5vy7hai95qm6zwejgdtwt46mawa43y" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[muzikolog]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[France Ačko]]
*[[Rafael Ajlec]]
*[[Vesna Andree Zaimović]]
* [[Luisa Antoni]]

== B ==
*[[Alenka Bagarič]]
*[[Alenka Barber Keršovan]]
*[[Matjaž Barbo]]
*([[Janko Barle]])
*[[Neda Bebler]]
* [[Katarina Bedina]]
* ([[Peter Bedjanič]])
*[[Ksenija Benedetti]]
*[[Davorin Beranič]]
* [[Marija Bergamo]]
*[[Cvetka Bevc]]
*[[Romana Bizjak Saje]]
*[[Jasna Blažič]] Primožič
* [[Katarina Bogunović Hočevar]]
*[[Tina Bohak]] Adam
* [[Milko Bizjak]]
* [[Vanessa Nina Borsan]]
*[[Damjana Bratuž]]
* [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]]
*[[Veronika Brvar]]
*[[Cvetko Budkovič|Cvet(k)o Budkovič]]
== C ==

* [[Daniel Celarec]]
*[[Nataša Cigoj Krstulović]]
*Rene Clemencic (Avstrija-Dunaj)
*[[Mirko Cuderman]]
*[[Dragotin Cvetko]]
*[[Igor Cvetko]]

== Č ==

*[[David Čadež]]
*[[Tonja Čakš]]
*[[Lea Čehovin]]
*[[Josip Čerin]]
*[[Janja Črčinovič Rozman]]

== D ==

*[[Sergej Dolenc]]
*[[Anton Dolinar (duhovnik)|Anton Dolinar]]
*[[Danica Dolinar]]
*[[Josip Dravec]]
*([[Hinko Druzovič]])

== E ==

* [[Ana Erčulj]]
*[[Jana Erjavec]]

== F ==

*[[Matevž Fabijan]]
*[[Tomaž Faganel]]
* [[Štefan Ferenčak]]
*[[Ivan Florjanc]]
*[[Darja Frelih]]

== G ==
*[[Marjeta Gačeša]]
*[[Helena Gardina]] Filipčič
*[[Marko Gašperšič]]
* [[Marjeta Gerkšič]]
*[[Vlado Golob]]
*[[Klemen Grabnar]]
*[[Peter Grum]]
*[[Tomaž Gržeta]]

== H ==

*[[Aleš Hadalin]]
*[[Janez Höfler]]
*[[Ana Hofman]]
*[[Radoslav Hrovatin]]
*[[Klara Hrvatin]]

== J ==
*[[Ivo Jelerčič]]
*[[Ljoba Jenče]] (''Ljuba Jenček'')
*[[Brina Jež Brezavšček]]
*[[Jakob Jež]]
*[[Dejan Juravić]]
*[[Maia Juvanc]]

== K ==
*[[Monika Kartin]]
*[[Bernarda Kink]]
*[[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]]
* [[Branka Kljun]]
*[[Palmira Klobas Pečnik]]
*[[Teja Klobčar]]
* [[Metoda Kokole]]
*[[Maša Komavec]]
*[[Simon Korenjak]]
*[[Darja Koter]] (r. [[Šašel|Dečko]])
*[[Mojca Kovačič]]
* [[Polona Kovačič]]
*[[Mihael Kozjek]]
* [[Tjaša Krajnc]]
*[[Bojana Kralj]]
*[[Sonja Kralj Bervar]]
*[[Luka Kramolc]]
* [[Katarina Kraševac|Katarina (Katja) Kraševac]]
* [[Gregor Gojmir Krek|Gojmir Gregor Krek]]
*[[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]]
*[[Nataša Kričevcov]]
* [[Franc Križnar]]
*[[Terezija Križnik]]
*[[Zoran Krstulović]] &amp; [[Nataša Krstulović]]
*[[Zmaga Kumer]]
*[[Drago Kunej]]
*[[Primož Kuret]]
*[[Peter Kušar]]
*[[Nina Gala Kušej]]

== L ==
* [[Špela Lah]]
*[[Daniel Leskovec]]
*[[Engelbert Logar]]
*([[Igor Longyka]])
* [[Borut Loparnik]]
*[[Nada Ludvig Pečar]]

== M ==
*[[Josip Mantuani]]
*[[Ivana Maričić]]
*[[Janez Marin]]
*[[France Marolt]] (&amp; [[Tončka Marolt]])
*[[Dario Marušić]]
*[[Matjaž Matošec]]
*[[Mojca Menart]]
* [[Pavle Merkù]]
*[[Klemen Mihačič]]
*[[Pavel Mihelčič]]
*[[Aleš Miholič]]
* [[Metod M. Milač]]
* [[Marko Motnik]] (1976)
* [[Simona Moličnik]]-[[Šivic]]
*[[Marko Motnik]]
*[[Marija Mrak|Marija (Marjana) Mrak]]

== N ==
* [[Aleš Nagode]]
*[[Veronika Nahtigal]]
*[[Jasna Nemec Novak]] ([[Jasna Novak Nemec]])
*[[Lovorka Nemeš Dular]]

== O ==
*[[Suzana Ograjenšek]]
*[[Tina Ogrin]]
*[[Mira Omerzel]] Mirit
*[[Vesela Opalič]]
== P ==
*[[Rossana Paliaga]]
*Dubravka Parmač Perossa
*[[Suzana Paternost Žužek]]
*[[Iztok Peroša]]
*[[Svanibor Pettan]]
*[[Lidija Podlesnik Tomášiková]]
*[[Danilo Pokorn]]
* [[Gregor Pompe]]
*[[Jelica Porenta]]
*[[Baltazar Praspergius]]
*[[Anita Prelovšek]]
*[[Ana Prevc Megušar]]
*[[Domen Prezelj]]
== R ==
*[[Katarina Radaljac]]
*[[Fran Rakuša]]
*[[Roman Ravnič]]
*[[Bruno Ravnikar]]
*[[Tjaša Ribizel]]
* [[Andrej Rijavec]]
* [[Branka Rotar Pance]]
*[[Lovrenc Rogelj]]
*[[Branka Rotar Pance]]
*[[Ljubo Rus]]

== S ==
* [[Irena Sajovic Šuštar]]
* [[Teja Saksida]]
* [[Karmen Salmič Kovačič]]
* Maximillian Mari Simončič (ZDA)
* [[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]]
* [[Borut Smrekar]]
* [[Jerica Snoj]]
* [[Jurij Snoj]]
* [[Miriam Stanonik]]
* [[Leon Stefanija]]
* [[Julijan Strajnar]]
* [[Nejc Sukljan]]

== Š ==
*[[Tomaž Šegula]]
*[[Vida Šegula Cvahte]]
*[[Blaž Šivic]] 
*[[Kaja Šivic]]
*[[Urša Šivic]]
*[[Lucijan Marija Škerjanc]]
*[[Aljoša Škorja]]
*[[Peter Škrjanec]]
*[[Radovan Škrjanc]]
*[[Edo Škulj]]
*([[Izak Špajzer]])
*[[Manica Špendal]]
*[[Vendelin Špendov]]
*[[Urška Šramel Vučina]]
*[[Katarina Šter]] 
* [[Barbara Švrljuga]]
* [[Urša Šivic]]

== T ==

* [[Katarina Trček Marušič]]
* [[Primož Trdan]]
*[[Jože Trošt]]
*[[Eva Tržan Beguš]]
*[[Teja Turk]]

== U ==

* [[Kristijan Ukmar]]
* [[Olga Ulokina]]

== V ==

*[[Vesna Venišnik Peternelj]]
*[[Vojko Veršnik]]
*[[Meta Veselko]] (r. Brichta)
*[[Jasna Vidakovič]] (r. Vogrič)
*[[Suzana Vidas Karoli]]
*[[Benjamin Virc]]
*[[Katja Virant Iršič]]
*[[Valens Vodušek]]
*[[Mira Voglar]]
*[[Anuša Volovšek]]
*[[Ana Vončina]]
*[[Damjana Vončina]]
*[[Ivan Vrbančič]]
*[[Robert Vrčon]]
*[[Larisa Vrhunc]]
*[[Stanko Vurnik]]

== W ==
* [[Jernej Weiss]]

== Z ==

*([[Ludvik Zepič]])
*[[Emil Zonta]]
* [[Maruša Zupančič]]
* [[Sara Zupančič]]

== Ž ==
&lt;br /&gt;{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Muzikologi]]
[[Kategorija:Slovenski muzikologi|*]]
[[Kategorija:Seznami muzikologov|Slovenci]]</text>
      <sha1>t5vy7hai95qm6zwejgdtwt46mawa43y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam avstralskih kemikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>71927</id>
    <revision>
      <id>6678156</id>
      <parentid>6523087</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:34:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28279-21</username>
        <id>259659</id>
      </contributor>
      <origin>6678156</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="661" sha1="oj71n05mezynoospfprk3ty3fj2jtvj" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Avstralci|avstralskih]] [[kemik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Avstralcev|Avstralija|avstralskih}}
{{CompactTOC2}}

== B ==
* [[Arthur Birch|Arthur John Birch]] (1915 – 1995)

== C ==
* [[John Cornforth]] (1917 – 2013)
* [[David P. Craig]] (1919 – 2015)

== F ==

* [[Hans Charles Freeman]] (1929 – 2008) (nem.-avstralski)

== H ==
* [[Craig Hawker]]
* [[Noel Hush]]

== M ==
* [[David Orme Masson]]

== R ==
* [[Leo Radom]] (1944 –)
* [[Richard Robson]] (1937 –) (nobelova n. 2025)

== W ==

* [[Curt Wentrup]]
{{seznami narodov po poklicu|kemikov}}
[[Kategorija:Seznami Avstralcev|Kemiki]]
[[Kategorija:Avstralski kemiki|*]]</text>
      <sha1>oj71n05mezynoospfprk3ty3fj2jtvj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih jezikoslovcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73103</id>
    <revision>
      <id>6678167</id>
      <parentid>6653080</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:42:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28279-21</username>
        <id>259659</id>
      </contributor>
      <comment>/* P */</comment>
      <origin>6678167</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17208" sha1="019hn5jilrbug2i37apgnfxbr3u1rti" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]].''' 
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Lučka Abram]]
*[[Maruška Agrež]]
*[[Kozma Ahačič]]
*[[Martin Ahlin]]
*[[Jurij Alič]]
*[[Ema Andoljšek]]
*[[Špela Arhar Holdt]]
*[[Simon Atelšek]]
*[[Branko Ažman]]

== B ==

* [[Matjaž Babič]]
* [[Saša Babič]]
* [[Vanda Babič]]
* [[Jasna Baebler]]
* [[Anton Bajec]]
* [[Marija Bajzek Lukač]]
* [[Tatjana Balažic Bulc]]
* [[Júlia Bálint Čeh]]
* [[Friderik Baraga]] (1797–1868)
* [[Samanta Baranja]]
* [[Anton Bartel]]
* [[Andrej Bartol]]
* [[Urban Batista]]
* [[Marjana Baumgarten Briški]]
* [[Kasilda Bedenk]]
* [[Agnieszka Będkowska Kopczyk]]
* [[Ana Beguš]]
* [[Gašper Beguš]]
* [[Andrej Bekeš]]
* [[Mojca Belak]]
* [[Franc Belec]]
* [[Ivan Belostenec]]
* [[Francka Benedik]]
* [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]]
* [[Juan Benigar]]
* [[Anja Benko]]
* [[Zdenka Beran]]
* [[Sonja Berce]]
* [[Simona Bergoč]]
* [[Antonija Bernard]]
* [[Elizabeta Bernjak]]
* [[Marja Bešter Turk]]
* [[Anton Bezenšek]]
* [[Janko Bezjak]]
* [[France Bezlaj]]
* [[Viktor Bežek]]
* [[Marija Bidovec]]
* [[Franc Bilc]]
* [[Maja Bitenc]]
* [[Zvonko Bizjak]]
* [[Aleksandra Bizjak Končar]]
* [[Aleš Bjelčevič]]
* [[Dana Blaganje]]
* [[Ksenija Bogetić Pejović]]
* [[Adam Bohorič]] (~1520–1596)
* [[Ljudmila Bokal]]
* [[József Bókor]]
* [[Marija Bolta]]
* [[Janez Božič (duhovnik)]]
* [[Stojan Bračič]]
* [[Fran Bradač]]
* [[Valter Braz]]
* [[Franc Breckerfeld]]
* [[Anton Breznik (1881–1944)]]
* [[Aleksandra Brezovec]]
* [[Pavel Brežnik]]
* [[Mojca Brglez]]
* [[Jožef Briginel]]
* [[Mihaela Brumen]]
* [[Stanko Bunc]]
* [[Lara Burazer]]

== C ==
* [[Oroslav Caf]] ([[1814]]-[[1874]])
* [[Dubravka Celinšek]]
* [[Jadranka Cergol]]
*[[Majda Cibic]] Cergol
* [[Matej Cigale]] ([[1819]]-[[1889]])
*[[Fanny Susan Copeland]]?
*[[Rada Cossutta]]
*[[Franco Crevatin]]
*Oliver Currie
*[[Ljudmila Cvetek Russi]]
*[[Slavko Cvetek]]
* [[Varja Cvetko Orešnik]]

== Č ==
*[[Janko Čar]]
*[[Matija Čep]]
*[[Metod Čepar]]
*[[Danica Čerče]]
*[[Ivana Černelič]]
*([[Mirko Černič]])
*[[Manca Černivec]]
*[[Anton Čižman]]?
*[[Josip Čižman]]?
*[[Lucija Čok]]
*[[Bojan Čop]]
*[[Dušan Čop]]
*[[Josip Čop]]
* [[Matija Čop]] ([[1797]]-[[1835]])
*[[Rosana Čop]]
*[[Rajmund Čuček]]
*[[Darko Čuden]]

== D ==
*[[Peter Dajnko]]
*[[Roberto Dapit]]
*[[Margaret Davis]] 
*[[Anton Debeljak]]
*[[Janez Debevec]]
*[[Narcis Dembskij]]
*[[Aleksandra Derganc]]
*[[Slavko Deržek]]
*[[Tamara Ditrich]]
*[[Duša Divjak Race]]
* [[Helena Dobrovoljc]]
*[[Kaja Dobrovoljc]]
* [[Anton Dokler]]
* [[Marijan Dokler]]
*[[Kaja Dolar]]
*[[Janez Dolenc]]?
*[[Milan Dolgan]]
*[[Nataša Domadenik]] (por. ''Detič'')
*[[Teodor Domej]]
*[[Silvester Domicelj]]
*[[Akoš Dončec]]
*[[Katja Drnovšek]]?
*[[Josip Drobnič]]
* [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]]
*[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]]

== Đ ==

* [[Maja Đukanović]]

== E ==

* [[Janez Erat]]

== F ==
*[[Melanija Larisa Fabčič]]
*[[Diomira Fabjan Bajc]]
*[[Jože Faganel]] ?
*[[Tanja Fajfar]]
*[[Ina Ferbežar]]
*[[Franc Ferk]]?
*[[Fedora Ferluga-Petronio]]
*[[Alja Ferme]]
*([[Goran Filipi]])
*[[Jože Filo]]
*[[Mateja Forte]]
*[[Jasmin Franza]]
*[[Franc Friedl]]?
*[[Jože Ftičar]]?
* [[Metka Furlan]]

== G ==
*[[Mateja Gaber]]
*[[Dejan Gabrovšek]]
*[[Dušan Gabrovšek]]
*[[Apolonija Gantar]]
*[[Velemir Gjurin]]
*[[Karel Glaser]] ([[1845]]–[[1913]])
*[[Nataša Gliha Komac]]
*[[Darja Globevnik]] (Žorga-G.)
*[[Joža Glonar]]
*[[Alenka Gložančev]]
*[[Neva Godini]]-Godnič?
*[[Lara Godec Soršak]]?
* [[Marija Golden]]
* [[Janko Golias]]
* [[Katarina Gomboc Čeh]]?
*[[Mateja Gomboc]]
*[[Vojko Gorjanc]]
*[[Januška Gostenčnik]]
*[[Anton Grad]]
*[[Martin Grad]]
*([[Janez Gradišnik]])
* [[Marc L. Greenberg]]
* Kristina Gregorčič
* [[Matejka Grgič]]
*[[Majda Grmek]]
*[[Milan Grošelj]]
*[[Nada Grošelj]]
*[[Ada Gruntar Jermol]]
*[[Mita Gustinčič Pahor]]
*[[Ožbalt Gutsman]]

== H ==
*[[Juraj Habdelić|Jurij Habdelič]]
*([[László Hadrovics]])
*[[Stanislav Hafner]]
*[[Maja Hajdinjak]]
*[[Milena Hajnšek Holz]]
*[[Nanika Holz]]
*[[Hipolit Novomeški]]
*[[Kristina Hmeljak Sangawa]]
*[[Mateja Hočevar Gregorič]]
*[[Luka Horjak]]
*Mojca in [[Sonja Horvat]]
*[[Davorin Hostnik]] ([[1853]] - [[1929]])
*[[Nataša Hribar]]
*[[Matej Hriberšek]]
*[[Ladislav Hrovat]]
*[[Damjan Huber]]
*[[Marjeta Humar]]

== I ==
* [[Gašper Ilc]]
* [[Aleksander Isačenko]]
* [[Martin Ivanetič]]?
* [[Barbara Ivančič Kutin]]

== J ==
*[[Vladislav Jagodic]]
*[[Nataša Jakop]]
*[[Tjaša Jakop]]
*[[Franc Jakopin]]
* [[Primož Jakopin]]
*[[Harald Jaksche]]
*[[Marija Jamar-Legat]]?
*[[Anton Janežič]]
*[[Marija Janežič]]
*[[Anton Janko]]
*[[Jurij Japelj]]
*[[Mojca Jarc]]
*[[Urban Jarnik]]
*[[Anton Jehart]]
*[[Alenka Jelovšek]]
* [[Alojz Jembrih]]
*[[Mateja Jemec Tomazin]] 
*[[Elizabeta Mojca Jenko]] 
* [[Elza Jereb]]
*[[France Jesenovec]]
* [[Marko Jesenšek]]
* [[Vida Jesenšek]]
*[[Martin Jevnikar]]
*[[Marija Jež Grgič]]
*[[Janoš Ježovnik]]
*[[Jožica Jožef Beg]]?
* [[Hermina Jug-Kranjec]]
*[[Janko Jurančič]]
*[[Klementina Jurančič Petek]]
* [[Peter Jurgec]]
* [[Andraž Jurtela]]
*([[Janez Justin]])
*[[Dunja Jutronić]]
*[[Fran Juvančič]]
*[[Rudolf Južnič]]
*([[Stane Južnič]])

== K ==
*[[Anton Kacin]]
*[[Vatroslav Kalenić]]
*[[Monika Kalin Golob]]
*[[Stanko Kamenšček]]?
*[[Ženja Kansky]]
*[[Matija Karba]]
*[[Jože Karba]]?
*[[Pavel Karlin]]
*[[Ludvik Karničar]]
*[[Franc Kattnig]]?
*[[Majda Kaučič Baša]]
*[[Monika Kavalir]]
*[[Jerneja Kavčič]]
*[[Janez Keber]]
*[[Jakob Kelemina]]
* [[Karmen Kenda - Jež]]
* [[Boris Kern]]
* [[Apolonija Klančar Kobal]]
*[[Iva Klemenčič]]
* [[Simona Klemenčič]]
*[[Slavo Klemenčič]]
*[[Stanko Klinar]]
*[[Anka Kline]]
*([[Rudolf Friderik Knapič]])
*[[Mihaela Knez]]
*[[Rok Kobal]]
*[[Alenka Kocbek]]
* [[Štefan Kociančič]]
* [[Nike Kocijančič Pokorn]]?
* [[Polonca Kocjančič]]
*[[Rudolf Kolarič]]
*[[Mihaela Koletnik]]
*[[Anna Kóllath]]
*[[Nataša Komac]] (gl. Gliha)
*[[Smiljana Komar]]
*[[Tatjana Komarova]]
*[[Mojca Kompara Lukančič]]
* [[Jernej Kopitar]] ([[1780]]-[[1844]])
*[[Silvester Kopriva]], tudi Kopriva, Silvo, 1908-1991
*[[Metka Kordigel]] Aberšek
*[[Tomo Korošec]]
*[[Viktor Korošec]]
*[[Vladimir Kos]]
*[[Albert Kosmač]]?
*[[Polona Kostanjevec]]
*[[Petra Kostelec]]
*[[Borislava Košmrlj Levačič]]
*[[Silvin Košak]]
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]]
*[[Janko Kotnik]]
*[[Stanko Kotnik]]?
*Marija Kovač?
* [[Irena Kovačič]]
*[[Krištof Jacek Kozak]]?
*[[Ivana Kozlevčar Černelič]]
*[[Janez Krajnc]]
*[[Mira Krajnc Ivič]]
*[[Tadej Kralj]]
* [[Simona Kranjc]]
*[[Jože Krašovec]]
*[[Gregor Krek]]
*[[Miroslav Krek]]
*[[Simon Krek]]
* [[Sebastijan Krelj]] ([[1538]]-[[1567]])
*[[Uršula Krevs Birk]]
* [[Martina Križaj Ortar]]
*[[Franc Križman]]
*[[Jožef Križman]]
*[[Mirko Križman]]
*[[Domen Krvina]]
* [[Erika Kržišnik]]
*[[Vlasta Kučiš]]
*[[Melita Kukovec]]
*[[Marjan Kulčar]]
*[[Blaž Kumerdej]]
*[[Mojca Kumin Horvat]]
*[[Dušica Kunaver]]?
*[[Olga Kunst Gnamuš]]
*[[Ivan Kunšič]]
*[[Koloman Kvas]]

== L ==
*[[Meta Lah]]
*[[Herta Lausegger]]
*[[Branka Lazar]]
*[[Vesna Lazović]]
*[[Ksenija Leban]]
*[[Rada Lečič]]
*[[Nina Ledinek]]
*[[Andreja Legan Ravnikar]]
*[[Lia Legiša]]
*[[Lino Legiša]]?
*[[Melita Lemut Bajec]]
*[[Jakob Lenardič]]
*[[Lena Lenček]]
* [[Rado Lenček]]
*[[Tina Lengar Verovnik]]
*[[Andrea Leskovec]]
*[[Fran Levstik]]
*[[David Limon]]
*[[Alja Lipavic Oštir]]
*[[Jože Lipnik]] ?
*[[Albina Lipovec]]
* [[Frančiška Lipovšek]]
*[[Nataša Logar]] (-''Berginc'')
*[[Tine Logar]]
*[[Tone Logar]]
*[[Tomaž Longyka]]
*[[Dušan Ludvik]]

== M ==

* [[Ivan Macun]]
*[[Franjo Magdič]]
*[[Lovre Mahnič|Lovre (Lovro) Mahnič]]?
*[[Barbara Majcenovič Kline]]
* [[Viktor Majdič]]
*[[Irina Makarova Tominec]]
*[[Jasna Makovec Černe]]
*[[Franc Malavašič]]
*[[Christina Manouilidou]]
*[[Karin Marc Bratina]]
*[[Marko Marinčič]]
*[[Jasmina Markič]]
*[[Mihael Markič]] ?
*[[Franjo Marn]]
*[[Josip Marn]]
* [[Franc (Lanko) Marušič]]
* [[Tatjana Marvin]] Derganc
*[[Herta Maurer-Lausegger]]
*[[Darja Mazi Leskovar]]
*([[Hieronim Megiser]])
*[[Pavle Merkù]]
*[[Maja Melinc Mlekuž]]
* [[Majda Merše]]
*[[Drago Mertelj]]
*[[Franc Serafin Metelko]]
*[[Matej Meterc]]
*[[Joža Meze]]
*[[Adriana Mezeg]]?
*[[Maja Mezgec]]
*[[Mija Michelizza]]
*[[Janez Mihelčič]]
*[[Erika Mihevc Gabrovec]]
*[[Tjaša Miklič]]
* [[Fran Miklošič]] ([[1813]]-[[1891]])
*[[Janez Miklošič]]?
*[[Inka Mikluž-Štrukelj]]
*[[Vesna Mikolič]]
*[[Tamara Mikolič Južnič]]
*[[Anton Mikuš]]
*[[Radivoj Franciscus Mikuš|Radivoj F. Mikuš]]
*[[Milena Milojević Sheppard]]
*[[Irena Mirnik Prezelj]]?
*[[Tanja Mirtič]]
*[[Petra Mišmaš]]
*[[Doris Mlakar Gračner]]
*[[Janko Moder]]
*[[Izidor Modic]]
*[[Nagisa Moritoki Škof]]
*[[Uroš Mozetič]]?
*[[Janez Mrdavšič]]
*[[Oton Muhr]]
*[[Francek Mukič]]?
*[[Jakob Müller]]
*[[Anton Murko]]
* [[Matija Murko]]
*[[Ana Marija Muster]] (Nanika Muster Čenčur)

== N ==
*[[Martin Naglič]]
*[[Rajko Nahtigal]]
*[[Jožica Narat]]
*[[Vladimir Nartnik]]
*[[Ivan Navratil]]
* [[Albina Nećak-Lük]]
*[[Davorin Nemanič]]
*([[Gerhard Neweklowsky]])
*[[Mojca Nidorfer]]
*[[Gjoko Nikolovski]]
* [[France Novak]]
*[[Vilko Novak]]
*[[Sonja Novak Lukanović]]

== O ==

*[[Pavel Obersteiner]]
*[[Vatroslav Oblak]]
*[[Jera Oman]]
*[[Franc Omerza]]
*[[Irena Orel]]
*[[Silvana Orel Kos]]
* [[Janez Orešnik]]
* [[Martina Orožen]]
* [[Iztok Osojnik]]?
* [[Karel Oštir]]
*[[Juan Carlos Oven]]
*[[Irma Ožbalt]]?
*[[Martina Ožbot Currie]]

== P ==

*[[Franc Pacheiner]]
*[[Vlasta Pacheiner Klander]]
*[[Nina Pahor]]
*Jozef Pallay
*Jožef Papp?
*[[Joseph Paternost]]
*[[Katerina Paternost]]
* [[Avgust Pavel]]
*[[Dušan Pavlič]]
*[[Matic Pavlič]]
*[[Karl Pečnik]]?
*Vid Dominik Pen(n)
*[[Andrej Perdih]]
* [[Gregor Perko]]
*[[Mojca Perkon Kofol]]
*[[Majda Perne]] ([[Majda Merše]])
*[[Rajko Perušek]] 
*[[Robert Petaros]]
*Urška Petek?
*[[Marija Mojca Peternel]]?
*[[Janez Petkovšek]]?
*[[Špela Petric Žižić]]
* [[Teodor Petrič]]
*[[Marija Petrov Slodnjak]]
*[[Mateja Petrovčič]]
*[[Tanja Petrović]]?
* [[Mateja Pezdirc Bartol]]
*[[Barbara Pihler Ciglič]]
*[[Mira Pihler]]
*[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]]
*[[Nataša Pirih Svetina]]
*[[Marta Pirnat Greenberg]]
*[[Viktor Pirnat]]?
*[[Žiga Pirnat]]?
*[[Agnes Pisanski Peterlin]]
*[[Milena Piškur]]?
*([[Leonid Pitamic]])?
*[[Karmen Pižorn]]?
*[[Katja Plemenitaš]]
*[[Maks Pleteršnik]]
*[[Melita Počkar]] (Marija Pirc)
*[[Katarina Podbevšek]]
*[[Štefan Podboj]]
*[[Josip Podgoršek]]
*[[Saša Podgoršek]]
* [[Vladimir Pogačnik]]
* [[Breda Pogorelec]]
*[[Heinz-Dieter Pohl]]?
*[[Marko Pohlin]]
*[[Jožef Poklukar]]
*[[Avgust Pokorn]]?
*[[Janja Polajnar Lenarčič]]
*[[Justina Popac]]
*[[Damjan Popič]]
*''Janez Valentin Sigmund''/[[Žiga Popovič]]
*[[Ina Poteko]]
*[[Aneta Potočnik]]
*[[Boleslav Povšič]]
*[[Breda Požar]]?
*[[Vesna Požgaj Hadži]]
*[[Zvonka Praznik]]
*[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]]
*[[Tomaž Prelokar]]
* [[Francka Premk]]
*[[Nikolaj Preobraženski]]
*[[Janez Nepomuk Primic]]
*[[Erich Prunč]]
*[[Simona Pulko]]?

== R ==
*[[Duša Race]]
*[[Božo Radovič]]
*[[Bernard Rajh]]
*[[Atilij Rakar]]?
*[[Engelbert Rakovec]]
*[[Rudolf Rakuša]] (esperantist)
* [[Fran Ramovš]] ([[1890]]-[[1952]])
* [[Pia Rednak]]
*[[Vera Remic Jager]]?
*[[Ana Renčelj|Ana (Marija) Renčelj]]
*[[Luka Repanšek]]
*([[Milan Rešetar]])
*[[Cvetka Rezar]]
* [[Jakob Rigler]]
* [[Damjan Ristić]]
* [[Maks Robič]]?
*[[Neža Rojko]]
*[[Jurij Rojs]]?
*[[Pavel Rostohar]]?
*[[Veronika Rot Gabrovec]]
*[[Maja Rotter]]
*[[Tadeja Rozman]]
*[[Jutka Rudaš]]
*[[Mirko Rupel]]
*([[Marija Rus]] 1921-2019)
*[[Vida Rus]]

== S ==
*[[Linda Sadnik Aitzetmüller]]
*[[Mitja Saje]]
*[[Tomaž Sajovic]]
*[[Irena Samide]]?
*[[Krištof Savski]]
*[[Janez Scheinig]] (Šajnik)
*[[Anton Schellander]]
*[[Mojca Schlamberger Brezar]]
*([[Éva Schwetter]])
*[[Klaudija Sedar]]
*([[Peter Semolič]])
*[[Marjeta Senčar Bohinjec]]
*[[Saša Sernec]]
*[[Urška Sešek]]
*[[Jože Sever]]
*[[Chikako Shigemori Bučar]]
*[[Eva Sicherl]]
*[[Dragotin Simandl]]
*[[Marko Simonović]]
*[[Eliza Skalicky]]?
*[[Jože Skaza]]
*[[Janez Skela]]
*[[Jožef Srbinšek|Jožef Skrbinšek]]
*[[Andrej E. Skubic]]
*[[Mitja Skubic]]
*[[Vika Slabe]]
*[[Franc Slivnik]]
*([[Ivan Slokar]])
* [[Vera Smole]]
*[[Mojca Smolej]]
*[[Viktor Smolej]]
*[[Maja Smotlak]]
*[[Andrej Snedec]]
*[[Jerica Snoj]] (r. Kavčič)
* [[Marko Snoj]]
*[[Josip Sodja|Josip (Jože) Sodja]]
* [[Cvetka Sokolov]]
*[[Gabrijela Sorman]]
*[[Dimitrij Sovre]]
*[[Helena Spanring]]
*[[Liliana Spinozzi Monai]]
* [[Tatjana Srebot Rejec]]
*[[Anita Srebrnik]]
* [[Marko Stabej]]
* [[Leopold Stanek]]?
* [[Petra Stankovska]]
*[[Janez Stanonik]]?
*[[Vasilka Stanovnik]]
*[[Sonja Starc]]
*[[Penka Stateva]]
*[[Johannes Jacobus Steenwijk|Johannes Jacobus (Han) Steenwijk]]
*[[Dragi Stefanija]]
*[[Adrian Stegovec]]           
*[[Arthur Stepanov]]
* [[David Stermole]]
* [[Andrej Stopar]]
*[[Irena Stramljič Breznik]]
*([[Hildegard Striedter-Temps]])
*[[Mojca Stritar Kučuk]]
*[[Anja Strojin Štampar]]?
*[[Đurđa Strsoglavec]]
*[[Alojzij Strupi]]
*[[Helena Stupan]] (r. Tominšek) 
*[[Katja Sturm-Schnabl]]
*[[Namita Subiotto]]
*[[Jože Suhadolc]]
*[[Stane Suhadolnik]]
*[[Lovro Sušnik]]
*[[Miha Sušnik]]
*[[Slavko Sušnik]]
*[[Vaso Suyer]]? 
*[[Luka Svetec]]

== Š ==

* [[Nada Šabec]]
*[[Agata Šega]]
*[[Meta Šega Potokar]]
*[[Polonca Šek Mertük]]
* [[Matej Šekli]]
*[[Anton Šepetavc]]?
*[[Vinko Šercl]] (1843-1906)
*[[Cvetka Šeruga Prek]] (strok. za izreko)
*[[Marjana Šifrar Kalan]]
*([[Mate Šimundić]])
*[[Ivanka Šircelj Žnidaršič]]
* [[Alenka Šivic Dular]]
*[[Tanja Škerlavaj]]
*[[Stanko Škerlj]]
*[[Jožica Škofic]]
*[[Stanislav Škrabec]] ([[1844]]-[[1918]])
*[[Katja Škrubej]]?
*[[Manja Škrubej]]
*[[Sergij Šlenc]]
*[[Matej Šmalc]]?/[[Matevž Šmalc]]
*[[Janez Leopold Šmigoc]]
*[[Jakob Šolar]]
*[[Janez Šolar]]?
*[[Mojca Šorli]]
*[[Miran Špelič]]?
*[[Milan Štante]] ([[1930]]-[[1999]])
*[[Rozka Štefan]]
*[[Franc Štiftar]]
*[[Karel Štrekelj]]
*[[Inka Štrukelj]] (Inka Mikluž-Štrukelj)
* [[Saška Štumberger]]
*[[Franc Šturm]]
*[[Vida Šturm]]
*[[Josip Šuman]]
*[[Klara Šumenjak]]
*([[Jelica Šumič Riha|Jelica Šumić Riha]])
*[[Rastislav Šuštaršič]]

== T ==
*[[Alojzij Tavčar]]
*[[Cvetana Tavzes]]
*[[Nataša Terbovšek Coklin]]
*[[Karmen Teržan Kopecky]]
*[[Lucien Tesnière]]
*[[Hotimir Tivadar]]
*[[Suzana Todorović]]
*[[Emil Tokarz]] 
* [[Ivan Tominec]]
*[[Irina Makarova Tominec]]
*[[Josip Tominšek]]
*[[Vlasta Tominšek]]
*[[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]]
*[[Ivan Topolovšek]]
* [[Jože Toporišič]] ([[1926]]-2014)
*[[Silvo Torkar]]
*[[Alenka Tratnik]]
*[[Andreja Trenc]]
*[[Ivan Trinko]]?
* [[Frančiška Trobevšek Drobnak]]
*[[Marko Trobevšek]]?
*[[Mitja Trojar]]
*([[Davorin Trstenjak]])
*[[Olga Trtnik]] por. Rossettini
*[[Vladka Tucovič]]
*[[Henrik Tuma]]
*[[Boštjan M. Turk]]
*[[Maja Turnher Miklavc]]?

== U ==

*[[Mladen Uhlik]] 
*[[Natalija Ulčnik]]
*[[Fedora Umek]]
*[[Jerneja Umer Kljun]]
*[[Drago Unuk]]
*[[Veronika Urank-Olip]]
*[[Boris Urbančič]]
*[[Janja Urbas]]
*[[Viljem Urbas]]

== V ==
*Damjan Vahen (esperantist)
*[[Urška Valenčič Arh]]
*[[Matija Valjavec]]
*[[Alenka Valh Lopert]]
*[[József Varga]]
*[[Sonia Vaupot]]
*[[Franc Verbinc]]
*[[Darinka Verdonik]]
*[[Tina Verovnik]]
*[[Branislava Vičar]]
*[[Ada Vidovič Muha]]
*[[Primož Vitez]]
*[[France Vodnik]]?
* [[Valentin Vodnik]]
*[[Božo Vodušek]]
* [[Jerica Vogel]]
*[[Nastja Vojnovič]]?
*[[Jana Volk]]
*[[Ines Voršič]]
*[[Urška Vranjek Ošlak]]
* [[Alenka Vrbinc]]
* [[France Vrbinc]]
* [[Marjeta Vrbinc]]
* [[Tatjana Vučajnk]]
* [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]]

== W ==

* [[Peter Weiss (razločitev)|Peter Weiss]]

== Z ==
*[[Renata Zadravec Pešec]]
*[[Mihael Zagajšek]]
*[[Janez Zalokar]]
*[[Pavel Zdovc]]
*[[Melita Zemljak Jontes]]
*[[Jana Zemljarič Miklavčič]]
*[[Janko Zerzer]]
*[[Jana Zidar Forte]]
*[[Luka Zima]]
*[[Stanislav Zimic]]?
*[[Marija Zlatnar Moe]]?
*[[Gruša Zlobec]]?
* [[Janez Zor]]
*[[Zinka Zorko]]
*[[Anja Zorman]]
* [[Marina Zorman]]
*[[Nubia Zrimec]]
*[[Nives Zudič Antonič]]
*[[Danila Zuljan Kumar]]
*[[Jakob Zupan]]
*[[Nina Zver]]
*[[Ana Zwitter Vitez]]

== Ž ==

*[[Jošt Žabkar]]
*[[France Žagar]]
*([[Igor Žagar|Igor Ž. Žagar]])
*[[Mojca Žagar Karer]]
*[[Rok Žaucer]]
*[[Andrejka Žejn]]
*[[Andreja Žele]]
*[[Mirjana Želježič]]
*[[Gregorij Žerjav]]
*[[Adela Žgur]]
*[[Sašo Živanović]]
*[[Janja Žmavc]]?
*[[Darja Žorga Globevnik]]
*[[Davorin Žunkovič]]
*[[Franc Žužek]]

== Glej tudi ==

* [[Seznam tujih slovenistov]]
*[[Seznam slovenskih filologov]]
*[[Seznam slovenskih leksikografov]]
*[[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
*[[Seznam slovenskih prevajalcev]]
*[[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Filozofski fakulteti UL]]
{{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Jezikoslovci]]
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci|*]]</text>
      <sha1>019hn5jilrbug2i37apgnfxbr3u1rti</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih filologov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>73572</id>
    <revision>
      <id>6678071</id>
      <parentid>6677407</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T01:23:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* Š */</comment>
      <origin>6678071</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11517" sha1="ls1guxh6jeco33mw1ab1j6u6onzxddc" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[filolog]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
* [[Laura Abram]](i)
*[[Kozma Ahačič]]
*[[Jakob Aleksič]]
*[[Fran Alič]]
*[[Jurij Alič]]
*[[Giovanni Andronič]]
*[[Luka Arh]]
* [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]]
*[[Bronislava Aubelj]]
*[[Lilijana Avčin]]
*[[Eva Avguštin]]

== B ==
*[[Matjaž Babič]]
*[[Vanda Babič]]
*[[Giacomo Babuder]]
*[[Božidar Bajuk]]
*[[Marko Bajuk]]
*([[Stanko Banič]])
*[[Janko Barle]]?
* [[Anton Bartel]]
* [[Martin Bedjanič]]
*[[Franc Belec]]
*[[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]]
*[[Zdenka Beran]]
*[[Davorin Beranič]]
*Katarina Berden
*[[Tina Bernik]]
*[[Anton Bezenšek]]
*[[France Bezlaj]]
*[[Franc Bilc]]?
*[[Zvonko Bizjak]]
*[[Ferdinand Bonča]]
*[[Živa Borak]]
*[[Anja Božič]]
*[[Blaž Božič (filolog)]]
*[[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]]
* [[Fran Bradač]]
* [[Rudolf Bratanič]] 
*[[Marij Bratina]]
*[[Rajko Bratož]]
*[[Franc Breckerfeld]]
*Janez Sigmund Breckerfeld
*[[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]]
* [[Franc Brežnik]]
*[[Anton Brodnik]]
*[[Anton Burgar]]

== C ==

* [[Oroslav Caf]]
*[[Mojca Cajnko]]
*[[Andrej Capuder]]
*[[France Capuder]]?
*[[Sonja Capuder]]
*[[Alenka Cedilnik]]
*[[Stanko Ceglar]]
*[[Fran Celestin]]
*[[Jadranka Cergol|Jadranka Cergol (Gabrovec)]]
*[[Jan Ciglenečki]]?
*[[Otokar Cijan]]
*[[Ljudevit Cimperman]]
*[[Rada Cossutta]]
*[[Leander Cunja]]
*[[Varja Cvetko Orešnik]]?

== Č ==
* [[Matija Čep]]
*[[Anton Čepon]]
*[[Robert Čepon]]
*[[Ludvik Čepon]]
*[[Pavel Češarek]]
*[[Josip Čižman]]
*[[Bojan Čop]]
*[[Breda Čop]]
*[[Dušan Čop]]
*[[Josip Čop]]
*[[Matija Čop]]
*[[Gregor Čremošnik]]
*[[Irma Čremošnik]]
* [[Otmar Črnilogar]]

== D ==
* [[Anton Debeljak]]
* [[Matija Debeljak]]
* [[Berta Debenjak]] (r. Jakulin)
*[[Janez Debevec]]
*[[Jože Debevec]] 
*[[Anton Deklenčič]] (1745-1815) 
*[[Gorazd Dekleva]]? 
*[[Fran Detela]]
*[[Monika Deželak Trojar]]
*[[Martin Dimnik]]?
*[[Tamara Ditrich]]
*[[Alenka Divjak]]
*[[Anton Dokler]]
*[[Marijan Dokler]]?
*[[Anton Dolar]]
*[[Ivan Dolenec]]
*[[Darko Dolinar]]?
*[[France Martin Dolinar]]?
*[[Ivan Dornik]] 
*[[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]]

== E ==

* [[Janez Erat]]?

== F ==
*[[Dragica Fabjan Andritsakos]]
*[[Diomira Fabjan Bajc]]?
*[[Janez Fašalek]]
*[[Ivan Favai]] ([[1886]]–[[1958]])
*[[Ambrož Febej]] (Febeo) (~1480-1556)
*[[Franc Ferk]]
*[[Fedora Ferluga Petronio]]
*[[Breda Filo]]
*[[Franc Firbas]]
* [[Ivan Fon]]
* [[Enij Fonda]]
*[[Franc Fric]]
*[[Ignacija Fridl Jarc]]
*([[Metka Furlan]])

== G ==

*[[Mateja Gaber]]
*[[Stane Gabrovec]]?
*[[Kajetan Gantar]]
*Marija Gardina
*Jošt Yoshinaka Gerl
* [[Karel Glaser]] ([[1845]]–[[1913]])
* Mihael Glavan?
*[[Martin Globočnik]]?
*[[Joža Glonar]]
*[[Franc Gnjezda]]
*[[Jožef Gole]]
*[[Danilo Golob]]
*[[Anton Grad]]
*[[Ivan Grafenauer]]
*[[Janko Grampovčan]]?
*[[Igor Grdina]]
*[[Franc Grivec]]
*[[Milan Grošelj]]
*[[Nada Grošelj]]
*[[Andreja Grošelj Kiauta]]
*[[Janez Grum]] (1912-2014)
*[[Ožbalt Gutsman]]

== H ==
*[[Stanislav Hafner]]
*[[Hipolit Novomeški]]
*[[Pavel Holeček]]
*[[Davorin Hostnik|Davorin (Martin Matvejevič) Hostnik]] ([[1853]]–[[1929]])
*[[Marija Hrastnik]]
* [[Ivan Hribovšek]]
* [[Matej Hriberšek]]
*[[Jasna Hrovat]]
*[[Ladislav Hrovat]]
*[[Renata Hrovatič]]

== I ==

* [[Jože (Josip) Ilc]]
* [[Domen Ilijaš]]?
* [[Andreja Inkret]]
* [[Aleksander Isačenko]]?
* [[Jelena Isak Kres]]
* [[Josip Ivančič|Josip (Jožef) Ivančič]]
* [[Martin Ivanetič]]?

== J ==
*[[Anton Janežič]]
*[[Anton Janko]]
*[[Evgen Jarc]]
*[[Placid Javornik]]?
*[[Erika Jazbar]]
*[[Anton Jehart]]
*[[Alenka Jelovšek]]?
*[[Josip Jenko]]
*[[Frančišek Jere]]
*[[Anton Jeršinovič]]
*[[Marko Jesenšek]]
*[[Jožica Jožef Beg]]?
*[[Janko Jurančič]]?
*[[Friderik Juvančič]]
*[[Rudolf Južnič]]

== K ==
*[[Marija Kacin]]
*[[Valentin Kalan]]
*[[Davorin Karlin]]
*[[Jože Kastelic]]
*[[Mateja Kavaš]] (r. [[Urbanija]])
*[[Jerneja Kavčič]]
*[[Jakob Kelemina]]
*[[Valentin Kermauner]]
*Klara Marija Keršič
*[[Marija Kiauta|Marija (Marta) Kiauta]]
*[[France Kidrič]]
*[[Anton Klasinc]]
*[[Anton Klodič]]-Sabladoski
*[[Rudolf Friderik Knapič]]
*[[Fran Kobal]]
*[[Štefan Kociančič]]
*[[Gorazd Kocijančič]]
*[[Jernej Kopitar]]
*[[Silvester Kopriva|Silvester (Silvo) Kopriva]]
*[[Leopold Koprivšek|Leopold (Lavoslav) Koprivšek]]
*[[Francè Korbar]]
*[[Martin Korenjak]] (Avstrija)
*[[Anton Koritnik]]
*[[Franc Kornik]]/g
*[[Viktor Korošec]] (1899-1985)
*[[Valentin Korun]]
*Ivan Kos (1849-1931)
*[[Kaja Kos]]
*[[Albert Kosmač]]?
*[[Iva Kosmos]]
*[[Silvin Košak]] (1942-2022)
*[[Janko Košan]]
* [[Jože Košar]] ([[1908]]–[[1982]])
* [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]]
*[[Janko Kotnik]]
*[[Jani Kovačič]]
*[[Andrej Kragelj]]
*([[Janez Kranjc]])
*[[Staša Krapež|Staša (Stanislava) Krapež]]
*[[Jože Krašovec]]
*[[Gregor Krek]]
*Matic Kristan
*Sara Križaj
*[[Mirko Križman]]
*[[Jožef Marija Kržišnik]]
*[[Števan Kühar (slovstveni folklorist)]]
*[[Richard Kukula]]
*[[Blaž Kumerdej]]
*[[Ivan Kunšič]]?
*[[Rok Kuntner]]
*[[Gašper Kvartič]]

== L ==
*[[Ivan Lah]]
*[[Franc Lastavec]]
*[[Lino Legiša]]
*[[Fran Levstik]]
*[[Tine Logar]]?
*[[Janko Lokar]]?
*[[Pavel Lokovšek]]
*[[Fran Lorger]]
*[[Milan Lovenjak]]?
*[[Joža Lovrenčič]]
*[[Dušan Ludvik]]
*[[Franc Ksaver Lukman]]
*[[Ivan Lunjak]] (Jan Luňák)

== M ==
*[[Lovre Mahnič|Lovre (Lovro) Mahnič]] (1832-1866)
*[[Franček Majcen]]
*[[Jože Malnar|Jože (Josip) Malnar]]
*[[Valentin Mandelc]]
*[[Tomo Maretič]]
*[[Marko Marinčič (filolog)|Marko Marinčič]] [[Marko Marinčič (filolog)|(filolog)]]
*[[Mihael Markič]]?
*[[Josip Marn]]?
*[[Janez Marolt]]?
*[[Luka Martinak]]
*[[Ivan Maselj]] ([[Janez Maselj]])
*[[Ivan Masten]]
*[[Martin (Davorin) Mastnak]]
*[[Milko Matičetov]]
*[[Aleš Maver]]
*[[Ivan Mazovec]]
*[[Hieronim Megiser]]
*[[Anton Mazek]]
*[[Odilon Mekinda]]
*[[Josip Mencej]]
*[[Ivan Merhar]]
*[[Majda Merše]]?
*[[Erika Mihevc Gabrovec]]
*[[Ciril Miklič]]
* [[Franc Miklošič]]
* [[Anton Mikuš]]?
*[[Josip Milavec]]
*[[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]]
*[[Marijan Mole]]
* [[Rudolf Mole]]
*[[David Movrin]]
*[[Franc Mravljak]]
*[[Ivan Mravljak]]
*[[Peter Muhič]] (+1600)
*[[Oton Muhr]]
* [[Matija Murko]]
*[[August Musić|August (Avgust) Musić]]

== N ==
*[[Rajmund Nachtigall]]/Nahtigal (st.)
*[[Ivan (Ivo) Naglič]]
*[[Martin Naglič]]
*[[Rajko Nahtigal]]
*[[Davorin Nemanič]]
*[[Andrej Novak (zgodovinar)]]
*[[Franc Novak (filolog)|Franc Novak]]
*[[Tadeja Novak]]

== O ==

*[[Vatroslav Oblak]]?
*[[Anton Ocvirk]]?
*[[Josef Ogorek]]
*[[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]]
*[[Franc Omerza]]
*[[Janez Orešnik]]?
*[[Martina Orožen]]?
*[[Josip Osana]]
*[[Ludovik Osterc]]
* [[Karel Oštir]]

== P ==
*[[Jan Peternelj]]
*[[Franc Pacheiner]]
*[[Vlasta Pacheiner Klander]]
*[[Janko Pajk]]
*[[Avgust Pavel]] ?
*[[Katja Pavlič Škerjanc]]
*[[Roman Pavlovčič]]
*[[Abraham Jakob Penzel]]
*[[Rajko Perušek]]
*[[Nina Petek]]?
*[[Robert Petkovšek]]
*[[Matej Petrič]]
*[[Peter Petruzzi]] (it.-nem.-slov.)
*Kristina Pikl
*Nataša Martina Pintarič
*[[Avgust Pirjevec]]?
*[[Dušan Pirjevec]]?
*[[Aleksandra Pirkmajer]] Slokan
*[[Marjeta Pisk]]?
*[[Maks Pleteršnik]]
*[[Gregor Pobežin]]
*[[Štefan Podboj]]
*[[Josip Podgoršek]]
*[[Barbara Pogačnik]]
*[[Matija Pogorelec]]
*[[Avgust Pokorn]]?
*Maša Poljšak Kus
* [[Janez Žiga Valentin Popovič]] ([[1705]]–[[1774]])
*[[Tomaž Potočnik]]
*[[Boleslav Povšič|Boleslav (S.) Povšič]]
*[[Anton Požar]] (uvajalec glagolice)
*[[Tomaž Prelokar]]
*[[Francka Premk]]
*[[Ivan Prijatelj]]
*[[Anton Primožič]]
*[[Franc Prosenc]]
*[[Vida Pust Škrgulja]]
*[[Herman Pušnik]]

== R ==
*[[Anja Ragolič]]
*[[Jože Rajhman]]
*[[Fran Ramovš]]
*[[Ana Ratajc]]
*[[Alojz Rebula]]
*[[Tanja Rebula]]? 
*[[Milko Rener]]
*[[Luka Repanšek]]
*([[Milan Rešetar]])
*[[Zala Rott]]
*[[France Rozman]]?
*[[Mihael Rožič]]
*Ivan Rudolf (1913-2006)
*[[Mirko Rupel]]?
*[[Marija Rus]] (1921-2019)

== S ==

*[[Mitja Sadek]]
*[[Mitja Saje]]
*[[Ivan Samsa|Ivan (Janez) Samsa]]
*[[Klaudija Sedar]]
*Francesco Semi?
*[[Brane Senegačnik]]
*[[Tina Silič]]
*[[Primož Simoniti]]
*Ivan Sivec (1892-1986)
*[[Samo Skralovnik]]?
*[[Svetlana Slapšak]]
*[[Matija Slavič]]
*[[Anton Slodnjak]]
*[[Marijan Smolik]] ?
*[[Andrej Snedec]]
*[[Ciril Soršak]] ?
*[[Anton Sovre]]
*[[Josip Srebrnič]]?
*[[Alenka Stanič]]
*[[Janez Stanonik]]?
*[[Marija Stanonik]]
*[[Justin Stanovnik]]
*[[Vojteh Strnad]]?
*[[Alojzij Strupi]]
*[[Helena Stupan]]
*[[Maja Sunčič]]
*[[Anton Sušnik (politik)|Anton Sušnik]]
*[[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]]?
*[[Vaso Suyer]]?

== Š ==
*[[Ana Šašel|An(ic)a Šašel]]
*[[Jaroslav Šašel]]
*[[Marjeta Šašel Kos]]
*[[Jan Šedivý]] 
*[[Barbara Šega Čeh]]
*[[Vinko Šercl]] (sansrt...)
*[[Jasna Šetinc Simoniti]]
*([[Alen Albin Širca]])
*([[Igor Škamperle]])
*[[Amat Škerlj|Amat (Ljubivoj) Škerlj]]
*[[Ivan Škerlj]]
*[[Stanko Škerlj]]
*[[Kajetan Škraban]]
*[[Katja Škrubej]]?
*([[Janko Šlebinger]])
*[[Matej Šmalc]]/[[Matevž Šmalc]]?
*[[Jakob Šolar]]?
*[[Janez Šolar]]?
*[[Josip Šorn]]
*[[Miran Špelič]]
*[[Darja Šterbenc Erker]]
*[[Franc Štiftar]]
*[[Peter Štoka]]?
*[[Karel Štrekelj]]
*[[Anton Štritof]]
*[[Franc Šturm]]
*[[Josip Šuman]]
*[[Mateja Švajncer]]?

== T ==

* [[Alojzij Tavčar]]
*[[Marijan Tavčar]]
*[[Zora Tavčar]]
*Bine Teran?
*[[Ivan Tertnik]]
*[[Karmen Teržan-Kopecky]]
*[[Lucien Tesnière]] 
*[[Boris Tomažič]] 
*[[Špela Tomažinčič]]
*[[Bojana Tomc]]
*[[Kristina Tomc]]
*[[Ernest Tomec]]
*[[Josip Tominšek]]
*[[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]]
*[[Jakob Teršan|Jakob T(e)ršan]]
*([[Ivan Topolovšek]])
*[[Torkar|Silvo Torkar]]?
*([[Janez Trdina]])
*Karel Tribnik (1884-1959)
*([[Rudolf Trofenik]])
*[[Bogomir Trošt]]
*([[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]])
*[[Pavel Turner]]
*[[Gregor Tušar]]

== U ==

* [[Jože Umek]]
* [[Lara Unuk]]
* [[Cecilij Urban]]
* [[Viljem Urbas]]
* [[Mila Uršič]] (r. [[Brabec]])

== V ==

*[[Matija Valjavec]]
*[[Peter Valjavec]]
*[[Franc Vadnjal]]
*[[Peter Valjavec]]
*[[Mihael (Mijo) Vamberger]]
*([[József Varga]])?
* ([[Matija Vastl]])
*[[Karel Verstovšek]]
*[[Fran Vidic]]
*[[Albin Vilhar]]
*[[Neža Vilhelm]]
*[[Alojz Virbnik]]
*[[Julijana Visočnik]]
*[[Ines Vodopivec]]?
*[[Božo Vodušek]]?
*[[Matej Vodušek]]
*[[Fran Voglar]]
*[[Franc Vračko]]

== W ==

*[[Sonja Weiss]] (r. [[Capuder]])
*[[Fran Wiesthaler]]

== Z ==

*[[Blaž Zabel]]
*[[Pavle Zablatnik]]
*[[Urša Zabukovec]]
*[[Neža Zajc]]
*[[Josip Završnik]]
*[[Karel Zelenik]]
*[[Ivan Zika]]
*[[Luka Zima]]
*[[Barbara Zlobec]]
*[[Janez Zor]]
*([[Marina Zorman]])
*[[Vinko Zupan]]
*[[Polonca Zupančič]]

== Ž ==
*[[Nikolaj Žagar]]
*[[Miroslav Žakelj]]
*[[Andrejka Žejn]]
*[[Miroslav Žekar]]
*[[Milan Žepič]]?
* [[Sebastijan Žepič]]
*([[Branimir Žganjer]]) 
* [[Avgust Žigon]]
*[[Janja Žmavc]]
*[[Mihael Žolgar]]
*([[Davorin Žunkovič]])
*[[Franc Žužek]]

==Glej tudi==

* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih jezikoslovcev]]
*[[seznam tujih slovenistov]]
*[[seznam slovenskih prevajalcev]]
*[[Seznam predavateljev na Filozofski fakulteti v Ljubljani|seznam predavateljev na Filozofski fakulteti]]
*[[Latinski jezik|Latinščina]]
*[[Grščina]]
*[[Klasična filologija]]
*

{{seznami narodov po poklicu|filologov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Filologi]]
[[Kategorija:Slovenski filologi|*]]</text>
      <sha1>ls1guxh6jeco33mw1ab1j6u6onzxddc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vojašnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>77995</id>
    <revision>
      <id>6678182</id>
      <parentid>6414144</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T11:08:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dp, np</comment>
      <origin>6678182</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6083" sha1="2klc12lpj4ssoubouo9jc0enlq85wyd" xml:space="preserve">'''Vojašnica''' je stalen [[vojaški objekt]], ki je primarno namenjen nastanitvi [[vojak]]ov v času služenja [[vojaški rok|vojaškega roka]] oz. med opravljanjem [[vojaška služba|vojaške službe]]. Beseda se lahko nanaša na ločene stanovanjske bloke ali na celotne komplekse, množinska oblika pa se pogosto nanaša na eno samo strukturo in je lahko v ednini pri konstrukciji.

Glavni cilj vojašnic je ločiti vojake od civilnega prebivalstva in okrepiti disciplino, usposabljanje in ''esprit de corps''. Imenujejo jih »tovarne discipline za vojake«.&lt;ref&gt;Black, Jeremy,'' A Military Revolution?: Military Change and European Society, 1550–1800'' (London, 1991)&lt;/ref&gt; Od grobih barak naborniških vojsk iz 19. stoletja, polnih šikaniranja in bolezni, ki se komaj razlikujejo od ograd za živino, v katerih so bile nastanjene vprežne živali, do čistih in z internetom povezanih barak sodobnih prostovoljnih vojsk ima lahko beseda različne konotacije.

== Zgodovina ==
[[File:Koszary schronowe in Gdańsk.jpg|thumb|Vojašnica,[[Gdańsk]], Poljska]]
[[File:Caserne Chanzy.jpg|thumb|Vojašnica 117. pehotnega polka v [[Le Mans]], Francija (okrog leta 1900)]]
Zgodnje vojašnice so bile zgrajene z namenom bivanja in vzdrževanja elitnih enot (npr. Rimske [[Pretorijanska garda|Pretorijske garde]]). Še vedno je ohranjenih nekaj tovrstnih vojašnic [[Rimska vojska|Rimske vojske]] v mejnih naseljih kot sta [[Vercovicium]] in [[Vindolanda]]. Od tu lahko vidimo, da je življenje v vojaških naseljih ostajalo v osnovi enako skozi več tisoč let.

V zgodnjem modernem veku je vojaška revolucija prinesla razvoj nacionalnih držav ter velikih stalnih vojsk.&lt;ref&gt;Roberts, Michael ''The Military Revolution, 1660–1760'' (Belfast, 1856); reprinted with some amendments in Rogers, Clifford, ed., ''The Military Revolution Debate'' Rogers, Clifford, ed., ''The Military Revolution Debate: Readings on the Military Transformation of Early Modern Europe'' (Boulder, 1895)&lt;/ref&gt; Velike, stalne vojašnice sta začeli razvijati dominantni državi tistega časa, Španija (''cuartel'') in Francija (''caserne''). Angleška beseda za vojašnico (''barrack'') izvira iz španske besede za začasno vojaško zavetišče na pohodu (''barraca''). Zanimivo je namreč, da je Velika Britanija začela graditi stalne vojašnice šele po začetku [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]].&lt;ref name=Douet1997&gt;{{cite book|last1=Douet|first1=James|title=British Barracks, 1660–1914|date=1997|publisher=English Heritage}}&lt;/ref&gt; Pred tem je v Veliki Britanijo vladal strah, da je stalna vojska v vojašnicah grožnja ustavnosti države.

Zgodnje vojašnice so sestavljale velike večnadstropne stavbe, pogosto grajene v kvadratu okrog dvorišča, ki je služilo za postroj in parade. Dober primer je [[vojašnica Berwick]], ki je bila med prvimi namenskimi objekti v Angliji. Leta 1717 jo je zasnoval arhitekt [[Nicholas Hawksmoor]]. V 18. stoletju pride do povečanja razlik v vojaškem življenju [[vojak|vojakov]] in [[častnik|častnikov]], kar prinese drugačne stavbe za poveljujoče. Častniki dobijo večje sobe ter stanovanja za poročene. Pojavi se tudi razvoj specializiranih stavb, kot so jedilnice, kuhinje, umivalnice, šole, bolnišnice, orožarne, hlevi,... Razvoj vojaških bolnišnic se pospeši po [[Krimska vojna|Krimski vojni]].

Prva obsežna vadbena taborišča se pojavijo v [[Francosko kraljestvo|Francoskem kraljestvu]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]] na začetku 18. stoletja. Britanska vojska jih začne graditi leta 1854.

Do prve svetovne vojne so imeli pehotni, topniški in konjeniški polki ločene vojašnice. Prve mornariške vojašnice so bile hulki, stare lesene jadrnice; vendar so te nehigienske nastanitve nadomestile velike mornariške vojašnice v večjih ladjedelniških mestih v Evropi in Združenih državah Amerike, običajno z visečimi mrežami namesto postelj.

Te niso bile ustrezne za ogromne vojske, mobilizirane po letu 1914. Taborišča v obliki barak so bila razvita z različicami istoimenske Nissenove barake, izdelane iz lesa ali valovite pločevine.
&lt;gallery&gt;
File:Nijmegen Rijksmonument 522963 Hoofdgebouw Snijderskazerne.JPG|Vojašnica v Nijmegenu na Nizozemskem
File:Caserne Chanzy.jpg|Vojašnica 117. pehotnega polka v Le Mansu v Franciji (ok. 1900)
File:Barracks building in Vaasa.JPG|Vojašnica iz ruskega obdobja v Vaasi v Ostrobothniji na Finskem
File:Caserma de cristoforis.JPG|Vojašnica Carla De Cristoforisa v Comu
File:Barracks-sweden.jpg|Vojašnica, v kateri so bili nastanjeni rekruti Norbottenskega polka v Bodnu na Švedskem
File:Homburgerland-bundespolizei002.jpg|Nemška vojašnica za vojake Bundespolizei (zvezne policije) v Frankfurtu v Nemčiji
&lt;/gallery&gt;

== Vojska ==
V mnogih vojaških silah so tako podčastniki kot podčastniki pogosto nastanjeni v vojašnicah zaradi služenja ali usposabljanja. Častniki so pogosto zadolženi za zagotavljanje urejenosti v vojašnicah in osebju. Mlajši podčastniki in včasih nižji podčastniki pogosto dobijo manj prostora in so lahko nastanjeni v oddelkih, medtem ko si višji podčastniki in častniki lahko delijo ali imajo svojo sobo. Mlajši podčastniki so običajno zadolženi za čistočo vojašnic. Izraz &quot;garnizijsko mesto&quot; je splošen izraz za vsako mesto, ki ima vojašnice, tj. stalno vojaško prisotnost v bližini.

== Zapor ==
Zaporniški bloki so pogosto zgrajeni in urejeni kot vojašnice, nekateri vojaški zapori pa imajo lahko v svojem imenu besedo ''vojašnica'', na primer disciplinska vojašnica Združenih držav Amerike v Leavenworthu.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam vojašnic]]
* [[seznam vojašnic Slovenske vojske]]

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Barracks}}
*{{cite EB1911|wstitle=Barracks |volume=3 |short=x}}
*[https://web.archive.org/web/20071013163723/http://remuseum.org.uk/rem_his_engineer.htm#mil_con Royal Engineers Museum] Military Works (Barrack construction)

{{portal|Vojaštvo}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Vojaški objekti]]
[[Kategorija:Vojašnice|*]]</text>
      <sha1>2klc12lpj4ssoubouo9jc0enlq85wyd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Michael Jordan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>80563</id>
    <revision>
      <id>6678114</id>
      <parentid>6578184</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:46:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678114</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="79177" sha1="gqs6flz0wfkdwatrcdb1367i4jt8yxb" xml:space="preserve">{{Infopolje Košarkar
| name         = Michael Jordan
| image        = &lt;!--WD--&gt;
| caption      = 
| team = Charlotte Hornets
| league = [[NBA]]
| position = Lastnik
| height = 198 cm
| weight = 98 kg
| nationality  = američan
| birth_date   = &lt;!--WD--&gt;
| birth_place  = &lt;!--WD--&gt;
| high_school  = [[Emsley A. Laney High School|Emsley A. Laney]]&lt;br/&gt;([[Wilmington, North Carolina]])
| college      = [[North Carolina Tar Heels men's basketball|North Carolina]] (1981–1984)
| draftyear    = 1984
| draftround   = 1
| draftpick    = 3
| draftteam    = [[Chicago Bulls]]
| career_position = [[branilec (košarka)|branilec]] / [[krilo (košarka)|krilo]]&lt;ref name=&quot;br&quot;/&gt;
| career_number = 23, 45, 12{{ref label|Note1|a|a}} 
| career_start = 1984–1993, 1995–1998, 2001
| career_end   = 2003
| years1       = {{nbay|1984|start}}–{{nbay|1992|end}}, {{nbay|1994|end}}–{{nbay|1997|end}}
| team1        = [[Chicago Bulls]]
| years2       = {{nbay|2001|start}}–{{nbay|2002|end}}
| team2        = [[Washington Wizards]]
| stat1label   = Točke
| stat1value   = 32.292 (30,1 ppg)
| stat2label   = Ujete odbite žoge
| stat2value   = 6.672 (6,2 rpg)
| stat3label   = Podaje
| stat3value   = 5.633 (5,3 apg)
| letter       = j
| bbr          = jordami01
| highlights   = 
* 6 naslovov prvaka v ligi NBA ({{nbafy|1991}}–{{nbafy|1993}}, {{nbafy|1996}}–{{nbafy|1998}})
* 6 nagrad za najkoristnejšega košarkarja finalne serije NBA ({{nbafy|1991}}–{{nbafy|1993}}, {{nbafy|1996}}–{{nbafy|1998}})
* 5 nagrad za [[NBA MVP|najkoristnejšega košarkarja rednega dela sezone NBA]] ({{nbay|1987|end}}, {{nbay|1990|end}}–{{nbay|1991|end}}, {{nbay|1995|end}}, {{nbay|1997|end}})
* 14 nastopov na Tekmi vseh zvezd lige NBA ({{nasg|1985}}–{{nasg|1993}}, {{nasg|1996}}–{{nasg|1998}}, {{nasg|2002}}–{{nasg|2003}})
* 3 nagrade za najkoristnejšega košarkarja na Tekmi vseh zvezd lige NBA ({{nasg|1988}}, {{nasg|1996}}, {{nasg|1998}})
* 10 izborov v idealno postavo lige NBA ({{nbay|1986|end}}–{{nbay|1992|end}}, {{nbay|1995|end}}–{{nbay|1997|end}})
* najboljši obrambni košarkar lige NBA ({{nbay|1987|end}})
* 9 izborov v najboljšo obrambno postavo lige NBA ({{nbay|1987|end}}–{{nbay|1992|end}}, {{nbay|1995|end}}–{{nbay|1997|end}})
* novinec leta v ligi NBA ({{nbay|1984|end}})
* izbor v najboljšo postavo novincev NBA ({{nbay|1984|end}})
* 10× najboljši strelec lige NBA ({{nbay|1986|end}}–{{nbay|1992|end}}, {{nbay|1995|end}}–{{nbay|1997|end}})
* 3× košarkar z največ ukradenimi žogami v ligi NBA ({{nbay|1987|end}}, {{nbay|1989|end}}, {{nbay|1992|end}})
* 2× zmagovalec tekmovanja v zabijanju lige NBA ({{nasg|1987}}–{{nasg|1988}})
* 3x športnik leta (agencija Associated Press) ({{nbay|1990|end}}, {{nbay|1991|end}}, {{nbay|1992|end}})
* ameriški univerzitetni prvak (1984)
|HOF_player=michael-jordan
| medaltemplates  = 
{{MedalSport|Moška košarka}}
{{MedalCountry|{{USA}} }}
{{Medal|Competition|Olimpijske igre}}
{{Medal|Gold|[[Poletne olimpijske igre 1984|1984 Los Angeles]]| [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 1984|Moška košarka]]}}
{{Medal|Gold|[[Poletne olimpijske igre 1992|1992 Barcelona]]| [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 1992|Moška košarka]]}}
{{Medal|Competition|[[Ameriško prvenstvo v košarki]]}}
{{Medal|Gold|[[1992 Tournament of the Americas|1992 Portland]]|[[1992 United States men's Olympic basketball team|Moška košarka]]}}
{{Medal|Competition|[[Panameriške igre]]}}
{{MedalGold |[[Panameriške igre 1983|Caracas 1983]] |Moška košarka}}
}}
'''Michael Jeffrey Jordan''', [[Američani|ameriški]] [[košarkar]], * [[17. februar]] [[1963]], [[Brooklyn]], [[New York]], [[ZDA]].

Michael Jordan je nekdanji košarkar v ligi [[NBA]], poslovnež in večinski lastnik NBA kluba [[Charlotte Hornets|Charlotte Bobcats]]. V njegovi biografiji na straneh lige NBA je zapisano, da na »splošno velja za najboljšega košarkarja vseh časov«.&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt; Jordan je bil eden najučinkoviteje trženih športnikov svoje generacije in ključni dejavnik pri popularizaciji lige NBA po svetu v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja.

Po izstopajoči karieri na [[Univerza Severne Karoline|Univerzi Severne Karoline]], kjer je kot član ''Tar Heelsov'' leta 1982 osvojil univerzitetno prvenstvo, se je Jordan pridružil [[Chicago Bulls]]om na [[NBA nabor 1984|naboru lige NBA 1984]]. Hitro je postal zvezda celotne lige, množice gledalcev je navduševal s svojim značilnim doseganjem košev. Njegova [[skočnost]], ki je bila najbolje predstavljena z zabijanji iz črte prostih metov na tekmovanjih v zabijanju, mu je prinesla vzdevka '''''Air Jordan''''' in '''''His Airness'''''. Ob tem je postal prepoznan tudi kot eden najboljših obrambnih košarkarjev v ligi NBA.&lt;ref name=&quot;defensive players&quot;/&gt; V finalu lige NBA 1991 je osvojil svoj prvi naslov prvaka NBA z Bullsi, serija naslovov prvaka pa se je nadaljevala tudi v letih 1992 in 1993. Čeprav se je Jordan ob koncu leta 1993 nepričakovano upokojil ter želel športno kariero nadaljevati v bejzbolu, se je leta 1995 vrnil k Bullsom in z njimi osvojil še nadaljnje tri zaporedne naslove prvaka lige NBA, v letih 1996, 1997 in 1998. V sezoni 1996 je s klubom v rednem delu sezone zmagal na rekordnih 72-tekmah v eni sezoni . Leta 1999 se je drugič upokojil, toda ponovno se je vrnil in med sezonama 2001 in 2003 igral za [[Washington Wizards]]e. 

Jordanovi individualni dosežki v ligi NBA vključujejo pet nagrad za [[NBA MVP|najkoristnejšega košarkarja]], deset izborov v idealno postavo, devet izborov v najboljšo obrambno postavo, štirinajst nastopov na Tekmi vseh zvezd, tri nagrade za najkoristnejšega košarkarja Tekme vseh zvezd, deset nagrad za najboljšega strelca, tri nagrade za košarkarja z največ ukradenimi žogami, šest nagrad za najkoristnejšega košarkarja končnice in leta 1988 nagrada za najboljšega obrambnega košarkarja. Drži rekorda v ligi NBA za najboljše povprečje doseženih točk v rednem delu sezone (30,12 na tekmo) in končnici (33,45 na tekmo). Leta 1999 ga je [[ESPN]] izbral za najboljšega ameriškega športnika dvajsetega stoletja, na podobnem izboru [[Associated Press]]a pa je osvojil drugo mesto za [[Babe Ruth|Babom Ruthom]]. Leta 1999 je bil sprejet v [[Košarkarski hram slavnih]]. 

Jordan je znan tudi po izdelkih po njem poimenovane blagovne znamke. Leta 1985 je [[Nike, Inc.|Nike]] predstavil športne copate [[Air Jordan]], ki ostajajo popularne še danes.&lt;ref name=&quot;remain popular&quot;/&gt; Jordan je tudi nastopil v delno animiranem filmu ''[[Space Jam]]'', kjer je igral samega sebe. Je lastnik in vodja košarkarskega oddelka NBA kluba [[Charlotte Bobcats]] po tem, ko je zmagal v borbi za kontrolni delež nad klubom proti ustanovitelju [[Robert L. Johnson|Robertu L. Johnsonu]].

== Zgodnje življenje ==
[[Slika:Michael Jordan UNC Jersey cropped.jpg|thumb|left|Jordanov dres v dvorani [[Dean Smith Center]]]]
Jordan se je rodil v [[Brooklyn]]u, [[New York]], kot sin Deloris, ki je delala v bančništvu, in [[James R. Jordan starejši|Jamesa R. Jordana starejšega]], nadzornika opreme. Z družino se je preselil v [[Wilmington, Severna Karolina|Wilmington]], [[Severna Karolina]], ko je bil dojenček.&lt;ref name=&quot;a toddler&quot;/&gt; Obiskoval je srednjo šolo ''Emsley A. Laney High School'' v Wilmingtonu, kjer se je ukvarjal tudi z igranjem bejzbola, ameriškega nogometa in košarke. Kot bruc se je potegoval za mesto v šolski košarkarski ekipi, vendar mu zaradi višine 180 cm ni uspelo. Izmed brucev je preboj v ekipo uspel le višjemu [[Harvest Smith|Harvestu Smithu]].&lt;ref name=&quot;halb&quot;/&gt;

Motiviran, da se dokaže, je Jordan postal zvezdnik mladinske ekipe, s povprečjem 40 točk na tekmo.&lt;ref name=halb/&gt; V sledečem poletju je zrasel za 10 cm in zagnano treniral. Ko si je priboril mesto v prvi ekipi, je dosegal povprečje 20 točk na tekmo v zadnjih dveh letih šolanja.&lt;ref name=&quot;br&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;BB&quot;/&gt; V svojem zadnjem letu v srednji šoli je bil izbran v ''McDonald's All-American Team''&lt;ref name=&quot;McDonald's&quot;/&gt; po tem, ko je v sezoni povprečno dosegel trojni dvojček, 29,1 točke, 11,6 skoka in 10,1 podaje na tekmo.&lt;ref name=&quot;triple-double&quot;/&gt;

[[Slika:MichaelJordanDeanSmith.jpg|upright|thumb|Michael Jordan in [[Dean Smith]], Jordanov univerzitetni trener, leta 2007]]
Leta 1981 je Jordan pridobil košarkarsko štipendijo na [[Univerza Severne Karoline|Univerzi Severne Karoline]], kjer je kot glavni predmet izbral [[kulturna geografija|kulturno geografijo]]. Kot bruc v univerzitetni ekipi pod vodstvom [[Dean Smith|Deana Smitha]] je bil imenovan za novinca leta v atlantski konferenci s povprečjem 13,4 točke na tekmo in 53,4 % doseženih košev.&lt;ref name=&quot;dbb&quot;/&gt; Leta 1982 je na finalni tekmi univerzitetne lige NCAA dosegel odločilni koš proti ekipi ''Georgetown Hoyas'', ki jo je vodil [[Patrick Ewing]], kasnejši tekmec v ligi NBA.&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt; Jordan je ta koš kasneje opisal kot veliko prelomnico v svoji košarkarski karieri.&lt;ref&gt;qtd. in Lazenby, Roland. &quot;Michaelangelo: Portrait of a Champion&quot;. ''Michael Jordan: The Ultimate Career Tribute''. Bannockburn, IL: H&amp;S Media, 1999. pg. 128.&lt;/ref&gt; V treh sezonah pri ekipi Severne Karoline je dosegel 17,7 točke na tekmo s 54,0 % doseženih košev in 5,0 skoka na tekmo.&lt;ref name=&quot;br&quot; /&gt; Soglasno je bil izbran v idealno prvo postavo lige, v letih 1983 in 1984. Po osvojitvi nagrad za najboljšega (''Naismith College Player of the Year'') in najbolj izstopajočega (''John R. Wooden Award'') košarkarja lige, je Jordan eno leto pred zaključkom študija zapustil univerzo in se prijavil na [[NBA nabor 1984|nabor lige NBA 1984]]. [[Chicago Bulls]]i so ga izbrali v tretjem krogu, po [[Hakeem Olajuwon|Hakeemu Olajuwonu]] ([[Houston Rockets]]) in [[Sam Bowie|Samu Bowieju]] ([[Portland Trail Blazers]]). Jordan se je leta 1986 vrnil na univerzo in diplomiral.&lt;ref&gt;Morris, Mike. &quot;The Legend: A Highlight-Reel History of the NBA's Greatest Player&quot;. ''Michael Jordan: The Ultimate Career Tribute''. Bannockburn, IL: H&amp;S Media, 1999. pg. 67.&lt;/ref&gt;

== Profesionalna kariera ==
V svoji prvi sezoni 1984/85 v ligi NBA je Jordan dosegel povprečje 28,2 točke na tekmo z 51,5% doseženih košev.&lt;ref name=&quot;dbb&quot;/&gt; Hitro je postal ljubljenec občinstva tudi v ostalih dvoranah,&lt;ref name=&quot;Gross&quot;&gt;Gross, Jane. [http://www.nytimes.com/1984/10/21/sports/jordan-makes-people-wonder-is-he-the-new-dr-j.html &quot;Jordan Makes People Wonder: Is He the New Dr. J?&quot;], ''The New York Times'', 1984-10-21. Pridobljeno: 2007-03-07.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Goldaper, Sam. [http://www.nytimes.com/1984/10/19/sports/jordan-dazzles-crowd-at-garden.html &quot;Jordan dazzles crowd at Garden&quot;], ''The New York Times'', 1984-10-19. Pridobljeno: 2007-03-07.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Garden&quot;&gt;Johnson, Roy S. [http://www.nytimes.com/1984/11/09/sports/jordan-led-bulls-romp-before-19252.html &quot;Jordan-Led Bulls Romp Before 19,252&quot;], ''The New York Times'', 1984-11-09. Pridobljeno: 2007-03-07.&lt;/ref&gt; in je bil predstavljen na naslovnici znamenite revije ''[[Sports Illustrated]]'' z napisom »Zvezda je rojena« le mesec dni po začetku svoje profesionalne kariere.&lt;ref&gt;[http://dynamic.si.cnn.com/si_online/covers/issues/1984/1210.html SI cover search 1984-12-10], si.cnn.com. Pridobljeno: 2007-03-09.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.databasebasketball.com/teams/teamscores.htm?tm=CHI&amp;yr=1984&amp;lg=n Chicago Bulls 1984–85 Game Log and Scores], databasebasketball.com. Pridobljeno: 2007-03-10.&lt;/ref&gt; Jordan je bil v svoji prvi sezoni na podlagi glasov navijačev tudi izbran v začetno postavo Tekme vseh zvezd.&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt; Pred tekmo se je izkazalo, da so  nekateri veterani lige, ki jih je vodil [[Isiah Thomas]], nezadovoljni nad pozornostjo, ki jo je bil deležen Jordan.&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt; To je vodilo v dogovor, da mu soigralci med tekmo niso podajali žoge.&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt; Jordana vse skupaj ni pretirano prizadelo, saj je uspešno nadaljeval sezono in bil izbran za najboljšega novinca sezone.&lt;ref name=&quot;nba.combio&quot;&gt;[http://www.nba.com/playerfile/michael_jordan/bio.html Michael Jordan bio], nba.com. Pridobljeno: 2007-01-20.&lt;/ref&gt; Bullsi so redni del sezone končali z 38-imi zmagami in 44-imi porazi,&lt;ref name=&quot;dbbulls&quot;&gt;[http://www.databasebasketball.com/teams/teampage.htm?tm=CHI&amp;lg=N Chicago Bulls] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071014212808/http://databasebasketball.com/teams/teampage.htm?tm=CHI&amp;lg=n |date=2007-10-14 }}, databasebasketball.com. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt; v končnici pa so v prvem krogu izgubili proti [[Milwaukee Bucks]]om v štirih tekmah.

Drugo sezono, 1985/86, je skrajšal zlom stopala, zaradi katerega je Jordan izpustil 64 tekem.&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt; Kljub temu ter 30-im zmagam in 52-im porazom, so se Bullsi uvrstili v končnico. Jordan, ki je do začetka končnice pozdravil poškodbo, je v tekmah končnice zablestel. Proti [[Boston Celtics]]om, ki veljajo za enega najboljših klubov v zgodovini lige NBA,&lt;ref name=&quot;topteams&quot;&gt;[http://www.nba.com/history/toptenteams_index.html Top 10 Teams in NBA History], nba.com/history. Pridobljeno: 2007-03-06.&lt;/ref&gt; je v drugi tekmi dosegel rekordnih 63 točk.&lt;ref name=&quot;nbagod&quot;&gt;[http://www.nba.com/history/jordan63_moments.html God Disguised as Michael Jordan], nba.com/history. Pridobljeno: 2007-01-17.&lt;/ref&gt; Kljub temu pa so Celticsi napredovali brez poraza.&lt;ref name=&quot;nba.combio&quot;/&gt;

Jordan je bil za začetek sezone 1986/87 popolnoma pripravljen, dosegel pa je enega najboljših strelskih izkupičkov v zgodovini lige NBA. Postal je prvi košarkar ob [[Wilt Chamberlain|Wiltu Chamberlainu]], ki je dosegel 3.000 točk v sezoni, z najboljšim povprečjem 37,1 točke na tekmo v ligi in 48,2 doseženih košev.&lt;ref name=&quot;dbb&quot;/&gt; Ob tem pa se je izkazal tudi v obrambnih nalogah, saj je postal prvi košarkar v zgodovini lige NBA, ki je dosegel 200 ukradenih žog in 100 blokad v sezoni. Kljub temu pa je bil za [[NBA MVP|najkoristnejšega košarkarja liga]] izbran [[Magic Johnson]]. Bullsi so osvojili 40 zmag&lt;ref name=&quot;dbbulls&quot;/&gt; in se tretjič zapored uvrstili v končnico, kjer pa so jih ponovno brez poraza izločili Celticsi.&lt;ref name=&quot;nba.combio&quot;/&gt;

=== Rivalstvo s Pistonsi ===
Jordan je bil tudi v sezoni 1987/88 najboljši strelec lige s povprečjem 35,0 točke na tekmo in 53,5 % doseženih košev,&lt;ref name=&quot;dbb&quot;/&gt; kar mu je prineslo njegovo prvo nagrado za najkoristnejšega košarkarja lige. Ob tem je bil izbran tudi na najboljšega obrambnega košarkarja lige z 1,6 blokade in 3,16 ukradenih žog na tekmo, slednje je bil najboljši dosežek v ligi.&lt;ref name=&quot;MJ&quot;&gt;[http://www.nba.com/history/players/jordan_stats.html Michael Jordan statistics], nba.com/history. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt; Bullsi so sezono končali s 50-imi zmagami in 32-imi porazi ter prvič v Jordanovi karieri zmagali v prvem krogu končnice, kjer so v petih tekmah izločili [[Cleveland Cavaliers]]e.&lt;ref&gt;[http://www.databasebasketball.com/teams/teamscores.htm?tm=CHI&amp;yr=1987&amp;lg=n Chicago Bulls 1987–88 Game Log and Scores], databasebasketball.com. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt; Toda v drugem krogu so naleteli na izkušene [[Detroit Pistons]]e,&lt;ref name=&quot;nba.combio&quot;/&gt; ki so pod vodstvom [[Isiah Thomas|Isiaha Thomasa]] in skupine igralcev, znane kot ''Bad Boys'', zmagali v petih tekmah.

Tudi v sezoni 1988/89 je bil Jordan najboljši strelec lige s povprečjem 32,5 točke na tekmo in 53,9% doseženih košev, ob tem pa je dosegel še po osem skokov in podaj na tekmo.&lt;ref name=&quot;dbb&quot;/&gt; Bullsi so sezono zaključili s 47-imi zmagami in 35-imi porazi ter se z zmago nad Cleveland Cavaliersi in [[New York Knicks]]i uvrstili v konferenčni finale. V seriji proti Cavaliersov je Jordan dosegel enega vrhuncev kariere z dosego odločilnega koša v zadnjih sekundah pete tekme serije prek [[Craig Ehlo|Craiga Ehla]].&lt;ref&gt;[http://www.nba.com/history/jordancav_moments.html Jordan Hits &quot;The Shot&quot;], nba.com/history, Pridobljeno: 2010-05-24.&lt;/ref&gt; Toda ponovno so Pistonsi izločili Bullse v šestih tekmah,&lt;ref name=&quot;nba.combio&quot;/&gt; s posebno strategijo branjenja proti Jordanu, ki sta ga ob prejetju žoge pokrila dva ali celo trije košarkarji.&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt;

Bullsi so v sezoni 1989/90 vstopili kot ekipa v vzponu, z zvezdnikom Jordanom, mladimi košarkarskimi upi, kot sta bila [[Scottie Pippen]] in [[Horace Grant]], ter novim trenerjem [[Phil Jackson|Philom Jacksonom]]. Jordan je bil s povprečjem 33,6 točke na tekmo in 52,6 % doseženih košev vodilni strelec lige, ob tem pa je dosegel še 6,9 skoka in 6,3 podaje na tekmo,&lt;ref name=&quot;dbb&quot;/&gt; s čimer je Bullse popeljal do 55-ih zmag ob 27-ih porazih v rednem delu sezone.&lt;ref name=&quot;dbbulls&quot;/&gt; Na poti do finala vzhodne konference so izločili Buckse in [[Philadelphia 76ers]]e, nato pa so jih še tretjič zapored izločili Pistonsi, tokrat v sedmih tekmah.&lt;ref name=&quot;nba.combio&quot;/&gt;

=== Prvi trojček ===
V sezoni 1990/91 je Jordan drugič osvojil nagrado za najkoristnejšega košarkarja lige, s statistiko 31,5 točke na tekmo in 53,9 % doseženih košev ter 6,0 skoka in 5,5 podaje na tekmo.&lt;ref name=&quot;dbb&quot;/&gt; Bullsi so prvič po šestnajstih letih osvojili prvo mesto v svoji diviziji in postavili rekord franšize z 61-imi zmagami v rednem delu sezone.&lt;ref name=&quot;dbbulls&quot;/&gt; S pomočjo [[Scottie Pippen|Scottieja Pippena]], ki se je razvijal v novo zvezdo lige NBA, so Bullsi dvignili svoj nivo igre. Izločili so [[New York Knicks]]e in [[Philadelphia 76ers]]e ter se v finalu vzhodne konference ponovno pomerili s Pistonsi. V nasprotju s predhodnimi tremi sezonami, so jih tokrat presenetljivo izločili brez izgubljene tekme.&lt;ref name=&quot;1990-91&quot;&gt;[http://www.databasebasketball.com/teams/teamscores.htm?tm=CHI&amp;yr=1990&amp;lg=n Chicago Bulls 1990–91 Game Log and Scores], databasebasketball.com. Pridobljeno: 2007-03-07.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brown, Clifton. [http://www.nytimes.com/1991/05/28/sports/basketball-bulls-brush-aside-pistons-for-eastern-title.html?pagewanted=print BASKETBALL; Bulls Brush Aside Pistons for Eastern Title], ''The New York Times'', 1991-05-28, 2008-04-08&lt;/ref&gt; V neobičajnem zaključku odločilne tekme serije je Isiah Thomas povedel svojo ekipo z igrišča približno minuto pred koncem tekme. Večina košarkarjev Pistonsov je odšla neposredno v slačilnico, brez običajnega rokovanja z nasprotniki po koncu tekme.&lt;ref&gt;Kalb, Elliott. [http://www.nba.com/pistons/history/Isiah_Thomas_Leader_of_the_Bad_Boys.html Isiah Thomas: Leader of the Bad Boys], nba.com. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt;

Bullsi so v končnici dosegli petnajst zmag in le dva poraza&lt;ref name=&quot;1990-91&quot;/&gt; ter se prvič v zgodovini franšize uvrstili v finale, kjer so v petih tekmah premagali [[Los Angeles Lakers]]e. Eden najbolj znanih trenutkov finalne serije se je zgodil na drugi tekmi, ko se je Jordan izognil morebitni blokadi [[Sam Perkins|Sama Perkinsa]] tako, da je med letom po zraku prestavil žogo z desne v levo roko in zadel.&lt;ref&gt;[[Michael Wilbon|Wilbon, Michael]]. [http://www.washingtonpost.com/wp-srv/sports/nba/longterm/jordan/articles/layup91.htm Great Shot! Jordan's Best Amazingly Goes One Better], ''Washington Post'', pg. D01, 1999-01-14. Pridobljeno: 2007-03-07.&lt;/ref&gt; V svoji prvi finalni seriji je Jordan dosegel 31,2 točke na tekmo in 56,0 % doseženih košev ter 11,4 podaje, 6,6 skoka, 2,8 ukradene žoge in 1,4 blokade na tekmo.&lt;ref&gt;[http://www.nba.com/jordan/mj9091.html 1991 Finals stats], nba.com. Pridobljeno: 2008-03-24.&lt;/ref&gt; Za svoje uspehe je osvojil svojo prvo nagrado za najkoristnejšega igralca finala lige NBA.&lt;ref name=&quot;fnl&quot;&gt;[http://www.nba.com/history/finalsmvps.html Finals Most Valuable Player], nba.com/history. Pridobljeno: 2008-02-06.&lt;/ref&gt;

Bullsi so na krilih Jordana nadaljevali s prevlado tudi v sezoni 1991/92, ko so v rednem delu dosegli 65 zmag in le 15 porazov, s čimer so še izboljšali rekord franšize iz prejšnjega leta.&lt;ref name=&quot;dbbulls&quot;/&gt; Jordan je osvojil svojo drugo zaporedno nagrado za najkoristnejšega košarkarja lige, s statistiko 30,1 točke na tekmo in 52,0 ter 6,4 skoka in 6,1 podaje na tekmo.&lt;ref name=&quot;MJ&quot;/&gt; Po zmagi v naporni seriji proti New York Knicksom v drugem krogu končnice v sedmih tekmah in izločitvi Cleveland Cavaliersov v konferenčnem finalu v šestih tekmah, so se v finalu pomerili s [[Portland Trail Blazers]]i in njihovim zvezdnikom [[Clyde Drexler|Clydom Drexlerjem]]. Mediji, ki so poskušali ustvariti podobno rivalstvo, kot je bilo med [[Magic Johnson|Magicom Johnsonom]] in [[Larry Bird|Larryjem Birdom]], so pred finalno serijo iskali podobnosti med Jordanom in Drexlerjem.&lt;ref name=&quot;sport-illustrated-cover&quot;&gt;[http://sportsillustrated.cnn.com/vault/cover/featured/9328/index.htm Sport's Illustrated cover, 1992-05-11] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130722063945/http://sportsillustrated.cnn.com/vault/cover/featured/9328/index.htm |date=2013-07-22 }}. sportsillustrated.cnn.com. Pridobljeno: 2009-02-16.&lt;/ref&gt; V prvi tekmi finala je Jordan dosegel rekordnih 35 točk v prvem polčasu, tudi rekordnih šest trojk.&lt;ref name=&quot;NBA1991-92&quot;&gt;[http://www.nba.com/history/jordan_92_finals.html Jordan Blazes Away From Long Range], nba.com. Pridobljeno: 2007-03-09.&lt;/ref&gt; Po doseženi šesti trojki je zapustil igrišče ob odkimavanju. [[Marv Albert]], ki je prenašal tekmo, je kasneje povedal, da je izgledalo, kot bi si Jordan ob tem mislil: »Ne morem verjeti, kaj vse mi uspeva.«&lt;ref&gt;[http://www.nba.com/encyclopedia/finals/Memory_Lane.html A Stroll Down Memory Lane], nba.com/history. Pridobljeno: 2007-02-23.&lt;/ref&gt; Bullsi so na prvi tekmi zmagali in dobili serijo v šestih tekmah. Jordan je bil drugič zapored imenovan za najkoristnejšega igralca finala&lt;ref name=&quot;fnl&quot;/&gt; in končal serijo s 35,8 točke, 4,8 skoka in 6,5 podaje na tekmo ter 53 % zadetih košev.&lt;ref name=&quot;fnl&quot;/&gt;

V sezoni 1992/93 se je, kljub povprečju 32,6 košev, 6,7 skokov in 5,5 podaj na tekmo,&lt;ref name=&quot;MJ&quot;/&gt; Jordanova serija zaporednih nagrad za najkoristnejšega košarkarja lige končala, saj je nagrado osvojil njegov prijatelj [[Charles Barkley]]. Jordan in Bullsi so se v finalu srečali prav z Barkleyjem in [[Phoenix Suns]]om. Bullsi so osvojili še svoj tretji zaporedni naslov prvaka z zmagovitim košem [[John Paxson|Johna Paxsona]] in blokado [[Horace Grant|Horaca Granta]] v zadnji sekundi tekme, toda Jordan je bil ponovno najboljši košarkar svojega kluba. Dosegel je povprečno 41,0 točke na tekmo v finalni seriji šestih tekem&lt;ref&gt;[http://www.nba.com/history/finals/19921993.html Paxson's Trey Propels Bulls Into NBA History], nba.com/history. Pridobljeno: 2007-01-20.&lt;/ref&gt; in postal prvi košarkar v ligi NBA s tremi zaporednimi nagradami za najkoristnejšega igralca finala.&lt;ref name=&quot;fnl&quot;/&gt; V vsaki tekmi je presegel 30 točk, v štirih zapored pa celo 40 točk. S tretjo zmago v finalu je Jordan v le sedmih letih v ligi NBA sedemkrat osvojil nagrado za najboljšega strelca lige in tri naslove, toda pojavljali so se znaki, da je postajal naveličan zvezdniškega življenja in neuspehov v zasebnem življenju.&lt;ref&gt;McCallum, Jack. [http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/magazine/MAG1138550/index.htm &quot;'the Desire Isn't There'&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130722063803/http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/magazine/MAG1138550/index.htm |date=2013-07-22 }}, sportsillustrated.cnn.com, 1993-10-18. Pridobljeno: 2009-02-18.&lt;/ref&gt;

=== Igre na srečo ===
Med končnico leta 1993 je izbruhnil škandal, ko je bil Jordan pred tekmo z New York Knicksi v [[Atlantic City, New Jersey|Atlantic Cityju]] opažen pri [[igre na srečo|igranju na srečo]].&lt;ref&gt;[[Dave Anderson (sportswriter)|Anderson, Dave]]. [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F0CE0DF1430F934A15756C0A965958260 &quot;Sports of The Times; Jordan's Atlantic City Caper&quot;], ''The New York Times'', 1993-05-27. Pridobljeno: 2008-04-08.&lt;/ref&gt; Istega leta je priznal, da je pri igrah na srečo izgubil 57.000 $,&lt;ref name=&quot;win&quot;&gt;Thomas, Monifa. [https://web.archive.org/web/20070104004449/http://www.winningstreak.com/blog/2005/10/ &quot;Jordan on gambling: 'Very embarrassing'&quot;], ''[[Chicago Sun-Times]]'', dostopno na winningstreak.com, 2005-10-21. Pridobljeno: 2007-01-17.&lt;/ref&gt; avtor Richard Esquinas pa je napisal knjigo, v kateri trdi, da je pri igranju [[golf]]a proti Jordanu zaslužil 1,25 milijona $.&lt;ref name=&quot;win&quot;/&gt; Leta 2005 je Jordan govoril z [[Ed Bradley|Edom Bradleyjem]] v poročilih ''60 Minutes'' mreže [[CBS]] o igrah na srečo in priznal, da je naredil nekaj nepremišljenih odločitev z besedami: »Da, pristal sem v položajih, ko se nisem odločil oditi in sem pretiraval. Je to motnja? Odvisno od perspektive. Če si pripravljen ogroziti svoje preživetje in družino, potem je.«&lt;ref name=&quot;EB&quot;&gt;[http://www.cbsnews.com/stories/2005/10/19/60minutes/main955628_page3.shtml Michael Jordan Still Flying High], cbsnews.com, 2006-08-20. Pridobljeno: 2007-01-15.&lt;/ref&gt; Na Bradleyjevo vprašanje, ali je pri igrah na srečo kdaj prišel do položaja, ko je ogrozil svoje preživetje ali družino, je Jordan odgovoril: »Ne.«&lt;ref name=&quot;EB&quot;/&gt;

=== Prva upokojitev in bejzbol ===
[[Slika:Jordan Scorpions.jpg|thumb|Jordan v dresu [[Scottsdale Scorpions]]ov]]
6. oktobra 1993 je Jordan oznanil svojo upokojitev zaradi izgube želje po igranju. Kasneje je dodal, da je k odločitvi botroval tudi umor njegovega očeta sredi leta.&lt;ref&gt;Berkow, Ira. [http://partners.nytimes.com/library/sports/basketball/041194bkn-jordan.html &quot;A Humbled Jordan Learns New Truths&quot;], ''The New York Times'', 1994-04-11. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt; [[James R. Jordan starejši|Jamesa R. Jordana starejšega]] sta 23. julija 1993 umorila dva najstnika, Daniel Green in Larry Martin Demery, v avtocestni okrepčevalnici v [[Lumberton, Severna Karolina|Lumbertonu]], Severna Karolina. Izsledili so ju s pomočjo klicev na mobilni telefon Jamesa Jordana,&lt;ref&gt;Mitchell, Alison. [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F0CE7D8103CF931A1575BC0A965958260 The Nation; &quot;So Many Criminals Trip Themselves Up&quot;], ''The New York Times'', 1993-08-22. Pridobljeno: 2008-03-24.&lt;/ref&gt; nato sta bila zajeta in obsojena na dosmrtno ječo. Jordan in njegov oče sta si bila blizu.&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt; Leta 1996 je v [[Chichago|Chichagu]] ustanovil ''Boys &amp; Girls Clubs of America'' in ga posvetil očetu.&lt;ref name=&quot;WP&quot;&gt;Walsh, Edward. [http://www.washingtonpost.com/wp-srv/sports/nba/longterm/jordan/articles/chicago14.htm &quot;On the City's West Side, Jordan's Legacy Is Hope&quot;], ''Washington Post'', 1998-01-14. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://archive.today/20120709073606/findarticles.com/p/articles/mi_m1355/is_n14_v88/ai_17210279 Michael Jordan, family attend groundbreaking ceremony for James Jordan Center], ''Jet Magazine'', 1995-08-14, dostopno na findarticles.com. Pridobljeno: 2008-04-16.&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je v svoji avtobiografiji ''For the Love of the Game'' Jordan zapisal, da je bil razmišljal o upokojitvi že poleti leta 1992.&lt;ref&gt;Jordan, Michael. ''For the Love of the Game: My Story''. New York City: Crown Publishers, 1998. pg. 100. ISBN 0-609-60206-3.&lt;/ref&gt; Dodatna izčrpanost po nastopu v [[ameriška košarkarska reprezentanca|''Dream Teamu'']] na [[Poletne olimpijske igre 1992|Olimpijskih igrah 1992]] je še utrdila njegove občutke o igri in vse večji zvezdniški status. Jordanova napoved je presunila ligo NBA in se pojavila na naslovnicah časopisov po vsem svetu.&lt;ref&gt;Thompson, Ian and Ted Rodgers. [https://archive.today/20120712233916/findarticles.com/p/articles/mi_m1208/is_n16_v216/ai_14218303 Europe loses a role model; even in countries where basketball is a minor pursuit, Jordan's profile looms large – includes related article on Jordan's stature in Japan], ''[[The Sporting News]]'', 1993-10-18, dostopno na findarticles.com. Pridobljeno: 2008-04-25.&lt;/ref&gt;

Jordan je nadalje presenetil športni svet s podpisom pogodbe z [[MLB]] klubom [[Chicago White Sox]]. Udeležil se je spomladanskih treningov in bil uvrščen v ekipo 31. marca 1994.&lt;ref&gt;[http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/news/1999/01/11/jordan_chronology/ Michael Jordan Chronology] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20010518205857/http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/news/1999/01/11/jordan_chronology/ |date=2001-05-18 }}, sportsillustrated.cnn.com, 1999-01-12. Pridobljeno: 2007-03-15.&lt;/ref&gt; Pojasnil je, da je s to odločitvijo sledil sanjam pokojnega očeta, ki si ga je vedno predstavljal kot igralca bejzbola v ligi MLB.&lt;ref&gt;[http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/1999/jordan_retires/news/1999/01/12/jordan_legacy/ Michael Jordan A Tribute] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040407013450/http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/1999/jordan_retires/news/1999/01/12/jordan_legacy/ |date=2004-04-07 }}, sportsillustrated.cnn.com. Pridobljeno: 2007-03-07.&lt;/ref&gt; White Soxi so imeli istega lastnika kot Bullsi, [[Jerry Reinsdorf|Jerryja Reinsdorfa]], ki se je držal košarkarske pogodbe tudi v letih, ko je Jordan igral bejzbol.&lt;ref&gt;Araton, Harvey. [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=990CE1D61331F933A25750C0A963958260 Basketball; &quot;Jordan Keeping the Basketball World in Suspense&quot;], ''The New York Times'', 1995-03-10. Pridobljeno: 2008-03-24.&lt;/ref&gt; Leta 1994 je Jordan igral za ''Birmingham Barons'', podružnično ekipo White Soxov, s statistiko 20,2 % odboja, tremi [[home run]]i, 51-imi ''runs batted in'', 30-imi ukradenimi bazami in 11-imi napakami.&lt;ref name=&quot;BB&quot; /&gt; Nastopil je tudi za Scottsdale Scorpionse v ''Arizona Fall League'', kjer je bil s 25,2 % odboja med najboljšimi v ligi.&lt;ref&gt;[http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/news/1999/01/11/jordan_chronology/ Michael Jordan Chronology] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20010518205857/http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/news/1999/01/11/jordan_chronology/ |date=2001-05-18 }}, sportsillustrated.cnn.com. Pridobljeno: 2011-04-02.&lt;/ref&gt; 1. novembra 1994 so Bullsi upokojili njegov dres s številko 23 v slovesnosti, med katero so tudi odkrili njegov kip, znan kot ''The Spirit'', pred dvorano [[United Center]].&lt;ref name=MJS&gt;{{navedi splet|url=http://www.unitedcenter.com/unitedcenter/MichaelJordanStatue.asp|title=Michael Jordan Statue|accessdate=2011-09-03|publisher=[[United Center]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=JTLTL&gt;{{navedi splet|url=http://articles.chicagotribune.com/1994-11-02/sports/9411020285_1_sculpture-clay-model-girls-club|title=Jordan Truly Larger Than Life: Sculpture Shows Spirit Of The Man, But Little More|accessdate=2011-09-03|date=1994-11-02|work=[[Chicago Tribune]]|author=Artner, Alan G.|archive-date=2012-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20120808203024/http://articles.chicagotribune.com/1994-11-02/sports/9411020285_1_sculpture-clay-model-girls-club|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://articles.chicagotribune.com/1994-11-08/features/9411080073_1_swamp-thing-bobby-knight-fans|title=Bye-bye, No. 23: Buzz went to see Michael Jordan's Chicago...|accessdate=2011-09-03|date=1994-11-08|work=[[Chicago Tribune]]|archive-date=2012-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20120812031850/http://articles.chicagotribune.com/1994-11-08/features/9411080073_1_swamp-thing-bobby-knight-fans|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Vrnitev v ligo NBA ===
V sezoni 1993/94 so Bullsi brez Jordana dosegli 55 zmag in 27 porazov v rednem delu sezone, v drugem delu končnice pa so jih izločili [[New York Knicks]]i. V sezoni 1994/95 je šlo Bullsom še slabše, saj so se morali v srednjem delu sezone boriti za nastop v končnici.&lt;ref&gt;Taylor, Phil. [http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/magazine/MAG1006340/2/index.htm &quot;What Goes Up...&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130722072803/http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/magazine/MAG1006340/2/index.htm |date=2013-07-22 }}, ''Sports Illustrated'', 1995-03-20. Pridobljeno: 2009-03-25.&lt;/ref&gt; Vrnitev Jordana je dvignila ekipo.

18. marca 1995 je Jordan napovedal vrnitev v ligo NBA s kratkim sporočilom za javnost: »Vrnil sem se.«&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt; Naslednjega dne je moral nositi dres s številko 45, ki ga je bil nosil že pri Baronsih, saj je bila njegova številka 23 upokojena. Na svoji prvi tekmi po vrnitvi proti [[Indiana Pacers]]om je dosegel 19 točk.&lt;ref&gt;[https://archive.today/20120720094450/findarticles.com/p/articles/mi_m1355/is_n21_v87/ai_16820794 &quot;Michael Jordan returns to Bulls in overtime loss to Indiana Pacers – Chicago Bulls&quot;], ''[[Jet (magazine)|Jet Magazine]]'', 1995-04-03, dostopno na findarticles.com, Pridobljeno: 2008-05-02.&lt;/ref&gt; Tekma je bila najbolj gledana tekma lige NBA od leta 1975.&lt;ref&gt;Hausman, Jerry A. &amp; Gregory K. Leonard. &quot;Superstars in the National Basketball Association.&quot; ''Journal of Labor Economics'', 15: 587, 1997.&lt;/ref&gt;

Kljub premoru leta in pol, je Jordan po vrnitvi igral dobro, v svoji četrti tekmi sezone proti [[Atlanta Hawks]]om je dosegel odločilni koš iz skoka. V naslednji tekmi proti Knicksom v dvorani [[Madison Square Garden]] je 28. marca 1995 dosegel 55 točk.&lt;ref name=&quot;nba.combio&quot;/&gt; Ohrabreni zaradi Jordanove vrnitve so se Bullsi s serijo trinajstih zmag in štirih porazov uvrstili v končnico, kjer so napredovali do polfinala vzhodne konference proti [[Orlando Magic]]om. Ob koncu prve tekme je [[Nick Anderson]] ukradel Jordanu žogo in zadel odločilni koš, po tekmi pa povedal: »Jordan ni izgledal kot stari Michael Jordan.«&lt;ref&gt;Lawrence, Mitch. [http://sports.espn.go.com/espn/print?id=1250345 Memories of MJ's first two acts], espn.com, 2001-09-10. Pridobljeno: 2008-12-16.&lt;/ref&gt; Po tem je Jordan dobil dres s svojo številko 23, v seriji je dosegel povprečno 31 točk na tekmo, vseeno pa je Orlando zmagal v šestih tekmah.&lt;ref name=&quot;br&quot;/&gt;

=== Drugi trojček ===
[[Slika:Jordan by Lipofsky 16577.jpg|thumb|upright|Jordan ob zabijanju]]
Dodatno motiviran po porazu v končnici, se je Jordan posebej skrbno posvetil treningu za sezono 1995/96.&lt;ref&gt;Kerr, Steve. [http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/front_page/3166259.stm The greatest team in history – day four: Chicago Bulls], bbc.co.uk. Pridobljeno: 2007-03-16.&lt;/ref&gt; Okrepljeni s specialistom za skoke [[Dennis Rodman|Dennisom Rodmanom]], so Bullsi prevladovali v ligi, ki so jo pričeli z 41-imi zmagami in le tremi porazi,&lt;ref name=&quot;1995-96&quot;&gt;[http://www.databasebasketball.com/teams/teamscores.htm?tm=CHI&amp;yr=1995&amp;lg=n Chicago Bulls 1995–96 Game Log and Scores] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160125082214/http://www.databasebasketball.com/teams/teamscores.htm?tm=CHI&amp;yr=1995&amp;lg=n |date=2016-01-25 }}, databasebasketball.com. Pridobljeno: 2007-01-20.&lt;/ref&gt; sezono pa so končani z rekordnimi 72-imi zmagami in le desetimi porazi&lt;ref name=&quot;topteams&quot;/&gt; Jordan je bil prvi strelec lige s povprečjem 30,4 točke na tekmo,&lt;ref&gt;[http://www.nba.com/history/96bulls.html 1995–96 Chicago Bulls], nba.com/history. Pridobljeno: 2007-01-15.&lt;/ref&gt; in osvojil nagrado za [[NBA MVP|najkoristnejšega košarkarja rednega dela lige]].&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt; V končnici so v štirih serijah Bullsi izgubili le tri tekme, v finalu pa so premagali [[Seattle SuperSonics]]e. Jordan je bil rekordno četrtič izbran za najkoristnejšega košarkarja finalne serije,&lt;ref name=&quot;fnl&quot;/&gt; s čimer je izboljšal rekord [[Magic Johnson|Magica Johnsona]]. Dosegel je tudi šele drugi šopek vseh treh nagrad za najkoristnejšega košarkarja rednega dela, končnice in finalne serije, kar je pred tem uspelo le [[Willis Reed|Willisu Reedu]] v sezoni 1969/70.&lt;ref name=&quot;nba.combio&quot;/&gt; Ker je bil to za Jordana prvi naslov po očetovem umoru in ker je bil dosežen prav na [[očetovski dan]], je Jordan nanj reagiral še posebej čustveno.&lt;ref name=&quot;nbah&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;classicbio&quot; /&gt;

V sezoni 1996/97 so Bulls dosegli 69 zmag in 11 porazov, toda v zadnjih dveh tekmah so izgubili in niso dosegli še druge zaporedne sezone z vsaj 70-imi zmagami.&lt;ref name=&quot;1996-97&quot;&gt;[http://www.databasebasketball.com/teams/teamscores.htm?tm=CHI&amp;yr=1996&amp;lg=n Chicago Bulls 1996–97 Game Log and Scores] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160125082249/http://www.databasebasketball.com/teams/teamscores.htm?tm=CHI&amp;yr=1996&amp;lg=n |date=2016-01-25 }}, databasebasketball.com. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt; Tudi v boju za najkoristnejšega košarkarja leta je Jordana premagal [[Karl Malone]]. Bullsi so se ponovno uvrstili v finale, kjer so se srečali prav z Malonom in [[Utah Jazz]]i. V tej finalni seriji sta se pripetila dva najznamenitejša dogodka v Jordanovi karieri. Prvo tekmo serije je odločil s košem iz skoka tik pred sireno, v peti tekmi pa je ob stanju v zmagah 2:2 Jordan igral kljub vročini in dehidraciji zaradi [[gastroenteritis|virusnega gastroenteritisa]]. V tekmi, ki so jo mediji poimenovali ''Flu Game'', je Jordan dosegel 38 točk, tudi odločilno trojko 25 sekund pred koncem.&lt;ref&gt;Burns, Marty. [http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/1999/jordan_retires/news/1999/01/13/burns/ 23 to remember] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070104170549/http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/1999/jordan_retires/news/1999/01/13/burns/ |date=2007-01-04 }}, sportsillustrated.cnn.com, 1999-01-16. Pridobljeno: 2007-02-23.&lt;/ref&gt; Bullsi so z 90:88 v šesti tekmi serije osvojili naslov.&lt;ref name=&quot;1996-97&quot;/&gt; Še petič v petih finalih je Jordan osvojil nagrado za najkoristnejšega košarkarja finalne serije.&lt;ref name=&quot;fnl&quot;/&gt; Leta 1997 je na Tekmi vseh zvezd dosegel prvi trojni dvojček v zgodovini, kljub temu pa ni bil izbran za najkoristnejšega košarkarja tekme.

Jordan in Bullsi so v sezoni 1997/98 dosegli 62 zmag in 20 porazov v rednem delu sezone.&lt;ref name=&quot;dbbulls&quot;/&gt; Jordan je bil prvi strelec lige s povprečjem 28,7 točke na tekmo,&lt;ref name=&quot;MJ&quot;/&gt; s čimer je osvojil nagrade za najkoristnejšega košarkarja lige, idealno postavo lige, najboljšo obrambno postavo lige in najkoristnejšega košarkarja Tekme vseh zvezd.&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt; Bullsi so tretjič zapored osvojili vzhodno konferenco, tudi v težki seriji sedmih tekem proti [[Indiana Pacers]]om z [[Reggie Miller|Reggiejem Millerjem]]. To je bila za Jordana prva serija po letu 1992, ki je bila odločena po sedmi tekmi. Po napredovanju so se Bullsi ponovno pomerili z Jazzi.

Bullsi so se 14. junija 1998 ob vodstvu s 3:2 v seriji vrnili v [[Utah]] na šesto tekmo. Na njej je Jordan izpeljal serijo potez, ki velja za najboljšo v zgodovini finalnih serij lige NBA.&lt;ref name=&quot;clutch1998&quot;&gt;[http://www.nba.com/playoffs2004/greatest_finals_moments.html Greatest Finals Moments], nba.com. Pridobljeno: 2007-02-06.&lt;/ref&gt; Ob zaostanku s 83:86 41,9 sekunde pred koncem je [[Phil Jackson]] zahteval [[minuta odmora|minuto odmora]]. Ob nadaljevanju igre je Jordan dobil podajo pod svojim košem, potegnil na drugo stran in dosegel koš s polaganjem prek več obrambnih košarkarjev Jazzov.&lt;ref name=&quot;clutch1998&quot;/&gt; V naslednjem napadu so Jazzi podali Karlu Malonu, ki ga je oviral Rodman. Ob tem je Jordan ukradel žogo Malonu&lt;ref name=&quot;clutch1998&quot;/&gt; in jo počasi prenesel v napad, kjer ga je pokrival [[Bryon Russell]]. Deset sekund do konca tekme je Jordan začel preigravati v desno, nato v levo, ko je morda rahlo odrinil Russella,&lt;ref&gt;Kerber, Fred. [https://archive.today/20130130063457/www.nypost.com/p/sports/item_KNZREOLkuJgmjBinLODwSK;jsessionid=A7E129E3F58985B453F7B691AA52CCEB Former NBA Ref Blasts Officiating], ''[[New York Post]]'', 2007-08-17. Pridobljeno: 2008-03-24.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Knott, Tom. [http://www.washingtontimes.com/news/2006/dec/08/20061208-123619-7969r/ &quot;Someone has to win Eastern Conference&quot;], ''[[The Washington Times]]'', 2006-12-08. Pridobljeno: 2008-11-17.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Deveney, Sean. [https://web.archive.org/web/20070313185001/http://www.sportingnews.com/exclusives/20050314/607149.html Crying Foul], sportingnews.com, 2005-03-14. Pridobljeno: 2007-04-29.&lt;/ref&gt; in zadel svoj značilni koš iz polrazdalje. [[John Stockton]] je na drugi strani zgrešil trojko v zadnjih sekundah tekme in Jordan je z Bullsi osvojil še šesti naslov prvaka, drugič tretji zaporedni. Ponovno je bil Jordan izbran za najkoristnejšega košarkarja finalne serije,&lt;ref name=&quot;fnl&quot;/&gt; s povprečno 33,5 točke na tekmo, v odločilno tekmi celo 45 točkami.&lt;ref&gt;Ryan, Jeff. [https://web.archive.org/web/20020523111455/http://www.sportingnews.com/archives/nbafinals/1998.html History of the NBA Finals Chicago Bulls vs. Utah Jazz – 1998], sportingnews.com. Pridobljeno: 2011-06-04.&lt;/ref&gt; Jordanovih šest nagrad za najkoristnejšega košarkarja finalne serije je rekord, drugo mesto si delijo [[Shaquille O'Neal]], [[Magic Johnson]] in [[Tim Duncan]] s po tremi.&lt;ref name=&quot;fnl&quot;/&gt; Finalna serija 1998 je bila najbolj gledana v zgodovini, šesta tekma pa je najbolj gledana NBA tekma v zgodovini.&lt;ref&gt;Cohen, Rachel. [http://www.postandcourier.com/news/2008/jun/05/lakers_celtics_should_grab_big_tv_rating43432/ Lakers-Celtics should grab big TV ratings] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120127212032/http://www.postandcourier.com/news/2008/jun/05/lakers_celtics_should_grab_big_tv_rating43432/ |date=2012-01-27 }}, charleston.net, 2008-06-05. Pridobljeno: 2008-09-19.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://archive.today/20120709135613/findarticles.com/p/articles/mi_m1355/is_n6_v94/ai_21246934 NBA Finals Game 6 nets ratings record for NBC], ''Jet Magazine'', 1998-07-06, dostopno na findarticles.com. Pridobljeno: 2009-02-17.&lt;/ref&gt;

=== Druga upokojitev ===
[[Slika:Michael Jordan Achievements.jpg|thumb|Plaketa v dvorani [[United Center]] z Jordanovimi dosežki]]
Z iztekom pogodbe s [[Phil Jackson|Philom Jacksonom]], željnima odhodoma [[Scottie Pippen|Scottieja Pippena]] in [[Dennis Rodman|Dennisa Rodmana]] ter pričakovano stavko košarkarjev v ligi [[NBA]], je Jordan drugič napovedal svojo upokojitev 13. januarja 1999. 19. januarja 2000 se je Jordan vrnil v ligo NBA v vlogi delnega lastnika in vodje košarkarskega oddelka [[Washington Wizards]]ov.&lt;ref&gt;Sandomir, Richard. [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F04E4D9153DF933A15752C0A9669C8B63 Jordan Sheds Uniform for Suit as a Wizards Owner], ''The New York Times'', 2000-01-20. Pridobljeno: 2008-03-24.&lt;/ref&gt; Jordanove naloge so bile obsežne. Nadzoroval je vse aspekte košarkarskega oddelka Wizardsov, imel pa je tudi zadnjo besedo pri kadrovanju. Odzivi na njegovo novo vlogo so bili mešani.&lt;ref name=&quot;Pollin&quot;&gt;[http://sports.espn.go.com/espn/print?id=1550445 Pollin's decision to cut ties leaves Jordan livid], espn.com, 2003-05-09. Pridobljeno: 2008-12-23.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Brady&quot;&gt;Brady, Erik. [http://www.usatoday.com/sports/basketball/nba/wizards/2003-05-07-jordan-out_x.htm &quot;Wizards show Jordan the door&quot;], usatoday.com, 2003-05-07. Pridobljeno: 2007-02-23.&lt;/ref&gt; Ekipo je uspel rešiti nekaterih najdražjih košarkarjev, tudi pri navijačih nepriljubljenih [[Juwan Howard|Juwana Howarda]] in [[Rod Strickland|Roda Stricklanda]],&lt;ref&gt;Associated Press. [http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/news/2001/02/22/mavs_wizards_trade/ Making his move] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121024004809/http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/news/2001/02/22/mavs_wizards_trade/ |date=2012-10-24 }}, sportsillustrated.cnn.com, 2001-02-22. Pridobljeno: 2007-02-23.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Matthews, Marcus. [http://www.usatoday.com/sports/nba/wizards/2001-03-01-strickland2.htm Losing never looked so good for Wizards], usatoday.com, 2001-03-01. Pridobljeno: 2007-02-23.&lt;/ref&gt; toda prvi izbor na [[NBA nabor 2001|naboru lige NBA 2001]] je porabil za srednješolca [[Kwame Brown|Kwameja Browna]], ki ni upravičil pričakovanj in je bil po štirih sezonah prodan.&lt;ref name=&quot;Pollin&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Wilbon&quot;&gt;[[Michael Wilbon|Wilbon, Michael]]. [http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2005/07/15/AR2005071501705.html &quot;So Long, Kwame, Thanks for Nothing&quot;], ''The Washington Post'', 2005-07-16. Pridobljeno: 2007-02-23.&lt;/ref&gt;

Kljub zagotovilom januarja 1999, da 99,9 % ne bo nikoli več odigral NBA tekme,&lt;ref name=&quot;classicbio&quot;&gt;Schwartz, Larry. [http://espn.go.com/classic/biography/s/Jordan_Michael.html Michael Jordan transcends hoops], [[espn.com]]. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt; je poleti 2001 Jordan izkazal željo za ponovno vrnitev,&lt;ref name=&quot;ha-nytimes&quot;&gt;Harvey Araton, [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F05E5DD133DF931A35753C1A9679C8B63 &quot;Sports of The Times; Old Coach Rejoins Old Warrior&quot;], [[New York Times]], 2001-10-02. Pridobljeno: 2009-02-12.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jwhite-cbc&quot;&gt;Joseph White, [http://www.cbc.ca/sports/story/2001/09/23/jordan010923.html &quot;Jordan comeback raises questions&quot;], [[CBC.ca|cbc.ca]], 2001-09-23. Pridobljeno: 2009-02-12.&lt;/ref&gt; tokrat k drugem klubu. Ohrabren z uspešno vrnitvijo prijatelja [[Mario Lemieux|Maria Lemieuxa]] v ligo [[NHL]] preteklo zimo,&lt;ref&gt;Associated Press. [http://sports.espn.go.com/espn/print?id=1258469&amp;type=news Jordan watched Lemieux's comeback very closely], espn.go.com, 2001-10-02. Pridobljeno: 2007-03-07.&lt;/ref&gt; je Jordan večji del poletja 2001 preživel ob treningu, priredil je tudi več kampov za povabljene NBA igralce v Chicagu.&lt;ref name=&quot;comebackcamp&quot;&gt;[http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/features/jordan/news/2001/08/25/jordan_report/ Penny outshines MJ at 'Comeback Camp'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040426020742/http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/features/jordan/news/2001/08/25/jordan_report/ |date=2004-04-26 }}, CNNSI.com, 2001-08-25. Pridobljeno: 2009-02-12.&lt;/ref&gt; Ob tem pa je najel tudi nekdanjega trenerja Bullsov, [[Doug Collins|Douga Collinsa]], kot trenerja Washingtonov za prihajajočo sezono, kar so mnogi videli kot napoved njegove vrnitve.&lt;ref name=&quot;ha-nytimes&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;jwhite-cbc&quot; /&gt;

=== Washington Wizards ===
[[Slika:MichaelJordanDepOfDefense.jpg|thumb|Jordan v dresu [[Washington Wizards]]ov]]
25. septembra 2001 je Jordan najavil svojo vrnitev v ligo NBA z Wizardsi, svojo plačo pa je namenil žrtvam [[teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov 11. septembra 2001]].&lt;ref&gt;[http://www.nba.com/wizards/news/WSEedfund_011016.html Pollin Establishes Education Fund], nba.com, 2002-09-09. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9400E1DA133AF935A1575AC0A9679C8B63 News Summary], ''The New York Times'', 2001-09-26. Pridobljeno: 2008-04-08.&lt;/ref&gt; V sezoni 2001/02, ko so ga pestile številne poškodbe, je bil najboljši v svoji ekipi s povprečjem 22,9 točke, 5,1 podaje in 1,42 ukradene žoge na tekmo.&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt; Toda po šestdesetih tekmah je bilo sezone zanj konec po poškodbi desnega kolena, kar je najmanj tekem v njegovi 17-letni karieri v ligi NBA.&lt;ref name=&quot;dbb&quot;/&gt;

Z nastopom na svoji štirinajsti in zadnji Tekmi vseh zvezd lige NBA leta 2003 je presegel rekord [[Kareem Abdul-Jabbar|Kareema Abdula-Jabbara]] kot najboljšega strelca Tekme vseh zvezd. V sezoni 2002/03 je Jordan kot edini košarkar Washingtona odigral vseh 82 tekem rednega dela sezone, od tega jih je začel 67 v prvi postavi. Dosegel je 20,0 točke, 6,1 skoka, 3,8 podaje in 1,5 ukradene žoge na tekmo.&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt; Imel je 45 % met iz igre in 82 % pri prostih metih.&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt; Kljub starosti štiridesetih let je na 42-ih tekmah dosegel vsaj po 20 točk, na devetih vsaj po 30, na treh pa po 40 ali več.&lt;ref name=&quot;nba.combio&quot;/&gt; 21. februarja 2003 je postal prvi 40-letni košarkar, ki je dosegel 43 točk na tekmi lige NBA.&lt;ref&gt;[http://www.nba.com/games/20030221/NJNWAS/recap.html Jordan Pours in History-Making 43], nba.com, 2003-02-21. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt; V času njegovega igranja za Wizards so bile vse domače tekme kluba v dvorani [[MCI Center]] razprodane, Wizardsi pa so bili klub z drugim največjim številom gledalcev, s povprečjem 20.172 gledalcev na domačih tekmah in 19.311 na gostovanjih.&lt;ref&gt;[http://espn.go.com/nba/attendance/_/year/2003 NBA Attendance Report – 2003]. nba.com. Pridobljeno: 2009-02-12.&lt;/ref&gt; Vseeno pa se v nobeni izmed sezon klubu ni uspelo uvrstiti v končnico, sam Jordan pa je bil pogosto nezadovoljen z igro soigralcev.&lt;ref name=&quot;Rob&quot;&gt;Maaddi, Rob. [http://www.usatoday.com/sports/nba/jordan/2001-11-29-frustration.htm Collins feels Jordan's pain], ''[[Associated Press]]'', ''USA Today'', 2001-11-29. Pridobljeno: 2007-03-11.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Chemistry&quot;&gt;Associated Press. [http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/news/2003/04/12/jordan_follow_ap/ Bad chemistry left MJ unable to win in Washington] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121022213159/http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/news/2003/04/12/jordan_follow_ap/ |date=2012-10-22 }}, sportsillustrated.cnn.com, 2003-04-12. Pridobljeno: 2007-03-11.&lt;/ref&gt; V več primerih je odprto kritiziral svoje soigralce v medijih, predvsem njihovo zbranost in zagnanost, še posebej svoj izbor na naboru, Kwama Browna.&lt;ref name=&quot;Rob&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Chemistry&quot;/&gt;

S spoznanjem, da je 2002/03 Jordanova zadnja sezona, je bil deležen številnih poklonov v ligi NBA. V svoji zadnji tekmi v nekdanji domači dvorani, [[United Center]] v Chicagu, je bil deležen štiriminutnih stoječih ovacij.&lt;ref&gt;Johnson, K. C. [http://articles.chicagotribune.com/2003-01-25/sports/0301250189_1_chicago-stadium-ovation-johnny-red-kerr Lengthy ovation moves Jordan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101204032702/http://articles.chicagotribune.com/2003-01-25/sports/0301250189_1_chicago-stadium-ovation-johnny-red-kerr |date=2010-12-04 }}, ''[[Chicago Tribune]]'', 2003-01-25. Pridobljeno: 2010-10-07.&lt;/ref&gt; 11. aprila 2003 so v klubu [[Miami Heat]] upokojili njegov dres s številko 23, čeprav Jordan ni bil nikoli igral pri njih.&lt;ref&gt;[http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/news/2003/04/11/heat_jordan_ap/ Heat Retire Jordan's 23] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130326035810/http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/news/2003/04/11/heat_jordan_ap/ |date=2013-03-26 }}, sportsillustrated.cnn.com, 2003-04-11. Pridobljeno: 2007-03-08.&lt;/ref&gt; Na Tekmi vseh zvezd 2003 sta mu [[Tracy McGrady]] in [[Allen Iverson]] ponudila mesto v začetni postavi,&lt;ref&gt;Associated Press. [http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/2003/all_star/news/2003/02/08/jordan_decision_ap/?cnn=yes Thanks, but no thanks: Jordan not interested in ceremonial starting role] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121024034109/http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/2003/all_star/news/2003/02/08/jordan_decision_ap/?cnn=yes |date=2012-10-24 }}, sportsillustrated.cnn.com, 2003-02-08. Pridobljeno: 2009-02-12.&lt;/ref&gt; toda oba je zavrnil; na koncu pa je sprejel ponudbo [[Vince Carter|Vinca Carterja]], ki se je za to odločil zaradi velikega pritiska gledalcev.&lt;ref&gt;Zeisberger, Mike. [http://slam.canoe.ca/Slam/Basketball/NBA/Toronto/2004/12/18/788808-sun.html Vince's wild ride]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, slam.canoe.ca, 2004-12-18. Pridobljeno: 2007-04-18.&lt;/ref&gt;

Jordana zadnja tekma v ligi NBA je potekala 16. aprila 2003 v [[Philadelphia|Philadelphii]]. Po doseženih trinajstih točkah je šel Jordan na klop dobre štiri minute pred koncem tretje četrtine, ko so [[Philadelphia 76ers]]i vodili s 76:75. Kmalu po začetku zadnje četrtine so gledalci začeli skandirati »Želimo Mika!«. Trener [[Doug Collins]] se je dve minuti in pol pred koncem tekme odločil poslati Jordana namesto [[Larry Hughes|Larryja Hughesa]]. Približno minuto za tem ga je trener zamenjal, Jordan pa je bil ob tem deležen triminutnih ovacij s strani soigralcev, nasprotne ekipe, sodnikov in 21.257-ih gledalcev v dvorani.&lt;ref name=&quot;fg&quot;&gt;[http://www.nba.com/games/20030416/WASPHI/recap.html Sixers Prevail in Jordan's Final Game], nba.com, 2003-04-16. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt;

== Olimpijska kariera ==
{{MedalTableTop}}
{{MedalCountry|{{USA}}}}
{{MedalSport|Moška košarka}}
{{MedalOlympic}}
{{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 1984|Los Angeles 1984]]| [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 1984|ekipno]]}}
{{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 1992|Barcelona 1992]]| [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 1992|ekipno]]}}
{{MedalCompetition|[[Panameriške igre]]}}
{{MedalGold |[[Panameriške igre 1983|Caracas 1983]] | ekipno}}
{{MedalBottom}}

Jordan je kot član [[ameriška košarkarska reprezentanca|ameriške reprezentance]] osvojil dve zlati olimpijski medalji. Še kot član univerzitetnega kluba je nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1984|Olimpijskih igrah 1984]] v [[Los Angeles]]u, kjer je bil s povprečjem 17,1 točke na temo prvi strelec turnirja.&lt;ref name=&quot;usbasket1984&quot;&gt;[http://www.usabasketball.com/mens/national/moly_1984.html Games of the XXIIIrd Olympiad&amp;nbsp;– 1984] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100716093231/http://www.usabasketball.com/mens/national/moly_1984.html |date=2010-07-16 }}, USA Basketball, Inc. Pridobljeno: 2009-02-16.&lt;/ref&gt; 

Na [[Poletne olimpijske igre 1992|Olimpijskih igrah 1992]] je bil član ekipe zvezdnikov poimenovane ''Dream Team'', za katero so igrali tudi [[Magic Johnson]], [[Larry Bird]] in [[David Robinson (košarkar)|David Robinson]]. Zaradi premoči na tekmeci, je pogosto odigral manj časa kot običajno, s povprečjem 12,7 točke na tekmo pa je bil četrti strelec svoje reprezentance.&lt;ref&gt;Dupree, David. [http://www.usatoday.com/sports/basketball/2006-07-25-new-dream-team_x.htm Is ''this'' U.S. roster the new Dream Team?], ''[[USA Today]]'', 2006-08-18. Pridobljeno: 2007-03-11.&lt;/ref&gt; Jordan, [[Patrick Ewing]] in [[Chris Mullin (košarkar)|Chris Mullin]] so edini ameriški košarkarji, ki so osvojili zlato olimpijsko medaljo kot amaterji (vsi leta 1984) in profesionalci.&lt;ref name=&quot;usbasket1984&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;usbasket1992&quot;&gt;[http://www.usabasketball.com/mens/national/moly_1992.html Games of the XXVth Olympiad&amp;nbsp;– 1992] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121219222259/http://www.usabasketball.com/mens/national/moly_1992.html |date=2012-12-19 }}, USA Basketball, Inc. Pridobljeno: 2009-02-16.&lt;/ref&gt; Jordan in [[Scottie Pippen]] sta edina košarkarja, ki sta v istem letu osvojila naslov prvaka lige NBA in olimpijsko zlato medaljo (1992).

== Po dokončni upokojitvi ==
[[Slika:MJ golf course.jpg|thumb|Jordan leta 2007 pri [[golf]]u]]
Po svoji tretji in dokončni upokojitvi se je Jordan nameraval vrniti na položaj pri Wizardsih.&lt;ref&gt;Wise, Mike. [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9501E3DE133CF937A35756C0A9659C8B63 &quot;PRO BASKETBALL; Jordan's Strained Ties to Wizards May Be Cut&quot;], ''The New York Times'', 2003-05-04. Pridobljeno: 2009-02-12.&lt;/ref&gt; Toda njegova prehodna dejanja kot vodja kluba so prinesla mešane rezultate, vključno z menjavo [[Richard Hamilton (košarkar)|Richarda Hamiltona]] za [[Jerry Stackhouse|Jerryja Stackhousa]], čeprav takrat uradno ni bil več na položaju.&lt;ref name=&quot;Pollin&quot;/&gt; 7. maja 2003 je lastnik Wizardsov [[Abe Pollin]] odpustil Jordana kot predsednika košarkarskega oddelka kluba.&lt;ref name=&quot;Pollin&quot;/&gt; Jordan je kasneje povedal, da se je počutil izdanega ter da če bi vedel, da bo odpuščen po upokojitvi, ne bi nikoli zaigral za Wizardse.&lt;ref name=&quot;EB&quot;/&gt;

Jordan je v naslednjih letih ostajal v formi, igral golf na dobrodelnih turnirjih zvezdnikov, preživljal čas z družino v Chicagu in promoviral linijo oblačil znamke Jordan Brand.&lt;ref&gt;Grass, Ray. [http://deseretnews.com/article/1,5143,640188783,00.html &quot;Michael Jordan is now riding superbikes&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130921060743/http://www.deseretnews.com/article/640188783/Michael-Jordan-is-now-riding-superbikes.html |date=2013-09-21 }}, deseretnews.com, 2006-06-22. Pridobljeno: 2008-10-03.&lt;/ref&gt; Od leta 2004 je Jordan lastnik moštva Michael Jordan Motorsports, ki z dvema [[Suzuki]]jema nastopa na dirkah tipa ''Superbike'' pod okriljem [[ameriška motociklistična zveza|AMA]].&lt;ref&gt;[http://roadracingworld.com/news/article/?article=30197 Jordan Suzuki Previews The AMA Superbike Championship Finale At Mazda Raceway Laguna Seca], Roadracing World Publishing, Inc, 2007-09-11. Pridobljeno: 2009-03-26.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Martin, Chris. [http://moto-racing.speedtv.com/article/ama_sbk_his_airness_speaks_a_conversation_with_michael_jordan AMA SBK: His Airness Speaks: A Conversation with Michael Jordan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120725204352/http://moto-racing.speedtv.com/article/ama_sbk_his_airness_speaks_a_conversation_with_michael_jordan |date=2012-07-25 }}, moto-racing.speedtv.com, 2007-06-25. Pridobljeno: 2008-11-10.&lt;/ref&gt; Jordan je leta 2006 s tedanjo ženo Juanito podaril 5 milijonov $ Srednji šoli Hales Franciscan,&lt;ref&gt;Meyer, Gregory. [http://www.chicagobusiness.com/cgi-bin/news.pl?id=19825 Jordans to pledge $5M to Hales Franciscan H.S.], chicagobusiness.com, 2006-03-13. Pridobljeno: 2008-07-28.&lt;/ref&gt; Jordan Brand pa je doniral organizaciji ''Habitat for Humanity'' in [[Louisiana|louisianski]] veji ''Boys &amp; Girls Clubs of America''.&lt;ref&gt;[http://www.reuters.com/article/pressRelease/idUS16324+15-Feb-2008+BW20080215 Jordan Brand Donates $500,000 to Boys and Girls Club in Louisiana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090104003143/http://www.reuters.com/article/pressRelease/idUS16324+15-Feb-2008+BW20080215 |date=2009-01-04 }}, ''[[Reuters]]'', 2008-02-14. Pridobljeno: 2008-07-28.&lt;/ref&gt; 15. junija 2006 je kupil manjšinski delež v NBA klubu [[Charlotte Bobcats]], s čimer je postal drugi največji delničar kluba, za večinskim lastnikom [[Robert L. Johnson|Robertom L. Johnsonom]]. Posel je vključeval tudi njegovo imenovanje na mesto direktorja košarkarskega oddelka s polnim nadzorom nad košarkarskih delom kluba.&lt;ref&gt;[http://www.nba.com/bobcats/release_jordan_060615.html Michael Jordan to Become Part Owner of the Charlotte Bobcats], nba.com, 2006-06-15. Pridobljeno: 2007-01-15.&lt;/ref&gt; Kljub predhodnim uspehom na tem področju, je želel biti Jordan izvzet iz oglaševalskih kampanj Charlotta.&lt;ref&gt;Associated Press. [http://sports.espn.go.com/nba/news/story?id=2771612 Jordan writes state of Bobcats letter to fans], espn.com, 2006-06-15. Pridobljeno: 2007-02-21.&lt;/ref&gt; Februarja 2010 so mediji poročali, da si Jordan želi večinski delež v Bobcatsih.&lt;ref&gt;[http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272630437.shtml Michael Jordan &amp; Charlotte Bobcats – NBA Legend Wants to Buy Team, Report] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120311032537/http://www.nationalledger.com/pop-culture-news/michael-jordan-amp-charlotte-112859.shtml |date=2012-03-11 }}, ''National Ledger'', 2010-02-16, Pridobljeno: Feb 17, 2010.&lt;/ref&gt; Tekom februarja je postalo javno znano, da se za večinski delež bojujeta Jordan in George Postolos, nekdanji predsednik [[Houston Rockets]]ov. 27. februarja so Bobcatsi oznanili, da je Johnson dosegel dogovor z Jordanom in njegovo skupino ''MJ Basketball Holdings'', za odkup kluba po odobritvi prevzema s strani lige NBA.&lt;ref&gt;[[Associated Press]]. [http://sports.espn.go.com/nba/news/story?id=4951410 MJ to buy controlling stake in Bobcats], [[ESPN]], 2010-02-27. Pridobljeno: 2010-02-27.&lt;/ref&gt; 17. marca so vodilni v ligi soglasno odobrili Jordanov nakup, s čimer je postal prvi nekdanji košarkar lige NBA, ki je lastnik franšize.&lt;ref&gt;Associated Press. [http://sports.espn.go.com/nba/news/story?id=5003048 Jordan purchase of Bobcats approved], ESPN.com, 2010-03-17. Pridobljeno: 2010-03-17.&lt;/ref&gt;

== Slog igre ==
Jordan je igral na položaju [[Branilec (košarka)|branilca]], predvsem ob igranju za [[Washington Wizards]]e pa na položaju [[Krilo (košarka)|krila]]. Znan je bil po dobrih potezah pod pritiskom. Odločil je veliko število tekem v zadnjih sekundah, dobro pa je igral tudi ob oteževalnih okoliščinah, na primer z vročino. Njegova tekmovalnost je bila vidna tudi v značilnem ''trash-talku''&lt;ref&gt;DeCourcy, Mike. [https://web.archive.org/web/20080217041634/http://www.sportingnews.com/yourturn/viewtopic.php?t=110400 &quot;A suspension for talking trash? Mamma mia!&quot;], sportingnews.com, 2006-07-21. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt; in splošno znani delovni zagnanosti.&lt;ref&gt;Jackson, Phil. [http://www.nba.com/jordan/is_philonmj.html &quot;Michael and Me&quot;], ''Inside Stuff'', 1998-06/07, dostopno na nba.com. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SBD&quot;&gt;Donnelly, Sally B. [http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,956692-3,00.html &quot;Great Leapin' Lizards! Michael Jordan Can't Actually Fly, But&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100710072909/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,956692-3,00.html |date=2010-07-10 }}, ''Time Magazine'', 1989-01-09. Pridobljeno: 2007-03-07.&lt;/ref&gt;

Jordan je bil raznovrsten pri igri v napadu. Bil je sposoben agresivnih prodorov pod koš, kot tudi izsiljevanja osebnih napak nasprotnika, saj je v ligi NBA metal 8.772 prostih metov, kar je deveto najvišje število v zgodovini lige.&lt;ref&gt;[http://www.basketball-reference.com/leaders/fta_career.html Career Leaders for Free Throw Attempts] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100327160226/http://www.basketball-reference.com/leaders/fta_career.html |date=2010-03-27 }}, basketball-reference.com, Pridobljeno: 2008-05-16.&lt;/ref&gt; V nadaljevanju kariere je Jordan razvil svojo sposobnost preigravanja in svoj značilni met s skokom nazaj, s čimer se je izognil morebitni blokadi nasprotnega igralca. [[Hubie Brown]] je navedel, da ga je že to naredilo neustavljivega.&lt;ref&gt;[[Hubie Brown|Brown, Hubie]]. [http://www.nba.com/jordan/hubieonjordan.html Hubie Brown on Jordan], nba.com. Pridobljeno: 2007-01-15.&lt;/ref&gt; Kljub kritikam v medijih zaradi sebične igre v začetku kariere, je imel Jordan povprečno 5,3 podaje na tekmo,&lt;ref name=&quot;dbb&quot;/&gt; pokazal pa je tudi pripravljenost pokoriti se soigralcem. V kasnejših letih njegove kariere je liga NBA skrajšala met za tri točke iz 23-ih [[čevelj (dolžinska mera)|čevljev]] na 22, zaradi česar je postal Jordan še nevarnejši pri trojkah. Njegov met za tri točke se je razvil iz 17,3 % (9/52) kot novinec do 42,7 % (111/260) v sezoni 1995/96.&lt;ref name=&quot;dbb&quot;/&gt; Za branilca je bil Jordan tudi dober skakalec, s povprečjem 6,2 skoka na tekmo.&lt;ref name=&quot;dbb&quot;/&gt;

Leta 1988 je bil Jordan izbran na najboljšega obrambnega košarkarja lige NBA ter postal prvi košarkar lige NBA, ki je postal tudi najkoristnejši košarkar (kasneje so uspeh ponovili še [[Hakeem Olajuwon]], [[David Robinson (košarkar)|David Robinson]] in [[Kevin Garnett]]; Olajuwon je ob Jordanu edini, ki je osvojil obe nagradi v istem letu). Ob tem je postavil tudi rekord za sezono in kariero v blokadah za branilca,&lt;ref&gt;Ladewski, Paul. [http://www.nba.com/jordan/hoop_86-87.html What Does He Do for an Encore?], ''Hoop Magazine'', 1987-12, dostopno na nba.com. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt; v povezavi s svojo sposobnostjo pri ukradenih žogah, pa je izstopal tudi v obrambi. Njegovih 2514 ukradenih žog je drugi najboljši dosežek v zgodovini lige, zaostaja le za [[John Stockton|Johnon Stocktonon]], v ukradenih žogah na tekmo pa je tretji.&lt;ref&gt;[http://www.basketball-reference.com/leaders/stl_career.html Career Leaders for Steals] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100418073031/http://www.basketball-reference.com/leaders/stl_career.html |date=2010-04-18 }}, basketball-reference.com, Pridobljeno: 2008-05-23.&lt;/ref&gt; [[Jerry West]] je pogosto dejal, da je bolj navdušen nad Jordanovimi obrambnimi sposobnostmi, kot napadalnimi.&lt;ref name=&quot;cnnsi&quot;&gt;[http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/1999/jordan_retires/news/1999/01/13/jordan_greatest/ Michael Jordan: A tribute: Praise from his peers, NBA's 50 greatest sing MJ's praises] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20020214104050/http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/1999/jordan_retires/news/1999/01/13/jordan_greatest/ |date=2002-02-14 }}, sportsillustrated.cnn.com, 1999-02-01. Pridobljeno: 2007-01-15.&lt;/ref&gt;

== Zapuščina ==
Jordanov košarkarski talent je bil jasno viden že od njegove debitantske sezone v ligi NBA.&lt;ref name=&quot;Gross&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Garden&quot;/&gt; V svoji prvi tekmi v dvorani [[Madison Square Garden]] proti [[New York Knicks]]om je bil deležen daljših ovacij,&lt;ref name=&quot;Garden&quot;/&gt; kar je redkost za gostujočega košarkarja. Po tem, ko je dosegel rekordnih 63 točk v končnici proti [[Boston Celtics]]om, ga je [[Larry Bird]] opisal kot: »Bog preoblečen v Michaela Jordana«.&lt;ref name=&quot;nbagod&quot;/&gt;
{{quote box|quote=»Michael Jordan splošno velja za najboljšega košarkarja vseh časov«.|source=Uvod v njegovo biografijo na straneh NBA&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt;}}

Jordan je bil najboljši strelec lige NBA v rekordnih desetih sezonah, z [[Wilt Chamberlain|Wiltom Chamberlainom]] pa si deli rekord kot najboljši strelec v sedmih zaporednih sezonah. Devetkrat je bil tudi izbran v najboljšo obrambno postavo lige, rekord ki si ga deli z [[Gary Payton|Garyjem Paytonom]]. Jordan ima tudi najboljše povprečje doseženih točk v karieri v rednem delu sezone s 30,1 in končnici s 33,4 točke na tekmo.&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt; Do leta 1998, ko je imel serijo odločilnih košev proti [[Utah Jazz]]om, je postal znan kot odličen igralec pod pritiskom. V rednem delu sezone in končnici je bil Jordan največja grožnja Bullsov v odločilnih sekundah tekem, ko si je želel žoge.&lt;ref&gt;Sachare, Alex. [http://www.nba.com/jordan/hoop_gotoguys.html Go-Two Guys], ''Hoop Magazine'', 1996-06. Pridobljeno: 2009-02-12.&lt;/ref&gt; Jordanovih 5987 točk v končnicah je rekord v zgodovini lige NBA,&lt;ref name=&quot;playoff history&quot;&gt;[http://www.nba.com/history/records/alltime_playoffs_ind_career.html All-Time Playoffs Individual Career Leaders], nba.com. Pridobljeno: March 5, 2007.&lt;/ref&gt; 32.292 točk v rednih delih sezon&lt;ref name=&quot;dbbp&quot;&gt;[http://www.databasebasketball.com/leaders/leaderscareer.htm?stat=pts&amp;lg=n Career Points], databasebasketball.com. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt; pa je tretji rezultat vseh časov, pred njim sta na večni lestvici le [[Kareem Abdul-Jabbar]] in [[Karl Malone]].&lt;ref name=&quot;dbbp&quot;/&gt;

Pet nagrad za [[NBA MVP|najkoristnejšega košarkarja lige NBA v rednem delu sezone]] pomeni drugo mesto skupaj z [[Bill Russell|Billom Russellom]], rekord pa drži [[Kareem Abdul-Jabbar]] s šestimi. Skupaj s šestimi nagradami za najkoristnejšega košarkarja v finalni seriji in tremi na Tekmi vseh zvezd, je Jordan košarkar z največ nagradami v zgodovini lige NBA. Rekordnih desetkrat je končal med prvo trojico za najkoristnejšega košarkarja lige NBA v rednem delu sezone, leta 1996 pa je bil izbran med 50 najboljših košarkarjev lige NBA.
{{quote box|quote=»Obstaja Michael Jordan in potem smo tu ostali.«|source=[[Magic Johnson]]&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt;}}

Mnogo Jordanovih sodobnikov ga označuje na najboljšega košarkarja vseh časov.&lt;ref name=&quot;cnnsi&quot;/&gt; Anketa mreže [[ESPN]] med novinarji, športniki in športnimi delovaci ga je postavila za najboljšega severnoameriškega športnika dvajsetega stoletja, pred [[Babe Ruth|Baba Rutha]] in [[Muhammad Ali|Muhammada Alija]].&lt;ref&gt;[http://espn.go.com/sportscentury/athletes.html Top N. American athletes of the century], espn.com, Pridobljeno: 2007-05-03.&lt;/ref&gt; Na seznamu najboljših športnikov dvajsetega stoletja [[Associated Press]]a pa je osvojil drugo mesto za Ruthom.&lt;ref&gt;Associated Press. [http://www.usatoday.com/sports/ssat2.htm Top 100 athletes of the 20th century], ''USA Today'', 1999-12-21. Pridobljeno: March 15, 2007.&lt;/ref&gt; Associated Press ga je tudi izbral za najboljšega košarkarja dvajsetega stoletja.&lt;ref&gt;[http://www.lubbockonline.com/stories/121199/pro_1211990096.shtml AP Basketball Player of the Century] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100621133920/http://lubbockonline.com/stories/121199/pro_1211990096.shtml |date=2010-06-21 }}, lubbockonline.com, 1999-12-11. Pridobljeno: 2008-01-18.&lt;/ref&gt; Rekordnih 49-krat je bil na naslovnici znamenite športne revije ''[[Sports Illustrated]]''.&lt;ref&gt;Gagliano, Rick. [http://www.dtmagazine.com/magazineofweek9282006.html Magazine of the Week Sports Illustrated], dtmagazine.com, 2006-09-28. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt; Leta 1996 ga je uredništvo revije ''[[Sport magazine|Sport]]'' ob petdesetletnici revije izbralo za najboljšega športnika v prehodnih petdesetih letih.&lt;ref name=&quot;Sport&quot;&gt;&quot;Final Out: 1996&quot;, ''[[Sport magazine|Sport]]'', volume 90, issue 7, 1999-07, pg. 96.&lt;/ref&gt;

Jordanovim atletskim sposobnostim, ki so bile najbolje vidne pri dveh zaporednih zmagah v tekmovanju v zabijanju v letih 1987 in 1988, mnogi pripisujejo velik vpliv na generacijo mladih košarkarjev.&lt;ref name=&quot;Hoop&quot;&gt;Hubbard, Jan. [http://www.nba.com/jordan/hoop_mjonmj.html Michael Jordan interview], ''Hoop Magazine'', 1997-04, via nba.com. Pridobljeno: 2007-03-06.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Fitzpatrick, Curry. [http://sportsillustrated.cnn.com/si_online/flashbacks/jordan/871109/ &quot;In An Orbit All His Own&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110629101433/http://sportsillustrated.cnn.com/si_online/flashbacks/jordan/871109/ |date=2011-06-29 }}, ''[[Sports Illustrated]]'', 1987-11-09. Pridobljeno: 2007-03-06.&lt;/ref&gt; Več kasnejših zvezdnikov lige NBA je povedalo, da so imeli Jordana za idola v mladih letih, tudi [[LeBron James]]&lt;ref&gt;Associated Press. [http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/news/2003/04/16/james_pro_ap/ James says he'll decide his future soon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040312205009/http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/news/2003/04/16/james_pro_ap/ |date=2004-03-12 }}, sportsillustrated.cnn.com, 2003-04-16. Pridobljeno: 2007-04-22.&lt;/ref&gt; in [[Dwyane Wade]].&lt;ref&gt;Ginsbrug, Steve. [https://web.archive.org/web/20081227030656/http://www.boston.com/sports/basketball/articles/2006/06/21/wade_scoffs_at_jordan_comparisons/ &quot;Wade scoffs at Jordan comparisons&quot;], ''Reuters'', 2006-06-21, Pridobljeno: March 3, 2011.&lt;/ref&gt; Komentatorji so označili večje število košarkarjev kot ''naslednje Michaele Jordane'' ob vstopu v ligo NBA, med drugimi [[Penny Hardaway|Pennyja Hardawaya]], [[Grant Hill (košarkar)|Granta Hilla]], [[Allen Iverson|Allena Iversona]], [[Kobe Bryant|Kobeja Bryanta]], LeBrona Jamesa, [[Vince Carter|Vinca Carterja]] in Dwyana Wada.&lt;ref&gt;Stein, Mark. [http://sports.espn.go.com/espn/print?id=1270487&amp;type=columnist Kobe, Hill deal with being the next Michael], espn.com, 2001-10-29. Pridobljeno: 2007-03-06.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Isidore, Chris. [http://money.cnn.com/2006/06/23/commentary/column_sportsbiz/sportsbiz/index.htm The next 'next Jordan'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111207121508/http://money.cnn.com/2006/06/23/commentary/column_sportsbiz/sportsbiz/index.htm |date=2011-12-07 }}, money.cnn.com, 2006-06-23. Pridobljeno: 2007-03-06.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Araton, Harvey. [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9E01E0DF1330F93BA15751C1A9639C8B63 &quot;Sports of The Times; Will James Be the Next Jordan or the Next Carter?&quot;], ''The New York Times'', 2005-12-28. Pridobljeno: 2008-04-08.&lt;/ref&gt; Čeprav je bil Jordan igralec izrednih kvalitet v vseh aspektih košarkarske igre, pa je njegov sloves ''Air Jordana'' nehote zmanjševal spretnosti meta iz skoka, igranja obrambe ter drugih osnovnih košarkarskih prvih mladih igralcev,&lt;ref name=&quot;Hoop&quot;/&gt; kar je Jordan sam obžaloval.

== Zasebno življenje ==
Jordan je četrti od petih otrok, ima dva starejša brata, Larryja Jordana in Jamesa R. Jordana mlajšega, starejšo sestro Deloris in mlajšo sestro Roslyn. Jordanov starejši brat James se je leta 2006 upokojil kot [[višji narednik]] v [[35. komunikacijska brigada (ZDA)|35. komunikacijski brigadi]] [[18. zračnoprevozni korpus (Kopenska vojska ZDA)|18. zračnoprevoznega korpusa]] v [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|ameriški vojski]].&lt;ref&gt;Associated Press, [https://web.archive.org/web/20060529123711/http://www.charlotte.com/mld/observer/news/local/14588539.htm Michael Jordan's big brother ends Army career], charlotte.com, 2006-05-16. Pridobljeno: 2008-04-18.&lt;/ref&gt;

Septembra 1989 se je poročil z Juanito Vanoy, s katero imata sinova [[Jeffrey Jordan|Jeffreyja Michaela]] in [[Marcus Jordan|Marcusa Jamesa]] ter hčer Jasmine. Leta 2002 sta prvič vložila predlog za ločitev, toda pred koncem postopka sta se pobotala, leta 2006 pa sta ponovno vložila predlog za ločitev ter se tudi ločila.&lt;ref name=&quot;Divorce&quot;&gt;Associated Press. [http://sports.espn.go.com/nba/news/story?id=2714217 Jordan, wife end marriage 'mutually, amicably'], espn.com, 2006-12-30. Pridobljeno: 2007-01-15.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.people.com/people/article/0,,20005580,00.html Michael Jordan, Wife to Divorce After 17 Years], people.com, 2006-12-30. Pridobljeno: 2007-01-15.&lt;/ref&gt; Juanita naj bi po poročanju medijev v ločitveneni poravnavi prejela 168 milijonov $, kar je najvišja znana ločitvena poravnava znanih oseb.&lt;ref&gt;[http://www.foxnews.com/story/0,2933,266343,00.html Forbes: Michael Jordan's Divorce Most Costly Ever], foxnews.com, Pridobljeno: 2007-05-24.&lt;/ref&gt;

== Nagrade in priznanja ==
[[Slika:Phil Jackson Lipofsky.JPG|upright|thumb|Michael Jordan in [[Phil Jackson]], trener [[Chicago Bulls]]ov ob vseh šestih naslovih Jordana]]
Jordan bil dobitnik številnih nagrad in priznanj ter je med svojo kariero postavil večje število rekordov.&lt;ref name=&quot;nbah&quot;/&gt;&lt;ref&gt;[http://www.nba.com/games/20011227/WASIND/recap.html Jordan's Streak Crashes and Burns at Indy], nba.com, 2002-12-27. 2007-03-03.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://sportsillustrated.cnn.com/features/2000/sportsman/covers/jordan/main/911223/ Cover of 1991-12-23 issue of ''Sports Illustrated] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121024182506/http://sportsillustrated.cnn.com/features/2000/sportsman/covers/jordan/main/911223/ |date=2012-10-24 }} sportsillustrated.cnn.com, 1991-12-24. Retrieved January 16, 2007.&lt;/ref&gt;

* 2 olimpijski zlati medalji
* 6 naslovov prvaka v ligi [[NBA]]
* 6 nagrad za najkoristnejšega košarkarja finalne serije NBA
* 5 nagrad za [[NBA MVP|najkoristnejšega košarkarja rednega dela sezone NBA]]
* 10× najboljši strelec lige NBA
* 3× košarkar z največ ukradenimi žogami v ligi NBA
* 3× košarkar z največ odigranimi minutami v ligi NBA
* 14 nastopov na Tekmi vseh zvezd lige NBA
* 3 nagrade za najkoristnejšega košarkarja na Tekmi vseh zvezd lige NBA
* 11 izborov v idealno postavo lige NBA
* 9 izborov v najboljšo obrambno postavo lige NBA
* 2× zmagovalec tekmovanja v zabijanju lige NBA
* 1× novinec leta v ligi NBA
* 1× najboljši obrambni košarkar lige NBA
* 1× ameriški univerzitetni prvak
* Sprejet v [[Košarkarski hram slavnih]]
* Sprejet v ''Športni hram slavnih Severne Karoline''

==Opombe==
*{{note label|Note1|a|a}}Jordan je nosil dres št.12 na tekmi leta 1990 proti [[Orlando Magic]], ker so njegov dres št.23 ukradli.&lt;ref&gt;Strauss, Chris. &quot;[http://www.usatoday.com/story/gameon/2012/12/12/nba-jordan-bulls-12/1763265/ The greatest No. 12 that no one is talking about]&quot;, ''USA Today'', December 12, 2012. Retrieved December 12, 2012.&lt;/ref&gt;  Jordan je zadel 49 točk.&lt;ref&gt;Smith, Sam (February 15, 1990). &quot;Magic has the Bulls' number: Catledge leads rally; Jordan scores 49 points&quot;, ''[[Chicago Tribune]]'', pg. A1.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2|refs=
&lt;ref name=&quot;nbah&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20060707083040/http://www.nba.com/history/players/jordan_bio.html Michael Jordan], nba.com/history. Pridobljeno: 2007-01-15.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;defensive players&quot;&gt;
Berkow, Ira. [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9D0CEFDF143AF936A25755C0A967958260 &quot;Sports of The Times; Air Jordan And Just Plain Folks&quot;], ''[[The New York Times]]'', June 15, 1991. Pridobljeno: 2009-02-11.&lt;/ref&gt;
&lt;!--&lt;ref name=&quot;was inducted&quot;&gt;
[http://sports.espn.go.com/nba/news/story?id=4045879 Jordan, Robinson lead Hall's 2009 class], espn.com. Pridobljeno: 2009-04-06.&lt;/ref&gt;--&gt;
&lt;ref name=&quot;remain popular&quot;&gt;
Skidmore, Sarah. [http://seattletimes.nwsource.com/html/businesstechnology/2004116738_airjordan10.html &quot;23 years later, Air Jordans maintain mystique&quot;], ''[[The Seattle Times]]'', 2008-01-10. Pridobljeno: 2009-02-12.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;a toddler&quot;&gt;[http://www.23jordan.com/bio1.htm Michael Jordan biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160402163706/http://23jordan.com/bio1.htm |date=2016-04-02 }}, 23jordan.com, Pridobljeno: 2007-11-13.
* Sachare, Alex. ''The Chicago Bulls Encyclopedia''. Chicago: Contemporary Books, 1999. pgs. 172–3. ISBN 0-8092-2515-8.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;halb&quot;&gt;
Halberstam, David. [http://www.nba.com/jordan/halberstam_jordan.html ''Playing for Keeps: Michael Jordan and the World He Made'']. Broadway Books, 2000. str. 20–21. ISBN 0-7679-0444-3.
&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;br&quot;&gt;[http://www.basketball-reference.com/players/j/jordami01.html Michael Jordan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120509054124/http://www.basketball-reference.com/players/j/jordami01.html |date=2012-05-09 }}, basketball-reference.com. Pridobljeno: 2008-02-08.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;BB&quot;&gt;[http://www.infoplease.com/ipsa/A0779388.html Michael Jordan: The Stats], [[Infoplease|infoplease.com]]. Pridobljeno: 2007-03-15.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;McDonald's&quot;&gt;
Williams, Lena. [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=940CE2D6133CF934A35751C1A9679C8B63 PLUS: Basketball; &quot;A McDonald's Game For Girls, Too&quot;], ''[[The New York Times]]'', 2001-12-07. Pridobljeno: 2007-01-16.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;triple-double&quot;&gt;
''[[Sportscenter]]'', ''[[ESPN]]'', 2007-02-02.
* Lucas, Adam. [http://tarheelblue.cstv.com/sports/m-baskbl/spec-rel/021007aad.html Lucas: One Extraordinary Night], tarheelblue.cstv.com, 2007-02-10. Pridobljeno: 2008-02-05.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;dbb&quot;&gt;[http://www.databasebasketball.com/players/playerpage.htm?ilkid=JORDAMI01 Michael Jordan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090222083636/http://www.databasebasketball.com/players/playerpage.htm?ilkid=JORDAMI01 |date=2009-02-22 }}, databaseBasketball.com,, Pridobljeno: 2009-02-11.&lt;/ref&gt;
}}

== Nadaljnje branje ==
{{refbegin}}
* {{citation |last =  Leahy|first = Michael|year =2004 |title =When Nothing Else Matters: Michael Jordan's Last Comeback
  |url =http://books.google.ca/books?id=ZU7w5B0aQ1gC&amp;lpg=PP1&amp;dq=Michael%20Jordan&amp;pg=PP1#v=onepage&amp;q&amp;f=true |publisher=Simon &amp; Schuster  |isbn= 0743276485}}
* {{citation |last = McGovern |first =Mike |year =2005 |title = Michael Jordan: basketball player
 |url =http://books.google.ca/books?id=MeMJFgU_gFkC&amp;lpg=PP1&amp;dq=Michael%20Jordan&amp;pg=PP1#v=onepage&amp;q&amp;f=true |publisher=Ferguson |isbn= 	0816058768 }}
* {{citation |last = Porter |first = David L|year =2007 |title =Michael Jordan: a biography
  |url = http://books.google.ca/books?id=aQ84ViBNkYwC&amp;lpg=PR1&amp;dq=Michael%20Jordan&amp;pg=PR1#v=onepage&amp;q&amp;f=true|publisher=Greenwood Press |isbn=	0313337675  }}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{NBA MVP}}
{{NBA Finals MVP}}
{{50 najboljših igralcev lige NBA vseh časov}}
{{Najkoristnejši igralec Tekme vseh zvezd NBA}}
{{Novinec NBA}}
{{Dream Team 1992}}
{{Normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

{{DEFAULTSORT:Jordan, Michael}}
[[Kategorija:Ameriški košarkarji]]
[[Kategorija:Ameriški košarkarski reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Združene države Amerike]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Združene države Amerike]]
[[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 1984]]
[[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 1992]]
[[Kategorija:Sprejeti v Košarkarski hram slavnih]]
[[Kategorija:Košarkarji z upokojenimi številkami]]
[[Kategorija:Branilci (košarka)]]
[[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni košarkarski hram slavnih]]</text>
      <sha1>gqs6flz0wfkdwatrcdb1367i4jt8yxb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Toča</title>
    <ns>0</ns>
    <id>81958</id>
    <revision>
      <id>6678080</id>
      <parentid>6671971</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T05:13:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-12614-44</username>
        <id>255361</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kje pada toča */ popravek tipkarske napake</comment>
      <origin>6678080</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3154" sha1="9a7csp0lau9uttyqdnvhc2tojd7ywfq" xml:space="preserve">[[Slika:Granizo.jpg|200px|thumb|right|Zrno toče]]
{{vreme}}
'''Toča''' je [[padavina]] v [[trdnina|trdem stanju]], ki nastaja v [[oblak]]ih - to so [[led]]ene kroglice različnih velikosti in tudi nepravilnih oblik s premerom od 5 do 50mm ali celo še več. So deloma ali popolnoma prozorne ali pa sestavljene iz prosojnih, motnih, snegu podobnih plasti, ki so debele do 1&amp;nbsp;mm. Toča pada predvsem pri močnem [[nevihta|nevihtnem vremenu]], ki ga spremljajo močni električni pojavi, vendar temperatura [[zrak]]a v prizemnih plasteh ni pod 0&amp;nbsp;°C. Toča pada iz nevihtnih oblakov [[kumulonimbus]]ov.

== Nastanek toče ==
V prvi fazi se pri dovolj razvitem kumulonimbusu na njegovem vrhu ustvarijo jedrski elementi [[kristal]]ov v obliki [[sodra|sodre]]. Na te kristale se lepijo [[podhlajena kapljevina|podhlajene vodne kapljice]], ki zaradi [[kondenzacija|kondenzacije]] nastajajo istočasno kot kristali zaradi [[sublimacija|sublimacije]]. Voda se okoli kristalov spreminja v tanke plasti ledu. Ker pa je v kumulonimbusu zelo močno [[turbulenca|turbulentno gibanje]], se jedra toče v oblaku gibljejo v [[krožnica|krožnici]] vse dokler njihova teža ni večja, kakor pa vzgonsko gibanje v oblaku. Pri gibanju ali kroženju se zrna toče v oblaku stalno večajo na račun podhlajenih vodnih kapljic. Ko toliko narastejo in pridobijo težo, da jih vzponski tokovi ne morejo več dvigniti, padajo na zemeljsko površino. 
Ko presekamo zrno toče, se pokaže, da je jedro sestavljeno iz trdega [[sneg]]a, okrog katerega so nalepljene plasti ledu.

== Velikost zrn ==
Velikost zrn toče je zelo različna. Najpogosteje so zrna toče v območju premera do 1&amp;nbsp;cm. Vendar se pojavlja tudi toča s premerom 2 do 3&amp;nbsp;cm. Pri zelo močnih nevihtah pa je že nastala toča, ki je bila debela kot golobja in kokošja jajca. Ta zrna toče so tehtala od 500 gramov do 1 kilograma. Do sedaj največja zrna toče so padala na [[Kitajska|Kitajskem]] leta [[1902]], ko so izmerili zrno toče s premerom 21&amp;nbsp;cm in težko 4.5&amp;nbsp;kg. Tudi na Slovenskem se debela toča pojavi vsakih nekaj let. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je junija leta 2000 padala toča, debela kar 5&amp;nbsp;cm, lahko je tudi večja.

== Kje pada toča? ==
Toča pada vedno le na ožjih podolgovatih odsekih. So določeni predeli zemeljske površine, kjer toča izredno pogosto pada, medtem ko se na drugih področjih sorazmerno poredko pojavi. Ta naravni pojav je odvisen predvsem od [[orografija|orografije]] in pa smeri gibanja [[nevihta|neviht]].

== Škoda zaradi toče ==
Že drobna toča s premerom okoli 1&amp;nbsp;cm povzroča škodo na poljščinah in v vinogradih, saj zrna scefrajo liste in lomijo mladike. Debelejša toča dela škodo tudi na avtomobilih, na strehah in na okenskih steklih. Toča, debela 2&amp;nbsp;cm, lahko pusti na strehi avtomobila že majhno jamico, toča debela 5&amp;nbsp;cm, pa takoj razbije strešnik in na nezaščiteni človeški glavi lahko povzroči resne poškodbe.

== Viri ==
* Vreme in podnebje, Janko Pučnik
* Vremenski vodnik, Ross Reynolds

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Hail}}

{{padavine}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Padavine]]</text>
      <sha1>9a7csp0lau9uttyqdnvhc2tojd7ywfq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678083</id>
      <parentid>6678080</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T05:21:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>razporeditev</comment>
      <origin>6678083</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3167" sha1="gsyzhnc9sgfrw14gqcj6vb73nrruq3q" xml:space="preserve">{{vreme}}
'''Toča''' je [[padavina]] v [[trdnina|trdem stanju]], ki nastaja v [[oblak]]ih - to so [[led]]ene kroglice različnih velikosti in tudi nepravilnih oblik s premerom od 5 do 50mm ali celo še več. So deloma ali popolnoma prozorne ali pa sestavljene iz prosojnih, motnih, snegu podobnih plasti, ki so debele do 1&amp;nbsp;mm. Toča pada predvsem pri močnem [[nevihta|nevihtnem vremenu]], ki ga spremljajo močni električni pojavi, vendar temperatura [[zrak]]a v prizemnih plasteh ni pod 0&amp;nbsp;°C. Toča pada iz nevihtnih oblakov [[kumulonimbus]]ov.

Toča pada vedno le na ožjih podolgovatih odsekih. So določeni predeli zemeljske površine, kjer toča izredno pogosto pada, medtem ko se na drugih področjih sorazmerno poredko pojavi. Ta naravni pojav je odvisen predvsem od [[orografija|orografije]] in pa smeri gibanja [[nevihta|neviht]].

== Nastanek toče ==
[[Slika:Granizo.jpg|200px|thumb|left|Zrno toče]]
V prvi fazi se pri dovolj razvitem kumulonimbusu na njegovem vrhu ustvarijo jedrski elementi [[kristal]]ov v obliki [[sodra|sodre]]. Na te kristale se lepijo [[podhlajena kapljevina|podhlajene vodne kapljice]], ki zaradi [[kondenzacija|kondenzacije]] nastajajo istočasno kot kristali zaradi [[sublimacija|sublimacije]]. Voda se okoli kristalov spreminja v tanke plasti ledu. Ker pa je v kumulonimbusu zelo močno [[turbulenca|turbulentno gibanje]], se jedra toče v oblaku gibljejo v [[krožnica|krožnici]] vse dokler njihova teža ne preseže vzgonskega gibanja v oblaku. Pri gibanju ali kroženju se zrna toče v oblaku stalno večajo na račun podhlajenih vodnih kapljic. Ko toliko narastejo in pridobijo težo, da jih vzponski tokovi ne morejo več dvigniti, padejo proti tlom.

Ko presekamo zrno toče, se pokaže, da je jedro sestavljeno iz trdega [[sneg]]a, okrog katerega so nalepljene plasti ledu.

=== Velikost zrn ===
Velikost zrn toče je zelo različna. Najpogosteje so zrna toče v območju premera do 1&amp;nbsp;cm. Vendar se pojavlja tudi toča s premerom 2 do 3&amp;nbsp;cm. Pri zelo močnih nevihtah pa je že nastala toča, ki je bila debela kot golobja in kokošja jajca. Ta zrna toče so tehtala od 500 gramov do 1 kilograma. Do sedaj največja zrna toče so padala na [[Kitajska|Kitajskem]] leta [[1902]], ko so izmerili zrno toče s premerom 21&amp;nbsp;cm in težko 4.5&amp;nbsp;kg. Tudi na Slovenskem se debela toča pojavi vsakih nekaj let. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je junija leta 2000 padala toča, debela kar 5&amp;nbsp;cm, lahko je tudi večja.

== Škoda zaradi toče ==
Že drobna toča s premerom okoli 1&amp;nbsp;cm povzroča škodo na poljščinah in v vinogradih, saj zrna scefrajo liste in lomijo mladike. Debelejša toča dela škodo tudi na avtomobilih, na strehah in na okenskih steklih. Toča, debela 2&amp;nbsp;cm, lahko pusti na strehi avtomobila že majhno jamico, toča debela 5&amp;nbsp;cm, pa takoj razbije strešnik in na nezaščiteni človeški glavi lahko povzroči resne poškodbe.

== Viri ==
* Vreme in podnebje, Janko Pučnik
* Vremenski vodnik, Ross Reynolds

== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Hail|Toča}}

{{padavine}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Padavine]]
[[Kategorija:Led]]</text>
      <sha1>gsyzhnc9sgfrw14gqcj6vb73nrruq3q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Meteorit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>86003</id>
    <revision>
      <id>6678093</id>
      <parentid>6675159</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T06:38:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30143-33</username>
        <id>260223</id>
      </contributor>
      <comment>XXX</comment>
      <origin>6678093</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3749" sha1="jcz3lgs8wzyztq2a48vzx4g0mx9pjp1" xml:space="preserve">HEDIBE RUSHITI KEBAB[[Slika:MET00506.jpg|thumb|400px|Kosi meteroita (Foto: [[NASA]]/JSC)]]
{{sporno}}
'''Meteorít''' (tudi '''izpodnébnik''') ([[grščina|grško]] meteron - ''[[pojav]] na [[nebo|nebu]]'') je [[kamen|kamnit]] ali [[kovina|kovinski]] del [[snov]]i, ki pade na [[zemeljsko površje]] iz [[Vesolje|vesolja]]. Povprečen meteorit pade na Zemljo s [[hitrost]]jo do 70 [[kilometer|km]]/[[sekunda|s]], toda se vsi razen velikih zaradi [[trenje|trenja]] preden dosežejo površino upočasnijo na 20 km/s, zato padejo na površje brez kakšnih eksplozij ali kraterjev, če pa tehtajo več 100 [[tona|ton]], se le malo upočasnijo in lahko naredijo veliko škodo.

== Izvor meteoritov ==

Vsi meteoriti prihajajo iz našega [[Osončje|Osončja]].
* Večinoma so delci [[asteroid]]ov, ki so predtem razpadli v [[asteroidni pas|asteroidnem pasu]] med [[Mars (planet)|Marsom]] in [[Jupiter (planet)|Jupitrom]]. Ti delci krožijo okoli [[Sonce|Sonca]] tudi več milijonov let in nato padejo na različne [[planet]]e. Iz asteroidnega pasu jih potisne Jupitrova [[gravitacija]].
* Nekaj meteoritov je iz drugih planetov, od koder so jih odstrelili drugi meteoriti.
* Tudi [[komet]]i lahko padejo na planete, vendar ni dokazov, da bi kateri meteorit izviral iz kometa.

== Pomen meteoritov ==

Meteoriti so skale, ki so padle na Zemljo, vendar se od Zemljinih skal razlikujejo po starosti. Veliko meteoritov je starejših od Zemlje. Meteoriti so na svoji poti nabrali prah z različnih planetov, asteroidov in kometov. Nekateri lahko vsebujejo vzorce planetov, ki so nastali okoli drugih [[zvezda|zvezd]]. Ti podatki nam pomagajo razumeti nastanek Osončja. Najstarejši meteoriti vsebujejo snov, ki je obstajala ob nastanku našega Osončja.

== Meteorski prah ==

Večina meteoritov se uniči pri vstopu v atmosfero Zemlje. Delci, ki pri tem ostajajo, imenujemo meteorski prah. Večji del meteorskega prahu ostane v atmosferi tudi nekaj mesecev. Ta prah lahko vpliva na [[podnebje|klimo]], ker siplje elektromagnetno valovanje in tudi deluje kot [[katalizator]] v zgornjem delu atmosfere. 

== Zanimivosti ==

* Astronomi so odkrili mnogo asteroidov, ki bi lahko ogrozili [[človeštvo]], vendar je na tisoče majhnih, še neodkritih asteroidov, ki lahko naredijo veliko škodo.
* Dokaz, kako močni so meteoriti, je [[Barringerjev krater]] v [[Arizona|Arizoni]]. [[Krater]] ima premer 1200 metrov in je globok 200 metrov, nastal pa je kot posledica trka le 40-metrskega meteorita.
* Meteorit s premerom 10 metrov ima ob padcu na Zemljo moč 5 atomskih bomb
* Noben človek še ni umrl zaradi meteoritov, je pa meteorit leta 1911 ubil nekega psa v Egiptu.
* Leta [[1908]] je na območje [[Tunguska|Tunguske]], [[Rusija]], padel meteorit, ki je bil velik okoli 100 metrov in je eksplodiral v [[zrak]]u. Vsa drevesa v razdalji 20 km so bila zravnana s tlemi. Območje ni bilo poseljeno, zato ni bilo nobenih smrtnih žrtev.

== Glej tudi ==

* [[meteoroid]]
*[[razvrščanje meteoritov]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|meteorit|Meteorit}}
{{Zbirka|Meteorite|Meteorit}}

* [http://users.volja.net/k4fg0152/devetplanetov/meteoriti.html Meteoriti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060911143913/http://users.volja.net/k4fg0152/devetplanetov/meteoriti.html |date=2006-09-11 }}
* [http://www.meteorite.de Stran o meteroitih] (v nemščini)
* [http://flood.nhm.ac.uk/cgi-bin/earth/metcat/ Spletni seznam vseh meteroitov (London)] (v angleščini)
* [http://tin.er.usgs.gov/meteor/metbull.php Seznam meteroitov] (v angleščini)
* [http://www.meteoriticalsociety.org/ Združenje Meteorit] (v angleščini)
* [http://www.meteoritestudies.com/ Razvrstitev meteoritov]  (v angleščini)

[[Kategorija:Meteoriti|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>jcz3lgs8wzyztq2a48vzx4g0mx9pjp1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678097</id>
      <parentid>6678093</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T06:56:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-30143-33|~2026-30143-33]] ([[User talk:~2026-30143-33|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-27475-77|~2026-27475-77]]</comment>
      <origin>6675159</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3729" sha1="fsgeed9io4xm8rtqq2b0wvlycvv3rab" xml:space="preserve">[[Slika:MET00506.jpg|thumb|400px|Kosi meteroita (Foto: [[NASA]]/JSC)]]
{{sporno}}
'''Meteorít''' (tudi '''izpodnébnik''') ([[grščina|grško]] meteron - ''[[pojav]] na [[nebo|nebu]]'') je [[kamen|kamnit]] ali [[kovina|kovinski]] del [[snov]]i, ki pade na [[zemeljsko površje]] iz [[Vesolje|vesolja]]. Povprečen meteorit pade na Zemljo s [[hitrost]]jo do 70 [[kilometer|km]]/[[sekunda|s]], toda se vsi razen velikih zaradi [[trenje|trenja]] preden dosežejo površino upočasnijo na 20 km/s, zato padejo na površje brez kakšnih eksplozij ali kraterjev, če pa tehtajo več 100 [[tona|ton]], se le malo upočasnijo in lahko naredijo veliko škodo.

== Izvor meteoritov ==

Vsi meteoriti prihajajo iz našega [[Osončje|Osončja]].
* Večinoma so delci [[asteroid]]ov, ki so predtem razpadli v [[asteroidni pas|asteroidnem pasu]] med [[Mars (planet)|Marsom]] in [[Jupiter (planet)|Jupitrom]]. Ti delci krožijo okoli [[Sonce|Sonca]] tudi več milijonov let in nato padejo na različne [[planet]]e. Iz asteroidnega pasu jih potisne Jupitrova [[gravitacija]].
* Nekaj meteoritov je iz drugih planetov, od koder so jih odstrelili drugi meteoriti.
* Tudi [[komet]]i lahko padejo na planete, vendar ni dokazov, da bi kateri meteorit izviral iz kometa.

== Pomen meteoritov ==

Meteoriti so skale, ki so padle na Zemljo, vendar se od Zemljinih skal razlikujejo po starosti. Veliko meteoritov je starejših od Zemlje. Meteoriti so na svoji poti nabrali prah z različnih planetov, asteroidov in kometov. Nekateri lahko vsebujejo vzorce planetov, ki so nastali okoli drugih [[zvezda|zvezd]]. Ti podatki nam pomagajo razumeti nastanek Osončja. Najstarejši meteoriti vsebujejo snov, ki je obstajala ob nastanku našega Osončja.

== Meteorski prah ==

Večina meteoritov se uniči pri vstopu v atmosfero Zemlje. Delci, ki pri tem ostajajo, imenujemo meteorski prah. Večji del meteorskega prahu ostane v atmosferi tudi nekaj mesecev. Ta prah lahko vpliva na [[podnebje|klimo]], ker siplje elektromagnetno valovanje in tudi deluje kot [[katalizator]] v zgornjem delu atmosfere. 

== Zanimivosti ==

* Astronomi so odkrili mnogo asteroidov, ki bi lahko ogrozili [[človeštvo]], vendar je na tisoče majhnih, še neodkritih asteroidov, ki lahko naredijo veliko škodo.
* Dokaz, kako močni so meteoriti, je [[Barringerjev krater]] v [[Arizona|Arizoni]]. [[Krater]] ima premer 1200 metrov in je globok 200 metrov, nastal pa je kot posledica trka le 40-metrskega meteorita.
* Meteorit s premerom 10 metrov ima ob padcu na Zemljo moč 5 atomskih bomb
* Noben človek še ni umrl zaradi meteoritov, je pa meteorit leta 1911 ubil nekega psa v Egiptu.
* Leta [[1908]] je na območje [[Tunguska|Tunguske]], [[Rusija]], padel meteorit, ki je bil velik okoli 100 metrov in je eksplodiral v [[zrak]]u. Vsa drevesa v razdalji 20 km so bila zravnana s tlemi. Območje ni bilo poseljeno, zato ni bilo nobenih smrtnih žrtev.

== Glej tudi ==

* [[meteoroid]]
*[[razvrščanje meteoritov]]

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|meteorit|Meteorit}}
{{Zbirka|Meteorite|Meteorit}}

* [http://users.volja.net/k4fg0152/devetplanetov/meteoriti.html Meteoriti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060911143913/http://users.volja.net/k4fg0152/devetplanetov/meteoriti.html |date=2006-09-11 }}
* [http://www.meteorite.de Stran o meteroitih] (v nemščini)
* [http://flood.nhm.ac.uk/cgi-bin/earth/metcat/ Spletni seznam vseh meteroitov (London)] (v angleščini)
* [http://tin.er.usgs.gov/meteor/metbull.php Seznam meteroitov] (v angleščini)
* [http://www.meteoriticalsociety.org/ Združenje Meteorit] (v angleščini)
* [http://www.meteoritestudies.com/ Razvrstitev meteoritov]  (v angleščini)

[[Kategorija:Meteoriti|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>fsgeed9io4xm8rtqq2b0wvlycvv3rab</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:TadejM</title>
    <ns>2</ns>
    <id>88669</id>
    <revision>
      <id>6677928</id>
      <parentid>6673162</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:44:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+1 članek: [[Bani Adam]]</comment>
      <origin>6677928</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9248" sha1="mi111idxbye9vnoyh6365mallqw9qt3" xml:space="preserve">{{pošlji uporabniku e-pismo}}
__NOTOC__
&lt;center&gt;
{| style=&quot;background-color: #F8FCFF;&quot;
|
! &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;&lt;big&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&amp;action=edit&amp;section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&amp;nbsp;&lt;/big&gt;&lt;/span&gt;
! 
&lt;div style=&quot;position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;&quot;&gt;&lt;div style=&quot;position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;&quot;&gt;[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&amp;action=edit&amp;section=new&lt;span title=&quot;Pustite sporočilo!&quot; style=&quot;text-decoration:none;&quot;&gt;&amp;nbsp; &amp;nbsp;&lt;/span&gt;]]&lt;/div&gt;[[Slika:Crystal_Clear_app_kopete.png|30px|30px]]&lt;/div&gt;
|} 
&lt;/center&gt;
&lt;br /&gt;
{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;background:white; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px  solid #99b3ff&quot;

! bgcolor=&quot;#aaaaff&quot; align=center | [[Wikipedija:Babilon]]
|-
| {{uporabnik sl}}
|-
| {{uporabnik en-4}}
|-
| {{uporabnik fr-3}}
|-
| {{uporabnik de-3}}
|-
| {{uporabnik hr-2}}
|-
| {{uporabnik it-2}}
|-
| {{Uporabnik WPMed}}
|-
| {{Uporabnik p|3|c|assist=yes}}
|-
| {{Uporabnik lua-1}}
|-
| {{Profesionalni prevajalec}}
|-
| {{Uporabnik zdravnik}}
|-
| {{Uporabnik translatewiki.net|Eleassar}}
|-
| {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}}
|-
| {{Uporabnik trajnostnost}}
|-
| {{Uporabniški prispevki|100000}}
|-
| {{Uporabnik Chrome}}
|-
| {{Uporabnik wikEd}}
|}

==O meni==
V slovenski [[Wikipedija|vikipediji]] sem aktiven od 8. marca 2005 &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=349&amp;diff=prev&amp;oldid=139339 moje prvo urejanje])&lt;/span&gt;. Dejaven sem tudi v [[:en:|angleški vikipediji]] in v [[Commons:Glavna stran|Zbirki]] (prosta zbirka predstavnostnih datotek); v obeh projektih sem administrator.

===Seznam ustvarjenih člankov===
[https://pageviews.toolforge.org/userviews/?project=sl.wikipedia.org&amp;platform=all-access&amp;agent=user&amp;namespace=0&amp;redirects=0&amp;range=all-time&amp;sort=views&amp;direction=1&amp;view=list&amp;user=TadejM Seznam ustvarjenih člankov] (448).

&lt;div style=&quot;float:left; width:33em&quot;&gt;
&lt;inputbox&gt;
type=create
preload=Template:New_page
editintro=
width=33
buttonlabel=Uredi članek
&lt;/inputbox&gt;
&lt;/div&gt;{{clear|left}}

===Prevodi===
* Pesem: [[Oj, na livadi rdeča brogovita]]
* Videoposnetki:

;Filozofija
&lt;gallery&gt;
File:Ikusgela – Platon.webm|[[Platon]]
File:Ikusgela - Aristoteles.webm|[[Aristotel]]
File:Ikusgela-Descartes.webm|[[René Descartes]]
File:Ikusgela-Kant.webm|[[Immanuel Kant]]
File:Ikusgela-Mary Wollstonecraft.webm|[[Mary Wollstonecraft]]
File:Ikusgela-Nietzsche.webm|[[Friedrich Nietzsche]]
File:Ikusgela - Hannah Arendt.webm|[[Hannah Arendt]]
File:Ikusgela - Michel Foucault.webm|[[Michel Foucault]]
File:Ikusgela - bell hooks.webm|[[bell hooks]]
File:Ikusgela - Byung-Chul Han.webm|[[Byung-Chul Han]]
File:Ikusgela - Ludwig Wittgenstein.webm|[[Ludwig Wittgenstein]]
File:Ikusgela – Simone de Beauvoir.webm|[[Simone de Beauvoir]]
File:Ikusgela - Estoizismoa.webm|[[Stoicizem]]
File:Ikusgela - Enpirismoa.webm|[[Empirizem]]


&lt;/gallery&gt;

;Znanost
&lt;gallery&gt;
File:Ikusgela-Adimen artifiziala.webm|[[Umetna inteligenca]]
File:Biology of SARS-CoV-2 – Evolution and Mutations.webm|[[Različice SARS-CoV-2|Evolucija SARS-CoV-2]]
File:En.Wikipedia-VideoWiki-Hypertension.webm|[[Visok krvni tlak]]
File:Zoom into a Blue Morpho Butterfly Wing.webm|Krilo metulja modrega morfa

&lt;/gallery&gt;

==Vodilo==
{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000&quot;
|
{{navedek|Ne moremo predvideti, kakšno vrednost bo naše delo prineslo svetu. To je v redu. Ni naša naloga, da ocenjujemo lastno delo. Naša naloga je, da ga ustvarimo, vanj vložimo sebe in čim bolje obvladamo svojo obrt.}}&lt;div align=&quot;right&quot;&gt;&lt;small&gt;– James Clear, 3-2-1 Newsletter&lt;/small&gt;
|
{{navedek|Vsi smo nagnjeni k napakam, vendar ljubimo resnico in govorimo le tisto, kar v danem trenutku mislimo, da je resnica; in ne smemo biti užaljeni, če se izkaže, da smo v zmoti, saj napaka ni namerna, temveč moramo biti nekoliko ponižni in s popravo napake narediti dobro.}}&lt;div align=&quot;right&quot;&gt;&lt;small&gt;— [[Michael Faraday]], pismo C. Matteucciju, 1855&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|}

==Podstrani==
===Orodja===
[[Uporabnik:TadejM/popupstrings-sl.js]] · [https://w.wiki/7PdJ SPARQL poizvedba za dodajanje kategorij]

===Drugo===
[[Uporabnik:TadejM/Plonkec|Plonkec]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik|Peskovnik]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik2|Peskovnik2]]

==Priznanja==
&lt;gallery&gt;
Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti zvezdo za tvoje delo na sorodnih W/Viki projektih in jezikovne popravke vmesnika. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 20:49, 28 avgust 2005 (CEST)
Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Za tvoje delo na vmesniku ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]] --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:47, 14 maj 2006 (CEST)
Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti »''manjšo zvezdo''« za tvoje delo na prenovi Portal Občestva.  --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 15:49, 3 avgust 2006 (CEST)
Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Podeljujem ti ''[[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]]'' za pomoč pri posodabljanju vmesnika in opozarjanje na napake v le-tem. Hvala! --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 18:16, 25 december 2006 (CET)
Slika:Tireless_Contributor_Barnstar.gif|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo neumornosti]] za številne prispevke in trud pri razvoju Wikipedije. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:19, 31. oktober 2007 (CET)
Slika:DYK medal.png|Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli«. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:35, 1. januar 2008 (CET)
Slika:Barnstar-Megaphone.png|Podeljujem ti Priznanje glasnika Wikipedije za današnje predavanje. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:19, 18. januar 2011 (CET)
Slika:Wiki_medal.jpg|Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2008). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:05, 4. februar 2011 (CET)
Slika:Veteran 7.png|Za sedemletni prispevek k slovenski Wikipediji.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:15, 31. marec 2012 (CEST)
Slika:1000 gold.jpg|Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:50, 19. november 2014 (CET)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:15, 16. junij 2021 (CET)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:41, 6. junij 2022 (CEST)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:33, 12. junij 2023 (CEST)
Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:57, 10. junij 2024 (CEST)
Slika:Linguistic Barnstar.png|Za izjemno skrb za jezikovno pravilnost člankov ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|jezikoslovno zvezdo]]. — ~~~~
&lt;/gallery&gt;
{| style=&quot;background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;&quot;
|rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;vertical-align: middle; padding: 5px;&quot; | [[Slika:Vitruvian Barnstar Hires.png|100px]]
|style=&quot;font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;&quot; | '''Tehniška zvezda'''
|-
|style=&quot;vertical-align: middle; padding: 3px;&quot; | Od mene pa dobiš tehniško zvezdo, ker se brez tvoje angažiranosti za imenski prostor Osnutek ter posodobitev Uvoda v Wikipedijo, omenjena projekta še dolgo ne bi začela. Mislim, da nas večina, ki smo pri tem sodelovali vé, koliko časa in truda je bilo do sedaj iz tvoje strani vloženega, za kar se ti iskreno zahvaljujem. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;font color =&quot;#4863A0&quot;&gt;GeographieMan&lt;/font&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:44, 17. marec 2023 (CET)
|}

[[Kategorija:Nekdanji administratorji Wikipedije]]</text>
      <sha1>mi111idxbye9vnoyh6365mallqw9qt3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bruniranje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>95852</id>
    <revision>
      <id>6677988</id>
      <parentid>4630569</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:54:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6677988</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2252" sha1="rd08hhgqybd7kewhh4hlfmdvh1aojud" xml:space="preserve">[[slika:Rundstab-brueniert-800.jpg|thumb|300px|Brunirana jeklena palica]]
'''Bruníranje''' je način protikorozijske mehanske zaščite [[kovina|kovin]], ki temelji na [[kemija|kemijski]] spremembi [[površina|površine]] kovine z različnimi [[snov]]mi. Za razliko od [[galvanizacija|galvanizacije]], pri katerem površine kovinskih predmetov s pomočjo [[elektroliza|elektrolize]] prevlečemo s tanko plastjo druge kovine, zaradi česar se spremeni mera in druge mehanske lastnosti kovinskega predmeta, gre pri bruniranju za celostno zaščito. Pri bruniranju tako ni dodatnega nanosa na [[obdelovanec]], zaradi česar ne pride do sprememb [[razsežnost]]i obdelovanega predmeta. Predmet po obdelavi tudi ne izgubi [[površinska trdota|površinske trdnosti]]. Z dodatno zaščito ([[emulzija]] in posebna [[olje|olja]]) se z bruniranjem dosega zaščita pred [[Korozija|rjo]].

==Uporaba==

Bruniranje se lahko izvaja le na negalvaniziranih predmetih, obdelovanec pa po postopku postane značilno črne barve, ki ne odbija [[svetloba|svetlobe]]. Dodatna prednost bruniranja pred galvaniziranjem je, da lahko brunirane dele brez vnaprejšnje priprave [[varjenje|varimo]], pri tem pa ne nastajajo strupeni [[plin]]i. 

Bruniranje se uporablja predvsem v [[orožje|orožarstvu]], kjer s tem hkrati zaščitimo orožje pred korozijo in hkrati preprečimo neželene [[odboj svetlobe|odboje]] [[svetloba|svetlobe]]. Razen na orožju se ta postopek uporablja tudi pri zaščiti strojnih delov, rezilnih in strojnih [[orodje|orodij]], [[avtomobil]]skih delov, [[ležaj]]ev, [[vzmet]]i, pohištvenih delov, ...

==Postopek bruniranja==

===Vroče bruniranje===
*Očiščen [[jeklo|jeklen]] predmet segrejemo glede na zahteve na [[temperatura|temperaturo]] od 400 do 600 ºC in potopimo v [[lan]]eno olje. Postopek večkrat ponovimo nato pa še vroč predmet namažemo z [[vosek|voskom]] da zapremo pore.

===Hladno bruniranje===
*Obstajajo tudi različni načini hladnega bruniranja. V prvi vrsti se uporabljajo v ljubiteljske namene, saj je tovrstna obdelava manj obstojna. Pri hladnem bruniranju se zaščita največkrat izvaja s potapljanjem obdelovanca v [[selenov dioksid]].

==Glej tudi==

*[[kromiranje]]
*[[parkerizacija]]

[[Kategorija:Metalurgija]]</text>
      <sha1>rd08hhgqybd7kewhh4hlfmdvh1aojud</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Katja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>97066</id>
    <revision>
      <id>6678059</id>
      <parentid>6660756</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T23:37:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znane osebe */</comment>
      <origin>6678059</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10632" sha1="2u4b05b5odd2wgrm58w72or7ag8es1h" xml:space="preserve">{{Osebno ime
|name = Katja
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = ženski
|meaning = 
|region = 
|origin = Katarina
|name day = skupaj s Katarinami
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Katja''' je žensko [[osebno ime]].

== Izvor imena ==
[[Ime]] Katja je različica ženskega osebnega imena [[Katarina]]. Oziroma je ime  variacija [[Ruščina|ruskega]] imena Katarina oziroma ''Katjuša''.&lt;ref&gt;Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}&lt;/ref&gt;

== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Katja: 8.577. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Katja po pogostosti uporabe uvrščeno na 17. mesto.&lt;ref&gt;{{baza imen SURS|ime=Katja|spol=Z}}&lt;/ref&gt;

== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Katja lahko [[god]]ujejo takrat kot Katarine.&lt;ref&gt;Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}&lt;/ref&gt;

== Znane osebe ==
* [[Katarina Katja Mihelič]], ekonomistka
* [[Katarina Katja Predovnik]], arheologinja
* [[Katja Adam]], biologinja 
* [[Katja Ajdnik]], evangeličanska duhovnica
* [[Katja Ajster]] - Kataya, pop-pevka, fotomodel
* [[Katja Alujevič]]
* [[Katja Arhar]] (več oseb)
* [[Katja Arsenovič]], galeristka
* [[Katja Bajec Felc]], zborovodkinja
* [[Katja Bašič]], kriminalistka
* [[Katja Bednařik Sudec]], slikarka
* [[Katja Berčič]], matematičarka 
* [[Katja Bergles Bricman]] 
* [[Katja Berk Bevc]]
* [[Katja Bevk]], bibliotekarka
* [[Katja Bidovec]], fotografinja
* [[Katja Boh]], sociologinja, univ. profesorica in diplomatka
* [[Katja Božič]], ekonomistka, strok. za finance, državna sekretarka
* [[Katja Breskvar]], biokemičarka, univ. profesorica
* [[Katja Brvar]]
* [[Katja Budanova]]
* [[Katja Cah]]
* [[Katja Ceglar]], muzealka
* [[Katja Cimermančič]]
* [[Katja Cimperman]], arhitektka
* [[Katja &amp; Coby]]
* [[Katja Colja]], zamejska filmska režiserka in scenaristka
* [[Katja Čerenjak]], rokometašica
* [[Katja Černela]], radijska voditeljica
* [[Katja Činč]], pianistka
* [[Katja Čoh Kragolnik]], inšpektorica
* [[Katja Čvan Trobec]], farmacevtka
* [[Katja Daneu]], košarkarica
* [[Katja Debevec]], plezalka
* [[Katja Delak]], plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja
* [[Katja Depolli Steiner]], psihologinja
* [[Katja Dolenc Batagelj]]
* [[Katja Drnovšek]], pravnica, filozofinja in jezikoslovka
* [[Katja Drobnič]], biokemičarka/genetičarka, forenzičarka
* [[Katja Dular]], klinična psihologinja
* [[Katja Eman]], kriminalistična psihologinja, literatka
* [[Katja Fain]], plavalka
* [[Katja Fašink]], pevka, vizažistka, podjetnica
* [[Katja Feguš]], foto
* [[Katja Felle]], slikarka
* [[Katja Filipčič]], pravnica, univ. prof.
* [[Katja Flint]], nemška igralka
* [[Katja Franko]], pravnica, kriminologinja, univ. prof.
* [[Katja Galle Toplak]], strokovnjakinja za zdravilne rastline
* [[Katja Gartner Drofenik]], učiteljica plesa
* [[Katja Geršak]]
* [[Katja Gole]], novinarka
* [[Katja Goljat]], umetniška fotografinja
* [[Katja Gorečan]], pesnica in perofmerka
* [[Katja Gornik]], pesnica
* [[Katja Grabnar]]
* [[Katja Gradišar]], zobozdravnica
* [[Katja Groleger]], zdravnica
* [[Katja Gruber]]
* [[Katja Jenčič]], etnologinja, urednica, prevajalka
* [[Katja Katarina Hleb]], psihologinja
* [[Katja Hodošček]]
* [[Katja Horvat]], alpska smučarka
* [[Katja Hrobat Virloget]], arheologinja in etnologinja/kulturna antropologinja 
* [[Katja Hvala]] 
* [[Katja Istenič]], psihologinja 
* [[Katja Jazbec]], smučarka
* [[Katja Jeras Ettore]]
* [[Katja Jeretina]], kolesarka
* [[Katja Jerman]], etnologinja/kulturna antropologinja 
* [[Katja Jevšek]], napovedovalka vremena
* [[Katja Jeznik]], pedagoginja 
* [[Katja Jontes]], odbojkarica 
* [[Katja Jug]], prevajalka
* [[Katja Juhart]] &quot;Katka&quot;, tekačica maratonka
* [[Katja Kabanova]]
* [[Katja Kadič]], športna plezalka
*[[Katja Kavčič]]
* [[Katja Kavkler]], restavratorka
* [[Katja Kegl Vencelj]], gorska tekačica, ultratekačica
* [[Katja Kipping]], nemška političarka
* [[Katja Kleindienst]], [[Slovenska matica]]
* [[Katja Klemenc]], pevka
* [[Katja Klep]], plesalka
* [[Katja Klinar]], strok. za strojništvo
* [[Katja Klopčič Lavrenčič]], literarna publicistka, urednica
* [[Katja Klun]], pesnica
*[[Katja Klun]], [[Morska biološka postaja Piran]]
* [[Katja Knez Steinbuch]]
* [[Katja Kobolt]], dr. literarnih znanosti, feministična kuratorka, producentka
* [[Katja Kodba]], STA
* [[Katja Kogej]], etnologinja in enologinja, someljejka, naturopatinja
* [[Katja Kokalj]], glasbenica
* [[Katja Kolar]], biotehnologinja (Nem.)
* [[Katja Kolšek]], filozofinja in sinologinja; prevajalka 
* [[Katja Konvalinka]], pianistka, operna in koncertna pevka sopranistka 
* [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]], pevka
* [[Katja Koren]], alpska smučarka
* [[Katja Korošec]], plesalka, pevka
* [[Katja Koselj]], modna oblikovalka
* [[Katja Kosi]], plesalka in prevajalka
* [[Katja Košir]], psihologinja
* [[Katja Kotnik]], model
* [[Katja Kous]]
* [[Katja Kovač]], po poroki [[Katja Gruber]] zborovodkinja 
* [[Katja Kovač, tenisačica]]
* [[Katja Kovše]], slikarka, ilustratorka, ...
* [[Katja Kozjek]], meteorologinja
* [[Katja Kozlevčar]]
* [[Katja Kraigher]], prevajalka
* [[Katja Krajnik]], violinistka
* [[Katja Kranjc]], umetnostna zgodovinarka, knjižničarka
* [[Katja Krasavice]]
* [[Katja Kristan]], farmacevtka in biokemičarka
* [[Katja Križman]], biotehnološka podjetnica
* [[Katja Kurent]]-Tatarovac, rokometašica
* [[Katja Kušar]], poliotologinja
* [[Katja Lapkovsky]]
* [[Katja Lautar]]
* [[Katja Legin]], plesalka, performerka ...
* [[Katja Lenart]], novinarka, režiserka, voditeljica
* [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]], pevka
* [[Katja Lesjak]], alpska smučarka 
* [[Katja Levstik]], igralka in pevka, šansonjerka
* [[Katja Loher]]
* [[Katja Lozar Manfreda]], družboslovna informatičarka
* [[Katja Lumbar Globočnik]], strokovnjakinja za odnose z javnostmi
* [[Katja Mahnič]], umetnostna zgodovinarka
* [[Katja Majer]], kiparka, krajinska umetnica 
*[[Katja Malovrh]], botaničarka
*[[Katja Malovrh Rebec]], gradbena fizičarka
* [[Katja Markič]], dramaturginja, dramatičarka, teatrologinja
* [[Katja Meden]], zgodovinarka
* [[Katja Mihelčič]] - [[Kami]], miss, pevka, svetovalka...
* [[Katarina Katja Mihelič]], ekonomistka
* [[Katja Mihurko Poniž|Katja Mihurko]], dramaturginja in literarna zgodovinarka
* [[Katja Miklavčič]]
* [[Katja Milič]], pianistka
* [[Katja Nyberg]], norveška igralka rokometa
* [[Katja Oblak]], kiparka, umetnica
* [[Katja Obleščak]], pevka
* [[Katja Oeljeklaus]], nemška teniška igralka 
* [[Katja Osolnik Stražiščar]], zdravnica 
* [[Katja Otrin]], pevka
* [[Katja Pahor]]
* [[Katja Pál]], slikarka 
* [[Katja Pasarit]], šolska sindikalistka v zamejstvu 
* [[Katja Pate]] 
* [[Katja Pavlič Škerjanc]], latinistka, sršol. prof. 
* [[Katja Pegan]], gledališka režiserka 
* [[Katja Perat]], pisateljica
* [[Katja Piškur]]
* [[Katja Pišot]], radijska voditeljica na Radiu Capris
* [[Katja Plemenitaš]], jezikoslovka anglistka
* [[Katja Plut]], pesnica
* [[Katja Poboljšaj]], biolginja
* [[Katja Pogačar]], golfistka
* [[Katja Popovič]], pilotka
* [[Katja Pori]], slikarka
* [[Katja Porovne Silič]], kitaristka, prof. AG
* [[Katja Povž]]
* [[Katja Požun]], smučarska skakalka
* [[Katja Praprotnik]], kustosinja
* [[Katja Praznik]], profesorica na Oddelku za globalne študije spola in seksualnosti Univerze v Buffalu
* [[Katarina Katja Predovnik]], arheologinja
* [[Katja Prokšelj]], zdravnica, prof. MF
* [[Katja Pušnik|Katj(uš)a Pušnik]]
* [[Katja Rebolj]], biokemičarka, zeliščarica
* [[Katja Repič Vogelnik]], arhitektka, urbanistka
* [[Katja Riemann]], nemška igralka
* [[Katja Rihtar Šušnik]], arhitektka
* [[Katja Rojs]], defektologinja
* [[Katja Rus]], restavratorka in konservatorka
* [[Katja Seizinger]], nemška alpska smučarka
* [[Katja Seme]]
* [[Katja Sever Kržič]], pevka
* [[Katja Sinkovič]], pianistka
* [[Katja Sluga]]
* [[Katja Smerdu]], kiparka
* [[Katja Sreš]], ekologinja
* [[Katja Stojnić]] 
* [[Katja Stamboldžioski]], urednica, režiserka in scenaristka
* [[Katja Steblovnik]]
* [[Katja Stergar]], direktorica Javne agencije za knjigo
* [[Katja Stopar]], biologinja, genetičarka
* [[Katja Strgar]]
* [[Katja Sturm-Schnabl]], slovenska jezikoslovka in literarna zgodovinarka v Avstriji
* [[Katja Sudec]]
* [[Katja Suding]], nemška političarka
* [[Katja Šeruga]], novinarka in popotnica
* [[Katja Šircelj]]
* [[Katja Šivec]]
* [[Katja Škofic]], igralka
* [[Katja Škrubej]], pravna zgodovinarka
* [[Katja Šmalc]], smučarka
* [[Katja Šoba]], političarka
* [[Katja Šoltes]], arhitektka
* [[Katja Špur]], novinarka, pesnica, pisateljica, prevajalka
* [[Katja Štefanec]], LGBTQ
* [[Katja Štok]], novinarka
* [[Katja Štravs]], jadralka
* [[Katja Šugman Stubbs]], pravnica, psihologinja in univ. profesorica
* [[Katja Šuklje Antalick]], agronomka
* [[Katja Šuklje]], strokovnjakinja za vinogradništvo
* [[Katja Šulc]], pevka
* [[Katja Švab]], arhitektka
* [[Katja Švarc]], arheologinja
* [[Katja Tomažič]]
* [[Katja Tomažin]], atletičarka, profesorica športne vzgoje, kineziologinja
* [[Katja Tratnik]]
* [[Katja Trdan]]
* [[Katja Triller Vrtovec]], pravnica, prof.
* [[Katja Turk]], nogometašica
* [[Katja Utroša]], filozofinja
* [[Katja Vadnal]], agrarna ekonomistka
* [[Katja Verderber]] = [[Katarina Mala]], pevka
* [[Katja Vidmar]], plezalka
* [[Katja Vintar Mally]], geografinja
* [[Katja Virant Iršič]], muzikologinja
* [[Katja Višnar]], smučarska tekačica
* [[Katja Vodopivec]], profesorica kazenskega prava
* [[Katja Voncina]], prevajalka, lektorica
* [[Katja Vučković Zinrajh]], pevka &quot;Infected&quot;
* [[Katja Wirth]], avstrijska smučarka
* [[Katja Zajc Kejžar]], mednarodna ekonomistka
* [[Katja Zaletel]], zdravnica, prof. MF
* [[Katja Zakrajšek]], prevajalka afriške književnosti
* [[Katja Zdešar Kotnik]], antropologinja
* [[Katja Zelinka Škerlevaj]], arhitektka
* [[Katja Zver]]
* [[Katja Žekar]], violistka
* [[Katja Žlajpah]], arhitektka
* [[Katja Žmitek]], kemičarka, nutricionistka
* [[Katja Žolgar]]
* [[Katja Žvan Eliott]], politologinja, feministka, prof. na maroški ameriški univerzi Al Akhawayn
* [[Zora Rupena]] - Katja, aktivistka
* [[Jekaterina Vedenejeva|Jekatarina &quot;Katja&quot; Vedenejeva]], ritmična gimnastičarka

== Glej tudi ==
* imena [[Kaja]], [[Katka]], [[Katjuša (ime)|Katjuša]], [[Kati]], [[Keti]]
* opera [[Katja Kabanova]]

== Viri ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Ženska osebna imena]]</text>
      <sha1>2u4b05b5odd2wgrm58w72or7ag8es1h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glive</title>
    <ns>0</ns>
    <id>118543</id>
    <revision>
      <id>6677989</id>
      <parentid>6579347</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:54:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6677989</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35695" sha1="p1ob36d3i5rrjzs1rvq4hg4dzduge5c" xml:space="preserve">{{Automatic taxobox
| name = Glive
| fossil_range = Srednji [[ordovicij]] – [[Holocen|danes]]  {{Fossilrange|460|0|earliest=Ediakarij}}
| taxon = Fungi
| image = Fungi_collage.jpg
| image_upright = 1.3
| image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: {{plainlist|
*  [[rdeča mušnica]], prostotrosnica;
* ''[[Sarcoscypha coccinea]]'', zaprtotrosnica;
* [[Rhizopus stolonifer|črna krušna plesen]], jarmovka;
* [[Chytridiomycota]];
* [[sporangij]] ''[[Penicillium]]''.
}}
}}
'''Glive''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Fungi''') spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed [[kraljestvo (biologija)|kraljestev]] [[živo bitje|živih bitij]]. Glive so [[heterotrof|heterotrofni organizmi]], ki živijo [[gniloživstvo|saprofitsko]], [[parazit]]sko in [[simbioza|simbiotsko]]. 

Pojem gliva je izredno obsežen. Obsega tako s prostim očesom nevidne organizme, kot so [[kvasovke]] in podobne glive ter [[Rje (glive)|rje]], [[snet]]i, [[plesen|plesni]] ter glive z [[bet]]om in [[Klobuk (Goba)|klobukom]], se pravi omesenelim trosovnikom. Te pa si večina ljudi tudi predstavlja pod pojmom [[goba]]. 

Živijo v sladkih [[voda]]h, na [[kopno|kopnem]], redkeje v [[morje|morju]]. Njihove [[celica|celice]] so brez [[plastid]]ov in [[klorofil]]a. 

Nekatere glive lahko povzročajo [[okužba|okužbe]] pri drugih [[organizem|organizmih]], tudi pri [[človek|ljudeh]]. Najpogosteje povzročajo [[glivične kožne bolezni|glivične okužbe kože]] (bolj znano kot glivice), lahko pa tudi povzročajo okužbe drugih [[organ (biologija)|organov]], kot so [[pljuča]], [[možgani]] itd. Okužbe notranjih organov so pogostejše pri osebah z oslabljenim delovanjem [[imunski sistem|imunskega sistema]] (bolniki s [[HIV]], bolniki na [[imunosupresiv]]ih po presaditvah organov...).
Nekatere glive pa so del normalne kožne in sluznične flore in njihova prisotnost pri zdravem osebku ne povzroča težav. Težave lahko nastanejo, če se glive preveč razrastejo (npr. zaradi jemanja [[antibiotik]]ov) ali če je [[imunski sistem]] toliko oslabel, da ne zmore več preprečevati čezmernega razrasta gliv.

== Značilnosti gliv ==
Vsi omenjeni organizmi, ki so tako različnih oblik in velikosti, se ujemajo v tem, da nimajo listnega zelenila ([[klorofil]]a), njihovo vegetativno telo, ki ga imenujemo [[steljka]], ni razdeljeno - kakor pri rastlinah - v korenine, steblo, liste in cvet.

Po svojem izvoru niso enotna skupina. Pravimo, da je njihov razvoj polifiletski.

=== Telo ===
Za glive sončna svetloba ni neposredno potrebna, tako kot za rastline. Telo rastlin ima navadno [[korenine]] v tleh, ostali del rastline pa je izpostavljen delovanju [[sončna energija|sončne energije]]. Telo glive je [[steljka]], ki je lahko enocelična (dolgo vlakno brez vmesnih sten in z več jedri) ali pa mnogocelična, sestavljena iz dolgih, prostih, različno prepletenih votlih nitastih [[celica|celic]] ali cevoniti, imenovanih [[hifa|hife]]. Nežne, mikroskopsko majhne hife gliv sestavljajo bolj ali manj gost preplet, včasih podoben plesni, imenujemo ga [[micelij]] ali podgobje. Podgobja številnih gob je lahko staro tudi do 500 let in se po večini razvija zelo hitro.

Resnično vegetativno telo glive je podgobje, ki se razrašča v podlagi in šele v ustreznih razmerah poraja [[trosnjak]]e. Trosnjak pa je del glivnega organizma, namenjen razmnoževanju. V njih ali na njih nastajajo [[tros]]i, s katerimi se gobe razmnožujejo. Trosi so lahko enocelični ali večcelični in se razlikujejo po obliki velikosti in barvi. Ne vsebujejo [[kalček|kalčka]], kakor semena rastlin.

=== Prehrana ===
[[živali|Živalski organizmi]] in glive nimajo klorofila, zato so v svoji prehrani vezane na organske snovi, ki jih ustvarjajo zelene rastline. Pravimo, da so glive heterotrofni organizmi, da uporabljajo za prehrano rastlinske, a tudi živalske snovi, bodisi odmrle, gnijoče, trohneče ali žive. Zato najdemo mnogo gliv tam, kjer se je nakopičilo mnogo organskih snovi, npr. v [[gozd]]ovih, na [[kompos]]tu itd. Glive, ki s svojim prehranjevanjem povzročajo trohnjenje lesa imenujemo [[lesne glive]]. Nekatere glive pa živijo v sožitju z zelenimi rastlinami. Glive dajajo zelenim rastlinam vodo in te glivam dajajo organske snovi. Obstajajo pa tudi glive, ki so zajedalke in plenivke.

=== Razmnoževanje ===
[[Razmnoževanje]] gliv je izredno raznoliko (spolno in/ali nespolno) in zelo zapleteno. Ista vrsta gliv lahko zasnuje različne tipe trosov.
* Nespolno razmnoževanje: V sladkih tekočinah se [[celica|celice]] pod ugodnimi pogoji razmnožujejo z [[brstenje]]m. Iz matične celice začne poganjati navadno en sam brst, se vedno bolj veča in se končno odcepi in osamosvoji. Pri zelo hitrem brstenju se dogaja, da ostanejo na novo nastale celice povezane v razrasle [[steljka|steljke]]. V neugodnih razmerah se spremeni vsaka celica v [[tros]]ni meh ali askus. Prvotna mrenica propade, trosi popadajo na dno in lahko dolgo časa preživijo v latentnem stanju. V ugodnih razmerah se zopet razmnožujejo z brstenjem. Pri tem nastajajo haploidne glive [[kvasovke]].
* Spolno razmnoževanje: Po dve haploidni celici se združita. Nastala diploidna celica se lahko dolgo časa razmnožuje z brstenjem. V naravi so [[kvasovka|kvasovke]] splošno razširjene. Številni trosi prezimijo na tleh, veter jih raznaša na grozdne jagode, na odpadlo sadje ipd., kjer začno živahno brsteti.
Včasih so glive uvrščali med rastline, toda glive nimajo nekaterih lastnosti rastlin, zato ne spadajo več med rastline.

== Taksonomija gliv ==
=== Poimenovanje gliv ===
Čeprav imajo organizmi običajno le eno veljavno ime, včasih poimenujejo nekatere glive z dodatnim tj. drugim binomskim imenom: ''[[Ajellomyces dermatitidis]]'' ''([[Blastomyces dermatitidis]])'' - prvo je ime [[teleomorf]]a (gliva s spolnim razmnoževanjem), če je znan, drugo je ime [[anamorf]]a (nespolne oblike glive).  

{| border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;4&quot; cellspacing=&quot;0&quot; style=&quot;margin: 0.5em 1em 0.5em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse;&quot;
|-
!style=&quot;background:#f3f3f3;&quot;|Raven
!style=&quot;background:#f3f3f3;&quot;|Standardne končnice znanstvenih imen
|-
|style=&quot;background:#f2f2f2;&quot;|'''deblo'''
| -mycota
|-
|style=&quot;background:#f2f2f2;&quot;|'''poddeblo'''
| -mycotina
|-
|style=&quot;background:#f2f2f2;&quot;|'''razred'''
| -mycetes
|-
|style=&quot;background:#f2f2f2;&quot;|'''podrazred'''
| -mycetidae
|-
|style=&quot;background:#f2f2f2;&quot;|'''nadred'''
| -anae
|-
|style=&quot;background:#f2f2f2;&quot;|'''red'''
| -ales
|-
|style=&quot;background:#f2f2f2;&quot;|'''podred'''
| -ineae
|-
|style=&quot;background:#f2f2f2;&quot;|'''infrared'''
| -aria
|-
|style=&quot;background:#f2f2f2;&quot;|'''naddružina'''
| -acea
|-
|style=&quot;background:#f2f2f2;&quot;|'''družina'''
| -aceae
|-
|style=&quot;background:#f2f2f2;&quot;|'''poddružina'''
| -oideae
|-
|style=&quot;background:#f2f2f2;&quot;|'''pleme/infradružina'''
| -eae
|-
|style=&quot;background:#f2f2f2;&quot;|'''podpleme'''
| -inae
|}

=== Taksonomija ===
{{Clade
|style=font-size:100%; line-height:80%
|label1=[[Zoosporia]]
|1={{clade
  |1={{clade &lt;!-- dummy clade to reduce horizontal width --&gt;
  |label1=Rozellomyceta
  |1={{clade
    |label1=[[Rozellomycota]]
    |1=[[Rozellomycetes]]
    |label2=[[Microsporidia|Microsporidiomycota]]
    |2={{clade
      |1=''[[Mitosporidium]]''
      |2={{clade
        |1=''[[Paramicrosporidium]]''
        |2={{clade
          |1=''[[Nucleophaga]]''
          |2={{clade
            |1=[[Metchnikovellea]]
            |2=[[Microsporea]]
             }}
           }}
         }}
       }}
     }}
     }}
  |2={{clade
    |label1=Aphelidiomyceta
    |1={{clade
      |label1=[[Aphelidiomycota]]
      |1=[[Aphelidiomycetes]]
       }}
    |label2=[[Eumycota]]
    |2={{clade
      |1={{clade &lt;!-- dummy clade to reduce horizontal width --&gt;
      |label1=Chytridiomyceta
      |1={{clade
        |label1=[[Neocallimastigomycota]]
        |1=[[Neocallimastigomycetes]]
        |label2=[[Chytridiomycota]]
        |2={{clade
          |label1=[[Monoblepharomycotina]]
          |1={{clade
            |1=[[Hyaloraphidiomycetes]]
            |3=[[Sanchytriomycetes]]
            |2=[[Monoblepharidomycetes]]
             }}
          |label2=[[Chytridiomycotina]]
          |2={{clade
            |1=[[Mesochytriomycetes]]
            |2=[[Chytridiomycetes]]
             }}
           }}
         }}
         }}
      |2={{clade
        |label1=Blastocladiomyceta
        |label2=[[Amastigomycota]]
        |1={{clade
          |label1=[[Blastocladiomycota]]
          |1={{clade
            |1=[[Blastocladiomycetes]]
            |2=[[Physodermatomycetes]]
             }}
           }}
        |2={{clade
          |1={{clade &lt;!-- dummy clade to reduce horizontal width --&gt;
          |label1=Zoopagomyceta
          |1={{clade
            |label1=[[Basidiobolomycota]]
            |1={{clade
              |1=[[Basidiobolomycetes]]
              |2=[[Olpidiomycetes]]
               }}
            |2={{clade
              |label1=[[Entomophthoromycota]]
              |1={{clade
                |1=[[Neozygitomycetes]]
                |2=[[Entomophthoromycetes]]
                 }}
              |label2=[[Kickxellomycota]]
              |2={{clade
                |label1=[[Zoopagomycotina]]
                |1=[[Zoopagomycetes]]
                |label2=[[Kickxellomycotina]]
                |2={{clade
                  |1=[[Dimargaritomycetes]]
                  |2=[[Kickxellomycetes]]
                   }}
                 }}
               }}
             }}
             }}
          |2={{clade
            |1={{clade &lt;!-- dummy clade to reduce horizontal width --&gt;
            |label1=[[Mortierellomycota]]
            |1=[[Mortierellomycetes]]
            }}
            |2={{clade
              |label1=Mucoromyceta
              |1={{clade
                |label1=[[Calcarisporiellomycota]]
                |1=[[Calcarisporiellomycetes]]
                |label2=[[Mucoromycota]]
                |2={{clade
                  |1=[[Umbelopsidomycetes]]
                  |2=[[Mucoromycetes]]
                   }}
                 }}
              |label2=[[Symbiomycota]]
              |2={{clade
                |label1=[[Glomeromycota]]
                |1={{clade
                  |1=[[Paraglomeromycetes]]
                  |2={{clade
                    |1=[[Archaeosporomycetes]]
                    |2=[[Glomeromycetes]]
                     }}
                   }}
                |label2=[[Dikarya]]
                |2={{clade
                  |1={{clade
                    |label1=[[Entorrhizomycota]]
                    |1=[[Entorrhizomycetes]]
                    |2=[[Basidiomycota]]
                     }}
                  |2=[[Ascomycota]]
                   }}
                 }}
               }}
             }}
           }}
         }}
       }}
     }}
   }}
}}

{{Clade
|style=font-size:100%; line-height:80%
                      |label1=[[Basidiomycota]]
                      |1={{clade
                        |label1=[[Pucciniomycotina]]
                        |1={{clade
                          |1={{clade
                            |1=[[Tritirachiomycetes]]
                            |2={{clade
                              |1=[[Mixiomycetes]]
                              |2=[[Agaricostilbomycetes]]
                               }}
                             }}
                          |2={{clade
                            |1=[[Cystobasidiomycetes]]
                            |2={{clade
                              |1={{clade
                                |1=[[Classiculaceae]]
                                |2=[[Microbotryomycetes]]
                                 }}
                              |2={{clade
                                |1=[[Cryptomycocolacomycetes]]
                                |2={{clade
                                  |1=[[Atractiellomycetes]]
                                  |2=[[Pucciniomycetes]]
                                   }}
                                 }}
                               }}
                             }}
                           }}
                        |label2=[[Orthomycotina]]
                        |2={{clade
                          |label1=[[Ustilaginomycotina]]
                          |1={{clade
                            |1={{clade
                              |1=[[Monilielliomycetes]]
                              |2=[[Malasseziomycetes]]
                               }}
                            |2={{clade
                              |1=[[Ustilaginomycetes]]
                              |2=[[Exobasidiomycetes]]
                               }}
                             }}
                          |label2=[[Agaricomycotina]]
                          |2={{clade
                            |1=?[[Geminibasidiomycetes]]
                            |2=?[[Wallemiomycetes]]
                            |3=[[Bartheletiomycetes]]
                            |4={{clade
                              |1=[[Tremellomycetes]]
                              |2={{clade
                                |1=[[Dacrymycetes]]
                                |2=[[Agaricomycetes]]
                                 }}
                               }}
                             }}
                           }}
                         }}
}}

{{Clade
|style=font-size:100%; line-height:80%
                      |label1=[[Ascomycota]]
                      |1={{clade
                        |label1=[[Taphrinomycotina]]
                        |1={{clade
                          |1={{clade
                            |1=[[Neolectomycetes]]
                            |2=[[Taphrinomycetes]]
                             }}
                          |label2=[[Schizosaccharomyceta]]
                          |2={{clade
                            |1=[[Archaeorhizomycetes]]
                            |2={{clade
                              |1=[[Pneumocystidomycetes]]
                              |2=[[Schizosaccharomycetes]]
                               }}
                             }}
                           }}
                        |label2=[[Saccharomyceta]]
                        |2={{clade
                          |label1=[[Saccharomycotina]]
                          |1=[[Saccharomycetes]]
                          |label2=[[Pezizomycotina]]
                          |2={{clade
                            |1=?[[Thelocarpales]]
                            |2=?[[Vezdaeales]]
                            |3=?[[Lahmiales]]
                            |4=?[[Triblidiales]]
                            |5=[[Orbiliomycetes]]
                            |6={{clade
                              |1=[[Pezizomycetes]]
                              |label2=[[Leotiomyceta]]
                              |2={{clade
                                |label1=[[Sordariomyceta]]
                                |1={{clade
                                  |1=[[Xylonomycetes]]
                                  |2={{clade
                                    |1=[[Geoglossomycetes]]
                                    |2={{clade
                                      |1=[[Leotiomycetes]]
                                      |2={{clade
                                        |1=[[Laboulbeniomycetes]]
                                        |2=[[Sordariomycetes]]
                                         }}
                                       }}
                                     }}
                                   }}
                                |label2=[[Dothideomyceta]]
                                |2={{clade
                                  |1={{clade
                                      |1=[[Coniocybomycetes]]
                                      |2=[[Lichinomycetes]]
                                     }}
                                  |2={{clade
                                    |1={{clade
                                      |1=[[Eurotiomycetes]]
                                      |2=[[Lecanoromycetes]]
                                       }}
                                    |2={{clade
                                      |1=[[Collemopsidiomycetes]]
                                      |2={{clade
                                        |1=[[Arthoniomycetes]]
                                        |2=[[Dothideomycetes]]
                                         }}
                                       }}
                                     }}
                                   }}
                                 }}
                               }}
                             }}
                           }}
                         }}
                       }}

Čeprav so glive tradicionalno vključene v botanične učne načrte in učbenike, danes mislijo, da so glive bolj tesno povezane z [[živali|živalmi]] kot z rastlinami in so uvrščene skupaj z živalmi v [[monofilija|monofiletsko skupina]] [[Opisthokonta]].&lt;ref name=&quot;pmid18461162&quot;&gt;{{cite journal |author1=Shalchian-Tabrizi K |author2=Minge MA |author3=Espelund M |author4=Orr R |author5=Ruden T |author6=Jakobsen KS |author7=Cavalier-Smith T |title=Multigene phylogeny of choanozoa and the origin of animals |journal=PLoS ONE |volume=3 |issue=5 |pages=e2098 |year=2008 |pmid=18461162 |pmc=2346548 |doi=10.1371/journal.pone.0002098 |url=http://dx.plos.org/10.1371/journal.pone.0002098 |accessdate=2009-04-25}}&lt;/ref&gt; Analize s pomočjo [[molekularna filogenetika|molekularne filogenetike]] podpirajo [[monofilija|monofiletski]] izvor gliv.&lt;ref name=Hibbett2007&gt;{{cite journal |vauthors=Hibbett DS, Binder M, Bischoff JF, Blackwell M, Cannon PF, Eriksson OE, Huhndorf S, James T, Kirk PM, Lücking R, Thorsten Lumbsch H, Lutzoni F, Matheny PB, McLaughlin DJ, Powell MJ, Redhead S, Schoch CL, Spatafora JW, Stalpers JA, Vilgalys R, Aime MC, Aptroot A, Bauer R, Begerow D, Benny GL, Castlebury LA, Crous PW, Dai YC, Gams W, Geiser DM, Griffith GW, Gueidan C, Hawksworth DL, Hestmark G, Hosaka K, Humber RA, Hyde KD, Ironside JE, Kõljalg U, Kurtzman CP, Larsson KH, Lichtwardt R, Longcore J, Miadlikowska J, Miller A, Moncalvo JM, Mozley-Standridge S, Oberwinkler F, Parmasto E, Reeb V, Rogers JD, Roux C, Ryvarden L, Sampaio JP, Schüssler A, Sugiyama J, Thorn RG, Tibell L, Untereiner WA, Walker C, Wang Z, Weir A, Weiss M, White MM, Winka K, Yao YJ, Zhang N |title=A higher-level phylogenetic classification of the Fungi |journal=[[Mycological Research]] |volume=111 |issue=Pt 5 |pages=509–47 |date=May 2007 |pmid=17572334 |doi=10.1016/j.mycres.2007.03.004 |url=http://www.clarku.edu/faculty/dhibbett/AFTOL/documents/AFTOL%20class%20mss%2023,%2024/AFTOL%20CLASS%20MS%20resub.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326135053/http://www.clarku.edu/faculty/dhibbett/AFTOL/documents/AFTOL%20class%20mss%2023%2C%2024/AFTOL%20CLASS%20MS%20resub.pdf |archive-date=26 March 2009 |citeseerx=10.1.1.626.9582 |s2cid=4686378 |access-date=8 March 2007}}&lt;/ref&gt; [[Taksonomija]] gliv se neprestano razvija, zlasti zaradi nedavnih raziskav, ki temeljijo na DNK primerjavah. Te današnje filogenetske analize pogosto ovržejo klasifikacije, ki temeljijo na starejših in včasih manj diskriminativnih metodah, ki temeljijo na [[morfologija|morfoloških]] značilnosti.&lt;ref&gt;Glej [http://www.palaeos.com/Fungi/default.htm Palaeos: Fungi] za uvod v taksonomijo gliv, vključno z današnjimi polemikami.&lt;/ref&gt;

Ne obstaja splošno sprejet sistem na višjih taksonomskih nivojih in pogosto prihaja do spreminjanja imen na vseh nivojih, od vrste navzgor. Prizadevanja med raziskovalci sedaj potekajo za vzpostavitev in spodbujanje enotne uporabe in bolj dosledno [[botanična nomenklatura|nomenklaturo]].&lt;ref name=&quot;Hibbett2007&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Celio et al 2006&quot;&gt;{{cite journal |author1=Celio GJ |author2=Padamsee M |author3=Dentinger BT |author4=Bauer R |author5=McLaughlin DJ |title=Assembling the Fungal Tree of Life: constructing the structural and biochemical database |journal=Mycologia|volume=98|issue=6 |pages=850–59|year=2006 |pmid=17486962 |pmc=|doi=10.3852/mycologia.98.6.850}}&lt;/ref&gt; Posamezne vrste gliv imajo lahko tudi več znanstvenih imen, odvisno od njihovega življenjskega cikla in načina (spolnega ali nespolnega) razmnoževanja. Spletne strani, kot so [[Index Fungorum]] in [[Integrated Taxonomic Information System|ITIS]], imajo seznam trenutnih imen posameznih vrst gliv (s sklici na starejše sopomenke).

2007 klasifikacija kraljestva gliv je rezultat obsežnih skupnih raziskav, ki vključujejo več deset [[mikolog]]ov in drugih znanstvenikov, ki se ukvarjajo s taksonomijo gliv.&lt;ref name=&quot;Hibbett2007&quot;/&gt;  Priznava sedmih [[Deblo (taksonomija)|debel]], od katerih sta dva - Ascomycota in Basidiomycota - vključena znotraj veje, ki predstavlja [[podkraljestvo]] Dikarya. Spodnji [[kladogram]] prikazuje glavne [[takson]]e gliv in njihovo razmerje do monofiletske skupine Opisthokonta in organizmov v skupini Unikonta. Dolžine vej v tem drevesu niso sorazmerne [[evolucija|evolucijskim]] razdaljam.

=== Taksonomske skupine ===
{{Glej tudi|Seznam redov gliv}}
[[Slika:Conidia-laden conidiophores of Phialophora verrucosa PHIL 4238 lores.jpg‎|thumb|right|274px]]

Glavna [[deblo (taksonomija)|debla]] (v zoologiji Phylum, v botaniki Divisio) gliv so bile v glavnem razvrščene glede na značilnosti njihovih spolnih razmnoževanih struktur. Trenutno je predlaganih sedem debel: Microsporidia, Chytridiomycota, Blastocladiomycota, Neocallimastigomycota, Glomeromycota, Ascomycota in Basidiomycota.&lt;ref name=&quot;Hibbett2007&quot;/&gt;

==== Microsporidia ====
Filogenetska analiza je pokazala, da so [[Microsporidia]] (enocelični paraziti živali in [[protisti|protistov]]) dokaj nove in zelo razvite endobiotske glive (ki živi v notranjosti drugega organizma).&lt;ref name=&quot;James&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;pmid16626896&quot;&gt;{{cite journal |author1=Gill EE|author2= Fast NM. |title=Assessing the microsporidia-fungi relationship: Combined phylogenetic analysis of eight genes |journal=Gene |volume=375 |issue= |pages=103–9 |year=2006 |pmid=16626896 |doi=10.1016/j.gene.2006.02.023 |url=http://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0378-1119(06)00206-X}}&lt;/ref&gt; Raziskava iz leta 2006 ugotavlja, da so Microsporidia [[sestrska skupina]] pravih gliv, kar pomeni, da so najbližji evolucijski sorodniki.&lt;ref name=&quot;pmid17010206&quot;&gt;{{cite journal |author1=Liu YJ|author2= Hodson MC|author3= Hall BD. |title=Loss of the flagellum happened only once in the fungal lineage: phylogenetic structure of kingdom Fungi inferred from RNA polymerase II subunit genes |journal=BMC Evolutionary Biology |volume=6 |page=74 |year=2006 |pmid=17010206 |pmc=1599754 |doi=10.1186/1471-2148-6-74 |url=http://www.biomedcentral.com/1471-2148/6/74}}&lt;/ref&gt; Hibbett in kolegi domnevajo, da ta analiza ni v nasprotju s svojo klasifikacijo gliv, in čeprav je Microsporidia povzdignjena na nivo debla, se priznava, da je potrebna nadaljnja analiza, ki bo razjasnila evolucijske odnose v tej skupini.&lt;ref name=&quot;Hibbett2007&quot;/&gt;

==== Chytridiomycota ====
[[Chytridiomycota]] so razvite prave glive, ki oblikujejo [[zoospora|zoospore]] z enim [[biček|bičkom]]. Te glive so razširjene po vsem svetu. Te glive proizvajajo zoospore, ki so sposobne aktivnega gibanja skozi vodno fazo z enim bičkom. Ta lastnost je zgodnje taksonomiste vodila k prpričanju, da so to protisti. Molekularna filogenija, ki izhaja iz [[rRNA]] sekvenc v [[ribosom]]ih, domneva da so Chytridiomycota [[bazalna skupina]] ločena od drugih debel gliv, sestavljena iz štirih glavnih [[klad]]ov.&lt;ref name=&quot;James&quot;&gt;{{cite journal |author1=James TY |author2=Letcher PM |author3=Longcore JE |author4=Mozley-Standridge SE |author5=Porter D |author6=Powell MJ |author7=Griffith GW |author8=Vilgalys R |year=2006|title=A molecular phylogeny of the flagellated fungi (Chytridiomycota) and description of a new phylum (Blastocladiomycota)|journal=[[Mycologia]]|volume=98|pages=860–71|pmid=17486963|doi=10.3852/mycologia.98.6.860|issue=6}}&lt;/ref&gt;

==== Blastocladiomycota ====
[[Blastocladiomycota]] so prej uvrščali v taksonomski klad znotraj Chytridiomycota. Sodobni molekularni podatki in [[ultrastruktura|ultrastrukturne]] značilnosti, pa uvrščajo Blastocladiomycota v sestrski klad za Zygomycota, Glomeromycota in Dikarya (Ascomycota in Basidiomycota). Blastocladiomycota so [[gniloživka|gniloživke]], ki se hranjijo z razpadajočimi organskimi snovmi, in [[parazit]]i vseh [[evkarionti|evkariontskih]] skupin. Za razliko od svojih bližnjih sorodnikov Chytridiomycota, ki večinoma kažejo zigotsko [[mejoza|mejozo]], so Blastocladiomycota izpostavljeni haplodiplontski mejozi.&lt;ref name=&quot;James&quot;/&gt;

==== Neocallimastigomycota ====
[[Neocallimastigomycota]] so bile prej uvrščene v deblo Chytridomycota. Člani tega majhnega debla so [[anaerobni organizem|anaerobni organizmi]], ki živijo v prebavnem sistemu večjih rastlinojedih sesalcev in po možnosti v drugih kopenskih in vodnih okoljih. Nimajo [[mitohondrij]]ev, vendar vsebujejo [[hidrogenosom]]e mitohondrijskega izvora. Kot sorodne Chytridiomycota, tudi Neocallimastigomycota oblikujejo zoospore, ki imajo en ali več bičkov&lt;ref name=&quot;Hibbett2007&quot;/&gt;.

==== Glomeromycota ====
Člani [[Glomeromycota]] oblikujejo [[arbuskularna mikoriza|arbuskularno mikorizo]], oblika [[simbioza|simbioze]], kjer micelij glive prodre v korenino ratline in tvori strukture podobne balonom (vezikle) ali grmičkom (arbuskule), pri tem pa imata obe vrsti koristi zaradi izboljšane preskrbe z vodo in minerali. Vse znane vrste Glomeromycota se razmnožujejo nespolno.&lt;ref name=&quot;pmid17486965&quot;&gt;{{cite journal |author1=Redecker D|author2= Raab P. |title=Phylogeny of the Glomeromycota (arbuscular mycorrhizal fungi): recent developments and new gene markers |journal=Mycologia |volume=98 |issue=6 |pages=885–95 |year=2006 |pmid=17486965 |doi=10.3852/mycologia.98.6.885}}&lt;/ref&gt; Simbiotična povezava med Glomeromycota in rastlinami je najstarejši tip mikorize, ki se je razvil pred 400 milijoni let.&lt;ref name=&quot;Remy et al.&quot;&gt;{{cite journal |author1=Remy W |author2=Taylor TN |author3=Hass H |author4=Kerp H |year=1994|title= 4-hundred million year old vesicular-arbuscular mycorrhizae|url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_1994-12-06_91_25/page/11840 |journal= Proceedings of the National Academy of Sciences USA|volume=91|pages=11841–43|pmid=11607500|doi= 10.1073/pnas.91.25.11841|issue=25|pmc=45331}}&lt;/ref&gt; Včasih so bili vključeni v [[Zygomycota]], v letu 2001 pa so bili Glomeromycota povišani na nivo debla in sedaj nadomeščajo starejše deblo Zygomycota.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1= Schüssler A|author2= Schwarzott D|author3= Walker C.|year=2001 |title=A new fungal phylum, the ''Glomeromycota'': phylogeny and evolution |url= https://archive.org/details/sim_mycological-research_2001-12_105_12/page/1413|journal=Mycological Research|volume=105 |issue=12 |pages=1413–21 |doi= 10.1017/S0953756201005196}}&lt;/ref&gt; Glive, ki so bile uvrščene v Zygomycota so sedaj prerazvrščene v Glomeromycota, ali poddeblo [[incertae sedis]] [[Mucoromycotina]], [[Kickxellomycotina]], [[Zoopagomycotina]] in [[Entomophthoromycotina]].&lt;ref name=&quot;Hibbett2007&quot;/&gt; Nekateri znani primeri gliv, ki so bili prej uvrščeni v Zygomycota, so krušna plesen (''[[Rhizopus stolonifer]]'') in glive ''[[Pilobolus]]'', ki so sposobne spore z veliko hitrostjo izstreliti nekaj metrov po zraku.&lt;ref&gt;{{cite journal |author= Anton Komat |year=2004 |title=Gliva z očesi|journal=[[Gea (revija)|Gea]]|issue=12/45 }}&lt;/ref&gt; Medicinsko pomembni rodovi so ''[[Mucor]]'', ''[[Rhizomucor]]'' in ''[[Rhizopus]]''.

==== Ascomycota ====
[[Ascomycota]], splošno znani kot zaprtotrosnice, so največja taksonomska skupina v Eumycota.&lt;ref name=&quot;Kirk et al., p. 489&quot;&gt;Kirk ''et al''., p. 489.&lt;/ref&gt;  Te glive tvorijo mejotske spore imenovane [[askospore]], ki so zaprte v posebnih vrečam podobnim strukturah (''aski''). To deblo vključuje [[smrček|smrčke]] (''Morchella''), nekaj ostalih gob in [[gomoljka|gomoljike]] (''Tuber''), enocelične [[kvasovke]] (npr. iz rodov ''[[Saccharomyces]]'', ''[[Kluyveromyces]]'', ''[[Pichia]]'' in ''[[Candida]]''), ter mnogo nitastih gliv, ki živijo kot [[saprotrof]]i, [[paraziti]] in mutualistični simbionti. Pomembnejši rodovi nitastih zaprtotrosnic so ''[[Aspergillus]]'', ''[[Penicillium]]'', ''[[Fusarium]]'' in ''[[Claviceps]]''. Večina [[Ascomycota]] (zaprtotrosnice) ima spolni stadij (''teleomorf'') in nespolni stadij (''anamorf''). Spolni organi imajo obliko mehov (''askov''), v njih so spolne spore ([[askospore]]) (navadno 8). Nespolne spore ([[konidija|konidije]]) oblikujejo na  prostih [[hifa]]h ali v nespolnih [[trsišče|trosiščih]].  Ker so produkti mejoze shranjeni v vrečam podobnim strukturah (''aski''), so bile zaprtotrosnice uporabljene pri pojasnjevanju načel genetike in dednosti (npr. ''[[Neurospora crassa]]'').&lt;ref name=&quot;pmid9290240&quot;&gt;{{cite journal |author1=Radford A|author2= Parish JH. |title=The genome and genes of ''Neurospora crassa'' |journal=Fungal Genetics and Biology: FG &amp; B |volume=21 |issue=3 |pages=258–66 |year=1997 |pmid=9290240 |doi=10.1006/fgbi.1997.0979 |url=http://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S1087-1845(97)90979-8}}&lt;/ref&gt;

==== Basidiomycota ====
Člani [[Basidiomycota]], splošno znani kot prostotrosnice, proizvajajo mejospore (spore, ki nastanejo z mejozo) na stebričku ([[bazidij]]u), na posebnih pecljih ([[sterigma]]h). ki tej skupini pripadajo najpogostejše vrste gob, kot tudi [[rja (glive)|rje]] in [[snet]]i, ki so glavni patogeni zrn. Druge pomembne prostotrosnice vključujejo patogen [[koruze]] [[koruzna snet]] ''(Mycosarcoma maydis)'',&lt;ref name=&quot;pmid7632354&quot;&gt;{{cite journal |author1=Valverde ME |author2=Paredes-López O |author3=Pataky JK |author4=Guevara-Lara F |title=Huitlacoche (''Ustilago maydis'') as a food source—biology, composition, and production |journal=Critical Reviews in Food Science and Nutrition |volume=35 |issue=3 |pages=191–229 |year=1995 |pmid=7632354 |doi=10.1080/10408399509527699}}&lt;/ref&gt; človeške [[komenzalizem|priskledne]] vrste iz rodu ''[[Malassezia]],&lt;ref name=&quot;pmid19437895&quot;&gt;{{cite journal |author=Zisova LG. |title=''Malassezia'' species and seborrheic dermatitis |journal=Folia Medica |volume=51 |issue=1 |pages=23–33 |year=2009 |pmid=19437895}}&lt;/ref&gt; in človekov patogen ''[[Cryptococcus neoformans]]''.&lt;ref name=&quot;pmid16696642&quot;&gt;{{cite journal |author=Perfect JR. |title=''Cryptococcus neoformans'': the yeast that likes it hot |journal=FEMS Yeast Research |volume=6 |issue=4 |pages=463–68 |year=2006 |pmid=16696642 |doi=10.1111/j.1567-1364.2006.00051.x |url=}}&lt;/ref&gt;

=== Organizmi podobni glivam ===
Zaradi podobnosti v morfologiji in načinu življenja so bile včasih plesni [[Oomycete]] in [[Myxomycete]] razvrščene v kraljestvu Fungi. Za razliko od pravih gliv vsebujejo celične stene teh organizmov celulozo, zanje je značilno pomanjkanje hitina. Plesni Myxomycete prav tako kot glive pripadajo skupini Unikonta, vendar pa so združene v skupini [[Amoebozoa]]. Oomycete are diploid [[bikont]]s, združeni v kraljestvu [[Chromalveolate]]. Niti Oomycete niti Myxomycete niso v tesnem sorodstvu s pravimi glivami, zato jih taksonomisti ne uvrščajo več v kraljestvu Fungi. Kljub temu jih študije Oomycete in Myxomycete pogosto še vedno vključujejo v mikološke knjige in znanstveno literaturo.&lt;ref name=&quot;isbn0-12-509551-1&quot;&gt;{{navedi knjigo |author1=Blackwell M|author2= Spatafora JW.|editor1=Bills GF |editor2=Mueller GM |editor3=Foster MS |chapter=Fungi and their allies |title=Biodiversity of Fungi: Inventory and Monitoring Methods |url=https://archive.org/details/biodiversityfung00fost|publisher=Elsevier Academic Press |location=Amsterdam |year=2004 |pages=[https://archive.org/details/biodiversityfung00fost/page/n26 18]–20 |isbn=0-12-509551-1}}&lt;/ref&gt;

Člani [[Nucleariida]], ki so trenutno uvrščeni v skupino [[Choanozoa]], bi lahko bila sestrska skupina klada Eumycete, in kot taka bi se lahko vključila v razširjeno kraljestvo gliv.&lt;ref name=&quot;tabrizi&quot;&gt;{{Cite journal |author1=Shalchian-Tabrizi K |author2=Minge MA |author3=Espelund M |author4=Orr R |author5=Ruden T |author6=Jakobsen KS |author7=Cavalier-Smith T |title= Multigene phylogeny of Choanozoa and the origin of animals|journal=PLoS ONE |volume=3|issue=5|pages= e2098 |year=2008|pmid=18461162|pmc= 2346548 |doi= 10.1371/journal.pone.0002098|url= http://www.plosone.org/article/info:doi/10.1371/journal.pone.0002098 }}&lt;/ref&gt;

== Rastišča gliv ==
Pojavljajo se lahko kot '''soživke''' na območjih, ki jih pokriva rastlinski plašč, kot '''gniloživke''', kjer so organski ostanki snovi rastlinskega in živalskega izvora ali pa tudi kot '''zajedavke''', ki se lotevajo živih rastlin, živali in celo nekaterih gliv.
* Naravna tla (nekultivirana): gozd, travnik, pašnik, mokrišče, stepe, pogorišča, prebavila insektov, termitnjaki, kopita in dlake živali, govno ...
* Nenaravna tla (kultivirana): parki, zelenice, smetišča, kompostišča, rastlinjaki, v proizvodnji živil in [[antibiotik]]ov ...

== Medicinsko pomembne glive ==
Od več kot 200.000 različnih gliv, ki jih danes poznamo, jih je za človeka in žival potencialno škodljivih (patogenih) le 150. Od tega jih ima le 40 večji medicinski pomen. Večina teh se razmnožuje nespolno, s sporami. Glive, ki povzročajo okužbe kože, poenostavljeno razvrščamo v tri večje skupine: dermatofite, kvasovke in plesni.&lt;ref name=Kansky&gt;{{navedi knjigo|author=Kansky, Aleksej|title=Kožne in spolne bolezni|location= Ljubljana|publisher=Združenje slovenskih dermatologov|year=2002|language=slovenščina| isbn = 961-238-058-9|cobiss = 118283264}}&lt;/ref&gt;

=== Dermatofiti ===

Dermatofiti so najpogostejši povzročitelji [[glivične kožne bolezni|glivičnih okužb kože]] po vsem svetu, ne povzročajo pa okužb sluznic in notranjih [[organ (biologija)|organov]]. Prehranjujejo se namreč s [[keratin]]om v roženi plasti povrhnjice, dlakah in laseh (keratina pa v sluznicah in notranjih organih ni). Glivične bolezni kože, ki jih povzročajo dermatofiti, s skupnim imenom imenujemo '''tinea'''. Pri poimenovanju okužb z dermatofiti se poleg imena tinea doda še mesto okužbe. Primeri so: [[tinea pedis]] (na stopalih), [[tinea corporis]] (po telesu)... 
Pomembnejši dermatofiti so:
* rod ''Microsporum''
* rod ''Trichophyton''
* rod ''Epidermophyton''&lt;ref name=&quot;Kansky&quot;/&gt;

=== Kvasovke ===

Najpomembnejša rodova kvasovk, ki povzročajo okužbe pri ljudeh, sta rod ''Candida'' in rod ''Malassezia''. Zlasti pomembna je ''[[Candida albicans]]'', ki lahko povzroča okužbe kože, nohtov, sluznic in tudi notranjih organov.&lt;ref name=&quot;Kansky&quot;/&gt;

=== Plesni ===

Plesni pri ljudeh le redko povzročajo okužbe, pogostejše so v [[tropi|tropskih]] krajih, zaradi tople in vlažne [[klima|klime]].&lt;ref name=&quot;Kansky&quot;/&gt;

== Glej tudi ==
* [[glivične kožne bolezni]]
* [[glivična bolezen]]

== Opombe in sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* (2004). [http://www.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/AGR_ZOO_VET_Pregled%20sistema_Skripta.pdf ''Pregled rastlinskega sistema'']{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.
* Vrščaj, D. (1990). ''Glive od Triglava do Jadrana''.
&lt;/div&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Fungi|Glive}}
{{Klasifikacija gliv}}
{{Eukaryota}}
{{Življenje, necelične oblike življenja in primerljive organske strukture}}

[[Kategorija:Glive| *]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]]
[[Kategorija:Kraljestva (biologija)]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>p1ob36d3i5rrjzs1rvq4hg4dzduge5c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avgust Praprotnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>123299</id>
    <revision>
      <id>6678172</id>
      <parentid>6676226</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:45:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>G-Cup</username>
        <id>10746</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenje */</comment>
      <origin>6678172</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2537" sha1="47r5e6y14fqb15dfaf5637a4s89i3ug" xml:space="preserve">{{Infopolje  Oseba}}

'''Avgust Praprotnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[bankir]] in [[podjetnik]], * [[5. oktober]] [[1891]] [[Ljubljana]], † [[20. februar]] [[1942]], Ljubljana.

== Življenje ==

Po nižji realki in Mahrovi trgovski šoli je od 1908 kot nameščenec delal pri [[Trgovsko-obrtna zadruga|Trgovsko-obrtni zadrugi]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Ko je zadrugo prevzela tržaška [[Jadranska banka]], je postal 1914 bančni prokurist v njeni ljubljanski podružnici. Leta 1915 je postal ravnatelj ljubljanske podružnice Jadranske banke. Ko pa se je centrala banke zaradi vojne preselila v Ljubljano, je postal njen podravnatelj, 1920 pa glavni ravnatelj. Po odloku vlade [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|kraljevine SHS]] o nacionalizaciji podjetij, katerih lastniki so bili slovenski [[Nemci]] je leta 1918 Jadranska banka prevzela številna podjetja, zlasti [[stroj]]ne [[tovarna|tovarne]] in [[livarna|livarne]]. Leta 1922 je prevzel mesto podpredsednika [[zagreb]]ške [[Slavenska banka|Slavenske banke]]. Od srede dvajsetih let je bil med vodilnimi predstavniki industrijskega podjetništva na Slovenskem, član in predsednik različnih upravnih odborov (industrijskih družb in rudnikov), vodja pomembnih gospodarskih ustanov, združenj in zvez. Med drugim je 1938–1939 vodil [[Zveza industrijskih korporacij|Zvezo industrijskih korporacij]] v [[Beograd]]u in od 1937 [[Zveza industrijcev|Zvezo industrijcev]] v Ljubljani. Bil je tudi ustanovitelj [[Slovenski gledališki konzorcij|Slovenskega gledališkega konzorcija]]. Bil je eden od pomembnih finančnih sponzorjev  [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] (SLS).
 
Ob okupaciji 1941 je postal kolaborant in zaupnik italijanskega visokega komisarja za [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]. 20. februarja 1942 je pred bifejem na Tavčarjevi ulici sredi Ljubljane izvedla atentat [[Varnostno-obveščevalna služba]]&lt;ref&gt;Žarko Lazarevič, Avgust Praprotnik - bančnik in industrijalec. Bančni vestnik, jan.-feb. 2005, letn. 54, št. 1/2, str. 77-79.&lt;/ref&gt; in ga ustrelila. Pokopan je v družinski grobnici na Žalah. Nagrobnik z marmornim kipom je klesal Lojze Dolinar.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{bio-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Praprotnik, Avgust}}
[[Kategorija:Slovenski poslovneži]]
[[Kategorija:Slovenski industrialci]]
[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]]
[[Kategorija:Slovenski bankirji]]
[[Kategorija:Slovenski podjetniki]]
[[Kategorija:Umorjeni ljudje]]
[[Kategorija:Žrtve VOS OF]]</text>
      <sha1>47r5e6y14fqb15dfaf5637a4s89i3ug</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franc Berneker</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126786</id>
    <revision>
      <id>6678152</id>
      <parentid>6553535</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:29:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29104-57</username>
        <id>259886</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dela */</comment>
      <origin>6678152</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3522" sha1="370jkkgr3ssepq8swe12vhsqzdafpip" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Franc Berneker''', včasih omenjan tudi kot '''Fran Berneker''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[4. oktober]] [[1874]], [[Legen]] pri [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], † [[16. maj]] [[1932]], [[Ljubljana]].

Berneker je svoje kiparsko znanje začel nabirati v podobarskih delavnicah, nadaljeval pa je na [[Akademija upodabljajočih umetnosti, Dunaj|dunajski akademiji upodabljajočih umetnosti]], kjer je študiral pri [[profesor]]ju [[Edmund Hellmer|Hellmerju]].

[[Slika:Kip-Trubar.JPG|thumb|Bernekerjev kip Primoža Trubarja]]
Berneker je svoja najboljša dela ustvaril na [[Dunaj]]u, po vrnitvi v domovino pa se je nekako izgubil in potonil v pozabo. Veliko se je ukvarjal z [[nagrobnik|nagrobniško]] plastiko. Za Bernekerjeve nagrobne portrete je značilna mehka modelacija, temno poudarjanje oči upodobljenca in manj detajlno izdelano oblačilo, ki se izgublja v ozadju. 

Kot prvi med našimi [[umetnik]]i je Berneker poveličal človekovo socialno trpljenje. S svojimi pretresljivimi kompozicijami pa Berneker ni želel podati socialne obsodbe, temveč je bil to le izraz njegovega čuta za sočloveka. Po lastnih besedah je želel material tako oživiti, da bi postal življenje, ki ga je sam videl. S svojim osebnim lirizmom in s tem povezano kiparsko [[forma|formo]], mehko modelirano, razkrojeno s slikovnimi pobliski površine, se je odrekel akademskemu [[realizem|realizmu]] in se približal [[Auguste Rodin|rodinovemu]] izrazju. Z njim je slovenska [[Moderna umetnost|moderna]] začela dobivati zagon, katerega vrh je dosegla z deli kiparja [[Lojze Dolinar|Lojzeta Dolinarja]]. Berneker je umrl v revščini leta 1932 v Ljubljani.

==Dela==
[[File:Kranj - vodnjak Janeza Nepomuka (Berneker).jpg|thumb|Vodnjak [[Janez Nepomuk|Janeza Nepomuka]] ob [[Cerkev sv. Kancijana, Kranj|cerkvi sv. Kancijana]] v [[Kranj]]u (1911–1913)]]
* ''Drama''
* ''Beda''
* ''Naplavljenca''
* Spomenik [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]]
* Portret [[Oton Župančič|Otona Župančiča]]
* Portret [[Vatroslav Oblak|Vatroslava Oblaka]]
* Portret [[Ivan Dečko|Ivana Dečka]]
* Portret [[Nada Simonič|Nade Simonič]]
* Doprsni kip [[Ivan Sernec|Ivana Serneca]]
* Portret Ane Dimnik
* Portret [[Viktor Korsika|Viktorja Korsike]]

Bernekerjev bronasti kip Drama, ki je razstavljen v stalni zbirki [[Narodna galerija|Narodne galerije]] v Ljubljani, je bil navdih za istoimenski kratki igrani film režiserja [[Janez Lapajne|Janeza Lapajneta]]. Scenarij za film z letnico 2026 je Lapajne napisal s svojim starejšim sinom [[Domen Lapajne|Domnom]].

===Osnutki===
Berneker je ustvaril tudi nekaj osnutkov, s katerimi se je javljal na natečaje, a jih ni nikoli dokončal in so večinoma izginili.

* Osnutek portreta [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]]
* Osnutek spomenika [[septembrske žrtve|septembrskih žrtev]]
* ''Zemlja''
* Nagrobnik [[Pavel Turner|Pavla Turnerja]] (leta 1929 so nagrobnik po njegovem osnutku tudi izklesali in postavili)

== Raztave ==
Bernekerjevo delo je bilo prikazano povsod po svetu v različnih muzejih kot so:

# [[Beograd]] (1912)
# [[Bled]] (1911)
# [[Celje]] (1940)
# [[Ljubljana]] (1902, 1911, 1912, 1913, 1938, 1940)
# London (1906)
# [[Slovenj Gradec]] (1984, 2001)
# [[Trst]] (1907)
# [[Dunaj]] (1904, 2003)

==Glej tudi==
* [[seznam slovenskih kiparjev]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{SloBio|id=139322|avtor=ur.|ime=Berneker Franc|vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Berneker, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski kiparji]]</text>
      <sha1>370jkkgr3ssepq8swe12vhsqzdafpip</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678153</id>
      <parentid>6678152</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:32:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29104-57</username>
        <id>259886</id>
      </contributor>
      <origin>6678153</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3535" sha1="8ds8oqcw8zomceg14krwi61keww7jnt" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Franc Berneker''', včasih omenjan tudi kot '''Fran Berneker''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[4. oktober]] [[1874]], [[Legen]] pri [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], † [[16. maj]] [[1932]], [[Ljubljana]].

Berneker je svoje kiparsko znanje začel nabirati v podobarskih delavnicah, nadaljeval pa je na [[Akademija upodabljajočih umetnosti, Dunaj|dunajski akademiji upodabljajočih umetnosti]], kjer je študiral pri [[profesor]]ju [[Edmund Hellmer|Hellmerju]].

[[Slika:Kip-Trubar.JPG|thumb|Bernekerjev kip Primoža Trubarja]]
Berneker je svoja najboljša dela ustvaril na [[Dunaj]]u, po vrnitvi v domovino pa se je nekako izgubil in potonil v pozabo. Veliko se je ukvarjal z [[nagrobnik|nagrobniško]] plastiko. Za Bernekerjeve nagrobne portrete je značilna mehka modelacija, temno poudarjanje oči upodobljenca in manj detajlno izdelano oblačilo, ki se izgublja v ozadju. 

Kot prvi med našimi [[umetnik]]i je Berneker poveličal človekovo socialno trpljenje. S svojimi pretresljivimi kompozicijami pa Berneker ni želel podati socialne obsodbe, temveč je bil to le izraz njegovega čuta za sočloveka. Po lastnih besedah je želel material tako oživiti, da bi postal življenje, ki ga je sam videl. S svojim osebnim lirizmom in s tem povezano kiparsko [[forma|formo]], mehko modelirano, razkrojeno s slikovnimi pobliski površine, se je odrekel akademskemu [[realizem|realizmu]] in se približal [[Auguste Rodin|rodinovemu]] izrazju. Z njim je slovenska [[Moderna umetnost|moderna]] začela dobivati zagon, katerega vrh je dosegla z deli kiparja [[Lojze Dolinar|Lojzeta Dolinarja]]. Berneker je umrl v revščini leta 1932 v Ljubljani.

==Dela==
[[File:Kranj - vodnjak Janeza Nepomuka (Berneker).jpg|thumb|Vodnjak [[Janez Nepomuk|Janeza Nepomuka]] ob [[Cerkev sv. Kancijana, Kranj|cerkvi sv. Kancijana]] v [[Kranj]]u (1911–1913)]]
* ''Drama''
* ''Beda''
* ''Naplavljenca''
* Spomenik [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]]
* Portret [[Oton Župančič|Otona Župančiča]]
* Portret [[Vatroslav Oblak|Vatroslava Oblaka]]
* Portret [[Ivan Dečko|Ivana Dečka]]
* Portret [[Nada Simonič|Nade Simonič]]
* Doprsni kip [[Ivan Sernec|Ivana Serneca]]
* Portret Ane Dimnik
* Portret [[Viktor Korsika|Viktorja Korsike]]

Bernekerjev bronasti kip Drama iz leta 1905, ki je razstavljen v stalni zbirki [[Narodna galerija|Narodne galerije]] v Ljubljani, je bil navdih za istoimenski kratki igrani film režiserja [[Janez Lapajne|Janeza Lapajneta]]. Scenarij za film z letnico 2026 je Lapajne napisal s svojim starejšim sinom [[Domen Lapajne|Domnom]].

===Osnutki===
Berneker je ustvaril tudi nekaj osnutkov, s katerimi se je javljal na natečaje, a jih ni nikoli dokončal in so večinoma izginili.

* Osnutek portreta [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]]
* Osnutek spomenika [[septembrske žrtve|septembrskih žrtev]]
* ''Zemlja''
* Nagrobnik [[Pavel Turner|Pavla Turnerja]] (leta 1929 so nagrobnik po njegovem osnutku tudi izklesali in postavili)

== Raztave ==
Bernekerjevo delo je bilo prikazano povsod po svetu v različnih muzejih kot so:

# [[Beograd]] (1912)
# [[Bled]] (1911)
# [[Celje]] (1940)
# [[Ljubljana]] (1902, 1911, 1912, 1913, 1938, 1940)
# London (1906)
# [[Slovenj Gradec]] (1984, 2001)
# [[Trst]] (1907)
# [[Dunaj]] (1904, 2003)

==Glej tudi==
* [[seznam slovenskih kiparjev]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{SloBio|id=139322|avtor=ur.|ime=Berneker Franc|vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Berneker, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski kiparji]]</text>
      <sha1>8ds8oqcw8zomceg14krwi61keww7jnt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678159</id>
      <parentid>6678153</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:35:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29104-57</username>
        <id>259886</id>
      </contributor>
      <origin>6678159</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3637" sha1="gxs9l9skmbu1a7rxfotk5jtclej38hv" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Franc Berneker''', včasih omenjan tudi kot '''Fran Berneker''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[4. oktober]] [[1874]], [[Legen]] pri [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], † [[16. maj]] [[1932]], [[Ljubljana]].

Berneker je svoje kiparsko znanje začel nabirati v podobarskih delavnicah, nadaljeval pa je na [[Akademija upodabljajočih umetnosti, Dunaj|dunajski akademiji upodabljajočih umetnosti]], kjer je študiral pri [[profesor]]ju [[Edmund Hellmer|Hellmerju]].

[[Slika:Kip-Trubar.JPG|thumb|Bernekerjev kip Primoža Trubarja]]
Berneker je svoja najboljša dela ustvaril na [[Dunaj]]u, po vrnitvi v domovino pa se je nekako izgubil in potonil v pozabo. Veliko se je ukvarjal z [[nagrobnik|nagrobniško]] plastiko. Za Bernekerjeve nagrobne portrete je značilna mehka modelacija, temno poudarjanje oči upodobljenca in manj detajlno izdelano oblačilo, ki se izgublja v ozadju. 

Kot prvi med našimi [[umetnik]]i je Berneker poveličal človekovo socialno trpljenje. S svojimi pretresljivimi kompozicijami pa Berneker ni želel podati socialne obsodbe, temveč je bil to le izraz njegovega čuta za sočloveka. Po lastnih besedah je želel material tako oživiti, da bi postal življenje, ki ga je sam videl. S svojim osebnim lirizmom in s tem povezano kiparsko [[forma|formo]], mehko modelirano, razkrojeno s slikovnimi pobliski površine, se je odrekel akademskemu [[realizem|realizmu]] in se približal [[Auguste Rodin|rodinovemu]] izrazju. Z njim je slovenska [[Moderna umetnost|moderna]] začela dobivati zagon, katerega vrh je dosegla z deli kiparja [[Lojze Dolinar|Lojzeta Dolinarja]]. Berneker je umrl v revščini leta 1932 v Ljubljani.

==Dela==
[[File:Kranj - vodnjak Janeza Nepomuka (Berneker).jpg|thumb|Vodnjak [[Janez Nepomuk|Janeza Nepomuka]] ob [[Cerkev sv. Kancijana, Kranj|cerkvi sv. Kancijana]] v [[Kranj]]u (1911–1913)]]
* ''Drama''
* ''Beda''
* ''Naplavljenca''
* Spomenik [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]]
* Portret [[Oton Župančič|Otona Župančiča]]
* Portret [[Vatroslav Oblak|Vatroslava Oblaka]]
* Portret [[Ivan Dečko|Ivana Dečka]]
* Portret [[Nada Simonič|Nade Simonič]]
* Doprsni kip [[Ivan Sernec|Ivana Serneca]]
* Portret Ane Dimnik
* Portret [[Viktor Korsika|Viktorja Korsike]]

Bernekerjev bronasti kip Drama iz leta 1905, ki je razstavljen v stalni zbirki [[Narodna galerija|Narodne galerije]] v Ljubljani, je bil navdih za istoimenski kratki igrani film režiserja [[Janez Lapajne|Janeza Lapajneta]]. Scenarij za film z letnico 2026 je Lapajne napisal s svojim starejšim sinom [[Domen Lapajne|Domnom]].

===Osnutki===
Berneker je ustvaril tudi nekaj osnutkov, s katerimi se je javljal na natečaje, a jih ni nikoli dokončal in so večinoma izginili.

* Osnutek portreta [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]]
* Osnutek spomenika [[septembrske žrtve|septembrskih žrtev]]
* ''Zemlja''
* Nagrobnik [[Pavel Turner|Pavla Turnerja]] (leta 1929 so nagrobnik po njegovem osnutku tudi izklesali in postavili)

== Raztave ==
Bernekerjevo delo je bilo prikazano povsod po svetu v različnih muzejih kot so:

# [[Beograd]] (1912)
# [[Bled]] (1911)
# [[Celje]] (1940)
# [[Ljubljana]] (1902, 1911, 1912, 1913, 1938, 1940)
# London (1906)
# [[Slovenj Gradec]] (1984, 2001)
# [[Trst]] (1907)
# [[Dunaj]] (1904, 2003)

==Glej tudi==
* [[seznam slovenskih kiparjev]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{SloBio|id=139322|avtor=ur.|ime=Berneker Franc|vir=SBL}}
* Film Drama (2026): https://www.imdb.com/title/tt39763547/?ref_=nm_flmg_job_1_accord_1_unrel_cdt_t_1

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Berneker, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski kiparji]]</text>
      <sha1>gxs9l9skmbu1a7rxfotk5jtclej38hv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678161</id>
      <parentid>6678159</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:36:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29104-57</username>
        <id>259886</id>
      </contributor>
      <origin>6678161</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3641" sha1="finus95g3wg9ud25rtr9495ir36b3ci" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Franc Berneker''', včasih omenjan tudi kot '''Fran Berneker''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[4. oktober]] [[1874]], [[Legen]] pri [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], † [[16. maj]] [[1932]], [[Ljubljana]].

Berneker je svoje kiparsko znanje začel nabirati v podobarskih delavnicah, nadaljeval pa je na [[Akademija upodabljajočih umetnosti, Dunaj|dunajski akademiji upodabljajočih umetnosti]], kjer je študiral pri [[profesor]]ju [[Edmund Hellmer|Hellmerju]].

[[Slika:Kip-Trubar.JPG|thumb|Bernekerjev kip Primoža Trubarja]]
Berneker je svoja najboljša dela ustvaril na [[Dunaj]]u, po vrnitvi v domovino pa se je nekako izgubil in potonil v pozabo. Veliko se je ukvarjal z [[nagrobnik|nagrobniško]] plastiko. Za Bernekerjeve nagrobne portrete je značilna mehka modelacija, temno poudarjanje oči upodobljenca in manj detajlno izdelano oblačilo, ki se izgublja v ozadju. 

Kot prvi med našimi [[umetnik]]i je Berneker poveličal človekovo socialno trpljenje. S svojimi pretresljivimi kompozicijami pa Berneker ni želel podati socialne obsodbe, temveč je bil to le izraz njegovega čuta za sočloveka. Po lastnih besedah je želel material tako oživiti, da bi postal življenje, ki ga je sam videl. S svojim osebnim lirizmom in s tem povezano kiparsko [[forma|formo]], mehko modelirano, razkrojeno s slikovnimi pobliski površine, se je odrekel akademskemu [[realizem|realizmu]] in se približal [[Auguste Rodin|rodinovemu]] izrazju. Z njim je slovenska [[Moderna umetnost|moderna]] začela dobivati zagon, katerega vrh je dosegla z deli kiparja [[Lojze Dolinar|Lojzeta Dolinarja]]. Berneker je umrl v revščini leta 1932 v Ljubljani.

==Dela==
[[File:Kranj - vodnjak Janeza Nepomuka (Berneker).jpg|thumb|Vodnjak [[Janez Nepomuk|Janeza Nepomuka]] ob [[Cerkev sv. Kancijana, Kranj|cerkvi sv. Kancijana]] v [[Kranj]]u (1911–1913)]]
* ''Drama''
* ''Beda''
* ''Naplavljenca''
* Spomenik [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]]
* Portret [[Oton Župančič|Otona Župančiča]]
* Portret [[Vatroslav Oblak|Vatroslava Oblaka]]
* Portret [[Ivan Dečko|Ivana Dečka]]
* Portret [[Nada Simonič|Nade Simonič]]
* Doprsni kip [[Ivan Sernec|Ivana Serneca]]
* Portret Ane Dimnik
* Portret [[Viktor Korsika|Viktorja Korsike]]

Bernekerjev bronasti kip Drama iz leta 1905, ki je razstavljen v stalni zbirki [[Narodna galerija|Narodne galerije]] v Ljubljani, je bil navdih za istoimenski kratki igrani film režiserja [[Janez Lapajne|Janeza Lapajneta]]. Scenarij za film z letnico 2026 je Lapajne napisal s svojim starejšim sinom [[Domen Lapajne|Domnom]].

===Osnutki===
Berneker je ustvaril tudi nekaj osnutkov, s katerimi se je javljal na natečaje, a jih ni nikoli dokončal in so večinoma izginili.

* Osnutek portreta [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]]
* Osnutek spomenika [[septembrske žrtve|septembrskih žrtev]]
* ''Zemlja''
* Nagrobnik [[Pavel Turner|Pavla Turnerja]] (leta 1929 so nagrobnik po njegovem osnutku tudi izklesali in postavili)

== Raztave ==
Bernekerjevo delo je bilo prikazano povsod po svetu v različnih muzejih kot so:

# [[Beograd]] (1912)
# [[Bled]] (1911)
# [[Celje]] (1940)
# [[Ljubljana]] (1902, 1911, 1912, 1913, 1938, 1940)
# London (1906)
# [[Slovenj Gradec]] (1984, 2001)
# [[Trst]] (1907)
# [[Dunaj]] (1904, 2003)

==Glej tudi==
* [[seznam slovenskih kiparjev]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{SloBio|id=139322|avtor=ur.|ime=Berneker Franc|vir=SBL}}
* Film ''Drama'' (2026): https://www.imdb.com/title/tt39763547/?ref_=nm_flmg_job_1_accord_1_unrel_cdt_t_1

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Berneker, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski kiparji]]</text>
      <sha1>finus95g3wg9ud25rtr9495ir36b3ci</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678162</id>
      <parentid>6678161</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:37:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dela */</comment>
      <origin>6678162</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3645" sha1="83iv534331l4wovdsb61r74sk5ekc1n" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Franc Berneker''', včasih omenjan tudi kot '''Fran Berneker''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[4. oktober]] [[1874]], [[Legen]] pri [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], † [[16. maj]] [[1932]], [[Ljubljana]].

Berneker je svoje kiparsko znanje začel nabirati v podobarskih delavnicah, nadaljeval pa je na [[Akademija upodabljajočih umetnosti, Dunaj|dunajski akademiji upodabljajočih umetnosti]], kjer je študiral pri [[profesor]]ju [[Edmund Hellmer|Hellmerju]].

[[Slika:Kip-Trubar.JPG|thumb|Bernekerjev kip Primoža Trubarja]]
Berneker je svoja najboljša dela ustvaril na [[Dunaj]]u, po vrnitvi v domovino pa se je nekako izgubil in potonil v pozabo. Veliko se je ukvarjal z [[nagrobnik|nagrobniško]] plastiko. Za Bernekerjeve nagrobne portrete je značilna mehka modelacija, temno poudarjanje oči upodobljenca in manj detajlno izdelano oblačilo, ki se izgublja v ozadju. 

Kot prvi med našimi [[umetnik]]i je Berneker poveličal človekovo socialno trpljenje. S svojimi pretresljivimi kompozicijami pa Berneker ni želel podati socialne obsodbe, temveč je bil to le izraz njegovega čuta za sočloveka. Po lastnih besedah je želel material tako oživiti, da bi postal življenje, ki ga je sam videl. S svojim osebnim lirizmom in s tem povezano kiparsko [[forma|formo]], mehko modelirano, razkrojeno s slikovnimi pobliski površine, se je odrekel akademskemu [[realizem|realizmu]] in se približal [[Auguste Rodin|rodinovemu]] izrazju. Z njim je slovenska [[Moderna umetnost|moderna]] začela dobivati zagon, katerega vrh je dosegla z deli kiparja [[Lojze Dolinar|Lojzeta Dolinarja]]. Berneker je umrl v revščini leta 1932 v Ljubljani.

==Dela==
[[File:Kranj - vodnjak Janeza Nepomuka (Berneker).jpg|thumb|Vodnjak [[Janez Nepomuk|Janeza Nepomuka]] ob [[Cerkev sv. Kancijana, Kranj|cerkvi sv. Kancijana]] v [[Kranj]]u (1911–1913)]]
* ''Drama''
* ''Beda''
* ''Naplavljenca''
* Spomenik [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]]
* Portret [[Oton Župančič|Otona Župančiča]]
* Portret [[Vatroslav Oblak|Vatroslava Oblaka]]
* Portret [[Ivan Dečko|Ivana Dečka]]
* Portret [[Nada Simonič|Nade Simonič]]
* Doprsni kip [[Ivan Sernec|Ivana Serneca]]
* Portret Ane Dimnik
* Portret [[Viktor Korsika|Viktorja Korsike]]

Bernekerjev bronasti kip ''Drama'' iz leta 1905, ki je razstavljen v stalni zbirki [[Narodna galerija|Narodne galerije]] v Ljubljani, je bil navdih za istoimenski kratki igrani film režiserja [[Janez Lapajne|Janeza Lapajneta]]. Scenarij za film z letnico 2026 je Lapajne napisal s svojim starejšim sinom [[Domen Lapajne|Domnom]].

===Osnutki===
Berneker je ustvaril tudi nekaj osnutkov, s katerimi se je javljal na natečaje, a jih ni nikoli dokončal in so večinoma izginili.

* Osnutek portreta [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]]
* Osnutek spomenika [[septembrske žrtve|septembrskih žrtev]]
* ''Zemlja''
* Nagrobnik [[Pavel Turner|Pavla Turnerja]] (leta 1929 so nagrobnik po njegovem osnutku tudi izklesali in postavili)

== Raztave ==
Bernekerjevo delo je bilo prikazano povsod po svetu v različnih muzejih kot so:

# [[Beograd]] (1912)
# [[Bled]] (1911)
# [[Celje]] (1940)
# [[Ljubljana]] (1902, 1911, 1912, 1913, 1938, 1940)
# London (1906)
# [[Slovenj Gradec]] (1984, 2001)
# [[Trst]] (1907)
# [[Dunaj]] (1904, 2003)

==Glej tudi==
* [[seznam slovenskih kiparjev]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{SloBio|id=139322|avtor=ur.|ime=Berneker Franc|vir=SBL}}
* Film ''Drama'' (2026): https://www.imdb.com/title/tt39763547/?ref_=nm_flmg_job_1_accord_1_unrel_cdt_t_1

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Berneker, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski kiparji]]</text>
      <sha1>83iv534331l4wovdsb61r74sk5ekc1n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678163</id>
      <parentid>6678162</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:38:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Raztave */</comment>
      <origin>6678163</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3670" sha1="2ahhf243f2qjkp5a6ggpwh53w7lgir4" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Franc Berneker''', včasih omenjan tudi kot '''Fran Berneker''', [[Slovenci|slovenski]] [[kipar]], * [[4. oktober]] [[1874]], [[Legen]] pri [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], † [[16. maj]] [[1932]], [[Ljubljana]].

Berneker je svoje kiparsko znanje začel nabirati v podobarskih delavnicah, nadaljeval pa je na [[Akademija upodabljajočih umetnosti, Dunaj|dunajski akademiji upodabljajočih umetnosti]], kjer je študiral pri [[profesor]]ju [[Edmund Hellmer|Hellmerju]].

[[Slika:Kip-Trubar.JPG|thumb|Bernekerjev kip Primoža Trubarja]]
Berneker je svoja najboljša dela ustvaril na [[Dunaj]]u, po vrnitvi v domovino pa se je nekako izgubil in potonil v pozabo. Veliko se je ukvarjal z [[nagrobnik|nagrobniško]] plastiko. Za Bernekerjeve nagrobne portrete je značilna mehka modelacija, temno poudarjanje oči upodobljenca in manj detajlno izdelano oblačilo, ki se izgublja v ozadju. 

Kot prvi med našimi [[umetnik]]i je Berneker poveličal človekovo socialno trpljenje. S svojimi pretresljivimi kompozicijami pa Berneker ni želel podati socialne obsodbe, temveč je bil to le izraz njegovega čuta za sočloveka. Po lastnih besedah je želel material tako oživiti, da bi postal življenje, ki ga je sam videl. S svojim osebnim lirizmom in s tem povezano kiparsko [[forma|formo]], mehko modelirano, razkrojeno s slikovnimi pobliski površine, se je odrekel akademskemu [[realizem|realizmu]] in se približal [[Auguste Rodin|rodinovemu]] izrazju. Z njim je slovenska [[Moderna umetnost|moderna]] začela dobivati zagon, katerega vrh je dosegla z deli kiparja [[Lojze Dolinar|Lojzeta Dolinarja]]. Berneker je umrl v revščini leta 1932 v Ljubljani.

==Dela==
[[File:Kranj - vodnjak Janeza Nepomuka (Berneker).jpg|thumb|Vodnjak [[Janez Nepomuk|Janeza Nepomuka]] ob [[Cerkev sv. Kancijana, Kranj|cerkvi sv. Kancijana]] v [[Kranj]]u (1911–1913)]]
* ''Drama''
* ''Beda''
* ''Naplavljenca''
* Spomenik [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]]
* Portret [[Oton Župančič|Otona Župančiča]]
* Portret [[Vatroslav Oblak|Vatroslava Oblaka]]
* Portret [[Ivan Dečko|Ivana Dečka]]
* Portret [[Nada Simonič|Nade Simonič]]
* Doprsni kip [[Ivan Sernec|Ivana Serneca]]
* Portret Ane Dimnik
* Portret [[Viktor Korsika|Viktorja Korsike]]

Bernekerjev bronasti kip ''Drama'' iz leta 1905, ki je razstavljen v stalni zbirki [[Narodna galerija|Narodne galerije]] v Ljubljani, je bil navdih za istoimenski kratki igrani film režiserja [[Janez Lapajne|Janeza Lapajneta]]. Scenarij za film z letnico 2026 je Lapajne napisal s svojim starejšim sinom [[Domen Lapajne|Domnom]].

===Osnutki===
Berneker je ustvaril tudi nekaj osnutkov, s katerimi se je javljal na natečaje, a jih ni nikoli dokončal in so večinoma izginili.

* Osnutek portreta [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]]
* Osnutek spomenika [[septembrske žrtve|septembrskih žrtev]]
* ''Zemlja''
* Nagrobnik [[Pavel Turner|Pavla Turnerja]] (leta 1929 so nagrobnik po njegovem osnutku tudi izklesali in postavili)

== Raztave ==
Bernekerjevo delo je bilo prikazano povsod po svetu v različnih muzejih kot so:

# [[Beograd]] (1912)
# [[Bled]] (1911)
# [[Celje]] (1940)
# [[Ljubljana]] (1902, 1911, 1912, 1913, 1938, 1940)
# London (1906)
# [[Slovenj Gradec]] (1984, 2001)
# [[Trst]] (1907)
# [[Dunaj]] (1904, 2003)

== SKlici ==
{{sklici}}

==Glej tudi==
* [[seznam slovenskih kiparjev]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{SloBio|id=139322|avtor=ur.|ime=Berneker Franc|vir=SBL}}
* Film ''Drama'' (2026): https://www.imdb.com/title/tt39763547/?ref_=nm_flmg_job_1_accord_1_unrel_cdt_t_1

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Berneker, Franc}}
[[Kategorija:Slovenski kiparji]]</text>
      <sha1>2ahhf243f2qjkp5a6ggpwh53w7lgir4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>İzmir</title>
    <ns>0</ns>
    <id>128864</id>
    <revision>
      <id>6677897</id>
      <parentid>6505750</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:19:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znamenitosti */ dp, np</comment>
      <origin>6677897</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38599" sha1="f4aqcbnr2xvynsgjvc4ky3r9kx2bqo5" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje &lt;!--more fields are available for this Infobox--See Template:Infobox Settlement--&gt;
|settlement_type      = Metropolitanska občina
|official_name        = İzmir
|other_name           = Smyrna
|nickname             = Biser Egejskega morja
|subdivision_type     = Država
|subdivision_name     = {{TUR}}
|timezone             = TRT
|utc_offset           = +3
|map_caption          = Lega İzmirja v Turčiji.
|image_skyline        = Izmir-new-montage.jpg
|image_caption        = İzmir ponoči iz Narlıdere, Trg Gündoğdu, Asansör Karataş, İzmirski zaliv, Karşıyaka
|imagesize            = 280px
|image_seal    = 
|blank_emblem_type    = 
|blank_emblem_size    = 
|subdivision_type1    = Regija
|subdivision_name1    = Egej
|subdivision_type2    = Provinca
|subdivision_name2    = [[İzmir (provinca)|İzmir]]
|seat_type            = glavno mesto
|seat                 = Konak &lt;small&gt;(de facto; turške metropole nimajo uradnih prestolnic)&lt;/small&gt;
|leader_title         = 
|leader_name          = 
|established_title    = Ustanovljen
|established_date     = c. 6500 pr. n. št. (Yeşilova Mound v okrožju Bornova)&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;c. 11. st. pr. n. št. (antična Smyrna)
|population_total     = 4.367.251
|population_as_of     = 2019
|population_urban     = 2.972.900
|population_footnotes = &lt;ref name=tuik-population&gt;{{navedi splet |title=Population of Province/District Centers, Towns/Villages by Provinces and Districts and Annual Growth Rate Of Population |url=http://www.turkstat.gov.tr/PreIstatistikTablo.do?istab_id=2305 |publisher=Turkish Statistical Institute |accessdate=26 April 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=izmir-stats&gt;{{navedi splet |title=İstatistiklerle İzmir |url=http://www.izmir.gov.tr/istatistiklerle-izmir |website=T.C. İzmir Valiliği |accessdate=26 April 2019 |archive-date=2019-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190820033503/http://www.izmir.gov.tr/istatistiklerle-izmir |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=density&gt;{{navedi splet |title=Population of Province / District Centers and Towns / Villages by Province and Sex, Population Density by Province |url=http://www.turkstat.gov.tr/PreIstatistikTablo.do?istab_id=943 |publisher=Turkish Statistical Institute |accessdate=26 April 2019}}&lt;/ref&gt;
|population_density_urban_km2 = 4761
|population_density_metro_km2 = 364
|population_demonym   = 
|area_urban_km2       = 944
|area_total_km2       = 11,891
|elevation_m          = 2
|pushpin_map          = Turkey
|pushpin_relief       = 1
|pushpin_map_caption  = Lega v Turčiji
|pushpin_mapsize      = 280px
|coordinates          = {{coord|38|42|N|27|14|E|region:TR|display=inline,title}}
|postal_code_type     = 
|postal_code          = 35xxx
|blank_info           = 35
|blank_name           = 
|area_code            = (+90) 232
|website              = [http://www.izmir.bel.tr/ www.izmir.bel.tr]&lt;br /&gt;[http://www.izmir.gov.tr/ www.izmir.gov.tr]
}}

'''İzmir''' (osmanska turščina إزمير ''İzmir'', [[grščina|grško]]: Σμύρνη ''Smýrnē'', [[armenščina|armensko]]: Իզմիր »Izmir«, [[italijanščina|italijansko]]: ''Smirne'', [[ladinščina|ladino]]: ''İzmir'', na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni [[Anatolija|Anatoliji]]. Je tretje najbolj naseljeno mesto v [[Turčija|Turčiji]] za [[Carigrad]]om in [[Ankara|Ankaro]] ter drugo največje urbano naselje ob [[Egejsko morje|Egejskem morju]] za [[Atene|Atenami]] v [[Grčija|Grčiji]].

Leta 2019 je mesto İzmir imelo 2.972.900 prebivalcev, medtem ko je imela [[İzmir (provinca) |provinca İzmir]] skupno število prebivalcev 4.367.251. Metropolitansko območje İzmirja se razprostira ob İzmirskem zalivu in v notranjost proti severu čez delto reke Gediz, proti vzhodu vzdolž aluvialne ravnine, ki jo ustvarja več majhnih potokov, na nekoliko bolj razgiban teren na jugu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Izmir|title=İzmir {{!}} Turkey|website=Encyclopedia Britannica|language=en|access-date=2019-04-02}}&lt;/ref&gt;

V klasični antiki je bilo mesto znano kot [[Smirna]] - ime, ki je v različnih jezikih ostalo v uporabi do leta 1930, ko so vladna prizadevanja vodila v smer, da se je ime postopno odpravilo na mednarodni ravni v prid njenega turškega kolega İzmir.&lt;ref&gt;Romein, Jan (translated by R. T. Clark). ''The Asian Century: A History of Modern Nationalism in Asia'' (''De eeuw van Azie''). University of California Press, 1962. p. [https://books.google.com/books?id=OXaIQZMevjcC&amp;pg=PA170 170]. &quot;In 1930 geographical names were 'turkicized'. [...] Smyrna, Ismir{{sic}},[...]&quot;&lt;/ref&gt; Vendar se zgodovinsko ime ''Smirna'' še danes uporablja v nekaterih jezikih, kot so grščina (Σμύρνη, Smýrni / Smýrnē), armenščina (Զմյուռնիա, Zmyurnia), italijanščina (Smirne), ter katalonsko, portugalsko in špansko (Esmirna). Smirna ima več kot 3000 let zabeležene mestne zgodovine in do 8500 let zgodovine kot človeška naselbina od [[neolitik]]a. Leži na ugodni lokaciji na čelu zaliva, ki teče v globoki vdolbini, na sredini vzdolž zahodne Anatolske obale in je bil že večino svoje zgodovine eno glavnih trgovskih mest Sredozemskega morja. Izmir je gostil Sredozemske igre leta 1971 in Svetovne univerzitetne igre (Univerzijada) leta 2005. Mesto je sodelovalo na Climathonu leta 2019.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://climathon.climate-kic.org/en/izmir|title=Climathon, Climate-KIC, Izmir|accessdate=November 16, 2019|archive-date=2019-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191116083222/https://climathon.climate-kic.org/en/izmir|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
Mesto Izmir je sestavljeno iz več mestnih okrožij. Od tega okrožje Konak ustreza zgodovinskemu İzmirju, pri čemer je območje tega okrožja do leta 1984 predstavljalo osrednjo mestno 'občino İzmir' (turško: ''İzmir Belediyesi''). Z ustanovitvijo metropolitanske občine İzmir (turško: ''İzmir Büyükşehir Belediyesi''), je mesto İzmir združilo svojih enajst (sprva devet) mestnih okrožij - in sicer Balçova, Bayraklı, Bornova, Buca, Çiğli, Gaziemir, Güzelbahçe, Karabağlar, Karşıyaka, Konak in Narlıdere - in jih pozneje utrdilo z dodatnim devetimi okrožji province zunaj mesta. Leta 2013 je bil s sprejetjem zakona št. 6360 ustanovljenih vseh trideset okrožij pokrajine İzmir kot del metropolitanskega območja İzmirja.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Kut Görgün |first1=Esra |last2=Yörür |first2=Neriman |title=6360 Sayılı Büyükşehir Kanunu Sonrası Kırsal Alanları Yeniden Düşünmek - İzmir Örneği |journal=Aydın İktisat Fakültesi Dergisi |date=2017 |volume=2 |issue=1 |pages=11–27 |url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/391367 |accessdate=25 November 2019 |publisher=Adnan Menderes Üniversitesi |language=tr}}&lt;/ref&gt;

Izmir, s privlačno lego na pobočjih gričev, ki obdajajo njegov zaliv, je tipično [[levant]]sko mesto, prenaseljeno, živahno, prašno in slikovito; to velja posebno za stare četrti, kjer se hišice, pobarvane v zelenih, rumenih, modrih in oker odtenkih, stiskajo pred strehami z rdečo opeko.

Potresi in katastrofalni požar leta 1922, med [[turška vojna za neodvisnost|vojno za neodvisnost]], so uničili večino zgodovinsko zanimivih stavb v Izmirju. Ostali so le rimska tržnica, bazarji z zanimivim osmanskim urnim stolpom na obali in nekdanja [[trdnjava]] [[Kadifekale]] z ravno streho. Z nje je čudovit razgled na mesto in zaliv.

== Ime in etimologija ==
Sodobno ime İzmir je turško upodabljanje izvirnega grškega imena ''Smyrna'' in ''Smyrne'' (Σμύρνη), saj so mesto ustanovili Grki. V srednjeveških časih so zahodnjaki uporabljali oblike, kot so ''Smire'', ''Zmirra'', ''Esmira'', ''Ismira'', ki so jih kot İzmir prevedli v turški jezik, originalno zapisano kot ايزمير z osmansko turško pisavo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Bosworth |first=Clifford Edmund |date=2007 |title=Historic Cities of the Islamic World |url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&amp;pg=PA218&amp;lpg=PA218&amp;dq=izmir+smirre&amp;source=bl&amp;ots=FDJ6rN7nxO&amp;sig=Jys1r8AvhtX8r4H-cMNZP2ZeyXw&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=0CBsQ6AEwAWoVChMIyLiD39yByQIVyDk-Ch2-5AHl#v=onepage&amp;q&amp;f=false |location=Leiden, Boston |publisher=Brill Publishers |page=218 |isbn=978 90 04 15388 2}}&lt;/ref&gt;

V starodavni Anatoliji se ime kraja, ki se imenuje ''Ti-smurna'', omenja v nekaterih tablah Level II iz [[Asirija|asirske]] kolonije v [[Kültepe]]ju (prva polovica 2. tisočletja pred našim štetjem), pri čemer je predpona ''ti-'' označila pravilno ime, čeprav ni z gotovostjo ugotovljeno, da se to ime nanaša na novodobni Izmir.

Regija Izmir je bila v pradavnini Anatolije na južnih mejah Jortanske kulture, o kateri skoraj vse vedenje izhaja iz grobišč.&lt;ref&gt;{{cite journal |jstor=3642952 |journal=Anatolian Studies |volume=42 |year=1992 |pages=75–78 |title=Preliminary survey and core sampling on the Aegean coast of Turkey |author=K. Lambrianides |publisher=British Institute at Ankara |doi=10.2307/3642952 }}&lt;/ref&gt; V drugi polovici 2. tisočletja pred našim štetjem je bilo na zahodnem koncu razširitve še vedno precej nejasnega kraljestva Arzawa, običajno odvisnega od [[Hetiti|Hetitov]], ki so sami širili svoje neposredno vladanje do obale v času Velikega kraljestva. Da se je kraljevina [[Luvijci|luvijskega]] vladarja iz 13. stoletja pred našim štetjem, ki je upodobljen na skalni rezbariji Karabel v Kemalpaşa le 50 km (31 milj) od İzmirja, imenovalo Kraljevina Myra, je prav tako lahko razlog za povezavo z imenom mesta.&lt;ref&gt;{{cite journal |jstor=3643046 |journal=Anatolian Studies |volume=48 |year=1998 |pages=1–31 |title=Tarkasnawa King of Mira |author=J.D.Hawkins |publisher=British Institute at Ankara |doi=10.2307/3643046 }}&lt;/ref&gt;

Najnovejša znana upodobitev grškega imena mesta je eolska grščina ''Μύρρα, Mýrrha'', kar ustreza poznejšim jonskim in atiškim Σμύρνα (''Smýrna'') ali Σμύρνη (''Smýrnē''), obe domnevno potomca proto grške oblike ''*Smúrnā''. Nekateri bi v imenu mesta videli [[Amazonke|Amazonkino]] ime Smyrna, ki naj bi zapeljala [[Tezej]]a, zaradi česar se je mesto poimenovalo v njeno čast.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title = The Thalassocracies| url = https://archive.org/details/thalassocracies0000mill|ISBN=978-0-87395-062-6|author= Molly Miller|publisher=State University of New York Press| year= 1971}}. See also Life of Homer (Pseudo-Herodotus) and Cadoux.&lt;/ref&gt; Drugi povezujejo ime z grmičevjem ''Myrrha commifera'', rastlino, ki proizvaja aromatično smolo, imenovano [[Mira (kadilo)|mira]], ki je avtohtona na Bližnjem vzhodu in severovzhodni Afriki in je bila glavni izvoz mesta v antiki. Rimljani so to ime prevzeli kot Smirna. V osmanskem turškem jeziku se je mesto imenovalo ايزمير ''Izmīr''.

== Zgodovina ==
=== Predzgodovina ===
[[File:NejdetDuzen KarabelHittiteLuwianMonumentCarvedinRockKemalpasaTurkey.jpg|thumb|200px|Skalna rezbarija Karabel lujskega vladarja &quot;Tarkasnava, kralj Myra&quot; blizu Kemalpaşa v bližini İzmirja.]]
Mesto je eno najstarejših naselij sredozemske kotline. Odkritje Yeşilova Höyük in sosednjega Yassıtepeja leta 2004 v majhni delti reke Meles, ki je zdaj planota Bornova, ponastavi datum začetka preteklosti mesta, kot je bilo prej znano. Najdbe iz dveh letnih izkopavanj, ki jih je v Yeşilovi Höyük izvedla skupina arheologov iz İzmirske univerze Ege, kažejo na tri stopnje, od katerih sta dve prazgodovinski. Na nivoju 2 so zapisane sledi naselbin v zgodnji do srednji [[bakrena doba|bakreni dobi]] in na ravni 3 [[neolitik]]a. Ti dve ravni bi naseljevali avtohtoni prebivalci tega območja in to približno od 7. do 4. tisočletja pred našim štetjem. Ker se je morska obala s časom umaknila, je bilo mesto pozneje uporabljeno kot pokopališče. Najdeno je bilo več grobov, ki so vsebovali artefakte iz leta 3000 pr. n. št., ki so sodobni s prvim mestom [[Troja|Trojo]]. [19]

Prva naselbina, ki je poveljevala Izmirskemu zalivu kot celoti, je bila ustanovljena na gori Yamanlar, severovzhodno od notranjega zaliva. V povezavi z muljem, ki ga prinašajo potoki, ki se povezujejo z morjem ob obali, je nastalo naselje, ki je kasneje nastalo jedro ''Stare Smirne'' na pobočju iste gore, na hribu (takrat je bil majhen polotok povezan z kopnim z majhno zemeljsko ožino) v današnji četrti Bayraklı. Mislijo, da se je naselje Bayraklı v preteklosti razširilo že v 3. tisočletju pred našim štetjem. Arheološke najdbe pozne bronaste dobe kažejo na določen sklep o mikenskem vplivu v naselju in okolici, čeprav bi bila potrebna nadaljnja izkopavanja, da bi staro Smyrno tistega časa predlagali kot mikensko naselje. V 13. stoletju pred našim štetjem so napadi tako imenovanih [[Ljudstva z morja |morskih ljudstev]] uničili Trojo VII, srednja in zahodna Anatolija kot celota pa sta padli v tako imenovano obdobje ''anatolske'' in ''[[Grška temna doba |grške temne dobe'' propada bronaste dobe.

=== Smirna ===
{{glavni|Smirna|}}
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije. Smirna je postala pomembna zaradi ugodnih pristaniških razmer, enostavnosti obrambe in dobrih notranjih povezav. Dve lokaciji starodavnega mesta sta danes znotraj meja Izmirja. V praksi se med njima pogosto razlikuje. 

'''Stara Smirna''' je bila prvotna naselbina, ustanovljena okoli 11. stoletja pr. n. št., najprej kot eolska naselbina, kasneje pa so jo prevzeli in razvili v času arhaičnega obdobja Jonci.

Stara Smirna je bila na majhnem polotoku, povezanem s kopnim z ožjim prelivom v severovzhodnem vogalu notranjega zaliva Izmir na robu plodne ravnice in ob vznožju gore Yamanlar. To anatolsko naselje je nadziralo zaliv. Danes je arheološko najdišče, imenovano Bayraklı Höyüğü, približno 700 metrov v notranjosti, v okolici Tepekule Bayraklı na {{coord|38|27|51|N|27|10|13|E|type:landmark_region:TR|display=inline}}. Grško naselje v Stari Smirni dokazuje prisotnost lončarskih izdelkov iz približno leta 1000 pred našim štetjem. Najstarejše ruševine, ohranjene do našega časa, segajo v leto 725–700 pr. n. št. Smirna je bila zgrajena po hipodamskem sistemu, v katerem ulice vodijo sever-jug in vzhod-zahod in sekajo pod pravim kotom, po vzoru, ki je bil poznan na Bližnjem vzhodu, vendar je tu najzgodnejši primer v zahodnem mestu.

Nova Smirna se je razvila na pobočjih planine Pagos (danes Kadifekale) in ob obalnem toku, v 4. stoletju pred našim štetjem in čigar temelj je navdihnil Aleksander Veliki. 
Jedro pozne helenistične in zgodnje rimske Smirne je ohranjeno na velikem območju ''Muzeja na prostem Izmir Agora'' na tej lokaciji. Raziskave potekajo tako v starem kot v novem mestu. Te so bile izvedene leta 1997 v Stari Smirni in od leta 2002 v mestu klasičnega obdobja v sodelovanju med Izmirskim arheološkim muzejem in mestno občino Izmir.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://cipa.icomos.org/fileadmin/papers/antalya/114.pdf |title=The Agora of İzmir and Cultural Tourism |author=Eti Akyüz Levi |publisher=The International Committee for Documentation of Cultural Heritage (CIPA), 2003 Antalya Symposium |year=2003 |url-status=dead |archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20090205191014/http://cipa.icomos.org/fileadmin/papers/antalya/114.pdf |archivedate=February 5, 2009 |df= }}&lt;/ref&gt;

===Srednji vek ===
Turki so prvič zavzeli Smirno pod seldžuškim poveljnikom Çaka begom leta 1076, skupaj s Klazomenai, Foço in številnimi Egejskimi otoki. Çaka beg (znan kot ''Tzachas'' med Bizantinci) je uporabljal Izmir kot oporišče za svoje pomorske operacije. [25] [26] Leta 1097 je bizantinski poveljnik John Doukas povrnil mesto in sosednjo regijo. Pristaniško mesto so nato zavzeli vitezi [[Malteški viteški red|Ivanovci]], ko so [[Konstantinopel]] osvojili [[križarji]] med [[četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] leta 1204, a je [[Nikejsko cesarstvo]] kmalu zatem povrnilo posest mesta, čeprav po obsežnih koncesijah svojim [[Genovska republika|genovskim]] zaveznikom, ki so  obdržali enega od mestnih gradov.

Smyrno so Turki v začetku 14. stoletja spet zajeli. Umur beg, sin ustanovitelja bejlika Aydın, je zavzel najprej zgornjo trdnjavo gore Pagos (v nadaljevanju [[Kadifekale]]), nato pa spodnji pristaniški grad Neon Kastron (Sveti Peter so ga imenovali Genovežani in ''Ok Kalesi'' Turki). Kot je to storil Tzachas dve stoletji pred tem, je Umur beg grad uporabil kot osnovo za mornariške napade. Leta 1344 je koalicija sil, ki jo je koordiniral [[papež Klemen VI.]], v presenetljivem napadu zavzel spodnji grad. Smrti Umurja bega je sledilo šestdesetletno obdobje nelagodnega sobivanja med obema silama, Turki, ki so držali zgornji grad in vitezi spodnji.

=== Osmansko cesarstvo ===
[[File:Hisar Camii.jpg|thumb|[[Mošeja Hisar]] (1592–1598) v Kemeraltı, sosedu İzmirja.]]
[[File:KonakSquare IzmirTurkey 1865.jpg|thumb|Trg Konak leta 1865]] 
[[File:Izmir1883.jpg|thumb|left|Pristanišče İzmir iz enciklopedije 1883.]]
Osmansko kraljestvo so zgornji grad prvič zajeli leta 1389 med vladavino [[Bajazid I.| Bajazida I.]], ki je pozimi istega leta ko je prišel na prestol, vodil svojo vojsko proti petim zahodnim Anatolskim bejliksom. Leta 1402 pa je [[Timur Lenk]] zmagal v bitki pri Ankari proti Osmanom, kar je v naslednjih desetletjih resno ogrozilo osmansko državo in predalo ozemlja večine beylikov njihovim nekdanjim vladajočim dinastijam. Timur je napadel in uničil Smirno in bil odgovoren za pokol večine krščanskega prebivalstva, ki je predstavljalo veliko večino v Smirni. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor-last1=Ring|editor-first1=Trudy|title=International dictionary of historic places|date=1995|publisher=Fitzroy Dearborn|location=Chicago [u.a.]|isbn=9781884964022|page=351|edition=1. publ. in the USA and UK.|url=https://books.google.com/books?id=74JI2UlcU8AC&amp;dq=|quote=Timur... sacked Smyrna and massacred nearly all of its inhabitants}}&lt;/ref&gt; Leta 1415 je [[Mehmed I.]] že drugič odvzel Izmir Osmanom. S smrtjo zadnjega bega Aydına, İzmiroğlu Cüneyd bega, je leta 1426 mesto v celoti prešlo pod osmansko oblast. Prvi osmanski guverner Izmirja je bil Aleksander, spreobrnjeni sin bolgarske rodbine [[Šišmani|Šišmanov]]. Med pohodi proti Cüneydu so Osmani pomagali silam Ivanovcev, ki so pritiskale na sultana, da jim je vrnil pristaniški grad. Vendar pa je sultan odstopil od te koncesije, kljub napetosti med obema taboroma in je dal vitezom dovoljenje, da namesto tega zgradijo grad v Petroniumu ([[Bodrumski grad]]).

V deželi, ki je videti v resnici nekoliko proti svoji naravi, so mesto in današnje kolonije postale otomanski sandžak (sub-provinca) bodisi znotraj večjega ''[[vilajet]]a'' (province) Aydın, del ''[[ejalet]]a'' Anatolije, s prestolnico v Kütahya ali v &quot;Cezayir&quot; (tj. Otoki, ki se nanašajo na Egejske otoke). V 15. stoletju sta bila za mesto pomembna dva dogodka: presenetljiv beneški napad leta 1475 in prihod sefardskih Judov iz Španije po letu 1492; pozneje so İzmir postavili kot eno glavnih mestnih središč v osmanskih deželah. İzmir je bil morda v 15. in 16. stoletju precej redko poseljen kraj, kar nakazujejo prvi obstoječi osmanski zapisi, ki opisujejo mesto in datirajo iz leta 1528. Leta 1530 so bili v evidenci 304 odrasli moški, ki plačali davke ali bili oproščeni davkov, od tega 42 kristjanov. Obstajalo je pet mestnih oddelkov, od katerih je bil eden v neposredni bližini pristanišča, vendar je bil kljub majhnosti mesta precej dejaven, kjer je bilo skoncentrirano nemuslimansko prebivalstvo. Do leta 1576 je İzmir v osmih mestnih oddelkih zbral 492 davkoplačevalcev in imel več odvisnih vasi.&lt;ref&gt; {{navedi splet |url=http://bliss.mu.edu.tr/tezdb/51008.pdf |title=XVI. Yüzyılda Batı Anadolu Bölgesinde (Muğla, İzmir, Aydın, Denizli) Türkmen Yerleşimi ve Demografik Dağılım (''Turkmen settlement and the demographical distribution in the 16th century in western Anatolia''), p. 183-184 for İzmir urban wards |author=Muhammet Yazıcı |publisher=Muğla University|year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110304044123/http://bliss.mu.edu.tr/tezdb/51008.pdf |archivedate=2011-03-04 }}&lt;/ref&gt; To je ustrezalo celotnemu prebivalstvu, ocenjenem med 3500 in 5000.

==== Mednarodno pristanišče ====
[[File:SAINT_STEPHEN_ETIENNE_ARMENIAN_CHURCH_SMYRNA_Postcard_c._1907.JPG|thumb|Armenska cerkev svetega Stepanosa (1863) v okrožju Basmane, je služila armenski skupnosti v Izmirju. Zgorela je med velikim požarom Smirne leta 1922. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Karavasilis|first=Niki|title=The Whispering Voice of Smyrna|date=2010|publisher=Dorrance Publishing|isbn=1434952975|page=250|url=https://books.google.com/books?id=BKA0U3FeepsC&amp;lpg=PA250}}&lt;/ref&gt;]]

[[File:İzmir Şehrine Mahsus İzmir denizcilik bayrağı 1903.jpg|thumb|180px| Pomorska zastava Izmirja (ازمیر) iz knjige Feth-i Celîl-i Konstantıniyye (1903).  Zastavo so uporabljale ladje iz mesta med 17. in 20. stoletjem.&lt;ref name=&quot;möa.i’t&quot;&gt; Mehmet Ö. Alkan (2020). İzmir’in Tarihi. Tarihte Bayrağı Olan Nadir Şehir. Toplumsal Tarih. Marec.&lt;/ref&gt;]]

Izrazita rast İzmirja se je začela v poznem 16. stoletju, ko so [[bombaž]] in drugi izdelki v regiji pripeljali sem francoske, angleške, nizozemske in beneške trgovce. Ob privilegiranih pogojih trgovanja, ki so jih leta 1620 podelili tujcem, je İzmir postal eno najpomembnejših trgovskih središč cesarstva. Tuji konzulati so se iz Chiosa v mesto preselili do začetka 17. stoletja (1619 francoski konzulat, 1621 britanski), ki so bili trgovski centri za njihove narode. Vsak konzulat je imel svoj pomol, kjer bi se zasidrale ladje pod njihovo zastavo. Dolga kampanja za osvojitev Krete (22 let med 1648 in 1669) je tudi znatno okrepila položaj İzmirja v osmanskem kraljestvu, saj je mesto služilo kot pristanišče odpreme in oskrbe za čete. 

Kljub soočenju s [[kuga|kugo]] leta 1676, [[potres]]om 1688 in velikim [[požar]]om 1743 je mesto še naprej raslo. Do konca 17. stoletja je imelo približno 90.000 tisoč prebivalcev, Turki pa večino (približno 60.000); bilo je tudi 15.000 Grkov, 8.000 Armencev in 6.000 do 7.000 Judov, pa tudi velik del, sestavljen iz francoskih, angleških, nizozemskih in italijanskih trgovcev. [33] Osmani so medtem omogočili, da se je notranji zaliv İzmirja, ki je dominiral nad pristaniškim gradom, postopoma zasukal (lokacija današnjega bazarja Kemeraltı) in pristaniški grad prenehal uporabljati.

Leta 1770 so [[Ruska vojna mornarica|ruske sile]] uničile osmansko floto v bitki pri Çeşme v bližini mesta. To je sprožilo fanatične muslimanske skupine, da so nadaljevale pokol okoli 1500 lokalnih Grkov.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Samatopoulou-Vasilakou|first1=Chrysothemis|title=The Greek Communityies in the Balkans and Asia Minor and Their Theatrical Activity 1800-1922|journal=Études Helléniques|date=1 January 2008|volume=16|issue=1-2|page=53|url=https://books.google.com/books?hl=el&amp;id=kDoMAQAAMAAJ&amp;dq=|accessdate=4 March 2017|publisher=Centre de recherche helléniques = Centre of Hellenic Research|language=en}}&lt;/ref&gt; Kasneje leta 1797, je nemir zaradi nediscipline janičarskih korpusov privedel do množičnega uničenja frankovske trgovske skupnosti in usmrtitve 1500 članov grške skupnosti v mestu.

Prve železniške proge, zgrajene na današnjem ozemlju Turčije, so šle iz İzmira. 130 km železnica İzmir-Aydın se je začela graditi leta 1856 in končala leta 1867, leto kasneje kot železnica Smyrna-Cassaba&lt;ref&gt; Kratka proga, zgrajena v Dobruji (zdaj v Romuniji), se je začela in končala že prej.{{navedi knjigo|title = Across the Borders: Financing the World's Railways in the Nineteenth and Twentieth Centuries, p. 188|url = https://archive.org/details/acrossbordersfin0000unse|ISBN=978-0-7546-6029-3|author = Ed. Ralf Roth – Günter Dinhobl | publisher = Ashgate Publishing|year= 2008}}&lt;/ref&gt;. Širok lok proge Smirna-Cassaba severozahodno od İzmirja, skozi predmestje Karşyakaka, je veliko prispeval k razvoju severnih obal kot mestnih območij. Ti novi dogodki, značilni za industrijsko dobo in način, kako je mesto privabljalo trgovce in posrednike, so postopoma spreminjali demografsko strukturo mesta, njegovo kulturo in osmanski značaj. Leta 1867 je İzmir končno postal središče lastnega vilajeta, ki ga še vedno imenujejo Aydın, a ima svoje upravno območje, ki pokriva velik del sedanje egejske regije Turčije.

V poznem 19. stoletju je pristanišču grozilo kopičenje mulja in leta 1886 je bila sprejeta pobuda, edinstvena v zgodovini Osmanskega cesarstva. Za preusmeritev mulja je bila struga reke Gediz preusmerjena na današnji severni tok, tako da ni več tekla v zaliv. Na začetku 20. stoletja je İzmir prevzel videz svetovne metropole s svetovljanskim mestnim središčem. Po osmanskem popisu iz leta 1893 je bila več kot polovica prebivalcev Turkov, 133.800 Grkov, 9200 Armencev, 17.200 Judov in 54.600 tujih državljanov.&lt;ref name=&quot;Karpat1985&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Kemal H. Karpat|title=Ottoman Population, 1830-1914: Demographic and Social Characteristics|url=https://books.google.com/books?id=yhgEAQAAIAAJ|accessdate=29 August 2013|year=1985|publisher=University of Wisconsin Press|isbn=978-0-299-09160-6|pages=122–123}}&lt;/ref&gt; Po mnenju različnih učenjakov je mesto pred vojno gostilo več Grkov kot Atene, glavno mesto Grčije&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Panayi|first=Panikos|title=Outsiders History of European Minorities.|year=1998|publisher=Continuum International Pub. Group|location=London|isbn=9780826436313|page=111|url=https://books.google.com/books?id=NeU23AQRzLAC&amp;pg=PA111&amp;dq=smyrna+%22more+greeks%22+turks+1919&amp;hl=el&amp;sa=X&amp;ei=O7EfUoKlLITFtAar14DwCw&amp;ved=0CDAQ6AEwAA#v=onepage&amp;q=%22Smyrna%20itself%20contained%20more%20Greeks%20than%20Athens%20and%20in%201919%20Greece%20invaded%20the%20Turkish%20Aegean%22&amp;f=false}}&lt;/ref&gt; Osmanski vladajoči razred tiste dobe je mesto imenoval kot ''Infidel Smyrna'' (Gavur İzmir) zaradi močne grške prisotnosti.

=== Sodobnost ===
[[File:2. Kordon.JPG|thumb|left|Oddaljen pogled na pristanišče Pasaport (1877) v ozadju, kot ga vidimo s pomola Konak (1890) pri pristanišču v Izmirju.]]
[[File:IlkKursunAniti.JPG|thumb|upright|Spomenik, posvečen turškemu novinarju Hasanu Tahsinu, ki naj bi 15. maja 1919 izstrelil &quot;prvo kroglo&quot; proti okupacijski grški vojski.]]
Po porazu Osmanskega cesarstva v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so zmagovalci nekaj časa namenili razdelitvi velikega dela Anatolije na posamezna vplivna območja in zahodne regije Turčije ponuditi Grčiji v skladu s [[Sevreška mirovna pogodba|Sèvreško pogodbo]]. 15. maja 1919 je grška vojska pristala v Smirni, vendar je bila grška odprava v srednjo Anatolijo katastrofalna tako za to državo kot za Anatolijo. Do septembra 1922 je bila grška vojska poražena in se je popolnoma umikala, zadnji grški vojaki so 8. septembra 1922 zapustili Smirno.

9. septembra 1922 je turška vojska prevzela posest in dejansko končala grško-turško vojno (1919–1922). Štiri dni pozneje, 13. septembra 1922, je v mestu izbruhnil velik požar, ki je trajal do 22. septembra. Požar je popolnoma uničil grško in armensko četrt, muslimanska in judovska pa sta se izognili škodi &lt;ref name=&quot;Hemming&quot;&gt;{{cite journal | last = Stewart | first = Matthew| title = It Was All a Pleasant Business: The Historical Context of 'On the Quai at Smyrna'|journal=The Hemingway Review |date=2003-01-01| volume=23| issue=1| pages=58–71| doi=10.1353/hem.2004.0014}}&lt;/ref&gt;. Ocenjene smrti Grkov in Armencev zaradi požara so od 10.000 do 100.000 &lt;ref name=&quot;transaction233&quot;&gt;{{navedi knjigo | first = Irving Louis Horowitz | last = Rudolph J. Rummel | title = Death by Government | url = https://archive.org/details/deathby_rum_1994_00_3431 |publisher=Transaction Publishers |year=1994 |isbn=978-1-56000-927-6 |chapter=Turkey's Genocidal Purges}}, p. 233.&lt;/ref&gt;. Približno 50.000 do 400.000 grških in armenskih beguncev je pobegnilo pred ognjem in so bili prisiljeni tam ostati v ostrih razmerah skoraj dva tedna. Sistematična evakuacija Grkov se je začela 24. septembra, ko so prve grške ladje vstopile v pristanišče pod nadzorom zavezniških uničevalcev. Skupaj je bilo evakuiranih približno 150.000 do 200.000 Grkov. Preostali Grki so se leta 1923 odpravili v Grčijo kot del izmenjave prebivalstva med Grčijo in Turčijo, kot je določala [[Lausannski sporazum|Lozanska pogodba]], ki je formalno končala grško-turško vojno.

Vojna in zlasti dogodki, ki so se zgodili v İzmirju, kot je požar, verjetno največja katastrofa, ki jih je mesto kdaj koli doživelo, še danes vplivajo na psiho obeh narodov. Grki so navajali številna grozodejstva, ki so jih zagrešili turški vojaki nad Grki in Armenci (domačini ali begunci iz zaledja) v İzmirju. Mesto je bilo po razglasitvi Turške republike leta 1923 spet postopno obnovljeno.

== Znamenitosti ==
Na gori Yamanlar je [[Tantal (mitologija)|Tantalov]] grob izkopal Charles Texier leta 1835 in je primer zgodovinskih sledi v regiji pred helenistično dobo, skupaj s tistimi, ki so jih našli v bližnjem Kemalpaşa in gori Sipylus.
[[File:Asansor From Ground Level Izmir Turkey.jpg|200px|thumb|right|Asansör (1907) ponuja panoramski razgled na mesto]]

'''[[Agora v Smirni]]''' je dobro ohranjena in je urejena kot ''Muzeju na prostem Agora İzmirja'', čeprav so pomembni deli pokopani pod sodobnimi zgradbami in čakajo, da se prikažejo. Resno se razmišlja tudi o odkritju starodavnega gledališča Smirne, kjer je bil sveti [[Polikarp iz Smirne|Polikarp]] mučen in je pokopan pod mestno cono na pobočju Kadifekale. Jasno razločen je bil vse do 19. stoletja, kar kažejo skice, narejene takrat. Na vrhu istega hriba stoji starodavni grad, ena od znamenitosti İzmirja
[[File:Izmir, torre dell'orologio 03.JPG|thumb|left|Stolpna ura (1901)]]

Eden izrazitejših elementov pristanišča je '''Stolpna ura''', marmorni stolp sredi okrožja Konak, visok 25 m. Leta 1901 ga je zasnoval levantinski francoski arhitekt Raymond Charles Père v počastitev 25-letnice vstopa [[Abdul Hamid II.| Abdula Hamida II.]] na osmanski prestol leta 1876. Mehanizem ure je kot darilo dal nemški cesar [[Viljem II. Nemški |Viljem II.]], politični zaveznik Abdula Hamida II. Stolp obdajajo štiri fontane, postavljene okoli podstavka, stebri pa so okrašeni s severnoafriškimi temami.

Območje [[Kemeralti]] bazarja, ki so ga ustanovili Osmani v kombinaciji z Agoro, počiva v pobočju Kadifekale. Izmir je imel v zgodovini tri gradove - Kadifekale (''Pagos''), pristaniški Ok Kalesi (''Neon Kastron'', ''sv. Peter'') in Sancakkale, ki so stoletja ostajali ključnega pomena za varnost İzmirja. Sancakkale je v današnji četrti İnciraltı med okrožjema Balçova in Narlıdere, na južni obali Izmirskega zaliva. Je na ključni točki ožine, ki dovoljuje vstop v zaliv, zaradi plitvih voda skozi velik del te ožine pa so ladje priplule blizu gradu.&lt;ref&gt;Lorda Byrona beležke z dne 8. marca 1810 med potovanji po regiji kažejo:''Prehodili smo nizko utrdbo na desni strani jezika - ogromna topovska ustja z marmornatimi kroglami, ki se pojavljajo pod stenami utrdbe. Obvezno, da gremo blizu gradu, zaradi plitvine na drugi strani [velikega] zaliva Smirne''.&lt;/ref&gt;

V Izmirju je devet [[sinagoga|sinagog]], koncentriranih bodisi v tradicionalni judovski četrti Karataş, bodisi v Havra Sokak (Sinagoška ulica) v Kemeraltıju, vse pa nosijo podpis 19. stoletja, ko so jih na zgradili na starih osnovah ali na novo.

'''[[Atatürkova maska]]''' ({{langx|tr|Atatürk Maskı}}) je velik betonski relief glave Mustafe Kemala Atatürka, ustanovitelja moderne Turčije, ki je južno od Kadifekale, zgodovinskega gradu Izmir.

'''Ptičji raj İzmir''' ({{langx|tr|Kuş Cenneti}}) v Çiğliju, je zaščiteno območje za ptice v bližini Karşyakaka, kjer so zabeležili 205 vrst ptic, od tega 63 vrst stalnih, 54 vrst poletnih selivk, 43 vrst zimskih selivk in 30 vrst prehodne vrste. V parku je gnezdi 56 vrst ptic. Zaščiteno območje, ki obsega 80 kvadratnih kilometrov, je turško ministrstvo za gozdarstvo leta 1982 registriralo kot ''Zaščiteno območje za vodne ptice in za njihovo vzrejo''. Leta 2008 je bil v istem okrožju Çiğli ustanovljen velik živalski vrt na prostem z imenom ''Park naravnega življenja Sasalı''.

== Galerija ==
&lt;gallery heights=&quot;90px&quot;&gt;
File:Kibris Sehitleri Caddesi.jpg|Kıbrıs Şehitleri je ena od popularnih ulic v Alsancaku
File:Fayton 02.JPG|Vožnja z izmirskim fetonom
File:Cumhuriyet Square.jpg|Trg Cumhuriyet v Konaku
File:Konak Square, Izmir.jpg|Guvernerjeva pisarna na trgu Konak
File:N Duzen Izmir Etnografya Muzesi.jpg|Etnografski muzej v Izmirju
File:Karşıyaka Bazaar Street 2015.jpg| Karşıyaka bazar
&lt;/gallery&gt;

== Gospodarstvo ==
[[File:İzmir International Fair from Kadifekale.JPG|thumb|Kültürpark (center) in pristanišče İzmir (desno)]]
Trgovina skozi mestno pristanišče je imela odločilni pomen za gospodarstvo Osmanskega cesarstva v začetku 19. stoletja, gospodarski temelji v zgodnjih desetletjih turške republikanske dobe pa so bili tu postavljeni na Ekonomskem kongresu İzmir med 17. februarjem in 4. marcem 1923. Trenutno je gospodarstvo območja İzmir vrednostno razdeljeno med različne vrste dejavnosti: 30,5 % za industrijo, 22,9 % za trgovino in sorodne storitve, 13,5 % za promet in komunikacije ter 7,8 % za kmetijstvo. Leta 2008 je İzmir zagotovil 10,5 % vseh davčnih prihodkov, ki jih je zbrala Turčija, njegov izvoz 6 %, njegov uvoz pa 4 % turške zunanje trgovine. Kot celotna pokrajina je tretji največji izvoznik Turčije za Carigradom in Burso ter peti največji uvoznik. 85–90 % izvoza v regiji in približno petina vsega turškega izvoza se izvede prek pristanišča Alsancak z letno nosilnostjo zabojnikov blizu milijon.&lt;ref&gt;{{navedi splet  | url = http://www.izto.org.tr/IZTO/TC/IZTO+Bilgi/izmir/ekonomi/eko2.htm  | title = İzmir's Foreign Trade Structure  | publisher = İzmir Chamber of Commerce  | year = 2009  | language = tr  | url-status = live  | archiveurl = https://web.archive.org/web/20100429090107/http://www.izto.org.tr/IZTO/TC/IZTO+Bilgi/izmir/ekonomi/eko2.htm  | archivedate = 2010-04-29  }}&lt;/ref&gt;

== Pobratena mesta ==
Izmir je pobraten z:&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.izmir.bel.tr/SisterCities/591/en |title=Sister Cities |website=İzmir Metropolitan Municipality |accessdate=2015-02-15 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150216030059/http://www.izmir.bel.tr/SisterCities/591/en |archivedate=2015-02-16 }}&lt;/ref&gt;
{{refbegin|}}
{{Col-begin}}
{{Col-break}}
;[[Evropa]]
*{{flagicon|ITA}} [[Ancona]], Italija, (sporazum o sodelovanju) od 2005
*{{flagicon|AZE}} [[Baku]], Azerbajdžan, od 1985
*{{flagicon|MDA}} [[Bălți]], Moldavija, od 1996
*{{flagicon|GER}} [[Bremen]], Nemčija, od 1993&lt;ref name=&quot;Bremen twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.rathaus.bremen.de/sixcms/detail.php?gsid=bremen54.c.2259.de|archive-url=https://archive.today/20110718204253/http://www.rathaus.bremen.de/sixcms/detail.php?gsid=bremen54.c.2259.de|url-status=dead|archive-date=2011-07-18|title=Bremen - Referat 32 Städtepartnerschaften / Internationale Beziehungen|trans-title=Bremen - Unit 32 Twinning / International Relations|accessdate=2013-08-09|last=Frohmader|first=Andrea|work=Das Rathaus Bremen Senatskanzlei [Bremen City Hall - Senate Chancellery]|language=de}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|ROU}} [[Konstanca, Romunija|Konstanca]], Romunija, od 1995
*Famagusta, Turški severni Ciper&lt;ref name=&quot;Kardeş Şehirler&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.magusa.org/tr/component/content/article/15-%C3%B6nemli-linkler/28-karde%C5%9F-%C5%9Fehirler.html |title=Kardeş Şehirler |website=Famagusta Municipality |language=tr |trans-title=Sister Cities |accessdate=2013-10-19 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150216040256/http://www.magusa.org/tr/component/content/article/15-%C3%B6nemli-linkler/28-karde%C5%9F-%C5%9Fehirler.html |archivedate=2015-02-16 }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|BUL}} [[Krdžali]], Bolgarija, od 2008
*{{flagicon|BIH}} [[Mostar]], Bosna in Hercegovina, od 1996&lt;ref name=&quot;Mostar twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mostar.ba/gradovi-prijatelji.html|title=Mostar Gradovi prijatelji|accessdate=2013-12-19|work=Grad Mostar [Mostar Official City Website]|language = mk|trans-title=Mostar Twin Towns|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131030103002/http://www.mostar.ba/gradovi-prijatelji.html|archivedate = 2013-10-30}}&lt;/ref&gt;
*Severna Nikozija, Severni Ciper, od 2019
*{{flagicon|DEN}} [[Odense]], Danska, od 1991
*{{flagicon|CZE}} [[Plzeň]], Češka, od 1987
*{{flagicon|CRO}} [[Split]], Hrvaška, od 1996
*{{flagicon|ITA}} [[Torino]], Italija, (sporazum o dobri volji) od 2012
*{{flagicon|RUS}} [[Volgograd]], Rusija, od 2006

{{Col-break}}

;[[Azija]]
*{{flagicon|INA}} Surabaya, Indonezija (od 1996)
*{{flagicon|KGZ}} [[Biškek]], Kirgizistan, od 1991
*{{flagicon|IND}} [[Mumbai]], Indija, od 1997
*{{flagicon|KAZ}} Šimkent, Kazahstan (sporazum o sodelovanju) od 2004
*{{flagicon|UZB}} [[Buhara]], Uzbekistan (sporazum o sodelovanju) od 1992
*{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1996
*{{flagicon|PRC}} [[Tiandžin]], Kitajska, od 1990
*{{flagicon|TKM}} [[Türkmenabat]], Turkmenistan, od 1994
*{{flagicon|PRC}} [[Vuhan]], Hubei, Kitajska, od 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=A.Ş. |first1=ÜNİBEL |title=İzmir Büyükşehir Belediyesi |url=http://www.izmir.bel.tr/en/SisterCities/591 |website=İzmir Büyükşehir Belediyesi |language=en |accessdate=2020-03-04 |archive-date=2023-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231016132944/https://www.izmir.bel.tr/en/SisterCities/591 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|PRC}} [[Xiamen]], Fudžjan, Kitajska, od 2018

;[[Afrika]]
*{{flagicon|TUN}} [[Sousse]], Tunizija, od 2006
*{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Cape Town]], Republika Južna Afrika, (Sporazum o sodelovanju) od 2014
{{Col-break}}

;Amerike
*{{flagicon|CUB}} [[Havana]], Kuba, od 1996
*{{flagicon|USA}} Tampa, Florida, ZDA, od 1990
*{{flagicon|USA}} Long Beach, Kalifornija, ZDA, od 2004
{{col-end}}
{{refend}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Turčiji]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}


==Zunanje povezave==
{{Commons category|İzmir}}
* [https://en.wikivoyage.org/wiki/Izmir#Q35997 wikivoyage Izmir]
* [http://www.izmir.com.tr/Default.aspx?language=en İzmir City Portal]
* [http://www.visitizmir.org/en Visit İzmir]

[[Kategorija:İzmir]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji]]
[[Kategorija:Mesta v Turčiji]]
[[Kategorija:Obalna mesta]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>f4aqcbnr2xvynsgjvc4ky3r9kx2bqo5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677921</id>
      <parentid>6677897</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:20:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>ref, dp</comment>
      <origin>6677921</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44446" sha1="dlqytvvikhvsnqgt1k1kjdunlrc2oq5" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje &lt;!--more fields are available for this Infobox--See Template:Infobox Settlement--&gt;
|settlement_type      = Metropolitanska občina
|official_name        = İzmir
|other_name           = Smyrna
|nickname             = Biser Egejskega morja
|subdivision_type     = Država
|subdivision_name     = {{TUR}}
|timezone             = TRT
|utc_offset           = +3
|map_caption          = Lega İzmirja v Turčiji.
|image_skyline        = Izmir-new-montage.jpg
|image_caption        = İzmir ponoči iz Narlıdere, Trg Gündoğdu, Asansör Karataş, İzmirski zaliv, Karşıyaka
|imagesize            = 280px
|image_seal    = 
|blank_emblem_type    = 
|blank_emblem_size    = 
|subdivision_type1    = Regija
|subdivision_name1    = Egej
|subdivision_type2    = Provinca
|subdivision_name2    = [[İzmir (provinca)|İzmir]]
|seat_type            = glavno mesto
|seat                 = Konak &lt;small&gt;(de facto; turške metropole nimajo uradnih prestolnic)&lt;/small&gt;
|leader_title         = 
|leader_name          = 
|established_title    = Ustanovljen
|established_date     = c. 6500 pr. n. št. (Yeşilova gomila v okrožju Bornova)&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;c. 11. st. pr. n. št. (antična Smirna)
|population_as_of     = 2019
|population_urban     = 3.025.000
| population_urban_footnotes = &lt;ref&gt;https://www.citypopulation.de/en/world/agglomerations/&lt;/ref&gt;
|population_metro     = 4.493.242
| population_metro_footnotes = &lt;ref name=tuik-population&gt;{{cite web|title=Population of Province/District Centers, Towns/Villages by Provinces and Districts and Annual Growth Rate Of Population|url=http://www.turkstat.gov.tr/PreIstatistikTablo.do?istab_id=2305|publisher=Turkish Statistical Institute|access-date=26 April 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=izmir-stats&gt;{{cite web|title=İstatistiklerle İzmir|url=http://www.izmir.gov.tr/istatistiklerle-izmir|website=T.C. İzmir Valiliği|access-date=26 April 2019|archive-date=20 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820033503/http://www.izmir.gov.tr/istatistiklerle-izmir|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=density&gt;{{cite web|title=Population of Province / District Centers and Towns / Villages by Province and Sex, Population Density by Province|url=http://www.turkstat.gov.tr/PreIstatistikTablo.do?istab_id=943|publisher=Turkish Statistical Institute|access-date=26 April 2019}}&lt;/ref&gt;
|population_density_urban_km2 = 4761
|population_density_metro_km2 = 364
|population_demonym   = 
|area_urban_km2       = 944
|area_metro_km2       = 2259
|elevation_m          = 2
|pushpin_map          = Turkey
|pushpin_relief       = 1
|pushpin_map_caption  = Lega v Turčiji
|pushpin_mapsize      = 280px
|coordinates          = {{coord|38|42|N|27|14|E|region:TR|display=inline,title}}
| demographics_type2 = BDP {{nobold|(nominal, 2024)}}
| demographics2_footnotes = &lt;ref&gt;{{Cite web|title=Statistics by Theme &gt; National Accounts &gt; Regional Accounts|url=https://biruni.tuik.gov.tr/ilgosterge/?locale=tr|access-date=11 May 2023|website=www.turkstat.gov.tr}}&lt;/ref&gt;
| demographics2_title1 = mesto
| demographics2_info1 = [[Turška lira|₺]]2,563 trilijon&lt;br /&gt;([[US$]]78,172 mrd)
| demographics2_title2 = Per capita
| demographics2_info2 = ₺556.376&lt;br /&gt;(US$16.969)
|postal_code_type     = 
|postal_code          = 35xxx
|blank_info           = 35
|blank_name           = 
|area_code            = (+90) 232
|website              = [http://www.izmir.bel.tr/ www.izmir.bel.tr]&lt;br /&gt;[http://www.izmir.gov.tr/ www.izmir.gov.tr]
}}

'''İzmir''' ({{IPA|tr|ˈizmiɾ|audio=LL-Q256 (tur)-Sezgin İbiş-İzmir.wav}}}; osmanska turščina إزمير ''İzmir'', {{langx|el|Σμύρνη|Smýrnē}}, {{langx|ar|Իզմիր|Izmir}}, {{langx|la|İzmir}}, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni [[Anatolija|Anatoliji]]. Je tretje najbolj naseljeno mesto v [[Turčija|Turčiji]] za [[Carigrad]]om in [[Ankara|Ankaro]] ter drugo največje urbano naselje ob [[Egejsko morje|Egejskem morju]] za [[Atene|Atenami]] v [[Grčija|Grčiji]].

Leta 2019 je mesto İzmir imelo 3.025.000 prebivalcev, medtem ko je imela [[İzmir (provinca) |provinca İzmir]] skupno število prebivalcev 4.493.242. [[Metropolitansko območje]] İzmirja se razprostira ob İzmirskem zalivu in v notranjost proti severu čez delto reke Gediz, proti vzhodu vzdolž aluvialne ravnine, ki jo ustvarja več majhnih potokov, na nekoliko bolj razgiban teren na jugu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Izmir|title=İzmir {{!}} Turkey|website=Encyclopedia Britannica|language=en|access-date=2019-04-02}}&lt;/ref&gt;

Izmir ima več kot 3000 let zabeležene urbane zgodovine in do 8500 let zgodovine človeškega naselja od neolitika. V klasični antiki je bilo mesto znano kot [[Smirna]] - ime, ki je v različnih jezikih ostalo v uporabi do leta 1930, ko so vladna prizadevanja vodila v smer, da se je ime postopno odpravilo na mednarodni ravni v prid njenega turškega imena İzmir.&lt;ref&gt;Romein, Jan (translated by R. T. Clark). ''The Asian Century: A History of Modern Nationalism in Asia'' (''De eeuw van Azie''). University of California Press, 1962. p. [https://books.google.com/books?id=OXaIQZMevjcC&amp;pg=PA170 170]. &quot;In 1930 geographical names were 'turkicized'. [...] Smyrna, Ismir{{sic}},[...]&quot;&lt;/ref&gt; Vendar se zgodovinsko ime ''Smirna'' še danes uporablja v nekaterih jezikih, kot so grščina (Σμύρνη, Smýrni / Smýrnē), armenščina (Զմյուռնիա, Zmyurnia), italijanščina (Smirne), ter katalonsko, portugalsko in špansko (Esmirna). 

Leži na ugodni lokaciji na čelu zaliva, ki teče v globoki vdolbini, na sredini vzdolž zahodne Anatolske obale in je bil že večino svoje zgodovine eno glavnih trgovskih mest Sredozemskega morja. Izmir je gostil Sredozemske igre leta 1971 in Svetovne univerzitetne igre (Univerzijada) leta 2005. Mesto je sodelovalo na Climathonu leta 2019.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://climathon.climate-kic.org/en/izmir|title=Climathon, Climate-KIC, Izmir|accessdate=November 16, 2019|archive-date=2019-11-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191116083222/https://climathon.climate-kic.org/en/izmir|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Današnji Izmir je pomembno pristanišče in je dom številnih univerz.

== Ime in etimologija ==
Sodobno ime İzmir je turško upodabljanje izvirnega grškega imena ''Smyrna'' in ''Smyrne'' (Σμύρνη), saj so mesto ustanovili Grki. V srednjeveških časih so zahodnjaki uporabljali oblike, kot so ''Smire'', ''Zmirra'', ''Esmira'', ''Ismira'', ki so jih kot İzmir prevedli v turški jezik, originalno zapisano kot ايزمير z osmansko turško pisavo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Bosworth |first=Clifford Edmund |date=2007 |title=Historic Cities of the Islamic World |url=https://books.google.com/books?id=UB4uSVt3ulUC&amp;pg=PA218&amp;lpg=PA218&amp;dq=izmir+smirre&amp;source=bl&amp;ots=FDJ6rN7nxO&amp;sig=Jys1r8AvhtX8r4H-cMNZP2ZeyXw&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=0CBsQ6AEwAWoVChMIyLiD39yByQIVyDk-Ch2-5AHl#v=onepage&amp;q&amp;f=false |location=Leiden, Boston |publisher=Brill Publishers |page=218 |isbn=978 90 04 15388 2}}&lt;/ref&gt;

V starodavni Anatoliji se ime kraja, ki se imenuje ''Ti-smurna'', omenja v nekaterih tablah Level II iz [[Asirija|asirske]] kolonije v [[Kültepe]]ju (prva polovica 2. tisočletja pred našim štetjem), pri čemer je predpona ''ti-'' označila pravilno ime, čeprav ni z gotovostjo ugotovljeno, da se to ime nanaša na novodobni Izmir.

Regija Izmir je bila v pradavnini Anatolije na južnih mejah Jortanske kulture, o kateri skoraj vse vedenje izhaja iz grobišč.&lt;ref&gt;{{cite journal |jstor=3642952 |journal=Anatolian Studies |volume=42 |year=1992 |pages=75–78 |title=Preliminary survey and core sampling on the Aegean coast of Turkey |author=K. Lambrianides |publisher=British Institute at Ankara |doi=10.2307/3642952 }}&lt;/ref&gt; V drugi polovici 2. tisočletja pred našim štetjem je bilo na zahodnem koncu razširitve še vedno precej nejasnega kraljestva Arzawa, običajno odvisnega od [[Hetiti|Hetitov]], ki so sami širili svoje neposredno vladanje do obale v času Velikega kraljestva. Da se je kraljevina [[Luvijci|luvijskega]] vladarja iz 13. stoletja pred našim štetjem, ki je upodobljen na skalni rezbariji Karabel v Kemalpaşa le 50 km (31 milj) od İzmirja, imenovalo Kraljevina Myra, je prav tako lahko razlog za povezavo z imenom mesta.&lt;ref&gt;{{cite journal |jstor=3643046 |journal=Anatolian Studies |volume=48 |year=1998 |pages=1–31 |title=Tarkasnawa King of Mira |author=J.D.Hawkins |publisher=British Institute at Ankara |doi=10.2307/3643046 }}&lt;/ref&gt;

Najnovejša znana upodobitev grškega imena mesta je eolska grščina ''Μύρρα, Mýrrha'', kar ustreza poznejšim jonskim in atiškim Σμύρνα (''Smýrna'') ali Σμύρνη (''Smýrnē''), obe domnevno potomca proto grške oblike ''*Smúrnā''. Nekateri bi v imenu mesta videli [[Amazonke|Amazonkino]] ime Smyrna, ki naj bi zapeljala [[Tezej]]a, zaradi česar se je mesto poimenovalo v njeno čast.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title = The Thalassocracies| url = https://archive.org/details/thalassocracies0000mill|ISBN=978-0-87395-062-6|author= Molly Miller|publisher=State University of New York Press| year= 1971}}. See also Life of Homer (Pseudo-Herodotus) and Cadoux.&lt;/ref&gt; Drugi povezujejo ime z grmičevjem ''Myrrha commifera'', rastlino, ki proizvaja aromatično smolo, imenovano [[Mira (kadilo)|mira]], ki je avtohtona na Bližnjem vzhodu in severovzhodni Afriki in je bila glavni izvoz mesta v antiki. Rimljani so to ime prevzeli kot Smirna. V osmanskem turškem jeziku se je mesto imenovalo ايزمير ''Izmīr''.

== Zgodovina ==
=== Predzgodovina ===
[[File:NejdetDuzen KarabelHittiteLuwianMonumentCarvedinRockKemalpasaTurkey.jpg|thumb|200px|Skalna rezbarija Karabel lujskega vladarja &quot;Tarkasnava, kralj Myra&quot; blizu Kemalpaşa v bližini İzmirja.]]
Mesto je eno najstarejših naselij sredozemske kotline. Odkritje Yeşilova Höyük in sosednjega Yassıtepeja leta 2004 v majhni delti reke Meles, ki je zdaj planota Bornova, ponastavi datum začetka preteklosti mesta, kot je bilo prej znano. Najdbe iz dveh letnih izkopavanj, ki jih je v Yeşilovi Höyük izvedla skupina arheologov iz İzmirske univerze Ege, kažejo na tri stopnje, od katerih sta dve prazgodovinski. Na nivoju 2 so zapisane sledi naselbin v zgodnji do srednji [[bakrena doba|bakreni dobi]] in na ravni 3 [[neolitik]]a. Ti dve ravni bi naseljevali avtohtoni prebivalci tega območja in to približno od 7. do 4. tisočletja pred našim štetjem. Ker se je morska obala s časom umaknila, je bilo mesto pozneje uporabljeno kot pokopališče. Najdeno je bilo več grobov, ki so vsebovali artefakte iz leta 3000 pr. n. št., ki so sodobni s prvim mestom [[Troja|Trojo]]. [19]

Prva naselbina, ki je poveljevala Izmirskemu zalivu kot celoti, je bila ustanovljena na gori Yamanlar, severovzhodno od notranjega zaliva. V povezavi z muljem, ki ga prinašajo potoki, ki se povezujejo z morjem ob obali, je nastalo naselje, ki je kasneje nastalo jedro ''Stare Smirne'' na pobočju iste gore, na hribu (takrat je bil majhen polotok povezan z kopnim z majhno zemeljsko ožino) v današnji četrti Bayraklı. Mislijo, da se je naselje Bayraklı v preteklosti razširilo že v 3. tisočletju pred našim štetjem. Arheološke najdbe pozne bronaste dobe kažejo na določen sklep o mikenskem vplivu v naselju in okolici, čeprav bi bila potrebna nadaljnja izkopavanja, da bi staro Smyrno tistega časa predlagali kot mikensko naselje. V 13. stoletju pred našim štetjem so napadi tako imenovanih [[Ljudstva z morja |morskih ljudstev]] uničili Trojo VII, srednja in zahodna Anatolija kot celota pa sta padli v tako imenovano obdobje ''anatolske'' in ''[[Grška temna doba |grške temne dobe'' propada bronaste dobe.

=== Smirna ===
{{glavni|Smirna|}}
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije. Smirna je postala pomembna zaradi ugodnih pristaniških razmer, enostavnosti obrambe in dobrih notranjih povezav. Dve lokaciji starodavnega mesta sta danes znotraj meja Izmirja. V praksi se med njima pogosto razlikuje. 

'''Stara Smirna''' je bila prvotna naselbina, ustanovljena okoli 11. stoletja pr. n. št., najprej kot eolska naselbina, kasneje pa so jo prevzeli in razvili v času arhaičnega obdobja Jonci.

Stara Smirna je bila na majhnem polotoku, povezanem s kopnim z ožjim prelivom v severovzhodnem vogalu notranjega zaliva Izmir na robu plodne ravnice in ob vznožju gore Yamanlar. To anatolsko naselje je nadziralo zaliv. Danes je arheološko najdišče, imenovano Bayraklı Höyüğü, približno 700 metrov v notranjosti, v okolici Tepekule Bayraklı na {{coord|38|27|51|N|27|10|13|E|type:landmark_region:TR|display=inline}}. Grško naselje v Stari Smirni dokazuje prisotnost lončarskih izdelkov iz približno leta 1000 pred našim štetjem. Najstarejše ruševine, ohranjene do našega časa, segajo v leto 725–700 pr. n. št. Smirna je bila zgrajena po hipodamskem sistemu, v katerem ulice vodijo sever-jug in vzhod-zahod in sekajo pod pravim kotom, po vzoru, ki je bil poznan na Bližnjem vzhodu, vendar je tu najzgodnejši primer v zahodnem mestu.

Nova Smirna se je razvila na pobočjih planine Pagos (danes Kadifekale) in ob obalnem toku, v 4. stoletju pred našim štetjem in čigar temelj je navdihnil [[Aleksander Veliki]]. 

Jedro pozne helenistične in zgodnje rimske Smirne je ohranjeno na velikem območju ''Muzeja na prostem Izmir Agora'' na tej lokaciji. Raziskave potekajo tako v starem kot v novem mestu. Te so bile izvedene leta 1997 v Stari Smirni in od leta 2002 v mestu klasičnega obdobja v sodelovanju med Izmirskim arheološkim muzejem in mestno občino Izmir.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://cipa.icomos.org/fileadmin/papers/antalya/114.pdf |title=The Agora of İzmir and Cultural Tourism |author=Eti Akyüz Levi |publisher=The International Committee for Documentation of Cultural Heritage (CIPA), 2003 Antalya Symposium |year=2003 |url-status=dead |archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20090205191014/http://cipa.icomos.org/fileadmin/papers/antalya/114.pdf |archivedate=February 5, 2009 |df= }}&lt;/ref&gt;

===Srednji vek ===
Turki so prvič zavzeli Smirno pod [[Seldžuki|seldžuškim]] poveljnikom Çaka begom leta 1076, skupaj s Klazomenai, Foço in številnimi Egejskimi otoki. Çaka beg (znan kot ''Tzachas'' med Bizantinci) je uporabljal Izmir kot oporišče za svoje pomorske operacije. Leta 1097 je bizantinski poveljnik John Doukas povrnil mesto in sosednjo regijo. Pristaniško mesto so nato zavzeli vitezi [[Malteški viteški red|Ivanovci]], ko so [[Konstantinopel]] osvojili [[križarji]] med [[četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] leta 1204, a je [[Nikejsko cesarstvo]] kmalu zatem povrnilo posest mesta, čeprav po obsežnih koncesijah svojim [[Genovska republika|genovskim]] zaveznikom, ki so  obdržali enega od mestnih gradov.

Smirno so Turki v začetku 14. stoletja spet zajeli. Umur beg, sin ustanovitelja bejlika Aydın, je zavzel najprej zgornjo trdnjavo gore Pagos (v nadaljevanju [[Kadifekale]]), nato pa spodnji pristaniški grad Neon Kastron (Sveti Peter so ga imenovali Genovežani in ''Ok Kalesi'' Turki). Kot je to storil Tzachas dve stoletji pred tem, je Umur beg grad uporabil kot osnovo za mornariške napade. Leta 1344 je koalicija sil, ki jo je koordiniral [[papež Klemen VI.]], v presenetljivem napadu zavzel spodnji grad. Smrti Umurja bega je sledilo šestdesetletno obdobje nelagodnega sobivanja med obema silama, Turki, ki so držali zgornji grad in vitezi spodnji.

=== Osmansko cesarstvo ===
[[File:Hisar Camii.jpg|thumb|[[Mošeja Hisar]] (1592–1598) v Kemeraltı, sosedu İzmirja]]
[[File:KonakSquare IzmirTurkey 1865.jpg|thumb|Trg Konak leta 1865]] 
[[File:Izmir1883.jpg|thumb|left|Pristanišče İzmir iz enciklopedije 1883]]
Osmansko cesarstvo je zgornji grad prvič zajelo leta 1389 med vladavino [[Bajazid I.| Bajazida I.]], ki je pozimi istega leta ko je prišel na prestol, vodil svojo vojsko proti petim zahodnim Anatolskim bejliksom. Leta 1402 pa je [[Timur Lenk]] zmagal v [[bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] proti Osmanom, kar je v naslednjih desetletjih resno ogrozilo osmansko državo in predalo ozemlja večine beyliksov njihovim nekdanjim vladajočim dinastijam. Timur je napadel in uničil Smirno in bil odgovoren za pokol večine krščanskega prebivalstva, ki je predstavljalo veliko večino v Smirni.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor-last1=Ring|editor-first1=Trudy|title=International dictionary of historic places|date=1995|publisher=Fitzroy Dearborn|location=Chicago [u.a.]|isbn=9781884964022|page=351|edition=1. publ. in the USA and UK.|url=https://books.google.com/books?id=74JI2UlcU8AC&amp;dq=|quote=Timur... sacked Smyrna and massacred nearly all of its inhabitants}}&lt;/ref&gt; Leta 1415 je [[Mehmed I.]] že drugič zavzel Izmir. S smrtjo zadnjega bega Aydına, İzmiroğlu Cüneyd bega, je leta 1426 mesto v celoti prešlo pod osmansko oblast. Prvi osmanski guverner Izmirja je bil Aleksander, spreobrnjeni sin bolgarske rodbine [[Šišmani|Šišmanov]]. Med pohodi proti Cüneydu so Osmani pomagali silam Ivanovcev, ki so pritiskale na sultana, da jim je vrnil pristaniški grad. Vendar pa je sultan odstopil od te koncesije, kljub napetosti med obema taboroma in je dal vitezom dovoljenje, da namesto tega zgradijo grad v Petroniumu ([[Bodrumski grad]]).

V deželi, ki je videti v resnici nekoliko proti svoji naravi, so mesto in današnje kolonije postale osmanski [[sandžak]] (sub-provinca) bodisi znotraj večjega ''[[vilajet]]a'' (province) Aydın, del ''[[ejalet]]a'' Anatolije, s prestolnico v Kütahya ali v &quot;Cezayir&quot; (tj. Otoki, ki se nanašajo na [[Egejski otoki|Egejske otoke]]). V 15. stoletju sta bila za mesto pomembna dva dogodka: presenetljiv beneški napad leta 1475 in prihod sefardskih Judov iz Španije po letu 1492; pozneje so İzmir postavili kot eno glavnih mestnih središč v osmanskih deželah. İzmir je bil morda v 15. in 16. stoletju precej redko poseljen kraj, kar nakazujejo prvi obstoječi osmanski zapisi, ki opisujejo mesto in datirajo iz leta 1528. Leta 1530 so bili v evidenci 304 odrasli moški, ki plačali davke ali bili oproščeni davkov, od tega 42 kristjanov. Obstajalo je pet mestnih oddelkov, od katerih je bil eden v neposredni bližini pristanišča, vendar je bil kljub majhnosti mesta precej dejaven, kjer je bilo skoncentrirano nemuslimansko prebivalstvo. Do leta 1576 je İzmir v osmih mestnih oddelkih zbral 492 davkoplačevalcev in imel več odvisnih vasi.&lt;ref&gt; {{navedi splet |url=http://bliss.mu.edu.tr/tezdb/51008.pdf |title=XVI. Yüzyılda Batı Anadolu Bölgesinde (Muğla, İzmir, Aydın, Denizli) Türkmen Yerleşimi ve Demografik Dağılım (''Turkmen settlement and the demographical distribution in the 16th century in western Anatolia''), p. 183-184 for İzmir urban wards |author=Muhammet Yazıcı |publisher=Muğla University|year=2002 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110304044123/http://bliss.mu.edu.tr/tezdb/51008.pdf |archivedate=2011-03-04 }}&lt;/ref&gt; To je ustrezalo celotnemu prebivalstvu, ocenjenem med 3500 in 5000.

==== Mednarodno pristanišče ====
[[File:SAINT_STEPHEN_ETIENNE_ARMENIAN_CHURCH_SMYRNA_Postcard_c._1907.JPG|thumb|Armenska cerkev svetega Stepanosa (1863) v okrožju Basmane, je služila armenski skupnosti v Izmirju. Zgorela je med velikim požarom Smirne leta 1922.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Karavasilis|first=Niki|title=The Whispering Voice of Smyrna|date=2010|publisher=Dorrance Publishing|isbn=1434952975|page=250|url=https://books.google.com/books?id=BKA0U3FeepsC&amp;lpg=PA250}}&lt;/ref&gt;]]
[[File:İzmir Şehrine Mahsus İzmir denizcilik bayrağı 1903.jpg|thumb|180px| Pomorska zastava Izmirja (ازمیر) iz knjige ''Feth-i Celîl-i Konstantıniyye'' (1903).  Zastavo so uporabljale ladje iz mesta med 17. in 20. stoletjem.&lt;ref name=&quot;möa.i’t&quot;&gt; Mehmet Ö. Alkan (2020). İzmir’in Tarihi. Tarihte Bayrağı Olan Nadir Şehir. Toplumsal Tarih. Marec&lt;/ref&gt;]]

Izrazita rast İzmirja se je začela v poznem 16. stoletju, ko so [[bombaž]] in drugi izdelki v regiji pripeljali sem francoske, angleške, nizozemske in beneške trgovce. Ob privilegiranih pogojih trgovanja, ki so jih leta 1620 podelili tujcem, je İzmir postal eno najpomembnejših trgovskih središč cesarstva.&lt;ref&gt;{{cite book|title=The Ottoman City Between East and West: Aleppo, İzmir and Istanbul|isbn=0-521-64304-X|author1=Edhem Eldem|author2=Daniel Goffman|author3=David Morgan|publisher=Cambridge University Press|year=1999}}&lt;/ref&gt; Tuji konzulati so se iz Chiosa v mesto preselili do začetka 17. stoletja (1619 francoski konzulat, 1621 britanski), ki so bili trgovski centri za njihove narode. Vsak konzulat je imel svoj pomol, kjer bi se zasidrale ladje pod njihovo zastavo. Dolga kampanja za osvojitev Krete (22 let med 1648 in 1669) je tudi znatno okrepila položaj İzmirja v osmanskem kraljestvu, saj je mesto služilo kot pristanišče odpreme in oskrbe za čete.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=İzmir Uçak Bileti|url=https://www.ucuyos.com/icerik-detay/general/ucak-biletleri/80381-izmir-ucak-bileti|access-date=2021-08-28|website=www.ucuyos.com|archive-date=2021-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210828205344/https://www.ucuyos.com/icerik-detay/general/ucak-biletleri/80381-izmir-ucak-bileti|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Kljub soočenju s [[kuga|kugo]] leta 1676, [[potres]]om 1688 in velikim [[požar]]om 1743 je mesto še naprej raslo. Do konca 17. stoletja je imelo približno 90.000 tisoč prebivalcev, Turki pa večino (približno 60.000); bilo je tudi 15.000 Grkov, 8.000 Armencev in 6.000 do 7.000 Judov, pa tudi velik del, sestavljen iz francoskih, angleških, nizozemskih in italijanskih trgovcev.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Historic Cities of the Islamic World, ''İzmir'' pp. 218–221|isbn=978-90-04-15388-2|year=2008|author=C. Edmund Bosworth|publisher=Brill Academic Publishers}}&lt;/ref&gt; Osmani so medtem omogočili, da se je notranji zaliv İzmirja, ki je dominiral nad pristaniškim gradom, postopoma zasukal (lokacija današnjega bazarja Kemeraltı) in pristaniški grad prenehal uporabljati.

Leta 1770 so [[Ruska vojna mornarica|ruske sile]] uničile osmansko floto v bitki pri Çeşme v bližini mesta. To je sprožilo fanatične muslimanske skupine, da so nadaljevale pokol okoli 1500 lokalnih Grkov.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Samatopoulou-Vasilakou|first1=Chrysothemis|title=The Greek Communityies in the Balkans and Asia Minor and Their Theatrical Activity 1800-1922|journal=Études Helléniques|date=1 January 2008|volume=16|issue=1-2|page=53|url=https://books.google.com/books?hl=el&amp;id=kDoMAQAAMAAJ&amp;dq=|accessdate=4 March 2017|publisher=Centre de recherche helléniques = Centre of Hellenic Research|language=en}}&lt;/ref&gt; Kasneje leta 1797, je nemir zaradi nediscipline janičarskih korpusov privedel do množičnega uničenja frankovske trgovske skupnosti in usmrtitve 1500 članov grške skupnosti v mestu.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Clogg|first1=Richard|title=The Movement for Greek Independence, 1770–1821: A Collection of Documents|date=2008|publisher=Barnes &amp; Noble|isbn=9780064912167|page=xii|url=https://books.google.com/books?id=BWJoAAAAMAAJ|language=en|quote=In this riot some fifteen hundred Greeks are reported to have been killed and massive damage was done to the property of the Frankish merchant community}}&lt;/ref&gt; Leta 1818 je popotnik [[William Jowett]] opisal porazdelitev prebivalstva Smirne: Turki 60.000, Grki 40.000, Judje 10.000, Latini 3000, Armenci 7000.&lt;ref&gt;İzmir Levantenleri üzerine inceleme, Muharrem Yıldız, Turan Strategic Research Center, Year:2012, Volume:4, Number:13, Page:43&lt;/ref&gt;

Prve železniške proge, zgrajene na današnjem ozemlju Turčije, so šle iz İzmira. 130 km železnica İzmir-Aydın se je začela graditi leta 1856 in končala leta 1867, leto kasneje kot železnica Smyrna-Cassaba&lt;ref&gt; Kratka proga, zgrajena v Dobruji (zdaj v Romuniji), se je začela in končala že prej.{{navedi knjigo|title = Across the Borders: Financing the World's Railways in the Nineteenth and Twentieth Centuries, p. 188|url = https://archive.org/details/acrossbordersfin0000unse|ISBN=978-0-7546-6029-3|author = Ed. Ralf Roth – Günter Dinhobl | publisher = Ashgate Publishing|year= 2008}}&lt;/ref&gt;. Širok lok proge Smirna-Cassaba severozahodno od İzmirja, skozi predmestje Karşyakaka, je veliko prispeval k razvoju severnih obal kot mestnih območij. Ti novi dogodki, značilni za industrijsko dobo in način, kako je mesto privabljalo trgovce in posrednike, so postopoma spreminjali demografsko strukturo mesta, njegovo kulturo in osmanski značaj. Leta 1867 je İzmir končno postal središče lastnega vilajeta, ki ga še vedno imenujejo Aydın, a ima svoje upravno območje, ki pokriva velik del sedanje egejske regije Turčije.

V poznem 19. stoletju je pristanišču grozilo kopičenje mulja in leta 1886 je bila sprejeta pobuda, edinstvena v zgodovini Osmanskega cesarstva. Za preusmeritev mulja je bila struga reke Gediz preusmerjena na današnji severni tok, tako da ni več tekla v zaliv. Na začetku 20. stoletja je İzmir prevzel videz svetovne metropole s svetovljanskim mestnim središčem. Po osmanskem popisu iz leta 1893 je bila več kot polovica prebivalcev Turkov, 133.800 Grkov, 9200 Armencev, 17.200 Judov in 54.600 tujih državljanov.&lt;ref name=&quot;Karpat1985&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Kemal H. Karpat|title=Ottoman Population, 1830-1914: Demographic and Social Characteristics|url=https://books.google.com/books?id=yhgEAQAAIAAJ|accessdate=29 August 2013|year=1985|publisher=University of Wisconsin Press|isbn=978-0-299-09160-6|pages=122–123}}&lt;/ref&gt; Po mnenju različnih učenjakov je mesto pred vojno gostilo več Grkov kot Atene, glavno mesto Grčije&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Panayi|first=Panikos|title=Outsiders History of European Minorities.|year=1998|publisher=Continuum International Pub. Group|location=London|isbn=9780826436313|page=111|url=https://books.google.com/books?id=NeU23AQRzLAC&amp;pg=PA111&amp;dq=smyrna+%22more+greeks%22+turks+1919&amp;hl=el&amp;sa=X&amp;ei=O7EfUoKlLITFtAar14DwCw&amp;ved=0CDAQ6AEwAA#v=onepage&amp;q=%22Smyrna%20itself%20contained%20more%20Greeks%20than%20Athens%20and%20in%201919%20Greece%20invaded%20the%20Turkish%20Aegean%22&amp;f=false}}&lt;/ref&gt; Osmanski vladajoči razred tiste dobe je mesto imenoval kot ''Infidel Smyrna'' (''Gavur İzmir'') zaradi močne grške prisotnosti.

=== Sodobnost ===
[[File:2. Kordon.JPG|thumb|left|Oddaljen pogled na pristanišče Pasaport (1877) v ozadju, kot ga vidimo s pomola Konak (1890) pri pristanišču v Izmirju]]
[[File:IlkKursunAniti.JPG|thumb|upright|Spomenik, posvečen turškemu novinarju Hasanu Tahsinu, ki naj bi 15. maja 1919 izstrelil &quot;prvo kroglo&quot; proti okupacijski grški vojski]]
Po porazu Osmanskega cesarstva v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so zmagovalci nekaj časa namenili razdelitvi velikega dela Anatolije na posamezna vplivna območja in zahodne regije Turčije ponuditi Grčiji v skladu s [[Sevreška mirovna pogodba|Sèvreško pogodbo]]. 15. maja 1919 je grška vojska pristala v Smirni, vendar je bila grška odprava v srednjo Anatolijo katastrofalna tako za to državo kot za Anatolijo. Do septembra 1922 je bila grška vojska poražena in se je popolnoma umikala, zadnji grški vojaki so 8. septembra 1922 zapustili Smirno.

9. septembra 1922 je turška vojska prevzela posest in dejansko končala [[Grško-turška vojna|grško-turško vojno]] (1919–1922). Štiri dni pozneje, 13. septembra 1922, je v mestu izbruhnil velik požar, ki je trajal do 22. septembra. Požar je popolnoma uničil grško in armensko četrt, muslimanska in judovska pa sta se izognili škodi.&lt;ref name=&quot;Hemming&quot;&gt;{{cite journal | last = Stewart | first = Matthew| title = It Was All a Pleasant Business: The Historical Context of 'On the Quai at Smyrna'|journal=The Hemingway Review |date=2003-01-01| volume=23| issue=1| pages=58–71| doi=10.1353/hem.2004.0014}}&lt;/ref&gt; Ocenjene smrti Grkov in Armencev zaradi požara so od 10.000&lt;ref name=&quot;google92&quot;&gt;Biondich, Mark. ''The Balkans: Revolution, War, and Political Violence Since 1878.'' Oxford University Press, 2011. p. 92 [https://books.google.com/books?id=vC-Fk7Mxu2MC&amp;dq=Smyrna+1922+10000+Greeks+dead&amp;pg=PA92]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Naimark, ''Fires of Hatred'', p. 52&quot;&gt;Naimark, Norman M. ''Fires of Hatred: Ethnic Cleansing in Twentieth-Century Europe''. Cambridge: MA: Harvard University Press, 2002, p. 52.&lt;/ref&gt; do 100.000.&lt;ref name=&quot;transaction233&quot;&gt;{{cite book|author=Rudolph J. Rummel|title=Death by Government|publisher=Transaction Publishers|year=1994|isbn=978-1-56000-927-6|chapter=Turkey's Genocidal Purges|page=233}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=naimark47&gt;Naimark. ''[https://books.google.com/books?id=L-QLXnX16kAC&amp;dq=atrocities+against+turks+occupation&amp;pg=PA46 Fires of Hatred]'', pp. 47–52.&lt;/ref&gt; Približno 50.000 do 400.000 grških&lt;ref name=&quot;RC&quot;&gt;&quot;U.S. Red Cross Feeding 400,000 Refugees&quot;, ''Japan Times and Mail'', 10 November 1922.&lt;/ref&gt; in armenskih beguncev je pobegnilo pred ognjem in so bili prisiljeni tam ostati v ostrih razmerah skoraj dva tedna. Sistematična evakuacija Grkov se je začela 24. septembra, ko so prve grške ladje vstopile v pristanišče pod nadzorom zavezniških uničevalcev. Skupaj je bilo evakuiranih približno 150.000 do 200.000 Grkov. Preostali Grki so se leta 1923 odpravili v Grčijo kot del izmenjave prebivalstva med Grčijo in Turčijo, kot je določala [[Lausannski sporazum|Lozanska pogodba]], ki je formalno končala grško-turško vojno.

Vojna in zlasti dogodki, ki so se zgodili v İzmirju, kot je požar, verjetno največja katastrofa, ki jih je mesto kdaj koli doživelo, še danes vplivajo na psiho obeh narodov. Turki trdijo, da je izkrcanje grške vojske že od prvega dne zaznamovala &quot;prva krogla&quot;, ki jo je na grške odrede izstrelil novinar Hasan Tahsin, in uboj polkovnika Fethija Beya in njegovih neoboroženih vojakov z bajonetom v zgodovinski mestni vojašnici (Sarı Kışla – Rumena vojašnica), ker niso hoteli zakričati »Zito o Venizelos« (&quot;Naj živi Venizelos&quot;). Grki pa navajajo številna grozodejstva, ki so jih turški vojaki zagrešili nad Grki in Armenci (domačini ali begunci iz zaledja) v Izmirju. Mednje spadata linč pravoslavnega metropolita Hrizostoma po ponovnem zavzetju mesta 9. septembra 1922 in pokol armenskih in grških moških, ki so jih nato poslali v tako imenovane delovne bataljone.&lt;ref&gt;Marjorie H. Dobkin, ''Smyrna 1922: The Destruction of a City'' (London: Faber, 1972; reprint: Kent, OH: Kent State University, 1988).&lt;/ref&gt; Mesto je bilo po razglasitvi Turške republike leta 1923 ponovno postopoma obnovljeno.

Leta 2020 je mesto poškodoval potres in cunami v Egejskem morju, ki sta bila najsmrtonosnejši potresni dogodek tistega leta. V Turčiji je umrlo 117 ljudi, 1034 pa jih je bilo ranjenih, vsi razen enega so bili iz mesta Izmir.&lt;ref name=&quot;aa.com.tr&quot;&gt;{{Cite web|last=Özmen|first=Merve Yıldızalp|date=14 November 2020|title=İzmir'deki depremde can kaybı 116'ya yükseldi|url=https://www.aa.com.tr/tr/turkiye/izmirdeki-depremde-can-kaybi-116ya-yukseldi/2043913|website=Anadolu Agency}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
Mesto Izmir sestavlja več metropolitanskih okrožij. Od teh okrožje Konak ustreza zgodovinskemu Izmirju, območje tega okrožja pa je do leta 1984 predstavljalo osrednjo mestno ''občino Izmir'' ({{langx|tr|İzmir Belediyesi}}). Z ustanovitvijo ''Metropolitanske občine Izmir'' ({{langx|tr|İzmir Büyükşehir Belediyesi}}) je mesto Izmir najprej združilo svojih enajst (sprva devet) mestnih okrožij – Balçova, Bayraklı, Bornova, Buca, Çiğli, Gaziemir, Güzelbahçe, Karabağlar, Karşıyaka, Konak in Narlıdere – in jih kasneje združilo z dodatnimi devetimi okrožji province zunaj mesta.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Büyükşehir Belediyesi Kanunu 5216|url=https://www.izmir.bel.tr/YuklenenDosyalar/Dokumanlar/23.12.2015%2013_51_41_BuyuksehirYasa2015.pdf|access-date=25 November 2019|publisher=İzmir Metropolitan Municipality|language=tr|archive-date=2 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201002181230/https://www.izmir.bel.tr/YuklenenDosyalar/Dokumanlar/23.12.2015%2013_51_41_BuyuksehirYasa2015.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|date=2009|title=Projenin Sınırları|url=https://skpo.izmir.bel.tr/Upload_Files/FckFiles/file/Profile/skpo2009/projenin_sinirlari_2009.pdf|access-date=25 November 2019|publisher=İzmir Metropolitan Municipality|language=tr}}&lt;/ref&gt; Leta 2013 je bil sprejet zakon 6360, ki je vseh trideset okrožij province Izmir uvrstil v metropolitansko območje Izmirja.&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Kut Görgün|first1=Esra|last2=Yörür|first2=Neriman|date=2017|title=6360 Sayılı Büyükşehir Kanunu Sonrası Kırsal Alanları Yeniden Düşünmek – İzmir Örneği|url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/391367|journal=Aydın İktisat Fakültesi Dergisi|language=tr|publisher=Adnan Menderes Üniversitesi|volume=2|issue=1|pages=11–27|access-date=25 November 2019}}&lt;/ref&gt;

Izmir, s privlačno lego na pobočjih gričev, ki obdajajo njegov zaliv, je tipično [[levant]]sko mesto, prenaseljeno, živahno, prašno in slikovito; to velja posebno za stare četrti, kjer se hišice, pobarvane v zelenih, rumenih, modrih in oker odtenkih, stiskajo pred strehami z rdečo opeko.

Potresi in katastrofalni požar leta 1922, med [[turška vojna za neodvisnost|vojno za neodvisnost]], so uničili večino zgodovinsko zanimivih stavb v Izmirju. Ostali so le rimska tržnica, bazarji z zanimivim osmanskim urnim stolpom na obali in nekdanja [[trdnjava]] [[Kadifekale]] z ravno streho. Z nje je čudovit razgled na mesto in zaliv.

=== Podnebje ===
Izmir ima vroče-poletno sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Csa'', Trewarthova podnebna klasifikacija: ''Cshk''), za katero so značilna dolga, zelo vroča in suha poletja ter hladne in deževne zime. Povprečna letna količina padavin v Izmirju je precej obilna, 730,5 mm; vendar pa velika večina padavin v mestu pade od novembra do marca, od junija do septembra pa je običajno zelo malo padavin, s pogostimi poletnimi sušami. Mesto je prejelo največ dnevnih padavin, 145,3 mm, 29. septembra 2006, najvišja hitrost vetra 127,1 km/h pa je bila zabeležena 29. marca 1970.

Najvišje temperature v zimskih mesecih so večinoma med 10 in 16 °C. Čeprav je redko, lahko v Izmirju od decembra do februarja zapade sneg, ki običajno ostane nekaj ur in ne cel dan ali več. Rekordnih 32 cm snega je bilo zabeleženih 31. januarja 1945. Skoraj vsako zimo se ponoči občasno pojavi zmrzal. Poleti se lahko temperatura zraka od junija do septembra povzpne na 40 °C; vendar so najvišje temperature običajno med 30 in 36 °C.

Etezijski vetrovi ({{langx|tr|meltem}}, {{langx|el|μελτέμι| meltemi}}) Egejskega morja se redno pojavljajo v zalivu in mestu Izmir.

== Znamenitosti ==
Na gori Yamanlar je [[Tantal (mitologija)|Tantalov]] grob izkopal Charles Texier leta 1835 in je primer zgodovinskih sledi v regiji pred helenistično dobo, skupaj s tistimi, ki so jih našli v bližnjem Kemalpaşa in gori Sipylus.
[[File:Asansor From Ground Level Izmir Turkey.jpg|200px|thumb|right|Asansör (1907) ponuja panoramski razgled na mesto]]

'''[[Agora v Smirni]]''' je dobro ohranjena in je urejena kot ''Muzeju na prostem Agora İzmirja'', čeprav so pomembni deli pokopani pod sodobnimi zgradbami in čakajo, da se prikažejo. Resno se razmišlja tudi o odkritju starodavnega gledališča Smirne, kjer je bil sveti [[Polikarp iz Smirne|Polikarp]] mučen in je pokopan pod mestno cono na pobočju Kadifekale. Jasno razločen je bil vse do 19. stoletja, kar kažejo skice, narejene takrat. Na vrhu istega hriba stoji starodavni grad, ena od znamenitosti İzmirja
[[File:Izmir, torre dell'orologio 03.JPG|thumb|left|Stolpna ura (1901)]]

Eden izrazitejših elementov pristanišča je '''Stolpna ura''', marmorni stolp sredi okrožja Konak, visok 25 m. Leta 1901 ga je zasnoval levantinski francoski arhitekt Raymond Charles Père v počastitev 25-letnice vstopa [[Abdul Hamid II.| Abdula Hamida II.]] na osmanski prestol leta 1876. Mehanizem ure je kot darilo dal nemški cesar [[Viljem II. Nemški |Viljem II.]], politični zaveznik Abdula Hamida II. Stolp obdajajo štiri fontane, postavljene okoli podstavka, stebri pa so okrašeni s severnoafriškimi temami.

Območje [[Kemeralti]] bazarja, ki so ga ustanovili Osmani v kombinaciji z Agoro, počiva v pobočju Kadifekale. Izmir je imel v zgodovini tri gradove - Kadifekale (''Pagos''), pristaniški Ok Kalesi (''Neon Kastron'', ''sv. Peter'') in Sancakkale, ki so stoletja ostajali ključnega pomena za varnost İzmirja. Sancakkale je v današnji četrti İnciraltı med okrožjema Balçova in Narlıdere, na južni obali Izmirskega zaliva. Je na ključni točki ožine, ki dovoljuje vstop v zaliv, zaradi plitvih voda skozi velik del te ožine pa so ladje priplule blizu gradu.&lt;ref&gt;Lorda Byrona beležke z dne 8. marca 1810 med potovanji po regiji kažejo:''Prehodili smo nizko utrdbo na desni strani jezika - ogromna topovska ustja z marmornatimi kroglami, ki se pojavljajo pod stenami utrdbe. Obvezno, da gremo blizu gradu, zaradi plitvine na drugi strani [velikega] zaliva Smirne''.&lt;/ref&gt;

V Izmirju je devet [[sinagoga|sinagog]], koncentriranih bodisi v tradicionalni judovski četrti Karataş, bodisi v Havra Sokak (Sinagoška ulica) v Kemeraltıju, vse pa nosijo podpis 19. stoletja, ko so jih na zgradili na starih osnovah ali na novo.

'''[[Atatürkova maska]]''' ({{langx|tr|Atatürk Maskı}}) je velik betonski relief glave Mustafe Kemala Atatürka, ustanovitelja moderne Turčije, ki je južno od Kadifekale, zgodovinskega gradu Izmir.

'''Ptičji raj İzmir''' ({{langx|tr|Kuş Cenneti}}) v Çiğliju, je zaščiteno območje za ptice v bližini Karşyakaka, kjer so zabeležili 205 vrst ptic, od tega 63 vrst stalnih, 54 vrst poletnih selivk, 43 vrst zimskih selivk in 30 vrst prehodne vrste. V parku je gnezdi 56 vrst ptic. Zaščiteno območje, ki obsega 80 kvadratnih kilometrov, je turško ministrstvo za gozdarstvo leta 1982 registriralo kot ''Zaščiteno območje za vodne ptice in za njihovo vzrejo''. Leta 2008 je bil v istem okrožju Çiğli ustanovljen velik živalski vrt na prostem z imenom ''Park naravnega življenja Sasalı''.

== Galerija ==
&lt;gallery heights=&quot;90px&quot;&gt;
File:Kibris Sehitleri Caddesi.jpg|Kıbrıs Şehitleri je ena od popularnih ulic v Alsancaku
File:Fayton 02.JPG|Vožnja z izmirskim fetonom
File:Cumhuriyet Square.jpg|Trg Cumhuriyet v Konaku
File:Konak Square, Izmir.jpg|Guvernerjeva pisarna na trgu Konak
File:N Duzen Izmir Etnografya Muzesi.jpg|Etnografski muzej v Izmirju
File:Karşıyaka Bazaar Street 2015.jpg| Karşıyaka bazar
&lt;/gallery&gt;

== Gospodarstvo ==
[[File:İzmir International Fair from Kadifekale.JPG|thumb|Kültürpark (center) in pristanišče İzmir (desno)]]
Trgovina skozi mestno pristanišče je imela odločilni pomen za gospodarstvo Osmanskega cesarstva v začetku 19. stoletja, gospodarski temelji v zgodnjih desetletjih turške republikanske dobe pa so bili tu postavljeni na Ekonomskem kongresu İzmir med 17. februarjem in 4. marcem 1923. Trenutno je gospodarstvo območja İzmir vrednostno razdeljeno med različne vrste dejavnosti: 30,5 % za industrijo, 22,9 % za trgovino in sorodne storitve, 13,5 % za promet in komunikacije ter 7,8 % za kmetijstvo. Leta 2008 je İzmir zagotovil 10,5 % vseh davčnih prihodkov, ki jih je zbrala Turčija, njegov izvoz 6 %, njegov uvoz pa 4 % turške zunanje trgovine. Kot celotna pokrajina je tretji največji izvoznik Turčije za Carigradom in Burso ter peti največji uvoznik. 85–90 % izvoza v regiji in približno petina vsega turškega izvoza se izvede prek pristanišča Alsancak z letno nosilnostjo zabojnikov blizu milijon.&lt;ref&gt;{{navedi splet  | url = http://www.izto.org.tr/IZTO/TC/IZTO+Bilgi/izmir/ekonomi/eko2.htm  | title = İzmir's Foreign Trade Structure  | publisher = İzmir Chamber of Commerce  | year = 2009  | language = tr  | url-status = live  | archiveurl = https://web.archive.org/web/20100429090107/http://www.izto.org.tr/IZTO/TC/IZTO+Bilgi/izmir/ekonomi/eko2.htm  | archivedate = 2010-04-29  }}&lt;/ref&gt;

== Pobratena mesta ==
Izmir je pobraten z:&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.izmir.bel.tr/SisterCities/591/en |title=Sister Cities |website=İzmir Metropolitan Municipality |accessdate=2015-02-15 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150216030059/http://www.izmir.bel.tr/SisterCities/591/en |archivedate=2015-02-16 }}&lt;/ref&gt;
{{refbegin|}}
{{Col-begin}}
{{Col-break}}
;[[Evropa]]
*{{flagicon|ITA}} [[Ancona]], Italija, (sporazum o sodelovanju) od 2005
*{{flagicon|AZE}} [[Baku]], Azerbajdžan, od 1985
*{{flagicon|MDA}} [[Bălți]], Moldavija, od 1996
*{{flagicon|GER}} [[Bremen]], Nemčija, od 1993&lt;ref name=&quot;Bremen twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.rathaus.bremen.de/sixcms/detail.php?gsid=bremen54.c.2259.de|archive-url=https://archive.today/20110718204253/http://www.rathaus.bremen.de/sixcms/detail.php?gsid=bremen54.c.2259.de|url-status=dead|archive-date=2011-07-18|title=Bremen - Referat 32 Städtepartnerschaften / Internationale Beziehungen|trans-title=Bremen - Unit 32 Twinning / International Relations|accessdate=2013-08-09|last=Frohmader|first=Andrea|work=Das Rathaus Bremen Senatskanzlei [Bremen City Hall - Senate Chancellery]|language=de}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|ROU}} [[Konstanca, Romunija|Konstanca]], Romunija, od 1995
*Famagusta, Turški severni Ciper&lt;ref name=&quot;Kardeş Şehirler&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.magusa.org/tr/component/content/article/15-%C3%B6nemli-linkler/28-karde%C5%9F-%C5%9Fehirler.html |title=Kardeş Şehirler |website=Famagusta Municipality |language=tr |trans-title=Sister Cities |accessdate=2013-10-19 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150216040256/http://www.magusa.org/tr/component/content/article/15-%C3%B6nemli-linkler/28-karde%C5%9F-%C5%9Fehirler.html |archivedate=2015-02-16 }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|BUL}} [[Krdžali]], Bolgarija, od 2008
*{{flagicon|BIH}} [[Mostar]], Bosna in Hercegovina, od 1996&lt;ref name=&quot;Mostar twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mostar.ba/gradovi-prijatelji.html|title=Mostar Gradovi prijatelji|accessdate=2013-12-19|work=Grad Mostar [Mostar Official City Website]|language = mk|trans-title=Mostar Twin Towns|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131030103002/http://www.mostar.ba/gradovi-prijatelji.html|archivedate = 2013-10-30}}&lt;/ref&gt;
*Severna Nikozija, Severni Ciper, od 2019
*{{flagicon|DEN}} [[Odense]], Danska, od 1991
*{{flagicon|CZE}} [[Plzeň]], Češka, od 1987
*{{flagicon|CRO}} [[Split]], Hrvaška, od 1996
*{{flagicon|ITA}} [[Torino]], Italija, (sporazum o dobri volji) od 2012
*{{flagicon|RUS}} [[Volgograd]], Rusija, od 2006

{{Col-break}}

;[[Azija]]
*{{flagicon|INA}} Surabaya, Indonezija (od 1996)
*{{flagicon|KGZ}} [[Biškek]], Kirgizistan, od 1991
*{{flagicon|IND}} [[Mumbai]], Indija, od 1997
*{{flagicon|KAZ}} Šimkent, Kazahstan (sporazum o sodelovanju) od 2004
*{{flagicon|UZB}} [[Buhara]], Uzbekistan (sporazum o sodelovanju) od 1992
*{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1996
*{{flagicon|PRC}} [[Tiandžin]], Kitajska, od 1990
*{{flagicon|TKM}} [[Türkmenabat]], Turkmenistan, od 1994
*{{flagicon|PRC}} [[Vuhan]], Hubei, Kitajska, od 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=A.Ş. |first1=ÜNİBEL |title=İzmir Büyükşehir Belediyesi |url=http://www.izmir.bel.tr/en/SisterCities/591 |website=İzmir Büyükşehir Belediyesi |language=en |accessdate=2020-03-04 |archive-date=2023-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231016132944/https://www.izmir.bel.tr/en/SisterCities/591 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|PRC}} [[Xiamen]], Fudžjan, Kitajska, od 2018

;[[Afrika]]
*{{flagicon|TUN}} [[Sousse]], Tunizija, od 2006
*{{ikonazastave|Južna Afrika}} [[Cape Town]], Republika Južna Afrika, (Sporazum o sodelovanju) od 2014
{{Col-break}}

;Amerike
*{{flagicon|CUB}} [[Havana]], Kuba, od 1996
*{{flagicon|USA}} Tampa, Florida, ZDA, od 1990
*{{flagicon|USA}} Long Beach, Kalifornija, ZDA, od 2004
{{col-end}}
{{refend}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Turčiji]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}


==Zunanje povezave==
{{Commons category|İzmir}}
* [https://en.wikivoyage.org/wiki/Izmir#Q35997 wikivoyage Izmir]
* [http://www.izmir.com.tr/Default.aspx?language=en İzmir City Portal]
* [http://www.visitizmir.org/en Visit İzmir]

[[Kategorija:İzmir]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji]]
[[Kategorija:Mesta v Turčiji]]
[[Kategorija:Obalna mesta]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dlqytvvikhvsnqgt1k1kjdunlrc2oq5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Melania Trump</title>
    <ns>0</ns>
    <id>129013</id>
    <revision>
      <id>6678095</id>
      <parentid>6640077</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T06:45:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678095</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30950" sha1="imbdfvvg2llj0exvzhn7z9g7im4380q" xml:space="preserve">{{Infopolje Funkcionar
| name               = Melania Trump
| order              = 47. [[Prva dama Združenih držav Amerike]]
| term_start         = 20. januar 2025
| term_end           =  
| president          = [[Donald Trump]]
| predecessor        = [[Jill Biden]] 
| successor          = 
| order1              = 45. [[Prva dama Združenih držav Amerike]]
| term_start1         = 20. januar 2017
| term_end1           = 20. januar 2021 
| president1          = [[Donald Trump]]
| predecessor1        = [[Michelle Obama]]
| successor1          = [[Jill Biden]] 
| death_date         =  
| death_place        = 
| resting_place      = 
| resting_place_coordinates = 
| party              = [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanska stranka]]
| relations          = 
| children           = Barron William Trump (* 2006)
| parents            = 
| residence          = [[Mar-a-Lago]], [[Florida]]
| education          = Srednja šola za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani 
| known_for          = 
| cabinet            = 
| committees         = 
| religion           = 
| signature          = 
| signature_alt      = 
| website            =
| spouse             = [[Donald Trump]] (por. 2005)|image=Melania Trump’s Official White House Portrait (colorized) (2025).jpg}}
'''Melania Trump''' (rojena '''Melanija Knavs''', pozneje '''Melania Knauss'''), [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriški]] [[fotomodel]] in [[Združene države Amerike|ameriška]] [[Prva dama Združenih držav Amerike|prva dama]], * [[26. april]] [[1970]], [[Novo mesto]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=The life and secrets of Melania Trump|url=https://www.univision.com/univision-news/politics/the-life-and-secrets-of-melania-trump|website=Univision|accessdate=2020-08-03|language=en|last=Reyes|date=12. september 2016|publisher=|first=Gerardo}}&lt;/ref&gt;

Melania Trump je slovensko-ameriška nekdanja poslovnica in nekdanja manekenka. Je žena [[Nepremičnina|nepremičninskega]] mogotca in dvakratnega predsednika Združenih držav Amerike [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], med obema ločenima mandatoma je bila tudi ameriška prva dama.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=''Donald Trump, odpuščen si!''|url=https://www.finance.si/182415|website=Finance.si|accessdate=2020-08-03|language=sl-SI|date=22. maj 2007|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Odraščala je v [[Sevnica|Sevnici]] in delala kot manekenka prek agencij v evropskih modnih prestolnicah [[Milano|Milanu]] in [[Pariz|Parizu]], leta 1996 pa se je preselila v [[New York]]. Zastopala sta jo [[Irene Marie Models]] in Trump Model Management. 

Leta 2005 se je poročila z nepremičninskim mogotcem in televizijsko osebnostjo Donaldom Trumpom, s katerim ima sina [[Barron Trump|Barrona]]. Tega leta je pridobila tudi ameriško državljanstvo. Je druga naturalizirana ameriška prva dama - po [[Louisa Adams|Louisi Adams]] - in prva, ki ji angleščina ni materni jezik. Od konca moževega predsedovanja se je Trumpova po besedah njenih bližnjih zatekla k bolj zasebnemu življenju.&lt;ref&gt;{{navedi novice|date=2023-07-26|title=The Very Private Life of Melania Trump|language=en|url=https://www.nytimes.com/2023/07/26/us/politics/melania-trump-2024-campaign.html|access-date=2023-07-28}}&lt;/ref&gt;

Melania je prve mesece svojega mandata kot prva dama ostala na Manhattnu, da je sin Barron tam lahko končal šolo. Po selitvi v Belo hišo je ohranila minimalno vključenost v dolžnosti prve dame in organizirala manj dogodkov kot njene predhodnice. Melania se je leta 2018 soočila z več izzivi, med drugim z obtožbami o zunajzakonskih aferah svojega moža in operacijo zaradi bolezni ledvic. Med svojim mandatom je Melania kot prva dama dajala prednost otroškim vprašanjem, začela je kampanjo Bodi najboljši (Be Best) za promocijo dobrobiti otrok in obiskala številne otroške bolnišnice. Bila je tudi tesna svetovalka svojega moža in vplivala na njegove odločitve o končanju politike ločevanja družin, ki jo je izvajala Trumpova administracija, in o prepovedi elektronskih cigaretnih kartuš z okusom sadja. V zadnjih mesecih svojega prva mandata kot prva dama je Melania podprla moževe lažne obtožbe o volilni goljufiji na predsedniških volitvah leta 2020. Po odhodu iz Bele hiše leta 2021 se je večinoma izogibala javnosti. Ob Trumpovi vrnitvi v Belo hišo je leta 2025 znova postala prva dama. Pri tem je imela močen vpliv na svojega moža zlasti pri njegovem odnosu do ruske invazije na Ukrajino.

== Zgodnja leta in izobrazba ==
Rodila se je kot Melanija Knavs v novomeški bolnišnici Waldemarju-Viktorju in Amaliji (''dekliški priimek'' Ulčnik), vozniku ter šivilji in modelarki, ki sta delala v tekstilnem [[Podjetje|podjetju]] Jutranjka. Ima še dve leti starejšo sestro Ines. Odraščala je v [[Sevnica|Sevnici]], [[Krst|krščena]] pa je bila na Raki. Leta [[1977]] je nastopila na Jutranjkini otroški modni reviji v [[Radenci|Radencih]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Evolution of Melania Trump: From Model to First Lady|url=https://time.com/melania-trump-inauguration-model-first-lady/|website=TIME.com|accessdate=2020-08-03|date=|publisher=|last=Rhodan|first=Maya}}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Dijaška leta je preživela v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je obiskovala [[Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana]] v [[Križanke|Križankah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Melania ni imela cvekov, tudi super matematik ni ravno bila&quot;|url=https://siol.net/novice/svet/srednjesolski-razrednik-melanie-trump-nikoli-ni-bila-afnasta-429417|website=siol.net|accessdate=2020-08-03|language=sl|date=10. november 2011|publisher=|last=Teran Košir|first=Alenka}}&lt;/ref&gt; Študij na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] je kmalu opustila zaradi sanj o [[Maneken|manekenstvu]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi revijo|last=Collins|first=Lauren|date=9.5.2016|title=The Model American|url=http://www.newyorker.com/magazine/2016/05/09/who-is-melania-trump|magazine=The New Yorker|page=|pages=|doi=|pmid=|accessdate=21.1.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Gola resnica: Prefinjena in uglajena deklica Mali|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/gola-resnica-prefinjena-uglajena-deklica-mali|website=www.slovenskenovice.si|date=2016-07-10|accessdate=2020-08-03|language=sl-si|first=Bojan|last=Požar|archive-date=2016-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160918205021/http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/gola-resnica-prefinjena-uglajena-deklica-mali|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Melania Trump: Rdeča prva dama v Beli hiši?|url=https://revijazarja.si/clanek/ljudje/5640880b710f6/melania-trump-deca-prva-dama-v-beli-hisi|website=Revija Zarja|accessdate=2020-08-03|language=sl|date=10. november 2015|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Nastopala je po zahodni Evropi in kasneje v ZDA.

Povzročila je [[Medij|medijsko]] razburjenje zaradi laganja o dokončanem študiju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MELANIA NA TNALU: Bodoča prva dama uradno 'dala študij na stran'|url=http://www.regionalobala.si/novica/melania-na-tnalu-bodoca-prva-dama-uradno-dala-studij-na-stran|website=regionalobala.si|accessdate=2020-08-03|language=sl|date=17. november 2016|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003830/https://www.regionalobala.si/novica/melania-na-tnalu-bodoca-prva-dama-uradno-dala-studij-na-stran|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ko je postala prva dama, se je razvedelo, da je imel njen oče pred poroko z Amalijo nezakonskega sina Denisa (rojen leta 1965).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Skrivno življenje Viktorja Knavsa|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/skrivno-zivljenje-viktorja-knavsa|website=www.slovenskenovice.si|date=2016-05-16|accessdate=2020-08-03|language=sl-si|first=Anita|last=Krizmanić}}&lt;/ref&gt;

== Vstop v svet manekenstva in odhod v tujino ==

=== Fotografiranje s Stanetom Jerkom ===
Spomladi [[1987]], pri rosnih 17-ih letih, jo je odkril [[Stane Jerko]], uveljavljeni slovenski [[Moda|modni]] [[fotograf]]. Opazil je njeno lepo, vitko postavo in dolge noge ter jo povabil na poskusno snemanje. Fotografije so videli tudi njegovi poklicni kolegi in poiskali stik z Melanijo. V jeseni je že pozirala za slovenske modne [[Revija|revije]], še prej pa je opravila krajši manekenski tečaj. Sam Jerko je nad njo po dveh srečanjih obupal, ker na [[Fotografija|fotografijah]] po njegovem mnenju ni izžarevala šarma in energije. Melanija z njim ni več navezala kontakta, niti ni zahtevala teh zgodnjih fotografij.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
  
Stane Jerko je Melaniji izmeril 176,5 centimetrov višine, njena agencija pa je kasneje objavila drugačne podatke.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Mediji ji očitajo številne [[Plastična kirurgija|plastične operacije]], ki jih sama Melanija zanika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Melania Trump, Before and After|url=https://theskincareedit.com/2016/08/17/melania-trump-before-and-after|website=The Skincare Edit|accessdate=2020-08-03|language=en|first=Michelle|last=Villett|date=7. oktober 2018|publisher=}}&lt;/ref&gt;

=== V Evropi in ZDA ===
Melanijina manekenska kariera se je uradno začela leta [[1992]], ko je v [[Portorož|Portorožu]] osvojila drugo mesto na tekmovanju &quot;Obraz leta&quot; revije ''[[revija Jana|Jana]]''. V komisiji je takrat sedela tudi legendarna urednica revije [[Bernarda Jeklin]]. Prva tri dekleta so dobila pogodbe za delo na [[Dunaj|Dunaju]], v [[Milano| Milanu]] in [[Pariz|Parizu]]. Ko je Melanija delala na evropskih modnih pistah, jo je opazil agent Paolo Zampolli, ki je iskal modele za svojo [[New York|newyorško]] agencijo. Z njo je navezal stik v [[Milano|Milanu]]. Nad njegovim povabilom je bila navdušena, ker so bile zanjo to ameriške sanje. V [[Združene države Amerike|Ameriko]] naj bi prišla delat z dovoljenjem leta [[1996]]. Kasneje se je izkazalo, da je nekatere gole fotografije posnela v [[New York|New Yorku]] že leta [[1995]]. Zampolli naj bi z udeležbo na zabavi v [[New York|newyorškem]] klubu Kit Kat leta [[1998]] omogočil, da je spoznala velikega ljubitelja lepotic [[Donald Trump|Donalda Trumpa]]. Kmalu za tem sta se začela družiti in prijateljevati.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Questions raised about Melania's marriage history|url=https://www.univision.com/univision-news/politics/questions-raised-about-melanias-marriage-history|website=Univision|accessdate=2020-08-03|language=en|last=Reyes|date=6. avgust 2016|publisher=|first=Gerardo}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nude photos of Melania Trump raise suspicions: did she violate U.S. immigration laws?|url=https://www.univision.com/univision-news/politics/nude-photos-of-melania-trump-raise-suspicions-did-she-violate-us-immigration-laws|website=Univision|accessdate=2020-08-03|language=en|last=Reyes|date=5. avgust 2016|publisher=|first=Gerardo}}&lt;/ref&gt;

Srečanje z novinarji v Parizu&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Septembra 1998 je [[Dunaj|dunajska]] modna agencija Elite povabila nekaj slovenskih [[Novinarstvo|novinarjev]] za en dan v [[Pariz]] na srečanje z Melanio Knauss. Dobili so se v luksuznem hotelu Lutetia (staro ime za Pariz), v apartmaju številka 211. Predstavila se jim je kot uspešna manekenka in fotomodel. Med povabljenimi je bil tudi novinar [[Nedeljski dnevnik|Nedeljskega dnevnika]] [[Dušan Nograšek]], ki se mu je vse skupaj zdelo bizarno, saj je nihče ni poznal, prosila pa jih je tudi, naj je ne fotografirajo. Imeli so strogo odmerjen čas za vprašanja, ki niso smela biti neprijetna.

Kot dokaz njene vzhajajoče slave so slovenski novinarji prejeli [[Revija|revijo]] ''Harpers Bazaar'' iz avgusta [[1997|1997]] (izdajo za špansko govoreče Američane, angleška verzija je imela tedaj na naslovnici drug, bolj uveljavljen model)''.'' Novinarji so imeli plačan let na zasebnem letalu iz Ljubljane do Pariza in nazaj, kosilo  ter krajši ogled mesta, ob čemer je [[Dušan Nograšek]] dojel, da se za organizacijo dogodka kot mecen skriva [[Donald Trump]]. Zanj je bila to napoved bodočih Melanijinih skrivnosti, presenečenj in protislovij.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=TRUMP SE JE SMUKAL OKROG TJAŠE|url=https://www.dnevnik.si/250314|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-03|date=7. junij 2007|publisher=|last=Nograšek|first=Dušan|archive-date=2021-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210122232238/https://www.dnevnik.si/250314|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njeno trditev, ki jo je zaupala Dušanu Nograšku, novinarju Nedeljskega dnevnika, da sodi med 50 najbolj uspešnih [[Fotomodel|modelov]] na svetu, je njen odkritelj Stane Jerko označil za pretiravanje.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Fotografiranje za moški reviji ''Max'' in ''GQ'' ===
[[Slika:Bill Clinton and Donald Trump at the U.S. Open in 2000, Flushing Meadows–Corona Park.jpg|sličica|Melania s Kylie Bax, Donaldom Trumpom in takratnim predsednikom [[Bill Clinton|Billom Clintonom]] leta 2000]]
Leta [[1995]] je na [[Manhattan|Manhattnu]] posnela gole, navidezno lezbične fotografije za [[Francija|francosko]] moško revijo ''Max'', ki je izšla januarja 1996. [[Fotograf]] Alé de Basse­ville je kasneje trdil, da se je zmotil in da je bilo to eno leto kasneje. Leta [[2000]] je januarska številka [[Velika Britanija|britanske]] moške revije ''GQ'' objavila njene seksualno nazorne fotografije. Za naslovnico je pozirala gola, ležeča na krznu na Trumpovem letalu [[Boeing 727]]. Melanija je bila očitno ponosna, da bo objavljena kot model v tej reviji, zato so se ustvarjalci odločili za kičast stil. [[Donald Trump]] je zahteval, da dostavijo [[Fotografija|fotografije]] v njegovo pisarno. Melanija je slike za ''GQ'' na uradni spletni strani [[Bela hiša|Bele hiše]] uvrstila med svoje največje dosežke. Kasneje je to umaknila iz glavnih medijev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Melania Trump’s girl-on-girl photos from racy shoot revealed|url=https://nypost.com/2016/08/01/melania-trumps-girl-on-girl-photos-from-racy-shoot-revealed/|website=New York Post|date=2016-08-01|accessdate=2020-08-03|language=en-US|first=Isabel|last=Vincent}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Melania Trump - the First Lady in our nude photo shoot|url=https://www.gq-magazine.co.uk/article/donald-trump-melania-trump-knauss-first-lady-erections|website=British GQ|accessdate=2020-08-03|language=en-GB|date=8. november 2016|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Melania Trump is proud of her risqué British GQ shoot|url=https://www.gq-magazine.co.uk/article/melania-trump-nude-photos|website=British GQ|accessdate=2020-08-03|language=en-GB|date=23. januar 2017|publisher=|last=Burton|first=Charlie}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.whitehouse.gov/people/melania-trump/|title=Melania Trump First Lady of the United States @FLOTUS|date=|accessdate=3. avgust 2020|website=|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171225000833/https://www.whitehouse.gov/people/melania-trump/|archivedate=25. december 2017}}&lt;/ref&gt;

== Državljanstvo ==
Leta [[2001]] je dobila zeleno karto za bivanje v [[ZDA]]. Leta [[2006]] je postala ameriška [[Državljanstvo|državljanka]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; S sinom Barronom, ki govori tudi slovensko, sta dvojna državljana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The elusive truths of Melania Trump|url=https://www.washingtonpost.com/outlook/the-elusive-truths-of-melania-trump/2020/06/13/ee041e72-ab3f-11ea-9063-e69bd6520940_story.html|website=Washington Post|accessdate=2020-08-03|language=en|first=Jane|last=Eisner|date=14. junij 2020|publisher=}}&lt;/ref&gt; Svojim staršem je pomagala, da so hitreje prišli do ameriškega državljanstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Viktor in Amalija Knavs, Melanijina starša, dobila ameriški potni list|url=https://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/viktor-in-amalija-knavs-melanijina-starsa-dobila-ameriski-potni-list/462888|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-03|language=sl|date=10. avgust 2018|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

== Prva dama Združenih držav Amerike ==

=== Prvi mandat (2017–2021) ===
[[File:POTUS arrives (32490053511).jpg|thumb|left| 20. januar 2017, inavguracijski dan]]
[[File:Mount Rushmore Fireworks Celebration (50086373358).jpg|thumb|alt=Slovesna Melania in Donald Trump stojita.|Melania in [[Donald Trump]] ob proslavi ameriškega dneva državnosti 3. julija [[2020]] pri gori [[Rushmore]].]]
[[Donald Trump]] je bil konec leta [[2016]] izvoljen za 45. [[predsednik Združenih držav Amerike |predsednika Združenih držav Amerike]]. Ob njegovem prevzemu funkcije [[20. januar|20. januarja]] [[2017]] je Melania postala [[prva dama Združenih držav Amerike]]. Je šele druga na tujem rojena prva dama v zgodovini ZDA in prva po skoraj dvesto letih.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.delo.si/svet/globalno/melania-trump-prva-na-tujem-rojena-prva-dama-zda-po-letu-1829.html|title=Melania Trump − prva na tujem rojena prva dama ZDA po letu 1829|date=9. november 2016|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=3. avgust 2020}}&lt;/ref&gt;{{efn|name=LouisaAdams|Pri tem je Louisa Adams, doslej edina na tujem rojena prva dama, imela ameriškega očeta (to je bil Joshua Johnson, takratni ameriški [[konzul (predstavnik)|konzul]] v Londonu), tako da ji je ameriško državljanstvo pripadalo že ob rojstvu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Harris|first1=Bill|last2=Ross|first2=Laura|date=4.3.2009|title=The First Ladies Fact Book: Revised and Updated! The Childhoods, Courtships, Marriages, Campaigns, Accomplishments, and Legacies of Every First Lady from Martha Washington to Michelle Obama|url=https://books.google.com/books?id=KpRfLDnY44gC&amp;pg=PT233&amp;dq=louisa+adams+citizenship&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwj40uTis7bQAhWI6yYKHUkPCVYQ6AEILzAD#v=onepage&amp;q=louisa%20adams%20citizenship&amp;f=false|publisher=[[Black Dog &amp; Leventhal Publishers]]|isbn=1579128092}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.history.com/topics/first-ladies/louisa-adams|title=Louisa Adams - First Ladies|work=History.com|accessdate=19.11.2016}}&lt;/ref&gt;}} Zaradi šolanja sina Barrona, kakor je sama trdila, se je v [[Bela hiša|Belo hišo]] vselila nekaj mesecev po inavguraciji, ob koncu šolskega leta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Melania in Barron sta se naposled le vselila v Belo hišo|url=https://www.24ur.com/novice/svet/melania-na-twitterju-sporocila-da-se-seli-v-belo-hiso-veselim-se-ustvarjanja-spominov-v-novem-domu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2019-08-20|date=12. junij 2017|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Njena pisarna je imela v začetku leta [[2018]] 13 uslužbencev, po informacijah medijev skoraj polovico manj, kot sta jih imeli njeni predhodnici [[Michelle Obama]] in [[Laura Lane Welch Bush|Laura Bush]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice |title= Melania Trump is staffing up with three new hires  |url=https://www.washingtonpost.com/news/reliable-source/wp/2018/01/11/melania-trump-is-staffing-up-with-three-new-hires/ |work=The Washington Post |date=2018-01-11 |accessdate=2019-08-21 |language=en |first=Emily |last=Heil}}&lt;/ref&gt; V preteklih štirih letih je pogosto spremljala moža na protokolarnih dogodkih ali državniških obiskih v tujini, npr. v Franciji, na britanskem in savdskem dvoru, na Kitajskem in drugod. Melania se je uveljavila kot ena najbolje oblečenih prvih dam, večkrat so jo primerjali z [[Jackie Kennedy|Jackie Kennedy]], ikono ameriške mode. Nekajkrat je kot prva dama potovala sama, najbolj odmevna je bila njena pot v Afriko. V Slovenijo je v tem času ni bilo. 

Na naslovnicah [[Vogue|Vogua]] se navkljub trendom pojavljanja prejšnjih prvih dam ni pojavila, saj glavna urednica Anna Wintour zakoncev Trump ni priznavala. Njena naslednica, Jill Biden se je na naslovnici pojavila že tri mesece po imenovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po štirih letih ignoriranja Melanie Trump naslovnico Vogua krasi Jill Biden|url=https://siol.net/trendi/moda-in-lepota/po-stirih-letih-ignoriranja-melanie-trump-naslovnico-vogua-krasi-jill-biden-555850|website=siol.net|accessdate=2021-07-01|language=sl}}&lt;/ref&gt;[[File:First Lady Melania Trump Participates in a Zoom Call with Students for the Second Anniversary of Be Best (49883203437).jpg|thumb|alt=Nasmejana Melania trump za mizo drži napis Be Best.|Melania Trump v [[Bela hiša|Beli hiši]] ob 2. obletnici iniciative Be Best 7. maja [[2020]].]]
Leta [[2018]] je Melanija zagnala iniciativo &quot;Be Best&quot; (''v prevodu:'' &quot;Bodi najboljši&quot;), ki opozarja na pomembnost socialnega, fizičnega in čustvenega zdravja otrok ter na spletno varnost ter odvisnost od opioidov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=BE BEST First Lady Melania Trump’s Initiative|url=https://www.whitehouse.gov/bebest/|website=The White House|accessdate=2019-08-20|language=en-US|date=|publisher=|last=Trump|first=Melania|archive-date=2020-11-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201118234431/https://www.whitehouse.gov/bebest/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kampanja je bila deležna nekaj kritik - npr. od [[Hillary Clinton]] zaradi nespoštljivega [[Twitter|tvitanja]] njenega moža [[Donald Trump|Donalda]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hillary Clinton makes a wisecrack about Melania Trump's 'Be Best' program|url=https://www.politico.com/news/2020/03/06/hillary-clinton-melania-trump-cyberbullying-program-123041|website=POLITICO|accessdate=2020-08-03|language=en|first=Myah|last=Ward|date=3. junij 2020|publisher=}}&lt;/ref&gt;

=== Med mandatoma (2021–2025) ===
Ko sta zakonca Trump zapustila Belo hišo, se je Melania vrnila v [[Mar-a-Lago]], kjer je živela in se izogibala pozornosti javnosti.[164] Obdržala je eno svetovalko Bele hiše, [[Marcio Lee Kelly]]. Melania je ohranila stike s svojo naslednico Jill Biden in obe sta si izmenjali rojstnodnevne čestitke. Melania je občasno nastopala s plačanimi govorniki, ustanovila je program štipendiranja za rejniške otroke in oblikovala vrsto nezamenljivih žetonov na temo Apolla 11, ki niso bili v skladu z Nasino politiko uporabe slik. Novembra 2023 se je udeležila spominske slovesnosti za nekdanjo prvo damo Rosalynn Carter.

Med moževimi postopki na sodišču in njegovo kandidaturo na predsedniških volitvah leta 2024 Melania ni nastopala v javnosti. Opaznejša je psotala julija 2024, ko je dala izjavo po poskusu atentata na svojega moža in se pojavila na republikanski nacionalni konvenciji leta 2024.  Istega meseca je napovedala, da namerava izdati spomine z naslovom Melania.[266] Pred objavo knjige je povzročila polemike med republikanci, ko je napovedala svojo podporo pravici do splava.[267]

=== Drugi mandat (2025– ) ===
[[Slika:Donald Trump takes the oath of office (2025) (for pic Barron Trump).jpg|sličica|Med inavguracijo leta 2025]]
20. januarja 2025, med 60. predsedniško inavguracijo Združenih držav, je Melania po Frances Cleveland postala druga prva dama, ki je položaj zasedla v dveh nezaporednih mandatih. Med prvimi dnevi svojega drugega mandata prve dame je s soprogom odpotovala v dele [[Severna Karolina|Severne Karoline]], ki jih je septembra 2024 prizadel orkan Helene, in v [[Južna Kalifornija|Južno Kalifornijo]], da bi se seznanila z napredkom gasilskih reševalnih služb po požarih januarja 2025.
[[Slika:Melania Trump and Catherine, Princess of Wales on the grounds of Frogmore, 2025 (cropped).jpg|sličica|Melania Trump in [[Catherine, valižanska princesa]]]]
Melania naj bi vplivala na spremembo politike predsednika Trumpa glede rusko-ukrajinske vojne. Trump je dejal, da ga je Melania po njegovem pogovoru s Putinom spomnila, da je Rusija med tem bombardirala še eno mesto v Ukrajini.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Did 'Agent Melania' change Donald Trump's mind on Ukraine?|website=[[Deutsche Welle]]|url=https://www.dw.com/en/did-agent-melania-change-donald-trumps-mind-on-ukraine/a-73300763|first=Matthew Ward|last=Agius|date=16 July 2025|access-date=27 July 2025}}&lt;/ref&gt; Naslednji mesec je Melania Putinu napisala pismo, ki mu ga je Trump osebno izročil med vrhom na Aljaski avgusta 2025. Pismo, objavljeno na družbenih omrežjih, je pozvalo k sočutju do otrok (mnoge izmed njih je Rusija med vojno deportirala), ki jih je prizadela vojna, in k miru. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se ji je za to gesto javno zahvalil.&lt;ref&gt;{{cite news|last=Walsh|first=Kelsey|date=17 August 2025|title=Trump shares Melania Trump's letter to Putin|url=https://abcnews.go.com/Politics/trump-shares-melania-trumps-letter-putin/story?id=124726767|access-date=18 August 2025|work=ABC News}}&lt;/ref&gt; Oktobra 2025 je Melania sporočila, da se je 8 otrok, razseljenih med rusko-ukrajinsko vojno, po pogovorih s Putinom vrnilo k svojim družinami.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Superville|first=Darlene|title=Melania Trump says 8 kids displaced by Russia-Ukraine war reunite with families after Putin talks|url=https://apnews.com/article/melania-trump-russia-ukraine-children-fe324a08a9a957f05995dac0d95a66c3|date=2025-10-10|access-date=2025-10-10|work=Associated Press}}&lt;/ref&gt;

Leta 2025 je izšla knjiga z naslovom: Vzpon in padec hiše York, ki jo je napisal Andrew Lownie, v kateri je trdil, da je Trumo Melanio predstavil [[Jeffrey Epstein|Jeffreyju Epsteinu]]. Melania Trump je tej trditvi odločno nasprotovala in začela vlagati tožbe proti soavtorjem knjige. Oktobra je založnik HarperCollins UK odpoklical knjigo in se Melanii opravičil, češ da trditev ni bila preverjena.&lt;ref&gt;{{cite web|title=HarperCollins UK apologizes to Melania Trump over book's Epstein claim|url=https://www.axios.com/2025/10/08/harpercollins-uk-apologizes-melania-trump|website=axios.com|publisher=Axios|access-date=8 October 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|last1=MANCINI|first1=RYAN|title=Publisher apologizes to Melania Trump, recalls book over Epstein claim|url=https://thehill.com/homenews/administration/5544768-harpercollins-apologizes-melania-trump-epstein-claims/|website=thehill.com|publisher=The Hill|access-date=8 October 2025}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje  ==
Z [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] se je poročila januarja [[2005]], 20. marca leta [[2006]] pa je rodila njunega sina [[Barron Trump|Barrona Williama]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Barron William Trump se predstavi|url=https://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/barron-william-trump-se-predstavi/173607|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-08-03|language=sl|date=21. april 2006|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

=== Vera ===
Med predsedniškim obiskom v Vatikanu se je Melania Trump izrekla za katoličanko. Papež Frančišek je blagoslovil njen rožni venec, prav tako je Melania k nogam kipa [[Sveta Marija|Device Marije]] pred Vatikansko otroško bolnišnico položila cvetje.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/news/acts-of-faith/wp/2017/05/25/melania-trump-is-catholic-she-confirms-after-vatican-visit/|title=Melania Trump is Catholic, she confirms after Vatican visit|first=Sarah|last=Pulliam Bailey|newspaper=[[The Washington Post]]|date=May 25, 2017|access-date=October 18, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20190527080424/https://www.washingtonpost.com/news/acts-of-faith/wp/2017/05/25/melania-trump-is-catholic-she-confirms-after-vatican-visit/|archive-date=May 27, 2019|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Bila je prva katoličanka, ki je po [[John F. Kennedy|Johnu F. Kennedyju]] in njegovi ženi Jacqueline živela v [[Bela hiša|Beli hiši]]. Prav tako je bila druga katoliška prva dama v zgodovini ZDA.&lt;ref name=&quot;Sieczkowski&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/entry/melania-trump-catholic-white-house_us_59270d0ce4b0265790f5f76f|title=Melania Trump Will Be The First Catholic To Live At The White House Since JFK|first=Cavan|last=Sieczkowski|date=May 25, 2017|work=[[HuffPost]]|access-date=May 26, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170526193809/http://www.huffingtonpost.com/entry/melania-trump-catholic-white-house_us_59270d0ce4b0265790f5f76f|archive-date=May 26, 2017|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;catholicherald.co.uk&quot;&gt;{{cite magazine|date=May 26, 2017|title=US First Lady Melania Trump Is Catholic, Spokeswoman Confirms|url=http://www.catholicherald.co.uk/news/2017/05/25/us-first-lady-melania-trump-is-catholic-spokeswoman-confirms/|magazine=[[The Catholic Herald]]|archive-url=https://archive.today/20170526172605/http://www.catholicherald.co.uk/news/2017/05/25/us-first-lady-melania-trump-is-catholic-spokeswoman-confirms/|archive-date=May 26, 2017|access-date=May 26, 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zdravje ===
14. maja 2018 je bila podvržena embolizaciji, ki je minimalno invaziven poseg, ki namerno blokira krvno žilo, da bi zdravila benigno stanje ledvic.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/2018/05/15/health/melania-trump-embolization-questions/index.html|title=What we know – and don't know – about Melania Trump's procedure|first=Susan|last=Scutti|work=CNN|access-date=June 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180516041928/https://www.cnn.com/2018/05/15/health/melania-trump-embolization-questions/index.html|archive-date=May 16, 2018|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Poročali so, da je bil postopek uspešen in brez zapletov.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.foxnews.com/politics/2018/05/14/first-lady-melania-trump-in-hospital-underwent-successful-kidney-procedure.html|title=First lady Melania Trump in hospital, underwent 'successful' kidney procedure|last=Singman|first=Brooke|date=May 14, 2018|work=Fox News|access-date=May 15, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180515000404/http://www.foxnews.com/politics/2018/05/14/first-lady-melania-trump-in-hospital-underwent-successful-kidney-procedure.html|archive-date=May 15, 2018|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

2. oktobra 2020 je predsednik Trump na Twitterju zapisal, da sta oba z Melanijo pozitivno testirana na [[SARS-CoV-2]] in sta v karanteni&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Kasneje istega dne je Melania sporočila, da ima &quot;blage simptome&quot;, a &quot;splošno dobro počutje&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://twitter.com/FLOTUS/status/1312046490077061121|title=Thank you for the love you are sending our way. I have mild symptoms but overall feeling good. I am looking forward to a speedy recovery.|access-date=October 2, 2020|archive-date=January 14, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210114220450/https://twitter.com/FLOTUS/status/1312046490077061121|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Melania Trump}}
{{SocialLinks}}
* [https://www.biography.com/us-first-lady/melania-trump Profil] na Biography.com 
* {{imdb name|id=1514936}}

{{Prva dama Združenih držav Amerike}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Trump, Melania}}
[[Kategorija:Melania Trump| ]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Sevničani]]
[[Kategorija:Ameriški fotomodeli]]
[[Kategorija:Slovenski fotomodeli]]
[[Kategorija:Ameriški Slovenci]]
[[Kategorija:Prve dame Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Družina Trump]]
[[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]]
[[Kategorija:Rimokatoličani v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Rimokatoličani v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Posavci]]</text>
      <sha1>imbdfvvg2llj0exvzhn7z9g7im4380q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Knjižnica Makse Samsa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>130915</id>
    <revision>
      <id>6677944</id>
      <parentid>6052589</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:33:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blueginger2</username>
        <id>186889</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6677944</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="551" sha1="4zbf2afguyrbyte6ixdkdeenihdr8ip" xml:space="preserve">'''Knjižnica Makse Samsa''' je osrednja [[splošna knjižnica]] s sedežem na [[Trg Maršala Tita, Ilirska Bistrica|Trgu Maršala Tita 2]] ([[Ilirska Bistrica]]). Poimenovana je bila po [[Maksa Samsa|Maksi Samsa]].

== Glej tudi ==
* [[seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.knjiznica-ilb.si/ Uradna spletna stran]
{{-}}
{{Splosne knjiznice Slovenije}}
{{library-stub}}
[[Kategorija:Splošne knjižnice v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanove v Ilirski Bistrici]]
[[Kategorija:Maksa Samsa]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4zbf2afguyrbyte6ixdkdeenihdr8ip</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arsenal F.C.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>132105</id>
    <revision>
      <id>6678150</id>
      <parentid>6579799</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:27:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30086-86</username>
        <id>260238</id>
      </contributor>
      <comment>Prvak 2025/26</comment>
      <origin>6678150</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25177" sha1="70c5rco5xc6ng4r5rm7qb6cge9h9kh4" xml:space="preserve">{{Football club infobox |
  | clubname   = Arsenal
  | image      = [[Slika:Arsenal FC.png|185px|Grb]]
  | fullname   = Arsenal Football Club
  | nickname   = The Gunners (Topničarji)
  | shortname  = 
  | founded    = 1886 kot ''Dial Square''
  | ground     = [[Emirates Stadium]]&lt;br /&gt;[[London]] &lt;br /&gt;[[Anglija]]
  | capacity   = 60,432
  | owner      = [[Kroenke Sports &amp; Entertainment]]
  | manager    = [[Mikel Arteta]]
  | league     = [[Premier League]]
  | season     = [[Premier Liga 2020/21|2020/21]]
  | position   = 8. mesto
| pattern_la1 = _arsenal2526h
| pattern_b1 = _arsenal2526h
| pattern_ra1 = _arsenal2526h
| pattern_sh1 = _arsenal2526h
| pattern_so1 = _arsenal2526hl
| leftarm1 = FFFFFF
| body1 = F00000
| rightarm1 = FFFFFF
| shorts1 = FFFFFF
| socks1 = F00000
| pattern_la2 = _arsenal2526a
| pattern_b2 = _arsenal2526a
| pattern_ra2 = _arsenal2526a
| pattern_sh2 = _arsenal2526a
| pattern_so2 = _adidasredl
| leftarm2 = 192B47
| body2 = 192B47
| rightarm2 = 192B47
| shorts2 = 0c1c3e
| socks2 = 0c1c3e
| pattern_la3 = _arsenal2425T
| pattern_b3 = _arsenal2425T
| pattern_ra3 = _arsenal2425T
| pattern_sh3 = _arsenal2425t
| pattern_so3 = _arsenal2425tl
| leftarm3 = 9adee9
| body3 = 9adee9
| rightarm3 = 9adee9
| shorts3 = 000040
| socks3 = 000040
}}
'''Nogometni klub Arsenal''' (imenovan tudi '''Arsenal''', '''The Arsenal''', '''The Gunners''', '''Topničarji''' ) je [[Anglija|angleški]] [[nogometni klub]] iz [[London]]a. Klub nastopa v [[Premier League|angleškem državnem prvenstvu - Premier League]] in je eden najuspešenjših klubov v Angliji. Arsenal je osvoji trinajst naslovov državnega prvaka in trinajst [[FA Pokal]]ov. V letu 2005/06 je postal prvi nogometni klub iz Londona, ki se je uvrstil v finale [[Liga prvakov|Lige prvakov]]. Arsenal je tudi član [[G-14]] – skupine vodilnih nogometnih klubov v [[Evropa|Evropi]]

Arsenal je bil ustanovljen leta [[1886]] v jugovzhodnem delu Londona. Toda leta [[1913]] se klub preseli v severni del na stadion  [[Arsenal stadion|Highbury]]. Maja [[2006]] je klub dobil novi [[Emirates Stadium]], ki je v neposredni bližjini starega Highbury-a. Arsenalov zgodovinski tekmec je [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]], katerega stadion je le 6 km oddaljen od Arsenalovega. Boj za vrh angleškega nogometa pa Arsenal bije s [[Chelsea F.C.|Chelseajem]], [[Liverpool F.C.|Liverpoolom]], [[Manchester United F.C.|Manchester Unitedom]], [[Manchester City F.C.|Manchester Cityjem]] in [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhamom]].

== 10 najdražjih nakupov v zgodovini kluba ==

#[[Declan Rice|Nicolas Pépé]] iz [[West Ham United F.C.|LOSC Lille]] –100 mio. EUR
#[[Pierre-Emerick Aubameyang]] iz [[Borussia Dortmund|Borussie Dortmund]] – 57,4 mio EUR
#[[Alexandre Lacazette]] iz [[Olympique Lyonnais|Lyona]] – 47,7 mio EUR
#[[Thomas Partey]] iz [[Atletico Madrid|Atletica Madrid]] – 45 mio EUR
#[[Mesut Özil]] iz [[Real Madrid]]a – 42,3 mio EUR
#[[Granit Xhaka]] iz [[Borussia Mönchengladbach|Borussie Mönchengladbach]] – 40,5 mio. EUR
# [[Alexis Sánchez]] iz [[FC Barcelona|Barcelone]] – 38,5 mio. EUR
# [[Shkodran Mustafi]] iz [[Valencia CF|Valencie]] – 36,9 mio. EUR
#[[Henrikh Mkhitaryan]] iz [[Manchester United FC|Manchester Uniteda]] – 30,6 mio EUR
#[[William Saliba]] iz [[AS Saint-Étienne|Saint-Étienna]] – 27 mio EUR

== Zgodovina ==
Arsenal je bil ustanovljen pod imenom ''Dial Square'' v jugovzhodnem predelu [[London]]a, imenovanem [[Woolwich]]. Ustanovitelji so bili zaposleni v podjetju [[Royal Arsenal]] – tovarni orožja. Kmalu za tem so tudi klub preimenovali v ''Royal Arsenal''. Leta 1891 je klub postal profesionalen, hkrati pa so spremenili ime v ''Woolwich Arsenal''. Leta 1893 je klub postal del [[Angleška druga nogometna liga|druge lige]] (''Second Division''). Leta 1904 se je uvrstil v [[Angleška prva nogometna liga|prvo ligo]] (''First Division''). Naslednja leta so bila krizna, tako da je klub leta 1910 doživel bankrot. Klub je prevzel [[Sir Henry Norris]] in ga leta 1913 po padcu v drugo ligo preselil v severni del Londona na novi stadion [[Arsenal stadion|Highbury]]. Posledično so opustili tudi ime ''Woolwich''. V prvo angleško ligo je Arsenal prišel ponovno leta 1919.

[[Slika:Trophy presentation Highbury 2004.JPG|right|thumb|300px|Arsenalov kapetan [[Patrick Vieira]] je dvignil pokal za zmago v [[Premier League|Premier Ligi]], sezona 2003-04.]]
[[Slika:Arsenal open top bus parade 2004.jpg|thumb|300px|right|Arsenalovi igralci in oboževalci praznjejo prvo mesto v ligi ([[2004]])]]

Leta 1925 je  Arsenalov trener postal [[Herbert Chapman]]. Uvedel je takrat revolucionarne spremembe v taktiki in na treningih. V klub je pripeljal tudi nekaj zvezdnikov, kot sta bila Alex James in Cliff Bastin. Rezultat dela je bila Arsenalova prevlada v med letoma 1930 in 1938; petkrat so zmagali v prvi ligi in dvakrat v [[FA Pokal]]u. Chapman je sicer umrl že leta 1934, toda njegovo delo je nadaljeval [[George Allison]]. Chapman je tudi zaslužen za spremembo bližnje podzemne železniške postaje v ''Arsenal Tube Station'', kar je edina podzemna železniška postaja poimenovana po nogometnem klubu.
 
Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je Arsenal pod vodstvom [[Tom Whittaker|Toma Whittakerja]] osvojil ligo v sezonah 1947-48 in 1952-53 ter [[FA Pokal]] 1949-50. V naslednjih sezonah je ekipa ostala brez osvojenih pokalov. 

Arsenal je ponovno doživel boljše čase, ko je trener postal nekdanji klubski fizioterapevt [[Bertie Mee]] leta 1966. Pod dveh pokalnih porazih v finalih, so v sezoni 1969-70 osvojili [[Pokal velesejemskih mest]], kar je bila njihova prva Evropska lovorika. Naslednjo sezono je sledil še večji uspeh, saj so osvojili ligo in pokal. Sledile so večje spremembe v moštvu, ki pa v naslednjem desetletju niso prinesle večjih uspehov. Edini uspeh je bila zmaga v [[FA Pokal]]u leta 1979, ko so z zadetkom v zadnji minuti z rezultatom 3–2 premagali [[Manchester United F.C.|Manchester United]].

Vrnitev bivšega igralca, tedaj na trenersko mesto, [[George Graham|Georgea Grahama]] leta [[1986]] je prinesla tretje obdobje uspehov. Arsenal je osvojil ligaški pokal v sezoni 1986-87, angleško ligo v sezonah 1988-89 in 1990-91, ko so izgubili le eno tekmo, FA Pokal in ligaški pokal v sezoni 1992-93 ter še drugo evropsko lovoriko v [[Pokal pokalnih zmagovalcev|Pokalu pokalnih zmagovalcev]] v sezoni 1993-94. Leta 1995 je Graham zapustil Arsenal po aferi o prejemanju plačila od norveškega agenta [[Rune Hauge|Runa Haugeja]] pri nakupu igralcev. 

Od leta 1996 je klub vodil [[Arsène Wenger]], ki je uvedel nove taktike in nov način treninga. V klub je pripeljal številne tuje, predvsem francoske, igralce ter jih pomešal z domačimi talentiranimi igralci. Arsenal je še dvakrat osvojil ligo in pokal v sezonah 1997-98 in 2001-02. Poleg tega se je še uvrstil v finale [[Pokal UEFA]] leta [[2000]], kjer je bil poražen po enajstmetrovkah proti [[Galatasaray S.K.|Galatasarayu]]). Osvojili so še dva [[FA Pokal]]a - 2002-03 in 2004-05. V sezoni 2003-04 so zmagali v [[Premier League|Premier Ligi]] brez poraza, zaradi česar so jih poimenovali ''The Invincibles'' (angleško 'nepremagljivi'). Skupaj s prejšnjo in naslednjo sezono so zbrali kar 49 zaporednih tekem brez poraza, kar je [[Anglija|angleški]] rekord. V sezoni 2005-06 so se uvrstili v finale [[Liga prvakov|Lige prvakov]], kjer jih je premagala [[FC Barcelona]] z rezultatom 2-1.

Piše se leto 2026 in Arsenal je ponovno na vrhu Premier lige!&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier League Winners, List of Champions, History &amp; Format Explained|url=https://www.premierleague.com/en/premier-league-explained|website=www.premierleague.com|accessdate=2026-05-20|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Grb ==
[[Slika:Arsenal crest 1888.png|thumb|160px|Prvotni grb]]  
[[Slika:Arsenal fc old crest small.png|thumb|160px|Prejšnji grb (1949-2002)]]
Prvi grb takratnega Royal Arsenala je nastal leta 1888. Imel je tri topove usmerjene navzgor, podobne dimnikom. Prvič so grb zamenjali leta 1913, naslednjič leta 1922 ter še leta 1925. Leta 1949 so grb posodobili, obarvali in mu dodali [[latinščina|latinski]] [[moto]] ''Victoria Concordia Crescit'', kar pomeni 'zmaga pride s harmonijo'. Zaradi številnih težav z registracijo grba kot blagovne znamke so leta 2002 predstavili nov grb, ki ga uporabljajo še danes. Ta je veliko bolj modernejše oblike, kar je povzročilo kritike navijačev, saj naj ne bi upošteval tradicije. Kljub vsemu grb ostaja.

== Barve in oprema ==
{{Football kit box |
  align      = left |
  pattern_la = |
  pattern_b  = |
  pattern_ra = |
  leftarm    = 7B1421 |
  body       = 7B1421 |
  rightarm   = 7B1421 |
  shorts     = FFFFFF |
  socks      = 242B31 |
  title      = Prvotna izbira barv za domače tekme. Podobno kombinacijo so nosili tudi v sezoni 2005-06.
}}
Večino Arsenalove zgodovine so bili domači dresi svetlo rdeči in z belimi rokavi in belimi športnimi hlačkami. Izbira rdeče je posledica donacije kluba [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]], kmalu po ustanovitvi leta 1886. Dva takratna igralca sta namreč pred preselitvijo v Woolwich igrala za Nottingham Forest. Ker je bila to prva ekipa v okolici, tudi ni bilo možno dobiti opreme. Tako sta igralca prosila za pomoč in dobila komplet dresov in žog. Majica je bila v celoti temno rdeča, z belimi hlačami in modrimi nogavicami. 

Leta 1933  je [[Herbert Chapman]] z željo po lažji prepoznavnosti na igrišču uvedel bele rokave in tudi izbral svetlejši odtenek. Za odgovor od kod ideja za bele rokave (takrat so bile majice praviloma enobarvne) obstajata dve možnosti. Po eni naj bi Chapman opazil gledalca na tribuni, ki je imel oblečen rdeč pulover in čez njega belo majico. Po drugi možnosti naj bi tako kombinacijo nosil risar Tom Webster, ko sta s Chapmanom igrala [[golf]].

Taka kombinacija je ostala za vsa nadaljnja leta z izjemo dveh sezon. V sezoni 1966-67 je bila popolnoma rdeča, toda že naslednjo sezona so ponovno imeli bele rokave. V sezoni 2005-06, ki je bila zadnja na Highburyju, so nosili spominske temno rdeče majice, podobne tistim v prvi sezoni na tem stadionu leta 1913. V naslednji sezoni 2006-07 so se ponovno vrnili na tradicionalne barve.
 
Arsenalovi dresi so vplivali tudi na vsaj tri druge klube. Leta 1909 je temno rdečo barvo za drese prevzela [[Češka|češka]] [[AC Sparta Praha|Sparta iz Prage]]. Leta 1938 so se pri [[Škotska|škotskem]] klubu Hibernian F.C. odločili za bele rokave, a ohranili zeleno barvo. Prav tako v tridesetih letih 20. stoletja je trener [[Portugalska|portugalskega]] kluba [[S.C. Braga|Sporting Clube de Braga]] po vrnitvi iz Londona popolnoma spremenil barve svojega kluba, nakar se je kluba oprijel vzdevek ''Os Arsenalistas'' oziroma 'arsenalisti'. Vse tri ekipe še danes nosijo takratne barve.

Arsenalov dres za gostujoče tekme je tradicionalno rumen in moder. Izjema sta sezoni 1982—1984, ko je rumeno nadomestila zelena. Od devetdesetih let 20. stoletja so redno menjavali barve gostujočih dresov, predvsem zaradi dobičkov od prodaje majic. Na splošno rečeno so ohranili rumeno oziroma modro barvo z različnimi odtenki in kombinacijami. V sezoni 2007-08 so se oddaljili od tradicije in uporabili bele majice in hlačke kostanjeve barve.

Arsenalove majice nosijo ime sponzorja od leta 1982, ko je klub sklenil pogodbo z [[Japonska|japonskim]] elektrotehničnim podjetjem JVC. Med letoma 1999 do 2002 je bil sponzor japonsko podjetje SEGA Dreamcast. Med letoma 2002 in 2006 je bil sponzor mobilni operater [[O2 plc|O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;]]. Od leta 2006 je sponzor letalska družba [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] iz [[Združeni arabski emirati|Združenih arabskih emiratov]], ki je hkrati sponzor stadiona [[Emirates Stadium]] od njegovega odprtja avgusta 2006.

Arsenal je do leta 1986 je uporabljal opremo proizvajalca Umbro, med letoma 1986 in 1994 pa [[Adidas]]. Med letoma 1994 in 2014 je opremo dobavljal [[Nike, Inc.|Nike]], nato pa med letoma 2014 in 2019 Puma. Od leta 2019 pri klubu znova uporabljajo Adidasovo opremo.

== Stadioni ==
[[Slika:Arsenal Stadium interior North Bank.jpg|thumb|300px|Stadion Highbury.]]

V prvih letih je bilo večino tekm odigranih na [[Manor Ground]]u, v obdobju 1890-93 pa tudi na [[Invicta Ground]]u. Manor Ground je bil le polje, kasneje so dodali še tribune. Na tem igrišču so ostali do selitve v severni [[London]] leta [[1913]]. 

Highbury je bil Arsenalovo domovanje od septembra 1913 do maja  2006. Sprejel je lahko tudi preko 60 000 gledalcev, dokler ga niso morali leta 1993 prenoviti. Stojišča so spremenili v sedišča in tako zmanjšali kapaciteto na  Highbury 38 419 gledalcev.

Zaradi zahtev [[UEFA|UEFe]] po dodatnem prostoru za reklamne panoje je Arsenal odigral dve sezoni (1998-99 in 1999-00) na večjem Wembley-u. 

Širitev ni bila možna, zato so odločil da zgradijo nov stadion. Tako je leta 2006 nastal Ashburton Grove (poimenovan tudi Emirates Stadium),ki ima 60.355 sedežev in je oddaljen okoli 500 metrov od Highbury.a.

== Navijači ==
Arsenal ima veliko in zvestih navijačev. Večina domačih tekem je razprodanih. V sezoni 2006–07 je imel Arsenal drugo največje povprečje gledalcev na tekomo v Angliji (60 045 gledalcev, kar znaša  99.8 % razpoložljivih kapacitet. Arsenalovi navijači se imenujejo &quot;Gooners&quot; (izpeljava iz vzdevka &quot;The Gunners&quot;). Lokacija klub je v bližjin bogatih in delavskih predelov Londona, kar pomeni da so navijači iz zelo različnih socialnih slojev. Po podatkih iz leta 2002 ima Arsenal povprečno 7.7 % ne-belih navijačev na tekmah, kar je največ med vsemi angleškimi nogometnimi klubi. Po svetu naj bi bilo okoli 27 milijonov navijačev, kar je tretje največ v svetu.

Najpogostejše navijaške pesmi so &quot;One-Nil to the Arsenal (ena nič za Arsenal)&quot; in &quot;And it's Arsenaaal, Arsenal FC, we're by far the greatest team, the world has ever seen&quot;.

== Arsenal Ladies ==
Arsenal Ladies je ženski nogometni klub, povezan z Arsenalom F.C.  Ustanovljen je bil leta [[1987]] in postal pol-profesionalen leta [[2002]]. Vodi jih [[Shelley Kerr]]. Arsenal Ladies je najuspešnejša ekipa v angleškem ženskem nogometu. V sezoni 2006-07 so postale prvakinje Ženske Premier lige, zmagovalke Ženskega pokala UEFA, Ženskega FA pokala in Ženskega ligaškega pokala.

Naslovi:

• UEFA Women's Champions League (UEFA ženski pokal): 1


2006–07


• FA WSL: 2 (rekord)


2011, 2012


• FA Women's Premier League National Division: 12 (rekord)


1992–93, 1994–95, 1996–97, 2000–01, 2001–02, 2003–04, 2004–05, 2005–06, 2006–07, 2007–08, 2008–09, 2009–10


• FA ženski pokal: 12 (rekord)


1992–93, 1994–95, 1997–98, 1998–99, 2000–01, 2003–04, 2005–06, 2006–07, 2007–08, 2008–09, 2010–11, 2012-13


• FA WSL kontinentalni pokal: 2 (rekord)


2011, 2012


• FA Women's Premier League pokal: 10 (rekord)


1991–92, 1992–93, 1993–94, 1997–98, 1998–99, 1999–2000, 2000–01, 2004–05, 2006–07, 2008–09


• FA Women's Community Shield: : 5 (rekord)


2000, 2001, 2005, 2006, 2007, 2008


• London County FA Women's Cup: 10 (rekord)


1994–95, 1995–96, 1996–97, 1999–2000, 2003–04, 2006–07, 2007–08, 2008–09, 2009–10, 2010–11


• National League South: 1


1991–92


• Highfield pokal: 1


1990–91


• Reebok pokal: 2


1991–92, 1995–96


• AXA Challenge pokal: 1


1998–99

== Statistika ==
[[David O'Leary]] si lasti največ nastopov za Arsenal – 722 nastopov med letoma 1975 in 1993. Sledi mu bivši kapetan [[Tony Adams]] z 669 nastopi. Med vratarji ima največ nastopov [[David Seaman]] (563).

[[Thierry Henry]] je najboljši strelec s skupno 226 goli v vseh tekmovanjih. Sledita mu [[Ian Wright]] (185 zadetkov) in  [[Cliff Bastin]] (178 zadetkov). Henry je dosegel tudi največ ligaških zadetkov (174).

Največ gledalcev na Arsenalovi domači tekmi je bilo 73 707 na tekmi [[Lige prvakov|Liga prvakov]] leta [[1998]]. Tekma je bila na staremu Wembley-u, kjer so igrali zaradi omejitev na njihovem stadionu Highbury. Rekord na lastnem stadionu je iz leta [[1935]], ko si je tekmo ogledalo 73 295 gledalcev.

== Igralci ==
=== Trenutna postava ===
''Zadnja posodobitev: 06.08.2019''

{{Fs start}}
&lt;!--Any changes not listed on http://www.arsenal.com/first-team/players will be removed
All edits must meet Wikipedia's verifiability policy--&gt;
{{Fs player|no=1|nat=GER|pos=GK|name=[[Bernd Leno]]}}
{{Fs player|no=2|nat=SPA|pos=DF|name=[[Hector Bellerin]]}}
{{Fs player|no=4|nat=EGY|pos=MF|name=[[Mohamed Elneny]]}}
{{Fs player|no=5|nat=GRE|pos=DF|name=[[Sokratis Papastathopoulos]]}}
{{Fs player|no=7|nat=ARM|pos=MF|name=[[Henrikh Mkhitaryan]]}}
{{Fs player|no=8|nat=SPA|pos=MF|name=[[Dani Ceballos]]}}
{{Fs player|no=9|nat=FRA|pos=FW|name=[[Alexandre Lacazette]]}}
{{Fs player|no=10|nat=GER|pos=MF|name=[[Mesut Özil]]}}

{{Fs player|no=11|nat=URU|pos=MF|name=[[Lucas Torreira]]}}
{{Fs player|no=14|nat=GAB|pos=FW|name=[[Pierre-Emerick Aubameyang]]}}
{{Fs player|no=15|nat=ENG|pos=MF|name=[[Ainsley Maitland-Niles]]}}
{{Fs player|no=16|nat=ENG|pos=DF|name=[[Rob Holding]]}}
{{Fs player|no=17|nat=NGR|pos=FW|name=[[Alex Iwobi]]}}

{{Fs player|no=18|nat=SPA|pos=DF|name=[[Nacho Monreal]]}}
{{Fs mid}}{{Fs player|no=19|nat=CIV|pos=FW|name=[[Nicolas Pepe]]}}{{Fs player|no=20|nat=GER|pos=DF|name=[[Shkodran Mustafi]]}}
{{Fs player|no=21|nat=ENG|pos=DF|name=[[Calum Chambers]]}}{{Fs player|name=[[Reiss Nelson]]|nat=ENG|no=24|pos=FW}}
{{Fs player|no=26|nat=ARG|pos=GK|name=[[Emiliano Martinez]]}}
{{Fs player|no=27|nat=GRE|pos=DF|name=[[Konstantinos Mavropanos]]}}{{Fs player|name=[[Joe Willock]]|nat=ENG|no=28|pos=MF}}
{{Fs player|no=29|nat=FRA|pos=MF|name=[[Matteo Guendouzi]]}}{{Fs player|name=[[Eddie Nketiah]]|nat=ENG|no=30|pos=FW}}
{{Fs player|no=31|nat=BIH|pos=DF|name=[[Sead Kolašinac]]}}
{{Fs player|name=[[Emile Smith Rowe]]|nat=ENG|no=32|pos=MF}}{{Fs player|name=[[Matt Macey]]|nat=ENG|no=33|pos=GK}}{{Fs player|no=34|nat=SUI|pos=MF|name=[[Granit Xhaka]]}}
{{Fs player|no=35|nat=BRA|pos=FW|name=[[Gabriel Martinelli]]}}
{{Fs end}}

'''GK''' - vratar ; '''DF''' - branilec ; '''MF''' - vezni igralec ; '''FW''' - napadalec

=== Rezervna postava ===

{{Fs start}}
{{Fs player|no=38|nat=ENG|pos=DF|name=Tolaji Bola}}
{{Fs player|no=40|nat=WAL|pos=MF|name=Robbie Burton}}
{{Fs player|no=47|nat=England|pos=DF|name=Zech Medley}}
{{Fs player|no=50|nat=ENG|pos=DF|name=Joseph Olowu}}
{{Fs player|no=51|nat=ENG|pos=DF|name=Tobi Omole}}
{{Fs player|no=56|nat=ENG|pos=DF|name=Dominic Thompson}}{{Fs mid}}{{Fs player|no=57|nat=IRL|pos=MF|name=Nathan Tormey}}
{{Fs player|no=69|nat=ENG|pos=MF|name=Harrison Clarke}}

{{Fs player|no=70|nat=ENG|pos=MF|name=Trae Coyle}}
{{Fs player|no=72|nat=ENG|pos=FW|name=Tyreece John-Jules}}
{{Fs player|no=77|nat=ENG|pos=FW|name=Bukayo Saka}}
{{Fs player|no=86|nat=ENG|pos=GK|name=Arthur Okonkwo}}
{{Fs end}}

=== Igralci na posoji ===
{{Fs start}}
{{Fs player|no=36 |nat=NIR|pos=DF|name=[[Daniel Ballard]] |other=[[Swindon Town]] do konca sezone 2019–20}}
{{Fs player|no=44 |nat=MKD|pos=GK|name=[[Dejan Iliev]] |other=[[ iClinic Sereď]] do konca sezone 2019–20}}
{{Fs player|no=52 |nat=England|pos=DF|name=[[Jordi Osei-Tutu]] |other=[[VfL Bochum]] do konca sezone 2019–20}}
{{Fs player|no=54 |nat=ENG|pos=MF|name=[[Ben Sheaf]] |other=[[Doncaster Rovers]] do konca sezone 2019–20}}
{{Fs player|no=– |nat=FRA|pos=DF|name=[[William Saliba]] |other=[[AS Saint-Etienne]] do konca sezone 2019–20}}
{{Fs end}}

=== Pomembnejši igralci ===
{{details| Seznam igralcev Arsenala F.C. }}

== Trenerji/Managerji ==

''Do 23. may 2018. Prijateljske tekme niso upoštevane. Trenerji, označeni z zvezdico (*), so bili le nadomestni''
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Ime
!rowspan=&quot;2&quot;|Narod.
!rowspan=&quot;2&quot;|Od
!rowspan=&quot;2&quot;|Do
!colspan=&quot;6&quot;|Statistika
|-
!P!!W!!D!!L!!F!!A
|-
|align=left|Sam Hollis
|{{ikonazastave|Anglija}}
|align=left|Avgust 1894
|align=left|Julij 1897
||95||43||14||38||213||181
|-
|align=left|Thomas Mitchell
|{{ikonazastave|Škotska}}
|align=left|Avgust 1897
|align=left|Marec 1898
||26||14||4||8||66||46
|-
|align=left|George Elcoat
|{{ikonazastave|Anglija}}
|align=left|Marec 1898
|align=left|Maj 1899
||43||23||6||14||92||55
|-
|align=left|Harry Bradshaw
|{{ikonazastave|Anglija}}
|align=left|Avgust 1899
|align=left|Maj 1904
||189||96||39||54||329||173
|-
|align=left|Phil Kelso
|{{ikonazastave|Škotska}}
|align=left|Julij 1904
|align=left|Februar 1908
||151||63||31||57||225||228
|-
|align=left|George Morrell
|{{ikonazastave|Škotska}}
|align=left|Februar 1908
|align=left|Maj 1915
||294||104||73||117||365||412
|-
|align=left|Leslie Knighton
|{{ikonazastave|Anglija}}
|align=left|Maj 1919
|align=left|Junij 1925
||267||92||62||114||330||380
|-
|align=left|[[Herbert Chapman]]
|{{ikonazastave|Anglija}}
|align=left|Junij 1925
|align=left|6. januar 1934
||403||201||97||105||864||598
|-
|align=left|Joe Shaw*
|{{ikonazastave|Anglija}}
|align=left|6. january 1934
|align=left|Junij 1934
||23||14||3||6||44||29
|-
|align=left|George Allison
|{{ikonazastave|Anglija}}
|align=left|Junij 1934
|align=left|Junij 1947
||283||131||75||77||543||333
|-
|align=left|[[Tom Whittaker]]
|{{ikonazastave|Anglija}}
|align=left|Junij 1947
|align=left|24. oktober 1956
||428||202||106||120||797||566
|-
|align=left|Jack Crayston
|{{ikonazastave|Anglija}}
|align=left|24. oktober 1956
|align=left|Maj 1958
||77||33||16||28||142||142
|-
|align=left|George Swindin
|{{ikonazastave|Anglija}}
|align=left|21. junij 1958
|align=left|Maj 1962
||179||70||43||66||320||320
|-
|align=left|Billy Wright
|{{ikonazastave|Anglija}}
|align=left|Maj 1962
|align=left|Junij 1966
||182||70||43||69||336||330
|-
|align=left|[[Bertie Mee]]
|{{ikonazastave|Anglija}}
|align=left|Junij 1966
|align=left|4. maj 1976
||539||241||148||150||739||542
|-
|align=left|[[Terry Neill]]
|{{ikonazastave|Severna Irska}}
|align=left|9. julij 1976
|align=left|16. december 1983
||414||187||117||112||601||446
|-
|align=left|Don Howe
|{{ikonazastave|Anglija}}
|align=left|16. december 1983
|align=left|22. marec 1986
||116||56||32||31||187||142
|-
|align=left|Steve Burtenshaw*
|{{ikonazastave|Anglija}}
|align=left|23. marec 1986
|align=left|14. maj 1986
||11||3||2||6||7||15
|-
|align=left|[[George Graham]]
|{{ikonazastave|Škotska}}
|align=left|14. maj 1986
|align=left|21. februar 1995
||460||225||133||102||711||403
|-
|align=left|Stewart Houston*
|{{ikonazastave|Škotska}}
|align=left|21. februar 1995
|align=left|15. junij 1995
||19||7||3||9||29||25
|-
|align=left|Bruce Rioch
|{{ikonazastave|Škotska}}
|align=left|15. junij 1995
|align=left|12. avgust 1996
||47||22||15||10||67||37
|-
|align=left|Stewart Houston*
|{{ikonazastave|Škotska}}
|align=left|12. avgust 1996
|align=left|15. september 1996
||6||2||2||2||11||10
|-
|align=left|Pat Rice*
|{{ikonazastave|Severna Irska}}
|align=left|16. september 1996
|align=left|30. september 1996
||4||3||0||1||10||4
|-
|align=left|[[Arsène Wenger]]
|{{ikonazastave|Francija}}
|align=left|1. oktober 1996
|align=left|22. may 2018
||615||350||154||111||1103||560
|-
|align=left|[[Unai Emery]]
|{{ikonazastave|Spain}}
|align=left| 23. may 2018
|}

== Naslovi ==
* '''[[Football League First Division|First Division]] in od leta [[1992]] [[Premier League]]''' ''' Skupaj naslovov: 13'''
:1930-31 , 1932-33 , 1933-34 , 1934-35 , 1937-38 , 1947-48 , 1952-53 , 1970-71 , 1988-89 , 1990-91 , 1997-98 , 2001-02 , 2003-04

* '''[[FA Pokal]]i: 13''' 

:1929-30 , 1935-36 , 1949-50 , 1970-71 , 1978-79 , 1992-93 , 1997-98 , 2001-02 , 2002-03 , 2004-05, 2013/14, 2014/15, 2016/17

* '''[[Football League Cup|Ligaški pokali]]: 2'''
:1986-87 , 1992-93

* '''[[Community Shield|Angleški superpokal - Community Shield]]: 12'''
:1930 , 1931 , 1933 , 1934 , 1938 , 1948 , 1953 , 1991 (naslov deljen), 1998, 1999 , 2002 , 2004

* '''[[Pokal velesejemskih mest]]: 1'''
:1969-70

* '''[[Pokal pokalnih zmagovalcev]]: 1'''
:1993-94

Arsenalova zbirka angleških ligaških naslovov je tretja največja (za [[Liverpool F.C.|Liverpoolovo]] in [[Manchester United F.C.|Manchesterovo]], medtem ko je zbirka naslovov v [[FA Pokal]]u druga največja (za Manchesterovo). Arsenal je osvojil tri ''Dvojčke'' (Zmago v ligi in pokalu v isti sezoni) v letih 1971, 1998 in 2002, s čimer si deli mesto z Manchesterom Unitedom. So tudi prva ekipa, ki je osojila ''Pokalni dvojček'' z zmago v FA Pokalu in Ligaškem pokalu leta 1993.

== Opombe in sklici ==
{{sklici|2}}

== Povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{official|http://www.arsenal.com/}}
* [http://www.premierleague.com/arsenal.html Arsenal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070716213835/http://www.premierleague.com/arsenal.html |date=2007-07-16 }} na [[Premier League|ligaški]] uradni strani
* [http://www.uefa.com/footballEurope/Club=52280/competition=1/index.html Arsenal] na straneh [[UEFA|Evropske nogometne zveze]]

{{Arsenal F.C. Squad}}

[[Kategorija:Angleški nogometni klubi]]
[[Kategorija:Šport v Londonu]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1886]]
[[Kategorija:Arsenal F.C.| ]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>70c5rco5xc6ng4r5rm7qb6cge9h9kh4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenski narodni varnostni zbor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>141070</id>
    <revision>
      <id>6677914</id>
      <parentid>6560201</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:04:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>alt ime, pp</comment>
      <origin>6677914</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8489" sha1="akv83nkbbvp45egj7nihtmlq3k2xt40" xml:space="preserve">{{refimprove}}{{počisti}}

{{Infopolje Vojaška enota
|unit_name=&lt;big&gt;'''Slovenski Narodni Varnostni Zbor'''&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;SNVZ
|image=[[Slika:Znak Primorskega Domobranstva.svg|150px]]
|caption=Grb SNVZ
|dates= 12.11.1943– 9.5.1945
|country= [[Italija]]
|allegiance= [[Slovenska manjšina v Italiji]]
|role= pomožna policijska sila 
|size= 3620
|command_structure=
|current_commander=
|motto=
|colors=
|march=
|battles= 
|notable_commanders=[[Anton Kokalj - Tonči]]
|anniversaries=
|decorations=
|battle_honours=
|patron=
|colonel_of_the_regiment=
|colonel_in_chief=
&lt;!-- Insignia --&gt;
|identification_symbol=
|identification_symbol_label=
|identification_symbol_2=
|identification_symbol_2_label=
}}

'''Slovenski Narodni Varnostni Zbor''' ali '''Primorsko domobranstvo''' ([[Okrajšava|okrajšano]] '''SNVZ''', {{jezik-de|Slowenisches Nationales Schutzkorps}}), je bil pomožna policijska organizacija nemškega okupatorja Italije in njenega območja Julijske krajine. Ustanovljen je bil več kot dva meseca po kapitulaciji Italije in sicer 12. novembra 1943 leta v [[Trst|Trstu]]. Za inšpektorja je bil imenovan polkovnik [[Anton Kokalj]]. Zaradi pomanjkanja vojaštva so se Nemci pragmatično in v skladu z določbami mednarodnega vojnega prava poslužili določb, ki dovoljujejo prepustiti nekaj uprave in skrb za red in varnost domačim enotam. Tako so dovolili ustanovitev naslednjih enot : SNVZ, Milizia per la difesa teritoriale - MDT in v Trstu Guardia Civica.
Slovenski narodni varnostni zbor je bil ustanovljen z namenom,da bi ohranjal red in mir med prebivalstvom. Številčnost pripadnikov SNVZ so ovirale predvsem nemške mobilizacije.
Deloval je na območju [[Julijska Krajina|Julijske krajine]]. SNVZ je postal operativen februarja 1944.
Stražarji so vzdrževali red in javno varnost v naseljih kjer so ustanovili postojanke, patruljirali, izvajali preiskave, aretirali oborožene civiliste, stražili objekte posebnega pomena za normalno življenje prebivalstva, kot so pošte, železnice, prometne poti, banke, vodne črpalke, bolnice ...itd 
Pripadniki SNVZ niso nikoli nikomur prisegli niti dajali kakršnekoli zaobljube ali izjave - v tem se razlikujejo od ostalih domobrancev v takrat okupirani Jugoslaviji. 

== Ustanovitev ==
2. novembra 1943 se je polkovnik Anton Kokalj sestal z generallajtnantom Odilom Globocnikom, kateri mu je ponudil ustanovitev SNVZ.
12. novembra 1943 je generallajtnant Odilo Globocnik tudi formalno potrdil ustanovitev SNVZ in za inšpektorja določil Antona Kokalja.
26. novembra 1943 je generallajtnant Odilo Globocnik Kokalju dostavil akt o ustanovitvi in organiziranosti SNVZ ( 61 / 60 - Tgb 790 / 43, AZ 1093 ) v katerem je navedeno:

1. Inšpektor deželne varnosti je polkovnik Anton Kokalj
2. Neposredno nadrejen inšpektorju je generallajtnant Odilo Globocnik
3. Varnostni zbor mora vzpostaviti varnostno organizacijo in skrbeti za red in mir
4. Krajevna varnostna edinica opravlja varnostne naloge v kraju kjer je bila ustanovljena
5. Krajevne edinice se združujejo v varnostne skupine, skupine pa v pokrajinske odseke skupin
6. Častniški in podčastniški kader se bo vežbal v rekrutni šoli, častniki 6 tednov in podčastniki 3 tedne
7. Pripadniki varnostnega zbora bodo imeli svojo uniformo, svoje oznake in svojo oborožitev
8. Narodnostna sestava varnostnega zbora je načeloma ene narodnosti
9. Varnostni zbor nosi odgovornost za red in mir med prebivalstvom
10. V kraju kjer bo SNVZ dosegel organiziranost in številčnost s katero bo jamčil red in mir, bodo v najkrajšem času odstranjene druge enote
11. Uradni sedež SNVZ je Trst.
12. Za oborožitev pripadnikov SNVZ bo izdal ustrezni predpis poveljnik redarstvene policije
13. Za materialno in finančno poslovanje SNVZ je pristojen višji policijski vodja
14. Poveljnik redarstvene policije bo čim prej inšpektorju dostavil organizacijska in materialna pravila
15. Inšpektor Kokalj dostavi osnutek organizacije SNVZ in predlog kazenskih odredb Globocniku. 

Sedež štaba je bil v vili, ulica Monte Cengio številka 5, Trst - Trieste !
Vojašnico je imel SNVZ v Trstu pri Sv. Ivanu , kjer je bil tudi sedež rekrutne šole. V Gorici - Gorizia pa v Rimski ulici.

OSS obveščevalec v svojem poslanem poročilu z dne 9.maja 1944 , nadrejenim, poroča o 3.620 stražarjih v enotah SNVZ.
- E 144, B 80, F 822, OSS U.S. Army Forces in the ME - H. Louis Kostanick for Wm. Langer. 

Inšpektor - polkovnik Anton Kokalj - od 9. februarja 1945 poveljnik, načelnik štaba - Stotnik Franjo Dolinšek: kasneje - Major Rudolf Wagner, 
Adjutant inšpektorja - podpolkovnik Janko Ahačič , kasneje - Podpolkovnik Rudolf Ferenčak, oficir za zvezo z nemškim poveljstvom - Poročnik dr. Vladimir Pezdirc.

Poveljnik rekrutne šole - Stotnik Radivoj Fajdiga. Čini počastnikov in častnikov:
1. Podčastniki : stražar, kaplar, podnarednik, narednik, višji narednik, štabni narednik
2. Častniki : poročnik, nadporočnik, stotnik, major, podpolkovnik, polkovnik
V SNVZ je pristopilo nad 250 častnikov in podčastnikov.
Od tega več kot 50 intelektualcev, med njimi tudi doktorji znanosti. 

1. Obveščevalni oddelek poveljnik - Stotnik Jože Majce
2. Propagandni oddelek - Stotnik dr. Ignacij Kunstelj
2.2 Odsek za radio - Poročnik prof. Karlo Rakovec
3.Sodnopravni oddelek - Stotnik Egon Stare
3.1 Evidenčni odsek - Stotnik Ludvik Gračner
4. Kulturno pollitični oddelek - dr. Ivan Martelanc
4.1. Duhovnijski odsek SNVZ - dr. Vladimir Komac
5. Oborožitveni oddelek - Poročnik Ivan Šmid
6. Gospodarski oddelek - Major Franc Cokan
6.1 Materialni odsek - Major Lovro Treo
6. Bolnica SNVZ - dr. Aleksander Ferenčak - ustanovljena v ulici Cologna številka 5, Trst , konec aprila 1944 leta.
7. Policija SNVZ - Poveljnik Stotnik dr. Jože Kovačič

Kraji, kjer so bile ustanovljene policijske postojanke SNVZ : 

*[[Ajdovščina]]
*[[Col, Ajdovščina|Col]]
*[[Črni Vrh nad Idrijo]]
*[[Dornberk]]
*[[Gorica]]
*[[Grahovo ob Bači]]
*[[Otlica]]
*[[Postojna]]
*[[Prestranek]]
*[[Tolmin]]
*[[Jelični Vrh|Veharše]]

SNVZ pa je imel tudi določene kulturno poslanstvo, tako se je v Gorici uporabljala slovenščina in po dolgih letih ponovno odprla slovenska gimnazija. Izdajali so tudi slovenske časopise.

== Dejavnosti ==
Nemcem so posredovali sezname lokacij skrivališč [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte Slovenskega naroda]] in sezname sumljivih posameznikov (opisanih kot &quot;propagandist&quot;, &quot;mož je komunist&quot;).&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=To walk with the devil: Slovene collaboration and Axis occupation, 1941-1945|publisher=University of Toronto Press|date=2013|location=Toronto ; Buffalo [N.Y.]|isbn=978-1-4426-4517-2|first=Gregor Joseph|last=Kranjc}}&lt;/ref&gt;

Glavne dejavnosti Slovenskega narodnega varnostnega zbora so bile dejavnosti, ki so krile njihovo glavno nalogo vohunjenja za Nemci, da bi zaveznikom zagotavljali obveščevalne podatke. Enote so hodile po vaseh na Primorskem, trkale na vrata in poskušale rekrutirati nove člane. Patruljirale so po območjih in iskale partizane. Zbrane informacije so posredovale svojim imenovanim obveščevalnim častnikom.

Njihovo dejavnost najbolje pojasnjujejo dejavnosti Toneta Duhovnika, izkušenega obveščevalca, ki je pogosto pošiljal telegrame Britancem v London in verjetno MI6 v Švici. Poslali so ga v Trst, da bi si pridobil zaupanje Nemcev in prikril svoje obveščevalne dejavnosti. Ko so se zavezniške sile premaknile iz Rima v severno Italijo, je moral prečkati nemško fronto, da bi lahko prečkal sever. Zaveznikom je prinašal pomembne obveščevalne informacije o Nemcih in na fronto je prispel s ponarejenimi dokumenti. Žal mu je nemška policija sledila, ga aretirala in poslala v koncentracijsko taborišče Mathausen, kjer je umrl.

Nemci so sumili protinacistična stališča pripadnikov Slovenskega narodnega varnostnega zbora in so jih pogosto preiskovali zaradi dokazov o radijskih oddajnikih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovensko domobranstvo 1943 - 1945: ustanovitev, organizacija, idejno ozadje|publisher=Slovenska Matica|date=2003|location=Ljubljana|isbn=978-961-213-114-2|first=Boris|last=Mlakar}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri ==
*[[Boris Mlakar]], ''Domobranstvo na Primorskem : (1943-1945)'' Ljubljana, 1982.
*--, »Primorsko domobranstvo«, v ''Mati, Domovina, Bog'', ur. Monika Kokalj Kočevar, Ljubljana, 1999, str. 19-26. ISBN 961-90232-4-2

{{portal|Vojaštvo}}
{{Slov_PRS}}

{{mil-hist-stub}}

[[Kategorija:Slovenske protirevolucionarne sile]]</text>
      <sha1>akv83nkbbvp45egj7nihtmlq3k2xt40</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kolektor (podjetje)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>146078</id>
    <revision>
      <id>6678137</id>
      <parentid>6238358</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T09:26:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30077-56</username>
        <id>260232</id>
      </contributor>
      <origin>6678137</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2012" sha1="hd6wpqvg8gi8ur4my456t0by5051msf" xml:space="preserve">{{Infobox company
| name = Kolektor (Kolektor Group d.o.o.)
| logo = [[File:kolektorlogotip.png|250px]]
| caption = 
| type = [[d.o.o.]]
| genre = 
| fate = 
| predecessor = 
| successor = 
| foundation = 13. januar 1963&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kolektor danes praznuje 60 let|url=https://www.idrija.com/kolektor-danes-praznuje-60-let|website=idrija.com|accessdate=2023-01-13|date=2023-01-13|last=Likar|first=Petra}}{{Slepa povezava|date=avgust 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
| founder = 
| defunct = 
| location_city = [[Idrija]]
| location_country = [[Slovenija]]
| location = 
| locations = 
| area_served = Globalno
| key_people = Peter Rupnik (1977-93), Stojan Petrič (1994-2014), Radovan Bolko, Valter Leban
| industry = elektroenergetika
| products = komutatorji, magnetika, hibridika, elektronika in pogoni, avtomatizacija, male hidroelektrarne, mehanska oprema za HE, energetski transformatorji, sistemi v elektroenergetiki, gradbeništvo, vodne tehnologije, avtomatizacija in elektroinženiring, Izolacija
| services = 
| revenue = 
| net_income = 
| aum = 
| assets = 
| equity = 
| owner = 
| num_employees = 5000
| parent = 
| divisions = 
| subsid = 
| homepage = {{URL|http://www.kolektor.com}}
| footnotes = 
| intl = 
}}

'''Koncern Kolektor''' je eno največjih [[Slovenija|slovenskih]] [[podjetje|podjetij]] v [[elektropredelovalna dejavnost|elektropredelovalni dejavnosti]] in hkrati eden največjih [[Koncern|koncernov]] na Slovenskem.

Je globalna družba s sedežem v Sloveniji ter mrežo podjetij in podružnic v Evropi, Ameriki in Aziji. Programi so razvojno in poslovno vodeni v poslovnih divizijah: 
* Komponente in sistemi v mobilnosti,
* Elektroenergetika ter
* Inženiring in tehnološki sistemi.

== Zunanje povezave == 
* [http://www.kolektor.com/ Koncern Kolektor], uradna stran koncerna.
{{Škrbina o podjetju}}

[[Kategorija:Podjetja Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanove v Idriji]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1963]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>hd6wpqvg8gi8ur4my456t0by5051msf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mineralno olje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>146602</id>
    <revision>
      <id>6677990</id>
      <parentid>5611686</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:54:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6677990</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4657" sha1="j309dlli50smi6za8vpj6k4srs0ru5z" xml:space="preserve">'''Mineralna olja''' so [[olje|olja]], ki jih dobivajo kot stranski proizvod pri destilaciji [[nafta|nafte]] in jih pogosto uporabljajo v vzdrževanju motornih vozil kot [[Motorno olje|motorna olja]], sicer pa tudi v [[Industrija|industriji]] v [[Strojništvo|strojništvu]]. Mineralno olje sestavljajo zlasti [[alkan]]i in ciklični alkani.

Sestava mineralnih olj je zaradi različnih dodatkov zelo različna, odvisna so od namena uporabe. Tako razlikujemo sledeče vrste mineralnih olj:
* [[Motorno olje]] je čisto mineralno olje za mazanje ali mineralno olje z raznimi dodatki proti [[Korozija|koroziji]], [[Oksidacija|oksidaciji]], z detergentno-dispergentnimi dodatki za mazanje bolj obremenjenih motorjev in motorjev z notranjim zgorevanjem.
* Olje za zobnike imenovano tudi hipoidno olje je mineralno olje z dodatki za ekstremne [[tlak]]e, za mazanje hipoidnih in navadnih diferencialov ter [[menjalnik]]ov.
* Olje za reduktorje je posebno olje z dodatki, ki preprečujejo [[Korozija|rjavenje]] in obrabo, za močno obremenjene pogone, zlasti za čelne, stožčaste in polžaste prenosnike.
* Strojno olje je navadno rafinirano mineralno olje brez dodatkov. Uporablja se za pretočno mazanje in za oljne polnitve brez posebnih zahtev po kemijski stabilnosti.
* Cirkulacijsko olje je selektivno rafinirano mineralno olje z dodatki, ki preprečujejo staranje, [[Pena|penjenje]] in rjavenje. Uporablja se za mazanje zaprtih gonil, vakuumskih črpalk, [[kompresor]]jev ter kotalnih in drsnih ležajev.
* Cilindrsko olje je posebno kvalitetno olje, za mazanje [[valj]]ev, [[ventil]]ov, razvodnikov [[Parni stroj|parnih strojev]] za različne temperature pare.
* Turbinsko olje je specialno rafinirano olje z dodatki, ki preprečujejo oksidacijo in rjavenje. Namenjeno je za mazanje vodnih, parnih in plinskih [[Turbina|turbin]] ter za polnjenje cirkulacijskih sistemov in zaprtih gonil.
* Vretensko olje je lahko mineralno olje z dodatki, ki preprečujejo oksidacijo in rjavenje. Namenjeno je za mazanje drsnih ležajev, preciznih ležajev vreten obdelovalnih strojev z velikim številom vrtljajev.
* Olje za drsne ploskve je posebno olje z dodatki  proti visokim pritiskom in lastnostjo da naredi na kovinskih površinah močno oprijemljiv oljni mazalni film, za mazanje drsnih površin, zlasti vodil pri obdelovalnih strojih.

==Emulgirana olja za obdelavo kovin==
'''''Emulgirana olja''''' so sestavljena iz mineralnih olj z dodatki [[emulgator]]jev, ki pri mešanju z vodo dajo mlečne [[Emulzija|emulzije]] ali opalne do prozorne [[Koloidna raztopina|koloidne raztopine]]. Dodani so še [[konzervans]]i, [[Protipenilo|protipenila]], [[stabilizator]]ji [[PH|pH vrednosti]] in omakala. Tradicionalno jih strojniki imenujejo tudi vrtalna olja.

===Lastnosti emulgiranih olj===
Emulgirana olja so bistra, rumenkasto-rjave, opalescenčne barve, vsebujejo do 90% nizko-viskoznega rafiniranega olja naftenske osnove in dodatke. Pri temperaturi 20 °C morajo biti [[homogen]]a. Pri segrevanju na 50 °C, se ne smejo [[Žele|želirati]], obarjati ali razslojevati, pri 24-urnem ohlajanju na 15 °C se lahko zgoste, pri segrevanju na 20 °C pa morajo postati ponovno bistre in homogene tekočine. Zaradi svojega obnašanja pri redčenjih z vodo se delijo v dve skupini te sta;
 
'''''Emulgirana olja z malo emulgatorji''''' imajo večjo vsebnost mineralnih olj, ki dajejo v koncentracijah od 2% do 10% mlečne emulzije, dobro mažejo, se ne penijo, so manj stabilne, slabše omakajo, se hitreje izrabljajo, slabše izplakujejo ostružke, mastijo brusne kolute.

'''''Emulgirana olja z več emulgatorji''''' imajo manj mineralnih olj, dajo v koncentracijah 2% do 5% koloidne raztopine opalescenčnega ali prozornega videza, raztopine so stabilnejše, tvorijo tanjše filme, bolje ščitijo pred korozijo, bolje omakajo, ostružki se hitreje usedajo, bolje hladijo in so večinoma biološko razgradljiva.

===Okoljska nevarnost===
Veliko emulgiranih olj se uporabi v kovinsko predelovalni industriji, zlasti za [[vrtanje]], [[struženje]], vrezovanje navojev, globoki vlek in še nekaj drugih operacijah. Uporabljenih olj ne smemo izpuščati v običajno kanalizacijo ker so okolju škodljiva. Delovni prostori, kjer se uporablja veliko teh olj morajo imeti zgrajen zaprt kanalizacijski sistem, čistilne naprave za olje in postavljen sistem rednih kontrol odpadnih tekočin.

==Glej tudi==
* [[Mazalna mast]]

==Zunanje povezave==
* [http://www.inchem.org/documents/jecfa/jecmono/v48aje08.htm Poročilo mednarodne organizacije za prehrano-FAO o strupenih učinkih mineralnih olj] {{ikona en}}

[[Kategorija:Olja]]
[[Kategorija:Maziva]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>j309dlli50smi6za8vpj6k4srs0ru5z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kumranski rokopisi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>148714</id>
    <revision>
      <id>6678042</id>
      <parentid>6244231</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T21:20:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678042</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21363" sha1="82fhkl16qzen521n18l5m8sle0c9mni" xml:space="preserve">{{Infobox artifact
| name          = ''Kumranski rokopisi''&lt;br&gt; ''Mrtvomorski rokopisi''
| image         = [[File:Psalms Scroll.jpg|250px]]
| image2        =
| image_caption = Zvitek psalmov (11Q5), eno od 981 besedil zvitkov, z delnim hebrejskim prepisom.
| material      = [[papirus]], [[pergament]] in [[bron]]
| size          =
| writing       = večina [[hebrejščina]]; [[aramejščina]], [[grščina]] in [[nabatejska aramejščina]]
| created       = 408 pr. n. št. do 318 n. št.
| discovered    = 1946/47–1956
| location      = ralične
| id            =
}}
{{italic title}}

'''''Kumranski rokopisi''''' (tudi '''''Mrtvomorski rokopisi''''') so verski rokopisi, odkriti med letoma 1947 in 1956 v enajstih kamnitih jamah v bližini ruševin ''khirbet'' Kumrana (''Qumran'') na [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]]. Vsebujejo približno 15.000 fragmentov približno 850 drevesnih zvitkov, ki jih je med 250 pr. n. št. in 40. n. št.  napisalo vsaj 500 različnih piscev. Med njimi je približno 200 besedil poznejšega [[Tanak]]a, najstarejšega doslej znanega biblijskega rokopisa. Kasneje so v jamah blizu zahodne obale [[Mrtvo morje|Mrtvega morja]] našli tudi druge starodavne zvitke.

Besedila imajo velik zgodovinski, religiozni in jezikovni pomen, ker vključujejo drugi najstarejši znani ohranjeni [[rokopis]] del, ki so bila kasneje vključena v hebrejski kanon Biblije, skupaj z [[Devterokanonične knjige |devterokanonični]] in izvenbibličnimi rokopisi, ki ohranjajo dokaze o raznolikosti religiozne misli v poznem Judovskem drugem templju. Skoraj vsa zbirka zvitkov z Mrtvega morja je trenutno v lasti vlade države [[Izrael]] in je shranjena v [[Svetišče knjige|Svetišču knjige]], enoti Izraelskega muzeja.

Na območju Mrtvega morja je bilo odkritih več tisoč napisanih fragmentov. Predstavljajo ostanke večjih rokopisov, poškodovanih zaradi naravnih vzrokov ali zaradi človekovega vmešavanja, pri čemer velika večina vsebuje le majhne delčke besedila. Vendar je preživelo majhno število dobro ohranjenih, skoraj nedotaknjenih rokopisov - manj kot ducat med tistimi iz [[Kumranske jame|Kumranskih jam]].&lt;ref name=&quot;Israel Museum Jerusalem&quot;&gt;{{navedi splet|url= http://dss.collections.imj.org.il/significance|title= The Digital Dead Sea Scrolls: Nature and Significance|publisher= Israel Museum Jerusalem|accessdate= 2014-10-13|archive-date= 2014-10-01|archive-url= https://web.archive.org/web/20141001124157/http://dss.collections.imj.org.il/significance|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;  Raziskovalci so sestavili zbirko 981 različnih rokopisov - odkritih v letih 1946/47 in 1956 - iz 11 jam.&lt;ref name=&quot;The Hebrew University of Jerusalem&quot;&gt;{{navedi splet|url= https://new.huji.ac.il/en/article/33424|title= Hebrew University Archaeologists Find 12th Dead Sea Scrolls Cave|publisher= The Hebrew University of Jerusalem|accessdate= 2017-06-07|archive-date= 2017-06-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20170602100949/http://new.huji.ac.il/en/article/33424|url-status= dead}}&lt;/ref&gt; 11 kumranskih jam leži v neposredni bližini judovske naselbine iz [[helenistično obdobje|helenističnega obdobja]] pri Khirbet Kumranu v vzhodni Judejski puščavi na Zahodnem bregu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Michelle Z. |last=Donahue|url=https://news.nationalgeographic.com/2017/02/dead-sea-scrolls-cave-discovered-judea-israel-west-bank-forgeries/|title=New Dead Sea Scroll Find May Help Detect Forgeries|date=10 February 2017|website=nationalgeographic.com}}&lt;/ref&gt; Jame so približno 1,6 km zahodno od severozahodne obale Mrtvega morja, o katerem so dobile ime. Znanstveno soglasje datira ''Kumranske rokopise'' v zadnje 3. stoletja pred našim štetjem in 1. stoletje našega štetja. Bronasti kovanci, ki so jih našli na istih najdiščih, tvorijo serijo, ki se začne z Janezom Hirkanom (deloval 135–104 pr. n. št.) in trajajo vse do obdobja prve judovsko-rimske vojne (66–73 n. št.), kar podpira radiokarbonsko in paleografsko datiranje zvitkov.&lt;ref&gt;A. R. C. Leaney, ''From Judaean Caves: The Story of the Dead Sea Scrolls.'' p.27, Religious Education Press, 1961.&lt;/ref&gt;

V širšem pomenu zvitki vključujejo rokopise iz drugih najdišč v Judejski puščavi, ki so bili datirani že v 8. stoletje pred našim štetjem in tako pozno kot 11. stoletje n. št.

Biblijska besedila, starejša od Kumranskih zvitkov, so bila odkrita le v dveh srebrnih amuletih v obliki zvitka, ki vsebujeta dele Svečeniškega blagoslova iz [[4. Mojzesova knjiga|4. Mojzesove knjige]], izkopanih v Jeruzalemu pri Ketef Hinnomu in datirana okoli 600 pred našim štetjem. Tretji najstarejši preživeli znani del [[Tora|Tore]], En-Gedijev zvitek, je sestavljen iz dela [[3. Mojzesova knjiga|3. Mojzesove knjige]], ki so ga našli v sinagogi Ein Gedi, požgani v 6. stoletju in analiziranega leta 2015. Raziskave so ga paleografsko datirale v 1. oz. 2. stoletje in z uporabo metode C14 nekje med 2. in 4. stoletje.&lt;ref&gt;{{cite journal |url= http://www.hum.huji.ac.il/upload/_FILE_1474480873.pdf |title= An Early Leviticus Scroll from En-Gedi: Preliminary Publication |first1=Michael |last1=Segal |first2=Emanuel |last2=Tov |first3=William B. |last3=Seales |first4=Clifford S. |last4=Parker |first5=Pnina |last5=Shor |first6=Yosef |last6=Porath |first7=Ada |last7=Yardeni |journal= Textus |volume=26 |year= 2016 |pages=1–29 |accessdate=2017-01-22 |archive-url= https://web.archive.org/web/20160922152108/http://www.hum.huji.ac.il/upload/_FILE_1474480873.pdf |archive-date=2016-09-22}}&lt;/ref&gt;

Večina besedil uporablja hebrejščino, nekatera so napisana v aramejščini (na primer besedilo ''Sin Božji''; v različnih regionalnih narečjih, vključno z nabatejskim), nekaj pa tudi v grščini.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1= Vermes |first1= Geza |title= The Dead Sea Scrolls. Qumran in Perspective |url= https://archive.org/details/deadseascrollsqu0000verm_x7m9 |date= 1977 |publisher= Collins |location= London |isbn= 978-0-00-216142-8 |page= [https://archive.org/details/deadseascrollsqu0000verm_x7m9/page/15 15]}}&lt;/ref&gt; Odkritja iz Judejske puščave dodajo besedila v latinščini (iz Masade) in arabščini (iz Khirbet al-Mird).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.deadseascrolls.org.il/learn-about-the-scrolls/languages-and-scripts|title= Languages and Scripts|publisher= Leon Levy Dead Sea Scrolls Digital Library|accessdate= 2014-10-13}}&lt;/ref&gt; Večina besedil je napisana na [[pergament]]u, nekaj na [[papirus]]u in eno na [[baker|bakru]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2008/aug/27/israel|title=From papyrus to cyberspace|last=McCarthy|first=Rory|date=27 August 2008|newspaper=The Guardian}}&lt;/ref&gt;

Arheologi že dolgo povezujejo zvitke s staro judovsko sekto, imenovano [[eseni]], čeprav nekatere novejše razlage izpodbijajo to povezavo in trdijo, da so zvitke napisali duhovniki v Jeruzalemu ali Zadokiti ali druge neznane judovske skupine.

Zaradi slabega stanja nekaterih zvitkov znanstveniki niso opredelili vseh besedil. Prepoznana besedila spadajo v tri splošne skupine:
# Približno 40 % je kopij besedil iz hebrejskih spisov.
# Približno 30 % predstavljajo besedila iz obdobja drugega templja, ki v hebrejski Bibliji niso bila kanonizirana, kot so knjiga preroka Enoha, knjiga jubilejev, knjiga Tobita, modrost [[Sirah]]a, psalmi 152–155 itd. .
# Preostali del (približno 30 %) so sektaški rokopisi prej neznanih dokumentov, ki osvetljujejo pravila in prepričanja določene skupine (sekte) ali skupin znotraj večjega judovstva, kot so Pravila skupnosti, vojni zvitek, pešer knjige Habakuku in Pravila blagoslova.&lt;ref&gt;Abegg, Jr., Martin, Peter Flint, and Eugene Ulrich, [https://web.archive.org/web/20180411174946/https://books.google.co.uk/books?id=Jmm8Mvjw2WQC   ''The Dead Sea Scrolls Bible: The Oldest Known Bible Translated for the First Time into English''], San Francisco: Harper, 2002.&lt;/ref&gt;
[[Slika:1QIsa b.jpg|thumb|250px|Fragment enega izmed zvitkov]]

== Odkritje ==
{{glej tudi|Kumran}}
[[File:Kumeran4.jpg|thumb|Jame pri Kumranu]]
[[File:Qumran.jpeg|thumb|right|Jama 4, kjer je bilo najdenih devetdeset odstotkov zvitkov]]
Kumranske zvitke so odkrili beduinski pastirji in skupina arheologov v seriji dvanajstih jam okoli mesta, ki je bilo prvotno znano kot ''jame Ein Feshkha'' blizu Mrtvega morja na Zahodnem bregu (takrat del [[Jordanija|Jordanije]]) med letoma 1946 in 1956.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://virtualreligion.net/iho/dss.html#ASOR|title=Dead Sea Scrolls|publisher=virtualreligion.net}}&lt;/ref&gt; Praksa shranjevanja dotrajanih svetih rokopisov v lončenih posodah, pokopanih v zemlji ali v jamah, je povezana s starodavnim judovskim običajem ''[[geniza]]''.

=== Prvo odkritje (1946–1947) ===
Prvo odkritje beduinskega pastirja Mohameda Edh-Dhiba, njegovega bratranca Jum'a Muhammeda in Khalila Musa, se je zgodilo med novembrom 1946 in februarjem 1947.&lt;ref&gt;Humphries, Mark. ''[http://dl4a.org/uploads/pdf/Early%20Christianity.pdf Early Christianity] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190214110659/http://dl4a.org/uploads/pdf/Early%20Christianity.pdf |date=2019-02-14 }}''. 2006. (PDF)&lt;/ref&gt; Pastirji so odkrili sedem zvitkov, ki so bili nameščeni v čašah v jami v bližini, ki je danes znano kot najdišče Kumran. John C. Trever je rekonstruiral zgodbo o zvitkih iz več intervjujev z beduini. Edh-Dhibsov bratranec je opazil jame, sam Edh-Dhib pa je bil prvi, ki je dejansko stopil v eno (danes Jama 1). Našel je peščico zvitkov, ki jih Trever označuje kot ''Izaijev zvitek'', ''Habakukov komentar'' in ''Pravila skupnosti'' ter jih odnesel v tabor, da bi jih pokazal svoji družini. V tem procesu ni bil uničen noben zvitek.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;John C. Trever. ''The Dead Sea Scrolls''. Gorgias Press LLC, 2003.&lt;/ref&gt; Beduini so imeli zvitke obešene na šotorskem drogu, medtem ko so se dogovarjali, kaj naj z njimi, občasno so jih odnašali, da bi jih pokazali svojim ljudem. V nekem trenutku je bil zvitek ''Pravila skupnosti'' razdeljen na dva dela. Beduini so najprej odnesli zvitke trgovcu z imenom Ibrahim 'Ijha v Betlehem. 'Ijha jih je vrnil rekoč, da so brez vrednosti, potem ko so jih opozorili, da so jih morda ukradli iz sinagoge. Beduini so odšli na bližnjo tržnico, kjer je sirski kristjan ponudil, da jih kupi. Šejk se je pridružil njihovemu pogovoru in mu predlagal, da odnesejo zvitke Khalil Eskander Shahinu, 'Kando', prodajalcu antičnih del. Beduini in trgovci so se vrnili na najdišče in pustili en zvitek Kandoju ter prodali tri druge prodajalcu za 7 jordanskih funtov (približno 28 dolarjev ali 314 dolarjev v letu 2018).&lt;ref name=&quot;VanderKamFlint2005&quot;&gt;{{navedi knjigo|first1=James |last1=VanderKam |first2=Peter |last2=Flint |title=The Meaning of the Dead Sea Scrolls: Their Significance For Understanding the Bible, Judaism, Jesus, and Christianity|url=https://books.google.com/books?id=SBMXnB4CRpUC|accessdate=15 March 2013|date=10 July 2005|publisher=A&amp;C Black|isbn=978-0-567-08468-2}}&lt;/ref&gt; Originalni zvitki so šli iz rok v roke, dokler ni bilo mogoče prodati. 

Dr. John C. Trever iz Ameriške šole za orientalske raziskave (ASOR) je leta 1947 pritegnil izvirnih sedem svitkov in jih primerjal z napisi v ''The Nash Papyrus'', najstarejšega takratnega svetopisemskega rokopisa in med njimi je našel podobnosti. Marca 1948 je arabsko-izraelska vojna spodbudila selitev nekaterih zvitkov v [[Bejrut]] v [[Libanon]] na varno hrambo. 11. aprila 1948 je vodja ASOR Millar Burrows v splošnem sporočilu za javnost razkril odkritje zvitkov.

=== Iskanje Kumranskih jam (1948–1949) ===
V začetku septembra 1948 je metropolitanski škof Mar Samuel prinesel nekaj dodatnih drobcev, ki jih je dobil, profesorju [[Ovid Rogers Sellers|Ovidu R. Sellersu]], novemu direktorju ASOR-a. Konec leta 1948, skoraj dve leti po odkritju, znanstveniki še niso našli originalne jame, kjer so bili najdeni drobci. Ob takratnih nemirih v državi se ne bi bilo mogoče varno lotiti obsežnejšega iskanja. Sellers je skušal pridobiti Sirijce na pomoč pri iskanju jame, vendar jim ni mogel plačati njihove cene. V začetku leta 1949 je jordanska vlada arabski legiji izdala dovoljenje za iskanje območja, na katerem naj bi bila jama Kumran. 28. januarja 1949 sta jamo 1 ponovno odkrila belgijski opazovalec [[Združeni narodi|Združenih narodov]] kapitan Phillipe Lippens in kapitan arabske legije Akkash el-Zebn.&lt;ref&gt;{{navedi splet |first = Frantisek |last=Trstensky|title=The Archaeological Site of Qumran and the Personality Of Roland De Vaux |url=http://www.biblicaltheology.com/Research/TrstenskyF01.pdf |format=PDF |accessdate=22 May 2012}}&lt;/ref&gt;

=== Ponovno odkritje jam in odkritje novih zvitkov (1949–1951) ===
[[File:View of the Dead Sea from a Cave at Qumran.jpg|thumb|right|Pogled na Mrtvo morje iz jame pri Kumranu, v kateri so odkrili nekaj zvitkov.]]
Ponovno odkritje tistega, ki je v Kumranu postalo znano kot 'Jama 1', je od 15. februarja do 5. marca 1949 izvajal jordanski oddelek za starine, ki sta ga vodila Gerald Lankester Harding in Roland de Vaux.&lt;ref&gt;VanderKam, James C., The Dead Sea Scrolls Today, Grand Rapids: Eerdmans, 1994. p. 9.&lt;/ref&gt; Na mestu Jame 1 je bilo odkritje dodatnih drobcev zvitkov, platnene krpe, čaše in drugih artefaktov.

=== Izkopavanja v Kumranu in odkritje novih jam (1951–1956, 2017) ===
Novembra 1951 sta Roland de Vaux in njegova ekipa iz ASOR-ja začela s popolnim izkopavanjem Kumrana. Do februarja 1952 je beduin odkril 30 fragmentov v tem, kar naj bi bilo označeno z Jama 2. Odkritje druge jame je na koncu prineslo 300 fragmentov iz 33 rokopisov, vključno z odlomki Jubileja in Modrost Siraha, napisanih v hebrejščini. Naslednji mesec, 14. marca 1952, je ekipa ASOR-ja odkrila tretjo jamo s fragmente Jubileja in bakren zvitek. Med septembrom in decembrom 1952 so ekipe ASOR-ja pozneje odkrile fragmente in zvitke jam 4, 5 in 6.

Z naraščajočo denarno vrednostjo zvitkov, ko je bil njihov zgodovinski pomen bolj javno objavljen, so beduini in arheologi pospešili iskanje zvitkov ločeno na istem splošnem območju Kumrana, ki je bilo dolgo več kot 1 kilometer. Med letoma 1953 in 1956 je Roland de Vaux na tem območju vodil še štiri arheološke odprave, da bi odkril zvitke in artefakte. Jamo 11 so odkrili leta 1956 in našli zadnje fragmente, ki so jih našli v bližini Kumrana.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dss.collections.imj.org.il/discovery|title=Digital Dead Sea Scrolls at the Israel Museum, Jerusalem – Discovery|work=imj.org.il|accessdate=2019-10-13|archive-date=2012-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120618030826/http://dss.collections.imj.org.il/discovery|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Jame 4–10 so združene na območju, ki leži v relativno neposredni bližini približno 150 metrov od Khirbet Kumrana, jame 1, 2, 3 in 11 je 1–2 kilometra severno, jama 3 pa je najbolj oddaljena.

Februarja 2017 so arheologi s hebrejske univerze napovedali odkritje nove, 12. jame.&lt;ref name=Q12_2017&gt;{{cite press release|url=http://new.huji.ac.il/en/article/33424|title=Hebrew University Archaeologists Find 12th Dead Sea Scrolls Cave|publisher=Hebrew University of Jerusalem|date=February 8, 2017}}&lt;/ref&gt; V čaši je bil en prazen pergament; vendar zlomljen in prazen zvitek v kozarcu in cepin kažejo, da je bila jama oropana v 1950-ih.&lt;ref name=McKernan&gt;{{navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/new-dead-sea-scrolls-cave-discovered-archaelogists-artefacts-2000-year-old-antiquities-west-bank-a7571696.html|title=New Dead Sea Scrolls cave filled with ancient artefacts discovered for first time in 60 years|work=The Independent=|last1=McKernan|first1=Bethan|year=2017}}&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:The War Scroll - Dead Sea Scroll.jpg|Vonji zvitek, najden v jami 1 v Kumranu.
File:1QIsa b.jpg|Del druge odkrite kopije Izaijevega zvitka, 1QIsa&lt;sup&gt;b&lt;/sup&gt;.
File:Part of Dead Sea Scroll 28a from Qumran Cave 1. The Jordan Museum, Amman.jpg|Del zvitka 28a iz Jame 1 1. Jordanski muzej, Aman
File:Dead Sea Scroll, Pesher Isaiah, from Qumran Cave 4. The Jordan Museum, Amman.jpg| Pešer Izaija, iz Jame 4. Jordanski muzej, Aman
File:Dead Sea Scroll 175, Testimonia, from Qumran Cave 4. The Jordan Museum, Amman.jpg|Zvitek 175, Testimonia, iz Jame 4. Jordanski muzej, Aman
File:Dead Sea Scroll 109, Qohelet or Ecclesiastes, from Qumran Cave 4. The Jordan Museum, Amman.jpg|Zvitek 109, Qohelet ali Ecclesiastes, Jame 4. Jordanski muzej, Aman
&lt;/gallery&gt;

== Opis ==
[[Slika:Amman BW 9.JPG|thumb|Odlomek svitka v razstavi Arheološkega muzeja, Aman]]
[[Slika:Pesher Habakkuk Scroll.JPG|thumb|Zvitek s hebrejskim komentarjem Habakuka (1QpHab, na sliki sta stolpec 7 in 6.]]

=== Material in stanje ===
Večina zvitkov je kozja ali ovčja koža, ki je bila obdelana v tanek pergament. Tudi papirus je gradivo za pisanje. En zvitek je izdelan iz bakrene pločevine.

Le nekaj glinenih vrčev iz jam 1 in 11 je bilo relativno dobro ohranjenih. Med njimi so 7,3 metra dolg skoraj nepoškodovan zvitek ''Veliki Izaija'', 9 m dolg ''Tempeljski zvitek'', deli ''psalmov'', deli ''Danielove knjige'' in ''Habakukov komentar''. Večina preostalih zvitkov je ležala nezaščitena na tleh, so močno poškodovani in pogosto ohranjeni le v drobcih v obliki sličic. Zlasti drobci iz jame 7 pogosto vsebujejo le nekaj črk. 

=== Jeziki ===
Daleč največ najdenih besedil je napisanih v [[hebrejščina|hebrejščini]]. [[Pravopis]] odraža različne jezikovne ravni, od katerih je posebno značilna kumranska hebrejščina. Dvanajst zvitkov in božjih imen v različnih jezikovnih vlogah je napisanih v stari ali paleo-hebrejski pisavi. Približno 70 zvitkov je napisanih v [[aramejščina|aramejščini]]. Običajno imajo bolj posvetne, nebiblijske vsebine in so starejši od hebrejskih besedil. V [[grščina|grščini]] je naštetih najmanj 19 zvitkov, vključno z vsemi iz Jame 7.

Prednost hebrejščini v svetopisemskih besedilih je bila v času, ko ni bila več pogovorni jezik. Čeprav Klaus Berger ne sklepa, da gre za enotno podporno skupino za besedila, to vidi kot »izraz reformnega programa nacionalnega in političnega, verskega in kulturnega spomina na hebrejsko identiteto Izraela«.&lt;ref&gt;Klaus Berger: ''Qumran'', Stuttgart 1998, S. 28&lt;/ref&gt;

=== Datacija ===
Medtem ko naj bi bil bakreni zvitek izdelan nekoliko pozneje, okoli leta 70&lt;ref&gt;Michael Wise: ''A New Translation: The Dead Sea Scrolls.'' HarperCollins Publisher, New York 2005, S. 211–223, ISBN 978-0-06-076662-7.&lt;/ref&gt; so bili na organskem materialu napisani zvitki pred uničenjem bližnjega naselja leta 68.:
* Vse glinene čaše in lonci iz jam so bili podobni in izvirajo iz helenističnih in rimskih časov.
* Ostanke usnja, papirusa in tkanin iz jam lahko datiramo po metodi C14 v obdobje 250 pr. n. št. do 70 n. št.. Večina jih izvira iz med 100 pr. n. št. in 30 n. št., manjši del med 200 in 100 pr. n. št., nekaj celo prej.
* Kemične analize Giuseppeja Pappalarda so pokazale, da je pergament za zvitke najverjetneje narejen na območju, kjer je bil kasneje najden.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.epoc.de/artikel/1040238&amp;_z=798890|titel=Herkunft der Schriftrollen von Qumran|werk=epoc.de|datum=2010-07-21|zugriff=2010-10-04}}&lt;/ref&gt;
* Primerjave črk, okrajšav, izrazov z uporabo metode [[paleografija|paleografije]] in zgodovinskih referenc v samih besedilih so omogočile, da je bilo veliko fragmentov v tem obdobju razmeroma zanesljivo razvrščenih.
* Preostala besedila najdena v ''Murabba'at'', ''Nahal Hever'' in ''Masadi'' bi lahko bila datirana v čas vstaje Bar Kohba (132-135 n. št.). Primerjave teh besedil s kumranskimi besedili so nedvomno pokazale večjo starost slednjih.&lt;ref&gt;Ernst Würthwein: ''Der Text des Alten Testaments.'' 4. Aufl. Stuttgart 1973, S. 34. ISBN 3-438-06006-X&lt;/ref&gt;

=== Navedbe ===
Enajst jam je bilo oštevilčenih glede na vrstni red njihovega odkritja. Kumranski rokopisi so navedeni glede na lokacijo (1Q-11Q) in številko fragmentov; če mu je mogoče dodeliti določeno vlogo, je njegova vsebina pogosto okrajšana z velikimi črkami. Za več različic istega besedila je za njim navedena različica z majhnimi črkami z nadnapisom. Jezik je pogosto omenjen kot kratica za njim. Če obstajajo le fragmenti, so besedilni stolpci in vrstice dodatno določeni.

4Q123 45 VI 7-9 je torej besedilo št. 123 iz jame 4, od tega fragment 45, stolpec 6, vrstice 7-9. 1QGenAp (= 1Q20) je apokrif Geneze iz jame 1. 4QSam&lt;sup&gt;a&lt;/sup&gt; je prvi, 4QSam&lt;sup&gt;b&lt;/sup&gt; drugi rokopis Samuelove knjige iz jame 4.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Dead Sea Scrolls|Kumranski rokopisi}}
* [http://dss.collections.imj.org.il/ Digitalizirani kumranski rokopisi]
* [http://www.deadseascrolls.org.il/home Digitale Bibliothek der Qumran-Rollen] (en)
* [http://orion.mscc.huji.ac.il/ ''Orion Center for the Study of the Dead Sea Scrolls and Associated Literature''] (Israel, Hebrew University)
* [http://www.qumran.org/homes/literatur/ Thomas Usleber: ''Die Schriftrollen von Qumran''] (überwiegend deutschsprachige Qumran-Literatur 1949–2010)
* [http://www.efg-hohenstaufenstr.de/downloads/texte/qumran_funde.html  Schriftrollen vom Toten Meer] (Geschichtlicher Überblick der Entdeckungen)


[[Kategorija:Rokopisi]]
[[Kategorija:Judovska besedila]]
[[Kategorija:Zgodovina Jordanije]]
[[Kategorija:Zgodovina Izraela]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>82fhkl16qzen521n18l5m8sle0c9mni</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grad Školj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>150019</id>
    <revision>
      <id>6677881</id>
      <parentid>5773583</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:45:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30066-77</username>
        <id>260180</id>
      </contributor>
      <comment>resnico</comment>
      <origin>6677881</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3547" sha1="c0vok04x53x8s0rhktj04bj5oyz2c3r" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Grad Školj
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = Grad na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679
| locmapin = Slovenija
|coordinates = &lt;!-- WD --&gt;
| location = nad vasjo [[Famlje]] 
| area =
| built = 
| architect = 
| architecture =
| governing_body =
| owner =
| designation1 = NSDP
| designation1_offname =  Famlje - Razvaline gradu Školj
| designation1_date =   3. november 1996   
| designation1_number = 5000&lt;ref&gt;{{RKD|5000}}&lt;/ref&gt;
| občina = Divača  
}}
[[File:Valvasor - Grad Školj.jpg|thumb|306x306px]]
'''Grad Školj''' je bil grad na skalni vzpetini (oziroma ''[[školj]]u'') visoko nad reko [[Reka (reka)|Reko]] blizu kraja [[Famlje]] in blizu [[Škocjan, Divača|Škocjana pri Divači]]. Ruševine se nahajajo na robu [[Regijski park Škocjanske jame|Regijskega parka Škocjanske jame]]. V pisnih virih je prvič omenjen leta 1426, ko je bil lastnik gradu vitez Erhardus von Scolcum. Danes so od gradu ostale le razvaline.ta grad je bil v preteklosti velik 8 km na kvadrat

Glede na zadnje raziskave, tehnike gradnje kažejo da je bil center gradu zgrajen približno v XIII stoletju in je služil kot manjša rezidenca za Grofe iz Devina (Italija), ki so bili na tak način bolj prisotni na območju in imeli s tem nad njim tudi boljšo kontrolo.{{navedi vir}}

Lastniki gradu so bili Devinski grofje, pozneje pa njihovi dediči grofje Walsee. Po izumrtju devinske veje Walseejev leta 1483 so tukajšnje fevde podedovali avstrijski vojvode, ki so grad Školj zaupali družini [[Ravbarji|Ravbar]]. Kozma Ravbar je po letu 1547 pričel z obsežno prezidavo prejšnje graščine. Po smrti njegove druge žene Salome iz družine Neuhaus, je še nedokončno prezidanega gradu prešel leta 1569 na družino Neuhaus oziroma Andreja Neuhausa, kar so potrdili s prenosom fevda tudi Habsburžani.

Družina Neuhaus prenovo gradu dokonča in ga ima v lasti naslednjih 100 let ter se preimenuje v »Neuhaus von Neukhoffell« oziroma »Neuhaus iz Novega Školja«

Po smrti Janeza Viljema Neuhausa (Johann Wilhelm Neuhaus) leta 1668 grad in vsa pomembna posestva kupi Janez Krstnik De Leo, ki jih da nato v najem Baronu Andreju Danijelu Mordaxu.

Baron Janez Franc Rossetti je kupil posesti od Janeza Krstnika De Leo in jih začel okoli 1675 spreminjati v udobno residenco. Ko je grad postal last barona  Rosettija. Rosettiji so v 16. stoletju grad preuredili v udobno rezidenco. Uredili so tudi cesto do [[Famlje|Famelj]].
{|
| [[File:Školj castle 02.jpg|thumb|left|300px|Pogled na grad čez Reko]] || [[File:Školj castle 01.jpg|thumb|left|300px|V gradu]]
|}

== Sklici==
{{sklici}}2. Juan P. Maschio, ''Tesi di laurea: &quot;Il castello di Školj: Tra ruderi e luci&quot;, Università degli studi di Trieste, Facoltà di Architettura (2012)''

3. Juan P. Maschio, ''Research on Školj Castle. [https://www.facebook.com/media/set/?set=a.211528182354478.1073741828.174363716070925&amp;type=3 Project FKS01-ŠK (Projekt Feniks)]''

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Školj Castle}}
*[http://www.divaca.si/index.php?lng=slo&amp;vie=cnt&amp;go=trz&amp;id=2005122113005045 Grad Školj, občina Divača] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160316011159/http://www.divaca.si/index.php?lng=slo&amp;vie=cnt&amp;go=trz&amp;id=2005122113005045 |date=2016-03-16 }}
*[http://www.projektfeniks.eu/portfolio-item/fks01-sk/ PROJEKT FENIKS FKS01-ŠK (Grad Školj) Juan P. Maschio (2012)]

{{-}}
{{Kulturni spomeniki dp SLO}}
{{Gradovi v Sloveniji}}

{{castle-stub}}

[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Školj]]
[[Kategorija:Famlje]]</text>
      <sha1>c0vok04x53x8s0rhktj04bj5oyz2c3r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677884</id>
      <parentid>6677881</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:47:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30066-77</username>
        <id>260180</id>
      </contributor>
      <comment>popravila sem hec</comment>
      <origin>6677884</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3497" sha1="rwyd7x5fy6vnjne3yfiayznkfwy4ra7" xml:space="preserve">{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Grad Školj
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = Grad na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679
| locmapin = Slovenija
|coordinates = &lt;!-- WD --&gt;
| location = nad vasjo [[Famlje]] 
| area =
| built = 
| architect = 
| architecture =
| governing_body =
| owner =
| designation1 = NSDP
| designation1_offname =  Famlje - Razvaline gradu Školj
| designation1_date =   3. november 1996   
| designation1_number = 5000&lt;ref&gt;{{RKD|5000}}&lt;/ref&gt;
| občina = Divača  
}}
[[File:Valvasor - Grad Školj.jpg|thumb|306x306px]]
'''Grad Školj''' je bil grad na skalni vzpetini (oziroma ''[[školj]]u'') visoko nad reko [[Reka (reka)|Reko]] blizu kraja [[Famlje]] in blizu [[Škocjan, Divača|Škocjana pri Divači]]. Ruševine se nahajajo na robu [[Regijski park Škocjanske jame|Regijskega parka Škocjanske jame]]. V pisnih virih je prvič omenjen leta 1426, ko je bil lastnik gradu vitez Erhardus von Scolcum. Danes so od gradu ostale le razvaline.

Glede na zadnje raziskave, tehnike gradnje kažejo da je bil center gradu zgrajen približno v XIII stoletju in je služil kot manjša rezidenca za Grofe iz Devina (Italija), ki so bili na tak način bolj prisotni na območju in imeli s tem nad njim tudi boljšo kontrolo.{{navedi vir}}

Lastniki gradu so bili Devinski grofje, pozneje pa njihovi dediči grofje Walsee. Po izumrtju devinske veje Walseejev leta 1483 so tukajšnje fevde podedovali avstrijski vojvode, ki so grad Školj zaupali družini [[Ravbarji|Ravbar]]. Kozma Ravbar je po letu 1547 pričel z obsežno prezidavo prejšnje graščine. Po smrti njegove druge žene Salome iz družine Neuhaus, je še nedokončno prezidanega gradu prešel leta 1569 na družino Neuhaus oziroma Andreja Neuhausa, kar so potrdili s prenosom fevda tudi Habsburžani.

Družina Neuhaus prenovo gradu dokonča in ga ima v lasti naslednjih 100 let ter se preimenuje v »Neuhaus von Neukhoffell« oziroma »Neuhaus iz Novega Školja«

Po smrti Janeza Viljema Neuhausa (Johann Wilhelm Neuhaus) leta 1668 grad in vsa pomembna posestva kupi Janez Krstnik De Leo, ki jih da nato v najem Baronu Andreju Danijelu Mordaxu.

Baron Janez Franc Rossetti je kupil posesti od Janeza Krstnika De Leo in jih začel okoli 1675 spreminjati v udobno residenco. Ko je grad postal last barona  Rosettija. Rosettiji so v 16. stoletju grad preuredili v udobno rezidenco. Uredili so tudi cesto do [[Famlje|Famelj]].
{|
| [[File:Školj castle 02.jpg|thumb|left|300px|Pogled na grad čez Reko]] || [[File:Školj castle 01.jpg|thumb|left|300px|V gradu]]
|}

== Sklici==
{{sklici}}2. Juan P. Maschio, ''Tesi di laurea: &quot;Il castello di Školj: Tra ruderi e luci&quot;, Università degli studi di Trieste, Facoltà di Architettura (2012)''

3. Juan P. Maschio, ''Research on Školj Castle. [https://www.facebook.com/media/set/?set=a.211528182354478.1073741828.174363716070925&amp;type=3 Project FKS01-ŠK (Projekt Feniks)]''

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Školj Castle}}
*[http://www.divaca.si/index.php?lng=slo&amp;vie=cnt&amp;go=trz&amp;id=2005122113005045 Grad Školj, občina Divača] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160316011159/http://www.divaca.si/index.php?lng=slo&amp;vie=cnt&amp;go=trz&amp;id=2005122113005045 |date=2016-03-16 }}
*[http://www.projektfeniks.eu/portfolio-item/fks01-sk/ PROJEKT FENIKS FKS01-ŠK (Grad Školj) Juan P. Maschio (2012)]

{{-}}
{{Kulturni spomeniki dp SLO}}
{{Gradovi v Sloveniji}}

{{castle-stub}}

[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Školj]]
[[Kategorija:Famlje]]</text>
      <sha1>rwyd7x5fy6vnjne3yfiayznkfwy4ra7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Klemens von Metternich</title>
    <ns>0</ns>
    <id>157632</id>
    <revision>
      <id>6677875</id>
      <parentid>6673473</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:32:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dp, np, tp</comment>
      <origin>6677875</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="94722" sha1="fpchqwbhpnhyz6f1f0nx9qpswz9zy6b" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''[[Knez]] Klemens von Metternich''' (polno ime '''Knez''' '''Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein''', do leta 1813 '''grof ''Metternich-Winneburg zu Beilstein'''''), [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] [[državnik]], [[pisatelj]], [[politik]] in [[diplomat]], * [[15. maj]] [[1773]], [[Koblenz]], † [[11. junij]] [[1859]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]].

Metternich se je rodil leta 1773 v plemiški družini [[Metternichi|Metternich]] kot sin diplomata. Na univerzah v [[Strasbourg|Strasbourgu]] in [[Mainz|Mainzu]] se je dobro izobrazil diplomacije. Povzpel se je na ključne diplomatske položaje, vključno z veleposlaniškimi vlogami v Kraljevini [[Saška - Anhalt|Saški]], Kraljevini [[Prusija|Prusiji]] in zlasti v Napoleonovi [[Francija|Franciji]]. Ena njegovih prvih nalog kot zunanjega ministra je bila pomiritev odnosov s Francijo, ki je vključevala poroko [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] z avstrijsko [[Marija Luiza, vojvodinja Parmska|vojvodinjo Marijo Luizo]]. Kmalu zatem je poskrbel za vstop Avstrije v [[Vojna šeste koalicije|vojno šeste koalicije]] na strani zaveznikov, podpisal [[Fontainebleaujska pogodba (1814)|pogodbo iz Fontainebleauja]], ki je Napoleona poslala v izgnanstvo in vodil avstrijsko delegacijo na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je po Napoleonu razdelil Evropo med velike sile. Za svoje zasluge avstrijskemu cesarstvu je oktobra 1813 prejel naziv knez.

Pod njegovim vodstvom se je »Metternichov sistem« mednarodnih kongresov nadaljeval še desetletje, ko se je Avstrija povezala z [[Ruski imperij|Rusijo]] in v manjši meri z Prusijo. To je zaznamovalo vrhunec avstrijskega diplomatskega pomena, nato pa je Metternich počasi zdrsnil na obrobje mednarodne diplomacije. V Avstrijskem cesarstvu je od leta 1809 do strmoglavljenja v revolucionarnem letu 1848 je bil zunanji minister (''Außenminister'') in glavni minister (''leitender Minister'') Avstrijskega cesarstva, od leta 1821 do 1848 pa je opravljal funkcijo državnega kanclerja (''Staatskanzler'') in sicer pod [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem I.]] in njegovim sinom [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinandom I.]] Po kratkem izgnanstvu v [[London|Londonu]], [[Brighton|Brightonu]] in [[Bruselj|Bruslju]], ki je trajalo do leta 1851, se je vrnil na dunajski dvor, tokrat le zato, da bi svetoval [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]]. Umrl je junija 1859 v starosti 86 let.

Metternich je bil tradicionalni konservativec in se je prizadeval ohranjati ravnovesje moči, zlasti z upiranjem ruskim ozemeljskim ambicijam v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Ni maral [[Liberalizem|liberalizma]] in si je prizadeval preprečiti morebitni razpad Avstrijskega cesarstva, na primer z zatiranjem [[Nacionalizem|nacionalističnih]] uporov v [[Lombardsko-beneško kraljestvo|avstrijski severni Italiji]]. Doma je sledil podobni politiki, pri čemer je uporabljal [[Cenzura|cenzuro]] in široko vohunsko mrežo za zatiranje nemirov. 

Metternich je bil zaradi politike, ki jo je izvajal, deležen tako pohval kot ostrih kritik. Njegovi podporniki so poudarjali, da je predsedoval »avstrijskemu sistemu«, ko je mednarodna diplomacija pomagala preprečiti večje vojne v Evropi. Njegove diplomatske lastnosti so bile pohvaljene, nekateri pa so menili, da so bili njegovi dosežki precejšnji glede na šibkost njegovega pogajalskega položaja. Medtem so njegovi kritiki trdili, da bi lahko veliko storil za zagotovitev prihodnosti Avstrije in da je veljal za oviro reformam v Avstriji. Bil je tudi zagovornik umetnosti, še posebej se je zanimal za glasbo; poznal je nekatere najuglednejše skladatelje v Evropi, vključno s [[Joseph Haydn|Haydnom]], [[Ludwig van Beethoven|Beethovnom]], [[Gioachino Rossini|Rossinijem]], [[Niccolò Paganini|Paganinijem]] in [[Franz Liszt|Lisztom]].

== Zgodnje življenje ==
Klemens Metternich se je rodil v stari renski hiši Metternichov, 15. maja 1773 [[Franz Georg Karl grof Metternich-Winneburg zu Beilstein|Franzu Georgu Karlu grofu Metternich-Winneburg zu Beilstein]] (1746–1818), diplomatu, ki je prešel iz službe [[Volilno okrožje Trier|volilnega okrožja Trier]] v službo cesarskega dvora, in njegovi ženi grofici [[Marija Beatrix Aloisia von Kageneck|Mariji Beatrix Aloisiji von Kageneck]] (1755–1828).&lt;ref name=&quot;cecil72&quot;&gt;{{harvnb|Cecil|1947|pp=72–73}}&lt;/ref&gt; Ime je dobil v čast saškega princa [[Klemens Venčeslav Saški|Klemena Venčeslava]], nadškofa in volilnega kneza Trierja in nekdanjega delodajalca svojega očeta.&lt;ref name=&quot;palmer5&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=5–8}}&lt;/ref&gt; Bil je najstarejši sin in je imel starejšo sestro Paulino (1772–1855), ženo vojvode Ferdinanda Friderika Avgusta Württemberškega. Ob njegovem rojstvu je družina imela v lasti porušeno trdnjavo v [[Beilsteinu]], grad v Winnebergu, posestvo zahodno od [[Koblenz|Koblenza]] in še eno v [[Lázně Kynžvart|Königswartu]] na Češkem, osvojeno v 17. stoletju.&lt;ref name=&quot;palmer5&quot; /&gt; V tem času je bil Metternichov oče, ki ga je sodobnik opisal kot »dolgočasnega klepetača in kroničnega lažnivca«, avstrijski veleposlanik na dvorih treh renskih volilnih knezov (Trier, Köln in Mainz).&lt;ref name=&quot;palmer5&quot; /&gt; Za Metternichovo izobraževanje je skrbela njegova mati, na katero je močno vplivala bližina [[Francija|Francije]]; Metternich je bolje govoril francosko kot nemško. Kot otrok je z očetom hodil na uradne obiske in se pod vodstvom protestantskega mentorja Johna Fredericka Simona učil akademskih predmetov, plavanja in jahanja.&lt;ref name=&quot;palmer10&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=10–12}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Nadeau|2016|p={{Page needed|date=March 2019}}}}

Sredi leta 1788 je Metternich začel študirati pravo na [[Univerza v Strasbourgu|Univerzi v Strasbourgu]]. Med študijem je bil nekaj časa nastanjen pri princu [[Maksimilijan I. Jožef Bavarski|Maksimilijanu Zweibrückenskem]], bodočem bavarskem kralju.&lt;ref name=&quot;palmer10&quot; /&gt; V tem času ga je Simon opisal kot »srečnega, čednega in ljubkega«, čeprav so sodobniki kasneje pripovedovali, kako lažniv in bahav je bil.&lt;ref name=&quot;palmer12&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=12–16}}&lt;/ref&gt; Metternich je septembra 1790 zapustil Strasbourg, da bi se udeležil kronanja [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]] oktobra v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]], kjer je opravljal večinoma častno vlogo ceremonialnega maršala katoliške klopi kolegija vestfalskih grofov. Tam se je pod očetovim okriljem srečal z bodočim dvojnim cesarjem [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem I.]]&lt;ref name=&quot;palmer12&quot; /&gt;

Med koncem leta 1790 in sredino leta 1792 je Metternich študiral pravo na [[Univerza v Mainzu|Univerzi v Mainzu]]&lt;ref name=&quot;sauvignyxiii&quot;&gt;{{harvnb|Bertier|1962|pp=xiii–xvii}}&lt;/ref&gt; in prejel bolj konzervativno izobrazbo kot v Strasbourgu, kamor se zaradi francoske revolucije, ki se je začela leta 1789, ni bilo mogoče vrniti. Poleti je delal z očetom, ki je bil imenovan za pooblaščenega in dejanskega vladarja [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijske Nizozemske]]. Marca 1792 je Franc nasledil svetega rimskega cesarja in bil julija kronan, kar je Metternichu omogočilo ponovitev njegove prejšnje vloge ceremonialnega maršala.

Medtem je Francija napovedala vojno Avstriji, s čimer se je začela [[vojna prve koalicije]] (1792–97) in Metternichovo nadaljnje študiranje v Mainzu je bilo onemogočilo.&lt;ref name=&quot;palmer16&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=16–22}}&lt;/ref&gt; 

Ker je bil zdaj zaposlen pri očetu,&lt;ref name=&quot;sauvignyxiii&quot; /&gt; je bil poslan na posebno misijo na fronto. Tam je vodil zaslišanje francoskega vojnega ministra, markiza de Beurnonvilla, in več spremljevalnih komisarjev [[Nacionalna konvencija|Nacionalne konvencije]]. Metternich je opazoval obleganje in padec Valenciennesa, na to pa se je kasneje spominjal kot na pomembne lekcije o vojskovanju. V začetku leta 1794 je bil poslan v [[Anglija|Anglijo]], domnevno zaradi službenih zadev, da bi pomagal vikontu Desandrouinu, generalnemu blagajniku Avstrijske Nizozemske, pri pogajanjih o posojilu.&lt;ref name=&quot;palmer22&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=22–25}}&lt;/ref&gt;

== Poroka in kongres v Rastattu ==
[[Slika:Eleonora_z_Kounic-Metternichu.jpg|sličica|Grofica Eleonora Kaunitz-Rietberg (1775–1825), Metternichova prva žena]]
V Angliji se je večkrat srečal s kraljem [[Jurij III. Britanski|Jurijem III.]] in večerjal s številnimi vplivnimi britanskimi politiki, vključno z [[William Pitt mlajši|Williamom Pittom]], [[Charles James Fox|Charlesom Jamesom Foxom]] in [[Edmund Burke|Edmundom Burkejom]]. Večerjal je tudi s priznanim skladateljem [[Joseph Haydn|Josephom Haydnom]] in njegovim impresariom Johannom Petrom Salomonom, potem ko si je ogledal več njihovih koncertov na Hanover Squareu. Na enem od teh koncertov je v občinstvu prepoznal svojega nekdanjega učitelja Andreasa Hofmanna, ki je šel vohunit za Anglijo za Francoze.&lt;ref&gt;{{harvnb|Cecil|1947|p=76}}&lt;/ref&gt; Metternich je bil imenovan za novega pooblaščenega ministra za Avstrijsko Nizozemsko in je septembra 1794 zapustil Anglijo. Ob prihodu je našel izgnano in nemočno vlado, ki se je pred najnovejšim francoskim prodorom brezglavo umikala.&lt;ref name=&quot;palmer22&quot; /&gt; Oktobra je obnovljena francoska vojska vdrla v Nemčijo in priključila vsa posestva Metternichovcev razen Königswarta. Razočaran in prizadet zaradi ostre kritike očetove politike se je novembra pridružil staršem na Dunaju.&lt;ref name=&quot;palmer25&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=25–27}}&lt;/ref&gt; 

27. septembra 1795 se je poročil z grofico Eleonore von Kaunitz-Rietberg(1775–1825), hčerko Ernsta Christopha Fürst von Kaunitz-Rietberg (1737–1797) in princese Marije Leopoldine zu Oettingen-Spielberg (1741–1795), vnukinjo nekdanjega avstrijskega kanclerja [[Wenzel Anton, knez Kaunitz-Rietberški|Wenzela Antona, kneza Kaunitz-Rietberga]].&lt;ref name=&quot;cecil78&quot;&gt;{{harvnb|Cecil|1947|pp=78–79}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.mza.cz/actapublica/matrika/detail/1959?image=216000010-000253-003378-000000-013137-000000-FM-B11023-00060.jp2&amp;lang=en Marriage record]&lt;/ref&gt; Poroko je uredila Metternichova mati in ga je seznanila z dunajsko družbo. To je bil nedvomno del motivacije za Metternicha, ki ji je izkazoval manj naklonjenosti kot ona njemu. Oče neveste, knez Kaunitz, je postavil dva pogoja: prvič, še mlada Eleonora naj bi še naprej živela doma; in drugič, Metternichu je bilo prepovedano opravljati diplomatsko delo, dokler je bil knez še živ.&lt;ref name=&quot;palmer25&quot; /&gt; Njuna hčerka Marija se je rodila v januarja 1797.&lt;ref name=&quot;palmer27&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=27–31}}&lt;/ref&gt;

Po Metternichovem študiju na Dunaju je knezova smrt septembra 1797 Metternichu omogočila sodelovanje na [[Drugi kongres v Rastattu|kongresu v Rastattu]].&lt;ref name=&quot;palmer31&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=31–37}}&lt;/ref&gt; Sprva ga je njegov oče, ki je vodil cesarsko delegacijo, vzel za tajnika, hkrati pa je poskrbel, da je bil decembra 1797 imenovan za predstavnika katoliškega sodnega zbora vestfalskega kolegija.&lt;ref name=&quot;cecil78&quot; /&gt; Zdolgočasen je ostal v Rastattu v tej vlogi do leta 1799, ko se je kongres dokončno zaključil.&lt;ref name=&quot;palmer27&quot; /&gt; V tem obdobju se je Eleonora odločila živeti z Metternichom v Rastattu in rodila sinova Francisa (februarja 1798) in kmalu po koncu kongresa Klemensa (junija 1799). Na Metternichovo veliko žalost je Klemens umrl po le nekaj dneh, Francis pa je kmalu zbolel za pljučno okužbo, od katere si ni nikoli več opomogel.&lt;ref name=&quot;palmer31&quot; /&gt;

== Veleposlanik ==

=== Dresden in Berlin ===
Poraz Svetega rimskega cesarstva v vojni druge koalicije je pretresel diplomatske kroge in obetavnemu Metternichu so zdaj ponudili izbiro med tremi ministrskimi položaji: v cesarskem parlamentu v [[Regensburg|Regensburgu]], v Kraljevini Danski v [[København|Københavnu]] ali v volilni deželi Saški v [[Dresden|Dresdnu]]. Konec januarja 1801 se je odločil ministrski položaj v Dresdnu, njegovo imenovanje pa je bilo uradno objavljeno februarja. Metternich je poletje preživel na Dunaju, kjer je napisal svoja ''Navodila'', memorandum, ki kaže veliko večje razumevanje državniškega vedenja kot njegovo prejšnje pisanje. Jeseni je obiskal posestvo Königswart, preden je 4. novembra prevzel svoj novi položaj.&lt;ref name=&quot;palmer312&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=312–319}}&lt;/ref&gt; Subtilnosti memoranduma so bile na saškem dvoru, ki ga je vodil upokojeni [[Friderik Avgust I. Saški|Friderik Avgust I.]], mož z malo politične pobude, spregledane. Kljub dolgočasju dvora je Metternich užival v lahkotnem in sproščenem življenju mesta in si vzel ljubico, princeso [[Katarina Bagration-Muhranska|Katarino Bagration-Muhransko]], ki mu je rodila hčerko [[Marie-Clementine Bagration|Marie-Clementine]]. Januarja 1803 sta Metternich in njegova žena dobila sina Viktor.&lt;ref name=&quot;palmer312&quot; /&gt; V Dresdnu je Metternich navezal tudi številne pomembne stike, vključno s publicistom [[Friedrich Gentz|Friedrichom Gentzom]], ki je bil Metternichu naslednjih trideset let tako zaupnik kot kritik. Vzpostavil je tudi stike s pomembnimi poljskimi in francoskimi političnimi osebnostmi.&lt;ref name=&quot;palmer37&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=37–40}}&lt;/ref&gt;

Da bi nadomestili izgubo Metternichovih rodovnih posesti v dolini [[Mozela|Mozele]], ko je Francoska republika priključila zahodni breg [[Ren]]a, je [[Končna resolucija izredne cesarske deputacije (1803)|cesarska kriza leta 1803]] Metternichovi družini prinesla nova posestva v [[Ochsenhausen|Ochsenhausnu]] s suverenimi pooblastili, nazivom kneza Svetega rimskega cesarstva in sedežem v cesarskem zboru. V poznejših diplomatskih prestrukturiranjih je bil Metternich imenovan za veleposlanika v Kraljevini Prusiji, o čemer je bil obveščen februarja 1803 in je svoj položaj prevzel novembra istega leta.&lt;ref name=&quot;palmer37&quot; /&gt;

V Prusijo je prispel na kritičnem prelomnem trenutku evropske diplomacije,&lt;ref name=&quot;cecil85&quot;&gt;{{harvnb|Cecil|1947|pp=85–87}}&lt;/ref&gt; kjer je kmalu postal zaskrbljen zaradi ozemeljskih ambicij [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]], novega voditelja Francije. Ta strah je delil tudi ruski dvor pod carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]], ki pa je Metternicha obveščal o ruski politiki. Do jeseni 1804 se je Dunaj odločil za ukrepe, ki so se začeli avgusta 1805, ko se je [[Avstrijsko cesarstvo]] začelo vpletati v vojno tretje koalicije.&lt;ref name=&quot;cecil85&quot; /&gt; Metternichova skoraj nemogoča naloga je bila prepričati Prusijo, naj se pridruži koaliciji proti Bonaparteju. Njihov končni dogovor pa ni bil Metternichova zasluga in po porazu koalicije v [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] je Prusija sporazum prezrla in namesto tega podpisala [[Schönbrunnska pogodba (1805)|pogodbo s Francozi]].&lt;ref&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=40–44}}&lt;/ref&gt;

=== Pariz ===
V poznejših preureditvah na Dunaju je [[Johann Philipp Stadion, grof Warthausen]], postal zunanji minister avstrijskega cesarstva, kar je Metternichu omogočilo, da prevzame mesto veleposlanika v Ruskem imperiju. V Rusijo ni nikoli prišel, saj je na francoskem dvoru obstajala potreba po novem Avstrijcu. Metternich je bil za to mesto potrjen junija 1806.&lt;ref&gt;Obstaja nekaj zmede glede tega, zakaj je bil izbran Metternich. Napoleon je rekel, da si želi &quot;Kaunitza&quot;, in ali je dobesedno mislil nekoga iz Kaunitza (Adelsgeschlecht) ali zgolj nekoga v slogu kneza Kaunitza, ki je bil veleposlanik v Franciji od leta 1750 do 1753, je to delovalo v prid Metternichu, možu Kaunitza.{{harv|Palmer|1972|pp=44–47}}.&lt;/ref&gt; Užival je v tem, da je bil iskan, in bil je vesel, da so ga poslali v Francijo z letno plačo 90.000 guldnov.&lt;ref&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=44–47}}&lt;/ref&gt; Po napornem potovanju se je avgusta 1806 naselil, kjer sta ga seznanila baron von Vincent in Engelbert von Floret, ki ju je dve desetletji obdržal za tesnega svetovalca. 5. avgusta se je v gradu Saint-Cloud srečal s francoskim zunanjim ministrom, princem [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Charlesom Mauriceom de Talleyrand-Périgord]], pet dni pozneje pa z Napoleonom samim. [[Vojna četrte koalicije]] je Talleyranda in Napoleona potegnila proti vzhodu.&lt;ref name=&quot;palmer47&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=47–56}}&lt;/ref&gt;

Po [[Tilzitski mir|Tilzitskemu miru]] julija 1807 je Metternich videl, da je položaj Avstrije v Evropi veliko bolj ranljiv, vendar je menil, da sporazum med Rusijo in Francijo ne bo trajen. Medtem je ugotovil, da je novi francoski zunanji minister [[Jean-Baptiste Nompère de Champagny, vojvoda de Cadore|Jean-Baptiste Champagny]] nepopustljiv in se je trudil doseči zadovoljivo rešitev glede prihodnosti več francoskih utrdb na reki [[Inn]]. V naslednjih mesecih sta se doseg avstrijske politike in Metternichov lastni ugled povečala.&lt;ref name=&quot;palmer56&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=56–61}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Entrevue_Erfurt_by_Nicolas_Grosse.jpg|desno|sličica|Erfurtski kongres, delo Nicolasa Gosseja, 1838. Napoleon sprejema von Vincenta v Erfurtu, kongres, ki se ga Metternich ni smel udeležiti]]

V nepozabnem dogodku se je Metternich na praznovanju Napoleonovega 39. rojstnega dne avgusta 1808 prepiral z Napoleonom zaradi vse bolj očitnih priprav na vojno na obeh straneh.&lt;ref name=&quot;cecil98&quot;&gt;{{harvnb|Cecil|1947|pp=98–101}}&lt;/ref&gt; Kmalu zatem je Napoleon zavrnil Metternichovo udeležbo na kongresu v Erfurtu. Metternich je bil kasneje vesel, ko je od Talleyranda slišal, da so bili Napoleonovi poskusi na kongresu, da bi Rusijo prepričal v napad na Avstrijo, neuspešni.&lt;ref name=&quot;palmer61&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=61–69}}&lt;/ref&gt;

V poročilu Stadionu je Metternich ugotovil, da so bili [[Hohenzollerji]] izrinjeni ter da se je položaj Avstrije poslabšal. [[Renska konfederacija]] je bila sovražna do Avstrije in vojaški spopad s Francijo bi se moral bojevati na dveh frontah med rekama [[Visla|Vislo]] in [[Inn]]. Metternich je še naprej nasprotoval vojni s Francijo in poudaril, da mora vlada na Dunaju le počakati, saj Napoleon ni imel načrtov za lastno nasledstvo.&lt;ref&gt;{{cite book|author1=Wolfram Siemann|title=Metternich: Strategist and Visionary|publisher=Harvard University Press|year=2019|pages=224–225|isbn=9780674743922}}&lt;/ref&gt;

== Zunanji minister ==

=== Popuščanje napetosti s Francijo ===
Metternich se je vrnil v Avstrijo in bil priča porazu avstrijske vojske v [[Bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] leta 1809. Stadion je po bitki odstopil z mesta zunanjega ministra, cesar pa je mesto takoj ponudil Metternichu. Metternich se je bal, da bi Napoleon to izkoristil in zahteval strožje mirovne pogoje, zato se je namesto tega strinjal, da bo postal državni minister (kar je postal 8. julija) in vodil pogajanja s Francozi, pri čemer se je dogovoril, da bo Stadiona na mestu zunanjega ministra nadomestil pozneje.&lt;ref name=&quot;palmer69&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=69–72}}&lt;/ref&gt; Med mirovnimi pogajanji v [[Altenburg|Altenburgu]] je Metternich predstavil profrancoske predloge za rešitev avstrijske monarhije. Napoleonu pa njegovo stališče o prihodnosti [[Poljska|Poljske]] ni bilo všeč, zato ga je iz pogajanj postopoma izpodrinil [[Janez I. Jožef, knez Liechtensteina]]. Vendar je kmalu, 8. oktobra, ponovno pridobil vpliv kot zunanji minister in dodatno kot minister cesarske hiše.&lt;ref name=&quot;palmer69&quot; /&gt; V začetku 1810. leta je Metternichova prejšnja afera z Junotom postala javna, vendar je bil škandal zaradi Eleonorinega razumevanja minimalen.&lt;ref name=&quot;palmer72&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=72–77}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Napoleon_Marie_Louise_Marriage1.jpeg|sličica|Metternich je imel velik vpliv na poroko Napoleona z nadvojvodinjo Marijo Luizo Avstrijsko. ''Poroka Napoleona in Marije Luize'', delo Georgesa Rougeta]]

Ena prvih Metternichovih nalog je bila spodbuditi Napoleonovo poroko z nadvojvodinjo [[Marija Luiza, vovjodinja Parmaska|Marijo Luizo]] in ne s carjevo najmlajšo sestro [[Ana Pavlovna Ruska|Ano Pavlovno]]. Metternich se je kasneje poskušal distancirati od poroke, češ da je bila to Napoleonova lastna ideja, vendar je to malo verjetno; v vsakem primeru je takrat z veseljem prevzel odgovornost.&lt;ref name=&quot;palmer72&quot; /&gt; Do 7. februarja je Napoleon privolil in par se je 11. marca poročil po pooblaščencu. Marija Luiza je kmalu zatem odšla v Francijo, Metternich pa ji je sledil po drugi poti in neuradno. Potovanje je bilo, kot je pojasnil Metternich, namenjeno prevozu njegove družine domov in poročanju avstrijskemu cesarju o dejavnostih Marije Luize.&lt;ref name=&quot;palmer72&quot; /&gt;

Namesto tega je Metternich ostal šest mesecev in zaupal svojo funkcijo na Dunaju očetu. Poroko in laskanje je izkoristil za ponovna pogajanja o pogojih Schönbrunnske pogodbe. Koncesije, ki jih je dobil, pa so bile nepomembne: nekaj trgovinskih pravic, odložitev plačila vojne odškodnine, vračilo nekaterih posesti Nemcev v avstrijski službi, vključno z družino Metternich, in odprava omejitve 150.000 mož za avstrijsko vojsko. Slednje je bilo še posebej dobrodošlo kot znak večje avstrijske neodvisnosti, čeprav si Avstrija ni mogla več privoščiti večje vojske od predpisane.{{sfn|Palmer|1972|p=77}}

==== Kot francoski zaveznik ====
Ko se je Metternich oktobra 1810 vrnil na Dunaj, ni bil več tako priljubljen. Njegov vpliv je bil omejen na zunanje zadeve, njegovi poskusi, da bi ponovno uvedel polnopravni državni svet, pa so propadli.&lt;ref name=&quot;palmer72&quot; /&gt; Prepričan, da se mora močno oslabljena Avstrija izogniti še eni invaziji Francije, je zavrnil prizadevanja carja Aleksandra in namesto tega 14. marca 1812 sklenil [[Pariška pogodba (14. marec 1812)|zavezništvo z Napoleonom]]. Podpiral je tudi obdobje zmerne cenzure, katere cilj je bil preprečiti provokacije Francozov.&lt;ref name=&quot;palmer78&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=78–86}}&lt;/ref&gt; Zahteva, da se ob Francozih bori le 30.000 avstrijskih vojakov,{{sfn|Cecil|1947|p=125}} Zavezniška pogodba je bila bolj velikodušna od tiste, ki jo je Prusija podpisala mesec dni prej; to je Metternichu omogočilo, da je tako Veliki Britaniji kot Rusiji zagotovil, da je Avstrija še vedno zavezana omejevanju Napoleonovih ambicij. Maja 1812 je svojega vladarja spremljal na zadnjem srečanju z Napoleonom v Dresdnu, preden je izvedel [[Napoleonov pohod na Rusijo|pohod na Rusijo]].&lt;ref name=&quot;palmer78&quot; /&gt;

Dresdenski sestanek je razkril, da je avstrijski vpliv v Evropi dosegel najnižjo točko, Metternich pa je bil zdaj odločen, da ta vpliv ponovno vzpostavi z uporabo tega, kar je sam menil, da so močne vezi z vsemi stranmi v vojni, in predlagal splošne mirovne pogovore pod vodstvom Avstrije. V naslednjih treh mesecih se je Avstrije počasi oddaljil od francoskega cilja, hkrati pa se je izogibal zavezništvu s Prusijo ali Rusijo,&lt;ref name=&quot;palmer86&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=86–92}}&lt;/ref&gt; in ostaja odprt za vsak predlog, ki bi zagotovil mesto za združeno dinastijo Bonaparte-Habsburžani.&lt;ref name=&quot;palmer86&quot; /&gt; To je bilo posledica zaskrbljenosti, da bi Rusija in Prusija v primeru Napoleonovega poraza pridobili preveč. Napoleon je bil nepopustljiv in boji (zdaj že [[vojna Šeste koalicije]]) so se nadaljevali. Avstrijsko zavezništvo s Francijo se je končalo februarja 1813, Avstrija pa je nato prešla na položaj oborožene nevtralnosti.&lt;ref name=&quot;ford221&quot;&gt;{{harvnb|Ford|1971|p=221}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;palmer86&quot; /&gt;

==== Kot nevtralen ====
[[Slika:Historia_del_Consulado_y_del_Imperio,_1879_&quot;Célebre_entrevista_de_M._de_Metternich_con_Napoleón_-_último_reto_del_emperador&quot;._(4268283413).jpg|desno|sličica|250x250_pik|Srečanje francoskega cesarja Napoleona I. in avstrijskega diplomata Klemensa von Metternicha v palači Marcolini v Dresdnu, 26. junij 1813]]
Metternich je bil veliko manj naklonjen obrnitvi proti Franciji kot mnogi njegovi sodobniki in je podpiral lastne načrte za splošno rešitev. Novembra 1813 je Napoleonu ponudil frankfurtske predloge, ki bi Napoleonu omogočili, da ostane cesar, vendar bi Francijo zmanjšali na njene »naravne meje« in ji odvzeli nadzor nad večino Italije, Nemčije in Nizozemske. Napoleon, ki je zmagal v [[Bitka pri Lütznu (1813)|bitkah pri Lütznu]] in [[Bitka pri Budišinu (1813)|Budišinu]], je predolgo odlašal in zamudil to priložnost; do decembra je bil poražen v bitki pri Leipzigu in zavezniki so ponudbo umaknili. V začetku leta 1814, ko so se bližali Parizu, se je Napoleon prepozno strinjal s frankfurtskimi predlogi in zavrnil nove, strožje pogoje, ki so bili takrat predlagani.{{sfn|Riley|2013|p=[https://books.google.com/books?id=beq3AAAAQBAJ&amp;pg=PA206 206]}}{{sfn|Ross|1969|pp=341–44}}

Kljub temu se zaveznikom ni šlo dobro in čeprav je Rusija dosegla izjavo o splošnih vojnih ciljih, ki je vključevala številne namige Avstriji, je Velika Britanija ostala nezaupljiva in na splošno ni bila pripravljena opustiti vojaške pobude, za katero se je borila 20 let. Kljub temu je Franc imenoval avstrijskega zunanjega ministra, velikega kanclerja [[Viteškei red Marije Terezije|viteškega reda Marije Terezije]], mesto, ki je bilo prosto že od Kaunitzovih časov.&lt;ref name=&quot;palmer92&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=92–96}}&lt;/ref&gt; Metternicha je vse bolj skrbelo, da bo Napoleonov umik prinesel nered, ki bi škodoval Habsburžanom.&lt;ref name=&quot;palmer92&quot; /&gt; Verjel je, da bo treba kmalu skleniti mir. Ker Britanije ni bilo mogoče prisiliti, je predloge poslal le Franciji in Rusiji. Ti so bili zavrnjeni, vendar je bilo po bitkah pri Lütznu (2. maja) in bitki pri Bautzenu (20.–21. maja) na pobudo Francije razpisano premirje. Aprila je Metternich začel »počasi in nejevoljno« pripravljati Avstrijo na vojno s Francijo; premirje je Avstriji zagotovilo čas za mobilizacijo.&lt;ref name=&quot;palmer92&quot; /&gt;

Junija je Metternich zapustil Dunaj, da bi osebno vodil pogajanja v [[Jičín|Jičínu]] na Češkem. Ob prihodu je izkoristil gostoljubje princese [[Princesa Viljemina, vojvodinja Saganska|Viljemine, vojvodinje Saganske]] in z njo začel afero, ki je trajala več mesecev. Nobena druga ljubica ni nikoli dosegla takšnega vpliva na Metternicha kot ona in po njuni ločitvi ji je še naprej pisal. Medtem je francoski zunanji minister [[Hugues-Bernard Maret]] ostal nedosegljiv, čeprav se je Metternichu 18. in 19. junija v [[Opočna|Opočni]] uspelo pogovoriti o stanju s carjem.&lt;ref name=&quot;palmer96&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=96–102}}&lt;/ref&gt; V pogovorih, ki so bili kasneje ratificirani kot [[Reichenbachove konvencije (1813)|Reichenbachova konvencija]], so se dogovorili o splošnih mirovnih zahtevah&lt;ref&gt; namreč, da bi se [[Lübeck]] in [[Hamburg]] vrnila kot svobodni mesti in na splošno konec neposrednega francoskega nadzora nad Rensko konfederacijo; vrnitev priključenega pruskega ozemlja; vrnitev Ilirskih provinc Avstriji; in razpustitev francosko prevladujočega Velikega vojvodstva Varšave {{harv|Palmer|1972|p=97}}&lt;/ref&gt; in določil postopek, po katerem bi Avstrija lahko vstopila v vojno na koalicijski strani. Kmalu potem je bil Metternich povabljen, da se pridruži Napoleonu v Dresdnu, kjer je lahko neposredno postavil pogoje. Čeprav ni zanesljivega zapisa o njunem srečanju 26. junija 1813, se zdi, da je bilo burno, a učinkovito srečanje. Dogovor je bil končno dosežen, ko je bil Metternich tik pred odhodom&lt;ref name=&quot;palmer96&quot; /&gt; in mirovna pogajanja se bi začela v Pragi julija in trajala do 20. avgusta.&lt;ref name=&quot;cecil134&quot;&gt;{{harvnb|Cecil|1947|pp=134–135}}&lt;/ref&gt; S tem, ko je v to privolil, je Metternich ignoriral Reichenbachovo konvencijo, kar je razjezilo avstrijske koalicijske zaveznike.&lt;ref name=&quot;palmer96&quot; /&gt; Konferenca v [[Praga|Pragi]] se ni pravilno sestala, saj Napoleon svojim predstavnikom Armandu Caulaincourtu in grofu Narbonnskemu ni dal zadostnih pooblastil za pogajanja.&lt;ref name=&quot;cecil134&quot; /&gt; Na neformalnih razpravah, ki so potekale namesto konference, je Caulaincourt namignil, da se Napoleon ne bo pogajal, dokler zavezniška vojska ne bo ogrozila same Francije. To je prepričalo Metternicha in potem ko Metternichov ultimat Franciji ni bil upoštevan, je Avstrija 12. avgusta napovedala vojno.&lt;ref name=&quot;palmer96&quot; /&gt;

==== Kot koalicijski partner ====
[[Slika:Declaration_of_victory_after_the_Battle_of_Leipzig,_1813_(by_Johann_Peter_Krafft).jpg|sličica|[[Karl von Schwarzenberg]] in trije zavezniški monarhi po bitki pri Leipzigu, 1813 (Deklaracija zmage po bitki pri Leipzigu, Johann Peter Krafft)]]
Avstrijski zavezniki so izjavo razumeli kot priznanje, da so avstrijske diplomatske ambicije propadle, Metternich pa jo je imel za eno potezo v veliko daljši kampanji.&lt;ref name=&quot;palmer103&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=103–107}}&lt;/ref&gt; Do konca vojne si je prizadeval ohraniti koalicijo skupaj in s tem zajeziti ruski zagon v Evropi. V ta namen je dosegel zgodnjo zmago, ko je bil za vrhovnega poveljnika koalicijskih sil potrjen avstrijski general, [[Karl Filip, knez Schwarzenberški|knez Schwarzenberg]], namesto carja Aleksandra I. Uspelo mu je tudi prepričati tri zavezniške monarhe (Aleksandra, Franca in Friderika Pruskega ), da so mu in njihovim vojskam sledili na pohodu. S [[Tepliška pogodba (1813)|Tepliško pogodbo]] je Metternich Avstriji dovolil, da ostane neobvezna glede prihodnosti Francije, Italije in Poljske. Vendar so ga Britanci, ki so subvencionirali Prusijo in Rusijo, še vedno omejevali (septembra je Metternich zahteval subvencije tudi za Avstrijo).&lt;ref name=&quot;palmer103&quot; /&gt; 18. oktobra 1813 je bil Metternich priča uspešni [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]] in dva dni pozneje je bil za svoje »modro vodstvo« nagrajen s činom kneza (''Fürst''). Metternich je bil navdušen, ko je bil Frankfurt v začetku novembra ponovno zavzet, še posebej pa nad spoštovanjem, ki ga je car izkazal Frančišku na slovesnosti, ki jo je tam organiziral Metternich. Diplomatsko je bil ob koncu vojne odločen preprečiti nastanek močne, enotne nemške države in je Napoleonu celo ponudil radodarne pogoje, da bi ga obdržal kot protiutež. 2. decembra 1813 se je Napoleon strinjal s pogovori, čeprav so bili ti pogovori odloženi zaradi potrebe po sodelovanju višjega britanskega diplomata [[Robert Stewart, vikont Castlereagha|Roberta Stewarta, vikonta Castlereagha]].&lt;ref name=&quot;palmer103&quot; /&gt;

Preden so se pogovori lahko začeli, so koalicijske vojske 22. decembra prečkale reko [[Ren]]. Metternich se je iz Frankfurta umaknil v [[Breisgau]], da bi praznoval božič z družino, preden je januarja 1814 odpotoval v novi koalicijski sedež v [[Basel]]. S carjem Aleksandrom so se prepirali, zlasti glede usode Francije.&lt;ref name=&quot;palmer107&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=107–117}}&lt;/ref&gt; Metternich in Castlereagh sta navezala dober delovni odnos in se nato srečala z Aleksandrom v [[Langres|Langresu]]. Car pa je ostal nepopustljiv in je zahteval prodor v središče Francije; vendar je bil preveč zaposlen, da bi nasprotoval drugim Metternichovim idejam, kot je bila končna mirovna konferenca na Dunaju. Metternich se ni udeležil pogovorov s Francozi v [[Châtillon, Hauts-de-Seine|Châtillonu]], saj je želel ostati z Aleksandrom. Pogajanja so zastala in po kratkem napredovanju so se morale koalicijske sile po bitki pri Montmirailu in bitki pri Montereauju umakniti. To je odpravilo Metternichove strahove, da bi lahko preveč samozavestni Aleksander deloval enostransko.&lt;ref name=&quot;palmer107&quot; /&gt;

Metternich je nadaljeval pogajanja s francoskim odposlancem Caulaincourtom do začetka do sredine marca 1814, ko je zmaga v bitki pri Laonu koalicijo znova spodbudila k ofenzivi. Do takrat se je Metternich naveličal poskušati ohraniti koalicijo skupaj in niti pogodba iz Chaumonta, ki so jo sklenili Britanci , ni pomagala.&lt;ref name=&quot;palmer107&quot; /&gt; V odsotnosti Prusov in Rusov se je koalicija strinjala z obnovitvijo dinastije [[Burboni|Burbonov]].&lt;ref name=&quot;palmer107&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;ford257&quot;&gt;{{harvnb|Ford|1971|p=257}}&lt;/ref&gt; Cesar Franc je zavrnil Napoleonovo zadnjo prošnjo, da se bo odpovedal prestolu v korist svojega sina z Marijo Luizo za regentko in Pariz je padel 30. marca. Vojaški manevri so Metternicha 24. marca prisilili na zahod v [[Dijon]] in je po odlašanju 7. aprila odpotoval v francosko prestolnico.&lt;ref name=&quot;palmer107&quot; /&gt; 10. aprila je našel mesto v miru, a na njegovo veliko jezo večinoma pod nadzorom carja Aleksandra. Avstrijcem niso bili všeč pogoji [[Fontainebleaujska pogodba|Fontainebleaujske pogodbe]], ki jo je Rusija v njihovi odsotnosti vsilila Napoleonu, vendar se jim Metternich ni hotel upreti in je 11. aprila pogodbo podpisal. Nato se je osredotočil na zaščito avstrijskih interesov v prihajajočem miru; uveljavljanje avstrijskega vpliva v Nemčiji nad vplivom Prusije; in odpravo ruske prevlade. Zaradi teh razlogov je zagotovil, da sta bili italijanski provinci Lombardija in Benečija, ki sta bili leta 1805 izgubljeni v korist francoskih vazalnih držav, ustrezno ponovno priključeni kot [[Lombardsko-beneško kraljestvo]].&lt;ref name=&quot;palmer118&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=118–123}}&lt;/ref&gt;

Glede delitve Poljske in Nemčije, ki sta bili prej pod francosko okupacijo, je bil Metternich bolj omejen z interesi zaveznikov. Po dveh neuspelih predlogih Prusa je bilo vprašanje preloženo na podpis mirovne pogodbe.&lt;ref name=&quot;palmer123&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=123–129}}&lt;/ref&gt; Drugod si je Metternich, tako kot mnogi njegovi kolegi, želel obnovljeni francoski monarhiji zagotoviti sredstva za ohranitev nadzora. Velikodušna Pariška pogodba je bila podpisana 30. maja.&lt;ref name=&quot;ford257&quot; /&gt; Zdaj svoboden je Metternich spremljal carja Aleksandra v Anglijo; Wilhelmina, ki je sledila Metternichu v Pariz, je prav tako prečkala mejo.&lt;ref name=&quot;palmer123&quot; /&gt; Zmagoslavni Metternich je svoje štiri tedne zapolnil z veseljem, s čimer je ponovno vzpostavil svoj ugled in ugled Avstrije. Na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] mu je bila v tem času podeljena častna diploma iz prava. V nasprotju s tem in na Metternichovo zadovoljstvo je bil Aleksander nevljuden in pogosto žaljiv. Kljub priložnostim je bilo malo diplomacije; namesto tega so se trdno dogovorili le, da bodo ustrezni pogovori potekali na Dunaju, z datumom, ki je bil okvirno določen za 15. avgust. Ko je car poskušal pogovor prestaviti na oktober, se je Metternich strinjal, vendar je postavil pogoje, ki so Aleksandru preprečili, da bi izkoristil kakršno koli prednost zaradi njegovega dejanskega nadzora nad [[Poljska|Poljsko]]. Metternich se je sredi julija 1814 ponovno združil s svojo družino v Avstriji, zatem ko se je za teden dni ustavil v Franciji, da bi pomiril strah glede Napoleonove žene Marije Luize, ki je bila takrat [[Vojvodina Parma in Piacenza|vojvodinja Parmska]]. Njegovo vrnitev na Dunaj so občasno proslavili z kantato, ki je vključevala verz ''Zgodovina te potomcem postavlja kot vzor med velikimi možmi''.&lt;ref name=&quot;palmer123&quot; /&gt;

=== Dunajski kongres ===
{{Further|Dunajski kongres}}
[[Slika:Vienna_Congress.jpg|sličica|Metternich skupaj z Wellingtonom, Talleyrandom in drugimi evropskimi diplomati na Dunajskem kongresu leta 1815]]
[[Slika:Europe_1815_map_en.png|sličica|Državne meje znotraj Evrope, ki jih je določil Dunajski kongres]]
Jeseni 1814 so se na Dunaju začeli zbirati poglavarji petih vladajočih dinastij in predstavniki 216 plemiških družin. Preden so prispeli ministri »velike četverice« (koalicijskih zaveznikov Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije), je Metternich tiho ostal v [[Baden, Avstrija|Badenu]] pri Dunaju (Kopanju), dve uri južneje. Ko je izvedel, da so prispeli na Dunaj, se je odpravil na srečanje z njimi in jih spodbudil, naj se z njim gredo v Baden. Pobudo so zavrnili in v samem mestu so potekala štiri srečanja.&lt;ref name=&quot;palmer130&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=130–133}}&lt;/ref&gt; Na teh so se predstavniki dogovorili o delovanju kongresa in na Metternichovo veselje imenovali svojega pomočnika [[Friedrich von Gentza|Friedricha von Gentza]] za sekretarja za pogajanja Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije ter Francije in Španije). Ko sta [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord]] in španski predstavnik [[Pedro Gómez Labrador|Pedro]] [[Pedro Gómez Labrador|Gómez Labrador]] izvedela za te odločitve, sta bila ogorčena, ker so se o sporazumih pogajali le veliki štirje. [[Švedska]] in [[Portugalska]] sta bili podobno jezni zaradi njune izključitve iz vsega kongresa razen polnega, še posebej ker je bil Metternich odločen, da bo slednji skupini dal čim manj moči. Posledično je šesterica postala predhodni odbor osmih, katerega prva odločitev je bila, da se kongres preloži na 1. november.&lt;ref name=&quot;palmer130&quot; /&gt; Pravzaprav bi ga kmalu spet prestavili, saj bi novembra delo začela le manjša komisija.&lt;ref name=&quot;palmer133&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=133–139}}&lt;/ref&gt; Medtem je Metternich organiziral kontroverzno paleto zabav za delegate, vključno z njim.&lt;ref name=&quot;palmer130&quot; /&gt;

Castlereaghu je pustil, da se pogaja v imenu carja Aleksandra, in svojo pozornost na kratko usmeril k zatiranju protihabsburških čustev v Italiji. Približno v istem času je izvedel, da se vojvodinja Saganska dvori carju. Razočaran in izčrpan od družabnih pogovorov je Metternich popustil in med pogajanji o Poljski (ki ji je takrat vladal Napoleon kot Velikemu vojvodstvu Varšavi) razjezil carja Aleksandra, saj je namignil, da bi se Avstrija lahko vojaško kosala z Rusijo. Kljub tej napaki Franc ni hotel odstaviti Metternicha, Dunaj pa je novembra pretresala politična kriza, ki je dosegla vrhunec z izjavo carja Aleksandra, da Rusija ne bo popustil glede svojih zahtev po Poljski kot satelitskem kraljestvu. Koalicija je to odločno zavrnila in dogovor se je zdel bolj oddaljen kot kdaj koli prej.&lt;ref name=&quot;palmer133&quot; /&gt; Zdi se, da je Aleksander med zastojem celo izzval Metternicha na dvoboj.&lt;ref&gt;{{harvnb|Hamilton-Williams|1996|p=47}}&lt;/ref&gt; Vendar je Aleksander kmalu naredil preobrat in privolil v delitev Poljske. Prav tako je nekoliko popustil glede germanskega kraljestva Saška in Talleyrandu prvič dovolil sodelovanje v vseh razpravah velike četverice (zdaj velike peterke).&lt;ref name=&quot;palmer133&quot; /&gt;

Z novim soglasjem so bila glavna vprašanja glede Poljske in Nemčije rešena v drugem tednu februarja 1815.&lt;ref name=&quot;palmer139&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=139–146}}&lt;/ref&gt; Avstrija je z delitvijo Poljske pridobila ozemlja in preprečila prusko priključitev Saške, vendar je bila prisiljena sprejeti rusko prevlado na Poljskem in vse večji pruski vpliv v Nemčiji.&lt;ref name=&quot;okey73&quot;&gt;{{harvnb|Okey|2001|pp=73–74}}&lt;/ref&gt; Metternich se je nato osredotočil, da bi različne nemške države prepustile zgodovinske pravice novemu zveznemu parlamentu, ki bi se lahko postavil po robu Prusiji. Pomagal je tudi švicarskemu odboru in se ukvarjal s številnimi manjšimi vprašanji, kot so pravice do plovbe po Renu. 7. marca se je Metternich zbudil z novico, da je Napoleon pobegnil iz svojega otoškega zapora na [[Elba|Elbi]].&lt;ref name=&quot;cecil169&quot;&gt;{{harvnb|Cecil|1947|pp=169–175}}&lt;/ref&gt; in se v eni uri srečal tako s carjem kot s pruskim kraljem. Metternich ni želel prenagljene spremembe kongresa in sprva je bil vpliv na kongres majhen. Končno je 13. marca pet velikih sil razglasilo Napoleona za [[Izobčenec|izobčenca]] in zavezniki so začeli priprave na obnovljene boje. 25. marca so podpisali pogodbo, s katero so se zavezali, da bodo poslali 150.000 mož, pri čemer ni bilo veliko znakov o njihovih prejšnjih razdornih stališčih. Po odhodu vojaških poveljnikov se je Dunajski kongres lotil resnega dela, določil meje neodvisne Nizozemske, formaliziral predloge za ohlapno konfederacijo [[Kantoni Švice|švicarskih kantonov]] in ratificiral prejšnje sporazume glede Poljske. Do konca aprila sta ostali le še dve glavni vprašanji, organizacija nove nemške federacije in problem Italije.&lt;ref name=&quot;palmer139&quot; /&gt;

Slednje je kmalu začelo dosegati vrhunec. Avstrija je utrdila svoj nadzor nad Lombardijo-Benečijo in razširila svojo zaščito na province, ki so bile nominalno pod nadzorom Francove hčerke Marije Ludovike. Metternich je 18. aprila napovedal, da je Avstrija formalno v [[Avstrijsko-neapeljska vojna|vojni z Muratovim Neapljem]]. Avstrija je 3. maja zmagala v [[Bitka pri Tolentinu|bitki pri Tolentinu]] in manj kot tri tedne pozneje zavzela Neapelj. Metternich je nato lahko odločitev o prihodnosti države odložil na čas po Dunaju. Razprave o Nemčiji so se vlekle do začetka junija, ko je bil ratificiran skupni avstrijsko-pruski predlog. Večino ustavnih vprašanj je prepustil novemu parlamentu; njegov predsednik je postal sam cesar Franc.&lt;ref name=&quot;palmer146&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}&lt;/ref&gt; 

Kljub kritikam znotraj Avstrije je bil Metternich zadovoljen z izidom in stopnjo nadzora, ki ga je podelil Habsburžanom, in prek njih še sebi.&lt;ref name=&quot;palmer146&quot; /&gt; Metternich je zagotovo lahko parlament večkrat izkoristil za svoje namene.&lt;ref&gt;{{harvnb|Ford|1971|p=302}}&lt;/ref&gt; Dogovor je bil podobno priljubljen pri večini nemških predstavnikov. 19. junija je bila podpisana poravnalna pogodba (Rusi so jo podpisali teden dni kasneje),  s katero se je Dunajski kongres uradno končal. Metternich sam se je 13. junija odpravil na fronto, pripravljen na dolgotrajno vojno proti Napoleonu. Vendar je bil Napoleon 18. junija v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]] odločno poražen.&lt;ref name=&quot;palmer1462&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}&lt;/ref&gt;

=== Pariz in Italija ===
[[Slika:Map_of_the_Holy_Alliance_(1840).svg|sličica|Zemljevid Evrope, ki poudarja Sveto alianso, leta 1840]]
Od leta 1815 naprej so se državniki v Evropi osredotočali na preprečevanje grožnje socialne revolucije, ker je bil Napoleon poražen. Metternich je objavil predloge reform. Predvideval je ohranitev obstoječe [[Socialna stratifikacija|socialne hierarhije]] in v ta namen stalno avtoriteto legitimnih suverenov ter [[Pravno varstvo|vladavino prava]].&lt;ref&gt;{{cite book|author1=Mark Jarrett|title=The Congress of Vienna and Its Legacy: War and Great Power Diplomacy After Napoleon|publisher=I.B.Tauris|year=2013|page=|isbn=9780857735706}}&lt;/ref&gt; Povzpel se je v vodilnega konzervativnega državnika v Evropi, njegov nadzor pa je trajal do leta 1848. Habsburški vladarji avstrijskega cesarstva so stavili, da bo ideja o narodnosti preprečila pogubo.&lt;ref&gt;{{cite book|author1=Gordon Martel|title=Origins of the First World War: Revised 3rd Edition|publisher=Taylor &amp; Francis|year=2013|page=23|isbn=9781317863847}}&lt;/ref&gt;

Vrnil se je k koalicijskim zaveznikom v Pariz, kjer so ponovno razpravljali o mirovnih pogojih. Po 133 dneh pogajanj e bila 20. novembra sklenjena [[Pariška pogodba (1815)|druga pariška pogodba]]. Metternich je menil, da Francije ne bi smeli razkosati. Zato je bil z rezultatom zadovoljen.&lt;ref name=&quot;palmer150&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=150–156}}&lt;/ref&gt; Francija je izgubila le malo ozemlja ob svojih vzhodnih mejah, sedemsto milijonov [[Francoski frank|francoskih frankov]] in umetniška dela, ki jih je oropala. Sprejela je tudi okupacijsko vojsko, ki je štela 150.000 mož. Medtem je bila 26. septembra podpisana ločena pogodba, ki jo je predlagal Aleksander in jo je preoblikoval Metternich. S tem je bila ustvarjena nova [[Sveta aliansa]] s središčem v Rusiji, Prusiji in Avstriji; to je bil dokument, ki ga Metternich ni niti spodbujal niti si ga ni želel zaradi njegovih nejasno liberalnih stališč.{{sfn|Bertier|1962|pp=129-131}}

Predstavniki večine evropskih držav so sčasoma podpisali pogodbo, z izjemo [[Papeška država|Papeške države]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Velike Britanije]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Kmalu je ločena pogodba potrdila še [[Četverostranska zveza|Četverostransko zvezo]] in s svojim šestim členom vzpostavila kongresni sistem rednih diplomatskih srečanj. Z mirom v Evropi je avstrijska zastava zdaj plapolala na več kot 50 odstotkih več ozemlja kot takrat, ko je Metternich postal zunanji minister.&lt;ref name=&quot;palmer150&quot; /&gt;

Metternich se je nato vrnil k vprašanju Italije in jo prvič obiskal v decembra 1815. Po obisku [[Benetke|Benetk]] se mu je družina 18. decembra pridružila v [[Milano|Milanu]]. Tokrat je Metternich igral liberalca in zaman pozival Franca, naj regiji podeli nekaj avtonomije. Metternich je štiri mesece preživel v Italiji, neskončno zaposlen in trpel za kroničnim vnetjem vek. Iz Milana je poskušal nadzorovati avstrijsko zunanjo politiko, in ko je prišlo do resnega nesoglasja med cesarstvom in [[Kraljevina Bavarska|Kraljevino Bavarsko]], je bil zaradi svoje odsotnosti deležen ostrih kritik. Vendar njegovi sovražniki tega niso mogli izkoristiti. Stadion je bil zaposlen z njegovim delom finančnega ministra, cesarica [[Marija Ludovika Modenska|Marija Ludovika Avstrijska]], ostra kritičarka Metternichove politike, pa je aprila umrla.&lt;ref name=&quot;palmer156&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=156–161}}&lt;/ref&gt;

Nenavadna razlika med stališči Metternicha in njegovega cesarja se je zmanjšala le z aktivnim kompromisom predlogov. Metternich se je 28. maja 1816 po skoraj enoletni odsotnosti vrnil na Dunaj. Poklicno je preostanek leta 1816 za utrujenega ministra minil mirno, saj se je ukvarjal s [[Fiskalna politika|fiskalno politiko]] in spremljal širjenje liberalizma v Nemčiji ter nacionalizma v Italiji. Osebno ga je novembra pretresla smrt Julie Zichy-Festetics. Dve leti pozneje je zapisal, da se je njegovo &quot;življenje tam končalo&quot; in da se je njegova stara lahkomiselnost vrnila šele čez nekaj časa. Edina tolažba je bila julijska novica, da bo Metternich prejel nova posestva ob Renu v Johannisbergu, 40 km od njegovega rojstnega kraja.&lt;ref name=&quot;palmer156&quot; /&gt;

Junija 1817 je moral Metternich pospremiti cesarjevo novoporočeno hčer [[Marija Leopoldina Avstrijska|Marijo Leopoldino]] na ladjo v [[Livorno|Livornu]]. Ob prihodu je prišlo do zamude, zato je Metternich ta čas ponovno porabil za potovanje po Italiji. Obiskal je [[Benetke]], [[Padova|Padovo]], [[Ferrara|Ferraro]], [[Pisa|Piso]], [[Firence]] in [[Lucca|Lucco]]. čeprav je bil zaradi razvoja dogodkov zaskrbljen, je ugotovil, da vse Frančiškove koncesije še vedno niso bile uresničene. Toda Metternich je bil optimističen in je 29. avgusta ponovno pozval k decentralizaciji.&lt;ref name=&quot;palmer161&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=161–168}}&lt;/ref&gt; Potem ko to ni uspelo, se je Metternich odločil razširiti svoja prizadevanja na splošno upravno reformo, da bi se izognil vtisu, da daje prednost Italijanom pred preostalim delom cesarstva. Medtem ko je delal na tem, se je 12. septembra 1817 vrnil na Dunaj, kjer se je le tri dni pozneje takoj posvetil organizaciji poroke svoje hčerke Marije z grofom [[Jožef Esterházy|Jožefom Esterházyjem]]. Metternich pa je zbolel. Po premoru za okrevanje je Metternich svoje predloge za Italijo strnil v tri dokumente (27. oktobra 1817), ki jih je predložil cesarju Francu. Uprava bi ostala nedemokratična, vendar bi bilo novo ministrstvo za pravosodje in štirje novi kanclerji. Vsak z lokalnimi pristojnostmi, vključno z enim za &quot;Italijo&quot;.&lt;ref name=&quot;palmer161&quot; /&gt; Predlagal je  regionalne in ne nacionalne delitve Italije. Na koncu je Franc sprejel revidirane predloge, čeprav z več spremembami in omejitvami.&lt;ref name=&quot;palmer161&quot; /&gt;

=== [[Aachen]], [[Teplice]], [[Karlovi Vari]], [[Opava]] in [[Ljubljana]] ===
[[Slika:Kongressdenkmal_-_Nahaufnahme.jpg|sličica|Spomenik aachenskemu kongresu]]
Metternich se je še naprej osredotočal predvsem na ohranjanje enotnosti med velikimi silami Evrope in s tem lastne moči kot mediatorja. Skrbelo ga je tudi naraščajoči vpliv liberalno mislečega [[Joanis Kapodistrias|Janeza grofa Koprskega]] (''J. A. Kapodistrias'') na carja Aleksandra in nenehna grožnja, da bi Rusija priključila velika območja Osmanskega cesarstva (tako imenovano ''vzhodno vprašanje'').&lt;ref name=&quot;palmer169&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=169–180}}&lt;/ref&gt; Kot je že prej predvideval, je Velika Britanija do aprila 1818 pripravila načrte, ki jih je Metternich uveljavil, da bi šest mesecev pozneje sklicali [[Aachenski kongres|kongres v Aachnu]], takrat pruskem obmejnem mestu. Medtem so Metternichu svetovali, naj odpotuje v zdraviliško mesto [[Karlovi Vari|Karlsbad]], kjer bi si lajšal revmatične bolečine v hrbtu.&lt;ref name=&quot;palmer169&quot; /&gt; Preživel je prijetno enomesečno potovanje, čeprav je tam prejel novico o smrti očeta, ki je bil star 72 let.&lt;ref&gt;{{harvnb|Cecil|1947|p=182}}&lt;/ref&gt;

Ob koncu avgusta je obiskal družinsko posestvo v Königswartu in nato Frankfurt, da bi spodbudil države članice Nemške konfederacije k dogovoru o proceduralnih vprašanjih. Metternich je zdaj lahko prvič po 25 letih obiskal tudi Koblenz in svoje novo posestvo v Johannisbergu. Med potovanjem s cesarjem Francem so ga toplo pozdravila katoliška mesta ob Renu proti Aachnu.&lt;ref name=&quot;palmer169&quot; /&gt; Vnaprej je poskrbel, da bodo časopisi poročali o prvem mirnodobnem kongresu te vrste. Ko so se začele razprave, si je Metternich prizadeval za umik zavezniških čet iz Francije in za sredstva za ohranitev enotnosti evropskih sil. O prvem so se dogovorili skoraj takoj, drugi sporazum pa se je nanašal le na ohranitev Četverne zveze. Metternich je zavrnil carjeve idealistične načrte za (med drugim) enotno evropsko vojsko. Njegova lastna priporočila Prusom za večji nadzor nad [[Svoboda govora|svobodo govora]] so bila za druge sile, kot je Velika Britanija, prav tako težko odkrito podpreti.&lt;ref name=&quot;palmer169&quot; /&gt;
[[Slika:Ermordung_August_von_Kotzebues.jpg|sličica|Atentat na [[August Von Kotzebue|von Kotzebueja]] 1819 je Metternich izkoristil za obračun z opozicijo.]]

Metternich je kmalu po razhodu kongresa odpotoval z [[Dorothea Lieven|Dorotheo Lieven]] v Bruselj in čeprav ni mogel ostati več kot nekaj dni, sta si naslednjih osem let izmenjevala pisma. Na Dunaj je prispel 11. decembra 1818 in končno lahko preživel precej časa s svojima otrokoma.&lt;ref name=&quot;palmer169&quot; /&gt; Med božičem je gostil carja in dvanajst tednov spremljal Italijo in Nemčijo, preden se je s cesarjem odpravil na tretje potovanje v Italijo. Potovanje je prekinil atentat na konservativnega nemškega dramatika [[August von Kotzebue|Augusta von Kotzebueja]]. Po kratkem odlašanju se je Metternich odločil, da če nemške vlade ne bodo ukrepale proti tej zaznani težavi, jih bo morala Avstrija k temu prisiliti. Sklical je neformalno konferenco v Karlsbadu&lt;ref name=&quot;palmer180&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=180–185}}&lt;/ref&gt; in si predhodno zagotovil prusko podporo na srečanju s [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderikom Viljemom III. Pruskim]] julija v [[Teplice|Teplicah]].&lt;ref name=&quot;palmer180&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;ford303&quot;&gt;{{harvnb|Ford|1971|p=303}}&lt;/ref&gt; Metternich je zmagal, saj je z nedavnim poskusom atentata na glavnega ministra Nassaua, [[Carl von Ibell|Carla Ibella]], dosegel soglasje za konservativni program, danes znan kot Tepliška konvencija. Karlsbadska konferenca se je začela 6. avgusta in je trajala do konca meseca.&lt;ref name=&quot;palmer180&quot; /&gt; Metternich je preprečil vsakršno nasprotovanje svoji predlagani &quot;skupini protirevolucionarnih ukrepov, pravilnih in preventivnih&quot;, čeprav so jih zunanji opazovalci obsodili.&lt;ref name=&quot;palmer180&quot; /&gt; Kljub graji je bil Metternich zelo zadovoljen z rezultatom,&lt;ref name=&quot;palmer180&quot; /&gt; ki je poznan kot ''[[Karlsbadski odloki]]''.&lt;ref name=&quot;ford303&quot; /&gt;
[[Slika:Der-Denkerclub_1819.jpg|sličica|Takratna satirična [[litografija]], ki se posmehuje omejitvam svobode tiska in govora, kot so jih predpisovali [[Karlsbadski odloki]]]]

Na konferenci na Dunaju pozneje istega leta se je znašel pod pritiskom kraljev [[Kraljestvo Württemberg|Württemberga]] in Bavarske, da opusti svoje načrte za reformo Nemške konfederacije.&lt;ref&gt;{{harvnb|Cecil|1947|p=197}}&lt;/ref&gt; Zdaj je obžaloval, da je tako hitro sprejel prvotno ustavo pet let prej. Kljub temu je vztrajal pri drugih vprašanjih in sklepna listina konference je bila zelo reakcionarna, tako kot si jo je Metternich predstavljal. Na Dunaju je ostal do konca maja 1820, kjer se mu je celotna zadeva zdela dolgočasna. 6. maja je izvedel za smrt svoje hčerke, princese Klementine von Metternich, zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]]. Na poti v Prago je izvedel, da je tudi njegova najstarejša hči Marija zbolela za jetiko. Bil je ob njeni postelji v Badenu pri Dunaju, ko je 20. julija umrla.&lt;ref name=&quot;palmer186&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=186–198}}&lt;/ref&gt; To je Eleonoro in preostale otroke spodbudilo k odhodu na »čistejši« francoski zrak.&lt;ref name=&quot;cecil200&quot;&gt;{{harvnb|Cecil|1947|pp=200–202}}&lt;/ref&gt;

Preostanek leta 1820 je bil poln liberalnih uporov, na katere naj bi se Metternich odzval. Avstrijski zunanji minister je bil na koncu razpet med tem, ali naj izpolni svojo konservativno obljubo (politika, ki so jo podpirali Rusi) in ali naj se izogiba državi, v kateri Avstrija ni imela interesa (ki so jo podpirali Britanci). Odločil se je za &quot;sočutno neaktivnost&quot; glede Španije,&lt;ref&gt;Metternichu je uspelo preprečiti predloge za invazijo pod francoskim vodstvom le tako, da je carja Aleksandra prestrašil pred francosko zaroto.{{harv|Palmer|1972|p=199}}.&lt;/ref&gt; toda na njegovo razočaranje in presenečenje je [[Guglielmo Pepe]] v začetku julija vodil upor v Neaplju in prisilil kralja [[Ferdinand IV. Neapeljski|Ferdinanda]], da sprejme novo ustavo.&lt;ref name=&quot;palmer186&quot; /&gt; Metternich se je (nejevoljno) strinjal, da se bo oktobra udeležil [[Troppauski kongres|kongresa v Troppauu]], ki ga je sprožila Rusija, da bi razpravljal o omenjenih dogodkih. Ni mu bilo treba skrbeti: car je popustil in sprejel kompromisni predlog zmernega intervencionizma, določenega v Troppauskem protokolu.&lt;ref name=&quot;palmer186&quot; /&gt; Kapodistriasov vpliv na carja ga je še vedno skrbel, zato je svoja konservativna načela zapisal v dolgem memorandumu, v katerem je napadel svobodni tisk in pobudo srednjega razreda.&lt;ref name=&quot;palmer186&quot; /&gt;

Kongres se je končal v tretjem tednu decembra, naslednji korak pa bi bil [[Ljubljanski kongres]], na katerem bi se s Ferdinandom pogovorili o intervenciji.&lt;ref name=&quot;cecil200&quot; /&gt; Metternich je ugotovil, da lahko Ljubljana prevlada bolj kot kateri koli drug kongres, saj je nadzoroval Ferdinandovo zavrnitev liberalne ustave, s katero se je strinjal le nekaj mesecev prej. Avstrijske vojske so februarja odšle v Neapelj in marca vstopile v mesto. Kongres je bil prekinjen, toda Metternich je, bodisi vnaprej opozorjen bodisi po sreči, držal predstavnike sil blizu, dokler upor ni bil zadušen.&lt;ref name=&quot;palmer198&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=198–202}}&lt;/ref&gt; Posledično je imel Metternich, ko so sredi marca v [[Piemont|Piemontu]] izbruhnili podobni upori, pri roki carja, ki se je strinjal, da bo v znak solidarnosti na mejo poslal 90.000 mož. Na Dunaju so se stopnjevali pomisleki, da je Metternichova politika predraga. Odgovoril je, da bosta Neapelj in Piemont plačala za stabilnost; kljub temu je bil tudi on očitno zaskrbljen za prihodnost Italije. Olajšanje je odneslo, ko je 25. maja lahko imenoval dvornega kanclerja in državnega kanclerja, položaj. Zadovoljen je bil tudi z obnovljeno (čeprav krhko) bližino med Avstrijo, Prusijo in Rusijo;&lt;ref name=&quot;palmer198&quot; /&gt; vendar je šlo za to na račun avstrijsko-britanske antante.&lt;ref name=&quot;cecil207&quot;&gt;{{harvnb|Cecil|1947|p=207}}&lt;/ref&gt;

== Kancler ==
=== [[Hannover]], [[Verona]] in [[Črnovice]] ===
[[Slika:A_hasty_sketch_at_Verona,_or_the_prophecies_of_Napoleon_unfolding,_Paris_Musées_20230520204316_(cropped).jpg|sličica|''Karikatura Veronskega kongresa'', 1822]]
Leta 1821, ko je bil Metternich še vedno v Ljubljani s carjem Aleksandrom, je upor kneza Aleksandra Ypsilantisa grozil, da bo Osmansko cesarstvo pripeljal na rob propada. Metternich si je želel močno Osmansko cesarstvo, ki bi uravnotežilo Rusijo,&lt;ref name=&quot;palmer203&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=203–212}}&lt;/ref&gt; zato je nasprotoval vsem oblikam grškega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{harvnb|Ford|1971|p=279}}&lt;/ref&gt; Preden se je Aleksander vrnil v Rusijo, si je Metternich zagotovil njegovo soglasje, da ne bo deloval enostransko, in je carju vedno znova pisal, v katerem ga je prosil, naj ne posreduje.&lt;ref name=&quot;palmer203&quot; /&gt;  Za dodatno podporo se je oktobra v Hannovru srečal z vikontom Castlereaghom (zdaj tudi markizom Londonderryjskim ) in kraljem Združenega kraljestva [[Jurij IV. Britanski|Jurijem IV.]] Toplino Metternichovega sprejema je posladkala njegova obljuba, da bo delno poravnal avstrijske finančne dolgove do Velike Britanije.&lt;ref name=&quot;palmer203&quot; /&gt; Prejšnja anglo-avstrijska antanta je bila s tem obnovljena in oba sta se strinjala, da bosta podprla avstrijsko stališče glede Balkana. Metternich je odšel srečen, predvsem zato, ker se je ponovno srečal z Dorotheo Lieven.&lt;ref name=&quot;palmer203&quot; /&gt;

Za božič je car omahoval bolj, kot je Metternich pričakoval, in februarja 1822 poslal [[Dmitri Tatiščev|Dmitrija Tatiščeva]] na Dunaj na pogovore z Metternichom. Metternich je kmalu prepričal »domišljavega in ambicioznega« Rusa, naj mu dovoli narekovati dogodke.&lt;ref name=&quot;palmer203&quot; /&gt; V zameno je Avstrija obljubila, da bo podprla Rusijo pri uveljavljanju njenih pogodb z Osmani, če bodo druge članice zavezništva storile enako; Metternich se je zavedal, da je to za Britance politično nemogoče. Metternichov nasprotnik na ruskem dvoru, Kapodistrias, se je tam upokojil; vendar se je do konca aprila pojavila nova grožnja: Rusija je bila zdaj odločena posredovati v Španiji, kar je Metternich opisal kot &quot;popoln nesmisel&quot;.&lt;ref name=&quot;palmer203&quot; /&gt; Igral je na čas in prepričal svojega zaveznika Castlereagha, naj pride na Dunaj na pogovore pred načrtovanim kongresom v Veroni, čeprav je Castlereagh 12. avgusta storil samomor.&lt;ref name=&quot;palmer212&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=212–219}}&lt;/ref&gt; S Castlereaghovo smrtjo in oslabljenimi odnosi z Britanci je Metternich izgubil koristnega zaveznika.{{sfn|Bertier|1962|pp=146–147}} [[Veronski kongres]] je bil odličen družabni dogodek, a diplomatsko manj uspešen. Ker naj bi bil kongres zaskrbljen zaradi Italije, se je moral namesto tega osredotočiti na Španijo.&lt;ref name=&quot;palmer212&quot; /&gt; Avstrija je pozvala k neintervenciji, vendar so Francozi s svojim predlogom za skupno invazijsko silo zmagali.&lt;ref name=&quot;cecil211&quot;&gt;{{harvnb|Cecil|1947|pp=211–212}}&lt;/ref&gt; Prusija je zagotovila može,&lt;ref name=&quot;cecil211&quot; /&gt; car pa je obljubil 150.000 mož.&lt;ref name=&quot;palmer212&quot; /&gt; Metternicha so skrbele težave pri prevozu takšnega števila vojakov v Španijo in francoske ambicije, a je še vedno obljubil (čeprav le moralno) podporo skupni sili.&lt;ref name=&quot;palmer212&quot; /&gt;

V Veroni se je zadržal do 18. decembra, nato pa je nekaj dni preživel v Benetkah s carjem in nato sam v [[München|Münchnu]]. Na Dunaj se je vrnil v začetku januarja 1823 in ostal do septembra; po Veroni je potoval veliko manj kot prej, deloma zaradi novega položaja kanclerja in deloma zaradi vse slabšega zdravja. Prihod družine iz Pariza maja ga je spodbudil. V dunajski družbi je znova zasijal.&lt;ref name=&quot;palmer218&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=218–224}}&lt;/ref&gt; Politično gledano je bilo leto polno razočaranj. Marca so Francozi [[Sto tisoč sinov Saint Louisa|enostransko prečkali]] [[Pireneji|Pireneje]] in s tem razveljavili »moralno solidarnost«, vzpostavljeno v Veroni. Podobno je Metternich menil, da je novi [[papež Leon XII.]] preveč profrancoski, med Avstrijo in več nemškimi državami pa so se pojavile težave glede tega, zakaj niso bile vključene v Verono. Poleg tega je Metternich z diskreditacijo ruskega diplomata [[Carlo Andrea Pozzo di Borgo|Pozza di Borga]] namesto tega obnovil carjev prejšnji sum do njega. Še huje je bilo konec septembra: medtem ko je spremljal cesarja na srečanje z Aleksandrom v Černovicu, je Metternich zbolel za vročino. Ni mogel nadaljevati in se je moral zadovoljiti s kratkimi pogovori z ruskim zunanjim ministrom [[Karl Nesselrode|Karlom Nesselrodejem]]. Na pogovorih v Černovicu je v Metternichovi odsotnosti nestrpni car zahteval sklic kongresa v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], da bi razpravljali o vzhodnem vprašanju. Metternich, ki se je bal, da bi Rusi prevladovali v zadevah, je lahko le igral na čas.&lt;ref name=&quot;palmer218&quot; /&gt;
[[Slika:Office_Prince_Clemens_von_Metternich_1829.jpg|sličica|Metternichova pisarna, 1829]]

Carjev dvojni predlog za srečanja v Sankt Peterburgu, rešitev vzhodnega vprašanja v korist Rusije in omejena avtonomija treh grških kneževin, je bil za druge evropske sile neprijetna kombinacija, potencialni udeleženci, kot je britanski zunanji minister Canning, pa so se počasi obračali stran, kar je Aleksandru zelo jezilo. Metternich je še nekaj mesecev zatem verjel, da si je pridobil edinstveno raven vpliva na carja.&lt;ref name=&quot;palmer218&quot; /&gt; Medtem je obnovil konservativni program, ki ga je začrtal v Karlsbadu pet let prej, in si prizadeval za nadaljnje povečanje avstrijskega vpliva na nemški zvezni parlament. Tisk je tudi obvestil, da ne smejo več objavljati zapisnikov sej parlamenta, temveč le njegove sklepe.

Leta 1824 je bil izvoljen za častnega člana [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe v Ljubljani]].&lt;ref&gt;Primož Kuret: ''Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani'', v ''Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860'', 31-2.&lt;/ref&gt;

Januarja 1825 ga je začelo skrbeti zdravje njegove žene Eleonore in malo pred njeno smrtjo 19. marca v Parizu prispel do njene bolniške postelje. Iskreno je žaloval za njo in izkoristil priložnost za večerjo s pariško elito. Pripoved, ki jo je tam izrekel o carju, se je pojavila v medijih in ni okrepila njegovega ugleda. Pariz je zadnjič zapustil 21. aprila, po prihodu 7. maja pa se mu je v Milanu pridružil cesar. Papeževo povabilo, da postane kardinal cerkve, je zavrnil. Odpravil se je tudi na kratek izlet v Genovo. V začetku julija se je dvor razšel in Metternich je obiskal svoji hčerki Leontino (štirinajst) in Hermino (devet) v mirnem mestu [[Bad Ischl]]. Kljub osamljenosti je nenehno prejemal poročila, vključno s poročili o zloveščih dogodkih v Otomanskem cesarstvu, kjer je Ibrahim Ali iz Egipta hitro zatrl grški upor. Ukvarjati se je moral tudi s posledicami iz [[Sankt Peterburg]]a, kjer se je car, čeprav ni mogel sklicati polnega kongresa, pogovarjal z vsemi pomembnimi veleposlaniki. Do sredine maja je bilo jasno, da se zavezniki ne morejo odločiti o poteku ukrepov in zato Sveta aliansa ni bila več sposobna politična entiteta.&lt;ref name=&quot;palmer227&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=227–230}}&lt;/ref&gt;

=== Ogrski parlament, smrt Aleksandra I. in težave v Italiji ===
V zgodnjih dvajsetih letih 19. stoletja je Metternich svetoval Francu, da bi sklic [[Ogrski parlament|ogrskega parlamenta]] pomagal pridobiti odobritev finančne reforme. Pravzaprav je bil v parlamentu med letoma 1825 in 1827 300 sej, polnih kritik o tem, kako je cesarstvo spodkopalo zgodovinske pravice madžarskega plemstva. Metternich se je pritoževal, da je to &quot;vmešavalo v [njegov] čas, [njegove] običaje in [njegovo] vsakdanje življenje&quot;, saj je bil prisiljen potovati v Bratislavo, da bi opravljal slovesne dolžnosti in opazoval.&lt;ref name=&quot;palmer232&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=232–240}}&lt;/ref&gt; Zaskrbljen je bil zaradi naraščajočega madžarskega [[Nacionalizem|nacionalizma]] in previden zaradi naraščajočega vpliva nacionalista [[István Széchenyi|Istvána Széchenyija]], s katerim se je leta 1825 srečal dvakrat. Sredi decembra, – ko se je vrnil na Dunaj – je z mešanimi občutki slišal za smrt carja Aleksandra. Carja je dobro poznal in se je spomnil na lastno krhkost, čeprav je smrt morda izbrisala kislo diplomatsko tablo. Poleg tega si je lahko pripisal zasluge za predvidevanje liberalnega decembrskega upora, ki ga je moral zatrti novi car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] Metternich se je takrat odločil, da bo poslal [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|nadvojvodo Ferdinanda]], da prvi vzpostavi stik z njim. Metternich je bil prijatelj tudi z britanskim odposlancem (vojvodo [[Arthur Wellesley|Wellingtonskim]]) in ga je zaprosil za pomoč, da bi &quot;očaral&quot; Nikolaja. Kljub temu prvih 18 mesecev Nikolajeve vladavine za Metternicha ni šlo dobro: prvič, Britanci so bili izbrani namesto Avstrijcev za nadzor rusko-osmanskih pogovorov;&lt;ref&gt;Britanija in Avstrija sta se želeli izogniti vojni, vendar si je britanski zunanji minister Canning želel avtonomne grške države. To bi bila tema mediacije z Osmani. Metternich pa je odločno nasprotoval spodbujanju nestabilnosti s preoblikovanjem kakršnih koli meja v vzhodni Evropi. {{harv|Palmer|1972|pp=236–237}}.&lt;/ref&gt; in posledično Metternich ni mogel vplivati ​​na nastalo [[Akkermanska konvencija|Akkermansko konvencijo]]. Tudi Francija se je začela oddaljevati od Metternichovega neintervencionističnega stališča. Avgusta 1826 je ruski zunanji minister Nesselrode zavrnil Metternichov predlog za sklic kongresa, na katerem bi razpravljali o dogodkih, ki so sčasoma privedli do izbruha [[Portugalska državljanska vojna|državljanske vojne na Portugalskem]]. Avstrijski zunanji minister je to sprejel s &quot;presenetljivo vztrajnostjo&quot;.&lt;ref name=&quot;palmer232&quot; /&gt; 29. marca 1827 je Metternich govoril in se udeležil pogreba [[Ludwig van Beethoven|Beethovna]], ki ga je morda srečal med Dunajskim kongresom, čeprav je bil Beethoven eden Metternichovih najostrejših kritikov.

Leta 1826 je Metternich kupil posest cistercijanskega [[Samostan Plasy|samostana Plasy]], h kateri je spadala tudi oddaljena romarska cerkev [[Mariánska Týnice]] pri [[Kralovice|Kralovicah]]. Samostan je preuredil v rezidenco ter ga je dal obnoviti in s progresivnim gospodarskim upravljanjem izboljšal gospodarski donos pripadajočih obsežnih posesti, zlasti gozdov. Ostalo posest je družina Metternich uporabljala le za kmetijske namene in v cerkvi Mariánska Týnice zgradila žitnico.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Krtička|first=Jiří Bernard|title=The Resurrection and Second Life of Mariánská Týnice|website=Czech Galleries|url=https://ceskegalerie.cz/cs/umeni-historie/zmrtvychvstani-a-druhy-zivot-marianske-tynice|access-date=2023-07-17}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Bunker beneath the Prelature: Cistercian Monastery Plasy|website=Radio Prague|url=http://www.radio.cz/de/artikel/132216|date=2010-10-02|access-date=2010-10-02}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Posestvo je bilo vredno 1.100.050 gld. Od skupno 27.888 hektarjev zemlje je bilo 13.127 ha posestev (gozdovi 8.831 ha, polja 2.986 ha). V lastnem upravljanju so upravljali 5–8 dvorišč, 13 ovčjih ograd, 13 gozdnih okrožij in 50 ribnikov. Na Metternichovo pobudo je bila leta 1829 v Plasyju ustanovljena železarna, ki je poleg uradnikov zaposlovala 169 delavcev.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Štýsová|first=Magdalena|title=Analysis of Forestry Maps of the Plasy Estate|url=https://kgm.zcu.cz/studium/ZaverecnePrace/2006/Stysova__Analyza_lesnickych_map_velkostatku_Plasy__DP.pdf|year=2006|type=magistrsko delo|access-date=2019-10-10|archive-date=2019-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010172551/https://kgm.zcu.cz/studium/ZaverecnePrace/2006/Stysova__Analyza_lesnickych_map_velkostatku_Plasy__DP.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

5. novembra 1827 je baronica Antoinette von Leykam (1806–1829) postala Metternichova druga žena.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.deutsche-biographie.de/sfz61264.html?language=en|title=Leykam, Christoph Ambros Freiherr von - Deutsche Biographie}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Maria|first1=Camarda Signorino Alessio|date=2021|title=Nobiltà iberica e mitteleuropea tra regni meridionali e territori forogiuliani: Una storia per immagini nello stemmario appartenuto al conte Heinrich von Attems, oggi conservato presso la biblioteca civica &quot;V. Joppi&quot; di Udine|url=https://heyjoe.fbk.eu/index.php/ataga/article/view/7067|journal=Atti dell'Accademia roveretana degli Agiati. A, Classe di scienze umane, lettere ed arti|volume=3|pages=77–117}}&lt;/ref&gt; Spoznala sta se na Dunaju na plesu, ki ga je priredil britanski veleposlanik Henry Wellesley. Antoinette je bila stara (komaj) dvajset let in njuna poroka, majhna afera v Hetzendorfu (vasi tik pred Dunajem), je bila zaradi njunega različnega statusa deležna precejšnjih kritik. Pripadala je nižjemu plemstvu, toda Antoinettina gracioznost in šarm sta kmalu osvojili dunajsko visoko družbo.&lt;ref name=&quot;palmer232&quot; /&gt; Istega dne so britanske, ruske in francoske sile v [[bitka pri Navarinu|bitki pri Navarinu]] uničile osmansko floto. Metternicha je skrbelo, da bi nadaljnje posredovanje strmoglavilo Osmansko cesarstvo in porušilo ravnovesje, ki je bilo vzpostavljeno leta 1815. V njegovo olajšanje sta se novi britanski premier Wellington in njegov kabinet prav tako bala, da bi Rusiji dala prednost na Balkanu.&lt;ref&gt;{{harvnb|Cecil|1947|pp=227–228}}&lt;/ref&gt; Potem ko je bil zavrnjen še en krog njegovih predlogov za kongrese, se je Metternich umaknil od vzhodnega vprašanja in septembra 1829 spremljal podpis [[Odrinski mir (1829)|Odrinskega miru]]. Čeprav ga je kritiziral, ker je bil prestrog do Turčije, je bil zasebno zadovoljen z njegovo popustljivostjo in obljubo grške avtonomije, zaradi česar je postala blažilec ruske širitve in ne ruska satelitska država. Metternichovo zasebno življenje so sočasno spremljale tragedije. Novembra 1828 mu je umrla mati, januarja 1829 pa je umrla Antoinette, pet dni po rojstvu sina Richarda. Sin Viktor, takrat mlajši diplomat, je zaradi jetike novembra 1829 umrl. Posledično je božič preživel sam in depresiven, zaskrbljen zaradi drakonskih metod nekaterih svojih kolegov konservativcev in obnovljenega pohoda liberalizma.&lt;ref name=&quot;palmer241&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=241–245}}&lt;/ref&gt;

Maja si je Metternich privoščil prepotrebne počitnice na svojem posestvu v Johannisbergu. Mesec dni pozneje se je vrnil na Dunaj, še vedno zaskrbljen zaradi t. i. kaosa v Londonu in Parizu in vse manjše sposobnosti, da bi ga preprečil.&lt;ref name=&quot;palmer241&quot; /&gt; Ko je slišal, da naj bi se Nesselrode zdravil v Karlsbadu, se je z njim tam srečal konec julija. Oštel je tihega Nesselroda, a se ni zameril. Dogovorila sta se za drugo srečanje avgusta. Medtem je Metternich slišal za francosko julijsko revolucijo, ki ga je globoko pretresla in nakazala potrebo po kongresu Četverne zveze.&lt;ref name=&quot;palmer245&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=245–253}}&lt;/ref&gt; Namesto tega se je Metternich po načrtih sestal z Nesselrodejem in čeprav je Rus zavrnil njegov načrt za obnovitev starega zavezništva, sta se strinjala glede vojn iz Karlsbada: panika je bila nepotrebna, razen če nova vlada ne bi pokazala ozemeljskih ambicij v Evropi.&lt;ref&gt;{{harvnb|Cecil|1947|p=234}}&lt;/ref&gt; Čeprav je bil Metternich s tem zadovoljen, so mu razpoloženje pokvarile novice o nemirih v Bruslju (takrat del [[Kraljevina Združene Nizozemske|Združenega kraljestva Nizozemske]]), odstop Wellingtona v Londonu in pozivi k ustavnosti v Nemčiji. Z mračnim in »skoraj morbidnim užitkom« je zapisal, da je to »začetek konca« stare Evrope. Kljub temu ga je spodbudilo dejstvo, da je julijska revolucija onemogočila francosko-rusko zavezništvo in da je Nizozemska sklicala kongres starega tipa, kakršnega je tako užival. Tudi sklic madžarskega parlamenta leta 1830 je bil uspešnejši od prejšnjih, saj je nadvojvodo Ferdinanda kronal za ogrske kralje z malo nestrinjanja. Poleg tega je bila do novembra dogovorjena njegova zaroka s 25-letno grofico Melanie Zichy-Ferraris, ki je izhajala iz madžarske družine, ki so jo Metternichevi že dolgo poznali. Objava je na Dunaju povzročila veliko manj vznemirjenja kot Metternichova prejšnja nevesta in sta se 30. januarja 1831 poročila.&lt;ref name=&quot;palmer245&quot; /&gt;

Februarja 1831 so uporniki zavzeli [[Parma|Parmo]], [[Modena|Modeno]] in [[Bologna|Bologno]] ter Francijo zaprosili za pomoč. Njihovi nekdanji vladarji so zaprosili za pomoč Avstrijo, toda Metternich si je želel, da bi avstrijske čete brez dovoljenja novega [[Papež Gregor XVI.|papeža Gregorja XVI.]] vkorakal v [[Papeška država|Papeško državo]]. Vendar je zasedel Parmo in Modeno (obe sta vladali Habsburžani) in sčasoma prestopil na papeško ozemlje. Posledično se je Italija do konca marca pomirila. Julija je odobril umik čet iz Papeške države, toda do januarja 1832 so se vrnile, da bi zatrle drugi upor.&lt;ref name=&quot;palmer245&quot; /&gt; 

Metternich se je do takrat že opazno staral: lasje so mu bili sivi, obraz pa upadel in vdrt, čeprav je žena še vedno uživala v njegovi družbi. Februarja 1832 se mu je rodila hči, prav tako Melanie; leta 1833 sin Klemens, ki je umrl star dva meseca; oktobra 1834 drugi sin Paul; in leta 1837 tretji sin z Melanie, Lothar. Politično je imel Metternich novega nasprotnika, lorda [[Henry John Temple|Palmerstona]], ki je leta 1830 prevzel britansko zunanje ministrstvo. Do konca leta 1832 sta se spopadla praktično pri vseh vprašanjih. »Skratka,« je zapisal Metternich, »se Palmerston moti glede vsega.«&lt;ref name=&quot;palmer255&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=255–264}}&lt;/ref&gt; Metternicha je predvsem motilo njegovo vztrajanje, da ima VB v skladu s sporazumi iz leta 1815 pravico nasprotovati avstrijskemu zaostrovanju nadzora nad univerzami v Nemčiji, kot je Metternich storil ponovno leta 1832. Metternicha je skrbelo tudi, da bi se njegov vpliv znatno zmanjšal, če bi se prihodnji kongresi odvijali v Veliki Britaniji, kot si je želel Palmerston.&lt;ref name=&quot;palmer255&quot; /&gt;

=== Ponovna obravnava vprašanja vzhoda in mir v Evropi ===
[[Slika:Metternich_(c._1835-40).jpg|sličica|Metternich, ok. 1835–1840]]
Leta 1831 je [[Egiptovsko-osmanska vojna (1831–1833)|Egipt napadel Osmansko cesarstvo]]. Nekateri so se bali, da bo Osmansko cesarstvo propadlo, kar Avstriji ne bi koristilo. Metternich je zato predlagal večstransko podporo Osmanskemu cesarstvu in sklical dunajski kongres, da bi uredili podrobnosti, vendar so se Francozi izogibali, Britanci pa so zavrnili njegov predlog. Do sredine leta 1833 so anglo-avstrijski odnosi dosegli novo dno. Z Rusijo je bil Metternich bolj samozavesten glede vpliva. Vendar se je zmotil in je od daleč opazoval rusko posredovanje v regiji, ki je doseglo vrhunec s [[Hünkârska pogodba (1833)|Hünkârsko pogodbo]]. Še vedno se je dogovoril za srečanje s pruskim kraljem [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderikom Viljemom III.]] v Teplicah in za spremljanje cesarja Franca na srečanju s carjem Nikolajem v [[Mnichovo Hradiště|Mnichovem Hradištu]] septembra 1833. Prvo srečanje je potekalo dobro – Metternich se je še vedno počutil sposobnega prevladovati nad Prusi, kljub njihovemu napredujočemu gospodarstvu v Evropi prek [[Nemška carinska zveza|Nemške carinske zveze]] (''Zollverein''). Nadaljevanje je bilo bolj napeto, ampak ko se je Nicholas nekoliko omehčal, so sklenili tri münchengrätske sporazume, ki so oblikovali novo konservativno zvezo za ohranjanje obstoječega reda v Turčiji, na Poljskem in drugod.&lt;ref&gt;{{harvnb|Okey|2001|p=78}}&lt;/ref&gt; Metternich je odšel zadovoljen; njegovo edino razočaranje je bilo, da se je moral zavezati, da bo do poljskih nacionalistov strožji. Skoraj takoj je slišal za ustanovitev [[Četverodna zveza 1834|Četverne zveze leta 1834]] med Veliko Britanijo, Francijo, Španijo in Portugalsko. To zavezništvo liberalcev je bila takšna žalitev avstrijskih vrednot, da je Palmerston zapisal, da bi »rad videl Metternichov obraz, ko bo bral našo pogodbo«. Dejansko je bila deležna ostro obsodbo, predvsem zato, ker je bila povod za izbruh vojne. Metternich je poskušal z dvema pristopoma: spletkariti za odstavitev britanskega zunanjega ministra in (zaman) poskušati skleniti sporazume med silami. Palmerston je novembra res zapustil položaj, vendar le začasno in ne po Metternichovi zaslugi. Vendar se je obsežni vojni izognil in je Četverna zveza začela razpadati.

2. marca 1835 je umrl cesar Franc, nasledil pa ga je epileptični sin [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] Kljub razširjenemu mnenju, da je bil Ferdinand »duh monarha«, je Metternich zelo cenil legitimnost in si je prizadeval za delovanje vlade. Kmalu ga je spremljal na njegovem prvem srečanju s carjem Nikolajem in pruskim kraljem, ponovno v Teplicah. Ferdinand je bil prevzet, še posebej, ko so delegacije paradirale v Prago. Na splošno pa je bilo srečanje mirno.&lt;ref name=&quot;palmer264&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=264–270}}&lt;/ref&gt; Naslednjih nekaj let je za Metternicha minilo razmeroma mirno: diplomatski zapleti so bili omejeni na občasne ostre izmenjave s Palmerstonom in na Metternichov neuspeh, da bi posredoval med Britanci in Rusi v njihovem sporu glede Črnega morja. Prav tako si je prizadeval uvesti nove tehnologije, kot so železnice, v Avstrijo. Najbolj pereče vprašanje je bila Ogrska, kjer je Metternich še naprej okleval podpreti sredinskega in nacionalističnega Széchenyija. Njegova neodločnost je bila »žalosten pokazatelj upadanja njegove politične moči in vpliva«.&lt;ref name=&quot;palmer271&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=271–279}}&lt;/ref&gt; Na dvoru je Metternich vse bolj izgubljal moč v korist vzhajajoče zvezde [[Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky|Franza Antona von Kolowrat-Liebsteinskega]], zlasti pri njegovih predlogih za povečanje vojaškega proračuna. Po neuspelem poskusu leta 1836, da bi uveljavil ustavno reformo (ki bi mu dala večji vpliv) – ki ga je v veliki meri preprečil bolj liberalno misleči [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvoda Janez]] – je bil Metternich prisiljen deliti več moči s Kolowratom in [[Nadvojvoda Ludvik Avstrijski|nadvojvodo Ludvikom]] v okviru avstrijske [[Tajna državna konferenca Avstrijskega cesarstva|tajne državne konference]]. Odločanje je bilo ustavljeno.&lt;ref name=&quot;palmer271&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Okey|2001|pp=94–95}}&lt;/ref&gt; Vzdrževanje njegovih posesti v Johannisbergu, Königswartu in [[Plasy|Plasyju]] mu je v času, ko je moral preživljati štiri majhne otroke, jemalo veliko sredstev, kar mu je povzročalo še večji stres.&lt;ref name=&quot;palmer271&quot; /&gt;
[[Slika:Reception_of_Grand_Duke_Alexander_Nikolayevich_by_Prince_Metternich_in_the_Vienna_Hofburg_in_1829,_by_Ferdinand_Georg_Waldmüller.jpg|sličica|Sprejem velikega vojvode [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra Nikolajeviča]] pri Metternichu v dunajskem [[Hofburg|Hofburgu]], 1839]]

Metternich je že dolgo napovedoval novo krizo na Vzhodu in ko je leta 1839 izbruhnila egiptovsko-osmanska vojna, si je želel ponovno vzpostaviti avstrijske diplomatske akreditacije. Hitro je zbral predstavnike na Dunaju, od koder so 27. julija [[Carigrad|Carigradu]] poslali sporočilo, v katerem so jim obljubili podporo. Vendar je car Nikolaj iz Sankt Peterburga poslal Metternichu sporočilo, v katerem je izpodbijal Dunajsko trditev o osrednji diplomatski vlogi. Metternich je delal tako vneto, da je zbolel in naslednjih pet tednov počival v Johannisbergu.&lt;ref name=&quot;palmer279&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=279–283}}&lt;/ref&gt; Avstrijci so izgubili pobudo in Metternich se je moral sprijazniti s tem, da bo London novo središče pogajanj o vzhodnem vprašanju. Le tri tedne po ustanovitvi je Metternichova Evropska liga velikih sil (njegov diplomatski odgovor na agresivne poteze francoskega predsednika vlade [[Adolphea Thiersa]]) postala zgolj zanimivost. Prav tako se je malo slišalo o njegovih predlogih za sklic kongresa v Nemčiji. Zavrnjen je bil tudi ločen poskus krepitve vpliva veleposlanikov, nameščenih na Dunaju. To je zaznamovalo njegov preostanek kanclerskega mandata.&lt;ref name=&quot;palmer279&quot; /&gt; Drugim se je zdelo, da je njegova bolezen uničila njegovo radost do položaja. V naslednjem desetletju se je njegova žena tiho pripravljala na njegovo upokojitev ali smrt na položaju. Metternichovo delo v zgodnjih 1840-ih je bilo spet v znamenju Madžarske in, bolj splošno, vprašanj nacionalne identitete znotraj cesarstva. Tukaj je Metternich »kazal [trenutke] ostre zaznave«. Njegovi madžarski predlogi pa so prišli veliko prepozno, saj je [[Lajos Kossuth]] že vodil vzpon madžarskega nacionalizma. Metternichova podpora drugim narodnostim je bila neenakomerna, saj je nasprotoval le tistim, ki so ogrožale enotnost cesarstva.&lt;ref name=&quot;palmer286&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=286–295}}&lt;/ref&gt;

Na državni konferenci leta 1840 je Metternich izgubil svojega glavnega zaveznika, grofa Karla von Clam-Martinica (1792–1840), kar je še poslabšalo ohromelost v osrčju avstrijske vlade. Zdaj se je trudil uveljaviti celo želeno raven cenzure. Režimu od zunaj ni bilo večjih izzivov.&lt;ref name=&quot;palmer286&quot; /&gt; Italija je bila tiha in niti Metternichov poskus pridiganja novemu pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu IV.]] niti dolgčas nove [[Viktorija Britanska|britanske kraljice Viktorije]] na njunem prvem srečanju nista predstavljala takojšnjih težav. Veliko bolj zaskrbljujoč je bil car Nikolaj, ki je izražal slabo mnenje o Avstriji. Po improvizirani turneji po Italiji leta 1845 se je car nepričakovano ustavil na Dunaju. Že tako slabe volje je bil neroden gost, čeprav je med kritikami Avstrije Metternicha pomiril, da Rusija ne bo ponovno napadla Osmanskega cesarstva. Dva meseca pozneje sta morali njuni državi sodelovati glede [[Gališki kmečki upor (1846)|galicijskega kmečkega upora]], ki mu je sledil pokol in razglasitve neodvisnosti [[Svobodno mesto Krakov|Svobodnega mesta Krakov]]. Odobril je okupacijo mesta in vojaško vzpostavitev reda v okoliških območjih, z namenom, da bi razveljavil navidezno neodvisnost, ki je bila Krakovu podeljena leta 1815. Po mesecih pogajanj s Prusijo in Rusijo je Avstrija novembra 1846 mesto priključila. Metternich je to imel za osebno zmago, a hkrati za dejanje dvomljive koristnosti: poljski disidenti niso bili le uradno del Avstrije, temveč je vseevropsko poljsko disidentsko gibanje aktivno delovalo proti »Metternichovemu sistemu«, ki je razveljavil pravice, določene leta 1815. VB in Francija sta bili videti podobno ogorčeni, čeprav so bili pozivi k Metternichovemu odstopu prezrti. Naslednji dve leti Ferdinand ni mogel abdicirati v korist svojega nečaka brez regentstva; Metternich je verjel, da ga bo Avstrija v vmesnem času potrebovala in, da bo vlado ohranil skupaj.&lt;ref name=&quot;palmer286&quot; /&gt;

== Revolucije leta 1848 ==
{{glavni|Revolucije leta 1848}}
[[Slika:Revolutions_of_1848_in_Europe_(pasopt_eng).svg|sličica|Revolucije leta 1848 v Evropi]]
Čeprav je bil Metternich utrujen, so iz njegovega kanclerskega urada kar naprej prihajali memorandumi. Kljub temu ni predvidel gradbene krize. Novi [[papež Pij IX.]] si je pridobival sloves liberalnega nacionalista, ki je bil protiutež Metternichu in Avstriji; hkrati je cesarstvo zaradi slabe letine doživljalo brezposelnost in naraščajoče cene. Metternicha je zmedlo ogorčenje Italijanov, papeža in Palmerstona, ko je sredi leta 1847 ukazal zasedbo Ferrare, ki je bila pod papeškim nadzorom. Kljub temu, da sta si s [[François Guizot|Françoisom Guizotom]] prvič po letih zagotovili francosko soglasje glede [[Vojna Sonderbunda|švicarske državljanske vojne]], sta bili Francija in Avstrija prisiljeni podpreti odcepljene kantone.&lt;ref name=&quot;palmer298&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=298–311}}&lt;/ref&gt; Predlagali sta konferenco, vendar je vlada upor zatrla. To je bil hud udarec za Metternichov ugled, njegovi nasprotniki na Dunaju pa so to označili za dokaz njegove nesposobnosti. Januarja 1848 je Metternich napovedal težave v Italiji v prihodnjem letu.&lt;ref&gt;Le dva tedna pozneje je na Siciliji izbruhnila revolucija, vendar je bil Rim tisti, ki ga je označil za središče prihodnjih težav. {{harv|Palmer|1972|pp=298–311}}.&lt;/ref&gt; Na podlagi tega je ukrepal tako, da je v Italijo poslal odposlanca [[Karl Ludwig von Ficquelmont|Karla Ludwiga von Ficquelmonta]], obudil svoje načrte za italijansko kanclerstvo iz leta 1817 in s Francozi dogovoril različne načrte za nepredvidene razmere. Konec februarja je avstrijski feldmaršal [[Josef Radetzky|Josef Radetsky]] zaradi širjenja nemirov v avstrijski Italiji uvedel [[vojno stanje]]. Kljub temu in vesti o ponovni revoluciji v Franciji je bil Metternich previden, saj je še vedno menil, da je domača revolucija malo verjetna.&lt;ref name=&quot;palmer298&quot; /&gt; 
[[Slika:Fluchtkarikatur-metternich.jpg|sličica|Karikatura o Metternichovem pobegu, marec 1848]]

3. marca je imel Kossuth v madžarskem parlamentu ognjevit govor, v katerem je pozval k ustavi.&lt;ref name=&quot;musulin305&quot;&gt;{{harvnb|Musulin|1975|pp=305–306}}&lt;/ref&gt; Šele 10. marca je Metternicha zaskrbelo dogajanje na Dunaju, kjer so se pojavljale grožnje in proti grožnje. Organizirani sta bili dve peticiji, ki sta pozivali k večji svobodi, preglednosti in zastopanosti. Študenti so sodelovali v več demonstracijah, ki so dosegle vrhunec 13. marca, ko so pozdravili cesarsko družino, a izrazili jezo nad Metternichom. Po običajnem dopoldnevu so Metternicha kmalu po poldnevu poklicali na sestanek z nadvojvodo Ludvikom.&lt;ref name=&quot;palmer298&quot; /&gt; Kot kancler je dal na ulice poslati vojake in hkrati napovedal vnaprej dogovorjeno in minimalno koncesijo. Popoldne je množica postala sovražna in divizija vojakov je nanjo odprla ogenj ter ubila pet ljudi. &quot;Drhal&quot; je bila zdaj resnično razburjena, saj so se liberalcem pridružili prikrajšani Dunajčani, ki so začeli povzročati kaos.&lt;ref name=&quot;palmer298&quot; /&gt; Študenti so ponudili ustanovitev provladne [[Akademska legija (Dunaj)|akademske legije]], če bodo njihove zahteve izpolnjene. Ludvik je bil pripravljen sprejeti odstop in je Metternichu povedal, naj odstopi, na kar je ta nejevoljno pristal.&lt;ref&gt;{{harvnb|Okey|2001|pp=128–129}}&lt;/ref&gt; Potem ko je spal v kanclerskem uradu, so mu svetovali, naj bodisi umakne odstop bodisi zapusti mesto. Potem ko mu je Ludvik poslal sporočilo, da vlada ne more zagotoviti njegove varnosti, se je Metternich odpravil v hišo grofa Taaffeja in nato s pomočjo prijateljev [[Charles von Hügel|Karla von Hügla]] in [[Johann Rechberg|Johanna Rechberga]] dosegel družinsko rezidenco kneza Liechtensteina v [[Valtice|Valticah]]. Metternichova hči Leontina se jim je pridružila 21. marca in predlagala Anglijo kot zatočišče; Metternich, Melanie in 19-letni Richard so se strinjali, odpravili so se na pot, mlajše otroke pa pustili pri Leontini.&lt;ref name=&quot;palmer3122&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=312–319}}&lt;/ref&gt; Metternichov odstop je bil na Dunaju sprejet z navdušenjem in celo dunajski meščani so pozdravili konec Metternichove dobe socialnega konzervativizma.&lt;ref&gt;{{harvnb|Musulin|1975|p=308}}&lt;/ref&gt;

== Izgnanstvo, vrnitev in smrt ==
[[Slika:PRINCE_METTERNICH,_1773-1859_Austrian_Statesman_lived_here_in_1848.JPG|sličica|Modra plošča na trgu Eaton Square v spomin na eno od Metternichovih londonskih rezidenc med njegovim izgnanstvom]]
Po devetih dneh (tesnobnega) potovanja, med katerim so jih v nekaterih mestih počastili, v druga pa jim je bil vstop prepovedan, so: Metternich z ženo in sinom Richardom prispeli v nizozemsko mesto [[Arnhem]]. Ostali so, dokler si Metternich ni opomogel, nato pa so prispeli v [[Amsterdam]] in nato [[Haag]], kjer so čakali na rezultate demonstracij angleških [[Čartizem|čartistov]], načrtovanih za 10. april. 20. aprila so pristali v Blackwallu v Londonu, kjer so dva tedna bivali v hotelu Brunswick na Hanover Squareu, dokler niso našli stalnega prebivališča. Metternich je v Londonu večinoma užival: vojvoda Wellingtonski, ki je bil zdaj star skoraj osemdeset let, ga je poskušal zabavati, obiskali pa so ga tudi Palmerston, Guizot (ki je zdaj prav tako v izgnanstvu) in [[Benjamin Disraeli]], ki so uživali v njegovih političnih pogovorih. Edino razočaranje je bilo, da Victoria sama ni priznala njegove prisotnosti v prestolnici. Trojica je za štiri mesece najela hišo na naslovu Eaton Square 44. Mlajši otroci so se jim pridružili poleti. Dogodke v Avstriji je spremljal od daleč. Znano je bilo, da je zanikal, da bi kdaj storil napako; pravzaprav je nemire v Evropi razglasil za opravičilo svoje politike. Na Dunaju ga je postcenzurni tisk še naprej napadal; zlasti so ga obtožili poneverbe in sprejemanja podkupnin, kar je sprožilo preiskavo. Metternicha so sčasoma oprostili bolj skrajnih obtožb, iskanje dokazov za manjše pa je ostalo praznih rok. Medtem je bil Metternich ironično odvisen od posojil, ker mu je bila odrečena pokojnina.
[[Slika:Metternich_Klemens_Fst.jpg|levo|sličica|Fotografija kneza Metternicha v pozni starosti]]

Sredi septembra se je družina preselila na Brunswick Terrace 42 v [[Brighton|Brightonu]] na južni obali Anglije. Obiskali so jih parlamentarni predstavniki, zlasti Disraeli, pa tudi Metternichova nekdanja prijateljica Dorothea Lieven (Melanie je vodila spravo med njima). Družina se je 23. aprila 1849, v pričakovanju obiska Metternichove hčerke Leontine in svoje hčerke Pauline, preselila v apartmajsko sobo v [[Palača Richmond|palači Richmond]]. Med obiskovalci so bili Wellington, ki je še vedno pazil na Metternicha; skladatelj [[Johann Strauss starejši|Johann Strauss]] in Dorothea de Dino, sestra Metternichove nekdanje ljubice Wilhelmine Saganske;&lt;ref&gt;Več biografov sprejema pričevanje mlade Pauline, da je bila pravzaprav Wilhelmine tista, ki jo je obiskala. Vendar to nasprotuje uveljavljenemu datumu Wilhelmine smrti – 1839.{{harv|Palmer|1972|p=322}}.&lt;/ref&gt; in nekdanja ljubica [[Catherine Bagration]].&lt;ref name=&quot;palmer319&quot;&gt;{{harvnb|Palmer|1972|pp=319–327}}&lt;/ref&gt; Metternich je kazal znake staranja, njegovo pogosto omedlevanje pa je vzbujalo zaskrbljenost. Nekdanjega kanclerja je potrla tudi odsotnost komunikacije z novim cesarjem [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francem Jožefom I.]] in avstrijsko vlado. Leontine je pisala na Dunaj, da bi spodbudila ta stik, in avgusta je Metternich prejel topel dopis Franca Jožefa; iskren ali ne, ga je to precej okrepilo. Od sredine avgusta je Melanie začela zagovarjati selitev v Bruselj, mesto z nižjimi življenjskimi stroški in bližje središču celinskih političnih dogajanj. Tja so prispeli oktobra in prenočili v hotelu Bellevue. Ker so se revolucionarni pretresi polegali, je Metternich upal, da se bodo vrnili na Dunaj. Njihovo bivanje se je dejansko raztegnilo na več kot 18 mesecev, medtem ko je Metternich čakal na priložnost za vrnitev v avstrijsko politiko. Bivanje je bilo dokaj prijetno (in poceni), najprej na Boulevard de l’Observatoire, pozneje pa v četrti Sablon, zaznamovano z obiski politikov, pisateljev, glasbenikov in znanstvenikov. Za Metternicha pa sta se občutek enoličnosti in domotožje le še stopnjevala. Marca 1851 ga je Melanie spodbudila, da je pisal novi politični sili na Dunaju, knezu Schwarzenbergu in ga vprašal, ali se lahko vrne, če obljubi, da se ne bo vmešaval v javne zadeve. Aprila je prejel pritrdilen odgovor, odobren s strani Franca Jožefa.&lt;ref name=&quot;palmer319&quot; /&gt;

== Opombe ==
{{Reflist|30em|group=nb}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==
* {{cite book|last=Bertier de Sauvigny|first=Guillaume de|author-link=|translator=Peter Ryde|title=Metternich and His Times|url=https://archive.org/details/metternichhistim0000bert|url-access=registration|publisher=Darton, Longman and Todd|location=London|year=1962|ref={{harvid|Bertier|1962}}}}
* {{cite book|last=Cecil|first=Algernon|title=Metternich|url=https://archive.org/details/metternich1773180000ceci_s8n4|url-access=registration|year=1947|publisher=Eyre and Spottiswoode|location=London|edition=3rd}}
* {{cite book|first=Franklin L.|last=Ford|title=Europe, 1780–1830|url=https://books.google.com/books?id=pDbwSQAACAAJ|year=1971|publisher=Longman|location=Hong Kong|isbn=978-0-582-48346-0}}
* {{cite book|last=Hamilton-Williams|first=David|title=Waterloo New Perspectives: the Great Battle Reappraised|publisher=Wiley|year=1996|isbn=0-471-05225-6}}
* {{navedi knjigo|first=Franz|last=Herre|title=Metternich: Staatsmann des Friedens|year=1997|publisher=Bechtermünz Verlag|location=Augsburg|isbn=3-86047-813-3}}
* {{navedi knjigo|last=Jarrett|first=Mark|title=The Congress of Vienna and its Legacy: War and Great Power Diplomacy after Napoleon|publisher=I. B. Tauris &amp; Company, Ltd.|year=2013|location=London|isbn=978-1780761169}}
* {{cite book|last=May|first=Arthur J.|author-link=|title=The Age of Metternich 1814–1848|year=1963}}
* {{cite book|last=Musulin|first=Stella|title=Vienna in the Age of Metternich|publisher=Faber and Faber|location=London|year=1975|isbn=0-571-09858-4}}
* {{cite journal|last=Nadeau|first=Ryan M.|year=2016|title=Creating a Statesman: The Early Life of Prince Clemens von Metternich and its Effect on his Political Philosophy|url=https://cupola.gettysburg.edu/ghj/vol15/iss1/5/|journal=The Gettysburg Historical Journal|volume=15|issn=2327-3917|oclc=830314384}}
* {{cite book|first=Robin|last=Okey|title=The Habsburg Monarchy, c.&amp;nbsp;1765–1918|url=https://books.google.com/books?id=G1WUQgAACAAJ|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-333-39654-4}}
* {{cite book|last=Palmer|first=Alan|author-link=|title=Metternich: Councillor of Europe|edition=1997 reprint|isbn=978-1-85799-868-9|publisher=Orion|location=London|year=1972}}
* {{Cite EB1911|wstitle=Metternich-Winneburg, Clemens Wenzel Lothar|volume=18|pages=301–307|first=Walter Alison|last=Phillips|author-link=}}
* {{cite book|last=Riley|first=J. P.|title=Napoleon and the World War of 1813: Lessons in Coalition Warfighting|year=2013|publisher=Routledge}}
* {{cite book|last=Ross|first=Stephen T.|title=European Diplomatic History 1789–1815: France against Europe|year=1969}}
* {{cite book|last=Seward|first=Desmond|author-link=|title=Metternich: The First European|url=https://archive.org/details/metternichfirste0000sewa|location=London|publisher=Viking|year=1991|isbn=978-0-670-82600-1}}
* {{cite journal|last=Sked|first=Alan|year=1983|title=Metternich|journal=History Today|volume=33|issue=6}}
* {{navedi knjigo|last=Sked|first=Alan|title=Metternich and Austria: An Evaluation|url=https://archive.org/details/metternichaustri0000sked|location=Basingstoke, England|publisher=Palgrave Macmillan|year=2008|isbn=978-1-4039-9114-0}}
* {{navedi knjigo|last=Zamoyski|first=Adam|authorlink=|title=Rites of Peace: The fall of Napoleon &amp; the Congress of Vienna|year=2007|isbn=0-00-712375-2}}

== Glej tudi ==
* [[Metternichov absolutizem]]

== Zunanje povezave ==
{{Commons|Klemens von Metternich}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Metternich, Klemens Wenzel von}}
[[Kategorija:Avstrijski politiki]]
[[Kategorija:Avstrijski plemiči]]
[[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]]
[[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]]
[[Kategorija:Častni člani Filharmonične družbe]]
[[Kategorija:Avstrijski monarhisti]]</text>
      <sha1>fpchqwbhpnhyz6f1f0nx9qpswz9zy6b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gorenjsko domobranstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>157755</id>
    <revision>
      <id>6677923</id>
      <parentid>6561990</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:28:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6677923</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3310" sha1="jcgotpecizta7fha0e46q4xyj6dt1l7" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška enota
| unit_name                     = &lt;big&gt;'''Gorenjsko Domobranstvo - Gorenjska Samozaščita'''&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;Oberkrainer Landschutz
| image                         = [[Slika:Znak Gorenjskega Domobranstva.svg|150px]]
| caption                       = Grb Gorenjskega domobranstva
| dates                         = 1943–1945
| country                       = [[Slovenija]]
| allegiance                    = [[Tretji rajh|Nemčija]]
| role                          = pomožna policijska sila
| size                          = ?
| command_structure             = 
| current_commander             = 
| motto                         = Dom, narod, bog!
| colors                        = 
| march                         = 
| battles                       = 
| notable_commanders            = [[Slavko Krek]]
| anniversaries                 = 
| decorations                   = 
| battle_honours                = 
| patron                        = 
| colonel_of_the_regiment       = 
| colonel_in_chief              = &lt;!-- Insignia --&gt;
| identification_symbol         = 
| identification_symbol_label   = 
| identification_symbol_2       = 
| identification_symbol_2_label = 
}}

'''Gorenjsko domobranstvo''' ali '''Gorenjska samozaščita''' ([[nemščina|nemško]] ''Oberkrainer Landschutz'') je bila paravojaška organizacija na [[Gorenjska|Gorenjskem]], ki je med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] kolaborirala z nemškim okupatorjem.

Prve domobranske postojanke na Gorenjskem so nastale pozimi 1943/44 v [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanski dolini]], do konca vojne pa je njihovo število na Gorenjskem naraslo na okrog štirideset. Delovale so podobno kot [[vaške straže]] v [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanski pokrajini]] in so bile podrejene lokalnim uradom nemške tajne policije ([[Gestapo]]). Naloga enot Gorenjskega domobranstva je bila uničevanje terenskih organizacij, kurirskih zvez ... Za ofenzivno delovanje proti [[partizani|partizanskim enotam]] je bila ustanovljena posebna udarna četa. Najpomembnejši sta bili postojanki v [[Škofja Loka|Škofji Loki]] in v [[Kranj]]u. V Kranju je bilo locirano tudi skupno poveljstvo Gorenjskega domobranstva, od jeseni 1944 pa tudi sedež posebnega Centra Gorenjskega domobranstva, katerega vodstvo je prevzel poročnik [[Slavko Krek]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sedemdeset let od ustanovitve gorenjskega domobranstva {{!}} Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/sedemdeset-let-od-ustanovitve-gorenjskega-domobranstva/|date=2014-09-29|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Ocenjuje se, da je okoli 28% vseh gorenjskih domobrancev izšlo iz vrst nekdanjih [[slovenski partizani|partizanov]].&lt;ref&gt; John Corsellis, Marcus Ferrar: ''Slovenia 1945, Memory of death and survival after World War II'', str.37&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Monika Kokalj Kočevar, ''Gorenjski domobranec - Gorenjski kraji in ljudje XVIII'' &lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[vojaška kolaboracija]]
* [[domobranstvo]]
* [[Čini Gorenjskega domobranstva]]

==Viri==
{{sklici}}
* Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976, str. 696 - 697
* Jan I., Odstrte zavese, Ljubljana 1994

{{Slov_PRS}}
{{mil-hist-stub}}
{{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Slovenske protirevolucionarne sile]]
[[Kategorija:Gorenjsko domobranstvo|*]]</text>
      <sha1>jcgotpecizta7fha0e46q4xyj6dt1l7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Propolis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>165383</id>
    <revision>
      <id>6677992</id>
      <parentid>6580682</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:54:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Drugi načini uporabe */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6677992</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5276" sha1="dtvlbwap181tqqc48nio4xwtlj14osw" xml:space="preserve">'''Propolis''' ali '''zadelavina''' je smolast [[čebele|čebelji]] proizvod, ki so mu že v [[antika|antiki]] namenjali posebno pozornost. Beseda propolis je grškega izvora in pomeni pred mestom oziroma obrambo mesta. Čebele ga uporabljajo za premaz notranjih sten [[panj]]a, za zadelovanje notranjih razpok in špranj, za popravilo [[sat]]ja, zato ga imenujemo tudi zadelavina.

== Sestava propolisa ==
Propolis je sestavljen iz različnih rastlinskih [[smola|smol]], ki jih čebele naberejo na popkih [[topol]]a, [[breza|breze]] in na drugih rastlinah. 
Nabranim smolam čebele dodajo še izloček iz [[žleza|žlez]] slinavk. Čebele dodajo smolam tudi [[vosek]], da snov postane bolj lepljiva. Barva propolisa je od zelenorumene do temnorjave, odvisno od izvora in starosti. Pri višjih temperaturah je lepljiv, pri nizkih pa krhek ter se ob lomljenju drobi.
Kemijska vsebnost propolisa: smole in [[balzam]]i (55%), vosek (30%), [[eterična olja]] (10%), [[cvetni prah]] (5%). Z natančnimi fizikalno-kemijskimi metodami so v propolisu našli še 60 različnih snovi od katerih so najbolj značilni [[flavoni]], [[flavonoidi]], različne organske [[kislina|kisline]], [[aldehidi ]]in druge.

== Lastnosti propolisa ==
Številna medicinska poročila o propolisu dokazujejo, da zavira razvoj [[bakterije|bakterij]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.paviasalesgroup.com/propolis-study.pdf |title=Antibacterial properties of propolis (bee glue) |accessdate=2008-01-06 |archive-date=2007-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070815210824/http://www.paviasalesgroup.com/propolis-study.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;  ali jih celo uničuje, pospešuje celjenje [[rana|ran]] in pomaga pri zdravljenju [[vnetje|vnetij]]. Pomembno je njegovo [[antibiotiki|antibiotično]] delovanje, saj ne učinkuje samo na bakterije ampak tudi na različne [[virus]]e. Ugotovili so tudi, da učinkuje na nekatere vrste [[glivice|glivic]]. Pogosto ga uporabljajo pri [[revmatična obolenja|revmatičnih obolenjih]] in za krepitev [[imunski sistem|imunskega sistema]]. Deluje tudi kot [[antioksidanti|antioksidant]], zaradi česar ga uporabljajo v prehrambni, kozmetični in farmacevtski industriji. Dokazano je, da propolis pri nekaterih težavah res pomaga. Predvsem ga uporabljamo pri zdravljenju [[slabokrvnost]]i, obolenj [[dihala|dihal]] in dihalnih poti, pri vnetju [[dlesni]] in [[ustna votlina|ustne votline]], pri [[zobobol]]u. Pomaga pri vnetju [[želodščna sluznica|želodčne sluznice]], pri vnetju [[debelo črevo|debelega črevesa]], pri različnih poškodbah in obolenjih [[koža|kože]].

Propolis pobran iz panja ni takoj uporaben, potrebno ga je primerno obdelati s 60 do 70% [[alkohol]]no [[raztopina|raztopino]]. Uporablja se v obliki raznih [[mazilo|mazil]], v obliki alkoholne ali alkoholno-etrne [[tinktura|tinkture]], pa tudi svečk.

=== Antioksidantne lastnosti ===
V japonski študiji&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Nakajima|first=Yoshimi|last2=Tsuruma|first2=Kazuhiro|last3=Shimazawa|first3=Masamitsu|last4=Mishima|first4=Satoshi|last5=Hara|first5=Hideaki|date=2009-02-26|title=Comparison of bee products based on assays of antioxidant capacities|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2664783/|magazine=BMC Complementary and Alternative Medicine|volume=9|pages=4|doi=10.1186/1472-6882-9-4|issn=1472-6882|pmc=2664783|pmid=19243635}}&lt;/ref&gt; so primerjali različne čebelje proizvode in sicer vodno in etanolno raztopino propolisa, vodno raztopino matičnega mlečka in etanolno raztopino cvetnega prahu. Nato so jih izpostavili reaktivnim kisikovim zvrstem (ROS), kot so [[vodikov peroksid]] (H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;), superoksidni anion (O2−) in hidroksilni radikal (•OH). Zatem so merili antioksidantne lastnosti vsakega proizvoda posebej. Izkazalo se je, da ima najmočnejše antioksidantne lastnosti propolis (in sicer vodna raztopina). Precej močen antioksidant je tudi cvetni prah, matični mleček pa nekoliko slabši.
 
Vendar pa je potrebno poudariti, da tu ni šlo za pravo klinično študijo, saj je bila izvedena na celičnih kulturah, tu pa so lahko rezultati precej različni, kot pri celem organizmu.
 
Presenetljivo je, da se je slabo odrezal matični mleček, ter tudi to, da je imela najboljše lastnosti vodna raztopina propolisa, saj se propolis izredno slabo topi v vodi, bistveno slabše kot v etanolu. 
Vseeno pa je bilo ponovno potrjeno to, kar že v številnih predhodnih študijah in sicer, da ima propolis zelo močne antioksidativne lastnosti, najmočnejše med vsemi čebeljimi proizvodi.

== Drugi načini uporabe ==
Propolis vse pogosteje uporabljajo pri biološkem načinu pridelovanja hrane za uničevanje rastlinskih zajedavcev in [[Žuželke|mrčesa]]. Uporabljajo ga tudi kot mazilo, ki rane, nastale pri obrezovanju drevja, varuje pred glivicami. Poleg tega, da propolis zažigajo kot [[kadilo]], ga uporabljajo razredčenega v vodi tudi kot [[lak]] za zaščito [[les]]a in za zaščito pred [[Korozija|rjo]] na [[kovina]]h. Izdelovalci [[godala|godal]] še danes uporabljajo za svoja glasbila lak na osnovi propolisa. 

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Čebelji pridelki]]
[[Kategorija:Apiterapija]]
[[Kategorija:Materiali]]
[[Kategorija:Zaviralci ksantin oksidaze]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dtvlbwap181tqqc48nio4xwtlj14osw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>O treh bratih</title>
    <ns>0</ns>
    <id>168895</id>
    <revision>
      <id>6677993</id>
      <parentid>5630677</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:54:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Analiza obravnavane pravlijce po Proppu */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6677993</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12234" sha1="7q2hmqv04yzx4vvkkfv52opybiy7tiv" xml:space="preserve">'''''O treh bratih''''' je [[slovensko Porabje|porabska]] [[pravljica]], z naslovom Trije bratje pa jo je zapisal [[Karel Krajczar]], knjižni zapis je naredil [[Marko Murec]].

==Povzetek==
Nekoč so živeli trije bratje, ki so si bili zelo podobni. Nekega dne so se dogovorili, da bodo šli pogledat kakšen je svet. Na poti najdejo 3 mlade [[volk]]ove, 3 mlade [[medvedi|medvede]] in 3 [[lev]]je mladiče. Vsak vzame po enega vsake vrste, da bodo njihovi [[pes|psi]]. Nekega dne so se odločili, da bo vsak sam nadaljeval pot, še prej pa so se dogovorili, da se čez eno leto in en dan dobijo pod [[hrast]]om, pod katerim so stali, v zemljo pa so zakopali vsak svoj [[prstan]].

Prvi brat je prišel v mesto, v katerem je [[zmaj]] vsak mesec pojedel eno dekle. Na vrsti je bila [[kralj]]eva hči in kralj je prvega brata prosil, naj ubije zmaja, v zameno pa se bo lahko [[poroka|poročil]] z njegovo hčerko in dobil pol [[kraljestvo|kraljestva]]. Prvi brat je šel s kraljično do [[voda|vode]], v kateri je prebival zmaj in ga skupaj s svojimi psi premagal, mu odsekal vseh 12 [[glava|glav]], iz [[usta|ust]] pa mu je odrezal še vseh 12 [[Jezik (organ)|jezikov]] in si jih dal v žep. Mimo je prišel [[krojač|krojaški]] [[vajenec]] in prvemu bratu odsekal glavo, zmajeve glave vzel s sabo, [[kraljična|kraljični]] pa je zabičal, da ne sme nikomur povedati kar je videla. Ko je kralj videl vajenca z zmajevimi glavami, mu je dal svojo hčerko za ženo. Ko so se [[živali]] prvega brata prebudile, so videle, da je njihov [[gospodar]] brez glave in šle so iskat živo [[trave|travo]]. Volk je ni našel, medved tudi ne, lev pa jo je vzel [[kače|kači]]. Potem so živali s to travo namazale gospodarjev [[vrat]] in mu dale glavo nazaj na vrat. Nato so šli h kralju, kjer je bila velika poročna gostija. Prvi brat je kralju povedal, da je on ubil zmaja, pokazal je tudi jezike, ki mu jih je odrezal iz ust. Krojača so takoj vrgli iz [[grad]]u in ga razčetverili. S svatbo so nadaljevali, samo da je bil ženin prvi brat. Zjutraj se je mladi kralj spomnil, da je minilo eno leto in en dan ter da se mora vrniti k staremu hrastu, kjer bo srečal svoja brata. Ko je prišel do hrasta tam ni bilo še nikogar, zato si je naredil malico, takrat pa je iz krošnje prišla stara [[čarovnica]] in dala prvemu bratu vejico, s katero je ošvrknil svoje živali in te so okamnele. Čarovnica in brat sta se nato sprla zaradi hrane in čarovnica je brata vrgla v [[grapa|grapo]]. Tudi drugi brat se je napoti k hrastu in eno noč prespal v gradu, kjer so mislili, da je prvi brat in kraljičin mož. Zjutraj se je odpravil k hrastu in tudi njega je čarovnica vrgla v grapo, njegove pse pa okamnela. In istega večera je tudi najmlajši brat prišel do gradu, kjer je prosil za prenočišče. Zjutraj se je tudi on odpravil na [[lov]] in srečal čarovnico, a on jo ukanil. Namesto z njeno vejico, je svoje pse ošvrknil s hrastovo vejico, bratove pse pa s pravo vejico. Tako so bili vsi psi živi in so čarovnico napadli, ona pa je vsa prestrašena pokazala, kam je vrgla brata in ju tudi oživila. Vsi trije bratje so odšli na [[dvor]], kjer so kraljično vprašali, kdo je pravi brat, a ona ni znala povedati. Nato je najstarejši brat stopil naprej in povedal, da je on njen mož. Skupaj z bratoma še zdaj živijo na dvoru, če niso že umrli.

{{navedek|''Odidejo h kraljici in se postavijo v vrsto. Mlado kraljico pokličejo ven ter jo vprašajo: »Kateri je zdaj tvoj mož?« Kraljica ga ni znala pokazati: vsi trije so bili enaki. Potem najstarejši brat, s katerim se je poročila, stopi naprej in pravi: »Jaz sem tvoj mož.«''}}

==Analiza pravljice==
*''Dogajalni čas:'' nekoč, ni natančnega določila [[čas]]a, je [[univerzalno|univerzalen]], [[pravljica]] se dogaja eno leto in en dan
*''Dogajalni prostor:'' dvor neznano kje
*''Stalni [[ukrasni pridevek|okrasni pridevniki]]:'' kraljeva hči, veliki psi, mlad fant, prvi brat, živa trava, stara baba,…
*''[[pravljično število|Pravljična števila]]:'' 3 (bratje, prstani, volkovi, medvedje, levi), 12 (glav, jezikov), eno leto in en dan
*''Motivi:'' prstani, zmaj, vejica, motiv poroke (najprej lažna poroka in nato prava: prvi brat in kraljična), motiv kupčije s čarovnico, ki jih ogoljufa, motiv preizkušnje (prvi brat se bojuje z zmajem)
*''Ključni dogodki:'' odhod od doma, prihod živali (volk, medved, lev), prihod prvega brata na dvor, smrt zmaja, svatba, dogodki pri hrastu, oživitev dveh bratov, vrnitev na dvor
*''Teme:'' [[junak|junaštvo]], [[ljubezen]], [[čarovništvo]]/čarobnost
*''Pripovedovalec:'' tretjeosebni ali vsevedni
*''Borba med dobrim in zlim:'' [[morala|moralne]] [[vrednota|vrednote]] (pozitivno - negativno, dobro - slabo, pošten - nepošten, dober - hudoben, reven - bogat) 
*''Ponavljanje besed:'' prvi brat, psi, zmaj, 
*''Ponavljanje stavkov:'' &quot;Ne smem, ker me bodo tvoji psi raztrgali. Vrgla ti bom vejico, ošvrkni z njo svoje pse, potem mi ne bodo nič naredili.&quot;
*''Ponavljanje dogodkov (3×):'' vsi trije bratje pri čarovnici, vsak ob svojem času. Psi prvega brata so šli 3 krat na svatbo, vsak posebej.
*''Čudežna dejanja:'' Ko so bratje ošvrknili svoje pse z vejico, ko so psi prvega brata namazali z živo travo,…
*''Čudežni predmeti:'' čarobna vejica, živa trava
*''Osebe so tipi'' - nimajo [[ime]]n (bratje, kraljična, kralj, krojač)
*''Sporočilo:'' Dobro zmaga nad zlim - junaki so nagrajeni za dobro [[delo]] in kaznovani za slabo
*''Enodimenzionalnost dogajanja:'' ni preskokov iz [[domišljija|domišljijskega]] v [[realnost|realni]] svet
*''Številne različice''
*''Napetost se stopnjuje''
*''Ima zaplet in razplet:'' ko vajenec obglavi prvega brata, ko čarovnica vrže v grapo dva brata; razplet: ko premagajo čarovnico in se vrnejo na dvor
*''Tipičen začetek:'' Nekoč so živeli…
*''Tipičen - srečen konec:'' še živijo na dvoru, če že niso umrli
*''Vzorec home -away- home:'' bratje odidejo od doma, se potepajo po svetu (razne dogodivščine) in se nato ustalijo na dvoru, ki je njihov novi dom

==Interpretacija glavnih likov==
Po [[Vladimr Propp|Proppu]] je omejeno število likov (7 -&gt; junak = prvi brat, [[carična]] in njen oče = kraljična in kralj, lažni junak = krojaški vajenec, darovalec = tretji brat, pomočnik = drugi brat, škodljivec = čarovnica)

===Glavne književne osebe===
*Prvi brat je v tej zgodbi junak. On ubije zmaja in on se poroči s kraljično, ostala dva brata pa potem stanujeta pri njem. Je neustrašen, pri tem mu pomagajo tudi njegovi psi. Za svojo kraljično se bojuje, tudi zmaja se ne boji in ga tudi premaga. Izkaže pa se tudi za naivnega, saj ga čarovnica in ukani in vrže v grapo.
*Drugi brat se tudi za izkaže za naivnega, saj tudi njega čarovnica ukani. V tej zgodbi, čeprav je glavna oseba, ne igra nobene pomembne vloge.
*Tretji brat pa se izkaže za pametnega, saj ukani čarovnico in tako tudi reši svoja dva brata, ki sta mu za to hvaležna in prvi brat ga sprejme na svoj dvor.

===Stranske književne osebe===
Kraljična se izkaže kot strahopetna, saj ne pove, da je zmaja ubil prvi brat in ne vajenec in tako se prvič poroči z vajencem, čeprav ve, da to ni prav. Boji se vajenca in njegove grožnje, da jo bo ubil, če bo komu povedala. Na koncu zgodbe ne prepozna prvega brata, on se ji mora predstaviti in šele nato ga spozna.

Kralj se v zgodbi ne pojavlja veliko, le takrat, ko prvi brat pride v mesto in ga prosi, da bi pokončal zmaja, v zameno pa mu ponudi svojo hčer in pol kraljestva. Bežno se pojavi le še na svatbi, kjer da razčetveriti krojaškega vajenca.

Krojaški vajenec se izkaže za zvitega, prebrisanega. Prvega brata obglavi in se tako on okoristi in se poroči s kraljično. Ko ga spregledajo ga razčetverijo.

Čarovnica se prav tako izkaže za zvito, je pa tudi zelo prepirljiva. Prva dva brata ukani, pri tretjem pa ji spodleti in bratje jo s skupnimi močmi premagajo. Čarovnica pa uporablja tudi čarobne pripomočke - čarobna vejica.

==Analiza obravnavane pravlijce po Proppu==
*''Eden od družine odide od doma'' - po navadi je to mlajša [[generacija]], v tem primeru trije bratje
*''Škodljivec poizveduje'' - škodljivec je v tem primeru čarovnica, ki se skuša bratom približati
*''Škodljivec poskuša prevarati svojo žrtev, da bi zagospodoval nad njo, njenim premoženjem'' - čarovnica da bratom čarobna vejico, s katero naj bi ošvrknili svoje pse, da ji ne bi škodovali
*''Žrtev nasede prevari in s tem nehote pomaga sovražniku'' - Prva dva brata z vejico ošvrkneta pse in jih s tem okamnita, čarovnica potem škoduje še bratoma
*''Škodljivec škoduje enemu od družinskih članov'' - čarovnica škoduje dvema bratoma s tem, ko ju vrže v grapo in okamni njune pse
*''Junak izve za nesrečo'' - zadnji brat izve, da sta njegova brata mrtva tako, da vidi [[Korozija|zarjavela]] prstana,  zakopana v zemlji
*''Junak prejme čudežno sredstvo'' - tretji brat prejme od čarovnice čudežno vejico, s katero reši brata in njune pse
*''Junak in škodljivec se neposredno spopadeta'' - Prvi brat se spopade z zmajem, tretji brat se spopade s čarovnico
*''Škodljivec je premagan'' - premagan je zmaj in premagana je tudi čarovnica
*''Junak se vrne, drugi ga ne spoznajo'' - Prvi brat se vrne na dvor, kraljična ga sprva ne spozna, prvi brat ji mora vse razložiti, druga dva brata prideta z njim
*''Naloga je rešena'' - Bratje se rešijo zmaja in čarovnice, živijo [[sreča|srečno]]
*''Lažnega junaka ali škodljivca razkrinkajo'' - Razkrinkajo vajenca, ki se je zlagal, da je premagal zmaja
*''Junak se poroči in zasede carski prestol'' - Prvi brat se poroči s kraljično, skupaj z bratoma živijo srečno naprej…

==Motivsko - tenatske povezave==

Nekaj motivov je mogoče najti tako v [[slovenščina|slovenski]] pravljici O treh bratih, kot v  pravljici [[Tekma za bajtico]].

*Mati ni prisotna - v Tekmi za bajtico ni matere, oče pa je prisoten, v pravljici O treh bratih pa ni prisotnega nobenega od staršev. 
*V obeh pravljicah je bolj malo ženskih likov: v pravljici O treh bratih nastopata kraljična in čarovnica, ki pa nimata prav velike vloge, v pravljici Tekma za bajtico pa je edini ženski lik [[mačke|mačka]]
*Dva odhoda otrok od doma: v obeh pravljicah je šla od doma mlajša generacija - trije bratje
*Prisotna so pravljična števila: [[3]]
*V obeh pravljicah se pojavi prstan: V pravljici O treh bratih si bratje s prstanom obljubijo, da se čez leto in dan spet vidijo, v pravljici Tekma za bajtico pa bratje tekmujejo za to, kdo bo domov prinesel lepši prstan
*Prisotni so čarobni pripomočki in dogodki: v treh bratih se pojavi čarobna vejica in čarobni prstan, v Tekmi za bajtico pa se mačka spremeni v lepo deklico
* V obeh pravljicah nastopajo živali: V treh bratih se pojavijo zmaj in psi (lev, medved, volk), v Tekmi za bajtico pa nastopa mačka
*Obe pravljici imata srečen konec
*V obeh pravljicah je obljubljeno plačilo - [[posest]] in poroka z lepo kraljično
*Eden od bratov postane graščak: V treh bratih postane kralj najstarejši brat, v Tekmi za bajtico pa najmlajši brat

V pravljici O treh bratih pa se pojavi še nekaj [[motiv]]ov, ki so zelo pogosti v [[književnost]]i:
*Motiv zmaja (pravljično bitje, ki po navadi bruha [[ogenj]] in ima lahko eno ali več glav): [[Zmaj v Postojnski jami]], [[Zmaj v Peci]], [[Zmajevka]], [[Celovški zmaj]], [[Zmaj s sedmerimi glavami]]
*Motiv prstana: [[Tekma za bajtico]], [[Železni prstan]]
*Motiv bratov in sester: [[Tekma za bajtico]], [[Pet bratov]], [[O treh bratih in treh hčerah]], [[Bogata in uboga sestra]], [[Desetnica]], [[O treh sinovih]], [[Kralj in njegovi trije sinovi]], [[O treh bratih in kraljični, ki ji je zrasel rep]]

==Viri in literatura==
*''Slovenske pravljice'', zbirka Pravljice, urednik Niko Grafenauer, izbrala, uredila in jezikovno pregledala Jana Unuk, izdala Nova revija d. o. o., Ljubljana 2002
*Propp, Vladimir (2005). ''Morfologija pravljice''. Ljubljana: Studia humanitatis.

==Glej tudi==
*[[seznam slovenskih mladinskih literarnih likov]]
*[[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
*[[seznam slovenskih pravljic]]
*[[seznam slovenskih pesnikov]]

[[Kategorija:Slovenske ljudske pravljice]]</text>
      <sha1>7q2hmqv04yzx4vvkkfv52opybiy7tiv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Larisa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>172712</id>
    <revision>
      <id>6678053</id>
      <parentid>6383028</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T21:59:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678053</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31219" sha1="hzrbjdg2us3xms8zsmn5s10k8lvyfsi" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Larisa}}

{{infopolje Naselje
|name                     = Larisa &lt;br&gt; {{lang|el|Λάρισα}}
|nickname                 =  
|settlement_type          = [[seznam mest v Grčiji|Mesto]]
|motto                    = 
|image_skyline            = Larissa Montage L.png
|imagesize                =280px
|image_caption            = V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: osrednji trg v središču mesta Larissa z vodnjakom &quot;Plavajoča reka&quot;; Mestno gledališče OUHL (Tesalsko gledališče); spomenik holokavstu; Stolnica sv. Ahileja; Stari mlini v Papasu; železniška postaja Larisa in prvo antično gledališče v Larisi
|image_flag               =  
|image_seal               = 
|image_shield             =  
|pushpin_map = Grčija
|pushpin_label_position = left&lt;!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --&gt;
|pushpin_map_caption = Geografska lega Larise v Grčiji  
&lt;!-- Location --&gt;
|coordinates_display=inline,title
|coordinates_region =SI
|latd=39|latm=38.5|lats=|latNS=N
|longd=22|longm=25|longs=|longEW=E
|subdivision_type         = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name         = {{GRE}}
|subdivision_type1        = Periferija 
|subdivision_name1        = [[Tesalija]]
|subdivision_type2        = Prefektura 
|subdivision_name2        = Lariška prefektura
|government_type          =  
|leader_title             = Župan 
|leader_name              = Apostolos Kalogiannis
|established_title        = 
|established_date         = 
|established_title2       = 
|established_date2        = 
|established_title3       =
|established_date3        = 
&lt;!-- kvadratni kilometri --&gt;
| area_total_km2          = 
| area_footnotes          = 
| area_land_km2           = 335,98
| area_urban_km2          = 122,59
|population_as_of         = 2011
|population_note          = 
|population_total         = 148.562(mesto)&lt;ref name=stat&gt;[https://www.statistics.gr/documents/20181/17286366/APOF_APOT_MON_DHM_KOIN.pdf/41ae8e6c-5860-b58e-84f7-b64f9bc53ec4 Α Π Ο Φ Α Σ Η
Η ΕΛΛΗΝΙΚΗ ΣΤΑΤΙΣΤΙΚΗ ΑΡΧΗ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121113150439/http://www.statistics.gr/portal/page/portal/ESYE/PAGE-census2011 |date=2012-11-13 }} (in Greek)&lt;/ref&gt; 164,381(municipality)
| population_footnotes     = (2021) &lt;ref name=census21&gt;{{cite press release |title=Census 2021 GR|url=https://elstat-outsourcers.statistics.gr/Census2022_GR.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://elstat-outsourcers.statistics.gr/Census2022_GR.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|publisher=Hellenic Statistical Authority|date=2022-07-19|access-date=2022-09-12 |language=el |page=25}}&lt;/ref&gt;
| population_density_km2  = auto
| population_demonym      = Larisan/ka
|timezone                 = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset               = +1
|timezone_DST             = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]]
|utc_offset_DST           = +2
|elevation_m              =  67
|elevation_footnotes      = 
|postal_code_type         =  Poštna številka
|postal_code              = 41x xx
|area_code                = 2410 do 2417
|blank_name               = Registracijske tablice
|blank_info               = PΙ (ukinjene), ΡΡ (trenutno v rabi), PT (v prihodnosti)
|website                  = [http://www.larissa-dimos.gr www.larissa-dimos.gr]
|twin1                    = 
|twin1_country            = 
}} 

'''Larisa''' ({{jezik-el2|Λάρισα| Lárisa}}) je [[glavno mesto]] [[Grčija|grške]] regije (nekdanje periferije) [[Tesalija|Tesalije]] in glavno mesto regionalne enote. Po popisu leta 2021 je peto najbolj naseljeno mesto v Grčiji s 148.562 prebivalci v ožjem mestu.

Mesto je glavo kmetijsko središče Tesalije in pomembno prometno križišče, ki je z železnico povezano z [[Volos]]om, [[Atene|Atenami]] in [[Solun]]om in je le nekaj kilometrov oddaljeno od avtoceste Atene-Solun. Občina Larisa ima 164.381 prebivalcev, regionalna enota Larisa pa je dosegla 269.151 prebivalcev (leta 2021). Sestavljena je iz občin Nikaia in Giannouli in drugih manjših predmestnih skupnosti. 

[[Arheologija|Arheološka odkritja]] kažejo, da je Larisa zgrajena na mestu, ki je bilo naseljeno že v 10. tisočletju pred našim štetjem. Legenda pravi, da se je tu rodil [[Ahil]]. [[Hipokrat]], 'oče medicine', je umrl tukaj. Dobro znana je tudi besedna igra, ki se v grščini bere ''»Λάρισα, Λάρισα σε είδα και λαχτάρισα«'', v prostem prevodu pa bi se brala »Larisa, Larisa, odkar sem te videl, hrepenim po tebi«. Besedna igra je prav gotovo iz časov, ko Larise še niso prekrili z betonom.

== Mitologija ==
Po grški mitologiji pravijo, da je mesto ustanovil Akrizij, ki ga je po nesreči ubil njegov vnuk [[Perzej]].&lt;ref&gt;Stephanus Byzantius, s.v.&lt;/ref&gt; Tam sta živela [[Pelej]], junak, ljubljen od bogov in njegov sin [[Ahil]].

V mitologiji je bila nimfa Larisa hči pračloveka [[Pelazg]]a.&lt;ref&gt;Pausanias, 2.24.1&lt;/ref&gt;

Mesto Larisa je omenjeno v II. knjigi ''[[Iliada]]'' [[Homer]]ja: »Hipot je vodil plemena pelazgijskih suličarjev, ki so prebivali v rodovitni Larisi - Hipot, in Pilej iz Marsove rase, dva sinova pelazgijskega Letusa, Tevtamovega sina.«&lt;ref&gt;Hippothous led the tribes of Pelasgian spearsmen, who dwelt in fertile Larissa — Hippothous, and Pylaeus of the race of Mars, two sons of the Pelasgian Lethus, son of Teutamus.&lt;/ref&gt; [http://classics.mit.edu/Homer/iliad.2.ii.html Arhiv Internet Classics | Homerjeva Iliada] V tem odstavku Homer pokaže, da so Pelazgi, trojanski zavezniki, živeli v mestu Larisa. Verjetno je bilo to mesto Larisa drugačno od mesta, ki je bilo rojstni kraj Ahila. Larisa, ki je v Iliadi predstavljena kot trojanski zaveznik, je bila verjetno v [[Troada|Troadi]] na drugi strani Egejskega morja.

== Zgodovina ==
=== Antika ===
[[File:Larissa drachma.jpg|thumb|Srebrna drahma iz Larise (410-405 pr. n. št.). Glava nimfe Larisse levo, nosi biserne uhane, njene lase spete v suknjiče / ΛΑΡΙΣΑ zgoraj, [IA] spodaj (retrogradno), brzdani konj - simbol mesta - galopira desno]]

Na tem območju so bile odkrite sledi paleolitske človeške poselitve, vendar je bilo obrobno območje napredne kulture.&lt;ref&gt;Curtis Runnels and Tjeerd H. van Andel. &quot;The Lower and Middle Paleolithic of Thessaly, Greece&quot; ''Journal of Field Archaeology'' '''20'''.3 (Autumn 1993:299–317) summarises the survey carried out in June 1991.&lt;/ref&gt; Okolica Larise je bila izjemno rodovitna; Bilo je kmetijsko pomembno in v antiki znano po svojih konjih.

==== Arhaična doba ====
Ime Larisa (Λάρισα Lárīsa) je po izvoru pelazgijska beseda za 'trdnjavo'. Bilo je veliko starogrških mest s tem imenom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D%2361971 |title=Henry George Liddell, Robert Scott, A Greek-English Lexicon |publisher=Perseus.tufts.edu |access-date=2009-07-08}}&lt;/ref&gt; Ime tesalske Larise je prvič zabeleženo v povezavi z aristokratsko družino Aleuadi.&lt;ref&gt;&quot;The city and the plain around it were settled in prehistoric times, and its name must be early, but it is first mentioned in connection with the(Richard Stillwell, William L. MacDonald, Marian Holland McAllister, eds., ''The Princeton Encyclopedia of Classical Sites'' (Princeton University Press) 1976, 's.v.'' &quot;Larissa, or Larisa, or Pelasgis, Thessaly&quot;).&lt;/ref&gt;

==== Klasična doba ====
Larisa je bila polis (mesto-država) v času klasične dobe.&lt;ref name=Poleis&gt;{{navedi knjigo|author= Mogens Herman Hansen &amp; Thomas Heine Nielsen |title= An inventory of archaic and classical poleis|url= https://archive.org/details/inventoryarchaic00hans |url-access= limited |year= 2004|publisher= Oxford University Press|location=New York|isbn= 0-19-814099-1|chapter= Thessaly and Adjacent Regions|pages= [https://archive.org/details/inventoryarchaic00hans/page/n730 714]–715}}&lt;/ref&gt; Larisa naj bi bila kraj, kjer sta umrla slavni grški zdravnik Hipokrat in slavni filozof Gorgias iz Leontinija.
[[File:THESSALY, Larissa. Circa 370-360 BC.jpg|thumb|left|Kovanec iz Tesalije, verjetno kralj Helokrat, s portretom Aleuasa. Spredaj: glava Aleuasa obrnjena rahlo levo, nosi stožčasto čelado, ALEU desno; labrys zadaj. Rev: Orel stoji desno, glava levo, na streli; ELLA levo, LARISAYA desno. Tesalija, Larisa. ok. 370–360 pr. n. št.]]

Ko je Larisa v poznem 5. stoletju pred našim štetjem prenehala kovati zvezne kovance, ki si jih je delila z drugimi tesalskimi mesti in sprejela svoje kovance, je za svoje kovance izbrala lokalne vrste. Na sprednji strani je bila upodobljena nimfa lokalnega izvira Larisa, po kateri je mesto dobilo ime; verjetno so izbiro navdihnili znameniti Kimonovi kovanci, ki prikazujejo sirakuško nimfo Aretuzo. Na hrbtni strani je bil upodobljen konj v različnih položajih. Konj je bil primeren simbol Tesalije, ravninske dežele, ki je bila znana po svojih konjih. Po navadi je moška figura; morda bi ga morali razumeti kot istoimenskega junaka Tesalcev, Thessalosa, ki ga je verjetno mogoče prepoznati tudi na mnogih prejšnjih, zveznih kovancih Tesalije.

[[File:Λάρισα, αρχαίο Θέατρο Α 1.jpg|thumb|Prvo starodavno gledališče v mestu. Zgrajeno je bilo v središču antičnega mesta v času vladavine Antigona II. Gonata proti koncu 3. stoletja pr. n. št. Gledališče je bilo v uporabi šest stoletij, do konca 3. stoletja n. št.]]
[[File:Το αρχαιο θέατρο της πόλης και ο πεζόδρομος δίπλα του.jpg|thumb|Območje za pešce ob prvem starogrškem gledališču]]
[[File:Λάρισα, Αρχαίο Θέατρο Β 8.jpg|thumb|Ruševine drugega antičnega gledališča]]

Larisa je blizu mesta homerske Argisse. Pojavi se v zgodnjih časih, ko je Tesalijo v glavnem upravljalo nekaj aristokratskih družin, kot pomembno mesto pod oblastjo Aleuadae, katerih oblast je segala nad celotno okrožje Pelasgiotis. Ta mogočna družina je imela številne generacije pred letom 369 pr. n. št. privilegij opremljanja ''tagusa'', lokalnega izraza za [[strateg]]e združenih tesalskih sil. Glavni tekmeci Aleuadae so bili Scopadae iz Crannona, katerih ostanki so približno 14 milj jugozahodno.

Larisa je bila rojstni kraj generala Mena, ki je tako skupaj s [[Ksenofont]]om in nekaterimi drugimi postal eden od generalov, ki so vodili več tisoč Grkov iz različnih krajev v nesrečni ekspediciji leta 401 (pripovedovani v Ksenofontovi ''Anabazi''), namenjeni pomoči [[Kir Mlajši|Kiru Mlajšemu]], sinu [[Darej II.|Dareja II.]], perzijskemu kralju, da strmoglavi svojega starejšega brata [[Artakserks II.|Artakserksa II.]] in prevzame perzijski prestol (Meno je prikazan v [[Platon]]ovem dialogu z njegovim imenom, v katerem [[Sokrat]] uporabi primer »poti v Lariso« za pomoč Menu razložiti razliko med resničnim mnenjem in znanostjo (Meno, 97a–c); ta »pot do Larise« bi lahko bila s strani Sokrata poskus, da bi Menu v mislih priklical »pot domov«, razumljeno kot pot da svoj pravi in ​​»večni« dom doseže šele ob smrti, ki naj bi ga vsak človek iskal v svojem življenju).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://plato-dialogues.org/tools/loc/larissa.htm|title=Larissa|first=Bernard F.|last=SUZANNE|work=plato-dialogues.org}}&lt;/ref&gt;

Ustava mesta je bila demokratična, kar pojasnjuje, zakaj se je v [[Peloponeška vojna|peloponeški vojni]] postavilo na stran Aten. V okolici Larise so praznovali praznik, ki je spominjal na rimske Saturnalije in na katerem so sužnje čakali njihovi gospodarji. Lariso so kot glavno mesto starodavne Tesalije zavzeli Tebanci in kasneje neposredno priključili [[Filip II. Makedonski|Filipu II. Makedonskemu]] leta 344. Kasneje je ostala pod makedonskim nadzorom, razen za kratek čas, ko jo je leta 302 pr. n. št. zavzel Demetrij Poliorket.

==== Helenistična in rimska doba ====
V Larisi je Filip V. Makedonski leta 197 pr. n. št. podpisal pogodbo z Rimljani po porazu v bitki pri Kinoskefalah, tam pa je tudi [[Antioh III. Veliki]] zmagal leta 192 pr. n. št. Leta 196 pr. n. št. je Larisa postala zaveznica Rima in je bila sedež [[Tesalska zveza|Tesalske zveze]].

Lariso pogosto omenjajo v povezavi z rimskimi državljanskimi vojnami, ki so bile pred ustanovitvijo [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] in tam je [[Pompej Veliki|Pompej]] iskal zatočišče po porazu v [[Bitka pri Farzalu|bitki pri Farzalu]].

=== Srednji vek ===
Lariso so v poznem 5. stoletju oplenili [[Ostrogoti]] in jo obnovili pod bizantinskim cesarjem [[Justinijan I.|Justinijanom I.]]&lt;ref name=&quot;ODB&quot;&gt;Kazhdan, Alexander (1991). &quot;Larissa&quot;. In Kazhdan, Alexander (ed.). The Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford and New York: Oxford University Press. p. 1180. ISBN 0-19-504652-8.&lt;/ref&gt;

V 8. stoletju je mesto postalo metropola ''teme'' Hellas. Mesto je leta 986 zavzel bolgarski car [[Samuel Bolgarski]], ki je odnesel relikvije zavetnika, sv. Ahileja, v Prespo. Italo-Normani pod vodstvom [[Bohemond I. Antiohijski|Bohemonda I.]] so jo spet neuspešno premagali leta 1082/3.

Po [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] je solunski kralj [[Bonifacij I. Montferraški]] dal mesto lombardskim baronom, ki pa so leta 1209 sprožili upor, ki ga je moral ukrotiti sam latinski cesar [[Henrik Flandrijski]]. Kmalu zatem je mesto dobil nazaj Epir.

=== Osmansko obdobje ===
Lariso je [[Osmansko cesarstvo]] osvojilo v letih 1386/87 in ponovno v 1390-ih, vendar je prišla pod stalni osmanski nadzor šele leta 1423, s strani Turahan bega.&lt;ref name=&quot;EI2&quot;&gt;Savvides, A. (2002). &quot;Yeñi Shehir&quot;. In Bearman, P. J.; Bianquis, Th.; Bosworth, C. E.; van Donzel, E. &amp; Heinrichs, W. P. (eds.). Encyclopaedia of Islam. Volume XI: W–Z (2nd ed.). Leiden: E. J. Brill. p. 333. ISBN 978-90-04-12756-2.&lt;/ref&gt; Pod osmansko oblastjo je bilo mesto znano kot Yeni-şehir i-Fenari, 'nova citadela'. Kot glavno mesto in vojaško oporišče osmanske Tesalije je bila Larisa pretežno muslimansko mesto. Leta 1521 (po [[Hidžra (islam)|hidžri]] 927) je imelo mesto 693 muslimanskih in 75 krščanskih gospodinjstev;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Minkov |first=Anton |url=https://www.worldcat.org/oclc/191947039 |title=Conversion to Islam in the Balkans : Kisve bahası petitions and Ottoman social life, 1670-1730 |date=2004 |isbn=1-4237-1251-X |location=Leiden |publisher=Brill |page=49 |oclc=191947039}}&lt;/ref&gt; po Gökbilginu (1956) je vključevalo tudi albansko in judovsko skupnost. Med osmansko vladavino je bila uprava metropolije Larisa prenesena v bližnjo Trikalo, kjer je ostala do leta 1734, ko je metropolit Jakovos II. vrnil sedež iz Trikale v Lariso in ustanovil današnjo metropolijo Larisa in Tirnavos.

Mesto je bilo znano po sejmu v 17. in 18. stoletju, leta 1770 pa so tja preselili tudi sedež tesalskega paše. Larisa je bila med [[Grška osamosvojitvena vojna|grško osamosvojitveno vojno]] sedež Hursid Paše. Znana je bila tudi po svojih mošejah (štiri od njih so bile v uporabi še v poznem 19. stoletju) in muslimanskih pokopališčih.

Mesto je ostalo del Osmanskega cesarstva, dokler Tesalija leta 1881 ni postala del neodvisne Grčije, razen v obdobju, ko so jo osmanske sile ponovno zasedle med grško-turško vojno leta 1897. V poznem 19. stoletju je na obrobju mesta še vedno obstajala majhna vas, v kateri so živeli Afričani iz Sudana, nenavaden ostanek sil, ki jih je zbral Ali Paša.

V 19. stoletju so v mestu proizvajali usnje, bombaž, svilo in tobak. Prevladovale so vročice in slabost, kar je povzročilo slabo drenažo in razlivanje reke; in stopnja umrljivosti je bila višja od stopnje rodnosti.

=== Nova grška doba ===
Leta 1881 je bilo mesto skupaj s preostalo Tesalijo vključeno v Kraljevino Grčijo v času premierja Alexandrosa Koumoundourosa. 31. avgusta 1881 je v mesto vstopila enota grške vojske, ki jo je vodil general Skarlatos Soutsos. Precejšen del turškega prebivalstva se je takrat izselilo v Osmansko cesarstvo. V tem novem obdobju se mesto postopoma začne širiti in ga grške oblasti obnavljajo.
[[File:Royal Air Force- Operations Over Albania and in Greece, 1940-1941. CM873.jpg|thumb|200px|Nemški messerschmitt, ki je strmoglavljeno pristal na vojaškem letališču v Larisi in so ga sestrelili piloti RAF med drugo svetovno vojno]]

Med grško-turško vojno leta 1897 je bilo mesto sedež grškega prestolonaslednika Konstantina. Pobeg grške vojske je od tu v Farsalo potekal 23. aprila 1897. Turške čete so vstopile v mesto dva dni kasneje. Po podpisu mirovne pogodbe so se umaknili in Larisa je za stalno ostala v Grčiji. Temu je sledil nadaljnji eksodus Turkov leta 1898. Hassan-begova mošeja (ki je bila zgrajena v začetku 16. stoletja) je bila porušena leta 1908.

Med okupacijo države pod Osjo je judovska skupnost mesta utrpela velike izgube. Danes je v mestu spomenik [[holokavst]]u in [[sinagoga]].

=== Po drugi svetovni vojni ===
Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je mesto hitro širilo. Danes je Larisa četrto največje grško mesto s številnimi trgi, tavernami in kavarnami. Ima tri javne bolnišnice, ena je vojaška bolnišnica. Gosti poveljstvo grških zračnih sil in poveljstvo Nata v Grčiji. Ima Medicinsko fakulteto in Biokemijsko šolo – Biotehnologija ter tretji največji v državi Inštitut za tehnologijo. Zaseda prvo mesto med grškimi mesti po stopnji zelene pokritosti na kvadratni meter urbane površine in prvo mesto z najvišjim odstotkom barov, gostiln in restavracij na prebivalca v Grčiji. Ima tudi dve javni knjižnici in pet muzejev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.larissa.gov.gr/el/|title=Δήμος Λαρισαίων - ΔΗΜΟΣ ΛΑΡΙΣΑΣ|website=www.larissa.gov.gr}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
Λάρισα, Αρχαιολογικός χώρος φρουρίου, Παλαιοχριστιανική βασιλική Αγίου Αχιλλείου 2.jpg|Ostanki bazilike sv. Ahileja, uničene v osmanskem obdobju
Dodwell Larissa.jpg|Gravura Larisse, c. 1820
Frourio Larissas.JPG|Arheološka izkopavanja na hribu Frourio z Bezestenom iz Larise v ozadju
Frourio - road.JPG|Ulica v četrti Frourio
Larissa1910.jpg|Stara razglednica mesta, Alexandras Street, 1910
Λάρισα κεντρικη πλατεία συντριβανι 1.jpg|Vodnjak &quot;plavajoče reke&quot; na osrednjem trgu Larise (Sapka, nekdanji Themidos)
&lt;/gallery&gt;

== Cerkvena zgodovina ==
[[File:Pinios river and church of Agios Achilios.jpg|thumb|Reka Pineios s cerkvijo sv. Ahileja, zaščitnika mesta, v ozadju]]

Krščanstvo je zgodaj prodrlo v Lariso, čeprav je njen prvi škof omenjen šele leta 325 na [[Prvi nicejski koncil|koncilu v Niceji]]. Sveti Ahilej iz 4. stoletja je znan po svojih čudežih. Le Quien navaja devetindvajset škofov od 4. do 18. stoletja;&lt;ref&gt;Le Quien, Michel (1740). &quot;Ecclesia Larissæ&quot;. Oriens Christianus, in quatuor Patriarchatus digestus: quo exhibentur ecclesiæ, patriarchæ, cæterique præsules totius Orientis. Tomus secundus, in quo Illyricum Orientale ad Patriarchatum Constantinopolitanum pertinens, Patriarchatus Alexandrinus &amp; Antiochenus, magnæque Chaldæorum &amp; Jacobitarum Diœceses exponuntur (in Latin). Paris: Ex Typographia Regia. cols. 103–112. OCLC 955922747.&lt;/ref&gt; najbolj znan je Jeremija II., ki je zasedal sedež do leta 733, ko ga je cesar [[Leon III. Izavrijec]] prenesel iz jurisdikcije rimskega papeža na carigrajski patriarhat. V prvih letih 10. stoletja je imel deset sufraganskih sedežev,&lt;ref&gt;Heinrich Gelzer, &quot;Ungedruckte. . .Texte der Notitiae episcopatuum&quot;, Munich, 1900, 557.&lt;/ref&gt; pozneje se je število povečalo in okoli leta 1175 pod cesarjem [[Manuel I. Komnen|Manuelom I. Komnenom]] doseglo osemindvajset.&lt;ref&gt;Parthey, ''Hieroclis Synecdemus'', Berlin, 1866, 120.&lt;/ref&gt; Konec 15. stoletja, pod osmansko prevlado, je bilo le deset sufraganskih sedežev,&lt;ref&gt;Gelzer, op. cit., 635.&lt;/ref&gt; ki so postopoma manjšali in nazadnje izginili.
[[File:Larissa Synagogue c.jpg|thumb|200px|Notranjost judovske sinagoge Larissa]]

Larisa je pravoslavna metropolija grške cerkve.

V začetku 13. stoletja je bil za kratek čas tudi latinska nadškofija in ostaja latinski metropolitanski (najvišji) naslovni sedež Rimskokatoliške cerkve, ki ga ne smemo zamenjevati z latinskim škofovskim (nižjim) naslovnim sedežem Larisa v Siriji. Danes je v mestu katoliška cerkev (Srca Jezusovega).

==Geografija==
[[Slika:Kisavos mountain, Greece.jpg|thumb|left|Reka Pineios in gora Ossa]]
Larisa je približno 120 kilometrov jugozahodno od [[Solun]]a in približno 210 kilometrov severozahodno od [[Atene|Aten]].

Skozi Tesalijo potekajo številne avtoceste, vključno z E75 in glavno železnico od Aten do Soluna (Salonika). Regija je neposredno povezana s preostalo Evropo preko mednarodnega letališča Srednje Grčije, ki je v Nea Anchialosu blizu Larise (približno 60 km). Larisa leži ob reki Pineios.

Občina Larissa ima površino 335,98 km², občinska enota Larissa ima površino 122,586 km², skupnost Larissa pa 88,167 km².&lt;ref name=stat01&gt;{{navedi splet|url=http://dlib.statistics.gr/Book/GRESYE_02_0101_00098%20.pdf |publisher=National Statistical Service of Greece |title=Population &amp; housing census 2001 (incl. area and average elevation) |language=el |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150921212047/http://dlib.statistics.gr/Book/GRESYE_02_0101_00098%20.pdf |archive-date=2015-09-21 }}&lt;/ref&gt;

Mesto je v neposredni bližini destinacij, kot so [[Olimp]], Kisavos, [[Meteora]], jezero Plastira, Pilio itd.

''Larissa Chasma'', globoka razpoka na površini Dione, naravnega satelita [[Saturn|Saturna]], je dobila ime po Larisi.

== Podnebje ==
Podnebje Larise je hladno polsušno (Köppen ''BSk'') z nekaterimi značilnostmi sredozemskega podnebja (''Csa''), kot so bolj suha poletja in nekoliko bolj vlažne zime.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://people.eng.unimelb.edu.au/mpeel/koppen.html|title=Updated Köppen-Geiger climate map of the world|website=people.eng.unimelb.edu.au|access-date=2019-01-18}}&lt;/ref&gt; Zima je hladna in lahko nastanejo snežne padavine, čeprav so redko močne. Poletje je še posebej vroče in temperature blizu ali nad 40 °C se običajno pojavijo vsako leto za nekaj dni. Nevihte v poletnih mesecih so včasih močne in lahko povzročijo kmetijsko škodo. Larisa prejme približno 413 mm dežja na leto in ima povprečno letno povprečno temperaturo 15,4 °C.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.larissa.climatemps.com/precipitation.php|title=Rainfall in Larissa, Greece Average Precipitation and Wet Days|website=www.larissa.climatemps.com|accessdate=2023-12-22|archive-date=2023-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230528024015/http://www.larissa.climatemps.com/precipitation.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
​
{{Weather box
|location = Larisa (1981–2010)
|metric first = yes
|single line = yes
|Jan high C = 10.2
|Feb high C = 11.8
|Mar high C = 15.4
|Apr high C = 20.0
|May high C = 26.0
|Jun high C = 31.6
|Jul high C = 33.4
|Aug high C = 32.9
|Sep high C = 28.6
|Oct high C = 22.5
|Nov high C = 15.3
|Dec high C = 10.5
|year high C = 21.6
|Jan mean C = 5.4
|Feb mean C = 6.4
|Mar mean C = 9.5
|Apr mean C = 13.5
|May mean C = 18.8
|Jun mean C = 23.9
|Jul mean C = 26.0
|Aug mean C = 25.5
|Sep mean C = 21.5
|Oct mean C = 16.5
|Nov mean C = 10.5
|Dec mean C = 6.4
|year mean C = 15.4
|Jan low C = 0.7
|Feb low C = 1.1
|Mar low C = 3.6
|Apr low C = 6.9
|May low C = 11.5
|Jun low C = 16.1
|Jul low C = 18.5
|Aug low C = 18.1
|Sep low C = 14.4
|Oct low C = 10.5
|Nov low C = 5.7
|Dec low C = 2.2
|year low C = 9.1
|Jan rain mm = 29.9
|Feb rain mm = 33.5
|Mar rain mm = 35.2
|Apr rain mm = 39.5
|May rain mm = 40.9
|Jun rain mm = 19.8
|Jul rain mm = 18.5
|Aug rain mm = 19.6
|Sep rain mm = 12.9
|Oct rain mm = 44.2
|Nov rain mm = 67.4
|Dec rain mm = 51.2
|Jan rain days = 5
|Feb rain days = 6
|Mar rain days = 6
|Apr rain days = 6
|May rain days = 5
|Jun rain days = 3
|Jul rain days = 2
|Aug rain days = 2
|Sep rain days = 2
|Oct rain days = 5
|Nov rain days = 7
|Dec rain days = 7
|unit rain days = 1.0 mm
|source 1 = meteo-climat-bzh&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/listenormale-1981-2010-1-p73.php|title=	moyennes 1981/2010 |accessdate=}}&lt;/ref&gt;
|date = July 2015}}

{{Weather box
|location = Larisa (1961–1990)
|single line = Yes
|metric first = Yes
|Jan record high C = 21.8
|Feb record high C = 25.2
|Mar record high C = 26.8
|Apr record high C = 32.4
|May record high C = 40.0
|Jun record high C = 42.2
|Jul record high C = 45.2
|Aug record high C = 43.0
|Sep record high C = 39.2
|Oct record high C = 33.7
|Nov record high C = 29.0
|Dec record high C = 22.0
|year record high C = 45.2
|Jan high C = 9.6
|Feb high C = 11.8
|Mar high C = 14.9
|Apr high C = 20.0
|May high C = 25.7
|Jun high C = 30.9
|Jul high C = 33.0
|Aug high C = 32.4
|Sep high C = 28.7
|Oct high C = 22.1
|Nov high C = 16.0
|Dec high C = 10.9
|year high C = 21.3
|Jan mean C = 5.1
|Feb mean C = 6.8
|Mar mean C = 9.5
|Apr mean C = 14.0
|May mean C = 19.6
|Jun mean C = 24.9
|Jul mean C = 27.1
|Aug mean C = 26.0
|Sep mean C = 22.0
|Oct mean C = 16.1
|Nov mean C = 10.8
|Dec mean C = 6.3
|year mean C = 15.7
|Jan low C = 0.5
|Feb low C = 1.5
|Mar low C = 3.4
|Apr low C = 6.3
|May low C = 10.8
|Jun low C = 15.0
|Jul low C = 17.6
|Aug low C = 17.1
|Sep low C = 14.1
|Oct low C = 9.8
|Nov low C = 5.5
|Dec low C = 1.8
|year low C = 8.6
|Jan record low C = -21.6
|Feb record low C = -10.5
|Mar record low C = -7.0
|Apr record low C = -3.4
|May record low C = 1.4
|Jun record low C = 7.2
|Jul record low C = 11.0
|Aug record low C = 10.0
|Sep record low C = 5.0
|Oct record low C = -2.0
|Nov record low C = -6.4
|Dec record low C = -17.5
|year record low C = -21.6
|precipitation colour = green
|Jan precipitation mm = 29.7
|Feb precipitation mm = 34.9
|Mar precipitation mm = 36.3
|Apr precipitation mm = 28.9
|May precipitation mm = 37.1
|Jun precipitation mm = 23.5
|Jul precipitation mm = 20.3
|Aug precipitation mm = 15.5
|Sep precipitation mm = 29.4
|Oct precipitation mm = 47.1
|Nov precipitation mm = 58.2
|Dec precipitation mm = 52.3
|year precipitation mm = 413.2
|Jan humidity = 79.5
|Feb humidity = 75.9
|Mar humidity = 74.1
|Apr humidity = 68.7
|May humidity = 61.7
|Jun humidity = 49.9
|Jul humidity = 46.4
|Aug humidity = 50.0
|Sep humidity = 58.6
|Oct humidity = 69.9
|Nov humidity = 78.9
|Dec humidity = 82.5
|year humidity = 66.3
|unit precipitation days = 1.0 mm
|Jan precipitation days = 5.8
|Feb precipitation days = 5.8
|Mar precipitation days = 5.8
|Apr precipitation days = 5.0
|May precipitation days = 5.3
|Jun precipitation days = 3.5
|Jul precipitation days = 2.0
|Aug precipitation days = 1.7
|Sep precipitation days = 2.8
|Oct precipitation days = 5.5
|Nov precipitation days = 6.5
|Dec precipitation days = 6.9
|year precipitation days = 56.6
|Jan sun = 104.7
|Feb sun = 117.8
|Mar sun = 157.5
|Apr sun = 213.8
|May sun = 266.3
|Jun sun = 307.2
|Jul sun = 337.1
|Aug sun = 320.1
|Sep sun = 247.6
|Oct sun = 171.8
|Nov sun = 126.0
|Dec sun = 101.0
|year sun = 2470.9
|source 1 = NOAA&lt;ref name = NOAA&gt;{{navedi splet
| url = ftp://ftp.atdd.noaa.gov/pub/GCOS/WMO-Normals/TABLES/REG_VI/GR/16648.TXT
| title = Larissa Climate Normals 1961–1990
| publisher = National Oceanic and Atmospheric Administration
| accessdate = 1. marca 2015}}&lt;/ref&gt;
|date=November 2011
}}

== Uprava ==
Občina Larissa je bila ustanovljena z reformo lokalne samouprave leta 2011 z združitvijo naslednjih treh nekdanjih občin, ki so postale občinske enote:&lt;ref name=Kallikratis&gt;{{navedi splet|url=http://www.et.gr/idocs-nph/search/pdfViewerForm.html?args=5C7QrtC22wGYK2xFpSwMnXdtvSoClrL8-SrPzKAEPjjtIl9LGdkF53UIxsx942CdyqxSQYNuqAGCF0IfB9HI6hq6ZkZV96FIukI0UzcPsWCK0LpLhpa7rhiWB4R5ntTnoWw7U8E1Amg.|title=ΦΕΚ A 87/2010, Kallikratis reform law text|language=el|publisher=Government Gazette}}&lt;/ref&gt;
*Giannouli
*Koilada
*Larisa

=== Pokrajina ===
Pokrajina Larisa ({{lang-el|Επαρχία Λάρισας}}) je bila ena od provinc prefekture Larisa. Njeno ozemlje je ustrezalo ozemlju sedanjih občin Larissa (razen občinske enote Giannouli) in Tempi (razen občinskih enot Gonnoi in Kato Olympos).&lt;ref name=&quot;census91&quot;&gt;{{navedi splet |title=Detailed census results 1991 |url=http://dlib.statistics.gr/Book/GRESYE_02_0101_00086.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303183824/http://dlib.statistics.gr/Book/GRESYE_02_0101_00086.pdf |archive-date=2016-03-03}}&amp;nbsp;{{small|(39&amp;nbsp;MB)}} {{in lang|el|fr}}&lt;/ref&gt; Leta 2006 je bila ukinjena.

== Znamenitosti ==
Na območju od hriba Frourio do osrednjega trga je stari del mesta, kjer so nekatere glavne znamenitosti.
*Hrib Frourio in sosednje območje prvega starogrškega gledališča
*Reka Pineios, ki prečka središče mesta v bližini cerkve sv. Ahileja in park Alkazar ob bujnih bregovih reke
*[[Prvo antično gledališče v Larisi]], zgrajeno v 3. st. pr. n. št.
*[[Drugo antično gledališče v Larisi]], zgrajeno v 1. st. pr. n. št.
*Cerkev svetega Ahileja. Ruševine zgodnje bizantinske bazilike, posvečene mestnemu zavetniku, sv. Ahileju
*Stolnica sv. Ahileja
*Bezestan iz Larise. Zgrajena v 15. st. je bila osmanska zaprta tržnica in so jo uporabljali tudi v 19. stoletju kot smodnišnica in utrdba
*Mošeja Yeni, redek primer iz 19. st. mošeja, zgrajena v neoklasicističnem slogu, ki se zdaj uporablja kot muzej
*Osmanske kopeli so bile verjetno zgrajene v 15. stoletju
*Hipokratov kenotaf, 4. st. pr. n. št. votivna stela, posvečena Pozejdonu, in številne druge antične ruševine in spomeniki
*Diahroni muzej Larise z najdbami, ki pokrivajo celotno zgodovino Larise od antike
*Zgodovinske stavbe, ki so bile navedene kot arhitekturno ohranjene, kot so mlin Pappas, palača Cine (arhitekt Colonello), stolp Charokopos (arh. Anastasios Metaxas, zgrajen leta 1902, leta 2022 grozi propad) in neoklasicistični kompleks kmetijske šole Averofeios (zgrajena leta 1908).

== Gospodarstvo ==
Larisa je zaradi nižine Tesalije veliko kmetijsko središče Grčije.

V proizvodnem sektorju je Larisa med drugim dom podjetja za preproge Biokarpet (katerih lastniki so bili v preteklosti tudi glavni delničarji AEL FC) in Orient Bikes.

Prav tako je na prvem mestu z najvišjim odstotkom barov-tavern-restavracij na prebivalca v Grčiji. Ustanovljeni sta bili verigi kavarn Mikel Coffee Company in Bruno Coffee Stores in imata svojo bazo v mestu.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Larissa}}
{{wikivoyage|Larissa}}
*[http://www.newadvent.org/cathen/09004b.htm Source]
*[http://www.larissa-dimos.gr Official Website]
*[https://web.archive.org/web/20010925061922/http://www.thessalia.gr/ Region of Thessaly Official Website]
*[https://web.archive.org/web/20090226222705/http://www.volosairport.gr/ International airport of Central Greece]
*[http://www.larissaonweb.gr Larissa on Web]
*[http://www.visitgreece.gr/en/main_cities/larissa Larissa] The Official website of the Greek National Tourism Organisation
*[http://www.northgreecephotos.com/gallery/78/Larissa Larissa Photos] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150509113424/http://www.northgreecephotos.com/gallery/78/Larissa |date=2015-05-09 }}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mesta v Grčiji]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]</text>
      <sha1>hzrbjdg2us3xms8zsmn5s10k8lvyfsi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Druga svetovna vojna na Slovenskem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>175351</id>
    <revision>
      <id>6677906</id>
      <parentid>6668784</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:39:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>infopolje, uvod</comment>
      <origin>6677906</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="219511" sha1="g8ors02l5dxyaww351nxqyieygaqagm" xml:space="preserve">{{refimprove}}
{{infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Druga svetovna vojna na Slovenskem
| partof            = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] &lt;br/&gt; in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]]
| image             = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]]
| caption           = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945.
| date              = 6. april 1941 – 15. maj 1945
| place             = Slovenija
| casus             = 
| territory         = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.&lt;br /&gt;Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]].
| result            = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]].
| combatant1        = '''Narodnoosvobodilni boj'''&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Osvobodilna fronta]] &lt;small&gt;(1941-1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt; 
{{ikonazastave slika|Logo of the JNA.svg}}&amp;nbsp;[[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] &lt;small&gt;(1945-1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
----
&lt;small&gt;od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&amp;nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&amp;nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Sovjetska zveza]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Bolgarija}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]
----
&lt;small&gt;od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&amp;nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]]&lt;br /&gt;
| combatant2        = '''Sile osi'''&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&amp;nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Italija]] &lt;small&gt;(1941-1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Madžarska|1940}}&amp;nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]&lt;br /&gt;
----
'''Kolaboracionistične enote'''&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&amp;nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]] &lt;small&gt;(1942-1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Slovensko domobranstvo]] &lt;small&gt;(1943-1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
[[Slovenska narodna vojska]] &lt;small&gt;(1945-1945)
| commander1        = {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Josip Broz - Tito]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Jaka Avšič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Aleš Bebler]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Petar Drapšin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Edvard Kardelj]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Boris Kidrič]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Dušan Kveder]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Franc Leskošek]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Ivan Maček]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Miha Marinko]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&amp;nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&lt;br /&gt;

----
{{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&amp;nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Bolgarija}}&amp;nbsp;[[Vladimir Stojčev]]&lt;br /&gt;
| commander2        = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}} &lt;small&gt;(1941-1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Alexander Löhr]] {{POW}} &lt;small&gt;(1941-1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Erwin Rösener]] {{POW}} &lt;small&gt;(1944-1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} &lt;small&gt;(1943-1945)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] &lt;small&gt;(1941-1942)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Mario Roatta]] &lt;small&gt;(1942-1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave|Italija|1861-state}}&amp;nbsp;[[Mario Robotti]] &lt;small&gt;(1943)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}} &lt;br /&gt;
| casualties1       = 33.386 pripadnikov OF&lt;br /&gt;
| casualties2       = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot
| combatant3        = '''Četniško gibanje'''&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Slovenski četniki]]&lt;br /&gt;
| commander3        = {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Jaka Avšič]]&amp;nbsp;&lt;small&gt;(1941)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Karl Novak]]&lt;br/&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Jože Melaher]]
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Ivan Prezelj]]
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Vladimir Vauhnik]]
| casualties3       = 436 pripadnikov slovenskih četnikov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&amp;v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&amp;f1=0%2Cvojni_status&amp;v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}&lt;/ref&gt;
}}
{{Zgodovina Slovenije}}

'''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in kmalu zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedeno ozemlje kraljevine so okupirale in med seboj razkosale štiri države: [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]], [[Kraljevina Italija]], [[Ogrska|Avtoritarna Madžarska]] in [[Kvizling|kvizlinška]] [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]].

Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam.

26. (*27) aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli, in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}&lt;/ref&gt; Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF SN je predstavljal slovensko vejo [[Narodnoosvobodilni boj|Narodnoosvobodilnega boja]] (NOB),{{Sfn|Pirjevec|2020}} odpora proti okupatorjem v Jugoslaviji. Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju.

Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno)zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije škof Rožman in mnogi slovenski politiki so izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo nasilno-nameščeno, fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaboriral z okupatorji]] in jim ovajal ter izročal slovenske privržence OF.

Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, zato se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil, v škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi spoda Roške ofenzive,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} 

Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}&lt;/ref&gt; 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo|domobrance]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}&lt;/ref&gt; [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo.

Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala italijanski državi. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.&lt;ref&gt;Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151&lt;/ref&gt; Partizani so zasedli (*osvobodili) tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}}

[[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. Z njo se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}&lt;/ref&gt; 

Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast, oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} 

Slovenija je s partizansko borbo pridobila večji del [[Avstrijsko primorje|Primorja]] (ozemlje južno od Dragonje pa so si priključili Hrvatje v okviru Jugoslavije, čeprav so tod bili naseljeni tudi Slovenci).&lt;ref&gt;Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868&lt;/ref&gt; Kmalu po koncu vojne se je preoblikovala iz Dravske banovine Kraljevine Jugoslavije v Socialistično republiko Slovenijo znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije.

== Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} ==
{{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}}

=== Razmere pred vojno ===
[[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z &quot;žrtvovanjem” 500.000 le-teh.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dokončni boj med &quot;severnojadranskimi rasami&quot; v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}&lt;/ref&gt; Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o &quot;strupu tujih ras&quot; na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal &quot;nenemško mesto&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}&lt;/ref&gt;[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]]

Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;Kranjc (2013), str. 42.&lt;/ref&gt; [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”&lt;ref name=&quot;:142&quot;&gt;{{cite web|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}&lt;/ref&gt; vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,&lt;ref name=&quot;:142&quot; /&gt; [[Francova diktatura|Francova Španija]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}&lt;/ref&gt; ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.&lt;ref&gt;{{cite book|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}&lt;/ref&gt; Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} 

Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS.
[[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]]
[[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od  avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.&lt;/ref&gt; Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]].

Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti.

== Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) ==
Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 379.&lt;/ref&gt; S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 380.&lt;/ref&gt; Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. 

Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. 

Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Zasedba Dravske banovine ==
{{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]]Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]].

11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni.

[[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala.

Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH).

=== Okupacijski sistem ===

{{multiple image
|direction=vertical
|align=right
|image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif 
|width1=288
|caption1=&lt;small&gt;Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941&lt;/small&gt; 
|image2=Croatia-41-45.gif
|width2=260
|caption2=&lt;small&gt;Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941&lt;/small&gt;:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}}    {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}}

Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]].

Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe.

Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}}

Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]].

==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ====
Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}&lt;/ref&gt;

=== Raznarodovalna politika ===
Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}}

==== Nemška politika ====
Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.).

Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&amp;nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}&lt;/ref&gt; Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«.

V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili.

==== Italijanska politika ====
Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila &quot;prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem&quot;.{{Sfn|Kranjc|2013}}
[[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|&lt;br /&gt;Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]]  {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|&lt;u&gt;zahodno od rapalske meje:&lt;/u&gt; predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]]
Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}&lt;/ref&gt;

Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}}
V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko.
{{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}}
{{bar box
|width = 390px
|float = right  
|caption =&lt;span style=&quot;color:darkblue;&quot;&gt;    
[[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,&lt;br /&gt;  »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. &lt;/span&gt;}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane.

Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. 

Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}}

{{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»&lt;br/&gt;''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}}
Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.&lt;ref&gt;Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.&lt;/ref&gt; Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.&lt;ref&gt;Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.&lt;/ref&gt;

==== Madžarska politika ====
Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}}

Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}}

=== Okupatorski zločini ===
Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

===== Izgoni Slovencev =====
[[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]]
Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}}

===== Koncentracijska taborišča =====
{{multiple image
| align = right
| total_width = 350
| image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg
| alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu
| caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu
| image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg
| alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu
| caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu
| footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let.
}}
Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}&lt;/ref&gt; Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} 

V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Auschwitz&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Auschwitz-Birkenau&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=U+logoru%2C+Auschwitz&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Mauthausen&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Melk%2FMauthausen&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Linz%2FMauthausen&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Gusen%2FMauthausen&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Steyr%2FMauthausen&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Gusen-Mauthausen&amp;f6=1%2Ckraj_smrti&amp;v6=Dunaj%2FMauthausen&amp;f7=1%2Ckraj_smrti&amp;v7=Peggau%2FMauthausen&amp;f8=1%2Ckraj_smrti&amp;v8=Gradec%2FMauthausen&amp;f9=1%2Ckraj_smrti&amp;v9=Ebensee%2FMauthausen&amp;f10=1%2Ckraj_smrti&amp;v10=Schlier%2FMauthausen&amp;f11=1%2Ckraj_smrti&amp;v11=Ljubelj%2FMauthausen&amp;f12=1%2Ckraj_smrti&amp;v12=Hartheim%2FMauthausen&amp;f13=1%2Ckraj_smrti&amp;v13=St.+Valentin%2FMauthausen&amp;f14=1%2Ckraj_smrti&amp;v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&amp;f15=1%2Ckraj_smrti&amp;v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&amp;f16=1%2Ckraj_smrti&amp;v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&amp;f17=1%2Ckraj_smrti&amp;v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&amp;f18=1%2Ckraj_smrti&amp;v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&amp;f19=1%2Ckraj_smrti&amp;v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Dachauu 1679,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Dachau&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Jasenovcu 413,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}&lt;/ref&gt; Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Buchenwald&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Essen%2FBuchenwald&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Weimar%2FBuchenwald&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Erfurt%2FBuchenwald&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Weimar-Buchenwald&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Bochum%2FBuchenwald&amp;f6=1%2Ckraj_smrti&amp;v6=Dachau+-+Buchenwald&amp;f7=1%2Ckraj_smrti&amp;v7=Dortmund%2FBuchenwald&amp;f8=1%2Ckraj_smrti&amp;v8=Frankfurt%2FBuchenwald&amp;f9=1%2Ckraj_smrti&amp;v9=Buchenwald-Leitmeritz&amp;f10=1%2Ckraj_smrti&amp;v10=Langenstein%2FBuchenwald&amp;f11=1%2Ckraj_smrti&amp;v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&amp;f12=1%2Ckraj_smrti&amp;v12=Buchenwald+-+danska+meja&amp;f13=1%2Ckraj_smrti&amp;v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&amp;f14=1%2Ckraj_smrti&amp;v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&amp;f15=0%2Ckraj_smrti&amp;v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Ravensbrücku in podružnicah 255,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Ravensbr%C3%BCck&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Ravensbr%C3%BCck+&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&amp;f6=1%2Ckraj_smrti&amp;v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&amp;f7=1%2Ckraj_smrti&amp;v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&amp;f8=1%2Ckraj_smrti&amp;v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&amp;f9=0%2Ckraj_smrti&amp;v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Flossenbürgu 231&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Flossenb%C3%BCrg&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f6=1%2Ckraj_smrti&amp;v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f7=1%2Ckraj_smrti&amp;v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f8=1%2Ckraj_smrti&amp;v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f9=1%2Ckraj_smrti&amp;v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&amp;f10=1%2Ckraj_smrti&amp;v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f11=1%2Ckraj_smrti&amp;v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f12=1%2Ckraj_smrti&amp;v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f13=1%2Ckraj_smrti&amp;v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&amp;f14=1%2Ckraj_smrti&amp;v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi &quot;manj pomembna&quot; taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}}

V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}&lt;/ref&gt;

===== Streljanja talcev =====
[[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]]
[[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]]
Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}&lt;/ref&gt; (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&amp;v0=Stranice+pri+Frankolovem&amp;f1=0%2Cdatum_smrti&amp;v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}&lt;/ref&gt; Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}&lt;/ref&gt; in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi.

===== Požiganja vasi =====
[[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]]
Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili.

==== Prisilna mobilizacija ====
Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]].

Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev.

==== Holokavst ====
Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]].  Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da! |url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}&lt;/ref&gt; {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944&lt;ref&gt;{{navedi splet 
|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html   
|title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10}}&lt;/ref&gt;}}

[[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.&lt;ref&gt;{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}&lt;/ref&gt; Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih.

Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63.

Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}&lt;/ref&gt; 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&amp;pg=PA176&amp;lpg=PA176&amp;dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&amp;source=bl&amp;ots=d89cQFUFhA&amp;sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&amp;q=heroes&amp;f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}&lt;/ref&gt;

Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}&lt;/ref&gt; Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo.

Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}&lt;/ref&gt;

== Odziv političnih struj na okupacijo ==
Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej.

=== Tradicionalne stranke ===
{{glavni|Protirevolucionarni tabor}}

Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili.

Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. 

Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}&lt;/ref&gt; Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije.

Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati.

=== Začetki kolaboracije ===
{{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}}
[[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}&lt;/ref&gt; ter mu izjavil: &quot;Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali&quot;. 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil &quot;popolno lojalnost&quot;. Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili &quot;veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo&quot; ter sporočili, &quot;prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}&lt;/ref&gt; Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Cite web|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}&lt;/ref&gt; 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}&lt;/ref&gt; 

Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}&lt;/ref&gt; Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}}

===Oblikovanje Osvobodilne fronte===
{{glavni|Osvobodilna fronta}}
[[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega naroda.]]

Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}}

Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}&lt;/ref&gt; V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}&lt;/ref&gt;

Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}}

== Začetki odpora (1941) ==
Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}}

[[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]]

Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet.

Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora.

[[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|Franc Rozman - Komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov.

Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko.

Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja.

Medtem ko so drugod po Jugoslaviji častniki poražene jugoslovanske vojske organizirali [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] (JVD, bolj znana z nazivom ''četniki''), se četništvo na Slovenskem ni razmahnilo. [[Jaka Avšič]] (1896–1978), prvi poveljnik [[Slovenski četniki|slovenskih četnikov]], je že konec 1941 prestopil k OF. Nadomestil ga je [[Karl Novak]] (1905–1975), ki pa mu še ni uspelo zbrati nikakršnih vojaških sil, saj mu protikomunistični tabor ni nudil podpore.

=== Vstaja na Gorenjskem ===
Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]]
Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}&lt;/ref&gt; Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}&lt;/ref&gt; 

Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Mo%C5%A1enjska+planina&amp;f1=0%2Ckraj_smrti&amp;v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&amp;p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}&lt;/ref&gt; Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote.

Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete.

== Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) ==
Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod  Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.&lt;ref&gt;Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej&lt;/ref&gt; Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 381.&lt;/ref&gt; Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
{{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}}

Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.&lt;ref&gt;Hellwig V. (2005)&lt;/ref&gt; Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Štih &amp; Vodopivec &amp; Suppan &amp; Godeša (2025). str. 382.&lt;/ref&gt;

Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 %  nekdanjih socialdemokratov.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

== Protinapad okupatorjev (1942) ==
[[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]]

Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo.

Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&amp;v0=Talec+-+ustreljen&amp;f1=0%2Cdatum_smrti&amp;v1=1942-7-22-0&amp;f2=0%2Ckraj_smrti&amp;v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}&lt;/ref&gt; Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}&lt;/ref&gt;

Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce.

2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu.

Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo.

Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov.

== Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) ==
[[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]]
{{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}}

Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}&lt;/ref&gt;

Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili.  Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] 

Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}}

Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}&lt;/ref&gt; v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja.

Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title=&quot;Preventivno uničenje&quot; zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}&lt;/ref&gt; Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Člani vaških straž, del ''Milizia volontaria anticomunista'' (Prostovoljna protikomunistična milica) urijo pod nadzorom italijanske vojske]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med &quot;božičnim racijami&quot; v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali.

Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot &quot;pretepaške bande&quot;, &quot;nepokorne in divje&quot; ter &quot;plenilce&quot;. Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}}

=== Vloga Cerkve med vojno ===
[[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]]
Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]]
Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: 

{{citatni blok|“&quot;Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila.&quot;“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&amp;query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}&lt;/ref&gt;}}

Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je  objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': ''

{{citatni blok|&quot;Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo.&quot;|Navedek iz Slovenec (časopis)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;}}

Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}&lt;/ref&gt; 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}}

12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da &quot;''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni.&quot;''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije:
{{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}}
Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo &quot;mi&quot; garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}}
[[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]]
Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}&lt;/ref&gt; Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].&lt;ref name=&quot;Predlog ali mnenje&quot;&gt;{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}&lt;/ref&gt; Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]&lt;nowiki/&gt;u zavezništvo z Domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}&lt;/ref&gt;
Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z [[domobranci]]. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]]
OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval.

=== Odnosi z Mihailovićem in četniki ===
Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in s hudo anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike

V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev [[Jaka Avšič|Jake Avšića]] in [[Karl Novak|Karla Novaka]] na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil v partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]]

== Spopadi partizanov z italijansko vojsko ==

=== Bitka na Nanosu ===
[[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji.
Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}&lt;/ref&gt;

=== Italijanska ofenziva (poletje 1942) ===
{{glavni|Roška ofenziva}}
[[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]]
[[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]]
[[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]]

Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}}

15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000.

Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili.

Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Trailer &quot;Oltre il filo&quot;|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje.

Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo.

== Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) ==
Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20.

Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane.
[[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]]
Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&amp;v0=Osankarica&amp;f1=1%2Ckraj_smrti&amp;v1=Osankarica+%28Lukanja%29&amp;f2=1%2Ckraj_smrti&amp;v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&amp;f3=1%2Ckraj_smrti&amp;v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&amp;f4=1%2Ckraj_smrti&amp;v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&amp;f5=1%2Ckraj_smrti&amp;v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&amp;f6=0%2Ckraj_smrti&amp;v6=Pohorje&amp;f7=0%2Cdatum_smrti&amp;v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}&lt;/ref&gt; enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili.

Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata.

Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez.

Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}}

=== Dolomitska izjava ===
{{glavni|Dolomitska izjava}}

Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov.

Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema.

== Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) ==
[[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]]
8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}&lt;/ref&gt; V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]]

Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944.

[[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]]

Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške.

V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja.

=== Proglasitev &quot;priključitve&quot; slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji===             
[[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o &quot;priključitvi&quot; slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. 

Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web
|last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}&lt;/ref&gt;

Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}&lt;/ref&gt;

Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil &quot;priključitev&quot; (vrnitev) slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.&lt;ref&gt;Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979&lt;/ref&gt;

== Nastanek slovenskega domobranstva ==
{{glavni|Slovensko domobranstvo}}
[[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]]
Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil generalmajorja [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}&lt;/ref&gt;[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}&lt;/ref&gt;|source=}}
Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generalpolkovnika [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva je domobranstvo delovalo kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. 

Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. 

=== Domobranska prisega ===

Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega&lt;ref&gt;»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.&lt;/ref&gt;}} 
Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek}}&lt;/ref&gt; Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote.

=== Domobranska policija ===
{{multiple image
| align = right
| total_width = 350
| image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg
| alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]].  P
| caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]].
| image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg
| alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini.
| caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini.
}}Pod Gestapom je delovala  posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrotom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi  zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce, itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}}

Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}}  

V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na Sv. Urhu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}&lt;/ref&gt;

=== Primorska in Gorenjska ===
Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili Slovenski narodno varnostni zbor (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča.  SLS je poslala Antona Kokalja in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu.

Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}}

== Zbor odposlancev slovenskega naroda ==
Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva.

Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo &quot;tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost.&quot;

Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti.

Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada.

29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}}

=== Sodelovanje zahodnih zaveznikov ===
[[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]]
[[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]]
[[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]]
Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji&quot;.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&amp;dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber &amp; Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}&lt;/ref&gt;

Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji&quot;,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&amp;dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&amp;source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}&lt;/ref&gt; tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije.

Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}&lt;/ref&gt;

Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so &quot;belogardisti sovražniki zaveznikov&quot;.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}}

== Razmah NOB (1944–1945) ==
[[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]]
Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje.

Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo.

Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo.

26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti.

V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem.

3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;

Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela}}&lt;/ref&gt;

== Zadnje operacije in konec vojne (1945) ==
Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne.

Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena.

Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili.

=== Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} ===
Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]]
Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalapolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.&lt;/ref&gt;{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}}

=== Prekmurje ===
Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji.

=== Primorje ===
{{glavni|Tržaška operacija}}
[[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije.

28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, &quot;brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo&quot;|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}&lt;/ref&gt;

Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}&lt;/ref&gt; Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]].

=== Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne ===
Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti.

30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}&lt;/ref&gt; Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;

3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo.

Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote.

Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupina armad E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH|Hrvaške oborožene sile]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}}

== Povojno dogajanje ==
[[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]]
Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. 

=== Komunistični prevzem oblasti ===
5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim.

Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]].

=== Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja ===
{{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}}
{{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}}

[[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka.

Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}}

Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}&lt;/ref&gt; kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&amp;v0=1945-5-0-0&amp;f1=1%2Cdatum_smrti&amp;v1=1945-6-0-0&amp;f2=1%2Cdatum_smrti&amp;v2=1945-7-0-0&amp;f3=1%2Cdatum_smrti&amp;v3=1945-8-0-0&amp;f4=1%2Cdatum_smrti&amp;v4=1945-9-0-0&amp;f5=1%2Cdatum_smrti&amp;v5=1945-10-0-0&amp;f6=1%2Cdatum_smrti&amp;v6=1945-11-0-0&amp;f7=1%2Cdatum_smrti&amp;v7=1945-12-0-0&amp;f8=0%2Cdatum_smrti&amp;v8=1946-1-0-0&amp;f9=1%2Ckraj_smrti&amp;v9=Teharje&amp;f10=1%2Ckraj_smrti&amp;v10=Teharje+%28%3F%29&amp;f11=1%2Ckraj_smrti&amp;v11=Teharje+%2F%3F%2F&amp;f12=1%2Ckraj_smrti&amp;v12=Pri+Teharju&amp;f13=1%2Ckraj_smrti&amp;v13=Pri+Teharjah&amp;f14=1%2Ckraj_smrti&amp;v14=Pri+Teharjah&amp;f15=1%2Ckraj_smrti&amp;v15=Pri+Teharjih&amp;f16=1%2Ckraj_smrti&amp;v16=Teharje%2C+Celje&amp;f17=1%2Ckraj_smrti&amp;v17=Okolica+Teharij&amp;f18=1%2Ckraj_smrti&amp;v18=okolica+Teharjev&amp;f19=1%2Ckraj_smrti&amp;v19=Teharje+%28ali+okolica%29&amp;f20=1%2Ckraj_smrti&amp;v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&amp;f21=0%2Ckraj_smrti&amp;v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}&lt;/ref&gt;

V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce.

== Žrtve in posledice ==
Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}&lt;/ref&gt;

Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}}

Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.&lt;ref name=&quot;RTV2012-06-10&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}&lt;/ref&gt; Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.&lt;ref&gt;http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2&lt;/ref&gt;

=== Žrtve po statusu ===
Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Število žrtev
!Odstotek v skupnem
številu slovenskih žrtev
&lt;br /&gt;
!Status žrtev
|-
|33.386
|34,15 %
|Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja
|-
|23.412
|23,95 %
|Civilisti
|-
|15.276
|15,62 %
|Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti
|-
|12.380
|12,66%
|Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti.
|-
|11.952
|12,22 %
|Neugotovljeno
|-
|1.339
|1,36 %
|Ostalo
|-
|'''97.744'''
|'''100 %'''
|'''SKUPNO'''
|}
'''Struktura civilnih žrtev'''

Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Število 
civilnih žrtev
!Odstotek vseh 
civilnih žrtev
&lt;br /&gt;
!Povzročitelj in način smrti
|-
|11.841
|
|Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo
|-
|4.821
|
|Okupatorji – Talci in v zaporih
|-
|7.614
|
|Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke
|-
|1.000
|
|Kolaboranti – Samostojne akcije
|-
|'''23.281'''
|'''80.0 %'''
|'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov'''
|-
|3.528
|
|Partizani – med vojno
|-
|1.043
|
|Partizani – po vojni
|-
|'''4,571'''
|'''15.7 %'''
|'''Skupne civilne žrtve partizanov'''
|-
|1.259
|4.3 %
|Zaveznki – bombardiranja
|-
|'''29.111'''
|'''100 %'''
|'''SKUPNO'''
|}

=== Žrtve po povzročitelju ===
Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:&lt;ref&gt;Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Povzročitelj smrti
! Število žrtev
! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev 
|-
| [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]])
| 31.054
| 31,77 %
|-
| Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]])
| 24.135
| 24,69 %
|-
| [[Italija]]nske okupacijske enote
| 6.073
| 6,21 %
|-
| Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki)
| 5.763
| 5,90 %
|-
| [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]])
| 5.141
| 5,26 %
|-
| [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote
| 1.892
| 1,94 %
|-
| [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote
| 811
| 0,83 %
|-
| [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote
| 199
| 0,20 %
|-
| Ostalo
| 2.150
| 2,20 %
|-
| Neugotovljeno
| 20.526
| 21,00 %
|-
! SKUPNO
! 97.744
! 100 %
|}

Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej.

=== Žrtve po letih in povzročitelju ===
Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Število žrtev
!Povzročitelji
|-
|1941
|2.600
|skoraj izključno okupator
|-
|1942
|11.000
|10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani
|-
|1943
|16.600
|7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji)
|-
|1944
|27.000
|partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev
|-
|1945
|34.000
|okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov
|}

=== Družbene posledice ===
Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti.

Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino.

Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.).

== Opombe ==
{{seznam opomb|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{refbegin|2|normalfont=yes}}
{{sklici}}
{{refend}}

== Viri in literatura ==

* {{cite book|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}}
* {{cite book|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}}
* {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}}
* {{cite book|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}}
* {{Cite book|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}}
* {{cite book|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}}
* {{cite book|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}}
* {{cite book|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}}
* {{cite book|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}}
* {{cite book|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}}
* {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}}
* {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}}
* {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}}
* {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}}
* {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}}
* {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}}
* Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}}
* {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}}
* {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}}
* {{cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}}
* {{cite book|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}}
* {{Cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}}
* {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}}
* {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}}
* {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}}
* {{Cite book|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}}
* {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}
* {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}}
* {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}}
* {{cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}}
* {{Cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}}
* Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi).
* {{Cite book|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}}
* {{cite book|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}}
* {{cite book|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}}
* {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}}
* {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}}

* {{Cite book|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}}
* {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}}
* {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}}
* {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}}
* {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}}
* {{Cite book|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}}
* {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}}
* {{Cite book|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}}
* {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}}
* {{cite book|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}}
* {{cite book|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}}
* {{cite book|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}}
* {{cite book|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}}
* {{Cite book|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}}
* {{cite book|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}}
* {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}}
* {{Cite book|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}}
* {{Cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}}
* {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}}
* {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}}
* {{Cite book|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}}
* {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}}
* {{cite book|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}}
* {{Cite book|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}}
* {{Cite book|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}}
* {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}}
* {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}}
* {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}}
* {{Cite book|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}}
* {{Cite book|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}}
* {{Cite book|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}}
* {{cite book|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}}
* {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}}
* {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}}
* {{Cite book|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}}
* {{Cite book|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}}
* Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}}
* {{cite book|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}}
* {{cite book|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}}
* {{cite book|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}}
* {{cite book|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}}
* {{cite book|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}}
* {{cite book|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&amp;lang=slv}}
* {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}}
* {{cite book|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&amp;redir_esc=y|cobiss=45646336}}
* {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&amp;redir_esc=y}}
* {{Cite book|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}}
* {{cite book|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}}
* {{cite book|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}}
* {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}}
* {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}}
* {{Cite book|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}}
* {{Cite book|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}}
* {{cite book|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}}
* {{cite book|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}}
* {{Cite book|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}}
{{commonscat|Slovenia in World War II}}

== Zunanje povezave ==
* {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}
* Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025.
* [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]]  [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]].
{{portal|Vojaštvo}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]
[[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]]</text>
      <sha1>g8ors02l5dxyaww351nxqyieygaqagm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Milan Klemenčič (umetnik)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>178569</id>
    <revision>
      <id>6678064</id>
      <parentid>6190699</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T00:45:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>Po njem so poimenovali nagrado za izjemne prispevke in dose</comment>
      <origin>6678064</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4074" sha1="ebq20haxa0vyhe2ilvrr5er0u96mmaa" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Milan Klemenčič}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Milan Klemenčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[kostumograf]], [[scenograf]], [[lutka]]r in [[fotograf]], * [[7. marec]] [[1875]], [[Solkan]], † [[5. februar]] [[1957]], [[Ljubljana]].

== Življenjepis ==
Klemenčič je pri sedmih letih osirotel. Živel je pri babici in po končani ljudski šoli od 1885 do 1889 obiskoval [[Gorica|goriško]] in 1890 [[Trst|tržaško]] [[gimnazija|gimnazijo]]. Nato je študiral slikarstvo na slikarskih akademijah v [[Benetke|Benetkah]] (1891), [[Milano|Milanu]] (1892) in [[München|Münchnu]] (1893-1894). Leta 1895 je služil kot enoletni prostovoljec pri mornarici, potoval nato v [[Egipt]] in Bližnji Orient ter se po vrnitvi nastanil v Gorici, kjer je vstopil v sodno službo. V letih 1901 in 1902 je v Münchnu absolviral »Malklasse« pri Lietzenmayerju. Leta 1903 se ja naselil v Šturjah pri [[Ajdovščina|Ajdovščini]] in se zaposlil kot uradnik na [[sodišče|sodišču]]. Tam je tudi poučeval risanje in geometrijo na obrtno-nadaljevalni šoli do 1914, ko je moral na vojsko.&lt;ref name =&quot;SAZU&quot;/&gt;

== Delo ==
Po končani [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko se je družina iz porušenega Solkana zatekla v Domžale, se je preselil v Ljubljano, kjer je postal 1919 vodja ''Slovenskega marionetnega gledališča''. Leta 1920 je bila v ljubljanskem ''Mestnem domu'' [[krstna predstava]] ''Poccijeve'' igre ''Čarobne gosli'', za katero je Klemenčič naredil načrt za oder ter zasnoval in izdelal sceno ter lutke.

Klemenčič je slikal [[portret]]e, [[Marina (slika)|marine]] in krajine v olju in [[akvarel]]u; razstavil je 1907 in 1925 v ljubljanskem v [[Jakopičev paviljon|Jakopičevem paviljonu]], v [[Trst]]u 1908–1910 v Circolo artistico in na Prvi slovenski umetniški razstavi 1910. Bavil se je z restavriranjem in projektiral gledališke inscenacije: »La Gioconda« (d'Annunzio) Gorica 1905, za gostovanje E. Duse, »La Nave« (d'Annunzio) 1910 za gledališče Malibran v [[Benetke|Benetkah]] ter za mnoge primorske podeželske odre. V sezoni 1921/1922 je kot šef opreme v Ljubljanskem narodnem gledališču projektiral inscenacijo za opero [[Lepa Vida]] ([[Risto Savin|R. Savina]]), [[Vesele žene windsorske (opera)|Vesele žene windsorske]], Thais, [[Tosca (opera)|Tosco]], Sen kresne noči, [[Figarova svatba|Figarovo svatbo]] in Judito (Hebbel). Leta 1911 je po vzorcu »Marionettentheater Münchner Künstler« napravil izvirno zasebno marijonetno gledališče v Ajdovščini, z lastnimi lutkami, kostumi in scenerijo. Od 1920 do 1924 je ustvaril in umetniško vodil Slovensko marionetno gledališče v Ljubljani ter uprizoril igre Poccija, Bendorfa, Novellija, Anne Vertue Gentile, Ivana Laha ter svojega »Fausta«.&lt;ref name =&quot;SAZU&quot;&gt;''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU&lt;/ref&gt; 

Od konca 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne se je Klemenčič udejstvoval tudi kot [[fotograf|fotograf amater]]. Poleg zanimivih fotografij z motiviko iz [[Vipavska dolina|Vipavske doline]] je leta [[1907]] kot prvi na Slovenskem naredil [[fotografija|barvne posnetke]].&lt;ref&gt;Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991&lt;/ref&gt; Motivi so bili avtoportret, tihožitja in krajine. Vplival je na rojaka Vena Pilona.

== Priznanja in nagrade ==

* Po njem so poimenovali Klemenčičevo nagrado, najvišje najvišje priznanje za življenjsko delo na področju lutkarstva v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://sigledal.org/geslo/Klemen%C4%8Di%C4%8Deva_nagrada |title=Klemenčičeva nagrada |website=SIGLEDAL |accessdate=20. maj 2026 }}&lt;/ref&gt;  

== Glej tudi ==
* priimek [[Klemenčič]]
* [[seznam slovenskih slikarjev]]
* [[seznam slovenskih fotografov]]
* [[seznam slovenskih lutkarjev]]

== Viri ==
{{refsez}}

{{artist-stub}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Klemenčič, Milan}}
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski fotografi]]
[[Kategorija:Slovenski kostumografi]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]</text>
      <sha1>ebq20haxa0vyhe2ilvrr5er0u96mmaa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rutar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>183112</id>
    <revision>
      <id>6678125</id>
      <parentid>6413239</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T09:10:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6678125</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2917" sha1="sve01a7q7tb5ptcux3htkv2ri9vbg62" xml:space="preserve">'''Rutar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|155. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.056 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.046 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 157. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Anton Rutar (1826-1875)|Anton Rutar]] (1826—1875), rimskokatoliški duhovnik
* [[Anton Rutar (1886-1983)|Anton Rutar]] (1886—1983), rimskokatoliški duhovnik, monsinjor
* [[Anton Rutar|Anton (Tone) Rutar]] (1901—1996), učitelj, član organizacije [[TIGR]], publicist, 1990 častni občan občine Nova Gorica
* [[Boris Rutar (slikar)|Boris Rutar]] (*1954), amaterski slikar, imitator
*[[Boris Rutar]], dr. obramboslovja, sociolog?
* [[Borut Rutar]] (*1960), ekonomist, pesnik, kulturni delavec, literat, zgodov. publicist ([[TIGR]])
* [[Dušan Rutar]] (*1959), psiholog, filozof, pedagog, psihoanalitik, predavatelj, cinefil, publicist
* [[France Rutar]] (1905—2004), veterinar
* [[Gašper Rutar]] (*1978), arheolog, koservator
* [[Jakob Rutar]] (1900—1972), član organizacije TIGR
* [[Joško in Aleks Rutar]], izdelovalca harmonik
* [[Jožko Rutar]] (*1970), filmski producent
* [[Karel Rutar]] (1905—1977), zdravnik
* [[Kristina Rutar]] (*1989), kiparka, oblikovalka keramike, grafičarka
* [[Ludvik Rutar]] (1905—1986), prosvetni delavec, planinec, režiser
* [[Maksi Rutar]] (*1957), pedagog, poljudni publicist
* [[Marija Rutar]] (1903—1979), učiteljica, muzealka, etnološka zbiralka, knjižničarka
* [[Matevž Rutar]] (1904—?), član organizacije TIGR, menedžer
* [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856—1941), pravnik in politik
* [[Matija Rutar]] (1905—1971), član organizacije TIGR
* [[Miha Rutar]], psiholog, doktor zakonske in družinske terapije
* [[Miloš Rutar]] (1921[[Matija Rutar (pravnik)|—]]2015), vojaški gornik in smučar, športni organizator, podpolkovnik JLA 
* [[Minea Rutar]], psihologinja in sociologinja 
* [[Rudi Rutar]] (1903—1974), ekonomist in pravnik
* [[Simon Rutar]] (1851—1903), zgodovinar, geograf in arheolog
* [[Sonja Rutar]], pedagoginja, prof.
*[[Srečko Rutar]], zdravnik
* [[Tibor Rutar]] (*1989), sociolog/politolog, aktivist, publicist
* [[Tjaša Rutar]] (*1984), kolesarka
* [[Tomaž Rutar]] (1807—1877), duhovnik, homilet in arheolog samouk (domoznanec)
* [[Tončka Rutar]] ([[Tončka Berlič]]) (1925—2017), agronomka
* [[Venceslav Rutar]] (*1950), kemijski fizik (ZDA)
* [[Vladimir Rutar]] (1929—2022), duhovnik mariborske nadškofije
*[[Walter Amigo Dragosavljević Rutar]] (*1959), pesnik ... ?
* [[Zora Rutar Ilc]], pedagoginja

==Glej tudi==
* priimek [[Rotar]] 
*priimek [[Ruttar]]
*priimek [[Rovtar]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Rutar}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>sve01a7q7tb5ptcux3htkv2ri9vbg62</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Klemen Lah</title>
    <ns>0</ns>
    <id>194942</id>
    <revision>
      <id>6677945</id>
      <parentid>6336106</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:34:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30163-22</username>
        <id>260192</id>
      </contributor>
      <comment>Dodal sem izobrazbo: študij gestalt psihoterapije in specalizacija iz waldorfske pedagogike, namesto &quot;pisec radijskih iger&quot; sem dodal &quot;prevajalec&quot; in &quot;književnik&quot;. Pri pravljici &quot;Zakaj je to pravljica&quot; sem dodal, da je leta 2025, izšla v knjigi Lahko noč, otroci!, v bibliografiji sem dodal tudi zbirko Baklade. Zamenjal sem navedek &quot;Filozofska fakulteta v Zadru&quot; z &quot;Univerza v Zadru&quot; (Filozofska fakulteta kot subjekt ne obstaja, le Oddelek za kroatistiko). Vse informacije so preverljive.</comment>
      <origin>6677945</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4792" sha1="p1hszi5i9sn96np2u46f05jn77miq4l" xml:space="preserve">{{Brez virov}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Klemen Lah''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[publicist]], [[prevajalec]] in [[književnik]], * [[1974]], [[Ljubljana]].
 
== Življenje ==

Študiral je  [[sociologija|sociologijo]] ter [[slovenistika|slovenski jezik in književnost]], oboje na pedagoški smeri, na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1999 diplomiral. Leta 2002 je sledil [[magisterij]] iz slovenske književnosti [[Slavistično društvo Slovenije|(Nagrada Slavističnega društva Slovenije]] 2003). Na [[Filozofska fakulteta v Zagrebu|Filozofski fakulteti v Zagrebu]] je leta 2009 dokončal doktorski študij književnosti. Študij gestalt psihoterapije (2008-2012, Inštitut za geštaltsko terapijo GiTA), specializacija iz waldorfske pedagogike (2014-17, Zavod RWŠV Slovenije). 

== Delo ==

Poučeval je na številnih šolah, deluje tudi kot publicist, prevajalec, lektor na Filozofski fakulteti v Zadru in na Reki,  sodelavec založbe [[Mladinska knjiga]] (sodelavec za književnost pri ''[[Slovenski veliki leksikon|Velikem slovenskem leksikonu]]'', soavtor ''[[Leksikon slovenski literarni junaki|Leksikona slovenskih literarnih junakov]]'', srednješolskih beril ''[[Umetnost besede|Umetnost besed]]'', ''[[Odkrivajmo življenje besed|Odkrivajmo življenje besed]],'' avtor literarnih kritik in spremnih besed), koordinator [[Cankarjev literarni festival|Cankarjevega literarnega festivala]] (2006–2008) pri [[Slavistično društvo Slovenije|slavističnem društvu]]) ...

Napisal je radijski igri ''[[Šopek za Barbaro]]'' in ''[[Elizabeta Cvilinska]]'' ter radijsko pravljico ''Zakaj je to pravljica'', ki so bile posnete in predvajane na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]]. Igra ''Šopek za Barbaro'' je zmagala na natečaju za otroško radijsko igro [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]] in [[Radio Trst|Radia Trsta]], radijska pravljica ''Zakaj je to pravljica'' pa je bila odkupljena na javnem natečaju za izvirno slovensko pravljico 2010 (2025 objavljena v knjigi [[Lahko noč, otroci!]], Založba RTV SLO). 

Učitelj slovenskega jezika na [[Sveučilište u Zadru|Univerzi v Zadru]] in na [[Filozofska fakulteta na Reki|Filozofski fakulteti na Reki.]]

== Izbrana bibliografija ==

=== Razprave ===
* Analiza beril za 5. razred osnovne šole. ''Slavistična revija'', 51/4 (2003). 475–480. {{cobiss|ID=23868770}}
* Zrcalce ali kaj je videl Don Kihot. ''Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2005.
* Podoba hrvaškega literarnega lika v slovenski pripovedni književnosti. ''Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2006.
* Podoba literarnih likov romskega rodu. ''Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2007.

=== Knjige ===
* ''[[Leksikon slovenskih literarnih junakov]]''. Soavtorica Andreja Inkret. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. {{cobiss|ID=4962889}}
* ''Slovenski splošni leksikon. Novejša slovenska književnost''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.
* Soavtor gimnazijskih in srednješolskih beril ''Umetnost besede'' 1, 2, in 3, 4 in ''Odkrivajmo življenje besed'' 1, 2, 3 in 4 (Mladinska knjiga).
*''Goldfisch''. Psihološki triler. Brežice: Založba Primus, 2021.
*''Baklade.'' Zbirka balad. Branik: Izobraževalni zavod Margarana, 2026.

=== Projekti ===
* Soavtor pri [[spletni projekt NEDWEB|spletnem projektu NEDWEB]], Literature in context.
* Soavtor pri spletnem projektu Virtualni svet književnosti (VSK).

=== Radijske igre za otroke ===
* ''Šopek za Barbaro: radijska igra za otroke''. Ljubljana: Radio Slovenija, Uredništvo igranega programa, 1998. {{cobiss|ID=97600512}}
* ''Elizabeta Cvilinska: radijska igra za otroke''. Ljubljana: Radio Slovenija, Uredništvo igranega programa, 2005.
* ''Cin Cin: radijska igra za otroke''. Ljubljana: Radio Slovenija, Uredništvo igranega programa.
* ''Zakaj je to pravljica: radijska pravljica za otroke''. Ljubljana: Radio Slovenija, junij 2011. http://tvslo.si/predvajaj/klemen-lah-zakaj-je-to-pravljica/ava2.108816926/
* Za ostalo gradivo glej »zgodovina strani«, datum 20. 12. 2008.

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih leksikografov]]
* [[seznam slovenskih dramatikov]]

==Zunanje povezave==
*{{dlib|ime={{PAGENAME}}}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Lah, Klemen}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1974]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski leksikografi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Zadru]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Lah, Klemen]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Lah, Klemen]]</text>
      <sha1>p1hszi5i9sn96np2u46f05jn77miq4l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678078</id>
      <parentid>6677945</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T04:58:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>6240</id>
      </contributor>
      <comment>vir</comment>
      <origin>6678078</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4865" sha1="nkbtj79hr7i8dmovuj56cnla8i89o1c" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Klemen Lah''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[publicist]], [[prevajalec]] in [[književnik]], * [[1974]], [[Ljubljana]].
 
== Življenje ==

Študiral je  [[sociologija|sociologijo]] ter [[slovenistika|slovenski jezik in književnost]], oboje na pedagoški smeri, na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1999 diplomiral. Leta 2002 je sledil [[magisterij]] iz slovenske književnosti [[Slavistično društvo Slovenije|(Nagrada Slavističnega društva Slovenije]] 2003). Na [[Filozofska fakulteta v Zagrebu|Filozofski fakulteti v Zagrebu]] je leta 2009 dokončal doktorski študij književnosti. Študij gestalt psihoterapije (2008-2012, Inštitut za geštaltsko terapijo GiTA), specializacija iz waldorfske pedagogike (2014-17, Zavod RWŠV Slovenije). 

== Delo ==

Poučeval je na številnih šolah, deluje tudi kot publicist, prevajalec, lektor na Filozofski fakulteti v Zadru in na Reki,  sodelavec založbe [[Mladinska knjiga]] (sodelavec za književnost pri ''[[Slovenski veliki leksikon|Velikem slovenskem leksikonu]]'', soavtor ''[[Leksikon slovenski literarni junaki|Leksikona slovenskih literarnih junakov]]'', srednješolskih beril ''[[Umetnost besede|Umetnost besed]]'', ''[[Odkrivajmo življenje besed|Odkrivajmo življenje besed]],'' avtor literarnih kritik in spremnih besed), koordinator [[Cankarjev literarni festival|Cankarjevega literarnega festivala]] (2006–2008) pri [[Slavistično društvo Slovenije|slavističnem društvu]]) ...

Napisal je radijski igri ''[[Šopek za Barbaro]]'' in ''[[Elizabeta Cvilinska]]'' ter radijsko pravljico ''Zakaj je to pravljica'', ki so bile posnete in predvajane na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]]. Igra ''Šopek za Barbaro'' je zmagala na natečaju za otroško radijsko igro [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]] in [[Radio Trst|Radia Trsta]], radijska pravljica ''Zakaj je to pravljica'' pa je bila odkupljena na javnem natečaju za izvirno slovensko pravljico 2010 (2025 objavljena v knjigi [[Lahko noč, otroci!]], Založba RTV SLO). 

Učitelj slovenskega jezika na [[Sveučilište u Zadru|Univerzi v Zadru]] in na [[Filozofska fakulteta na Reki|Filozofski fakulteti na Reki.]]

== Izbrana bibliografija ==

=== Razprave ===
* Analiza beril za 5. razred osnovne šole. ''Slavistična revija'', 51/4 (2003). 475–480. {{cobiss|ID=23868770}}
* Zrcalce ali kaj je videl Don Kihot. ''Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2005.
* Podoba hrvaškega literarnega lika v slovenski pripovedni književnosti. ''Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2006.
* Podoba literarnih likov romskega rodu. ''Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2007.

=== Knjige ===
* ''[[Leksikon slovenskih literarnih junakov]]''. Soavtorica Andreja Inkret. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. {{cobiss|ID=4962889}}
* ''Slovenski splošni leksikon. Novejša slovenska književnost''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.
* Soavtor gimnazijskih in srednješolskih beril ''Umetnost besede'' 1, 2, in 3, 4 in ''Odkrivajmo življenje besed'' 1, 2, 3 in 4 (Mladinska knjiga).
*''Goldfisch''. Psihološki triler. Brežice: Založba Primus, 2021.
*''Baklade.'' Zbirka balad. Branik: Izobraževalni zavod Margarana, 2026.

=== Projekti ===
* Soavtor pri [[spletni projekt NEDWEB|spletnem projektu NEDWEB]], Literature in context.
* Soavtor pri spletnem projektu Virtualni svet književnosti (VSK).

=== Radijske igre za otroke ===
* ''Šopek za Barbaro: radijska igra za otroke''. Ljubljana: Radio Slovenija, Uredništvo igranega programa, 1998. {{cobiss|ID=97600512}}
* ''Elizabeta Cvilinska: radijska igra za otroke''. Ljubljana: Radio Slovenija, Uredništvo igranega programa, 2005.
* ''Cin Cin: radijska igra za otroke''. Ljubljana: Radio Slovenija, Uredništvo igranega programa.
* ''Zakaj je to pravljica: radijska pravljica za otroke''. Ljubljana: Radio Slovenija, junij 2011. http://tvslo.si/predvajaj/klemen-lah-zakaj-je-to-pravljica/ava2.108816926/
* Za ostalo gradivo glej »zgodovina strani«, datum 20. 12. 2008.

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih leksikografov]]
* [[seznam slovenskih dramatikov]]

==Viri==
*[https://www.ludliteratura.si/avtor/klemen-lah/ Klemen Lah.] LUD Literatura.

==Zunanje povezave==
*{{dlib|ime={{PAGENAME}}}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Lah, Klemen}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1974]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski leksikografi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Zadru]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Lah, Klemen]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Lah, Klemen]]</text>
      <sha1>nkbtj79hr7i8dmovuj56cnla8i89o1c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678082</id>
      <parentid>6678078</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T05:19:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>6240</id>
      </contributor>
      <comment>infopolje</comment>
      <origin>6678082</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5066" sha1="5rh6c7d72tg07aychgs0i69fjtkcvj1" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| citizenship       = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]], &lt;br&gt;
{{ikonazastave|Socialistična federativna republika Jugoslavija}} [[SFRJ]], do 1991
| field             = [[literarna zgodovina]]
}}

'''Klemen Lah''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[publicist]], [[prevajalec]] in [[književnik]], * [[1974]], [[Ljubljana]].
 
== Življenje ==

Študiral je  [[sociologija|sociologijo]] ter [[slovenistika|slovenski jezik in književnost]], oboje na pedagoški smeri, na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1999 diplomiral. Leta 2002 je sledil [[magisterij]] iz slovenske književnosti [[Slavistično društvo Slovenije|(Nagrada Slavističnega društva Slovenije]] 2003). Na [[Filozofska fakulteta v Zagrebu|Filozofski fakulteti v Zagrebu]] je leta 2009 dokončal doktorski študij književnosti. Študij gestalt psihoterapije (2008-2012, Inštitut za geštaltsko terapijo GiTA), specializacija iz waldorfske pedagogike (2014-17, Zavod RWŠV Slovenije). 

== Delo ==

Poučeval je na številnih šolah, deluje tudi kot publicist, prevajalec, lektor na Filozofski fakulteti v Zadru in na Reki,  sodelavec založbe [[Mladinska knjiga]] (sodelavec za književnost pri ''[[Slovenski veliki leksikon|Velikem slovenskem leksikonu]]'', soavtor ''[[Leksikon slovenski literarni junaki|Leksikona slovenskih literarnih junakov]]'', srednješolskih beril ''[[Umetnost besede|Umetnost besed]]'', ''[[Odkrivajmo življenje besed|Odkrivajmo življenje besed]],'' avtor literarnih kritik in spremnih besed), koordinator [[Cankarjev literarni festival|Cankarjevega literarnega festivala]] (2006–2008) pri [[Slavistično društvo Slovenije|slavističnem društvu]]) ...

Napisal je radijski igri ''[[Šopek za Barbaro]]'' in ''[[Elizabeta Cvilinska]]'' ter radijsko pravljico ''Zakaj je to pravljica'', ki so bile posnete in predvajane na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]]. Igra ''Šopek za Barbaro'' je zmagala na natečaju za otroško radijsko igro [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]] in [[Radio Trst|Radia Trsta]], radijska pravljica ''Zakaj je to pravljica'' pa je bila odkupljena na javnem natečaju za izvirno slovensko pravljico 2010 (2025 objavljena v knjigi [[Lahko noč, otroci!]], Založba RTV SLO). 

Učitelj slovenskega jezika na [[Sveučilište u Zadru|Univerzi v Zadru]] in na [[Filozofska fakulteta na Reki|Filozofski fakulteti na Reki.]]

== Izbrana bibliografija ==

=== Razprave ===
* Analiza beril za 5. razred osnovne šole. ''Slavistična revija'', 51/4 (2003). 475–480. {{cobiss|ID=23868770}}
* Zrcalce ali kaj je videl Don Kihot. ''Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2005.
* Podoba hrvaškega literarnega lika v slovenski pripovedni književnosti. ''Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2006.
* Podoba literarnih likov romskega rodu. ''Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2007.

=== Knjige ===
* ''[[Leksikon slovenskih literarnih junakov]]''. Soavtorica Andreja Inkret. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. {{cobiss|ID=4962889}}
* ''Slovenski splošni leksikon. Novejša slovenska književnost''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.
* Soavtor gimnazijskih in srednješolskih beril ''Umetnost besede'' 1, 2, in 3, 4 in ''Odkrivajmo življenje besed'' 1, 2, 3 in 4 (Mladinska knjiga).
*''Goldfisch''. Psihološki triler. Brežice: Založba Primus, 2021.
*''Baklade.'' Zbirka balad. Branik: Izobraževalni zavod Margarana, 2026.

=== Projekti ===
* Soavtor pri [[spletni projekt NEDWEB|spletnem projektu NEDWEB]], Literature in context.
* Soavtor pri spletnem projektu Virtualni svet književnosti (VSK).

=== Radijske igre za otroke ===
* ''Šopek za Barbaro: radijska igra za otroke''. Ljubljana: Radio Slovenija, Uredništvo igranega programa, 1998. {{cobiss|ID=97600512}}
* ''Elizabeta Cvilinska: radijska igra za otroke''. Ljubljana: Radio Slovenija, Uredništvo igranega programa, 2005.
* ''Cin Cin: radijska igra za otroke''. Ljubljana: Radio Slovenija, Uredništvo igranega programa.
* ''Zakaj je to pravljica: radijska pravljica za otroke''. Ljubljana: Radio Slovenija, junij 2011. http://tvslo.si/predvajaj/klemen-lah-zakaj-je-to-pravljica/ava2.108816926/
* Za ostalo gradivo glej »zgodovina strani«, datum 20. 12. 2008.

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[seznam slovenskih leksikografov]]
* [[seznam slovenskih dramatikov]]

==Viri==
*[https://www.ludliteratura.si/avtor/klemen-lah/ Klemen Lah.] LUD Literatura.

==Zunanje povezave==
*{{dlib|ime={{PAGENAME}}}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Lah, Klemen}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1974]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski leksikografi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Zadru]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Lah, Klemen]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Lah, Klemen]]</text>
      <sha1>5rh6c7d72tg07aychgs0i69fjtkcvj1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bernard Cyril Freyberg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>206474</id>
    <revision>
      <id>6678157</id>
      <parentid>5926596</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:34:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]; +[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]; +[[Kategorija:Prejemniki Viktorijinega križca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6678157</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2096" sha1="t7g1f4wzep6ve8dx3rwnz4irllda9lx" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Bernard Cyril Baron Freyberg
|nickname=»Tiny«
|allegiance={{NZL}}
|branch=
|serviceyears=
|rank=[[Generalporočnik (Nova Zelandija)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=[[2. novozelandska ekspedicijska sila]]&lt;br /&gt;[[2. novozelandska divizija]]&lt;br /&gt;[[10. korpus (Združeno kraljestvo)|10. korpus]]
|battles='''[[Prva svetovna vojna]]:'''&lt;br /&gt;* [[Bitka za Gallipoli]]&lt;br /&gt;'''[[Druga svetovna vojna]]:'''&lt;br /&gt;* [[Bitka za Kreto]]&lt;br /&gt;* [[Afriška kampanja (druga svetovna vojna)|Afriška kampanja]]&lt;br /&gt;* [[Bitka za Monte Cassino]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Bernard Cyril Baron Freyberg''' [[Viktorijin križec|VC]], [[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|GCMG]], [[Red kopeli|KCB]], [[Red britanskega imperija|KBE]], [[Distinguished Service Order|DSO in 3 ploščice]], [[Novozelandci|novozelandski]] [[general]], * [[21. marec]] [[1889]], † [[4. julij]] [[1963]].

Med letoma 1946 in 1952 je bil [[generalni guverner Nove Zelandije]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam novozelandskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Freyberg/Bernard_Cyril_Baron/New_Zealand.html Generals.dk] {{en}}
* [http://www.teara.govt.nz/en/biographies/5f14/1 Biografija] {{en}}
 {{kategorija v Zbirki|Bernard Freyberg, 1st Baron Freyberg}}

{{soldier-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Freyberg, Bernard Cyril Baron}}
[[Kategorija:Novozelandski generali]]
[[Kategorija:Novozelandski politiki]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generalni guvernerji Nove Zelandije]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]
[[Kategorija:Prejemniki Viktorijinega križca]]</text>
      <sha1>t7g1f4wzep6ve8dx3rwnz4irllda9lx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>AJ Auxerre</title>
    <ns>0</ns>
    <id>214525</id>
    <revision>
      <id>6677825</id>
      <parentid>6584867</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T11:59:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <origin>6677825</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7273" sha1="m41aekrt8sz6fcsw29kzo0rnrfvpfpu" xml:space="preserve">{{Football club infobox |
  clubname = Auxerre |
  image    = [[Slika:AJ Auxerre.svg|150px]]|
  fullname = Association de la&lt;br /&gt;Jeunesse Auxerroise |
  nickname = ''AJA'' |
  founded  = 1905 |
  ground   = [[Stade l'Abbé-Deschamps]],&lt;br /&gt;[[Auxerre]] |
  capacity = 24,493 |
  chairman = {{ikonazastave|Francija}} [[Guy Cotret]] |
  manager  = {{ikonazastave|Francija}} |
  league   = [[Ligue 1]] |
  season   = 2025/26 |
  position = 15. mesto |
  |pattern_la1=|pattern_b1=_auxerre1112h|pattern_ra1=|
  leftarm1=FFFFFF|body1=1F24B4|rightarm1=FFFFFF|shorts1=FFFFFF|socks1=FFFFFF|
  pattern_la2=|pattern_b2=_aux10a|pattern_ra2=|
  leftarm2=003FFF|body2=003FFF|rightarm2=003FFF|shorts2=003FFF|socks2=003FFF
  |pattern_la3=|pattern_b3=_aux10t|pattern_ra3=|
  leftarm3=888888|body3=888888|rightarm3=888888|shorts3=888888|socks3=888888

}}
'''Association de la Jeunesse Auxerroise''', krajše '''AJ Auxerre''', je francoski [[nogometni klub]], ki je bil ustanovljen leta 1905 in izvira iz mesta [[Auxerre]] v [[Bourgogne|Burgundiji]]. Domači [[stadion]] kluba je [[Stade l'Abbé-Deschamps]] na bregu reke [[Yonne]] in ima kapaciteto 23.467 gledalcev (22.000 sedežev).

== Zgodovina ==
Auxerre je eden najboljših klubov, ki izvirajo iz mesta z manj kot 40.000 prebivalci.

[[Eric Cantona]] je o klubu nekoč rekel: »'''Francija si ne zasluži Auxerra, zaslužila bi si ga le Anglija'''«&lt;ref&gt;http://www.sportvox.fr/article.php3?id_article=14841&lt;/ref&gt;

== Dosežki ==
* '''Prvak Ligue 1''': 1995-96
* '''Prvak Ligue 2''': 1979-80
* '''[[Coupe de France|Francoski nogometni pokal]]''': 1993-94, 1995-96, 2002-03, 2004-05
* '''Finalist francoskega nogometnega pokala''': 1978-79&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.aja.fr/siteofficiel/palmares.asp |title=Palmarès, AJ Auxerre uradna stran |accessdate=2009-06-08 |archive-date=2009-02-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090225075716/http://aja.fr/siteofficiel/palmares.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* '''Zmagovalec pokala Intertoto''': 1997, 2006

== Trenerji ==
* Glavni trener: {{ikonazastave|Francija}} [[Laurent Fournier]]
* Pomočnik trenerja: {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Fiard]]
* Trener vratarjev: {{ikonazastave|Francija}} [[Xavier Poitrinal]]
* Kuhar: {{ikonazastave|Francija}} [[Bernard David]]
* Športni direktor: {{ikonazastave|Francija}} [[Christophe Grosso]]
* Fizioterapevt: {{ikonazastave|Francija}} [[Guillaume Colin]]
* Zdravnik: {{ikonazastave|Francija}} [[François Darras]]
* Zdravnik: {{ikonazastave|Francija}} [[Mathieu Debain]]
* Zdravnik: {{ikonazastave|Francija}} [[Didier Laurens]]
* Zdravnik: {{ikonazastave|Francija}} [[Rudy Slepko]]
* Trener Equipe C: {{ikonazastave|Francija}} [[Claude Barret]]
* Trener U-18: {{ikonazastave|Francija}} [[Jérémy Spender]]
* Trener E-Youth: {{ikonazastave|Poljska}} [[Zbigniew Szlykowicz]]
* Trener D-Youth: {{ikonazastave|Italija}} [[Mario Zaccardi]]

== Znani igralci ==
&lt;table style=&quot;float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; width: 180px; border: #99B3FF solid 1px&quot;&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;&lt;div style=&quot;position: relative;&quot;&gt;
[[Slika:Soccer Field Transparant.svg|175px]]
{{Image label|x=0.215|y=0.05|scale=350|text=&lt;span style=&quot;font-size:0.5rem&quot;&gt;[[Bruno Martini|'''MARTINI'''&lt;br /&gt;]]&lt;/span&gt;}}
{{Image label|x=0.14|y=0.15|scale=350|text=&lt;span style=&quot;font-size:0.5rem&quot;&gt;[[Philippe Mexès|'''MEXES'''&lt;br /&gt;]]&lt;/span&gt;}}
{{Image label|x=0.27|y=0.15|scale=350|text=&lt;span style=&quot;font-size:0.5rem&quot;&gt;[[Jean-Alain Boumsong|'''BOUMSONG'''&lt;br /&gt;]]&lt;/span&gt;}}
{{Image label|x=0.05|y=0.20|scale=350|text=&lt;span style=&quot;font-size:0.5rem&quot;&gt;[[Laurent Blanc|'''BLANC'''&lt;br /&gt;]]&lt;/span&gt;}}
{{Image label|x=0.42|y=0.20|scale=350|text=&lt;span style=&quot;font-size:0.5rem&quot;&gt;[[Basile Boli|'''BOLI'''&lt;br /&gt;]]&lt;/span&gt;}}
{{Image label|x=0.36|y=0.33|scale=350|text=&lt;span style=&quot;font-size:0.5rem&quot;&gt;[[Yann Lachuer|'''LACHUER'''&lt;br /&gt;]]&lt;/span&gt;}}
{{Image label|x=0.22|y=0.33|scale=350|text=&lt;span style=&quot;font-size:0.5rem&quot;&gt;[[Corentin Martins|'''MARTINS'''&lt;br /&gt;]]&lt;/span&gt;}}
{{Image label|x=0.05|y=0.33|scale=350|text=&lt;span style=&quot;font-size:0.5rem&quot;&gt;[[Vincenzo Scifo|'''SCIFO'''&lt;br /&gt;]]&lt;/span&gt;}}
{{Image label|x=0.05|y=0.54|scale=350|text=&lt;span style=&quot;font-size:0.5rem&quot;&gt;[[Djibril Cissé|'''CISSÉ'''&lt;br /&gt;]]&lt;/span&gt;}}
{{Image label|x=0.20|y=0.54|scale=350|text=&lt;span style=&quot;font-size:0.5rem&quot;&gt;[[Eric Cantona|'''CANTONA'''&lt;br /&gt;]]&lt;/span&gt;}}
{{Image label|x=0.35|y=0.54|scale=350|text=&lt;span style=&quot;font-size:0.5rem&quot;&gt;[[Andrzej Szarmach|'''SZARMACH'''&lt;br /&gt;]]&lt;/span&gt;}}
&lt;/div&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;tr&gt;&lt;td&gt;&lt;small&gt;Najboljša enajsterica AJ Auxerra vseh časov&lt;/small&gt;&lt;/td&gt;&lt;/tr&gt;
&lt;/table&gt;
Anketa je bila izvedena med navijači, ki so izbrali najboljšo ekipo Auxerra vseh časov&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.aja.fr/siteofficiel/sondage_equipe_type_resultat.asp |title=arhivska kopija |accessdate=2009-06-08 |archive-date=2007-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071018072934/http://aja.fr/siteofficiel/sondage_equipe_type_resultat.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

* {{ikonazastave|Francija}} [[Bruno Martini]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Laurent Blanc]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Basile Boli]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Philippe Mexès]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Alain Boumsong]]
* {{ikonazastave|Belgija}} [[Vincenzo Scifo]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Corentin Martins]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Yann Lachuer]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Djibril Cissé]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Eric Cantona]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Andrzej Szarmach]]

== Trenerji ==
* {{ikonazastave|Francija}} [[Pierre Grosjean]] :1946-1947
* {{ikonazastave|Francija}} J. Pastel :1947-1948
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Boulard]] in Bruneau: 1948-1950
* {{ikonazastave|Francija}} [[Georges Hatz]] : 1950-1952
* {{ikonazastave|Francija}} [[Marc Olivier (nogomet)|Marc Olivier]] : 1952-1953
* {{ikonazastave|Francija}} M. Pignault: 1953-1955
* {{ikonazastave|Francija}} [[Pierre Meunier]] : 1955-1956
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Boulard]] : 1956-1958
* {{ikonazastave|Avstrija}} J. Helmann: 1958-1959
* {{ikonazastave|Francija}} [[Christian Di Orio]] : 1959-1961
* {{ikonazastave|Francija}} [[Guy Roux]] : 1961-1962
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Chevalier]]: 1962-1964 ([[Guy Roux]] je bil na [[vojaški rok|vojaškem roku]])
* {{ikonazastave|Francija}} [[Guy Roux]] : 1964-2000
* {{ikonazastave|Francija}} [[Daniel Rolland]] : 2000-2001
* {{ikonazastave|Francija}} [[Guy Roux]] : 2001-2005 (od novembra 2001 do januarja 2002 je klub vodil [[Alain Fiard]], [[Guy Roux]] je bil na operaciji)
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Santini]] : 2005-2006
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Fernandez]] : 2006-2011&lt;ref&gt;[http://www.rsssf.com/players/trainers-fran-clubs.html#m Francija - trenerji&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt;
* {{ikonazastave|Francija}} [[Laurent Fournier]] : 2011-

== Reference ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{fr icon}} [http://www.aja.fr/ Uradna stran]
* {{fr icon}} [http://ajauxerre.skynetblogs.be Skynetblogs Auxerre] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090908041810/http://ajauxerre.skynetblogs.be/ |date=2009-09-08 }}

{{Ligue 1}}
{{normativna kontrola}}
{{nogomet-stub}}

[[Kategorija:Francoski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Auxerre]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1905]]
[[Kategorija:AJ Auxerre|*]]</text>
      <sha1>m41aekrt8sz6fcsw29kzo0rnrfvpfpu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lady Gaga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>216180</id>
    <revision>
      <id>6678047</id>
      <parentid>6542386</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T21:49:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678047</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="153717" sha1="2yx83yrjl4jvrpk0ax2uc6xm6i12boq" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name         = Lady Gaga
| image        = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption      = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| background   = person
| birth_name   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| alias        =
| instrument   = [[Vokali]], [[klavir]], [[sintetizator]]
| genre        = [[pop glasba|pop]], [[dance]]
| occupation   = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| years_active = 2005–danes
| label        = [[Def Jam]], [[Cherrytree Records|Cherrytree]], Streamline, [[Kon Live]], [[Interscope]]
| website      = &lt;!-- Wikidata --&gt;
}}

'''Stefani Joanne Angelina Germanotta''', bolj znana pod [[psevdonim]]om '''Lady Gaga''', [[Američani|ameriška]] [[pop glasba|pop]] [[pevka]], [[tekstopiska]], [[glasbeni producent|glasbena producentka]], [[poslovnež|poslovnica]] in [[ples]]alka, * [[28. marec]] [[1986]], [[New York]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]].

Na [[rock]] glasbeni sceni je začela nastopati v letu 2003, ko je nastopila v [[Lower East Side]]u v New York City-ju, nato pa se je začela šolati na Tisch School of the Arts na [[univerza v New Yorku|univerzi v New Yorku]]. Kmalu je podpisala pogodbo z založbo Streamline Records, katere matična založba je [[Interscope Records]]. V prvih letih je delovala pri založbi Interscope kot tekstopiska za ustvarjalce te založbe, s čimer je pritegnila pozornost glasbenika [[Akon]]a, ki je spoznal njene vokalne sposobnosti in jo prepričal, da je podpisala pogodbo z njegovo založbo [[Kon Live Distribution]].

Lady Gaga je zaslovela ob izidu svojega prvega glasbenega albuma, ''[[The Fame]]'' (2008), ki je doživel velik komercialni uspeh in dosegel svetovno popularnost s singloma »[[Just Dance]]« in »[[Poker Face (pesem, Lady Gaga)|Poker Face]]«. Album je dosegel prvo mesto na glasbenih lestvicah v šestih državah, se uvrstil med prvih deset albumov v vseh državah, kjer je izšel in zasedel prvo mesto na lestvici [[Dance/Electronic Albums|''Billboard'' Dance/Electronic Albums]], medtem ko je na lestvici [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] v Združenih državah Amerike pristal na drugem mestu. Podoben uspeh je doživel tudi njen [[EP]], ''[[The Fame Monster]]'' (2009), ki je vseboval dva izmed njenih najuspešnejših singlov, in sicer »[[Bad Romance]]« in »[[Telephone (pesem)|Telephone]]« ter s katerim je pričela svojo drugo samostojno oziroma prvo svetovno turnejo, [[The Monster Ball Tour]], samo dva meseca po zaključku prve turneje, [[The Fame Ball Tour]]. Njen drugi glasbeni album, ''[[Born This Way]]'', je izšel leta 2011.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.rollingstone.com/music/news/17386/202983|title=Lady Gaga svoj novi album imenuje ''Born This Way''|last=Kreps|first=Daniel|date=13.9.2010|work=[[Rolling Stone]]|publisher=[[Jann Wenner]]|accessdate=11.11.2010|archive-date=2011-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110919062745/http://www.rollingstone.com/music/news/lady-gaga-names-her-new-album-born-this-way-20100913|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Lady Gaga je za svoje vzornike citirala rock glasbenike kot so [[David Bowie]] in [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] ter tudi pop pevci kot [[Madonna]] in [[Michael Jackson]], sama pa je najbolj prepoznavna po svojem nenavadnem občutku za stil kot glasbenica, v modi, na nastopih in v svojih [[videospot]]ih. Prispevek h glasbeni industriji ji je prislužil mnogo nagrad in nominacij, vključno z dvema [[Grammy]]jema in dvanajstimi nominacijami za to nagrado; dva rekorda v ''[[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]]'';&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Lady Gaga pristane v ''Guinnessovi knjiga rekordov'' |url=http://www.mtv.com/news/articles/1647973/20100916/lady_gaga.jhtml |author=Kaufman, Gill |date=16.9.2010 |accessdate=16.12.2010 |archive-date=2012-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120111234136/http://www.mtv.com/news/articles/1647973/lady-gaga-lands-guinness-world-records-book.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; njeno prodajo pa ocenjujejo na petnajst milijonov prodanih albumov in enainpetdeset milijonov prodanih singlov po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.nydailynews.com/news/2010/06/12/2010-06-12_seen_this_act_before_word_to_gaga__madonna_did_it_first_and_did_it_better.html|title=Beseda nasveta za Lady Gaga: Madonna je to dosegla prva in na boljši način|last=Molloy|first=Joanna|date=12.6.2010|work=[[Daily News (New York)|Daily News]]|accessdate=1.8.2010|archive-date=2010-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20100615154334/http://www.nydailynews.com/news/2010/06/12/2010-06-12_seen_this_act_before_word_to_gaga__madonna_did_it_first_and_did_it_better.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://newsroom.mtv.com/2010/08/12/lady-gaga-los-angeles/ |title=Ujeli smo: Lady Gaga proslavlja svoj uspeh v Los Angelesu |date=12.8.2010 |publisher=[[MTV News]] |accessdate=18.8.2010 |archive-date=2011-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110810092421/http://newsroom.mtv.com/2010/08/12/lady-gaga-los-angeles/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Revija ''[[Billboard (revija)|Billboard]]'' jo je leta 2010 imenovala za »Ustvarjalko leta«&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Lady Gaga je ''Billboardov'' Ustvarjalec leta 2010, Ke$ha je najboljša nova ustvarjalka |url=http://www.billboard.com/news/lady-gaga-is-billboard-s-2010-artist-of-1004134049.story|date=12.9.2010 |author=Caulfield, Keith|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc}}&lt;/ref&gt; in ji dodelila triinsedemdeseto mesto na lestvici »100 ustvarjalcev iz 2000. let«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/#/charts-decade-end/artists-of-the-decade?year=2009&amp;begin=71&amp;order=position|title=Ustvarjalci desetletja: Lady Gaga |date=21.12.2009 |accessdate=21.5.2010 |work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc}}&lt;/ref&gt; Lady Gaga je bila vključena na lestvico najvplivnejših ljudi na svetu [[Time 100]] revije ''[[Time (revija)|Time]]'' in na lestvico »100 najvplivnejših slavnih osebnosti na svetu« revije ''[[Forbes]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Dorothy|last= Pomerantz |first2= Lacey|last2= Rose |url=http://www.forbes.com/2010/06/22/oprah-winfrey-lady-gaga-twilight-business-entertainment-celeb-100-10-intro.html |title=Najvplivnejše slavne osebnosti na svetu |work=Forbes|date= |accessdate=29.6.2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Dorothy|last= Pomerantz |first2= Lacey|last2= Rose|url=http://www.forbes.com/lists/2010/53/celeb-100-10_Lady-Gaga_8UOG.html |title=100 slavnih: #4 Lady Gaga |work= Forbes |date= |accessdate=29.6.2010 }}&lt;/ref&gt; Revija ''Forbes'' jo je uvrstila tudi na sedmo mesto svojega seznama »100 najvplivnejših žensk na svetu«,&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1649491/20101006/lady_gaga.jhtml|title=Lady Gaga in Beyonce med ''Forbesovimi'' 100 najvplivnejšimi ženskami na svetu|last=Johnson|first=Jamey|date=6.10.2010|accessdate=3.11.2010|work=MTV|publisher=[[MTV Networks]]|archive-date=2010-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20101221214633/http://www.mtv.com/news/articles/1649491/20101006/lady_gaga.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; leta 2011 pa jo je razglasila za najvplivnejšo osebo leta.{{cn}}

== Življenje in kariera ==
Lady Gaga se je kot Stefani Joanne Angelina Germanotta rodila v [[New York]]u, [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]].&lt;ref name=&quot;timesonline2&quot;&gt;{{navedi novice | url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5746827.ece | title=Lady Gaga: Pripravljena za svoj preboj | first=Ruby | last=Warrington | work=[[The Sunday Times]] | publisher=[[News International]] | date=22.2.2009 | accessdate=22.2.2009 | location=London | archive-date=2011-05-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110517105414/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5746827.ece | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.news-register.net/page/content.detail/id/525756.html |title=Pop zvezdnica Lady Gaga ima korenine v Ohio Valleyju |work=[[The Intelligencer &amp; Wheeling News Register]] |publisher=[[Ogden Newspapers]] |date=6.12.2008 |accessdate=22.12.2009 |last=Severt |first=Holand |archive-date=2013-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131231001046/http://www.news-register.net/page/content.detail/id/525756.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na klavir se je učila igrati od četrtega leta dalje, pri trinajstih je napisala svojo prvo klavirsko [[balada|balado]], pri štirinajstih pa je pričela nastopati na večerih z odprtimi [[karaoke|karaokami]].'V srednji šoli so me zafrkavali zaradi moje postave in debelosti' je povedala med nastopanjem na Mosterball tour.&lt;ref name=&quot;Bio&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.ladygaga.com/bio/ | title=Življenjepis Lady Gaga | publisher=LadyGaga.com | accessdate=9.1.2009 | archive-date=2009-02-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090203112238/http://ladygaga.com/bio/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Pri enajstih letih se je Lady Gaga pričela šolati na zasebni [[rimskokatoliška cerkev|rimokatoliški]] šoli [[Convent of the Sacred Heart (New York)|Convent of the Sacred Heart]] v [[Upper East Side|Upper East Side-u]], [[Manhattan]],&lt;ref name=&quot;Times Online.co.uk&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5325327.ece?token=null&amp;offset=0&amp;page=1|title=Lady GaGa: the future of pop?|date=2008-12-14|work=The Sunday Times|publisher=News International|first=Collins|last=Hattie|accessdate=2009-12-06|location=London|archive-date=2011-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110827021455/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5325327.ece?token=null&amp;offset=0&amp;page=1|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;independent&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/music/features/lady-gaga-how-the-world-went-crazy-for-the-new-queen-of-pop-1684375.html|title=Lady Gaga: Kako je svet začel noreti za novo kraljico popa |last=Sturges|first=Fiona|date=16.5.2009 |work=[[The Independent]]|publisher=[[Independent News &amp; Media]]|accessdate=26.5.2009 | location=London}}&lt;/ref&gt; vendar je bilo zanjo tam zelo stresno, ker njena družina ni bila premožna. Kasneje je povedala, da sta njena starša »prihajala iz družin nižjega razreda, zato smo morali delati za vse - moja mama je delala osem ur na dan v službi v nekem telekomunikacijskem podjetju in osem ur na dan v hiši, oče prav tako.«&lt;ref name=&quot;TimesOnlineDec09&quot;&gt;{{navedi novice | first=Lynn | last=Barber | title=Sramežljiva dama: Resnica o pop zvezdnici Lady Gaga | work=The Sunday Times | url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article6940885.ece | authorlink=Lynn Barber | date=6.12.2009 | accessdate=14.6.2010 | publisher=News International | location=London | archive-date=2020-03-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200306082719/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article6940885.ece | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Navdušena nad [[muzikal]]i je Lady Gaga v srednji šoli v šolski predstavi ''Guys and Dolls'' upodobila glavno vlogo, Adelaide, ter Philio v šolski igri ''[[Smešne stvari so se zgodile na poti v forum]]''.&lt;ref name='growingupgaga'&gt;{{navedi novice | first=Vanessa | last=Grigoriadis | authorlink=Vanessa Grigoriadis | title=Odraščanje Gage | date=28.3.2010 | publisher=New York Media Holdings | url=http://nymag.com/arts/popmusic/features/65127 | work=[[New York (magazine)|New York]] | pages=7 | accessdate=29.3.2010 | archive-date=2010-04-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100401055337/http://nymag.com/arts/popmusic/features/65127/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Svoje akademsko življenje v srednji šoli je opisala kot »zelo osredotočeno, zelo učenjaško, zelo disciplinirano«, vendar tudi »nekoliko negotovo«, kot je povedala v nekem [[intervju]]ju: »Včasih sem se norčevala iz ljudi, ki so bili preveč provokativni ali ekscentrični, zato sem sama začela nekoliko počasneje. Z nikomer se nisem ujemala in počutila sem se kot čudakinja.«&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=Jon | last=Bream | authorlink= | title=Ne gagajte na Gago | date=21.3.2009 | publisher=The Star Tribune Company | url=http://www.startribune.com/entertainment/music/41533957.html?elr=KArksLckD8EQDUoaEyqyP4O:DW3ckUiD3aPc:_Yyc:aUUsZ | work=[[Star Tribune]] | pages= | accessdate=23.1.2010 | language= | archive-date=2015-04-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20150428124842/http://www.startribune.com/entertainment/music/41533957.html?elr=KArksLckD8EQDUoaEyqyP4O:DW3ckUiD3aPc:_Yyc:aUUsZ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=Seth | last=Poppell | title=Lady Gaga je bila presenetljivo normalna | date=22.12.2009 | publisher=[[Bauer Media Group]] | url =http://www.intouchweekly.com/2009/12/in_touch_exclusivelady_gaga_wa.php | work =[[In Touch Weekly]] | accessdate = 23.1.2010 }}&lt;/ref&gt; Kljub temu, da se ni ujemala s standardi, je imela v šoli veliko prijateljev. »Imela je ožjo skupino prijateljev; bila je dobra učenka. Fantje so ji bili zelo všeč, ampak petje je bilo na prvem mestu,« se spominja njen nekdanji sošolec s srednje šole.&lt;ref name='whos-that-lady'&gt;{{navedi novice | first=Maureen |last=Callahan|first2= Sara|last2= Stewart | title=Kdo je ta gospa? | date=22.1.2010 | publisher= News Corporation| url =http://www.nypost.com/p/entertainment/music/who_that_lady_CBlHI927dRlLmIwjVfGrwK | work =[[New York Post]] | accessdate = 26.3.2010 }}&lt;/ref&gt; Ko se je opisala kot »ekspresivno osebo prostega duha«, je Lady Gaga reviji ''[[Elle (revija)|Elle]]'' povedala: »Sem [[Politična levica|levičarka]]!«&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=Joe | last=Zee | authorlink= | title=Lady Gaga – Ekskluzivni intervju z revijo ''ELLE'' za januarsko naslovnico | date=1.12.2009 | url=http://www.elle.com/Pop-Culture/Cover-Shoots/Lady-Gaga | work=Elle | publisher=[[Hachette Filipacchi Médias]] | accessdate=5.5.2010 | archive-date=2010-01-15 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100115002208/http://www.elle.com/Pop-Culture/Cover-Shoots/Lady-Gaga | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Pri sedemnajstih letih se je pričela šolati na šoli Tisch School of the Arts na [[univerza v New Yorku|univerzi v New Yorku]] ter živela v študentskem domu univerze na 11. ulici. Tam je študirala glasbo in s skladanjem esejev izboljšala svoje sposobnosti za pisanje pesmi, ukvarjala pa se je tudi z analitično dokumentacijo, ki se je osredotočala na umetnost, vero, družbena vprašanja in politiko.&lt;ref name=&quot;Bio&quot; /&gt;&lt;ref name=ARTISTdirect&gt;{{navedi splet |url=http://www.artistdirect.com/nad/news/article/0,,4931544,00.html |title=Intervju: Lady GaGa |accessdate=18.2.2009 |last=Florino |first=Rick |date=30.1.2009 |publisher=[[Artistdirect]]. Artistdirect, Inc. |archive-date=2018-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180405132706/http://www.artistdirect.com/nad/news/article/0,,4931544,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Lady Gaga je menila, da je bila veliko bolj ustvarjalna od nekaterih svojih sošolcev. »Ko se enkrat naučiš, kako moraš gledati na umetnost, lahko učiš samega sebe,« je povedala. V drugem semestru drugega leta na univerzi je opustila šolanje, da bi se osredotočila na glasbeno kariero.&lt;ref name=&quot;mtv 55&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1589013/20080609/lady_gaga.jhtml|title=Lady GaGa prinese svojo ustvarjalno vizijo pop glasbe na svoj novi album|last=Harris|first=Chris|date=9.6.2008|accessdate=7.5.2009|work=MTV|publisher=[[MTV Networks]]|archive-date=2010-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20101224142657/http://www.mtv.com/news/articles/1589013/20080609/lady_gaga.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njen oče se je strinjal, da ji bo eno leto plačeval najemnino za stanovanje, pod pogojem, da se bo, če bo neuspešna, ponovno vpisala na Tisch School of the Arts. »Zapustila sem svojo družino, si najela najcenejši apartma, kar sem jih lahko dobila in jedla sranje, dokler me ni nekdo začel poslušati,« je povedala.&lt;ref name='growingupgaga' /&gt;

=== 2005–2008: Zgodnja kariera ===
[[Slika:Lady Gaga at Lollapalooza 2007.jpg|thumb|Lady Gaga (''desno'') nastopa z Lady Starlight (''levo'') na prireditvi »Lollapalooza« leta 2007]]

Lady Gaga je pri devetnajstih letih podpisala pogodbo z založbo [[Def Jam Recordings]], vendar je čez tri mesece pogodbo prekinila.&lt;ref name=&quot;Allmusic bio&quot;&gt;{{navedi splet|url={{Allmusic|class=artist|id=lady-gaga-p1055684|pure_url=yes}}|title=Allmusic &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; Lady Gaga |last=Birchmeier|first=Jason|date=20.4.2008 |publisher=[[Allmusic]]. [[Rovi Corporation]]|accessdate=3.1.2010 }}&lt;/ref&gt; Kmalu zatem jo je njeno bivše menedžersko podjetje predstavilo tekstopiscu in producentu [[RedOne]]u, ki je imel podpisano pogodbo s podjetjem.&lt;ref name=&quot;hitquarters.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.hitquarters.com/index.php3?page=intrview/opar/intrview_RedOne_Interview.html|title=Intervju z RedOneom |date=23.3.2009 |publisher=[[HitQuarters]]|accessdate=19.12.2009 }}&lt;/ref&gt; Prva pesem, ki jo je producirala z RedOneom, je nosila naslov »Boys Boys Boys«&lt;ref name=&quot;hitquarters.com&quot;/&gt; in je bila neke vrste mešanica med pesmijo [[Mötley Crüe|Mötleyja Crüea]], »[[Girls, Girls, Girls (pesem)|Girls, Girls, Girls]]« in pesmijo glasbene skupine [[AC/DC]], »[[T.N.T. (pesem)|T.N.T.]]«&lt;ref name=&quot;Contactmusic.com&quot; /&gt; Nato se je preselila v stanovanje v [[Lower East Side]]u, kjer je posnela nekaj pesmi s [[hip hop]] pevcem [[Grandmaster Melle Mel]]om za kaseto otroške knjige ''The Portal in the Park'' Cricketa Caseyja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://blogs.villagevoice.com/dailymusto/2010/01/lady_gaga_did_a.php|title=Lady Gaga Did a Children's Book In 2007! |date=19.1.2010|work=[[The Village Voice]]|publisher=|last=Musto|first=Michael|accessdate=19.1.2010|archive-date=2012-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120918124016/http://blogs.villagevoice.com/dailymusto/2010/01/lady_gaga_did_a.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Skupaj z nekaj prijatelji z univerze v New Yorku je pričela z glasbeno skupino Stefani Germanotta Band. Posneli so EP s svojimi baladami v studiju pod prodajalno alkoholnih pijač v [[New Jersey]]ju, ki je postal lokalna stalnica v nočnem klubu v Lower East Sideu.&lt;ref name='growingupgaga' /&gt; Kmalu zatem je pričela eksperimentirati z nelegalnimi [[Psihoaktivna droga|drogami]], med tem ko je nastopala na neki prireditvi.&lt;ref name=&quot;Times Online.co.uk&quot;/&gt; Njen oče ni razumel razloga za odvisnost od drog, zaradi česar več mesecev nista imela nobenih stikov.&lt;ref name=&quot;Times Online.co.uk&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Contactmusic.com&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.contactmusic.com/info/lady_gaga |title=Profil Lady GaGa |accessdate=20.2.2009 |last=Reporter|first=Staff |publisher=[[Contactmusic.com]] }}&lt;/ref&gt; Glasbeni producent [[Rob Fusari]], ki ji je pomagal napisati nekaj začetnih pesmi, je nekatere od njenih vokalnih harmonij primerjal s [[Freddie Mercury|Freddiejem Mercuryjem]].&lt;ref name=&quot;mirrorstone&quot; /&gt; Rob Fusari ji je kasneje pomagal ustvariti bolj opičjo Lady Gaga, po pesmi glasbene skupine [[Queen (glasbena skupina)|Queen]], »[[Radio Ga Ga]]«. Lady Gaga se je poskušala domisliti pravega imena za na oder, ko je prejela njegovo sporočilo, na katerem je pisalo »Lady Gaga.«&lt;ref name=&quot;Nj.com&quot;&gt;{{navedi novice | first=Lisa | last=Rose |title=Nezaslišana osebnost Lady Gaga se je rodila v Parsippanyju, New Jersey | date=21.1.2010 | publisher=[[Advance Publications]] | url =http://www.nj.com/entertainment/music/index.ssf/2010/01/lady_gaga_her_outrageous_perso.html | work =[[The Star-Ledger]] |accessdate = 23.1.2010 }}&lt;/ref&gt; Kasneje je razložil:

{{Navedek|Vsak dan, ko je Stef prišla v studio, sem ji, namesto da bi jo pozdravil, začel peti pesem »Radio Ga Ga«. To je bila prva pesem, ki jo je slišala ob prihodu. [Lady Gaga] je bila pravzaprav napaka; vtipkal sem »Radio Ga Ga« in ji poslal sporočilo, vendar se je v samopopravljanju »Radio« nekako spremenil v »Lady«. Takoj mi je odpisala: »To je to.« Od tistega dne dalje je Lady Gaga. Danes nam govori: »Nikoli več mi ne recite Stefani.«&lt;ref name=&quot;Nj.com&quot; /&gt;}}

[[Slika:Lady Gaga performing at The Bazaar, Atlanta, Oct. 2008.jpg|thumb|left|upright|Lady Gaga nastopa na prireditvi »The Bazaar« v [[Atlanta, Georgia|Atlanti]], [[Georgia]]]]

Od takrat dalje je bila poznana pod imenom Lady Gaga.&lt;ref name=&quot;Contactmusic.com&quot; /&gt; Revija ''[[New York Post]]'' pa je poročala, da je ta zgodba nepravilna in da je izključno posledica tržnega sestanka.&lt;ref name='whos-that-lady' /&gt; V letu 2007 je Lady Gaga sodelovala z glasbenico Lady Starlight, ki ji je pomagala ustvariti njena oblačila na odru.&lt;ref name=&quot;Blast&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.thaindian.com/newsportal/entertainment/meet-the-woman-who-inspired-lady-gaga_100324226.html|title=Spoznajte žensko, ki je navdihnila Lady Gaga|last=Cassis|first=Christine|date=22.2.2010|publisher=[[Thaindian News]]|accessdate=3.2.2010|archive-date=2018-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20180915192129/http://www.thaindian.com/newsportal/entertainment/meet-the-woman-who-inspired-lady-gaga_100324226.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Par je začel igrati na koncertih v klubih, kot so [[Mercury Lounge]], [[The Bitter End]] in Rockwood Music Hall, kjer sta bili poznani pod imenom »Lady Gaga and the Starlight Revue« (»Revija Lady Gaga in Starlight«).&lt;ref name=&quot;seattleweekly&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.seattleweekly.com/2008-11-19/music/lady-gaga-some-like-it-pop/|title=Lady GaGa: Nekateri jo imajo raje kot pop |last=Hobart|first=Erika|date=18.11.2008 |publisher=[[Village Voice Media]]|work=[[Seattle Weekly]]|accessdate=10.1.2009 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;METRO&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.metro.co.uk/metrolife/461127-profile-just-who-is-lady-gaga|title=Kdo pravzaprav je Lady GaGa?|last=Lee|first=Ann|date=6.1.2009|work=[[Metro (Associated Metro Limited)|Metro]]|publisher=[[Associated Newspapers]]|accessdate=26.2.2009|archive-date=2010-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100109050404/http://www.metro.co.uk/metrolife/461127-profile-just-who-is-lady-gaga|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ustvarjen kot »The Ultimate Pop Burlesque Rockshow« je njun duet predstavljal nizko oponašanje glasbenikov iz sedemdesetih.&lt;ref name=&quot;BMI&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.bmi.com/news/entry/535267|title=Lady Gaga |last=Reporter|first=BMI|date= 9.7.2007 |publisher=[[Broadcast Music Incorporated]]|accessdate=26.2.2009 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SUN&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.thesun.co.uk/sol/homepage/features/article2148146.ece|title=GaGa: Na striptizu, drogah in prvem mestu |last=Martin|first=Charlotte|date=23.1.2009 |work=[[The Sun (newspaper)|The Sun]]|accessdate=26.2.2009 |publisher=News International}}&lt;/ref&gt; V avgustu 2007 sta bili Lady Gaga in Lady Starlight povabljeni na nastop na ameriškem glasbenem festivalu [[Lollapalooza]].&lt;ref name=&quot;WMagazine&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.wmagazine.com/celebrities/2007/10/lady_gaga|title=Going GaGa for Lady Gaga |last=D'Souza|first=Nandini|date=18.10.2007|work=[[W (revija)|W Magazine]]|accessdate=3.1.2009|publisher=[[Condé Nast Publications]]|archive-date=2012-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20120513084651/http://www.wmagazine.com/celebrities/2007/10/lady_gaga |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Festival je s strani glasbenih kritikov prejel veliko pozornosti in njun nastop je bil pohvaljen.&lt;ref name=&quot;Bio&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;seattleweekly&quot;/&gt; Čeprav sta se v celotni osredotočili na avantgardno elektronsko plesno glasbo, je Lady Gaga začela svoje pop pesmi mešati z rock glasbo, kakršno sta imela David Bowie in glasbena skupina Queen.&lt;ref name=&quot;Electro Pop Diva&quot;&gt;{{navedi novice | url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1110125/Why-world-going-gaga-electro-pop-diva-Stefani.html | title=Zakaj svet nori za elektro-pop divo Stefani | work=[[Daily Mail]] | publisher=Associated Newspapers| first=Adrian |last=Thrills | date=9.1.2009 | accessdate=12.1.2009 }}&lt;/ref&gt;

Rob Fusari je nekaj pesmi, ki jih je ustvaril skupaj z Lady Gaga, poslal svojemu prijatelju glasbenemu producentu Vincentu Herbertu.&lt;ref name=&quot;trans26&quot;&gt;{{cite video|title=Posredovanje Gaga-vizije: Epizoda 26|date=2008-12-16|publisher=Uradna spletna stran Lady Gaga |people=Haus of GaGa|accessdate=17.12.2009 }}&lt;/ref&gt; Vincent Herbert ji je hitro ponudil pogodbo s svojo založbo, Streamline Records, katere matična založba je [[Interscope Records]], kmalu zatem, ko sta se ti dve leta 2007 združili.&lt;ref name=&quot;newimprent&quot;&gt;{{cite journal|last=Mitchell|first=Gail|date=10.11.2007 |title=Interscopeova nova založba |journal=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|volume=119|issue=45|page=14|url=http://books.google.com/?id=xw4EAAAAMBAJ&amp;lpg=PA14&amp;dq=%22vincent%20herbert%20launches%20streamline%22&amp;pg=PA14#v=onepage&amp;q=|accessdate=6.5.2010 |issn=0006-2510}}&lt;/ref&gt; Danes ima Lady Gaga Vincenta Herberta za moža, ki jo je odkril, pri čemer dodaja: »Zares čutim, da sva vplivala na pop zgodovino in to bova počela še naprej.«&lt;ref name=&quot;trans26&quot; /&gt; Ker je že delala kot pripravnica pri pisanju besedil pri založbi [[Famous Music Publishing]], ki je kasneje postala bolj znana pod imenom [[Sony/ATV Music Publishing]], je Gaga takoj podpisala pogodbo z založbo Sony/ATV.&lt;ref name=&quot;bbcover&quot; /&gt; Posledica tega je bila, da so jo za tekstopisko najeli pevci, kot so [[Britney Spears]], [[New Kids on the Block]], [[Fergie (pevka)|Fergie]] in [[Pussycat Dolls]].&lt;ref name=&quot;bbcover&quot;&gt;{{navedi novice|last=Harding|first=Cortney|date=2009-08-15|title=Lady Gaga: Zgodba z naslovnice revije ''Billboard'' |work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|url=http://www.billboard.com/news/lady-gaga-the-billboard-cover-story-1004001347.story|accessdate=6.5.2010 }}&lt;/ref&gt; Medtem, ko je Lady Gaga pisala za založbo Interscope, je pevec in tekstopisec [[Akon]] prepoznal njene vokalne sposobnosti, ko je v studiju zapela sklice za eno izmed njegovih pesmi.&lt;ref name=&quot;totallygaga&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://thescotsman.scotsman.com/features/Lady-GaGa-Totally-GaGa.4891798.jp |title=Lady GaGa: Popolnoma Ga-Ga |accessdate=20.2.2009 |last=Cowing|first= Emma |date=20.1.2009 |work=[[The Scotsman]]|publisher=[[Johnston Press]]}}&lt;/ref&gt; Nato je prepričal vodjo založbe [[Interscope-Geffen-A&amp;M]], [[Jimmy Iovine|Jimmyja Iovinea]], da je napisal pogodbo, s katero se je Lady Gaga pridružila njegovi založbi [[Kon Live Distribution]],&lt;ref name=&quot;Allmusic bio&quot; /&gt; kar je kasneje imenoval »predvajalnik franšize.«&lt;ref name=&quot;franchise&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1613350/20090605/akon.jhtml|title=Akon imenuje Lady Gaga za svoj »predvajalnik franšize«|last=Vena|first=Jocelyn|date=5.6.2009|publisher=MTV Networks|work=MTV|accessdate=20.6.2009|archive-date=2010-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20101123103223/http://www.mtv.com/news/articles/1613350/20090605/akon.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Lady Gaga nadaljevala s sodelovanjem z RedOneom še teden pred izidom svojega prvega albuma,&lt;ref name=&quot;bbcover&quot; /&gt; ki je kasneje vseboval tudi singla »Just Dance« in »[[Poker Face (pesem, Lady Gaga)|Poker Face]]«. Pridružila se je založbi [[Cherrytree Records]], katere matična založba je Interscope, katere vodja je postal [[Martin Kierszenbaum]], s katerim je napisala štiri single, vključno s singlom »[[Eh, Eh (Nothing Else I Can Say)]]«.&lt;ref name=&quot;bbcover&quot; /&gt;

=== 2008–2010: ''The Fame'' in ''The Fame Monster'' ===
[[Slika:Lady Gaga perfoming as a supporting act on the New Kids on The Block tour, 2008.jpg|thumb|right|Lady Gaga nastopa kot spremljevalna glasbenica na turneji glasbene skupine [[New Kids on The Block]], [[New Kids on the Block: Live]], leta 2008]]

Do leta 2008 se je Lady Gaga preselila v [[Los Angeles]], kjer je delala izključno s svojo založbo, da bi dokončala svoj prvi glasbeni album, ''[[The Fame]]''.&lt;ref name=&quot;Contactmusic.com&quot; /&gt; Kombinirala je različne zvrsti, »od bobnov in ploskanja [[Def Leppard]]a do bobnov [[metal]]a in [[urban (glasba)|urbanske glasbe]].«&lt;ref name=&quot;Allmusic bio&quot; /&gt; ''The Fame'' je prejel pozitivne ocene s strani glasbenih kritikov; po oceni spletne strani [[Metacritic]] si zasluži oceno 71/100.&lt;ref name=&quot;thefamemeta&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.metacritic.com/music/the-fame| title=Lady Gaga: ''The Fame'' | publisher=[[Metacritic]] | accessdate=9.1.2009 }}&lt;/ref&gt; Album je zasedel prvo mesto na lestvicah v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], [[Kanada|Kanadi]], [[Avstrija|Avstriji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Švica|Švici]] in na [[Irska|Irskem]], se uvrstil med prvih pet albumov v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in še v petnajstih drugih državah.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://jam.canoe.ca/Music/Artists/L/Lady_GaGa/2009/01/14/8022056-jam.html | title=Album ''Fame'' Lady GaGa se uvrsti na prvo mesto | work=[[Jam!]] |publisher=[[Canadian Online Explorer]] | first=John |last=Williams | accessdate=14.1.2009 |date=14.1.2009 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://acharts.us/album/37558|title=Lady Gaga – ''The Fame'' – Lestvice po svetu |publisher=aCharts.us|accessdate=8.1.2009 }}&lt;/ref&gt; Po svetu je album ''The Fame'' prodal več kot štirinajst milijonov kopij izvodov.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.universalmusic.fr/lady-gaga/actu/dance-in-the-dark-le-nouveau-single-de-lady-gaga/ | title=»Dance In The Dark«, le nouveau single de Lady Gaga | publisher=Universal Music France | language=fr | accessdate=26.10.2010 | date=25.8.2010 | archive-date=2012-03-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120308102817/http://www.universalmusic.fr/lady-gaga/actu/dance-in-the-dark-le-nouveau-single-de-lady-gaga/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Glavni singl iz albuma, »Just Dance«, je pristal na prvem mestu v šestih državah - v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Kanada|Kanadi]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]], [[Irska|Irskem]], v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], kasneje pa je prejel tudi nominacijo za [[Grammy]]ja v kategoriji za »najboljši dance posnetek«.&lt;ref name=&quot;Grammy&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www2.grammy.com/grammy_awards/51st_show/list.aspx|title=Seznam nominacij za 51. podelitev Grammyjev|publisher=[[National Academy of Recording Arts and Sciences]]|accessdate=2.1.2009|archive-date=2010-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20101011133036/http://www2.grammy.com/grammy_awards/51st_show/list.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Naslednji singl iz albuma, »Poker Face«, je doživel še večji uspeh, saj je zasedel prvo mesto na lestvicah na skoraj vseh večjih glasbenih trgih po svetu, vključno z Veliko Britanijo in Združenimi državami Amerike.&lt;ref name=&quot;Poker Face on acharts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://acharts.us/song/37371|title=Lady Gaga – »Poker Face« – Svetovne lestvice |publisher=aCharts.us|accessdate=3.1.2009 }}&lt;/ref&gt; Prejel je nagrado v kategoriji za »najboljši dance posnetek« na 52. podelitvi Grammyjev, kjer je bil nominiran tudi v kategorijah za »pesem leta« in »posnetek leta«. Album ''The Fame'' je bil nominiran za Grammyja v kategoriji za »album leta«; prejel je Grammyja za »najboljši elektronski/dance album«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2010/SHOWBIZ/Music/01/31/grammys.winner.list/index.html |title=Seznam ljudi, nagrajenih z Grammyjem |publisher=[[CNN]]. [[Turner Broadcasting System]]|date=1.2.2010 |accessdate=25.4.2010 }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Lady GaGa at 2009 MTV VMA's.jpg|left|thumb|upright|Lady Gaga na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]] leta 2009]]

Čeprav je na svoji prvi turneji nastopala kot spremljevalni glasbenik za skupino založbe Interscope, [[New Kids on the Block]],&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Mednarodna zvedznica Lady Gaga bo nastopala na turneji skupine New Kids on the Block|work=Reuters|publisher=Thomson Reuters|date=8.1.2009|last=Reporter|first=Staff|url=http://www.reuters.com/article/idUS16002+04-Oct-2008+PRN20081004|accessdate=8.1.2009|archive-date=2010-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100708020358/http://www.reuters.com/article/idUS16002+04-Oct-2008+PRN20081004|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; je kmalu zatem začela načrtovati tudi svojo prvo samostojno turnejo, [[The Fame Ball Tour]], ki so jo kritiki zelo hvalili in se je začela marca 2009; zaključila se je septembra tistega leta.&lt;ref name=&quot;billboardreview&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://login.vnuemedia.com/bbbiz/search/article_display.jsp?vnu_content_id=1003969033|title=Lady Gaga / 2. maj 2009 / New York (terminal 5)|last=Menze|first=Jill|date=29.5.2009|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=5.5.2009|archive-date=2011-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716111806/http://musique.fnac.com/a2781646/Lady-Gaga-Paparazzi-CD-single?SID=900221b4-c8be-adcb-7347-e704dd268309&amp;Fr=0&amp;UID=0D3F80870-19DE-6F5A-C5E7-99304B1557DC&amp;To=0&amp;Nu=2&amp;from=1&amp;Origin=FnacAff&amp;OrderInSession=0&amp;Mn=-1&amp;Ra=-28|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Naslovnica številke revije ''[[Rolling Stone]]'', ki je vsebovala letni seznam »100 najprivlačnejših ljudi«, je prikazovala delno golo Lady Gaga, kjer je nosila samo strateško postavljene plastične mehurčke.&lt;ref name=&quot;mirrorstone&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.mirror.co.uk/celebs/news/2009/05/28/lady-gaga-gets-naked-for-rolling-stone-cover-shoot-see-her-sexy-pictures-here-115875-21396568/|title=Lady GaGa se sleče za naslovnico revije ''Rolling Stone'' |last=Gregory|first=Jason|date=28.5.2009 |work=Daily Mirror|publisher=Trinity Mirror|accessdate=28.5.2009 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;rsannual&quot; /&gt; V reviji je povedala, da je imela v času, ko je začela s svojo glasbeno kariero v klubih v [[New York]]u, razmerje z [[bobnar]]jem neke [[heavy metal]] glasbene skupine. Njuno razmerje in razhod je opisala z besedami: »Jaz sem bila njegova Sandy in on je bil moj Danny [iz [[film]]a ''[[Brilijantina (film)|Brilijantina]]''] in jaz sem enkrat enostavno prekinila najino razmerje.« Kasneje je postal navdih za nekatere pesmi iz albuma ''The Fame''.&lt;ref name=&quot;rsannual&quot;&gt;{{cite journal|last=Hiatt|first=Brian|date=30.5.2009 |title=Vzpon Lady Gaga |journal=Rolling Stone|publisher=[[Jann Wenner]]|location=New York|volume=1080|issue=43|issn=0035-791X}}&lt;/ref&gt; Na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]] leta 2009 je bila nominirana za devet nagrad, pri čemur je eno tudi dobila, in sicer nagrado v kategoriji za »najboljšega novega ustvarjalca«, medtem ko je njen singl »[[Paparazzi (pesem, Lady Gaga)|Paparazzi]]« prejel nagrado v kategoriji za »najboljšo umetniško režiranje« in v kategoriji za »najboljše posebne efekte«.&lt;ref name=&quot;MTV VMA award winners&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/ontv/vma/2009/winners.jhtml|title=Zmagovalci podelitve nagrad MTV Video Music Awards leta 2009|work=MTV|publisher=MTV Networks|accessdate=14.9.2009|archive-date=2010-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100108012936/http://www.mtv.com/ontv/vma/2009/winners.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V oktobru leta 2009 je Lady Gaga prejela naslov »vzhajajoče zvezde« s strani revije ''Billboard''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/news/beyonce-accepts-billboard-s-woman-of-the-1004018301.story|title=Beyonce prejme ''Billboardovo'' nagrado za »Žensko leta«, Lady Gaga je »Vzhajajoča zvezda« |last=Caulfield|first=Keith|date=3.10.2009 |work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc|accessdate=6.10.2009 }}&lt;/ref&gt; Udeležila se je prireditve »National Dinner« kampanje [[Human Rights Campaign]] v istem mesecu, preden je odšla na prireditev [[National Equality March]] za varstvo pripadnikov društva [[LGBT]] v Washington, D.C.&lt;ref name=&quot;E!&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://uk.eonline.com/uberblog/b148428_kanye_who_lady_gaga_teams_up_with.html |title=Kanye kdo? Lady Gaga se združi s predsednikom Obamo |accessdate=12.12.2009 |first=Fowler |last=Brand |date=2009-10-12|work=[[E! Entertainment Television]] |publisher=E! Online}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2009/10/11/AR2009101101892_2.html?hpid=topnews&amp;sid=ST2009101101924 |title=Za pravice gejev, Lady Gaga postane prvakinja |accessdate=12.12.2009 |last=Zak|first=Dan|date=12.10.2009 |work=[[The Washington Post]]}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Lady Gaga performing Glitter And Grease on The Monster Ball Tour, Cardiff, March 2010-1.jpg|thumb|upright|right|Lady Gaga nastopa na prireditvi [[The Monster Ball Tour]] leta 2010]]

Načrtovan v letih 2008 in 2009 je EP ''[[The Fame Monster]]'', zbirka osmih pesmi, izšel v novembru leta 2009. Vsaka pesem, ki se sooča s temnejšo stranjo slave iz osebne izkušnje med potovanjem po svetu, je prikazana preko metafore [[paranoičnost|pošasti]]. Prvi singl iz albuma, »[[Bad Romance]]«, je pristal na prvem mestu glasbenih lestvic v osemnajstih državah, medtem ko je na lestvicah v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]] dosegel drugo mesto.&lt;ref name=&quot;finance2&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.prnewswire.com/news-releases/lady-gaga-returns-with-8-new-songs-on-the-fame-monster-63780227.html|title=Lady Gaga se vrne z osmimi novimi pesmimi na EP-ju ''The Fame Monster'' |last=Release|first=Press|date=8.10.2010 |publisher=[[PR Newswire]]|accessdate=9.10.2009 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://acharts.us/song/51422|title=Lady Gaga – »Bad Romance« – Lestvice po svetu |publisher=acharts.us|accessdate=17.4.2010 }}&lt;/ref&gt; Pesem je bila nominirana za [[Grammy]]ja v kategoriji za »najboljši ženski pop vokalni nastop«, njen [[videospot]] pa je bil nominiran za Grammyja v kategoriji za »najboljši odlomek iz videospota«. Drugi singl iz albuma, »[[Telephone (pesem)|Telephone]]«, v katerem nastopa tudi pevka [[Beyoncé Knowles|Beyoncé]], je bil nominiran v kategoriji za »najboljše pop sodelovanje z vokali« in je postal četrti singl Lady Gaga, ki je na lestvici v Veliki Britaniji dosegel prvo mesto,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Lady Gaga je pristala na prvem mestu britanske lestvice albumov in singlov |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/8579244.stm|publisher=BBC News|date=22.3.2010 |accessdate=13.12.2010 }}&lt;/ref&gt; medtem ko je videospot, čeprav je bil precej kontroverzen, s strani kritikov prejel v glavnem pozitivne ocene: pohvalili so ga zaradi »glasbenih in prikazovalnih podobnosti Michaelu Jacksonu ter močne seksualnosti in provokativnega instikta, primerljivega z Madonno.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Videospot pesmi Lady GaGa, »Telephone« |url=http://www.telegraph.co.uk/culture/music/rockandpopfeatures/7466152/Lady-GaGas-Telephone-video.html|publisher=The Daily Telegraph (London)|author=McCormick, Neil|date=17.3.2010 |accessdate=13.12.2010 }}&lt;/ref&gt; Njen naslednji singl, »[[Alejandro (pesem)|Alejandro]]«, je v videospotu, enako kontroverznem, kot je bil videospot za prejšnji singl, prikazoval Lady Gaga skupaj z modnim [[fotograf]]om [[Steven Klein|Stevenom Kleinom]] - kritiki so ji čestitali za idejo in temno naravo,&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1641026/20100608/lady_gaga.jhtml|title=Videospot pesmi Lady Gaga, »Alejandro«: Nemški ekspresionizem z ritmom!|date=8.6.2010|accessdate=13.12.2010|last=Montgomery|first=James|work=MTV|publisher=MTV Networks|archive-date=2010-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20100611062117/http://www.mtv.com/news/articles/1641026/20100608/lady_gaga.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; vendar je katoliška skupnost ZDA Lady Gaga napadla zaradi njene uporabe [[bogokletje|bogokletja]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.catholicleague.org/release.php?id=1881|publisher=Katoliška skupnost|accessdate=13.12.2009|title=Katoliška skupnost: Za verske in civilne pravice|archive-date=2010-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20100615090543/http://www.catholicleague.org/release.php?id=1881|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zaradi kontroverznosti v zvezi z videospotom je Lady Gaga postala prvi glasbeni ustvarjalec, katerega videospot si je ogledalo več kot milijarda ljudi preko spletne strani [[YouTube]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bbc.co.uk/newsbeat/11626592|title=Lady Gaga premaga Justin Bieber v rekordu na YouTubeu |last=Whitworth|first=Dan|date=26.10.2010 |work=[[British Broadcasting Corporation|BBC]]|publisher=[[Newsbeat|BBC Newsbeat]]|accessdate=28.12.2010 }}&lt;/ref&gt; Glasbeno je EP ''The Fame Monster'' prejel velik uspeh. Poleg mnogih drugih nagrad je EP prejel šest nominacij za Grammyja - med drugim tudi v kategoriji za »najboljši pop vokalni album« in v kategoriji za »album leta«, v kateri je bila nominirana že prejšnje leto.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Seznam nominacij za 53. podelitvi Grammyjev |url=http://www.usatoday.com/life/music/awards/grammys/2010-12-01-grammy-nominations-list_N.htm?loc=interstitialskip|date=1.12.2010 |publisher=USA Today}}&lt;/ref&gt; Uspeh albuma ji je dovolil začeti z njeno drugo samostojno turnejo, The Monster Ball Tour, samo nekaj tednov po izidu EP-ja ''The Fame Monster'' in nekaj mesecev po tem, ko je končala s svojo prvo turnejo.&lt;ref name=&quot;bbannounceball&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/news/lady-gaga-unveils-monster-ball-tour-dates-1004022735.story|title=Lady Gaga začne s turnejo ''The Monster Ball'' |accessdate=15.10.2009 |date=15.10.2009 |last=Herrera|first=Monica|work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc}}&lt;/ref&gt; Kritično odobravana&lt;ref name=&quot;guardian&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/music/musicblog/2009/nov/30/lady-gaga-monster-ball|title=Turneja Lady Gaga, ''Monster Ball'', kot so jo sprejeli kritiki |last=Nestruck|first=Kelly|date=30.11.2009 |work=[[The Guardian]]|publisher=[[Guardian News and Media]]|accessdate=1.12.2009 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;rs&quot;&gt;{{cite journal|url=|title=Ocena v živo: Lady Gaga prinese svojo pop teatralnost v Boston s svojim prvim ameriškim koncertom v sklopu turneje ''Monster Ball'' |last=Adams|first=Jeremy|date=2.12.2009 |work=Rolling Stone|publisher=[[Jann Wenner]]|accessdate=4.12.2009 |issn=0035-791X}}&lt;/ref&gt; in komercialno uspešna&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/#/features/top-25-tours-2010-1004134022.story|title=Najboljših 25 turnej leta 2010 |date=13.12.2010 |accessdate=14.12.2010 |work=Billboard|publisher=Nielsen Business Media, Inc}}&lt;/ref&gt; turneja bo trajala več kot leto in pol, do maja 2011. Poleg tega je Lady Gaga s pesmimi iz EP-ja nastopala tudi na drugih mednarodnih dogodkih, kot je [[Royal Variety Performance]] leta 2009 kjer je pred [[Kraljica Elizabeta II. Britanska|kraljico Elizabeto II. Britansko]] nastopila s pesmijo »[[Speechless (pesem, Lady Gaga)|Speechless]]«&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.mirror.co.uk/celebs/news/2009/12/08/lady-gaga-meets-the-queen-at-royal-variety-performance-115875-21881111/|title=Lady GaGa spozna kraljico na prireditvi Royal Variety Performance |last=Lawter|first=Daniel|date=8.12.2009 |work=[[Daily Mirror]]|publisher=[[Trinity Mirror]]|accessdate=9.12.2009 }}&lt;/ref&gt; in na podelitvi nagrad [[BRIT Awards]] leta 2010, kjer je po pesmi »Telephone« izvedla pesem »[[Dance in the Dark]]«, posvečeno pokojnemu [[modni oblikovalec|modnemu oblikovalcu]] in njenemu bližnjemu prijatelju, [[Alexander McQueen]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Lady Gaga na prireditvi Brit Awards ustvari kaos, ko razkrije načrte za veliki nastop |url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1251380/Brit-Awards-2010-Lady-Gaga.html|publisher=The Daily Mail|location=London|date=16.2.2010 |accessdate=28.12.2010 |first1=Lizzie|last1=Smith|first2=Ben|last2=Todd}}&lt;/ref&gt; ki je dopolnil njen trik s klobukom na podelitvi nagrad.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Lady Gaga dobi tri nagrade Brit Awards |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/8517579.stm|publisher=BBC News|date=16.2.2010 |accessdate=28.12.2010 }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Lady Gaga performing Telephone on The Monster Ball Tour, Perth, April 2010-1.jpg|thumb|left|upright|Lady Gaga nastopa na turneji [[The Monster Ball Tour]] v [[Burswood Dome, Perth|Burswood Domeu]], [[Perth]], [[Avstralija]]]]

[[Barbara Walters]] je Lady Gaga izbrala za enega izmed »10 najzanimivejših ljudi leta 2009« za kanal [[ABC News]]. Ko je novinarka z njo opravila [[intervju]], je Lady Gaga zavrnila trditev, da jo imajo nekateri za [[interseksualnost|interseksualno]] [[urbana legenda|urbano legendo]]. Na vprašanje je odvrnila z: »Na začetku je bilo zelo čudno in vsi so na nek način govorili: 'To je res dobra zgodba!' Ampak v resnici samo sebe upodabljam v zelo androgenskem smislu, saj to naravnost obožujem!«&lt;ref name=&quot;walters&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://abcnews.go.com/video/playerIndex?id=9640579|title=Lady Gaga: »To obožujem!« |publisher=[[ABC News]]|accessdate=3.5.2010 |last=Walters|first=Barbara|date=30.12.2009 |authorlink=Barbara Walters}}&lt;/ref&gt; Navdušena nad dejstvom, da začela sodelovati z organizacijo [[Polaroid Corporation]] in »se usklajevati z digitalno dobo«, kasneje pa so jo imenovali za vodjo kreativne pisarne organizacije za izdelke v preslikovanju za mednarodno optično organizacijo januarja 2010, v načrtu pa ima razvijanje modnih, tehnoloških in fotografskih izdelkov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Lady Gaga nosi klobuk, narejen izključno iz njenih las |url=http://www.nydailynews.com/lifestyle/fashion/2010/01/08/2010-01-08_lady_gaga_wears_hat_made_entirely_from_her_own_hair.html |last=Eisinger |first=Amy |work=Daily News |publisher=News Corporation |date=8.1.2010 |accessdate=10.1.2010 |archive-date=2010-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100110064613/http://www.nydailynews.com/lifestyle/fashion/2010/01/08/2010-01-08_lady_gaga_wears_hat_made_entirely_from_her_own_hair.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njeno produkcijska skupino, Mermaid Music LLC, je marca tistega leta tožil [[Rob Fusari]]; trdil je, da ima v lasti 20% dela, zaradi česar morajo z njim deliti tudi zaslužek. Odvetnik Lady Gaga, Charles Ortner, je sporazum z Robom Fusarijem opisal kot »nezakonit« in tožbo označil za »nesmiselno«,&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/culture/music/rockandpopmusic/7486678/Lady-Gaga-bites-back-at-music-producer.html|title=Lady Gaga glasbenega producenta ugrizne nazaj |work=[[The Daily Telegraph]]|accessdate=20.3.2010 |publisher=Telegraph Media LLC|last=Reporter|first=Staff | location=London | date=20.3.2010 }}&lt;/ref&gt; kakorkoli že, pet mesecev kasneje je sodišče [[New York Supreme Court]] tudi samo zavrnilo tožbo&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/idUSTRE6895NZ20100910|title=Lady Gaga in producent se ne bosta tožila |date=10.9.2010 |work=[[Reuters]]|publisher=[[Thomson Reuters]]|accessdate=11.9.2010 }}&lt;/ref&gt; V aprilu je revija ''Time'' Lady Gaga uvrstila na njihov seznam »100 najvplivnejših ljudi leta«.&lt;ref name=&quot;time2010&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.time.com/time/specials/packages/completelist/0,29569,1984685,00.html |title=''TIME-ovih'' 100 leta 2010 |work=Time |publisher=[[Time Inc.]] |accessdate=6.5.2010 |date=2.5.2010 |archive-date=2013-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130825134033/http://www.time.com/time/specials/packages/completelist/0,29569,1984685,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Med intervjujem z revijo ''[[The Times]]'' je Lady Gaga dejala, da ima [[sistemski eritematozni lupus]], večkrat imenovan samo lupus, kar je bolezen vezivnega tkiva.&lt;ref name=&quot;comeparty&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article7129672.ece|title=Pridite na zabavo z Lady Gaga|date=23.5.2010|accessdate=24.5.2010|last=Moran|first=Caitlin|work=[[The Times]]|authorlink=Caitlin Moran|archive-date=2011-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110809072232/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article7129672.ece|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kasneje je v intervjuju z [[Larry King|Larryjem Kingom]] dejala, da nima lupusa, temveč »rezultate, ki so nekoliko na meji s pozitivnostjo«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.abc.net.au/news/stories/2010/06/02/2916101.htm?section=entertainment|title=Lady Gaga naj bi bila spremljevalna glasbenica na turneji Michaela Jacksona, ''This Is It Tour'' |last=Temple|first=Sarah|date=2.6.2010 |accessdate=2.6.2010 |publisher=ABC News}}&lt;/ref&gt;

=== 2010–2013: ''Born This Way'' ===
[[Slika:Lady Gaga You and I.jpg|thumb|right|upright|Lady Gaga nastopa s pesmijo »You and I«, eno izmed pesmi z albuma ''Born This Way'', v [[NBS]]-jevi [[oddaja|oddaji]] ''[[Today (oddaja)|Today]]'', julij 2010]]

Opisan kot »zakon elektronske glasbe s pomembnejšimi [...] metal zvoki in ali rock 'n' rollom, popom, netematskimi melodijami z zelo kovaškim plesnim ritmom«,&lt;ref name=&quot;newsbeat&quot;&gt;{{navedi splet|title=Lady Gaga razkrije načrte za album ''Born This Way'' |url=http://www.bbc.co.uk/newsbeat/12038773|first=Greg|last=Cochrane|date=20.12.2010 |work=BBC|accessdate=24.12.2010 }}&lt;/ref&gt; bo album ''[[Born This Way]]'', drugi studijski album Lady Gaga in njene tretje izdano delo, izšel 23. maja 2011, glavni singl iz albuma pa je bil izdan že 11. februarja 2011 in povzročil pravo revolucijo.&lt;ref name=&quot;newsbeat&quot; /&gt; Naslov albuma je Lady Gaga oznanila v svojem zahvalnem govoru, ko je prejela nagrado v kategoriji za »videospot leta« na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]] leta 2010,&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://music-mix.ew.com/2010/09/12/lady-gaga-announces-new-album-name-in-vma-speech-steals-show/ |title=Lady Gaga v govoru ob sprejemu nagrade VMA razkrije naslov novega albuma |date=12.9.2010 |accessdate=13.9.2010 |work=Entertainment Weekly |archive-date=2014-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141219193142/http://music-mix.ew.com/2010/09/12/lady-gaga-announces-new-album-name-in-vma-speech-steals-show/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ''Born This Way'' pa bo njeno tretje izdano delo v treh letih. Dejala je: »Vse skupaj se je zgodilo tako hitro. Mesece sem delala na [albumu] in zdaj, ko je končano, se počutim zelo dobro. Nekateri ustvarjalci za to potrebujejo več let. Jaz pa ne. Glasbo pišem vsak dan.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/music/2010/jun/23/lady-gaga-new-album-finished|title=Novi album Lady Gaga je »končan« |last=Michaels|first=Sean|date=23.6.2010 |accessdate=23.6.2010 |work=The Guardian}}&lt;/ref&gt; Lady Gaga je že povedala, da bo na navadni verziji zgoščenke 14 pesmi, na posebni verziji pa 17 in pet remiksov. Z eno pesmijo (You And I) je redno nastopala na turneji [[The Monster Ball Tour]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Lady Gaga svoj novi album imenuje ''Born This Way''|url=http://www.rollingstone.com/music/news/lady-gaga-names-her-new-album-born-this-way-20100913|work=Rolling Stone|date=13.9.2010|accessdate=24.12.2010|first=Daniel|last=Kreps|archive-date=2010-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20101225025406/http://www.rollingstone.com/music/news/lady-gaga-names-her-new-album-born-this-way-20100913|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; je album označila za »največji« album desetletja, ki govori o tem, »kaj nas ponoči drži pokonci in nas straši.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Lady Gaga pravi, da bo album ''Born This Way'' »največji album tega desetletja«|url=http://www.mtv.com/news/articles/1653141/20101129/lady_gaga.jhtml|date=9.11.2010|last=Dinh|first=James|publisher=MTV (MTV Networks)|accessdate=30.11.2010|archive-date=2010-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20101225032647/http://www.mtv.com/news/articles/1653141/20101129/lady_gaga.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Album ''Born This Way'' naj bi vseboval pesmi o »slabih otrocih, ki obiskujejo cerkev,« da bi se lahko »zabavali na najvišji stopnji«,&lt;ref name=&quot;BadChurch&quot;&gt;{{navedi novice |title=Lady Gaga bo prvi singl iz albuma ''Born This Way'' izdala v februarju |url=http://www.mtv.com/news/articles/1653302/20101201/lady_gaga.jhtml |date=1.12.2010 |last=Vena |first=Jocelyn |publisher=MTV (MTV Networks) |accessdate=1.12.2010 |archive-date=2010-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101207005505/http://www.mtv.com/news/articles/1653302/20101201/lady_gaga.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Lady Gaga pa svojo novo glasbo opisuje kot »nekaj zelo globljega, kot lasulja ali šminka ali prekleta mesna obleka« in pevec Akon je, potem, ko je pesmi iz albuma slišal, rekel, da bo glasbo popeljala na »naslednjo stopnjo.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Album Lady Gaga, ''Born This Way'', »bo zgrabil vse pošasti«, meni Akon|url=http://www.mtv.com/news/articles/1652537/20101117/akon.jhtml|publisher=MTV (MTV Networks)|date=18.11.2010|accessdate=2.12.2010|last=Vena|first=Jocelyn|archive-date=2012-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20121106064851/http://www.mtv.com/news/articles/1652537/lady-gagas-born-this-way-will-grab-all-monsters-akon.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Da bi pela tudi kje drugje, je Lady Gaga skupaj z [[Elton John|Eltonom Johnom]] posnela originalni [[duet]] za [[soundtrack]] prihajajočega [[Walt Disney Studios|Disneyjevega]] filma ''Gnomeo and Juliet''. Pesem, naslovljena kot »[[Hello, Hello (pesem)|Hello, Hello]]«, bo izšla februarja leta 2011.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Elton John in Lady Gaga bosta posnela duet |url=http://www.guardian.co.uk/music/2010/oct/25/elton-john-lady-gaga-duet|last=Michaels|first=Sean|date=25.10.2010 |accessdate=15.12.2010 |publisher=The Guardian (London)}}&lt;/ref&gt;

Drugi singel se imenuje Judas, izšel pa je 15. aprila 2011, kar je sicer 4 dni pred predvidenim izidom 19. aprila. Nagel izid pesmi je presenetil predvsem kritike, saj večina ameriških pesmi izide ob torkih. Mnogi se strinjajo, da je nadaljevanje njenega največjega hita Bad Romance, spletni portal popjustice.com pa je pesem opisal kot &quot; hiper razvit titanski Bad Romance iz leta 2511, ki je prišel za pol tisočletja v preteklost, da glasbo ohrani pred navalom klubskih in disko pesmi.&quot;

Do izida njenega albuma, ki je izšel 23. maja 2011, je pevka izdala še nekaj promocijskih singlov, med njimi pa je pesem The Edge Of Glory tako navdušila poslušalce po celem svetu, da je pesem postala tretji uradni singel. Za četrti uradni singel Yoü And I je pevka snemala videospot 21. in 22. julija 2011, za peti singel pa je izbrala pesem Marry the Night, za katerega je najprej načrtovala, da bo prvi singel. Videospot zanj je močno osebnoizpoveden in je izšel 1. decembra 2011. Potem se je pevka osredotočila na svetovno turnejo, v katero naj bi vključila okrog 110 koncertov. Turneja se je začela 27. aprila 2012 v Južni Koreji in je obiskala Azijo, Avstralijo, Afriko, Evropo in Severno ter Južno Ameriko. Za koncert, ki se je 8. septembra 2012 zgodil v Londonu, je bilo na voljo 82.000 vstopnic, ki so bile razprodane v manj kot 50 sekundah. Tudi ponekod drugje je prišlo do podobne evforije. Vlada Južne Koreje je prepovedala obisk koncerta mlajšim od 18 let; kljub temu je bilo vrnjenih le 280 vstopnic od skupno 38.000. Zaradi zloma kolka je morala pevka svojo nadvse uspešno turnejo končati predčasno v februarju 2013; 20 koncertov je bilo tako odpovedanih.

=== 2013: ''ARTPOP'' ===
Lady Gaga je avgusta 2012 povedala, da pripravlja nov album, ki se bo imenoval ARTPOP. Sprva je bilo napovedano, da bo prvi singel izšel v začetku leta 2013, album, ki bo hkrati tudi aplikacija za tablične računalnike in pametne telefone, pa v marcu 2013. Zaradi zloma kolka se je izid singla in albuma prestavil na poletje 2013, 12. julija pa je pevka objavila nove datume: izid singla Applause naj bi se zgodil 19. avgusta 2013, izid albuma pa 11. novembra 2013. Ker so se posamezni deli pesmi Applause začeli pojavljati na spletu, je Gaga singel izdala teden dni prej, in sicer 12. avgusta. Že v nekaj urah se je v številnih državah singel na iTunesu zavihtel na prvo mesto.

Poleg glasbenih dosežkov bo v tem letu Lady Gaga prestopila tudi na filmsko platno. Svojo premiero bo doživela v filmu Machette Kills. Film bo v kinematografe širom sveta prišel 13. septembra 2013.

== Glasbeni stil in vplivi ==
Na Lady Gaga so vplivali [[glam rock]] ustvarjalci, kot so David Bowie in skupina Queen, pa tudi pop glasbeni ustvarjalci, kot na primer [[Madonna]], [[Britney Spears]] in [[Michael Jackson]].&lt;ref name=&quot;Allmusic bio&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.popcrunch.com/britney-spears-lady-gaga-collaboration-in-the-works/|title=Sodelovanje Britney Spears/Lady Gaga v delih|work=The Sun|accessdate=20.6.2010|publisher=Pop Crunch|last=Reporter|first=Staff|location=London|date=10.2.2010|archive-date=2010-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20100728211511/http://www.popcrunch.com/britney-spears-lady-gaga-collaboration-in-the-works/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;DR&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.thefreelibrary.com/THE+FEAR+FACTOR%3B+Lady+Gaga+used+tough+times+as+inspiration+for+her...-a0213005824|last=Dingwall|first=John|title=Strah v industriji; Lady Gaga je porabila več časa na inspiracijah kot na novem albumu |work=[[Daily Record (Scotland)|Daily Record]]|pages=48–49|date=27.11.2007 |accessdate=6.5.2009 |accessdate=6.5.2009 }}&lt;/ref&gt; Pesem skupine [[Queen (glasbena skupina)|Queen]], »[[Radio Ga Ga]]«, je bila navdih za njen psevdonim, »Lady Gaga«.&lt;ref name='whos-that-lady' /&gt;&lt;ref name=&quot;soundtrack&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/music/2009/sep/06/lady-gaga-popandrock|title=Glasba iz mojega življenja: Lady Gaga |work=The Guardian|publisher=Guardian News and Media|last=Thomson|first=Graeme|date=6.9.2009 |accessdate=6.5.2009 | location=London}}&lt;/ref&gt; Komentirala je: »Oboževala sem [[Freddie Mercury|Freddieja Mercuryja]] in skupina Queen je imela uspešnico, imenovano 'Radio Gaga'. Zato obožujem to ime [...] Freddie je bil unikaten - ena izmed največjih osebnosti v celotni pop industriji.«&lt;ref name=&quot;DR&quot; /&gt; Na primerjave z Madonno je Lady Gaga dejala: »Ne želim zveneti arogantno, ampak za svoj cilj sem si postavila revolucijo v pop glasbi. Zadnjo revolucijo je začela Madonna pred petindvajsetimi leti.«&lt;ref name=&quot;DR&quot; /&gt; Za svojo inspiracijo je citirala tudi igralko in pevko [[Grace Jones]] ter pevko iz glasbene skupine [[Blondie (glasbena skupina)|Blondie]], [[Debbie Harry]].&lt;ref name=&quot;Prefix magazine&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.prefixmag.com/news/lady-gaga-grace-jones-androgynous-robo-future-fash/26057/ |title=Lady GaGa: »Grace Jones, androgenost, Robo, prihodnja kraljica mode« |first=Alexandra |last=Symonds |work=Prefix |accessdate=11.7.2009 |date=10.7.2009 |archive-date=2009-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090816103633/http://www.prefixmag.com/news/lady-gaga-grace-jones-androgynous-robo-future-fash/26057 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.thisislondon.co.uk/showbiz/article-23694934-debbie-harry-would-love-to-perform-with-lady-gaga.do|title=Debbie Harry bi zelo rada nastopala z Lady Gaga|date=25.10.2009|last=Smith|first=Liz|work=[[Evening Standard]]|publisher=[[Daily Mail and General Trust]]|accessdate=30.10.2009|archive-date=2011-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20110903212140/http://www.thisislondon.co.uk/showbiz/article-23694934-debbie-harry-would-love-to-perform-with-lady-gaga.do|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/music/2009/jul/01/lady-gaga-review|title=Lady Gaga: Akademija, Manchester |last=Simpson|first=Dave|date=1.7.2009 |accessdate=30.10.2009 |work=The Guardian|publisher=Guardian News and Media | location=London}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Gagafameball.jpg|left|thumb|upright|Lady Gaga oblečena v obleko iz plastičnih mehurčkov med nastopanjem na turneji The Fame Ball Tour]]

Vokali Lady Gaga so bili večkrat primerjani z vokali Madonne ali [[Gwen Stefani]], medtem ko strukturo njene glasbe primerjajo z odmevnim klasičnim popom iz osemdesetih ali [[europop]]om iz devetdesetih.&lt;ref name=BG&gt;{{navedi novice|last=Petridis|first=Alexis|title=Lady Gaga: ''The Fame'' |work=The Guardian|date=9.1.2009 |url=http://www.guardian.co.uk/music/2009/jan/09/lady-gaga-the-fame|authorlink=Alexis Petridis|date=3.1.2009 |accessdate=6.5.2009 |publisher=Guardian News and Media | location=London}}&lt;/ref&gt; Med ocenjevanjem njenega prvega glasbenega albuma, ''The Fame'', je ''The Sunday Times'' napisal: »V kombinaciji z glasbo, modo, umetnost in tehnologijo Lady Gaga prikliče spomine na Madonno, Gwen Stefani, nekakšno '[[Hollaback Girl]]', [[Kylie Minogue]] okoli leta 2001 ali Grace Jones trenutno.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Lady GaGa: prihodnost popa?|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5325327.ece?token=null&amp;offset=0&amp;page=1|work=The Sunday Times|date=14.12.2008|accessdate=9.8.2009|last=Hajibageri|first=Sarah|publisher=News International|location=London|archive-date=2011-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110827021455/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5325327.ece?token=null&amp;offset=0&amp;page=1|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kritičarka Sarah Rodman iz revije ''[[The Boston Globe]]'' je podala podoben komentar, v katerem je dejala, da nariše »očitne inspiracije od Madonne do Gwen Stefani... v [njenem] dekliškem vendar trmastem ovinkarjenju in mehurčkastih ritmih.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Rodman|first=Sarah|title=Lady Gaga |url=http://www.boston.com/ae/music/cd_reviews/articles/2008/10/27/lady_gaga/|work=[[The Boston Globe]]|date=27.10.2008 |accessdate=9.8.2009 }}&lt;/ref&gt; Čeprav nekateri menijo, da njena besedila niso intelektualno spodbudna, »[ji] vseeno uspe ljudi pripraviti do plesa in pokazati nekaj življenja tudi z najbolj enostavnimi ritmi.«&lt;ref name=&quot;popmatters&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.popmatters.com/pm/review/68939-lady-gaga-the-fame/|title=Lady GaGa - ''The Fame'' |last=Sawdey|first=Evan|date=12.1.2009 |publisher=[[PopMatters]]|accessdate=30.4.2009 }}&lt;/ref&gt; Glasbeni kritik [[Simon Reynolds]] je napisal: »Vse o Lady Gaga prihaja iz [[electroclash]] glasbe, razen glasbe, ki sicer ni nastala v osemdesetih, enostavno neusmiljen nagajiv pop, ki gre v uho, glaziran z [[Auto-Tune]]om in izboljšanim z ritmom [[R&amp;B]] glasbe.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/music/musicblog/2010/jan/22/eighties-revival-decade|title =Ponovno rojstvo osemdesetih, ki je trajalo celotno desetletje |first=Simon |last=Reynolds|authorlink=Simon Reynolds|work=The Guardian|publisher=Guardian News and Media|accessdate=22.1.2010 |date=22.1.2010 | location=London}}&lt;/ref&gt;

Lady Gaga je modo opredelila kot velik vpliv.&lt;ref name=&quot;Times Online.co.uk&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;mtv 55&quot; /&gt; [[Donatella Versace|Donatello Versaceja]] je označila za svojo [[muza|muzo]].&lt;ref name=&quot;Times Online.co.uk&quot; /&gt; Lady Gaga ima svojo lastno kreativno produkcijsko skupino, imenovano Haus of Gaga, ki jo vodi sama. Skupina oblikuje večino njenih oblek, pripomočkov, ki jih uporablja na odru in lasulj.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2009/03/143_40885.html|title=Lady Gaga gori na lestvicah najbolje prodajanih albumov |first=Cathy |last=Garcia|date=8.3.2009 |accessdate=10.3.2009 |publisher=[[Hankook Ilbo]]|work=[[The Korea Times]]}}&lt;/ref&gt; Ljubezen do mode naj bi ji privzgojila njena mama, ki je bila po njenih besedah »vedno zelo urejena in lepa«.&lt;ref name=&quot;timesonline2&quot; /&gt; »Ko pišem glasbo, imam v mislih obleke, ki jih želim nositi na odru. Gre se za vse skupaj - umetnost med nastopanjem, pop umetnost med nastopanjem, modo. Zame vse pride skupaj in skupaj ustvarja resnično zgodbo, ki mi bo prinesla veliko količino zvestih oboževalcev. In njihovo zvestobo jim želim nekako poplačati. Želim si, da bi bile podobe tako resnične, da si bodo oboževalci želeli okusiti popolnoma vsak del nas.«&lt;ref name=&quot;mtv 55&quot; /&gt; Organizacija [[Global Language Monitor]] je Lady Gaga uvrstila na tretje mesto njihovega seznama »najboljših modnih muh« zaradi njenih »prihajajočih blagovnih znamk«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Silva |first=Horacio |url=http://tmagazine.blogs.nytimes.com/2010/03/04/the-world-according-to-gaga/ |title=Svet, kakršen je po mnenju Lady Gaga |work=[[The New York Times]]|first=Horatio|date=4.3.2010 |accessdate=25.4.2010 }}&lt;/ref&gt; Revija ''[[Entertainment Weekly]]'' je njena oblačila uvrstila na lestvico »najboljših reči« ob koncu desetletja, zraven pa so uredniki revije napisali: »Obleka je lahko narejena iz običnega blaga ali strateško postavljenih mehurčkov, izstopanje Lady Gaga ustvari edinstvene nastope z umetnostjo, ki jih lahko opazimo na vseh vodilnih trgih.«&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Geier|first=Thom|date=11.12.2009 |title=100 največjih filmov ... trendi, s katerimi so nas slavni obsedli v zadnjih 10 letih |work=Entertainment Weekly|volume=1079/1080|issue=74|pages=84|publisher=Time Inc.|issn=10490434}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Lady Gaga performing Teeth on The Monster Ball Tour, London, May 2010.jpg|thumb|upright|right|Lady Gaga, dobro prepoznavna zaradi svoje nekonvencionalnosti, med »s krvjo prepojenim« nastopom na turneji The Monster Ball Tour]]

Kritiki so se glasbo Lady Gaga, njen smisel za modo in njeno osebnost odzvali mešano. Njen status vzornice, gonilne sile pop glasbe in modne ikone nekateri podpirajo, drugi zanikajo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/slideshow/2009/12/24/style/YEARGAGA1227_index.html?ref=lady_gaga|title=Leto v stilu &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; Lady Gaga |last=Buckner|first=Michael|date=28.12.2009 |accessdate=17.6.2010 |work=The New York Times}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nytimesreview&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2009/05/04/arts/music/04gaga.html?_r=1|title=Ustvarjalka, katere vodja dela sam zase |last=Caramanica|first=Jon|date=3.5.2009 |accessdate=17.6.2010 |work=The New York Times}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://newsroom.mtv.com/2009/07/27/lady-gaga-you-are-no-grace-jones/|title=Lady Gaga, ti nisi nobena Grace Jones|last=Vineyard|first=Jennifer|date=7.7.2009|accessdate=17.6.2010|publisher=MTV|archive-date=2015-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20151105151516/http://newsroom.mtv.com/2009/07/27/lady-gaga-you-are-no-grace-jones/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/newmusicalexpress/2110/lady-gaga-vs-roisin-murphyspot-the-difference/|title=Lady Gaga proti Roisin Murphy – Opažamo razliko |last=Lewis|first=Luke|date=9.8.2009 |accessdate=18.6.2010 |publisher=Yahoo!}}&lt;/ref&gt; Albumi Lady Gaga so bili v glavnem pohvaljeni,&lt;ref name=&quot;thefamemeta&quot; /&gt; medtem ko so kritiki začeli nakazovati njeno unikatno mesto v pop glasbi, potrebo po novih gibanjih v popularni kulturi, pozornost, ki je Lady Gaga pripeljal do pomembnih socialnih vprašanj in njene po sebi subjektivne narave umetnosti.&lt;ref&gt;{{cite journal|issn=10490434|title=Je Lady GaGa rešiteljica popa?|last=Browne|first=David|date=9.1.2010 |volume=1091|issue=02|work=Entertainment Weekly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://out.com/detail.asp?id=26601|title=Heather Cassils: Dekle Lady Gaga iz dvorišča|last=Andres|first=Joanna|date=9.4.2010|accessdate=18.6.2010|work=[[Out (magazine)|Out]]|archive-date=2011-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715024257/http://www.out.com/detail.asp?id=26601|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.elle.com/Fashion/Fashion-Spotlight/Celebrity-Fashion-Lady-Gaga |title=Moda Lady Gaga – Glasujte za 15 oblek Lady Gaga |date=1.12.2010 |accessdate=18.6.2010 |work=Elle |archive-date=2011-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110905151242/http://www.elle.com/Fashion/Fashion-Spotlight/Celebrity-Fashion-Lady-Gaga |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njena vloga osebe, ki dviguje samozavest svojih oboževalcev je podobno hvaljena, kot njena vloga modne ikone.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.hollywoodnews.com/2010/06/15/kylie-minogue-thinks-theres-an-element-of-her-in-lady-gaga/ |title=Kylie Minogue meni, da je v Lady Gaga‎ nekaj elementov nje same |date=13.6.2010 |accessdate=18.6.2010 |publisher=Hollywood News |archive-date=2018-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180915192244/http://www.hollywoodnews.com/2010/06/15/kylie-minogue-thinks-theres-an-element-of-her-in-lady-gaga/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njeni nastopi so opisani kot »zelo zabavni in inovativni«; zlasti nastop s pesmijo »Paparazzi« na podelitvi nagrad MTV Video Music Awards leta 2009, ki vsebuje umetno kri, je bil kanal [[MTV]] opisal kot »nastop, od katerega ne moreš odvrniti oči«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1621395/20090913/lady_gaga.jhtml|title=Lady Gaga krvavi med nastopom na podelitvi nagrad VMA, od katerega ne moreš odvrniti oči|date=13.9.2009|accessdate=18.6.2010|last=Vena|first=Jocelyn|publisher=MTV|archive-date=2010-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100402060407/http://www.mtv.com/news/articles/1621395/20090913/lady_gaga.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; S »s krvjo prepojenim« nastopom je nadaljevala na turneji The Monster Ball Tour, kjer je nosila oprijet usnjen steznik in jo »napade« eden izmed njenih spremljevalnih plesalcev, oblečen v črno, ki ugrizne v njeno grlo, kar povzroči »krvavitev«. »Kri« steče do njenih prsi, na koncu nastopa pa leže na tla in »umre«. Njen nastop s tem prizorom v [[Manchester|Manchestru]], [[Anglija]], je sprožil proteste družin in oboževalcev, saj je nastopila v času po lokalni tragediji, v kateri je voznik taksija umoril dvanajst ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/music/2010/06/03/2010-06-03_fans_protest_lady_gagas_bloodspattered_monster_ball_show_in_england_after_shooti.html|title=Oboževalci protestirajo proti nastopu z brizganjem krvi Lady Gaga na koncertu Monster Ball v Angliji po streljanju pijanca|last=Roberts|first=Sorya|date=3.6.2010|accessdate=23.6.2010|work=New York Daily News|archive-date=2010-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20100916224524/http://www.nydailynews.com/entertainment/music/2010/06/03/2010-06-03_fans_protest_lady_gagas_bloodspattered_monster_ball_show_in_england_after_shooti.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; »Kar se je zgodilo v [[Bradford]]u je še zelo sveže v mislih ljudi in vse nasilje, ki se je zgodilo nekaj ur prej v [[Cumbria|Cumbriji]] in vse skupaj ni bilo prav nežno,« je povedala Lynn Costello iz skupine »Mothers Against Violence« (»Mame proti nasilju«).&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.hindustantimes.com/Gaga-s-bloody-stage-show-sparks-fury/Article1-552890.aspx |title=Krvavi nastop Lady Gaga izziva bes |date=4.6.2010 |accessdate=23.6.2010 |work=[[Hindustan Times]] |archive-date=2010-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100916020027/http://www.hindustantimes.com/Gaga-s-bloody-stage-show-sparks-fury/Article1-552890.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Chris Rock]] je kasneje branil njen razposajeno, provokativno obnašanje. »No, ona je 'Lady Gaga',« je dejal. »Ni 'Lady Dobre Manire'. Si želite, da bi se oseba, ki se imenuje Lady Gaga, dobro obnašala? Ste pričakovali to?«&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Vprašanja in odgovori s Chrisom Rockom |url=http://sportsillustrated.cnn.com/danpatrick/blog/116941/index.html |last=Patrick |first=Dan |date=9.7.2010 |publisher=CNN |accessdate=16.7.2010 |archive-date=2010-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100929060653/http://sportsillustrated.cnn.com/danpatrick/blog/116941/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Kasneje je nastopala na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]] leta 2010, kjer je nosila obleko, izpopolnjeno s škornji, torbico in kapo - vse pa je bilo prekrito z mesom mrtvih živali.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Mesna obleka Lady Gaga izzove deljeno mnenje javnosti |url=http://www.telegraph.co.uk/culture/music/music-news/8001267/Lady-Gagas-meat-dress-divides-opinion.html|date=14.9.2010 |accessdate=12.6.2010 |last=Roberts|first= Laura|work=The Daily Telegraph}}&lt;/ref&gt; Obleka, ki jo je revija ''Time'' imenovala za »modno izjavo« leta 2010,&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Lady Gaga - Najboljših 10 stvari leta 2010 - ''TIME'' |url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2035319_2034464,00.html |last=Luscombe |first=Belinda |date=9.12.2010 |accessdate=15.12.2010 |work=Time |archive-date=2012-11-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121127204406/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2035319_2034464,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; »mesno obleko«, pod katerim imenom je javnost bolje poznala obleko, pa je oblikoval argentinski modni oblikovalec Franc Fernandez. Obleka je prejela različne odzive - pohvale s strani svetovnih medijev in kritike s strani ljudi, ki se borijo za pravice živali in organizacije [[People for the Ethical Treatment of Animals|PETA]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pet interpetacij mesne obleke Lady Gaga |url=http://www.bbc.co.uk/news/magazine-11297832|date=14. september 2010 |accessdate=12.6.2010 |first=Denise |last=Winterman |first2= Jon |last2=Kelly|publisher=BBC (BBC Online)}}&lt;/ref&gt; Lady Gaga je kasneje zanikala, da je želela z obleko pokazati nespoštovanje do katerekoli osebe ali organizacije in da je želela, da bi si obleko razlagali kot izkaz boja za človekove pravice s poudarkom na ljudi, ki so člani skupnosti LGBT.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Lady Gaga brani svojo mesno obleko s tem, da pove, da ni nikakršen »kos mesa« |url=http://www.metro.co.uk/music/840850-lady-gaga-defends-meat-dress-by-claiming-shes-no-piece-of-meat |date=14.9.2009 |accessdate=12.6.2010 |last=Lee |first=Ann |work=[[Metro (British newspaper)|Metro]] |archive-date=2010-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100917132205/http://www.metro.co.uk/music/840850-lady-gaga-defends-meat-dress-by-claiming-shes-no-piece-of-meat |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Gaga at monster booth2.jpg|thumb|left|upright|Lady Gaga s klobukom, narejenim izključno iz njenih lastnih las]]

Lady Gaga, ki svoje oboževalce obravnava kot »majhne pošasti«, je navdihnila mnoge kritike z zelo komercialno naravo njene glasbe in javne podobe.&lt;ref name=&quot;nytimesreview&quot; /&gt; Nekaterim se ta dihotomija zdi v nasprotju s konceptom zunanje kulture. Novinarka revije ''The Guardian'', [[Kitty Empire]], meni, da dihotomija »... njenim oboževalcem omogoča doživeti 'transgresivno' izkušnjo, ne da bi ob tem razmišljali. Jedro [njenih nastopov] je po mojem mnenju ideja, da se Lady Gaga lahko poistosveti z izobčenci in čudaki. Na turneji The Monster Ball smo lahko vsi svobodni. To je sicer nesmiselno, saj ljudje kupujejo zelo zvito komercialno glasbo Lady Gaga v neomejenih količinah povsod po svetu z uporniškimi oblekami in hipnimi nočnimi bitji, ki jih ona sama označuje za svojo inspiracijo. Ampak Lady Gaga se zdi iskrena.«&lt;ref name=&quot;guardian1&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/music/2010/feb/21/lady-gaga-men-arena-manchester|title=Lady Gaga v MOŠKI areni, Manchester |date=21.2.2010 |accessdate=18.6.2010 |last=Empire|first=Kitty|work=The Guardian|location=london}}&lt;/ref&gt; [[Camille Paglia]] je na naslovnico revije ''[[The Sunday Times]]'' 12. septembra 2010 napisala naslov članka: »Lady Gaga in smrt seksa«,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.shakenstir.co.uk/index.php/features/gaga-and-the-death-of-sex/features/20608/ |title=Lady Gaga in smrt seksa |authorlink=Camille Paglia |last=Paglia |first=Camille |date=12.9.2010 |accessdate=4.10.2010 |work=The Sunday Times |archive-date=2016-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160115212911/http://www.shakenstir.co.uk/index.php/features/gaga-and-the-death-of-sex/features/20608/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; v katerem navaja, da je Lady Gaga »bolj kradljivka identitete kot erotičen rušilec tabujev, manufakturni izdelek iz vseh večjih tržišč, ki trdi, da poje za čudake, upornike in izpostavljene, med tem ko sama ni nič od tega.«&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.couriermail.com.au/news/opinion/lady-gagas-grab-for-attention-enough-to-make-you-gag/story-e6freri6-1225923966643 |title=Grabenje po pozornosti Lady Gaga je dovolj, da te lahko ogorči |first=Jane |last=Fynes-Clinton |work=[[The Courier-Mail]] |date=15.9.2010 |accessdate=4.10.2010 |archive-date=2011-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110201213725/http://www.couriermail.com.au/news/opinion/lady-gagas-grab-for-attention-enough-to-make-you-gag/story-e6freri6-1225923966643 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Javna podoba ==
[[Slika:Lady Gaga performing Glitter and Grease on The Monster Ball Tour, Charlotte, September 2010-1.jpg|thumb|right|upright|Lady Gaga nastopa s pesmijo »Glitter and Grease« na turneji [[The Monster Ball Tour]] v [[Budimpešta|Budimpešti]], [[Madžarska]], september 2010]]

V nasprotju z izstopajočim stilom Lady Gaga je ''New York Post'' njen videz ob začetku kariere opisal kot videz, ki spominja »begunko iz serije ''[[Jersey Shore (serija)|Jersey Shore]]''« z »veliko črnimi lasmi, zelo naličenimi očmi in oprijemajočimi se oblekami, ki dosti razkrivajo.«&lt;ref name='whos-that-lady' /&gt; Naravna barva las Lady Gaga je [[rjava]]; svoje lase si je prebarvala na svetlo, ker so jo pogosto zamenjevali z britansko pevko [[Amy Winehouse]].&lt;ref name=&quot;timesonline2&quot; /&gt; Svoje oboževalce pogosto označi za »male pošasti« (»little monsters«) in v znak vdanosti si je dala takšen napis [[tatu|vtetovirati]] na »roko, ki drži [njen] mikrofon«.&lt;ref name=&quot;monsters&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.nydailynews.com/gossip/2010/02/03/2010-02-03_lady_gaga_dedicates_her_new_little_monsters_tattoo_to_her_fans.html|title=Lady Gaga svoj novi tatu, »male pošasti,« posveti svojim oboževalcem|publisher=News Corporation|work=Daily News|accessdate=2.4.2010|last=Odell|first=Amy|date=3.2.2010|archive-date=2010-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20100206212841/http://www.nydailynews.com/gossip/2010/02/03/2010-02-03_lady_gaga_dedicates_her_new_little_monsters_tattoo_to_her_fans.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Znano je, da ima še šest drugih tatujev, med njimi tudi [[simbol miru]], ki ga je navdihnil [[John Lennon]], ki ga je citirala za svojega junaka,&lt;ref name=&quot;soundtrack&quot; /&gt; ter kodrast nemški napis na njeni levi roki, ki citira [[Rainer Maria Rilke|Rainerja Mario Rilkeja]], njenega najljubšega [[filozofija|filozofa]], saj naj bi njegova »filozofija samote« govorila z njo.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.nydailynews.com/gossip/2009/08/11/2009-08-11_lady_gaga_shows_off_new_german_quote_tattoo_while_on_tour_in_japan.html | title=Lady Gaga pokaže novi tatu z nemškim citatom med turnejo na Japonskem | publisher=News Corporation | work=Daily News | date=11.8.2009 | accessdate=6.9.2009 | last=Odell | first=Amy | archive-date=2009-09-18 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090918103018/http://www.nydailynews.com/gossip/2009/08/11/2009-08-11_lady_gaga_shows_off_new_german_quote_tattoo_while_on_tour_in_japan.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ob koncu leta 2008 so kritiki večkrat primerjali modo Lady Gaga z modo glasbenice [[Christina Aguilera|Christine Aguilere]], kjer so navedli podobnosti med njunim stilom, frizurami in ličenjem.&lt;ref name=&quot;Times Online.co.uk&quot; /&gt; Christina Aguilera je dejala, da se »še nikoli ni slišala za [Lady Gaga]« in da »nisem vedela, če je [bila] moški ali ženska«.&lt;ref name=&quot;Times Online.co.uk&quot; /&gt; Lady Gaga je izdala izjavo, v kateri je podpirala primerjave zaradi pozornosti, ki je ponujala uporabno publiciteto, pri čemer je dodala: »Je velika zvezda in če ne drugega, bi ji lahko poslala kakšne rože, ker veliko ljudi v Ameriki sploh ni vedelo, kdo sem, dokler se ni zgodila ta reč. Na nek način me je to naredilo slavno.«&lt;ref name=&quot;who copied?&quot;&gt;{{navedi novice | url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1135704/So-copied-Lookalikes-Lady-GaGa-Christina-Aguilera-embroiled-style-row.html | title=Kdo kopira koga? Lady GaGa in Christina Aguilera sta popolnoma enaki! | work=Daily Mail | first=Daily Mail |last=Reporter | date=3.2.2009 | accessdate=6.2.2009 |publisher=Associated Newspapers}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.ok.co.uk/celebnews/view/6299/GaGa-I-m-thankful-for-Christina/|title=Lady GaGa: Christini sem hvaležna |date=31.12.2008 |publisher=[[Northern &amp; Shell]]|work=[[OK!]]|accessdate=8.1.2009 |last=Temple|first=Sonic}}&lt;/ref&gt; Primerjave so se nehale leta 2010, ko je Christina Aguilera izdala [[videospot]] za svoj singl »[[Not Myself Tonight]]«. Kritiki so navedli podobnosti med to pesmijo in njenim videospotom z videospotom za pesem Lady Gaga, »Bad Romance«.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1269136/Christina-Aguilera-copies-Lady-GaGa-dons-PVC-outfit-new-video.html|title=Christina Aguilera kopira Lady GaGa |date=2.5.2010 |accessdate=10.5.2010 |work=Daily Mail|publisher=Associated Newspapers|last=Thrills|first=Adrian}}&lt;/ref&gt; Podobna primerjava je bila primerjava stila Lady Gaga z modno ikono [[Dale Bozzio|Daleom Bozziom]], članom glasbene skupine [[Missing Persons (glasbena skupina)|Missing Persons]]. Nekateri so menili, da sta njuni podobi presenetljivo podobni, čeprav so oboževalci glasbene skupine Missing Persons navajali, da je Dale Bozzio začetnik tega videza, saj naj bi bil takšen že trideset let.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://musicblog.dallasnews.com/archives/2009/12/dale-bozzio-should-be-flattere.html|title=Dale Bozzio bi moral biti počaščen ... mogoče|last=Tarradell|first=Mario|date=14.12.2009|accessdate=3.11.2010|work=[[Dallas Morning News]]|archive-date=2011-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20110907214359/http://musicblog.dallasnews.com/archives/2009/12/dale-bozzio-should-be-flattere.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Lady Gaga je imenovala britanska spletna stran Vogue.com za enega izmed najbolje oblečenih ljudi leta 2010,&lt;ref&gt;[http://www.vogue.co.uk/celebrity-photos/101214-best-dressed-list-2010.aspx VOGUE.COM UK] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101218195106/http://www.vogue.co.uk/celebrity-photos/101214-best-dressed-list-2010.aspx |date=2010-12-18 }} ''VOGUE.COM UK'' – Najbolje oblečeni ljudje leta 2010&lt;/ref&gt; njen stilist, kreativni vodja podjetja Dazed &amp; Confused, Nicola Formichetti, pa je na podelitvi nagrad British Fashion Awards prejel nagrado v kategoriji za »modnega kreatorja leta«.&lt;ref&gt;[http://www.vogue.co.uk/special-events/101124-british-fashion-awards-2010.aspx VOGUE.COM UK] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101212013344/http://www.vogue.co.uk/special-events/101124-british-fashion-awards-2010.aspx |date=2010-12-12 }} ''VOGUE.COM UK'' – British Fashion Awards 2010&lt;/ref&gt;

[[Slika:LadyGaga-EqualityMarch-Crop.jpg|upright|left|thumb|Lady Gaga med govorom na prireditvi [[National Equality March]], 11. oktober 2009]]

Lady Gaga svoj zgodnji uspeh kot ena izmed najslavnejših ustvarjalk pripisuje predvsem svojim homoseksualnim oboževalcem in naj bi postajala homoseksualna ikona.&lt;ref name=&quot;fabmag&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.fabmagazine.com/features/362/Gaga.html|title=Norimo za Gago |last=Thomas|first=Matt|publisher=[[Pink Triangle Press]]|work=[[fab (magazine)|fab]]|accessdate=11.8.2009 |date=9.7.2009 }}&lt;/ref&gt; Na začetku svoje kariere je imela veliko težav glede tega, kako bi svoje pesmi spravila na radije, o čemer je kasneje povedala: »Zelo pomembna točka zame je bila homoseksualna skupnost. Tam sem našla toliko homoseksualnih oboževalcev in vsi so mi bili tako zvesti in res so mi dvignili razpoloženje. Vedno mi bodo stali ob strani in jaz bom vedno ob njih. Ni si lahko izoblikovati skupine oboževalcev.«&lt;ref name=&quot;mtvgayicon&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1610781/20090506/lady_gaga.jhtml|title=Lady Gaga glede uspeha: »Zelo pomembna točka zame je bila homoseksualna skupnost«|last=Vena|first=Jocelyn|date=7.5.2009|work=MTV|publisher=MTV Networks|accessdate=11.8.2009|archive-date=2010-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100810065745/http://www.mtv.com/news/articles/1610781/20090506/lady_gaga.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zahvalila se je organizaciji FlyLife, ki jo podpira skupnost [[LGBT]] iz [[Manhattan|Manhattna]] in s katero sodeluje tudi njena založba, Interscope Records, na zadnji strani albuma ''The Fame'', kjer je napisano: »Tako rada vas imam. Vi ste bili prvi utrip srca v tem projektu in vaša podpora in briljantnost mi pomenita vse na svetu. Vedno se bom borila za pravice homoseksualne skupnosti z roko v roki s to enkratno skupino.«&lt;ref name=&quot;thefame&quot;&gt;{{cite album-notes|artist=Lady Gaga|title=[[The Fame]]|format=Zadnja stran albuma |publisher=[[Interscope Records]] |year=2008|publisherid=2726601}}&lt;/ref&gt; Eden izmed njenih prvih nastopov, predvajanih po televiziji, je bil nastop na podelitvi nagrad [[NewNowNext Awards]] maja 2008, ki je izšel na televizijskem kanalu skupnosti LGBT, [[Logo (TV kanal)|Logo]], kjer je zapela pesem »Just Dance«.&lt;ref name=&quot;newnownext&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.logotv.com/video/franchise.jhtml?ctid=1956 |title=Podelitev nagrad NewNowNext Awards |accessdate=11.8.2009 |date=3.5.2008 |archive-date=2010-07-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100725053730/http://www.logotv.com/video/franchise.jhtml?ctid=1956 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V juniju istega leta je s pesmijo nastopila tudi na prireditvi [[San Francisco Pride]].&lt;ref name=&quot;sfpride&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.sfpride.org/celeb/mainstage_08.html|title=2008 Main Stage Line-Up|accessdate=11.8.2009|date=13.6.2008|publisher=[[San Francisco Pride]]|archive-date=2009-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20091012201052/http://www.sfpride.org/celeb/mainstage_08.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Po izidu albuma ''The Fame'' je razkrila, da pesem »Poker Face« govori o njeni [[biseksualnost]]i. V intervjuju z revijo ''Rolling Stone'' je govorila o tem, kako so njeni fantje reagirali na njeno biseksualnost. Dejala je: »Dejstvo, da so mi všeč tudi ženske, je vse zastraševalo. Neprijetno jim je bilo. Mislili so si: 'Ne želim trojčka. Zadovoljen sem, če sem samo s teboj.'«&lt;ref name=&quot;rsannual&quot; /&gt; Ko se je pojavila v oddaji ''[[The Ellen DeGeneres Show]]'' maja 2009 je [[Ellen DeGeneres]] pohvalila, ker je »inspiracija vsem ženskam v homoseksualni skupnosti«.&lt;ref name=&quot;ellen&quot;&gt;{{navedi novice | url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1181210/Lady-GaGas-wacky-headgear-knocks-chat-host-Ellen-DeGeneres.html | title=Čudaško pokrivalo Lady GaGa skoraj podre voditeljico pogovorne oddaje, Ellen DeGeneres | date=13.5.2009 | work=Daily Mail | accessdate=11.8.2009 |publisher=Associated Newspapers}}&lt;/ref&gt; 11. oktobra 2009 je na prireditvi [[National Equality March]] razglasila shod v nacionalnem nakupovalnem centru, pri čemer je dodala, da je »to najpomembnejši dogodek v moji karieri.« Govor je zaključila z besedami: »Blagoslovite Boga in blagoslovite geje,«&lt;ref name=&quot;E!&quot; /&gt; kar je bilo podobno zaključku njenega zahvalnega govora ob prejemu nagrade v kategoriji za »najboljšega novega ustvarjalca« na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]] leta 2009 mesec dni prej.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.mtv.com/news/articles/1621407/20090914/lady_gaga.jhtml | title=Šokantna modna odločitev Lady Gaga na podelitvi nagrad VMA leta 2009 | date=14.8.2009 | last=Vena | first=Jocelyn | work=MTV | publisher=MTV Networks | accessdate=19.8.2009 | archive-date=2010-12-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20101207131856/http://www.mtv.com/news/articles/1621407/20090914/lady_gaga.jhtml | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na shodu je nastopala s svojo verzijo pesmi [[John Lennon|Johna Lennona]], »[[Imagine (pesem)|Imagine]]«, pred tem pa je povedala: »Tokrat ne bom [izvedla] ene izmed svojih pesmi, ker se tokrat ne vrti vse okoli mene, temveč okoli vas.« Originalno besedilo pesmi je spremenila tako, da je govorilo o smrti [[Matthew Shepard|Matthewa Sheparda]], študenta, ki so ga umorili zaradi njegove spolne usmerjenosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Lady Gaga nastopa s svojo različico pesmi Imagine na večerji kampanje za človekove pravice v Washingtonu, D.C.|url=http://www.nydailynews.com/gossip/2009/10/12/2009-10-12_lady_gaga_performs_her_version_of_imagine_at_the_human_rights_campaign_dinner_in.html|publisher=News Corporation|work=Daily News|date=10.12.2009|accessdate=12.6.2010|author=Carter, Nicole|archive-date=2009-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20091216123450/http://www.nydailynews.com/gossip/2009/10/12/2009-10-12_lady_gaga_performs_her_version_of_imagine_at_the_human_rights_campaign_dinner_in.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Septembra 2010 je govorila na shodu, kjer je dejala, da bi morala ameriška vojska prenehati s politiko [[ne vprašaj, ne povej]], ki homoseksualcem in biseksualcem prepoveduje odprto govoriti o njihovi spolni usmerjenosti&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Lady Gaga zapluje v politične vode |work=The New York Times|date=20.9.2010 |url=http://www.nytimes.com/2010/09/21/us/politics/21gaga.html?_r=1&amp;src=me|last=Zezima|first=Katy|accessdate=21.9.2010 }}&lt;/ref&gt; ter preko spleta izdala posnetek, na katerem spodbuja svoje oboževalce, naj vzpostavijo kontakt s senatorjem njihovega območja, da bi se zavzeli za ovrženje te politike. Uredniki revije ''[[The Advocate]]'' so komentirali, da je postala »goreča zagovornica« homoseksualcev,&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Obama: Sem »goreč zagovornik« homoseksualcev|work=The Washington Independent|date=8.12.2008|url=http://washingtonindependent.com/22526/obama-im-a-fierce-advocate-for-gay-and-lesbians|last=McGann|first=Laura|accessdate=28.9.2010|archive-date=2011-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20111014103219/http://washingtonindependent.com/22526/obama-im-a-fierce-advocate-for-gay-and-lesbians|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ki ji je bodoči predsednik [[Barack Obama]] obljubil, da se bo tudi sam zavzemal za njihove pravice.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.advocate.com/News/Daily_News/2010/09/21/Lady_Gaga_Weve_Found_Our_Fierce_Advocate/|title=Lady Gaga: Našli smo svojega gorečega zagovornika |accessdate=21.9.2010 |date=28.9.2010 |work=The Advocate}}&lt;/ref&gt;

Lady Gaga je zelo vplivala na moderno kulturo in družbo, zaradi česar je [[univerza v Južni Karolini]] svojim študentom ponudila reden predmet, znan pod imenom »Lady Gaga and the Sociology of Fame« (»Lady Gaga in sociologija slave«),&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Ameriški kolidž ponuja diplomo iz Lady GaGa |url=http://www.mtv.co.uk/artists/lady-gaga/news/244144-us-college-offering-lady-gaga-degree|work=MTV|publisher=MTV Netweoks|last=Vena|first=Jocelyn|accessdate=3.11.2010 |date=30.10.2010 }}&lt;/ref&gt; pri katerem je cilj »preučiti relevantne dimenzije slave Lady Gaga s spoštovanjem do njene glasbe, videospotov, mode in drugih ustvarjalnih prizadevanj«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=SOCY 398D – Lady Gaga in sociologija slave |first= Mathieu |last=Deflem|url=http://www.cas.sc.edu/socy/faculty/deflem/gaga.html|publisher=[[Univerza v Južni Karolini]]|accessdate=11.3.2010 }}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
{{glavni|Diskografija Lady Gaga}}
=== Albumi ===
==== Studijski albumi ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
!rowspan=&quot;2&quot;| Leto
!rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;230&quot;| Detajli albuma
!colspan=&quot;10&quot;| Dosežki na lestvicah
!rowspan=&quot;2&quot;| Prodaja
!rowspan=&quot;2&quot;| Certifikacije
|-
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Billboard 200|Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;USAlbums&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/lady-gaga/chart-history/1003999?f=305&amp;g=Albums|title=Zgodovina dosežkov albumov in singlov Lady Gaga na lestvicah: ''Billboard'' 200 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=19.7.2010 }}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;AUSCharts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Lady+GaGa|title=Diskografija Lady GaGa |publisher=australian-charts.com. Hung Medien|accessdate=19.7.2010 }}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[International Federation of the Phonographic Industry|Avstrija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;AUTCharts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://austriancharts.at/showinterpret.asp?interpret=Lady+GaGa|title=Discographie Lady GaGa |publisher=austriancharts.at. Hung Medien|language=de|accessdate=1.8.2010 }}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Canadian Albums Chart|Kanada]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;CANAlbums&quot;&gt;Dosežki albumov na lestvicah v Kanadi:
* Vsi, razen ''Hitmixes'': {{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/lady-gaga/chart-history/1003999?f=309&amp;g=Albums|title=Zgodovina dosežkov albumov in singlov Lady Gaga na lestvicah: Kanadski albumi|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=19.7.2010 }}
* ''Hitmixes'': {{navedi splet|url=http://www.billboard.com/charts/canadian-albums?chartDate=2009-09-12|title=Kanadski albumi: Konec tedna 12. septembra 2009|date=12.9.2009 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=23.9.2010 }}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Syndicat National de l'Édition Phonographique|Francija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;FRACharts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://lescharts.com/showinterpret.asp?interpret=Lady+GaGa|title=Discographie Lady GaGa|publisher=lescharts.com. Hung Medien|accessdate=19.7.2010 |language=fr}}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Media Control Charts|Nemčija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;GERAlbums&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lady+Gaga/?type=longplay|title=Chartverfolgung / Lady Gaga  / Longplay|publisher=musicline.de. Phononet|language=de|accessdate=1.8.2010|archive-date=2012-04-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120405012634/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lady+Gaga/?type=longplay|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Irish Albums Chart|Irska]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;IRECharts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Lady+GaGa|title=DiskografijaLady GaGa |publisher=irish-charts.com. Hung Medien|accessdate=3.8.2010 }}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Recording Industry Association of New Zealand|Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NZCharts&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Lady+GaGa|title=Diskografija Lady GaGa|publisher=charts.org.nz. Hung Medien|accessdate=14.8.2010|archive-date=2012-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024082907/http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Lady+GaGa|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Swiss Music Charts|Švica]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;SWIAlbums&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://swisscharts.com/search.asp?cat=a&amp;artist=lady+gaga&amp;artist_search=starts&amp;title=&amp;title_search=starts|title=Razširjeno iskanje: Albumi Lady Gaga |publisher=swisscharts.com. Hung Medien|language=de|accessdate=2.8.2010 }}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[UK Albums Chart|Velika Britanija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;UKCharts&quot;&gt;Dosežki albumov na lestvicah v Veliki Britaniji:
* ''The Fame'': {{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/artist/_/lady%20gaga|title=Lady Gaga |publisher=[[The Official Charts Company]]|accessdate=19.7.2010 }}
* ''The Remix'': {{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/archive-chart/_/3/2010-05-22/|title=Arhiv lestvic: 22. maj 2010|date=22.5.2010 |publisher=[[The Official Charts Company]]|accessdate=19.7.2010 }}&lt;/ref&gt;
|-
|2008
|align=left| ''[[The Fame]]''
* Izid: 19. avgust 2008
* Založbe: Streamline, [[Kon Live Distribution|Kon Live]], [[Cherrytree Records|Cherrytree]], [[Interscope Records|Interscope]]
* Formati: [[LP]], [[kompaktni disk|CD]], [[digitalno]], [[Univerzalno serijsko vodilo|USB]]
| 2
| 3
| 1
| 1
| 2
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
|align=&quot;left&quot;|
* Svet: 12.000.000&lt;ref name=&quot;OpensUp&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2010/08/03/earlyshow/leisure/celebspot/main6739115.shtml|title=Lady Gaga se odpre |date=3.8.2010 |publisher=[[CBS News]]. CBS Interactive Inc|accessdate=3.8.2010 }}&lt;/ref&gt;
* [[Nielsen Soundscan|Združene države Amerike]]: 3.937.000&lt;ref name=&quot;ChartWatch&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/71727/week-ending-dec-19-2010-michael-wouldnt-have-liked-this/|pages=2|title=Konec tedna 19. decembra 2010: Michaelu to ne bi bilo všeč |last=Grein|first=Paul|date=2010-12-22|accessdate=22.12.2010 |publisher=Yahoo! Inc}}&lt;/ref&gt;
* [[Canadian Recording Industry Association|Kanada]]: 315.000&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.businesswire.com/portal/site/home/permalink/?ndmViewId=news_view&amp;newsId=20100204007048&amp;newsLang=en|title=The Nielsen Company in ''Billboardovo'' kanadsko industrijsko poročilo leta 2009 |date=4.2.2010 |work=[[Business Wire]]|publisher=Nielsen SoundScan|accessdate=19.7.2010 }}&lt;/ref&gt;
* [[Syndicat National de l'Édition Phonographique|Francija]]: 177.960&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.infodisc.fr/CDCertif_P2.php?debut=150|title=Les Albums Double Platine |publisher=[[Syndicat National de l'Édition Phonographique]]|accessdate=27.12.2010 }}&lt;/ref&gt;
* [[The Official Charts Company|Velika Britanija]]: 1.647.000&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/news/sade-ke-ha-rule-euro-charts-1004072810.story?tag=hpfeed|title=Sade in Ke$ha so na vrhu evropskih lestvic |date=5.3.2010 |accessdate=8.6.2010 |last=Sexton|first=Paul|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}&lt;/ref&gt;
|align=&quot;left&quot;|
* [[Recording Industry Association of America|Združene države Amerike]]: 3× Platinasta&lt;ref name=&quot;RIAAAlbums&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH_RESULTS&amp;artist=Lady%20Gaga&amp;format=ALBUM&amp;go=Search&amp;perPage=50|title=Zlato &amp; platina: Albumi Lady Gaga |publisher=[[Recording Industry Association of America]]|accessdate=19.7.2010 }}&lt;/ref&gt;
* [[Australian Recording Industry Association|Avstralija]]: 3× Platinasta&lt;ref name=&quot;ARIAAlbums&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2009Albums.htm|title=Lestvice ARIA – Dodatki – Albumi leta 2009 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=19.7.2010 }}&lt;/ref&gt;
* [[Canadian Recording Industry Association|Kanada]]: 7× Platinasta&lt;ref name=&quot;CRIA: Certifications for October 2010&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.cria.ca/gold/1010_g.php|title=Zlate &amp; platinaste certifikacije: Oktober 2010|publisher=[[Canadian Recording Industry Association]]|accessdate=25.11.2010|archive-date=2012-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20120323095453/http://www.cria.ca/gold/1010_g.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

* [[Syndicat National de l'Édition Phonographique|Francija]]: 2× Platinasta&lt;ref name=&quot;InfoDisc&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.infodisc.fr/Certif_Album.php|title=Les Certifications depuis 1973|publisher=InfoDisc|language=fr|accessdate=21.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
* [[Bundesverband Musikindustrie|Nemčija]]: 5× Zlata &lt;ref name=&quot;BVMI&quot;&gt;{{cite gold platin|accessdate=21.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
* [[Irish Recorded Music Association|Irska]]: 9× Platinasta&lt;ref name=&quot;IRMA09&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.irishcharts.ie/awards/multi_platinum09.htm|title=2009 Certification Awards: Multi-Platinum|publisher=[[Irish Recorded Music Association]]|accessdate=21.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
* [[Recording Industry Association of New Zealand|Nova Zelandija]]: 5× Platinasta&lt;ref name=&quot;RadioScopeAlbums&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.radioscope.net.nz/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=79&amp;Itemid=62|title=Zadnji zlati / platinasti albumi|publisher=RadioScope|accessdate=27.10.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081014104720/http://www.radioscope.net.nz/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=79&amp;Itemid=62|archivedate=2008-10-14|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* [[International Federation of the Phonographic Industry|Švica]]: 4× Platinasta&lt;ref name=&quot;SWICerts10&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://swisscharts.com/awards.asp?year=2010|title=Certifikacije leta 2010 |publisher=swisscharts.com. Hung Medien|language=de|accessdate=21.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
* [[British Phonographic Industry|Velika Britanija]]: 4× Platinasta&lt;ref name=&quot;BPI&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|title=Iskanje certificiranih nagrad: Lady Gaga|publisher=[[British Phonographic Industry]]|accessdate=19.7.2010|archive-date=2017-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20171006162141/https://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|2011
|''Born This Way''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|2013
|''Artpop''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|2016
|''Joanne''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|2020
|''Chromatica''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|2025
|''[[Mayhem (album)|Mayhem]]''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;14&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« označuje, da se album ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju. 
|}

==== Kompilacije ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
!rowspan=&quot;2&quot;| Leto
!rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;230&quot;| Detajli albuma
!colspan=&quot;6&quot;| Dosežki na lestvicah
!rowspan=&quot;2&quot;| Prodaja
|- 
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Združene države Amerike&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;USAlbums&quot;/&gt;
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Avstralija&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;AUSCharts&quot;/&gt;
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Kanada&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;CANAlbums&quot;/&gt;
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Irska&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;IRECharts&quot;/&gt;
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Nova Zelandija&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NZCharts&quot;/&gt;
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Velika Britanija&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;UKCharts&quot;/&gt;
|-
|rowspan=2|2010
|align=left| ''[[The Remix]]''
* Izdan: March 3, 2010
* Založbe: Streamline, Kon Live, Cherrytree, Interscope
* Formati: LP, CD, digitalno
| 6
| 12
| 5
| 10
| 9
| 3
|align=&quot;left&quot;|
* Svet: 500.000&lt;ref name=remixsales&gt;{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1643274/20100708/lady_gaga.jhtml|title=Album remixov Lady Gaga bo v ZDA izšel naslednji mesec|last=Ziegbe|first=Mawuse|date=8.7.2010|publisher=[[MTV News]]. MTV Networks|accessdate=19.7.2010|archive-date=2010-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20101208061002/http://www.mtv.com/news/articles/1643274/20100708/lady_gaga.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Združene države Amerike: 141.000&lt;ref name=&quot;ChartWatch12-8-2010&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/70544/week-ending-dec-5-2010-the-gift-that-keeps-on-giving|title=Konec tedna 5. decembra 2010: »Darilo«, ki nas še naprej obdaruje |last=Grein|first=Paul|date=8.12.2010 |accessdate=8.12.2010 |publisher=Yahoo! Inc}}&lt;/ref&gt;
|-
|align=left| ''The Singles''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.universal-music.co.jp/u-pop/artist/lady_gaga/uics5041.html|title=レディー・ガガ:ザ・シングルス &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; Lady Gaga: ''The Singles'' |publisher=Universal Music Japan|accessdate=17.11.2010 }}&lt;/ref&gt;
* Izdan: 8. december 2010
* Založbe: Streamline, Kon Live, Cherrytree, Interscope
* Formati: CD
| —
| —
| —
| —
| —
| —
|align=&quot;left&quot;|
|-
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;9&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« označuje, da se album ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju. 
|}

==== EP-ji ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
!rowspan=&quot;2&quot;| Leto
!rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;230&quot;| Detajli albuma
!colspan=&quot;4&quot;| Dosežki na lestvicah
!rowspan=&quot;2&quot;| Prodaja
!rowspan=&quot;2&quot;| Certifikacije
|-
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Združene države Amerike&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;USAlbums&quot;/&gt;
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Avstralija&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;AUSCharts&quot;/&gt;
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Kanada&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;CANAlbums&quot;/&gt;
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Syndicat National de l'Édition Phonographique|Francija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;FRACharts&quot;/&gt;
|-
|rowspan=3|2009
|align=left| ''[[The Cherrytree Sessions]]''
* Izdan: 3. februar 2009
* Label: Streamline, Kon Live, Cherrytree, Interscope
* Formati: CD, digitalno
| —
| —
| —
| —
|align=&quot;left&quot;|
* Združene države Amerike: 9.000&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/65419/week-ending-sept-5-2010-rihanna-leads-the-pack/;_ylt=AtFSsgP4jul8muhF8T52UPYPwiUv?page=2|title=Konec tedna 5. septembra 2010: Rihanna vodi v tropu |last=Grein|first=Paul|date=8.9.2010 |publisher=[[Yahoo! Music]]. Yahoo! Inc|accessdate=10.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
|
|-
|align=left| ''[[Hitmixes]]''
* Izdan: 25. avgust 2009
* Založbe: Streamline, Kon Live, Cherrytree, Interscope
* Formati: CD
| —
| —
| 8
| —
|align=&quot;left&quot;|
|
|-
|align=left| ''[[The Fame Monster]]''
* Izdan: 18. november 2009
* Založbe: Streamline, Kon Live, Cherrytree, Interscope
* Formati: EP, CD, digitalno, USB
| 5
| 1
| 6
| 13
|align=&quot;left&quot;|
* Združene države Amerike: 1.349.000&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://new.music.yahoo.com/blogs/chart_watch/70273/week-ending-nov-28-2010-the-king-and-queen-of-hip-hop/|title=Konec tedna 28. novembra 2010: Kralj in kraljica hip-hopa |last=Grein|first=Paul|date=1.12.2010 |publisher=[[Yahoo! Music]]. Yahoo! Inc.|accessdate=1.12.2010 }}&lt;/ref&gt;
* Francija: 177.122&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.chartsinfrance.net/Les-Enfoires/news-70478.html |title=Les disques les plus vendus en France depuis début 2010 |publisher=ChartsinFrance.net |language=fr|accessdate=11.11.2010 |date=9.11.2010 }}&lt;/ref&gt;
|align=&quot;left&quot;|
* Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref name=&quot;RIAAAlbums&quot;/&gt;
* Avstralija: 3× Platinasta&lt;ref name=&quot;ARIAAlbums2&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2010Albums.htm|title=Lestvice ARIA – Dodatki – Albumi leta 2010 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=2.8.2010 }}&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;8&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« označuje, da se album ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju.
|}

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
!rowspan=&quot;2&quot;| Leto
!rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;200&quot;| Singl
!colspan=&quot;10&quot;| Dosežki na lestvicah
!rowspan=&quot;2&quot;| Certifikacija
!rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;USSingles&quot;&gt;Dosežki singlov na lestvicah v Združenih državah Amerike:
* Vse, razen »Chillin«: {{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/lady-gaga/chart-history/1003999?f=379&amp;g=Singles|title=Zgodovina dosežkov albumov in pesmi Lady Gaga na lestvicah: Hot 100 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=20.7.2010 }}
* »Chillin«: {{navedi splet|url=http://www.billboard.com/column/chartbeat/ask-billboard-katy-perry-christina-aguilera-1004100889.story?tag=hpfeed#/column/chartbeat/ask-billboard-katy-perry-christina-aguilera-1004100889.story?page=2|title=Vprašajte ''Billboard'': Katy Perry, Christina Aguilera in Lady Gaga |last=Trust|first=Gary|date=25.6.2010 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|page=2|accessdate=20.7.2010 }}
&lt;/ref&gt;
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[ARIA Charts|Avstralija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;AUSCharts&quot;/&gt;
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Ö3 Austria Top 40|Avstrija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;AUTCharts&quot;/&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Canadian Hot 100|Kanada]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;CANSingles&quot;&gt;Dosežki singlov na lestvicah v Kanadi:
* Vsi, razen »Chillin«, »Christmas Tree« in »Poker Face / Speechless / Your Song«: {{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/lady-gaga/chart-history/1003999?f=793&amp;g=Singles|title=Zgodovina dosežkov albumov in pesmi Lady Gaga na lestvicah: Canadian Hot 100 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=20.7.2010 }}
* »Chillin«: {{navedi splet|url=http://www.billboard.com/charts/canadian-hot-100?chartDate=2009-08-15|title=Canadian Hot 100: Konec tedna 15. avgusta 2009 |date=15.8.2009 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=31.7.2010 }}
* »Christmas Tree«: {{navedi splet|url=http://www.billboard.com/charts/canadian-hot-100?chartDate=2009-01-03|title=Canadian Hot 100: Konec tedna 3. januarja 2009|date=3.1.2009 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=31.7.2010 }}
* »Poker Face / Speechless / Your Song«: {{navedi splet|url=http://www.billboard.com/charts/canadian-hot-100?chartDate=2010-02-20|title=Canadian Hot 100:  Konec tedna 20. februarja 2010|date=20.2.2010 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=31.7.2010 }}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Syndicat National de l'Édition Phonographique|Francija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;FRACharts&quot;/&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Media Control Charts|Nemčija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;GERSingles&quot;&gt;Dosežki singlov na lestvicah v Nemčiji:
* Vsi, razen »Just Dance« in »Telephone«: {{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lady+Gaga/?type=single|title=Chartverfolgung / Lady Gaga  / Single|publisher=musicline.de. Phononet|language=de|accessdate=2.8.2010|archive-date=2011-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110926000946/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lady+Gaga/?type=single|url-status=dead}}
* »Just Dance«: {{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Lady+Gaga%A5O%2527Donis%2CColby/Just+Dance/single|title=Chartverfolgung: Lady Gaga/O'Donis,Colby: Just Dance|publisher=musicline.de. Phononet|language=de|accessdate=2.8.2010|archive-date=2008-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20081008063403/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Lady+Gaga%A5O%27Donis%2CColby/Just+Dance/single|url-status=dead}}
* »Telephone«: {{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lady+Gaga+Feat.Beyonc%25e9/single|title=Chartverfolgung / Lady Gaga Feat.Beyoncé  / Single|publisher=musicline.de. Phononet|language=de|accessdate=2.8.2010|archive-date=2011-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110926183819/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Lady+Gaga+Feat.Beyonc%25e9/single|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Irish Singles Chart|Irska]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;IRECharts&quot;/&gt;
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Recording Industry Association of New Zealand|Nova Zelandija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NZCharts&quot;/&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[Swiss Music Charts|Švica]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;SWISingles&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://swisscharts.com/search.asp?cat=s&amp;artist=lady+gaga&amp;artist_search=starts&amp;title=&amp;title_search=starts|title=Razširjeno iskanje: Singli Lady Gaga |publisher=swisscharts.com. Hung Medien|language=de|accessdate=2.8.2010 }}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|[[UK Singles Chart|Velika Britanija]]&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;UKSingles&quot;&gt;Dosežki singlov na lestvicah v Veliki Britaniji:
* Vsi singli, razen »Alejandro«, »Dance in the Dark« in »Beautiful, Dirty, Rich«: {{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/artist/_/lady%20gaga|title=Lady Gaga |publisher=[[The Official Charts Company]]|accessdate=19.7.2010 }}
* Alejandro: {{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/archive-chart/_/1/2010-07-10/|title=Arhiv lestvic: 10. julij 2010 |date=10.7.2010 |publisher=[[The Official Charts Company]]|accessdate=31.7.2010 }}
* »Dance in the Dark«: {{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/archive-chart/_/1/2009-12-05/|title=Arhiv lestvic: 5. december 2009 |date=5.12.2009 |publisher=[[The Official Charts Company]]|accessdate=31.7.2010 }}
* »Beautiful, Dirty, Rich«: {{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/archive-chart/_/1/2009-02-28/|title=Arhiv lestvic: 28. februar 2009 |date=28.2.2009 |publisher=[[The Official Charts Company]]|accessdate=31.7.2010 }}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=2|2008
|align=&quot;left&quot;|»[[Just Dance]]« &lt;small&gt;(skupaj s [[Colby O'Donis|Colbyjem O'Donisom]])&lt;/small&gt;
| 1
| 1
| 8
| 1
| 14
| 10
| 1
| 3
| 8
| 1
|align=&quot;left&quot;|
* Združene države Amerike: 4× Platinasta&lt;ref name=&quot;RIAASingles&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&amp;table=SEARCH_RESULTS&amp;action=&amp;title=&amp;artist=lady%20gaga&amp;format=SINGLE&amp;debutLP=&amp;category=&amp;sex=&amp;releaseDate=&amp;requestNo=&amp;type=&amp;level=&amp;label=&amp;company=&amp;certificationDate=&amp;awardDescription=&amp;catalogNo=&amp;aSex=&amp;rec_id=&amp;charField=&amp;gold=&amp;platinum=&amp;multiPlat=&amp;level2=&amp;certDate=&amp;album=&amp;id=&amp;after=&amp;before=&amp;startMonth=1&amp;endMonth=1&amp;startYear=1958&amp;endYear=2010&amp;sort=Artist&amp;perPage=25|title=Zlato &amp; Platinasto: Singli Lady Gaga |publisher=[[Recording Industry Association of America]]|accessdate=31.7.2010 }}&lt;/ref&gt;
* Avstralija: 3× Platinasta&lt;ref name=&quot;ARIASingles2009&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupageshttpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accr.htm|title=Lestvice ARIA – Dodatki – Singli leta 2009 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=31.7.2010 }}&lt;/ref&gt;
* Kanada: 6× Platinasta&lt;ref name=&quot;CRIAJune09&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.cria.ca/gold/0609_g.php|title=Zlate &amp; platinaste certifikacije: Junij 2009|publisher=[[Canadian Recording Industry Association]]|accessdate=19.7.2010|archive-date=2012-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120407103118/http://www.cria.ca/gold/0609_g.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Nova Zelandija: Platinasta&lt;ref name=&quot;RIANZSingles&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.radioscope.net.nz/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=77&amp;Itemid=63|title=Zadnji zlati / platinasti singli|publisher=RadioScope|accessdate=19.7.2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081014104613/http://www.radioscope.net.nz/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=77&amp;Itemid=63|archivedate=2008-10-14|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* Švica: 2× Platinasta&lt;ref name=&quot;SWICerts09&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://swisscharts.com/awards.asp?year=2009|title=Certifikacije leta 2009 |publisher=swisscharts.com. Hung Medien|language=de|accessdate=21.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
* Velika Britanija: Platinasta&lt;ref name=&quot;BPI&quot;/&gt;
|rowspan=4|''The Fame''
|-
|align=&quot;left&quot;|»[[Poker Face (pesem, Lady Gaga)|Poker Face]]«
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
|align=&quot;left&quot;|
* Združene države Amerike: 4× Platinasta&lt;ref name=&quot;RIAASingles&quot;/&gt;
* Avstralija: 6× Platinasta&lt;ref name=&quot;ARIASingles2009&quot;/&gt;
* Avstrija: Zlata&lt;ref name=&quot;IFPIAustria&quot;&gt;{{cite certification|region=Austria|artist=Lady Gaga|type=album|accessdate=24. marec 2015}}&lt;/ref&gt;
* Kanada: 8× Platinasta&lt;ref name=&quot;CRIAApril10&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://cria.ca/gold/0410_g.php|title=Zlate &amp; platinaste certifikacije: April 2010|publisher=[[Canadian Recording Industry Association]]|accessdate=1.8.2010|archive-date=2013-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029224648/http://www.cria.ca/gold/0410_g.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Nemčija: 2× Platinasta&lt;ref name=&quot;BVMI&quot;/&gt;
* Nova Zelandija: 2× Platinasta&lt;ref name=&quot;RIANZSingles&quot;/&gt;
* Švica: 3× Platinasta&lt;ref name=&quot;SWICerts10&quot;/&gt;
* Velika Britanija: Platinasta&lt;ref name=&quot;BPI&quot;/&gt;
|-
|rowspan=5|2009
|align=&quot;left&quot;|»[[Eh, Eh (Nothing Else I Can Say)]]«
| —
| 15
| —
| 68
| 7
| —
| —
| 9
| —
| —
|align=&quot;left&quot;|
* Avstralija: Zlata&lt;ref name=&quot;ARIASingles2009&quot;/&gt;
* Nova Zelandija: Zlata&lt;ref name=&quot;RIANZSingles&quot;/&gt;
|-
|align=&quot;left&quot;|»[[LoveGame]]«
| 5
| 4
| 6
| 2
| 5
| 7
| 30
| 12
| 15
| 19
|align=&quot;left&quot;|
* Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref name=&quot;RIAASingles&quot;/&gt;
* Avstralija: Platinasta&lt;ref name=&quot;ARIASingles2009&quot;/&gt;
* Kanada: 2× Platinasta&lt;ref name=&quot;CRIAJune09&quot;/&gt;
* Nova Zelandija: Zlata&lt;ref name=&quot;RIANZSingles&quot;/&gt;
|-
|align=&quot;left&quot;|»[[Chillin (pesem, Wale)|Chillin]]« &lt;small&gt;([[Wale (raper)|Wale]] skupaj z Lady Gaga)&lt;/small&gt;
| 99
| 29
| —
| 73
| —
| —
| 19
| —
| —
| 12
|
|''[[Attention Deficit (album)|Attention Deficit]]''
|-
|align=&quot;left&quot;|»[[Paparazzi (pesem, Lady Gaga)|Paparazzi]]«
| 6
| 2
| 3
| 3
| 6
| 1
| 4
| 5
| 4
| 4
|align=&quot;left&quot;|
* Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref name=&quot;RIAASingles&quot;/&gt;
* Avstralija: 2× Platinasta&lt;ref name=&quot;ARIASingles2009&quot;/&gt;
* Nemčija: Zlata&lt;ref name=&quot;BVMI&quot;/&gt;
* Nova Zelandija: Zlata&lt;ref name=&quot;RIANZSingles&quot;/&gt;
* Švica: Zlata&lt;ref name=&quot;SWICerts10&quot;/&gt;
* Velika Britanija: Zlata&lt;ref name=&quot;BPI&quot;/&gt;
|''The Fame''
|-
|align=&quot;left&quot;|»[[Bad Romance]]«
| 2
| 2
| 1
| 1
| 1
| 1
| 1
| 2
| 2
| 1
|align=&quot;left&quot;|
* Združene države Amerike: Platinasta&lt;ref name=&quot;RIAASingles&quot;/&gt;
* Avstralija: 3× Platinasta&lt;ref name=&quot;ARIASingles2010&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.auaccreds2010.htm|title=Lestvice ARIA – Dodatki – Singli leta 2010 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|accessdate=31.7.2010 }}&lt;/ref&gt;
* Kanada: 7× Platinasta&lt;ref name=&quot;CRIAApril10&quot;/&gt;
* Nemčija: Platinasta&lt;ref name=&quot;BVMI&quot;/&gt;
* Nova Zelandija: Platinasta&lt;ref name=&quot;RIANZSingles&quot;/&gt;
* Švica: Platinasta&lt;ref name=&quot;SWICerts10&quot;/&gt;
* Velika Britanija: Zlata&lt;ref name=&quot;BPI&quot;/&gt;
|rowspan=3|''The Fame Monster''
|-
|rowspan=2|2010
|align=&quot;left&quot;|»[[Telephone (pesem)|Telephone]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Beyoncé Knowles|Beyoncé]])&lt;/small&gt;
| 3
| 3
| 3
| 3
| 3
| 3
| 1
| 3
| 4
| 1
|align=&quot;left&quot;|
* Avstralija: 2× Platinasta&lt;ref name=&quot;ARIASingles2010&quot;/&gt;
* Kanada: 3× Platinasta&lt;ref name=&quot;CRIAApril10&quot;/&gt;
* Nova Zeladnija: Platinasta&lt;ref name=&quot;RIANZSingles&quot;/&gt;
* Švica: Zlata&lt;ref name=&quot;SWICerts10&quot;/&gt;
|-
|align=&quot;left&quot;|»[[Alejandro (pesem)|Alejandro]]«
| 5
| 2
| 2
| 4
| 3
| 2
| 3
| 11
| 3
| 7
|align=&quot;left&quot;|
* Avstralija: Platinasta&lt;ref name=&quot;ARIASingles2010&quot;/&gt;
* Nova Zeladnija: Zlata&lt;ref name=&quot;RIANZSingles&quot;/&gt;
* Švica: Platinasta&lt;ref name=&quot;SWICerts10&quot;/&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;14&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« označuje, da se singl ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju.
|}

==== Promocijski singli ====
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
!rowspan=&quot;2&quot;| Leto
!rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;230&quot;| Singl
!colspan=&quot;3&quot;| Dosežki na lestvicah
!rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Avstralija&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;AUSCharts&quot;/&gt;
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Kanada&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;CANSingles&quot;/&gt;
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Velika Britanija&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;UKSingles&quot;/&gt;
|-align=&quot;center&quot;
|rowspan=2|2008
|align=&quot;left&quot;|»[[Beautiful, Dirty, Rich]]«
| —
| —
| 83
|''The Fame''
|-
|align=&quot;left&quot;|»[[Christmas Tree (pesem, Lady Gaga)|Christmas Tree]]« &lt;br /&gt;&lt;small&gt;(skupaj s [[Space Cowboy (glasbenik)|Spaceom Cowboyjem]])&lt;/small&gt;
| —
| 79
| —
|rowspan=&quot;2&quot;|Singl brez albuma
|-
|rowspan=&quot;2&quot;|2009
|align=&quot;left&quot;|»LoveGame / Poker Face« &lt;br /&gt;&lt;small&gt;(v živo s podelitve nagrad [[MuchMusic Video Awards]] leta 2009)&lt;/small&gt;
| —
| —
| —
|-
|align=&quot;left&quot;|»[[Dance in the Dark]]«
| 24
| 88
| 89
|''The Fame Monster''
|-
|2010
|align=&quot;left&quot;|»Poker Face / [[Speechless (pesem, Lady Gaga)|Speechless]] / [[Your Song]]« &lt;br /&gt;&lt;small&gt;(v živo iz 52. podelitve [[Grammy]]jev) (skupaj z [[Elton John|Eltonom Johnom]])&lt;/small&gt;
| —
| 94
| —
|Singl brez albuma
|-
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;7&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« označuje, da se singl ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju.
|}

=== Ostali pojavi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=3%|Leto
! width=30%|Pesem
! width=65%|Opombe
|-
|2008
|»Big Girl Now«
|
* Pojavi se na studijskem albumu [[New Kids on the Block]], ''[[The Block (album)|The Block]]'' kot soizvajalka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url={{Allmusic|class=album|id=the-block-r1412044|pure_url=yes}}|title=''The Block'' &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; Album|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|publisher=[[Allmusic]]. Rovi Corporation|accessdate=27.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=3|2009
|»Fashion«
|
* Pojavi se na soundtracku za film iz leta 2009, ''[[Strastna zapravljivka (film)#Glasba iz filma|Strastna zapravljivka]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url={{Allmusic|class=album|id=r1469248|pure_url=yes}}|title=Confessions of a Shopaholic &gt; Overview|publisher=[[Allmusic]]. [[Rovi Corporation]]|accessdate=27.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
|-
|»Murder My Heart«   
|   
* Pojavi se na studijskem albumu [[Michael Bolton|Michaela Boltona]], ''[[One World One Love]]'', kot soizvajalka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url={{Allmusic|class=album|id=one-world-one-love-r1679656|pure_url=yes}}|title=''One World One Love''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; Album|last=Erlewine|first=Stephen Thomas|publisher=[[Allmusic]]. Rovi Corporation|accessdate=29.12.2010 }}&lt;/ref&gt;
|-
|»[[Video Phone (pesem)|Video Phone]]« &lt;small&gt;(razširjeni remix)&lt;/small&gt;
|
* Sodelovanje z Beyoncé na ponovni izdaji njenega albuma ''[[I Am... Sasha Fierce]]''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/music/news/weekly-music-agenda-grammy-nominations-avatar-cd-release-1824687.html|title=Weekly music agenda: Nominacije za Grammyje, ''Avatar'' izide na CD-ju |date=20.11.2009 |work=[[The Independent]]|accessdate=27.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== Ostale uspešne pesmi ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
!rowspan=&quot;2&quot;| Leto
!rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;230&quot;| Naslov
!colspan=&quot;5&quot;| Dosežki na lestvicah
!rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Združene države Amerike&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.biz/bbbiz/content_display/genre/e3idf30b42a15c2d86a2e42418676987889|title=Album ''Empire'' Jay-Z-ja in Alicie Keys ostaja na lestvici Hot 100|date=3.12.2009|first=Silvio|last=Pietroluongo|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=2.10.2010|archive-date=2020-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200606082857/https://www.billboard.com/business|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Avstralija&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;Dosežkih drugih uspešnih pesmi na lestvicah v Avstraliji:
* »The Fame«: {{navedi splet|url=http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20081220-0000/issue978.pdf|title=Poročilo z lestvic ARIA: Konec tedna 24. novembra 2008|date=24.11.2008 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|format=PDF|accessdate=27.9.2010 }}
* »Video Phone«: {{navedi splet|url=http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20100105-0000/issue1032.pdf|title=Poročilo z lestvic ARIA: Konec tedna 7. decembra 2009|date=2009-12-07|publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|format=PDF|accessdate=2.10.2010 }}
* »Monster«: {{navedi splet|url=http://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20091205-0000/issue1031.pdf|title=Poročilo z lestvic ARIA: Konec tedna 30. novembra 2009|date=30.11.2009 |publisher=[[Australian Recording Industry Association]]|format=PDF|accessdate=2.10.2010 }}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Kanada&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;Dosežkih drugih uspešnih pesmi na lestvicah v Kanadi:
* »Starstruck« in »Speechless«: {{navedi splet|url=http://www.billboard.com/charts/canadian-hot-100?chartDate=12.12.2009 |title=Canadian Hot 100: Konec tedna 12. decembra 2009 |date=12.12.2009 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=27.9.2010 }}
* »Big Girl Now«: {{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/new-kids-on-the-block/chart-history/5297?f=793&amp;g=Singles|title=Zgodovina dosežkov albumov in singlov glasbene skupine New Kids on the Block na lestvicah: Canadian Hot 100 |work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=27.9.2010 }}&lt;/ref&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Nova Zelandija&lt;br /&gt;&lt;ref name=&quot;NZCharts&quot;/&gt;

!style=&quot;width:3em;font-size:85%&quot;|Velika Britanija&lt;br /&gt;&lt;ref&gt;Dosežkih drugih uspešnih pesmi na lestvicah v Veliki Britaniji:
* »Starstruck«: {{cite journal|title=Uradna spletna stran lestvice UK Singles Chart ob koncu tedna 11. aprila 2009 |journal=[[ChartsPlus]]|issue=398|page=3|publisher=IQ Ware Ltd|location= Milton Keynes}}
* »Monster«: {{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/artist/_/lady%20gaga|title=Lady Gaga |publisher=[[The Official Charts Company]]|accessdate=27.9.2010 }}
* »So Happy I Could Die«, &quot;Speechless&quot; and &quot;Teeth&quot;: {{cite journal|title=Uradna spletna stran lestvice UK Singles Chart ob koncu tedna 5. decembra 2009 |journal=[[ChartsPlus]]|issue=432|page=3|publisher=IQ Ware Ltd|location= Milton Keynes}}&lt;/ref&gt;
|-
|rowspan=3|2008
|align=&quot;left&quot;|»The Fame«
| —
| 73
| —
| —
| —
|rowspan=2|''The Fame''
|-
|align=&quot;left&quot;|»Starstruck« &lt;br /&gt;&lt;small&gt;(skupaj z Spaceom Cowboyjem in [[Flo Rida|Flo Rido]])&lt;/small&gt;
| —
| —
| —
| —
| 191
|-
|align=&quot;left&quot;|Big Girl Now &lt;br /&gt;&lt;small&gt;(New Kids on the Block skupaj z Lady Gaga)&lt;/small&gt;
| —
| —
| 84
| —
| —
|''The Block''
|-
|rowspan=5|2009
|align=&quot;left&quot;|»Video Phone« &lt;small&gt;(razširjeni remix) &lt;br /&gt;(Beyoncé skupaj z Lady Gaga)&lt;/small&gt;
| 65
| 31
| —
| 32
| —
|''I Am... Sasha Fierce''
|-
|align=&quot;left&quot;|»[[Monster (pesem, Lady Gaga)|Monster]]«
| —
| 80
| —
| 29
| 68
|rowspan=4|''The Fame Monster''
|-
|align=&quot;left&quot;|»[[Speechless (pesem, Lady Gaga)|Speechless]]«
| 94
| —
| 67
| —
| 88
|-
|align=&quot;left&quot;|»So Happy I Could Die«
| —
| —
| —
| —
| 84
|-
|align=&quot;left&quot;|»Teeth«
| —
| —
| —
| —
| 107
|-
|align=&quot;center&quot; colspan=&quot;8&quot; style=&quot;font-size:90%&quot;| »—« označuje, da se singl ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju.
|}

=== Videospoti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
!align=&quot;center&quot;|Leto
!align=&quot;center&quot; width=&quot;230&quot;|Naslov
!align=&quot;center&quot;| Režiser(ji)
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=3|2008
|»Just Dance« &lt;small&gt;(skupaj s Colby O'Donisom)&lt;/small&gt;
|rowspan=2|[[Melina Matsoukas]]&lt;ref name=&quot;Moralde&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.slantmagazine.com/house/2009/12/pop-ate-my-heart-lady-gaga-her-videos-and-her-fame-monster|title=Pop je pojedel moje srce: Lady Gaga, njeni videospoti in njena pošast, imenovana ''The Fame Monster'' |last=Moralde|first=Oscar|date=14.12.2009 |publisher=[[Slant Magazine]]|accessdate=3.9.2010 }}&lt;/ref&gt;
|-
|»Beautiful, Dirty, Rich«
|-
|»Poker Face«
|[[Ray Kay]]&lt;ref name=&quot;Moralde&quot;/&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=6|2009
|»Eh, Eh (Nothing Else I Can Say)«
|rowspan=2|[[Joseph Kahn]]&lt;ref name=&quot;Moralde&quot;/&gt;
|-
|»LoveGame«
|-
|»Chillin« &lt;small&gt;(Wale skupaj z Lady Gaga)&lt;/small&gt;
|[[Chris Robinson (director)|Chris Robinson]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/bbcom/news/rapper-wale-chillin-out-on-the-charts-1003995136.story|title=»Chillin« raperja Walea na lestvicah|last=Lipshutz|first=Jason|date=17.7.2009|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=3.9.2010|archiveurl=https://archive.today/20120721172048/http://www.billboard.com/bbcom/news/rapper-wale-chillin-out-on-the-charts-1003995136.story%23/bbcom/news/rapper-wale-chillin-out-on-the-charts-1003995136.story|archivedate=2012-07-21|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|-
|»Paparazzi«
|[[Jonas Åkerlund]]&lt;ref name=&quot;Moralde&quot;/&gt;
|-
|»Bad Romance«
|[[Francis Lawrence]]&lt;ref name=&quot;Moralde&quot;/&gt;
|-
|»Video Phone« &lt;small&gt;(razširjeni remix) (Beyoncé skupaj z Lady Gaga)&lt;/small&gt;
|[[Hype Williams]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1623932/20091015/knowles_beyonce.jhtml|title=Ekskluzivno: Videospot za pesem Beyonce in Lady Gaga, »Video Phone«, potrjen!|last=Montgomery|first=James|date=15.10.2009|publisher=[[MTV News]]. MTV Networks|accessdate=3.9.2010|archive-date=2010-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20100729092918/http://www.mtv.com/news/articles/1623932/20091015/knowles_beyonce.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=2|2010
|»Telephone« &lt;small&gt;(skupaj z Beyoncé)&lt;/small&gt;
|Jonas Åkerlund&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1634041/20100316/lady_gaga.jhtml|title=Lady Gaga ima »potenical« za to, da postane naslednja Madonna, pravi režiser|last=Vena|first=Jocelyn|date=16.3.2010|publisher=[[MTV News]]. MTV Networks|accessdate=3.9.2010|archive-date=2010-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20100924003215/http://www.mtv.com/news/articles/1634041/20100316/lady_gaga.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|»Alejandro«
|[[Steven Klein]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1641345/20100611/lady_gaga.jhtml|title=Lady Gaga s pesmijo »Alejandro« želi žaliti, pravijo strokovnjaki|last=Vena|first=Jocelyn|date=11.6.2010|publisher=[[MTV News]]. MTV Networks|accessdate=3.9.2010|archive-date=2010-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20100925015424/http://www.mtv.com/news/articles/1641345/20100611/lady_gaga.jhtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|align=&quot;center&quot; rowspan=4|2011
|»Born This Way«
|Nick Knight
|-
|»Judas«
|Lady Gaga &amp; Laurieann Gibson
|-
|»The Edge of Glory«
|Haus of Gaga
|-
|TBA
|Lady Gaga
|-
|}

== Turneje ==
* [[The Fame Ball Tour]] (2009)
* [[The Monster Ball Tour]] (2009 – 11)
* [[BORN THIS WAY BALL TOUR]] (2012-2013)

== Nagrade in nominacije ==
{{glavni|Seznam nagrad in nominacij, ki jih je prejela Lady Gaga}}
=== [[American Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;|2009
| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;|Lady Gaga
| Ustvarjalec leta
|style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| Nagrada za prebojnega ustvarjalca
|style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| Najljubša pop/rock ženska ustvarjalka
|style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot;|''[[The Fame]]''
| Najljubši pop/rock album
|style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;|2010
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;|Lady Gaga
| Ustvarjalec leta
|style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| Najljubša pop/rock ženska ustvarjalka
|{{award-won |align=left}}
|}

=== [[ARIA Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;|2010
| style=&quot;text-align:left;&quot;|Lady Gaga
|Najpopularnejši mednarodni ustvarjalec
|style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|}

=== [[ASCAP Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|2010
|  rowspan=&quot;1&quot; |»Just Dance« &lt;small&gt;(skupaj s [[Colby O'Donis|Colbyjem O'Donisom]])&lt;/small&gt;
|Največkrat izvedene pesmi
|{{award-won |align=left}}
|-
|  rowspan=&quot;1&quot; |»Paparazzi«
|Največkrat izvedene pesmi
|{{award-won |align=left}}
|}

=== [[BET Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2010 || rowspan=&quot;2&quot;|»[[Video Phone (pesem)|Video Phone]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Beyoncé Knowles|Beyoncé]])&lt;/small&gt; || Videospot leta || {{award-won |align=left}}
|-
| Najboljše sodelovanje
|style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|}

=== [[Billboard Awards|''Billboard'' Awards]] ===
==== [[Billboard Year End Chart Awards|''Billboard'' Year End Chart Awards]] ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;8&quot;| 2009 || style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;5&quot;|Lady Gaga || Najboljši novi ustvarjalec || {{award-won |align=left}}
|-
|| Najbolje digitalno prodajan ustvarjalec ||  {{award-won |align=left}}
|-
|| Najboljše pesmi pop ustvarjalca ||  {{award-won |align=left}}
|-
|| Canadian Hot 100 - Ustvarjalec ||  {{award-won |align=left}}
|-
||  Najboljši dance/elektroski ustvarjalec ||  {{award-won |align=left}}
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot;|''The Fame'' || Najboljši elektronski/dance album || {{award-won |align=left}}
|-
|| Evropskih 100 najboljših albumov ||  {{award-won |align=left}}
|-
| »Poker Face« || Evropskih 100 najboljših pesmi || {{award-won |align=left}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;6&quot;| 2010 || style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;3&quot;|Lady Gaga || Ustvarjalec leta || {{award-won |align=left}}
|-
||  Najboljši dance/elektroski ustvarjalec ||  {{award-won |align=left}}
|-
||  Ustvarjalec leta - Ženski ||  {{award-won |align=left}}
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot;|''The Fame'' || Najboljši elektronski/dance album || {{award-won |align=left}}
|-
|| Evropskih 100 najboljših albumov ||  {{award-won |align=left}}
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;1&quot;|»Bad Romance« || Evropskih 100 najboljših pesmi || {{award-won |align=left}}
|-
|}

==== [[Latin Billboard Music Awards|Latin ''Billboard'' Music Awards]] ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2010 ||rowspan=&quot;2&quot;| Lady Gaga || Mednarodni ustvarjalec leta || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| Mednarodni ustvarjalec leta, solistični ||  {{award-won |align=left}}
|-
|}

==== [[Billboard Touring Awards|''Billboard'' Touring Awards]] ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2010 ||rowspan=&quot;2&quot;| Lady Gaga ||Najboljši preboj || {{award-won |align=left}}
|-
|Najboljše organiziranje in promoviranje koncerta ||  {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[BMI Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| 2010 || »Just Dance« &lt;small&gt;(skupaj s Colbyjem O'Donisom)&lt;/small&gt; ||Nagrajena pesem || {{award-won |align=left}}
|-
| »Poker Face« ||Nagrajena pesem || {{award-won |align=left}}
|-
| »LoveGame« ||Nagrajena pesem || {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[Brit Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| 2010 || rowspan=&quot;2&quot;|Lady Gaga || Najboljši samostojni ženski ustvarjalec ||  {{award-won |align=left}}
|-
|-
| Najboljši mednarodni prebojni ustvarjalec ||  {{award-won |align=left}}
|-
| ''The Fame'' || Najboljši mednarodni album || {{award-won |align=left}} 
|}

=== [[Channel Thailand Music Video Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| 2009 ||rowspan=&quot;2&quot;|Lady Gaga || Mednarodni ustvarjalec ||  {{award-won |align=left}}
|-
| Mednarodni novi ustvarjalec || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|»Poker Face« || Mednarodni videospot || {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[Echo Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| rowspan=&quot;4&quot; align=&quot;center&quot;|2010
| rowspan=&quot;2&quot; |Lady Gaga
|Mednarodni ženski ustvarjalec
|{{award-won |align=left}}
|-
|Mednarodni novinec
|{{award-won |align=left}}
|-
| ''The Fame''
|Mednaroden/nacionalni album leta
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| »Poker Face«
|Mednarodna/nacionalna pesem leta
|{{award-won |align=left}}
|-
|-
|}

=== [[ESKA Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2009 || Lady Gaga || Najboljši novi ustvarjalec || {{award-won |align=left}}
|}

=== [[Fonogram Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| align=&quot;center&quot;|2010|| ''The Fame''||Mednarodni moderni pop/rock album || {{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[GLAAD Media Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2010 || Lady Gaga ||Izstopajoči glasbeni ustvarjalec|| {{award-won |align=left}}
|}

=== [[Grammy]]ji ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2009 || »[[Just Dance]]« &lt;small&gt;(skupaj s Colbyjem O'Donisom)&lt;/small&gt; || Najboljši dance posnetek || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;5&quot;| 2010 ||style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| ''The Fame'' || Album leta || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|| Najboljši elektronski/dance album || {{award-won |align=left}}
|-
|-
|style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| »[[Poker Face]]« || Pesem leta || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|| Posnetek leta || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
||Najboljši dance posnetek || {{award-won |align=left}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;6&quot;| 2011 ||style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| ''The Fame Monster'' || Album leta || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
||Najboljši pop vokalni album || {{award-won |align=left}}
|-
|style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| »Bad Romance« || Najboljši ženski pop vokalni nastop || {{award-won |align=left}}
|-
||Najboljši odlomek iz videospota || {{award-won |align=left}}
|-
|style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| »Telephone« &lt;small&gt;(skupaj z Beyoncé)&lt;/small&gt; || Najboljše pop sodelovanje z vokali || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| »Dance In The Dark« ||Najboljši dance posnetek || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|}

=== [[International Dance Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-	
| rowspan=&quot;3&quot; align=&quot;center&quot;|2009
| Lady Gaga
|Preboj samostojnega ustvarjalca
|{{award-won |align=left}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |»Just Dance« &lt;small&gt;(skupaj s Colbyjem O'Donisom)&lt;/small&gt;
|Najboljša pop dance pesem
|{{award-won |align=left}}
|-
|Najboljši videospot
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| rowspan=&quot;4&quot; align=&quot;center&quot;|2010
| rowspan=&quot;1&quot; |Lady Gaga
|Najboljši samostojni ustvarjalec
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |''[[The Fame Monster]]''
|Najboljši album
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |»[[Bad Romance]]«
|Najboljši videospot
|{{award-won |align=left}}
|-
|Najboljša pop dance pesem
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|}

=== [[Japan Gold Disc Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center; rowspan=&quot;2&quot;| 2010 || rowspan=&quot;2&quot;| Lady Gaga ||Najboljši novi mednarodni ustvarjalec || {{award-won |align=left}}
|-
| Najboljši novi ustvarjalec || {{award-won |align=left}}
|}

=== [[Los Premios 40 Principales]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-	
| rowspan=&quot;1&quot; align=&quot;center&quot;|2009
| »Poker Face«
|Mednarodna pesem leta	
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|2010
| Lady Gaga
|Mednarodni ustvarjalec leta
|{{award-won |align=left}}
|-
| »Bad Romance«
|Mednarodna pesem leta	
|{{award-won |align=left}}
|-
|}

=== [[Meteor Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|2010 || Lady Gaga||Najboljša mednarodna ženska || {{award-won |align=left}}
|-
| ''The Fame Monster'' ||Najboljši mednarodni album || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|}

=== [[MOBO Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2009 || Lady Gaga || Najboljši mednarodni ustvarjalec || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|}

=== [[MTV Awards]] ===
==== [[Los Premios MTV Latinoamérica]] ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;4&quot;| 2009 || rowspan=&quot;2&quot;|Lady Gaga || Najboljši mednarodni pop ustvarjalec || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| Najboljši novi mednarodni ustvarjalec || {{award-won |align=left}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot;|»Poker Face« || Pesem leta ||  {{award-won |align=left}}
|-
| Najboljše zvonenje telefona || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|}

==== [[MTV Australia Awards]] ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2009 || Lady Gaga || Prebojni ustvarjalec || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|| »Poker Face« || Najboljši videospot || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|}

==== [[MTV Video Music Brasil]] ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2009 || rowspan=&quot;2&quot;|Lady Gaga || Mednarodni ustvarjalec leta || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2010 || Mednarodni ustvarjalec leta || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|}

==== [[MTV Europe Music Awards]] ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;5&quot;| 2009 || style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;4&quot;|Lady Gaga || Najboljši novi ustvarjalec || {{award-won |align=left}}
|-
| Najboljša ženska || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| Najboljši nastop v živo na svetu || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| Najboljši umetnik v živo || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Da
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot;|  »Poker Face« || Najboljša pesem  || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|-
|rowspan=&quot;5&quot;| 2010 || style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;3&quot;|Lady Gaga || Najboljša ženska || {{award-won |align=left}}
|-
| Najboljši umetnik v živo || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Da
|-
| Najboljši pop || {{award-won |align=left}}
|-
| »[[Bad Romance]]« || Najboljša pesem || {{award-won |align=left}}
|-
| »[[Telephone (pesem)|Telephone]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Beyoncé Knowles|Beyoncé]])&lt;/small&gt; || Najboljši videospot || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|}

==== [[MTV Video Music Awards Japan]] ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;5&quot;| 2010 || rowspan=&quot;4&quot;|&quot;Poker Face&quot; || Videospot leta || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| Najboljši dance videospot || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| Najboljši ženski videospot || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| Najboljši karaoke posnetek || {{award-won |align=left}}
|-
| rowspan=&quot;1&quot; | »[[Video Phone (pesem)|Video Phone]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Beyoncé]])&lt;/small&gt; || Najboljše sodelovanje v videospotu || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|}

==== [[MTV Video Music Awards]] ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;9&quot;| 2009|| rowspan=&quot;4&quot;| »Poker Face«
|Videospot leta || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najboljši ženski videospot || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najboljši pop videospot || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
||Najboljši novi ustvarjalec || {{award-won |align=left}}
|-
| rowspan=&quot;5&quot;| »[[Paparazzi (pesem, Lady Gaga)|Paparazzi]]« || Najboljše režiranje || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najboljše urejanje || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najboljši posebni efekti || {{award-won |align=left}}
|-
|Najboljša kinematografija|| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najboljša umetniška režija || {{award-won |align=left}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;18&quot;| 2010 || rowspan=&quot;10&quot;| »[[Bad Romance]]«
|Videospot leta || {{award-won |align=left}}
|-
|Najboljši ženski videospot || {{award-won |align=left}}
|-
|Najboljši pop videospot || {{award-won |align=left}}
|-
|Najboljši dance Videospot || {{award-won |align=left}}
|-
|Najboljša umetniška režija || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najboljša koreografija || {{award-won |align=left}}
|-
|Najboljša kinematografija || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najboljše režiranje || {{award-won |align=left}}
|-
|Najboljše urejanje || {{award-won |align=left}}
|-
|Najboljši posebni efekti || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| rowspan=&quot;3&quot;| »[[Telephone (pesem)|Telephone]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Beyoncé Knowles|Beyoncé]])&lt;/small&gt; || Videospot leta || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najboljše sodelovanje || {{award-won |align=left}}
|-
|Najboljša koreografija || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| rowspan=&quot;5&quot;| »[[Video Phone (pesem)|Video Phone]]« &lt;small&gt;(with Beyoncé)&lt;/small&gt; ||Najboljši ženski videospot || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najboljši pop Videospot || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najboljše sodelovanje || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najboljša umetniška režija || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najboljša koreografija || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|}

=== [[MuchMusic Video Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2009 ||  rowspan=&quot;2&quot;| Poker Face || Najboljši videospot mednarodnega ustvarjalca || {{award-won |align=left}}
|-
|Izbira ljudstva: Najljubši mednarodni videospot || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2010 ||  rowspan=&quot;2&quot;| »[[Telephone (pesem)|Telephone]]« &lt;small&gt;(skupaj z [[Beyoncé Knowles|Beyoncé]])&lt;/small&gt;|| Najboljši videospot mednarodnega ustvarjalca || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Izbira ljudstva: Najljubši mednarodni videospot || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|}

=== [[Nickelodeon Kids' Choice Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| rowspan=&quot;2&quot; align=&quot;center&quot;|2010
| Lady Gaga
| Najljubša ženska pevka
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| »Paparazzi«
| Najljubša pesem
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|}

=== [[NME Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
|rowspan=&quot;6&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;|2010||rowspan=&quot;4&quot;|Lady Gaga
|Najbolje oblečen || {{award-won |align=left}}
|-
|Najboljši samostojni ustvarjalec || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najslabše oblečen || {{award-won |align=left}}
|-
|Antagonist leta || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|''The Fame''
|Najslabši album || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|»Poker Face«
|Najboljši plesalec na tleh || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|}

=== [[NRJ Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| rowspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;|2010
| Lady Gaga
|Mednarodni preboj leta
|{{award-won |align=left}}
|-
| ''The Fame''
|Mednarodni album leta
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| Poker Face
|Mednarodna pesem leta
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| rowspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;|2011
| rowspan=&quot;2&quot; | Lady Gaga
|Mednarodna ženska ustvarjalka leta
|Še neznan rezultat
|-
|Ustvarjalec v živo leta
|Še neznan rezultat
|-
| Bad Romance
|Mednarodna pesem leta
|Še neznan rezultat
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | »Telephone« &lt;small&gt;(skupaj z [[Beyoncé]])&lt;/small&gt;
|Mednarodna glasbena skupina/sodelovanje/podjetje leta
|Še neznan rezultat
|-
|Videospot leta
|Še neznan rezultat
|}

=== [[People's Choice Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;|2010
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;|Lady Gaga
|Najljubši prebojni ustvarjalec
|{{award-won |align=left}}
|-
|Najljubši pop ustvarjalec
|{{award-won |align=left}}
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;|2011
|Najljubši ženski ustvarjalec
|Še neznan rezultat
|-
|Najljubši pop ustvarjalec
|Še neznan rezultat
|-
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;|»Telephone« &lt;small&gt;(skupaj z Beyoncé)&lt;/small&gt; 
|Najljubši videospot
|Še neznan rezultat
|-
|Najljubša pesem
|Še neznan rezultat
|}

=== [[Premios Oye]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| 2009 ||  Lady Gaga ||Najboljši novi ustvarjalec || {{award-won |align=left}}
|-
|| ''The Fame'' ||Album leta || {{award-won |align=left}}
|-
|| »Poker Face« ||Posnetek leta || {{award-won |align=left}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| 2010 ||  rowspan=&quot;1&quot;| ''The Fame Monster'' ||Album leta || {{award-won |align=left}}
|-
| »Bad Romance« ||style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot;|Posnetek leta || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|| »Alejandro« || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|}

=== [[Q Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2009 ||| Lady Gaga ||Prebojni ustvarjalec || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|| »Just Dance« &lt;small&gt;(skupaj s Colbyjem O'Donisom)&lt;/small&gt;||Najboljši videospot || {{award-won |align=left}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2010 ||style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;2&quot;|Lady Gaga ||Q Award for Best Female || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
||Najboljši ustvarjalec v živo || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|}

=== [[Teen Choice Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;6&quot;| 2009 ||rowspan=&quot;3&quot;| Lady Gaga ||Izbira glasbe: Ženski ustvarjalec || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Izbira glasbe: Prebojni ustvarjalec || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Izbira slavnega plesalca || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| ''The Fame''|| Album (ženska ustvarjalka) || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| »Just Dance« &lt;small&gt;(skupaj s Colbyjem O'Donisom)&lt;/small&gt;||Izbira glasbe: Sodelovanje || {{award-won |align=left}}
|-
| »Poker Face« ||Izbira glasbe: Singl || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;7&quot;| 2010 ||rowspan=&quot;3&quot;| Lady Gaga ||Izbira glasbe: Ženski ustvarjalec || {{award-won |align=left}}
|-
|Izbira modne ikone rdečih preprog — Ženska || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Izbira poletne glasbene zvezde — Ženska || {{award-won |align=left}}
|-
| ''The Fame Monster''||Izbira glasbe: Album — Pop || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| »Bad Romance« ||Izbira glasbe: Singl || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| »Telephone« &lt;small&gt;(skupaj z [[Beyoncé Knowles|Beyoncé]])&lt;/small&gt;||Izbira glasbe: Sodelovanje || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| »Alejandro«||Poletna izbira: Pesem || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|}

=== [[The Record of the Year]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| 2009 ||| »Poker Face« || - || {{award-won |align=left}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| 2010 ||| »Telephone« || - || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|}

=== [[TRL Video Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| 2010 || rowspan=&quot;2&quot;| Lady Gaga ||Nagrada prve dame|| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
||Najboljši videz || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|}

=== [[UK Music Video Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;|2009
| style=&quot;text-align:left;&quot;|»Paparazzi«
|Najboljši mednarodni videospot
|{{award-won |align=left}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;|2010
| style=&quot;text-align:left;&quot;|»Bad Romance«
|Najboljši mednarodni videospot
|{{award-won |align=left}}
|}

=== [[Urban Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| align=&quot;center&quot;| 2009 || »Poker Face« || Najboljši videospot || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|}

=== [[Vh1 &quot;Do Something!&quot; Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| align=&quot;center&quot;| 2010 || Lady Gaga || Najboljši glasbeni ustvarjalec || style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|}

=== [[Virgin Media Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;7&quot;|2009
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;5&quot;|Lady Gaga
|Iskalec publicitete brez sramu
|{{award-won |align=left}}
|-
|Najboljši novinec
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najboljša samostojna ženska
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Uporabnik Twitterja leta
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
|Najprivlačnejša ženska
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot;|''The Fame''
|Najboljši album
|{{award-won |align=left}}
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;1&quot;|»[[Just Dance]]« &lt;small&gt;(skupaj s Colbyjem O'Donisom)&lt;/small&gt;
|Najboljša pesem
| style=&quot;background: #ffdddd&quot; |Ne
|-
| rowspan=&quot;9&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; |2010
| rowspan=&quot;5&quot;|Lady Gaga
|Najprivlačnejša ženska
|Še neznan rezultat
|-
|Najboljši umetnik v živo
|Še neznan rezultat
|-
|Najboljša samostojna ženska
|Še neznan rezultat
|-
|Legenda leta
|Še neznan rezultat
|-
|Iskalec publicitete brez sramu
|Še neznan rezultat
|-
| Lady Gaga in Beyoncé
|Najboljše sodelovanje
|Še neznan rezultat
|-
| rowspan=&quot;2&quot;|»[[Telephone (pesem)|Telephone]]« &lt;small&gt;(skupaj z Beyoncé)&lt;/small&gt;
|Najboljši videospot
|Še neznan rezultat
|-
|Najboljši singl
|Še neznan rezultat
|-
| »[[Alejandro (pesem)|Alejandro]]«
|Najslabša pesem
|Še neznan rezultat
|-
|}

=== [[World Music Awards]] ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Leto !! Delo !! Kategorija !! Osvojeno?
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot; rowspan=&quot;5&quot;|2010
| style=&quot;text-align:left;&quot; rowspan=&quot;3&quot;|Lady Gaga
|Najboljši pop/rock ustvarjalec
|{{award-won |align=left}}
|-
|Najboljši novi ustvarjalec
|{{award-won |align=left}}
|-
|Najbolje prodajani ustvarjalec v Ameriki
|{{award-won |align=left}}
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot;|''The Fame''
|Najboljši album leta
|{{award-won |align=left}}
|-
| style=&quot;text-align:left;&quot;|»Poker Face«
|Najboljša pesem leta
|{{award-won |align=left}}
|-
|}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Nadaljnje branje ==
* {{navedi knjigo
 | last = Herbert
 | first = Emily
 | year = 2010
 | title = [[Lady Gaga: Queen of Pop]]
 | publisher = [[John Blake Publishing]]
 | isbn = 978-1-84454-963-4
 }}
* {{navedi knjigo
 | last = Parvis
 | first = Sarah
 | title = Lady Gaga
 | url = https://archive.org/details/ladygaga0000parv
 | year = 2010
 | publisher = [[Andrews McMeel Publishing]]
 | isbn = 0740797956}}
* {{navedi knjigo
 | last = Phoenix
 | first = Helia
 | year = 2010
 | title = Lady Gaga: Just Dance – The Biography
 | url = https://archive.org/details/ladygagajustdanc0000phoe
 | publisher = [[Orion Publishing Group]]
 | isbn = 978-1-40911-567-0}}
* {{navedi knjigo
 | last = Goodman
 | first= Elizabeth
 | year = 2010
 | title = Lady Gaga: Critical Mass Fashion
 | url = https://archive.org/details/ladygagacritical0000good
 | publisher = [[St. Martin's Press]]
 | isbn = 0312668406}}
* {{navedi knjigo
 | last = Morgan
 | first = Johnny
 | title = Gaga
 | url = https://archive.org/details/isbn_9781402780592
 | year = 2010
 | publisher = [[Sterling Publishing]]
 | isbn = 1402780591}}

== Zunanje povezave ==
{{katzbirke|Lady Gaga}}
* {{Official|http://www.ladygaga.com/}}
* {{imdb name|name=Lady Gaga|id=3078932}}
* [http://www.twitter.com/ladygaga Lady Gaga] na Twitterju
* [http://www.facebook.com/ladygaga Lady Gaga] na Facebooku
* [http://www.lyrics.az/lady-gaga/ Besedila pesmi Lady Gaga]
* [http://www.myspace.com/ladygaga Lady Gaga] na MySpaceu
* [http://www.youtube.com/user/ladygagaofficial Uradni kanal Lady Gaga] na [[Youtube]]u
* [http://www.life.com/image/first/in-gallery/53051/year-in-gaga-a-provocative-2010#index/0 Leto Lady Gaga: Provokativnost leta 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101219135856/http://www.life.com/image/first/in-gallery/53051/year-in-gaga-a-provocative-2010#index/0 |date=2010-12-19 }} — Fotografije revije ''Life magazine''

{{Lady Gaga}}
{{Zlati globus za najboljšo igralko TV miniserija film}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Lady GaGa}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Lady Gaga]]
[[Kategorija:Ameriški glasbeniki]]
[[Kategorija:Ameriški pop pevci]]
[[Kategorija:Ameriški dance pevci]]
[[Kategorija:Ameriški tekstopisci]]
[[Kategorija:Ameriški producenti]]
[[Kategorija:Ameriški glasbeni producenti]]
[[Kategorija:Ameriški plesalci]]
[[Kategorija:Ameriški pianisti]]
[[Kategorija:Ameriški poslovneži]]
[[Kategorija:Italijanski Američani]]
[[Kategorija:Biseksualci]]</text>
      <sha1>2yx83yrjl4jvrpk0ax2uc6xm6i12boq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kišinjev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>225007</id>
    <revision>
      <id>6677962</id>
      <parentid>6672636</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T17:30:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677962</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43812" sha1="1fxm8qrcjra60fr7h7tv68s32b2cs83" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
| name               = Kišinjev
| official_name      = Chișinău
| native_name        = 
| other_name         = 
| settlement_type    = [[glavno mesto]] in občina
| image_skyline      = {{multiple images|perrow=2 2 1 2|align=center|total_width=275px|border=infobox
| image1 = Consiliul Municipal Chișinău (cropped).jpg| caption1 = [[Mestna hiša, Kišinjev|Mestna hiša]]
| image2 = Arcul de Triumf din Chișinău 11 - May - 2019 18.10.20 86.jpg|caption2=[[Slavolok, Kišinjev|slavolok]] in [[Kišinjevska stolnica]]
| image3 = Moldova, Chisinau King Stephen - Flickr - Dave Proffer.jpg|caption3=[[spomenik Štefana Velikega]]
|image4=Clădirea fostului castel de apă cu foișor de foc. Foto 2.jpg|caption4= Kišinjevski vodni stolp
|image5 = City gates (1999). Chisinau. (51118938711).jpg|caption5= Mestna vrata
|image6 = Teatrul Național &quot;Mihai Eminescu&quot;, Chisinau, Republica Moldova Mihai Eminescu National Theatre, Chisinau, Republic of Moldova (50730297817).jpg|caption6= [[Narodno gledališče Mihai Eminescu]]
|image7 = Parcul Valea Morilor 15.jpg|caption7=Valea Morilor Park
}}
| image_caption      = 
| image_flag         = Flag of Chișinău.svg
| image_shield       = Coat of Arms of Chișinău.svg
| nickname           = {{lang|ro|Orașul din piatră albă}}&lt;br /&gt;({{lit|Mesto belega kamna}})
| motto              = 
| mapframe        = yes
| mapframe-shape = yes
| pushpin_map        = Moldova#Europe
| pushpin_relief     = 0
| coordinates        = {{coord|47|01|22|N|28|50|07|E|region:MD|display=inline,title}}
| subdivision_type   = Država
| subdivision_name   = {{flag|Moldavija}}
| established_title  = Prva pisna omemba
| established_date   = 14. oktober 1436&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Brezianu|first1=Andrei|last2=Spânu|first2=Vlad|year=2010|title=The A to Z of Moldova|page=81|url=https://books.google.com/books?id=SsF94kyuHs4C&amp;pg=PA81|publisher=Scarecrow Press|isbn=9781461672036|access-date=26 December 2013|archive-date=17 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150517203117/https://books.google.com/books?id=SsF94kyuHs4C&amp;pg=PA81|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| leader_title       = župan
| leader_name        = Ion Ceban
| area_footnotes     = &lt;ref name=PUG&gt;{{cite press release |url= http://www.chisinau.md/download.php?file=cHVibGljL3B1YmxpY2F0aW9ucy8xMDA0NTAxX21kX3B1Z19jaGlzaW5hdS5wZGY%3D |title= Planul Urbanistic General al Municipiului Chișinău |publisher= Chișinău City Hall |access-date= 20 January 2013 |archive-date= 4 March 2016 |archive-url= https://web.archive.org/web/20160304091514/http://www.chisinau.md/download.php?file=cHVibGljL3B1YmxpY2F0aW9ucy8xMDA0NTAxX21kX3B1Z19jaGlzaW5hdS5wZGY%3D |url-status= live }}&lt;/ref&gt;
| area_total_km2     = 123
| area_metro_km2     = 571,6
| elevation_m        = 85
|population_rank=1.
| population_total   = 720.128
| population_as_of   = 2024 štetje
| population_footnotes = &lt;ref name=census24&gt;[https://statistica.gov.md/ro/rezultatele-finale-ale-recensamantului-populatiei-si-locuintelor-2024-caracteris-10121_62043.html National Bureau of Statistics: Final results of the Census 2024]&lt;/ref&gt;
| population_density_km2 = auto
| population_urban   = 
| population_urban_footnotes = 
| population_rural   = 
| population_rural_footnotes = 
| population_metro   = 988.342{{efn|name=coeli|Skupno prebivalstvo občin Straseni, Ialoveni, Anenii Noi, Dubasari, Criuleni in Chisinau}}
|population_metro_footnotes = &lt;ref&gt;{{cite|title=The population of the regions and districts that are under control of the central government of Moldova| url=https://www.citypopulation.de/en/moldova/admin/|website=citypopulation.de}}&lt;/ref&gt;
| population_demonym = {{lang|ro|chișinăuieni}} ([[romunščina]])
| demographics_type2 = GDP {{Nobold|(Nominal, 2023)}}&lt;ref&gt;{{citation|title=Regional Gross Domestic Product, thousand lei by Economic activities, Development regions and Years|url=https://statbank.statistica.md/PxWeb/pxweb/en/40%20Statistica%20economica/40%20Statistica%20economica__13%20CNT__CNT270/CNT270100reg.px/table/tableViewLayout2/?rxid=b2ff27d7-0b96-43c9-934b-42e1a2a9a774|website=statbank.statistica.md}}&lt;/ref&gt;
| demographics2_title1 = [[glavno mesto]] in občina
| demographics2_info1 = US$ 10,3 mrdn (1.)
| demographics2_title2 = Per capita
| demographics2_info2 = US$ 14.300 
| blank3_name        = [[Human Development Index|HDI]] (2023)
| blank3_info        = 0,858&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://globaldatalab.org/shdi/table/shdi/MDA/?levels=1+4&amp;years=2023&amp;interpolation=0&amp;extrapolation=0|title=Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2023-09-13}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{colour|#090|Very high}} · 1.
| postal_code_type   = Postal code
| postal_code        = MD-20xx
| area_code          = +373-22
| iso_code           = MD-CU
| website            = {{URL|http://www.chisinau.md/|chisinau.md}}
| footnotes          = &lt;sup&gt;a&lt;/sup&gt; Ker prebivalstvo občine Kišinjev (ki obsega mesto Kišinjev in 34 drugih primestnih naselij)&lt;ref name=comune&gt;{{cite press release |url= http://www.statistica.md/public/files/Recensamint/Recensamint_pop_2014/Rezultate/Tabele/Caracteristici_populatie_Comune_RPL_2014_rom_rus_eng.xls |title= Population by commune, sex and age groups |publisher= National Bureau of Statistics of Moldova |date= 31 March 2017 |access-date= 7 September 2017 |archive-date= 14 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20171114200135/http://www.statistica.md/public/files/Recensamint/Recensamint_pop_2014/Rezultate/Tabele/Caracteristici_populatie_Comune_RPL_2014_rom_rus_eng.xls |url-status= live }}&lt;/ref&gt;
| timezone           = [[Eastern European Time|EET]]
| utc_offset         = +02:00
| timezone_DST       = [[Eastern European Summer Time|EEST]]
| utc_offset_DST     = +03:00
| government_type    = 
}}
'''Kišinjev'''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4573082/kisinjev |title=Kišinjev |accessdate=2023-12-30 |work=Fran/ePravopis}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Slovar slovenskih eksonimov |last=Kladnik |first=Drago |last2=Perko |first2=Drago |publisher=Geografski inštitut Antona Melika |year=2013 |isbn=978-961-254-481-2 |url=https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovar-slovenskih-eksonimov}}&lt;/ref&gt;, tudi '''Kišinjov''',&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://doczz.net/doc/6972526/seznam-tujih-zemljepisnih-imen-v-slovenskem-jeziku |title=Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku |accessdate=15. julij 2023 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; ([[moldavščina|moldavsko]] in {{langx|ro|Chișinău}}, {{jezik-ru|Кишинёв|Kišinjov}}) je upravno središče in center osrednjih gospodarskih, znanstvenih in kulturnih institucij [[Moldavija|moldavske republike]]. 

Mesto leži na robu jugovzhodnega območja osrednje [[Moldavska planota|Moldavske planote]], ki ima značilnosti stepe. Skozi mesto teče reka [[Bic]], ki je desni pritok [[Dnester|Dnestra]], pa tudi pritoki Durlesti in Bulbocica. Po rezultatih moldavskega popisa prebivalstva iz leta 2024 je prebivalstvo mesta znašalo več kot 567.000 prebivalcev, medtem ko je prebivalstvo občine Kišinjev (ki vključuje samo mesto in druge bližnje skupnosti) štelo več kot 720.000 ljudi. Kišinjev je gospodarsko najuspešnejše naselje v Moldaviji in največje prometno središče v državi. Skoraj tretjina prebivalstva Moldavije živi v metropolitanskem območju.

Moldavija ima zgodovino vinarstva, ki sega vsaj v leto 3000 pr. n. št. Kot glavno mesto Kišinjev vsako leto oktobra gosti nacionalni festival vina.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite news |last=Erizanu |first=Paula |date=2023-06-01 |title=I've come to love Chișinău: my home city in Moldova deserves the spotlight |language=en-GB |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/travel/2023/jun/01/ive-come-to-love-chisinau-my-home-city-moldova-deserves-the-spotlight |access-date=2023-07-05 |issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web |date=2021-09-30 |title=Chisinau city guide: Where to eat, drink and stay in Moldova's capital |url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/moldova/chisinau-travel-guide-best-hotels-city-restaurants-things-to-do-b1926513.html |access-date=2023-07-05 |website=The Independent |language=en}}&lt;/ref&gt; Čeprav so bile mestne stavbe med drugo svetovno vojno in potresi znatno poškodovane, je ostala bogata arhitekturna dediščina. Poleg tega ima številne stavbe, zasnovane v povojnem [[Socialistični realizem|socialističnem realizmu]] in [[Brutalistična arhitektura|brutalistični arhitekturi]].

Centralna železniška postaja v mestu se ponaša z rusko-imperialnim arhitekturnim slogom in vzdržuje neposredne železniške povezave z [[Romunija|Romunijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]], [[Bolgarija|Bolgarijo]], [[Turčija|Turčijo]], [[Belorusija|Belorusijo]], [[Rusija|Rusijo]] in v drugimi državami. 

Švicarsko-italijansko-ruski arhitekt Alexander Bernardazzi je zasnoval številne mestne stavbe, vključno z mestno hišo v Kišinjevu, cerkvijo svetega Teodorja in cerkvijo svetega Pantelejmona. V mestu so Narodni muzej likovne umetnosti, Moldavska državna univerza, galerija Brancusi in Narodni muzej zgodovine Moldavije z več kot 236.000 eksponati.

Na severu mesta so živahne tržnice, vključno s hišo, v kateri je nekoč živel [[Aleksander Sergejevič Puškin|Aleksander Puškin]] med izgnanstvom pred [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I. Ruskim]]. Zdaj je preurejena v muzej.

== Etimologija ==
Izvor imena mesta ni jasen. Teorija nakazuje, da ime morda izvira iz arhaične romunske besede ''chișla'' (kar pomeni 'izvir', 'vir vode') in ''nouă'' ('novo'), ker je bilo mesto zgrajeno okoli majhnega izvira na vogalu ulic Pușkin in Albișoara.&lt;ref&gt;{{Cite web|language=ro |url=http://www.kishinev.info/history_ro/ |title=History of Chișinău |archive-url=https://web.archive.org/web/20030722230610/http://www.kishinev.info/history_ro/ |archive-date=22 July 2003 |url-status=dead |website=Kishinev.info |access-date=12 October 2008}}&lt;/ref&gt;

Druga različica, ki jo je oblikoval (ali pripisal&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2014-05-09 |title=Chişinău is magyar volt? |url=https://www.nyest.hu/hirek/chisinau-is-magyar-volt |access-date=2024-08-27 |website=Nyelv és Tudomány |language=hu}}&lt;/ref&gt;) Ștefan Ciobanu (občasno Iorgu Iordanu), romunski zgodovinar in akademik, trdi, da je ime nastalo na enak način kot ime ''Chișineu'' (alternativno zapisano kot ''Chișinău'') v zahodni Romuniji, blizu meje z Madžarsko. Njegovo madžarsko ime je {{lang|hu|Kisjenő}}, iz katerega izvira romunsko ime.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.basarabiaveche.com/monografia-chisinaului-1925/istoria-orasului-i/ |title=Istoria Orașului I |access-date=2010-06-11 |url-status=dead |website=BasarabiaVeche.Com |archive-url=https://web.archive.org/web/20120301171153/http://www.basarabiaveche.com/monografia-chisinaului-1925/istoria-orasului-i/ |archive-date=1 March 2012 |language=ro}}&lt;/ref&gt; ''Kisjenő'' izvira iz besede ''kis'' 'majhen' in ''Jenő'', enega od sedmih madžarskih plemen, ki so leta 896 vstopila v Karpatsko kotlino.

Tretja teorija jezikoslovca in slavista Kissa Lajosa trdi (kot možen izvor), da ime izvira iz kumanske besede ''kešene'' ('grob', [[kurgan (gomila)|kurgan]]) in karačajske besede za '&quot;pokopališče', ti dve pa iz perzijske besede ''kāšāne'' ('hiša').&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;''[https://m.nyest.hu/hirek/chisinau-is-magyar-volt?fbclid=IwY2xjawEtbRNleHRuA2FlbQIxMQABHSRuOXxjq2BsVPtX6NySq3EiNgVBjRRTZCmKRa-nkTLjva4cR3BK7LXBnQ_aem_RIM2Hyb3h7_lYQbVDnfGVA]''

''Kišinjev'' je v ruščini znan kot Kišinjov ({{lang|ru|Кишинёв}}, {{IPA|ru|kʲɪʂɨˈnʲɵf|pron}}), medtem ko ga moldavski rusko govoreči mediji imenujejo Kišineu ({{lang|ru|Кишинэу}}, {{IPA|ru|kʲɪʂɨˈnɛʊ|pron}}). V latinski gagauški abecedi se piše {{lang|gag-Latn|Kişinöv}}. V romunščini pred 20. stoletjem se je pisalo tudi kot ''Chișineu''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://archive.org/details/basarabiainseco00arbugoog|title=Basarabia in secolul XIX ...|last=Zamfir C. Arbure|date=1 January 1898|publisher=C. Göbl|via=Internet Archive}}&lt;/ref&gt; in v moldavski cirilici kot {{lang|ro-Cyrl|Кишинэу}}. Mesto se zgodovinsko imenuje tudi {{langx|lt|Kišiniovas}}; {{langx|hu|Kisjenő}}; {{langx|de|Kischinau}} {{IPA|de|ˌkɪʃiˈnaʊ||audio=De-Kischinau.ogg}}; {{langx|pl|Kiszyniów}} {{IPA|pl|kʲiˈʂɨɲuf||audio=Pl-Kiszyniów.ogg}}; {{langx|uk|Кишинів|Kyshyniv}}, {{IPA|uk|kɪʃɪˈn⁽ʲ⁾iu̯|pron|audio=LL-Q8798 (ukr)-Tohaomg-Кишинів.wav}}; {{langx|bg|Кишинев|Kishinev}}; {{langx|yi|קעשענעװ|Keshenev}}; ali {{langx|tr|Kişinev}}.

== Zgodovina ==
=== Moldavsko obdobje ===
Ustanovljen leta 1436 kot samostanska vas, je bil del Kneževine Moldavije (ki je od 16. stoletja naprej postala vazalna država [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], a je še vedno ohranila svojo avtonomijo). Na začetku 19. stoletja je bil Kišinjev majhno mesto s 7000 prebivalci.

=== Rusko carsko obdobje ===
[[File:Chișinău 1889 1.jpg|thumb|right|Kišinjev, 1889]]

Leta 1812, po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]], so Osmani vzhodno polovico Moldavije prepustili [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. Novo pridobljena ozemlja so postala znana kot [[Besarabija]].

Pod rusko vlado je Kišinjev postal glavno mesto novo priključene oblasti (kasneje gubernije) Besarabije. Do leta 1834 se je zaradi velikodušnega razvojnega načrta pojavila imperialna mestna podoba s širokimi in dolgimi cestami, ki je Kišinjev razdelil približno na dva dela: stari del mesta z nepravilnimi stavbnimi strukturami in novejše mestno središče s postajo. Med 26. majem 1830 in 13. oktobrom 1836 je arhitekt Avraam Melnikov postavil [[Kišinjevska stolnica|stolnico Nașterea Domnului]g z veličastnim [[zvonik]]om. Leta 1840 je bila dokončana gradnja [[slavolok, Kišinjev|slavoloka]], ki ga je načrtoval arhitekt Luca Zaushkevich. Po tem se je začela gradnja številnih stavb in znamenitosti.

28. avgusta 1871 je bil Kišinjev z železnico povezan s Tiraspolom, leta 1873 pa s Corneștijem. Železnica Kišinjev-Ungheni-Jasi je bila odprta 1. junija 1875 v pripravah na [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turško vojno (1877–1878)]]. Mesto je igralo pomembno vlogo v vojni med Rusijo in Osmanskim cesarstvom, saj je bilo glavno izhodišče ruske invazije. V obdobju ''Belle Époque'' je bil župan mesta Carol Schmidt, čigar prispevek k modernizaciji mesta Moldavci še vedno spominjajo.&lt;ref&gt;{{in lang|ro}} {{blockquote|... orașul nostru n-a avut niciodată un primar ca neîntrecutul Carol Schmidt.|Pavel Cuzminschi, &quot;Din amintirile lui Pavel Cuzminschi&quot;, în revista &quot;Viața Basarabiei&quot;, 1934, nr. 9.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;publika&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.publika.md/un-bust-al-fostului-primar-al-chisinaului--carol-schmidt--a-fost-dezvelit-in-capitala_1921611.html |title=Un bust al fostului primar al Chișinăului, Carol Schmidt, a fost dezvelit în capitală |publisher=Publika .Md |access-date=14 May 2014 |archive-date=14 May 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140514142341/http://www.publika.md/un-bust-al-fostului-primar-al-chisinaului--carol-schmidt--a-fost-dezvelit-in-capitala_1921611.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Njegovo prebivalstvo se je do leta 1862 povečalo na 92.000, do leta 1900 pa na 125.787.&lt;ref&gt;Encyclopædia Britannica Eleventh Edition&lt;/ref&gt;

==== Pogromi in predrevolucija ====
{{glavni|Kišinjevski pogrom}}
Konec 19. stoletja se je veliko [[Judje|Judov]], zlasti zaradi naraščajočega antisemitskega razpoloženja v drugih delih Ruskega imperija in boljših gospodarskih razmer v Moldaviji, odločilo naseliti v Kišinjevu. Do leta 1897 je bilo 46 % prebivalstva Kišinjeva judovskega, kar je bilo več kot 50.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{cite web |title=The Jewish Community of Kishinev |url=https://dbs.bh.org.il/place/kishinev |publisher=The Museum of the Jewish People at Beit Hatfutsot |access-date=24 June 2018 |archive-date=24 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180624121317/https://dbs.bh.org.il/place/kishinev |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V okviru vala pogromov, organiziranih v Ruskem imperiju, je bil v mestu 19. in 20. aprila 1903 organiziran velik antisemitski upor, ki je bil kasneje znan kot [[Kišinjevski pogrom]]. Nemiri so trajali tri dni, v njih je bilo ubitih 47 Judov, 92 hudo ranjenih in 500 lažje poškodovanih. Poleg tega je bilo izropanih in uničenih več sto hiš in veliko podjetij.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=https://muse.jhu.edu/article/172771|title=The Kishinev Pogrom of 1903: A Turning Point in Jewish History|first=Monty Noam|last=Penkower|date=10 September 2004|journal=Modern Judaism|volume=24|issue=3|pages=187–225|doi=10.1093/mj/kjh017|s2cid=170968039|via=Project MUSE|access-date=27 January 2019|archive-date=7 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190407144217/https://muse.jhu.edu/article/172771|url-status=live|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; Nekateri viri pravijo, da je bilo ubitih 49 ljudi.&lt;ref&gt;Encyclopaedia Judaica, Vol 10, page 1066. Jerusalem, 1971.&lt;/ref&gt; Pogrome naj bi večinoma spodbudila protijudovska propaganda v edinem uradnem časopisu tistega časa, ''Bessarabetz'' (''Бессарабецъ''). Župan Schmidt incidenta ni odobril in je pozneje leta 1903 odstopil. Med odzivi na ta incident je bila peticija ameriškega predsednika [[Theodore Roosevelt|Theodora Roosevelta]], ki jo je julija 1903 v imenu ameriškega ljudstva naslovil na ruskega carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]]&lt;ref name=pogrom&gt;{{cite web |url=http://kishinev.moldline.net/pogrom.html |title=VIRTUAL KISHINEV – 1903 Pogrom |website=Kishinev.moldline.net |access-date=2016-12-17 |archive-date=27 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180927004139/http://kishinev.moldline.net/pogrom.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

22. avgusta 1905 se je zgodil še en nasilen dogodek: policija je odprla ogenj na približno 3000 protestirajočih kmetijskih delavcev. Le nekaj mesecev pozneje, 19. in 20. oktobra 1905, je prišlo do še enega protesta, ki je pomagal prisiliti Nikolaja II. k sprejetju ''oktobrskega manifesta''. Vendar so se te demonstracije nenadoma spremenile v še en protijudovski pogrom, v katerem je umrlo 19 ljudi.&lt;ref name=pogrom/&gt;

=== Romunsko obdobje ===
[[File:Monumentul a lui Stefan cel Mare, Chisinau Stefan the Great Monument, Chisinau, Moldova (49601054843).jpg|thumb|left|[[Spomenik Štefana Velikega]]]]

Po ruski [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je Besarabija razglasila neodvisnost od razpadajočega imperija kot Moldavska demokratična republika, preden se je pridružila Kraljevini Romuniji. Leta 1919 je Kišinjev z ocenjeno populacijo 133.000 prebivalcev&lt;ref name=Kaba&gt;{{cite book|last=Kaba|first=John|title=Politico-economic Review of Basarabia|year=1919|publisher=American Relief Administration|location=United States|page=12|url=http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/12/|access-date=3 October 2013|archive-date=5 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005001320/http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/12/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; postal drugo največje mesto v Romuniji.

Med letoma 1918 in 1940 je mestno središče izvedlo obsežna obnovitvena dela. Romunija je svojim provincam podelila pomembne subvencije in začela obsežne investicijske programe v infrastrukturo glavnih mest v Besarabiji, razširila železniško infrastrukturo in začela obsežen program za izkoreninjenje nepismenosti.

Leta 1927 je bil postavljen [[spomenik Štefana Velikega]], ki ga je ustvaril kipar Alexandru Plămădeală. Leta 1933 je bila ustanovljena prva visokošolska ustanova v Besarabiji s prenosom oddelka za kmetijske vede Univerze v Iaşiju v Kišinjev kot Fakulteta za kmetijske vede.

=== Druga svetovna vojna ===
[[File:Moldova-chisineu-war-memorial-site.jpg|thumb|''Večnos''t – spominski kompleks, posvečen vojakom, padlim v drugi svetovni vojni in vojaškem spopadu v Pridnestrju]]
[[File:Trenul durerii.jpg|thumb|left|''Vlak bolečine'' – spomenik žrtvam komunističnih množičnih deportacij v Moldaviji]]
[[File:State Art Museum (80-ies). (8257398062).jpg|thumb|Državni umetniški muzej v času hladne vojne]]
[[File:Prospectul Păcii (1980).jpg|thumb|Prospectul Păcii leta 1980]]

28. junija 1940 je bila Besarabija kot neposredna posledica [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] priključena [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] od Romunije, Kišinjev pa je postal glavno mesto novo ustanovljene [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavske sovjetske socialistične republike]].

Po sovjetski okupaciji je NKVD med junijem 1940 in junijem 1941 izvajal množične deportacije, povezane z grozodejstvi. Julija 1940 je bilo v Kišinjevu usmrčenih več kot 400 ljudi, ki so bili pokopani na posestvu Metropolitanske palače, Kišinjevskega teološkega inštituta in na dvorišču italijanskega konzulata, kjer je imel NKVD svoj sedež.&lt;ref name=Brez2010&gt;{{cite book|author1=Andrei Brezianu|author2=Vlad Spânu|title=The A to Z of Moldova|url=https://books.google.com/books?id=bgcCelRuTboC&amp;pg=PA116|date=26 May 2010|publisher=Scarecrow Press|isbn=978-0-8108-7211-0|pages=116–|access-date=25 April 2018|archive-date=21 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191221141455/https://books.google.com/books?id=bgcCelRuTboC&amp;pg=PA116|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Kot del politike politične represije nad potencialno opozicijo komunistični oblasti je bilo iz Besarabije v druge regije ZSSR deportiranih več deset tisoč članov domačih družin.

10. novembra 1940 se je zgodil uničujoč [[potres]] z magnitudo 7,4 (ali 7,7, po drugih virih) po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil v gorovju Vrancea in je povzročil veliko škodo: 78 smrtnih žrtev in 2795 poškodovanih stavb (od tega 172 uničenih).&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |title=Building Damage vs. Territorial Casualty Patterns during the Vrancea (Romania) Earthquakes of 1940 and 1977 |access-date=29 April 2018 |archive-date=31 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171031113003/http://www.iitk.ac.in/nicee/wcee/article/WCEE2012_2123.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://stiridegalati.ro/75-de-ani-de-la-cutremurul-din-1940/|title=75 de ani de la cutremurul din 1940|date=10 November 2015|access-date=29 April 2018|archive-date=29 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180429160412/http://stiridegalati.ro/75-de-ani-de-la-cutremurul-din-1940/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Junija 1941 je Romunija pod poveljstvom nemškega [[Wehrmacht]]a vstopila v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in napovedala vojno Sovjetski zvezi, da bi si povrnila Besarabijo. Kišinjev je bil v kaosu druge svetovne vojne močno prizadet. Junija in julija 1941 je bilo mesto bombardirano z nacističnimi letalskimi napadi. ​​Vendar pa romunski in novo moldavski viri večino odgovornosti za škodo pripisujejo sovjetskim uničevalnim bataljonom NKVD, ki so delovali v Kišinjevu do 17. julija 1941, ko so ga zavzele [[sile osi]].&lt;ref&gt;{{Cite web|first=Virgil |last=Pâslariuc |url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/cine-devastat-chisinaul-iulie-1941 |title=Cine a devastat Chișinăul în iulie 1941? |trans-title=Who devastated Chisinau in July 1941? |archive-url=https://web.archive.org/web/20120620132238/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/cine-devastat-chisinaul-iulie-1941 |archive-date=20 June 2012 |url-status=dead |website=Historia.ro |language=ro}}&lt;/ref&gt;

Med nemško in romunsko vojaško upravo je mesto trpelo zaradi nacistične politike iztrebljanja judovskih prebivalcev, ki so jih s tovornjaki prepeljali na obrobje mesta in nato na hitro postrelili v delno izkopanih jamah. Število Judov, umorjenih med začetno okupacijo mesta, je ocenjeno na 10.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/memories-of-the-holocaust-kishinev-introduction-and-acknowledgements |title=Ghettos: Memories of the Holocaust: Kishinev (Chișinău) (1941–1944) |archive-url=https://web.archive.org/web/20170311011254/https://www.jewishvirtuallibrary.org/memories-of-the-holocaust-kishinev-introduction-and-acknowledgements |archive-date=11 March 2017 |website=Jewish Virtual Library |access-date=11 October 2022}}&lt;/ref&gt; Deportacija mestnih Judov v [[Pridnestrje]] se je število judovskega prebivalstva zmanjšalo z 11.388 jeseni 1941 na 177 leta 1943; velika večina deportirancev je umrla.&lt;ref&gt;See Jean Ancel, ''The History of the Holocaust in Romania'' (Lincoln, University of Nebraska Press and Jerusalem, Yad Vashem, 2011) p. 266-269, with the statistics on p. 269.&lt;/ref&gt; V tem času je bil Kišinjev, del okrožja Lăpușna, glavno mesto novo ustanovljene gubernije Besarabija v Romuniji.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=https://www.rtsa.ro/rtsa/index.php/rtsa/article/view/166|title=Administrarea teritoriului României în timpul celui de-al doilea Război Mondial|first=Viorel|last=Stănică|journal=Transylvanian Review of Administrative Sciences|volume=9|issue=19|year=2007|pages=107–116|language=ro}}&lt;/ref&gt;

Ko se je vojna bližala koncu, je bilo mesto ponovno prizorišče hudih bojev, saj so se nemške in romunske čete umikale. Kišinjev je 24. avgusta 1944 zavzela Rdeča armada v drugi ofenzivi Jassy-Kišinjev.

=== Sovjetsko obdobje ===
Po vojni je bila Besarabija v celoti ponovno vključena v Sovjetsko zvezo, približno 65 odstotkov njenega ozemlja pa je bilo v lasti Moldavske SSR, preostalih 35 odstotkov pa je bilo prenesenih v Ukrajinsko SSR.

Sovjeti so izvedli še dva vala deportacij avtohtonega prebivalstva Moldavije, prvega takoj po sovjetski ponovni okupaciji Besarabije do konca štiridesetih let prejšnjega stoletja, drugega pa sredi 1950-ih.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.moldova.org/en/70-years-ago-today-13-14-june-1941-300000-were-deported-from-bessarabia-221894-eng/|title=70 years ago today: 13–14 June 1941, 300,000 were deported from Bessarabia|first=Autor|last=invitat|website=Moldova.org|date=15 June 2011|access-date=7 April 2019|archive-date=7 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190407144219/https://www.moldova.org/en/70-years-ago-today-13-14-june-1941-300000-were-deported-from-bessarabia-221894-eng/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.languagesoftheworld.info/russia-ukraine-and-the-caucasus/stalins-ethnic-deportations-gerrymandered-ethnic-map.html|title=Stalin's Ethnic Deportations—and the Gerrymandered Ethnic Map|last=Pereltsvaig|first=Asya|website=LanguagesOfTheWorld.info|date=8 October 2014|access-date=25 April 2018|archive-date=26 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180426012346/https://www.languagesoftheworld.info/russia-ukraine-and-the-caucasus/stalins-ethnic-deportations-gerrymandered-ethnic-map.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
[[File:LOWA ET54.jpg|thumb|left|Tramvaji v Kišinjevu (na sliki Gothawagen ET54) so ​​bili ukinjeni leta 1961]]

Med letoma 1947 in 1949 je arhitekt Aleksej Ščusev s pomočjo ekipe arhitektov razvil načrt za postopno obnovo mesta.

V 1950-ih je prišlo do hitre rasti prebivalstva, na kar se je sovjetska uprava odzvala z gradnjo velikih stanovanj in palač v slogu [[stalinistična arhitektura|stalinistične arhitekture]]. Ta proces se je nadaljeval pod [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščovom]], ki je pozival k gradnji pod sloganom »dobro, ceneje in hitreje zgrajeno«. Novi arhitekturni slog je prinesel dramatične spremembe in ustvaril slog, ki prevladuje danes, z velikimi stanovanjskimi bloki, razporejenimi v precejšnjih naseljih. Te stavbe iz obdobja Hruščova se pogosto neformalno imenujejo [[Hruščovka]].

Obdobje najpomembnejše prenove mesta se je začelo leta 1971, ko je Svet ministrov Sovjetske zveze sprejel sklep »O ukrepih za nadaljnji razvoj mesta Kišinjev«, ki je zagotovil več kot milijardo rubljev naložb iz državnega proračuna,&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.kishinev.info/architecture_en |title=Chisinau – the capital of Moldova: Architecture |website=kishinev.info |access-date=2010-06-11 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100513230114/http://kishinev.info/architecture_en/ |archive-date=13 May 2010 }}&lt;/ref&gt; in se je nadaljevalo do osamosvojitve Moldavije leta 1991. Delež stanovanj, zgrajenih v sovjetskem obdobju (1951–1990), predstavlja 74,3 odstotka vseh gospodinjstev.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Energy consumption in households|url=http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&amp;id=5413&amp;idc=350|website=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova (NBS) |access-date=14 April 2017|archive-date=15 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170415103718/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&amp;id=5413&amp;idc=350|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

4. marca 1977 je mesto ponovno pretresel uničujoč potres. Več ljudi je bilo ubitih in izbruhnila je panika. Hotel Intourist, vodilni objekt, ki ga je zgradil istoimenski sovjetski državni potovalni monopol, je bil dokončan leta 1978.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Higgins |first=Andrew |date=2024-08-04 |title=Trying to Save a Concrete 'Monument to Corruption' |url=https://www.nytimes.com/2024/08/04/world/europe/moldova-national.html |access-date=2024-08-12 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

22. aprila 1993 je mesto odprlo Spomenik žrtvam judovskih getov, javni spomenik, v središču katerega je bronasti kip biblijskega preroka Mojzesa, ki služi kot simbol spomina na tisoče Judov, ki so umrli med holokavstom. Spomenik sta zasnovala arhitekt Simeon Šojhet in kipar Naum Epelbaum. Stoji na ulici Jeruzalem in označuje mesto glavnega vhoda v kišinjevski geto, ki je bil ustanovljen v spodnjem delu mesta julija 1941, kmalu po tem, ko so nemške in romunske čete zasedle območje.

=== Po osamosvojitvi ===
Od razglasitve moldavske osamosvojitve po razpadu Sovjetske zveze so bile številne ulice v Kišinjevu preimenovane po zgodovinskih osebah, krajih ali dogodkih. Neodvisnosti od Sovjetske zveze je sledilo obsežno preimenovanje ulic in krajev iz komunistične v nacionalno tematiko.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Light|first1=Duncan|last2=Nicolae|first2=Ion|last3=Suditu|first3=Bogdan|date=September 2002|title=Toponymy and the Communist city: Street names in Bucharest, 1948–1965|url=http://link.springer.com/10.1023/A:1022469601470|journal=GeoJournal|volume=56|issue=2|pages=135–144|doi=10.1023/A:1022469601470|bibcode=2002GeoJo..56..135L |s2cid=140915309|access-date=15 March 2021|archive-date=29 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210529150939/https://link.springer.com/article/10.1023/A:1022469601470|url-status=live|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

5. septembra 2022 je svoja vrata odprla prva krščanska univerza v državi, Universitatea Moldo-Americană, ki jo je podprla skandinavska radiotelevizija ''Visjon Norge'' in več donatorjev na Norveškem, delovala pa je v sodelovanju z ameriško jugovzhodno univerzo na Floridi v Združenih državah Amerike.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web |date=2022-09-05 |title=First Christian university opens in Moldova |url=https://cne.news/article/1646-first-christian-university-opens-in-moldova |access-date=2023-07-05 |website=Christian Network Europe |language=en |archive-date=2023-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230705200719/https://cne.news/article/1646-first-christian-university-opens-in-moldova |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je Moldavija dovolila več kot 600.000 ukrajinskim civilistom, da so pobegnili iz Ukrajine čez njeno mejo. Čeprav je med najrevnejšimi državami v Evropi, Moldavija še naprej gosti več kot 100.000 ukrajinskih beguncev, od katerih jih je veliko v Kišinjevu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Moldova's efforts in hosting and providing safe transit to Ukrainian refugees applauded by OSCE PA migration committee |url=https://www.oscepa.org/en/news-a-media/press-releases/press-2023/moldova-s-efforts-in-hosting-and-providing-safe-transit-to-ukrainian-refugees-applauded-by-osce-pa-migration-committee |access-date=2023-07-05 |website=www.oscepa.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Carter |first=Bryan |date=2023-02-24 |title=Ukrainian refugees in Moldova: Warmly welcomed but dreaming of home |url=https://www.euronews.com/2023/02/24/ukrainian-refugees-in-moldova-warmly-welcomed-but-dreaming-of-home |access-date=2023-07-06 |website=Euronews |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Krasteva |first=Gergana |date=2023-04-16 |title=Tears of Ukrainian refugees in Moldova still in limbo as they wait to go home |url=https://metro.co.uk/2023/04/16/tears-of-ukrainian-refugees-in-moldova-still-in-limbo-as-they-wait-to-go-home-18606690/ |access-date=2023-07-06 |website=Metro |language=en}}&lt;/ref&gt;

Prizivno sodišče v Kišinjevu je 23. novembra 2022 po besedah ​​pravosodnega ministra Sergiuja Litvinenca razsodilo, da se bo mednarodno letališče Kišinjev vrnilo v državno lastništvo, več kot tri mesece po tem, ko je mednarodno sodišče Moldaviji dovolilo, da prekliče 49-letno koncesijsko pogodbo z upravljavcem letališča Avia Invest.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Moldova takes back control of Chisinau Airport – minister |url=https://seenews.com/news/moldova-takes-back-control-of-chisinau-airport-minister-805816 |access-date=2023-07-05 |website=seenews.com |date=23 November 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; Aprila 2023 je nizozemska vlada v Kišinjevu odprla novo veleposlaništvo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Zaken |first=Ministerie van Buitenlandse |date=2023-04-19 |title=New Dutch embassy shows Dutch support for Moldova's future EU membership – News item – Government.nl |url=https://www.government.nl/latest/news/2023/04/19/new-dutch-embassy-in-moldova |access-date=2023-07-06 |website=www.government.nl |language=nl-NL}}&lt;/ref&gt;

21. maja 2023 se je na ulice zbralo več deset tisoč Moldavcev na množičnem shodu, Evropskem moldavskem narodnem zboru, v podporo kandidaturi države za članstvo v Evropski uniji.&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Vilcu |first1=Irina |last2=Timu |first2=Andra |date=2023-05-21 |title=Moldovans Rally to Support EU Entry, Shift Away From Russia |language=en |work=Bloomberg News |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-05-21/moldovans-rally-to-support-eu-entry-shift-away-from-russia |access-date=2023-07-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Moldova: Tens of thousands gather in pro-EU rally – DW – 05/22/2023 |url=https://www.dw.com/en/moldova-tens-of-thousands-gather-in-pro-eu-rally/a-65693417 |access-date=2023-07-05 |website=Deutsche Welle |language=en}}&lt;/ref&gt; Moldavska policija je sporočila, da je bilo na shodu, ki ga je organizirala moldavska predsednica Maia Sandu, prisotnih več kot 75.000 demonstrantov.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Tanas |first=Alexander |date=2023-05-21 |title=Pro-government rally in Moldovan capital draws tens of thousands |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/europe/pro-government-rally-moldovan-capital-draws-tens-thousands-2023-05-21/ |access-date=2023-07-05}}&lt;/ref&gt;

Kasneje istega meseca je Kišinjev gostil pomemben mednarodni vrh Evropske politične skupnosti, organiziran za razpravo o nezakoniti ruski invaziji na Ukrajino, pa tudi o kibernetski varnosti, migracijah in energetski varnosti ter regionalnih vprašanjih v Azerbajdžanu, Armeniji in spopadih na Kosovu.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Irish |first=John |date=2023-05-30 |title=European leaders head to Moldova for symbolic summit on Ukraine's doorstep |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/europe/european-leaders-head-moldova-symbolic-summit-ukraines-doorstep-2023-05-30/ |access-date=2023-07-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Timu |first1=Andra |last2=Vilcu |first2=Irina |date=2023-06-01 |title=Zelenskiy Visits Summit in Moldova as European Leaders Meet |language=en |work=Bloomberg News |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2023-06-01/zelenskiy-visits-summit-in-moldova |access-date=2023-07-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |last1=Casert |first1=Raf |last2=Spike |first2=Justin |last3=Heintz |first3=Jim |date=2023-05-31 |title=EU aspirant Moldova prepares to host major international summit |url=https://apnews.com/article/moldova-european-summit-bulboaca-af8c00a1b860b77453732cbf092369b7 |access-date=2023-07-05 |website=AP News |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Geografija ==
[[File:Biserica de lemn din Hirișeni 3.jpg|thumb|''Muzej vasi'' (''Muzeul satului''), ki je na južnem obrobju mesta]]

Kišinjev leži ob reki Bâc, pritoku Dnestra, na 47°0′N 28°55′E, s površino 120 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;). Občina obsega 635 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.

Mesto leži v osrednji Moldaviji in ga obdaja relativno ravna pokrajina z zelo rodovitno zemljo.

Kišinjev je približno enako oddaljen od meja z Romunijo (58 km) in Ukrajino (54 km) ter med najsevernejšo (188 km) in najjužnejšo (179 km) točko Moldavije, kar pomeni, da je zelo blizu geografskega središča Moldavije.

=== Podnebje ===
Kišinjev ima vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Dfa''), za katero so značilna topla poletja in hladne, vetrovne zime. Zimske najnižje temperature so pogosto pod 0 °C, čeprav le redko padejo pod -10 °C. Poleti je povprečna najvišja temperatura približno 25 °C, vendar temperature občasno dosežejo od 35 do 40 °C sredi poletja v središču mesta. Čeprav je povprečna vlažnost poleti relativno nizka, večina letnih padavin pade poleti, kar povzroča redke, a močne nevihte.

Spomladanske in jesenske temperature se gibljejo med 16 in 24 °C, padavine pa so v tem času običajno manjše kot poleti, vendar s pogostejšimi, a milejšimi deževnimi obdobji.

== Geologija ==
Mesto je v osrednjem delu geološke jugovzhodne Evrope, katerega osnova je sestavljena iz granitne plošče, ki je na globini približno 1150 m pod morsko gladino. Vrh geološkega dela te strukture predstavljajo sedimentne kamnine iz obdobja [[paleogen]]a in [[neogen]]a. Na [[Erozija|erozijskih]] območjih se pojavljajo le gline, pesek in apnenci iz zgornjega [[kenozoik]]a. Od severa proti jugu mesta potekajo mediosarmatični grebeni. Glinasto-peščene plasti, ki potekajo skozi mesto, so na globini od 2 do 30 m.

== Uprava ==
Moldavija je upravno razdeljena na 3 občine, 32 okrožij in 2 avtonomni enoti. Z 720.128 prebivalci (po moldavskem popisu prebivalstva leta 2024) je občina Kišinjev (ki vključuje bližnje skupnosti) največja od teh občin.&lt;ref&gt;Moldovan Law 764-XV from 27 December 2001, ''Monitorul Oficial al Republicii Moldova'', no. 16/53, 29 December 2001&lt;/ref&gt;

Poleg mesta občina obsega še 34 drugih primestnih krajev: 6 mest (ki vsebujejo še 2 vasi) in 12 občin (ki vsebujejo še 14 vasi).

== Gospodarstvo ==
[[File:Malldova Shopping, Кишинев, Республика Молдова Malldova Shopping, Chisinau, Republica Moldova Moldova Shopping, Chisinau, Republic of Moldova (51187661202).jpg|thumb|Nakupovalni center MallDova]]

Zgodovinsko gledano je bilo leta 1919 v mestu štirinajst tovarn.&lt;ref name=Kaba/&gt; Kišinjev je finančna in poslovna prestolnica Moldavije. Njegov BDP predstavlja približno 60 % nacionalnega gospodarstva,&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.statistica.md/public/files/publicatii_electronice/Chisinau/Anuar_Chisinau_2013.pdf |title=CHIŞINĂU ÎN CIFRE : ANUAR STATISTIC |website=Statistica.md |access-date=2016-12-17 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924120331/http://www.statistica.md/public/files/publicatii_electronice/Chisinau/Anuar_Chisinau_2013.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ki je leta 2012 dosegel 52 milijard lejev (4 milijarde ameriških dolarjev). Tako je BDP na prebivalca Kišinjeva znašal 227 % moldavskega povprečja. Kišinjev ima največji in najbolj razvit sektor množičnih medijev v Moldaviji in je dom številnih povezanih podjetij, od vodilnih televizijskih mrež in radijskih postaj do večjih časopisov. Vse nacionalne in mednarodne banke (15) imajo sedež v Kišinjevu.

Med pomembne znamenitosti v okolici Kišinjeva spadajo Cineplex Loteanu, nova nakupovalna središča MallDova, Port Mall in najbolj znani trgovci na drobno, kot so Nr1, Linella, Kaufland, Fourchette in Metro. Medtem ko mnogi domačini še vedno nakupujejo na bazarjih, mnogi prebivalci višjega razreda in turisti nakupujejo v trgovinah na drobno in v nakupovalnem središču MallDova. Jumbo, starejši nakupovalni center v okrožju Botanica, in Sun City v središču mesta sta bolj priljubljena med domačini.

V mestu je več zabaviščnih parkov. Eden iz sovjetskih časov se nahaja v okrožju Botanica, ob treh jezerih velikega parka, ki sega do obrobja mestnega središča. Drug, sodobni park Aventura, se nahaja dlje od središča. Kišinjevski državni cirkus, ki je bil nekoč v veliki stavbi v sektorju Râșcani, je zaradi slabo financiranega projekta prenove že nekaj let neaktiven.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.exutopia.com/urban-exploration-abandoned-soviet-circus/|title=Sneaking into an Abandoned Soviet Circus in Moldova|work=Ex Utopia|date=25 November 2013|access-date=9 July 2021}}&lt;/ref&gt;

== Architecture ==
{{multiple image
| align             = right
| total_width       = 320
| image1            = Vorota kishineva.jpg
| caption1          = Stanovanjske stavbe v sovjetskem slogu v Kišinjevu
| image2            = Romashka Tower.jpg
| caption2          = Stolp Romaška, najvišja stavba v Moldaviji
| footer            = 
}}

Načrt rasti Kišinjeva je bil razvit v 19. stoletju. Leta 1836 je bila končana gradnja [[Kišinjevska stolnica|kišinjevske stolnice]] in njenega zvonika. Zvonik je bil v sovjetskih časih porušen in obnovljen leta 1997. Kišinjev ima tudi ogromno pravoslavnih cerkva in stavb iz 19. stoletja po mestu, kot sta samostan Ciuflea ali cerkev Preobraženja. Velik del mesta je zgrajen iz apnenca, pridobljenega iz Cricove, zaradi česar je tam ostala znana vinska klet.

Od leta 1991 je bilo v mestu zgrajenih veliko stavb v sodobnem slogu. Obstaja veliko poslovnih in nakupovalnih kompleksov, ki so sodobni, prenovljeni ali na novo zgrajeni, vključno s Kentfordom, SkyTowerjem in sedežem Unión Fenosa. Vendar pa so stare sovjetske skupine stanovanjskih blokov še vedno obsežna značilnost mestne krajine.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:Триумфальная Арка, Кишинев, Республика Молдова Arcul de Triumf, Chisinau, Republica Moldova Arch of Triumph, Chisinau, Republic of Moldova (51161091844).jpg|[[Slavolok, Kišinjev|Slavolok]]
File:Museum of History (AP4L0086 1PS) (28922487610).jpg|Kapitolska volkulja in Narodni zgodovinski muzej
File:Scara cu cascade Valea morilor (2016) (2).jpg|Stopničast slap v parku Mill Valley
File:Chisinau Stefan cel Mare park fountain.jpg|Centralni park Ștefan cel Mare
File:Органный зал, Кишинев, Республика Молдова Sala cu orga, Chisinau, Republica Moldova Organ Hall, Chisinau, Republic of Moldova (50698302796).jpg|Orgelska dvorana
File:Teatrul National de Opera si Balet &quot;Maria Biesu&quot;, Chisinau, Moldova Maria Biesu Opera Theatre, Chisinau, Moldova (49512942998).jpg|Narodno operno in baletno gledališče Maria Bieșu
&lt;/gallery&gt;

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Chișinău}}
{{Wikivoyage|Chișinău}}
* {{official website|http://www.chisinau.md}}
* {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20140404072651/http://hartachisinau.net/ Map of Chișinău]}}
*[http://insecam.org/en/view/824511/ Chisinau online camera]
*[https://www.rtrfoundation.org/webart/KISHINEV.pdf Kishinev/Chisinau] (pp.&amp;nbsp;364–371) at Miriam Weiner's Routes to Roots Foundation

[[Kategorija:Mesta v Moldaviji]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1436]]
[[Kategorija:Kišinjev|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1fxm8qrcjra60fr7h7tv68s32b2cs83</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Yerpo/Osebno</title>
    <ns>2</ns>
    <id>236463</id>
    <revision>
      <id>6678008</id>
      <parentid>6652465</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T19:06:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp</comment>
      <origin>6678008</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7417" sha1="hikitu0mpcsvjwbzz7mgpm0rqyx0006" xml:space="preserve">{{Uporabnik:Yerpo/Glava}}
__NOTOC__
{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000&quot;
|
{{navedek|We are all liable to error, but we love the truth, and speak only what at the time we think to be the truth; and ought not take offence when proved to be in error, since the error is not intentional, but be a little humbled, and so turn the correction of the error to good account.}}

&lt;div align=&quot;right&quot;&gt;&lt;small&gt;— [[Michael Faraday]], pismo [[Carlo Matteucci|C. Matteucciju]], [[1855]]&lt;/small&gt;&lt;/div&gt;
|}

{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot; width=&quot;243px&quot; style=&quot;background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right;&quot;
|- bgcolor=&quot;#8CAED8&quot; 
| align=center colspan=&quot;2&quot; | '''[[Wikipedija:Uporabniška polja|Življenje v škatlah]]'''
|- 
| colspan=&quot;2&quot; | {{uporabnik sl-EU}}
|- 
| colspan=&quot;2&quot; | {{userbox
| border-c = lightgreen
| id       = [[Image:P biology yellow.png|40px]]
| id-c     = lightgreen
| info     = Uporabnik je '''[[entomologija|entomolog]]'''.
| info-c   = white
| info-fc  = {{{info-fc|black}}}
| info-s   = {{{info-s|8}}}
}}
|- 
| colspan=&quot;2&quot; | {{user fox}}
|- 
| colspan=&quot;2&quot; | {{Uporabnik PC}}
|- 
| colspan=&quot;2&quot; | {{User wi-3}}
|- 
| colspan=&quot;2&quot; | {{Uporabnik knjigoljub}}
|- 
| colspan=&quot;2&quot; | {{Uporabnik ZF}}
|- 
| colspan=&quot;2&quot; | {{Uporabnik enoknižje}}
|- 
| colspan=&quot;2&quot; | {{Uporabnik foto}}
|- 
| colspan=&quot;2&quot; | {{Uporabnik Uni-LJ|dr}}
|- bgcolor=&quot;#8CAED8&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | Videl države
|- 
| width=&quot;80px&quot; style=&quot;padding-left:4px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid&quot; | '''Živel v''' 
| style=&quot;padding-left:5px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid&quot; | {{ikonazastave|Italija}}&amp;nbsp;{{ikonazastave|Slovenija}}&amp;nbsp;{{ikonazastave|SFR Jugoslavija}}
|-
| style=&quot;padding-left:4px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid&quot; | '''Teden+'''
| style=&quot;padding-left:5px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid&quot; | {{ikonazastave|Črna gora}}&amp;nbsp;{{ikonazastave|Grčija}}&amp;nbsp;{{ikonazastave|Hrvaška}}&amp;nbsp;{{ikonazastave|Japonska}}&amp;nbsp;{{ikonazastave|Kenija}}&amp;nbsp;{{ikonazastave|Nemčija}}&amp;nbsp;{{ikonazastave|Nizozemska}}&amp;nbsp;{{ikonazastave|Portugalska}}&amp;nbsp;{{ikonazastave|Švedska}}&amp;nbsp;{{ikonazastave|ZDA}}&amp;nbsp;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}
|-
| style=&quot;padding-left:4px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid&quot; | '''Nekaj dni''' 
| style=&quot;padding-left:5px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid&quot; | {{ikonazastave|Avstrija}} {{ikonazastave|Francija}} {{ikonazastave|Litva}} {{ikonazastave|Madžarska}} {{ikonazastave|Poljska}} {{ikonazastave|Srbija}} {{ikonazastave|Švica}} {{ikonazastave|Tunizija}}
|-
| style=&quot;padding-left:4px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid&quot; | '''Nekaj ur''' 
| style=&quot;padding-left:5px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid&quot; | {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Češka}} {{ikonazastave|Danska}} {{ikonazastave|Liechtenstein}} {{ikonazastave|Vatikan}}
|-
| style=&quot;padding-left:4px&quot; |'''Načrti/želje''' 
| style=&quot;padding-left:5px&quot; | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} {{ikonazastave|Tajska}} {{ikonazastave|Romunija}}
|}

Doc. dr. '''[[Jernej Polajnar|Jernej]]''', [[biolog]], specializiran za vibracijsko [[komunikacija živali|komunikacijo]] [[žuželke|žuželk]]. Na slovenski Wikipediji registriran od 9. marca 2007, administrator od 16. maja 2008, birokrat od 10. septembra 2009. Enkrat maja 2015 presegel število 100.000 urejanj na tem projektu, 16. maja 2024 pa 200.000 urejanj (vključno z izbrisanimi urejanji). Poleg slovenske Wikipedije prispevam v opaznejši meri še na angleški Wikipediji, Zbirki in Wikipodatkih (skupno [https://xtools.wmcloud.org/globalcontribs/Yerpo čez 300.000 urejanj] na vseh projektih).

Iz [[Posebno:Prispevki/Yerpo|seznama mojih prispevkov]] najbrž kaj dosti ni možno ugotovit o meni, vsaj ne neposredno (razen seveda, da sem [[Wikipedija:Wikiholik|Wikiholik]]). Včasih se tematika mojih urejanj menja iz minute v minuto. Med vrsticami pa je moja motivacija precej ... naključna zadeva. Nekaj zanimanj poleg mojega osnovnega je navedenih spodaj, na teh področjih največ urejam. Poleg tega imam rad, da so stvari urejene, zato dostikrat klikam po [[Posebno:ZadnjeSpremembe|seznamu zadnjih sprememb]] in vzdrževalnih kategorijah – z [[:Kategorija:Članki, ki so potrebni čiščenja|neurejenimi]], [[:Kategorija:Nanoškrbine|zelo kratkimi]], [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|nujnimi]] ipd. članki ter urejam/razširjam, kar mi pade pod kurzor. Nenazadnje pa mi je v teh letih projekt prirasel k srcu, zato po svojih močeh pomagam, da ostane čist in uporaben (posebej alergičen na oglaševanje ''press''). Poleg tega se ukvarjam v zakulisju z nekaj malega organizacije in promocijo v širši javnosti.

Moje sodelovanje je seveda prostovoljno in brez plačila, a sem mnenja, da čisti [[altruizem]] ne obstaja, samo različna vrednotenja, kaj je to povračilo. Teh je mnogo, čeprav niso materialna ali neposredna. S prispevanjem treniram pisanje v poljudnem slogu, kar mi koristi pri poklicu. Z iskanjem literature in posredovanjem znanja se učim tudi sam in dobim motivacijo, da berem o stvareh, o katerih sicer ne bi. Odkar sem začel s sodelovanjem se je posledično precej povečala moja [[Uporabnik:Yerpo/Knjižnica|knjižnica]] in resneje sem se lotil fotografije. Nimam tudi nič proti, če mi kdo pokaže, da je opazil moje delo in da [[Uporabnik:Yerpo/Vitrina#Priznanja|mu je všeč]].

== Organizacijske aktivnosti ==
* [[slika:Wikipedians of Slovenia User Group.svg|20px]] [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Wikipedians of Slovenia User Group]] – pobudnik, soustanovitelj in en od predstavnikov
* [[slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|20px]] [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]: glavni organizator [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|2019]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|2020]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|2021]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)|2022]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|2023]]
* [[slika:CEE Spring Logo CEE-t2.svg|20px]] [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad v Sloveniji]]: glavni organizator [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015|2015]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|2020]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|2021]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|2022]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|2023]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|2024]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|2025]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|2026]]

== Interesi ==
{{stolpci|2|
* [[biologija]]
** [[komunikacija živali]] – [[biotremologija]], [[bioakustika]]
** [[entomologija]]
** [[ornitologija]]
** [[fiziologija|fiziologija živali]]
** [[imunologija]]
* [[tehnika]]
** [[3D-tiskanje]]
** [[digitalni fotoaparat]]i
** [[računalništvo]]
*** [[računalniška igra|računalniške igre]]
*** [[splet]]
* zabava
** [[znanstvena fantastika]] in [[fantazija]] ([[knjiga|knjige]], [[film]], [[anime]])
** [[Namizna igra|namizne igre]]
*** [[igra igranja vlog|igre igranja vlog]]
*** [[igra na deski|igre na deski]]
** [[glasba]]
*** [[ska]]
*** [[rock]]
* [[geografija]]
** [[Slovenija]]
** [[Daljni vzhod]] - ([[Jugovzhodna Azija|Jugo]])[[Vzhodna Azija|vzhodna Azija]]
** [[velemesto|velika mesta]]
}}

== Splet razen Wikipedije ==
* [https://journals.uni-lj.si/NaturaSloveniae Natura Sloveniae - revija za terensko biologijo]</text>
      <sha1>hikitu0mpcsvjwbzz7mgpm0rqyx0006</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Druga svetovna vojna na Slovenskem</title>
    <ns>1</ns>
    <id>238644</id>
    <revision>
      <id>6677964</id>
      <parentid>6613630</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T17:38:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zastavica za pripadnike NOG */ nov razdelek</comment>
      <origin>6677964</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40029" sha1="kbsydkrd7rh1tgoam2np04vyjhh1hv1" xml:space="preserve">{{WikiProjekt Zgodovina|class=B|importance=top}}

__TOC__

== [[Prekmurci]] in [[Porabci]] ==

Andrejj, prosim stop, ker to je nonsense, da v drugi svetovni vojni so trdili, da je Prekmurci in Porabci so iz Vandalov. To je teorija iz 19. stoletja! [[Uporabnik:Dončec|Dončec]] 19:24, 6. april 2010 (CEST)

:Od 16. stoletja do časa [[Jožef Košič|Jožefa Košiča]] so menili, da ogrski Slovenci so potomci Vandalov: glejte v člankih [[Prekmurci]], [[Prekmurščina]], [[Jožef Košič]] itn. kjer sem napisal. [[Uporabnik:Dončec|Dončec]] 19:31, 6. april 2010 (CEST)

:Mislim treba članek pisati o [[Vendsko vprašanje|vendskem vprašanju]], kjer lahko vidite, kaj je bilo to vprašenje. Sem slišal da na Koroškem je ena podobna teorija: Vindišarsko vprašanje. [[Uporabnik:Dončec|Dončec]] 19:35, 6. april 2010 (CEST)

::Ali tukaj: [[Venetska teorija]] [[Uporabnik:Dončec|Dončec]] 19:37, 6. april 2010 (CEST)

== Angleška verzija ==

Tole bi bilo potrebno prevesti v angleščino, sedanja angleška verzija o jugoslovanskih partizanih ni ravno smiselna.  [[Posebno:Prispevki/193.201.212.157|193.201.212.157]] 15:42, 25. november 2011 (CET)

:Nekaj smo že napisali na [[:en:Slovene Partisans]], ravnokar sem ustvaril še članek [[:en:World War II in the Slovene Lands]] (prevod uvodnega dela tega članka). Vabljeni k dopolnjevanju, popravljanju in predvsem dodajanju virov. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 21:33, 10. april 2012 (CEST)

== Popravek ==
Opazil sem napako pri uvodu. 26. aprila je bila res da, ustanovljena Protiimperialistična fronta, vendar tedaj še ne z namenom boja proti okupatorju. V tem času je namreč še veljal pakt med Hitlerjem in Stalinom. Želja po uporu proti nacizmu in fašizmu je bila izražena šele pri preoblikovanju v OF junija 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. Informacija je tj. površna.
LP, 

--[[Uporabnik:Rumpel77|Rumpel77]] 22:19, 7. maj 2017 (CEST)

==Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada==

Številčni podatki sem ter tja strižejo. Tule citiram iz časopisnih objav številke žrtev za morebitne popravke oz. dopolnila:
*partizani so s smrtjo kaznovali 372 soborcev (disciplinsko, zaradi izdaje ali suma izdaje ipd.)
*13.000 mrtvih domobrancev (v glavnem po vojni) : 27.000 mrtvih partizanov + 5000 aktivistov OF
*10.359 mrtvih mobilizirancev v nemško vojsko
*1370 antikomunističnih borcev je padlo v boju med vojno
*11.000 ljudi je umrlo v taboriščih ali v izgnanstvu
*3200 je bilo pobitih talcev
*371 ljudi je umrlo zaradi mučenja v zaporih
*6000 civilnega prebivalstva so pokončali okupatorji v ofenzivah
*1467 civilistov so pobili domobranci sami, skupaj z okupatorjem pa še 370
*3340 civilistov (pravih in domnevnih nasprotnikov in izdajalcev) so pobili partizani
*1500 je padlo italijanskih vojakov
*6000 je padlo nemških vojakov
*24 % vseh žrtev so bili kolaboranti (vojni in civilni)
*povzročitelji smrti:
**Nemci 31.700
**neznano (npr. na ruski fronti) 20.000
**Rdeča armada 5.000 
**partizani 24.000 (med vojno in po njej)
**Italijani 6.400 
**vaške straže, četniki in domobranci (brez nemškega sodelovanja) 4.400 ljudi 
**zavezniško bombardiranje 1900 žrtev
**nesreče - pri čiščenju orožja in podobno 900
**ustaši 800 žrtev&lt;ref&gt;Jani Sever: [http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ 85.768 žrtev: Raziskovalka žrtev Tadeja Tominšek - Rihtar.] ''Mladina'' 24. 3. 2004; gl. tudi Ana Svenšek: [http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev: Intervju z zgodovinarko Vido Deželak Barič.] MMC RTV SLO 10. 6. 2012. Ranka Ivelja: [https://www.dnevnik.si/1042535335 97.457 - doslej najbolj zanesljivo in natančno število žrtev druge svetovne vojne.] ''Dnevnik'' 12. 6. 2012.&lt;/ref&gt;

=== Opombe ===
{{refsez}}

==Žrtve in posledice==
Razlicni viri razlicno obravnavajo zrtve, in prva tabela v poglavju &quot;Zrtve in posledice&quot; zgleda kot poskus zmanjsanja odgovornosti okupatorsko-kolaboracionisticne strani, npr: 
#Dezelak Baric kot zrtve kolaboracionstov steje samo tistih 5.753 Slovencev ki so jih kolaboracionisti sami pobili. Tominsek-Rihtar steje pa še 6.000 dodatnih civilnih zrtev skupnih okupatorsko-kolaboracionisticnih hajk. Če k temu dodamo oceno 12.000 partizanskih zrtev okupatorsko-kolaboracionisticnih hajk (v isti 2:1 razmeri, partizani:civili, kot iskljucne zrtve domobrancev), to bi pomenilo 18.000 partizanskih in civilnih zrtev skunih okupatorsko kolaboracionisticnih hajk. Torej po tej oceni so kolaboracionisti sami, ter skupaj z okupatorjem, sodelovali v ubijanju okoli 24.000 Slovencev. Ker Dezelak-Baric, nasprotno pristeje samo okupatorju vseh, 18.000 zrtev skupnih okupatorsko-kolaboracionisticnih hajk, to zgleda kot poskus zmanjsanja zrtev kolaboracionistov
#Poleg tega, kot pise Gregor Kranjc, skor vse okupatorske enote so imele kolaboracioniste pri sebi, da najdejo partizane in sodelavce, in slovenski kolaboracionisti so delali spise za pošiljanje Slovencev v naci-fasisticna koncentracijska taborisca in za odstrel kot talci. Če pristejemo izdaje, zelo mozno da so slovenski kolaboracionisti sodelovali na nek nacin v vecini vseh, cez 70.000 slovenskih zrtev okupatorja in kolaboracionistov
# Dezelak-Baric steje 5.000 zrtev kot “sodelavci partizanov”, ne pa kot civilne zrtve. Po drugi strani pa ni najdla med zrtvam niti enega “sodelavca okupatorja in kolaboracionistov”, ter vse te šteje zgolj kot civiliste, če niso bili člani uradnih vojaskih enot. Torej slovenski kvizlinski policisti,  ki so za okupatorja aretirali in v zaporih ubijali Slovence, taksne kolaboracioniste zgleda šteje zgolj kot “civile”. Kolikor razumem, isto oboroženi kolaboracionistični žandarji, ki so za okupatorja ubijali druge Slovence, ona tudi te šteje zgolj kot “civiliste”, ker niso bili clani uradnih vojaskih enot. Torej namesto da te vse pristeje samo &quot;civilistom&quot;, morala bi posebej navesti med zrtvam vse &quot;sodelavce okupatorja in kolaboracionistov&quot; - vsi policisti, vsi clani kolaboracionisticne Slovenske Zaveze, vsi izdajalci, itd
# Dezelak Baric navaja tisoce slovenskih zrtev Rdece Armije. Ti so med cez 12.000 zrtev, proti vsem pravilom vojne, prisilno mobiliziranih Slovencev v nemsko, italiijansko in madzarsko vojsko, mnogi poginili na Ruski fronti. Če bi namesto sil Osovine, Varšavski pakt napadel Slovenijo, sprozil vojno z Zahodom, ter prisilno mobiliziral Slovence, dvomim da bi Dezelak-Baric te Slovence stela kot zrtve zahodnih sil. Torej prisilno mobizilrani so vsi primarno zrtve okupatorja in mobilizacije v njihovo zlocinsko vojno
# Dezelak Baric posebno navaja zrtve Nemcev, Italijanov, Madzarov, slovenskih kolaboracionistov. Če bi spet vzeli primer napada Varšavskeg pakta na Slovenijo, ali bi takrat bilo najbolj vazno koliko tocno Slovencev so pobili Rusi, v primerjavi z Vzhodnimi Nemci, ali Madzari, ali pa slovenski sodelavci istih? Ali bi pa, glih nasprotno, skupna, večja stevlika vseh teh zrtev Varšavksega pakta in njihovih domacih zaveznikov, bila najbolj vazna? Sicer v njenih ocenah zrtev po letih (druga tabela), Deželak-Barič obratno skupaj sesteje vse zrtve vseh okupatorjev in kolaborantov, ko pravi da so okupatorji-kolaboranti pobili skor 100% vseh slovenskih zrtev leta 1941, in 93% vseh slovenskih zrtev leta 1942 (kar dokazuje laž trditev da je “revolucija” prvo povzrocila glavne zrtve). Iz stevilk Tominsek-Rihtar in Dezelak Bariceve lahko zakljucimo da so okupatorji-kolaboracionisti skupaj odgovorni za 75% vseh zrtev vojne in povojne, ter za 90% vseh slovenskih zrtev medvojnega casa.
# K temu je treba dodati da v zahodnih virih, pogostoma opisujejo vseh 80 miljonov žrtev 2. svetovne vojne, kot primarno zrtve naci-fasistov in njihovih zaveznikov, ker so ti povzrocitelji vojne. Npr. francoski civilisti, ki so bili žrtve zavezniških napadov na Naciste, bi mnogi ziher pripisali tudi, ali pa celo primarno, Nacistom, ceprav so “povzročitelji” zavezniki. Isto po moje velja v Sloveniji, da so civilne zrtve bojev med okupatorji-kolaboracionisti in partizani, primarna odgovornost okupatorjev-kolaboracionistov, ker so okupatorji napadli Slovenijo in povzročili vojno. Isto velja za tistih okoli 1.900 slovenskih zrtev zavezniskih bombardiranj - tudi ti so deloma, ali primarno, odgovornost Naci-fasistov in njihove zlocinske vojne [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 01:00, 29. junij 2019 (CEST)

:Tile podatki o št. žrtev (ki so navedeni tukaj in v članku samem), so že malo zastareli. Glede na uradni popis žrtev 2. svetovne vojne je trenutno skupno število smrtnih žrtev 101.212.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-09-26|accessdate=2025-09-26|website=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|publisher=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}&lt;/ref&gt; Preko filtra vojni status lahko sam ugotoviš koliko je npr. sodelavcev partizanov, sodelavcov okupatorjev, civilistov, domobrancev itn. Za zagotovitev natančnosti je bolje, da uporabimo bolj ažurne podatke, dostopne preko zgornjega sklica. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:30, 28. september 2025 (CEST)

== Uvod ==

[[Uporabnik:Thhhommmasss]], prosim, ne več raztegovati uvoda. Vem, da gre za kompleksno temo, ampak če je uvod predolg, izgubi svoj namen. --[[Uporabnik: Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] 20:34, 10. september 2019 (CEST)
:Razumem da bi uvod moral biti krajsi ampak izbrisana dejstva veliko povejo o naravi vojne na Slovenskem, npr: (1) kot pisejo Gregor Kranjc in drugi zgodovinarji, kolaboracija s totalitaristicnim fasizmom je zacela ze od prvih dni okupacije, mesece pred partizanskim uporom. Torej to je nasprotno trditvam ki skusajo prikazati kolaboracijo zgolj kot odgovor na partizanski upor in nasilje (in naci-fasisti-kolaboranti so pobili skor 100% slovenskih zrtev 1941., ter 93% zrtev leta 1942., tako da je jasno od kot je dalec glavno nasilje prihajalo), (2) tudi to da so zahodni zavezniki priznali partizane kot legitimno zaveznisko vojsko, domobrance in druge kolaborante drzali pa za neligitimne pomagalce sovrazniskih naci-fasistov, veliko govori o vojni, in tudi razlaga zakaj so Anglezi predali domobrance novim oblastem, (3) kot je rekla celo Dezelak-Bariceva, ogromna vecina, ali okoli 90% zrtev povojnih izvensodnih pobojev so bili kvizlinski vojaki, torej dokazani, prostovoljni kolabranti z naci-fasisti, in tudi vecina civilnih zrtvih so ziher bili kolaboranti. Sedanji stavek pa govori o povojnih pobojih kod del &quot;obracuna z vsemi nasprotniki”. Nikjer nisem videl da npr o izvensodnih povojnih pobojih v Franciji pisejo kot “obracuni z vsemi nasprotniki”, ampak jih glih nasprotno vglavnem opisujejo kot mascevanja nad kolaboranti [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 20:07, 12. september 2019 (CEST)

== O Judih po vojni ==

Pod temo Holokavst, nekdo je napisal &quot;Tudi nova jugoslovanska oblast judovski skupnosti ni bila naklonjena, zato se je velika večina preživelih izselila v Izrael. Ob izselitvi so morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in vsemu premoženju v Jugoslaviji tako zase kot za svoje potomce&quot;. Toda ni naveden noben citat za te trditve. Glih nasprotno [https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia Jewish Virtual Library] pise naslednje o jugoslavanskih judih po vojni:
:From the end of 1944, when Yugoslavia was liberated, about 14,000 Jews returned to the cities from their places of hiding, the partisan areas, and prison camps. The Federation of Jewish Communities officially reestablished its activities on Oct. 22, 1944, a few days after the liberation of Belgrade, when its surviving chairman, Friedrich Pops, reopened its office. Fifty-six Jewish communities were reconstructed, and the federation, with the aid of the American Jewish Joint Distribution Committee (JDC) , engaged in a variety of welfare projects, including the reopening of the home for the aged in Zagreb, extending material aid to the needy who began to return to their daily lives, etc. It also reestablished its ties with the World Jewish Congress and other Jewish organizations. Upon the establishment of the State of Israel (1948), the Federation sought and received permission from the Yugoslav authorities to send material help and organize Jewish emigration to Israel. From the end of 1948 until 1952 about 8,000 Jews, who were allowed to take their property with them, left for Israel
Torej ne omenjajo nobeno &quot;nenaklonjenost&quot; Judom povojnih jugoslovanskih oblasti, in glih nasprotno recejo da so izseljenci v Izrael lahko vzeli svoje premozenje s sabo. Kje so citati virov za nasprotne trditve v clanku? btw, po podatkih Jewish Virtual Library, 57% jugoslovanskih Judov se je izselilo v Izrael, 43% jih je ostalo v Jugoslaviji. Zgodovinar Ivo Goldstein pa pise da se je med vojno 3.000 Judov resilo od nacisticnih in ustaskih genocid, s tem da so odsli v partizane, torej vec kot 20% prezivelih se je tako resilo [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 20:32, 22. september 2019 (CEST)

== Pomankljivosti uvoda ==
[[Uporabnik:Wikipedius Rex]] Zanima me zakaj si iz uvoda brisal dejstvo, ki ga obilno obravnava kanadski zgodovinar, Gregor Kranjc, v knjigi “Hoja s hudicem”, namrec da so skof Rozman, Natlacen in drugi predvojni politiki zaceli kolaborirat s fasisti takoj v prvih mesecih okupacije, mesece pred uporom? Torej prvo se je zgodila kolaboracija z fasisticnim totalitarizmom in okupacijo, potem upor, in ne obratno. Druge stvari ki jih omenjajo zgodovinarji kot vazne, ampak tudi manjakajo v uvodu:
# Veliko je v uvodu o bratomorilni vojni, ampak nic o dejstvu da so med vojno naci-fasisti in njihovi slovenski zavezniki, kot sta dokumentirali Tadeja Tominsek in Vida Dezelak, pobili okoli 90% vseh slovenskih zrtev, torej med vojno je to bila zelo enostranska morija (tudi ce dodamo povojne zrtve, so ti naci-fasisti-kolaboranti pobili 75% vseh slovenskih zrtev)
# Nic o dejstvu, kot pisejo Kranjc in drugi, da so se kolaboranti postavili na stran naci-fasisticne diktature in etnocida nad Slovenci s ciljem da se znebijo povojnih politicnih tekmecev, torej so zganjali svojo drzavljansko vojno. Nic o moriji in nasilju nad Slovenci od strani desnice-kolaborantov, o cemur so pisali celo fasisti, in celo ukinili Peterlinovo MVAC enoto v Ljubljani zaradi nasilja nad Slovenci. Nic o dejstvu kot pravi Vida-Dezelak da so domobranci sami pobili vec Slovencev 1944. in ziher tudi do konca vojne 1945., kot pa nasprotna stran, ko je bilo dalec najvec slovenskih zrtev. Nic o terorju Hacina in Crne roke, in to da je Vauhunik izjavil da so domobranci in domobranska policija v Sloveniji “pocistili vse za katere bi se lahko dvomilo da imajo levicarske simpatije” – torej vse to kaze da je desnica aktivno zganjala svojo drzavljansko vojno, z mnozicnim nasiljem in morijo, kot pisejo zgodovinarji, na strani naci-fasizma in etnocida nad Slvoenci
# Ker je to clanek o drugi SVETOVNI vojni, menim da je v uvod treba dodati dejstvo da so se partizani borili na zavezniski strani, da so jih zavezniki priznali ter obrozevali in skupaj izvajali vojne akcije, kolaborantske zaveznike naci-fasistov so pa imeli za svoje sovraznike, ker so jih ti stali zavezniskih zivljenj, in so zato po vojni tudi izrocili domobrance partizanom
# Pri koncu vojne nic ne pise o izgnanski vladi ki je zahtevala da se domobranci podredijo partizanom, da so jim partizani ponudili vec amenstij, katere so mnogi hrvaski domobranci in drugi kvizlingi sprejeli, domobranci pa vglavnem odbili, ko so nadeljavali z borbo proti partizanom tudi po koncu vojne. Tudi nic o dejstvu da Mitja Ferenc pravi da so 93% povojnih zrtev bili domobranci, torej prostovoljni zavezniki naci-fasistov v etnocidi nad Slovenci, in da so med ostalih 7% tudi bili ziher vecinoma kolaboranti, ne pa zgolj ideoloski  “nasprotniki”. Sicer ne vem ce ti morda ves za kaksne dokaze koliko med tistih 7% zrtev, ki niso bili kvizlinski vojaki, tudi dokazano niso bili sodelavci okupatorja?

Torej menim da bi bilo vazno vsaj na kratko omeniti ta kljucna dejstva, o katerih pisejo zgodovinarji, da bi se v uvodu dobil pravi pregled 2. svetovne vojne na Slovenskem [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 21:16, 10. april 2020 (CEST)

:[[Uporabnik:Thhhommmasss]] Uvod skušam obdržati čim bolj koncizen, ker nima smisla (kot tudi za cel članek ne) da postane neobvladljivo dolg. Zadeve ki jih omenjaš so vsekakor pomembne: zdaj sem poskusil uvod preurediti v skladu s tem, kar si predlagal. Vse drugo kar omenjaš mislim da je zajeto v telesu članka. Prosim dodaj čim več sklicev. --[[Uporabnik: Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] 09:39, 11. april 2020 (CEST)

::[[Uporabnik:Wikipedius Rex]] Se vedno v uvodu niti besede o kolaborantskem nasilju. V bratomorilni vojni se izrecno omenja samo partizansko nasilje. Nic od kolaborantskih izdajah stevilnih Slovencev naci-fasistom (ki je zacelo takoj 1941.), o kolaborantskem delanju spisov za posiljanje tisocev Slovencev v koncentracijska taborisca in streljanje kot talci, o zapiranju tisocev Slovencev v domobranske zapore, ter likvidacijah Crne Roke in terorju nad Slovenci, o sodelovanju v naci-fasisticnih vojnih hajkah kjer so pobili na tisoce partizanov in slovenskih civilistov, tako da so so naci-fasistom veliko pomagali pobiti 90% vseh slovenskih medvojnih zrtev. Jaz sem dodal vsaj en stavek o tem, pa mi je vse iz stavka o kolaborantskem nasilju bilo izbrisano. [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 21:10, 12. april 2020 (CEST)

:::Tega nisem izbrisal, samo okrajšal sem in prestavil niže. Ali ti je tale nova formulacija sprejemljiva: &quot;Kolaboracionistične enote so slovenske privržence OF ovajale in izročale okupatorskim oblastem ter tudi same izvajale nasilje nad njimi. Tako protikomunistična kot partizanska stran sta vršili likvidacije političnih nasprotnikov.&quot;? --[[Uporabnik: Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] 21:22, 12. april 2020 (CEST)

Dodal sem skupno stevilo medvojnih zrtev in povojnih pobojev, vse po Dezelak-Baricevi. Menim da je to vazno kot tudi struktura, torej dejstvo da so ogromno vecino povzrocili okupatorji-kolaboranti

Uvod navaja za kaj se je partizanska stran borila, nic za kaj pa za kaj kolaboranti. Kot prvo so se borili na strani fasisticne diktature in etnocida nad Slovenci, kot drugo pa za obnovo Kraljevine. Zato uvod rabi stavek kot &quot;Protikomunisticni tabor se je boril za vrnitev Kraljevine Jugoslavije, in v Londonskih tockah so opredili vojsko Draze Mihailovica za edino legitimno, vse ostale pa izdajalske&quot;. Slednje je bila njihova Dolomitska deklaracija. Ce ne bi bilo partizanov, Slovenija bi se po vojni vrnila, brez Primorske, v isto Kraljevino ki je pred vojno uvajala diktature in po stetju prof. Ivo Goldstein-a iz Zagreba, ubila 400 do 600 politicnih nasprotnikov, mnoge po zverinskih mucenjih, tisoce zaprli, ipd. Torej povojna usoda Juogoslavije in Slovenije bi zgledala kot Grcija, z vojnimi puci, deset tisocev politicnih zapornikov na grskih Golih otokih, itd [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 20:37, 18. april 2020 (CEST)
:Se strinjam, žrtve sodijo tudi v uvod. Mislim pa, da je v uvodu dovolj nazorno povedano, da so bili PPKM in domobranci kolaboracionisti. Zdi se mi nenatančno reči, da se je protikomunistični tabor boril za Kraljevino Jugoslavijo, ker se niso povsem podrejali vladi v izgnanstvu. Njihov cilj (kot že pove ime) je bilo predvsem uničenje komunizma z vsemi sredstvi, tudi s kolaboracijo, in ko jih je vlada pozvala, naj prestopijo k OF, so to zavrnili. --[[Uporabnik: Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] 21:44, 18. april 2020 (CEST)
::Slovenska legija in ostale legije so med vojno prisegle Drazi Mihailovicu, in v Taborski deklaraciji od 3. Maja 1945 v Ljubljani, celotna Slovenska zaveza, med kongresom pod fotografijo Kralja Petra II Karadjordjevica, je uradno pozdravila povratek istega na oblast. Torej Kraljevina je bila edini povojni program Zaveze, zato tudi niso priznali vlado Tito-Subasic. Kot pise Gregor Kranjc, zagovorniki kolaborantov se skusajo prikazati kot veliki demokratje v borbi proti komunizma, v resnici so pa takoj izrekli zvestobo in pozneje se borili na strani fasisticnega totalitarizma in etnocida nad Slovenci, ter za zelo nedemokraticno in pogostoma zlocinsko Kraljevino [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 22:13, 18. april 2020 (CEST)
:::Sem poskusil zajeti v uvod povezavo med protikomunisti in vlado v izgnanstvu. --[[Uporabnik: Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] 22:19, 18. april 2020 (CEST)

== Nekaj opomb ==

[[Uporabnik:Thhhommmasss]], hvala za dodatek o italijanski raznarodovalni politiki. Nekaj opomb:
* prosim dajaj opombe za piko, ne pred njo,
* marsikaj je bilo v članku povedano večkrat, zdaj sem to uredil; glede na obsežnost teme je enkrat več kot dovolj.
--[[Uporabnik: Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] 12:42, 12. april 2020 (CEST)

== O [[Marko Natlačen|Natlačenu]] ==

Zakaj mi se brise to da je Natlacen bil vodja kolaboracije s fasisticnimi oblastmi, in to od samega zacetka, veliko pred uporom. Bil je podpisnik pisma Musoliniju od 4. maja 1941, v katerem je izrazil hvaleznost za aneksacijo Ljubljanske pokrajine k fasisticni Italiji. Kaj bi smatrali v Franciji tiste ki bi pisali pisma hvaleznosti Hitlerju za aneksacijo 25% Francije k Nemciji, s Parizom v red – zgolj “politiki”? Poleg tega je uradno sodeloval s fasisti v Sosvetu, se sestal in fotkal z Musolinijem v Rimu, potem mu pisal se dodatno pismo zvestobe. Bil je vodja SLS-a v SLO, ko se je SLS-ova Slovenska Legija prikljucila MVAC, torej vodja ko je SLS zacel z oborozeno kolaboracijo s fasisti. Koliko je Natlacen pomenil fasisticnim oblastem govori dejstvo da so za njegovo likvidacijo streljali 24 talcev. Gregor Kranjc pise da je Natlacen bil vodja kolaboracije. Ali so v Franciji po vojni streljali zgolj “politika” Pierre Laval-a? [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 23:52, 22. april 2020 (CEST)
:Podpoglavje ''Začetki kolaboracije'' vloge Marka Natlačena pri kolaboraciji ne izpušča. Problem vidim samo v tem, da bi se po stavku o njegovi likvidaciji znova obsežno razpisalo o njegovi navezi na okupatorje. To izpade, kot da se skuša njegovo likvidacijo na silo upravičiti. Ponavljanje že povedanega v stavku, ki govori o političnih likvidacijah, namreč ne more imeti nobene druge vloge. Sam imam sicer pomisleke glede tega, da bi bil Natlačen kolaborant Rožmanovega kova. Dejstvo je, da pri Slovenski zavezi več ni sodeloval. --[[Uporabnik: Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] 17:24, 23. april 2020 (CEST)
::Po vseh zahodno-evropskih merilih je Natlacen bil kolaborant, to je enostavno dejstvo. Zdaj drugo je vprasanje ali je bilo treba likvidirati kolaborante. Danski uporniki so likvidirali 900 kolaborantov in domnevnih kolaborantov, kot mascevanje za samo 380 ubitih upornikov (sorazmerne stevilke v Sloveniji bi bile 78.000 likvidacij kolaborantov, za 33.000 ubitih partizanov), in ne vidim da so izvedli en edin vecji napad na nemsko vojsko (podatki omenjajo samo enega ubitega Nemca). Francozi so tudi likvidirali kolaborante in domnevne izdajalce (o tem je tudi film, L'armée des ombres, pisan na osnovni lastnih iskusenj pisca in reziserja, ki sta oba bila v De Gaulle-ovskem odporniskem gibanju). Poljski desnicarski uporniki so med vojno obsodili vse znane Poljske kolaborante na smrt, okoli 3.000 njih. O pravicnosti tega se lahko razpravlja, ampak pisati da so ti kolaboranti bili zgodlj “politiki”, “trgovci”, “delavci”, ipd po mojem tudi ni prav, posebej tam kjer so bili dokazani kolaboranti. Treba je tudi dodati dejstvo da so za Natlacena Italijani streljali 24 talcev (sigurno vsi pripadniki ali domnevni pripadniki OF), kar kaze kolaborantsko vaznost ki so mu oni pripisali [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 21:49, 23. april 2020 (CEST)
:::Kot že rečeno: Marko Natlačen v članku ni označen zgolj kot politik, ampak je korektno napisano, kje je sodeloval in kaj je zagovarjal. Etično vrednotenje njegovega umora v eno ali v drugo smer pa na tisto mesto članka ne spada. Podatek o 24 talcih sem dodal k odstavku o streljanju talcev. --[[Uporabnik: Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] 09:05, 24. april 2020 (CEST)
::::Da je bil kolaborant po vseh normalnih merilih, ni eticno vrednotenje, temvec enostavno dejstvo. Izostaviti to dejstvo po moje skusa prikazati dejanje zgolj kot politicni atentat. Ali bi napisal stavek “po vojni so Francozi streljali politika Pierre Laval-a, novinarja Robert Brasillach -a, itd”, da zvoci kot da so bili streljani zgolj ker so bili politiki, novinarji, itd? V slovenskem clanku o Laval-u pise da je bil streljan za veleizdajo [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 21:30, 25. april 2020 (CEST)

Mimogrede vo kako je to opisal Jozo Tomasevich, v na zahodu najbolj citirani knjigi o 2. svetovni vojni na teh prostorih (na zacetku paragrafa navaja da so to bili kolaboranti):

4. decembra 1941 je VOS sprožil akcijo za likvidacijo vidnih kolaborantov z atentatom na pomembnega vodjo Fanouša Emerga, ki je skusal pridobiti nekdanje jugoslovanske častnike in katoliške podpornike za skupine ki bi nasprotovale OF. Naslednja žrtev je bil industrialec August Praprotnik, ubit februarja 1942 zaradi ovajanja skupine partizanov, ki so jih pozneje usmrtili Italijani. Lambert Ehrlich je bil usmrčen 26. maja, ker je Italijanom predlagal naj dovolijo Slovencem da oblikujejo žandarmerijo in varnostno službo za boj proti partizanom. Pozneje je avgusta 1942 bil ubit Fortunat Majdič, domnevno policijski obveščevalec, pa tudi Kazimir Kuković, policist, in 13. oktobra 1942 Marko Natlacen, vodja SLS in najbolj znani protipartizanski voditelj v Sloveniji. Italijani so se maščevali s streljanjem talcev za vsakega ubitega. Največ ljudi, 24, je bilo ubitih v maščevanje za Natlačena. To je v bistvu končalo likvidacije VOS-a v Ljubljani. Toda na podezelju je VOS še naprej likvidiral ljudi obtožene izdajstva, medtem ko so se kolaboranit maščevali s pobijanjem članov KP in Osvobodilne fronte, ali tako da jih ovadijo Italijanom«. Kaj danes npr dela NATO vojska s tistimi v Afganistanu »ki skusajo pridobiti bivse vojaske častnike« za boj proti njim, ali so »proti-Natovski voditelji« ki so javno podprli Talibane in svojo strankarsko vojsko poslali v oborozeni boj proti njim? (po moje so Talibani prav tako fasisti) [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 22:05, 25. april 2020 (CEST)
:Politični atentat na kolaboranta (kar menim, da Natlačen ni bil v isti meri kot drugi, saj ni bil član Slovenske zaveze) je še vedno politični atentat. Laval in Brasillach sta bila podvržena sodnemu procesu in usmrčena, kar ni isto. --[[Uporabnik: Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] 10:31, 26. april 2020 (CEST)
::Francozi so '''izvensodno''' pobili 11.000 svojih kolaborantov, vglavnem kot mascevanje za vse skupaj smrt 20.000 pripadnikov francoskega odporniskega gibanja (vidi Ophuls-ov znani dokumentarec o francoskih kolaborantih, &quot;Le Chagrin et la Pitié&quot;), kar je veliko manj kot 33.000 pripadnikov OF ubitih v Sloveniji, in veliko vec Slovencev so direktno ubili slovenski kolaboranti, kot pa francoski kolaboranti Francozev. Ali so potem ti izvensodno ubiti v Franciji bili zgolj trgovci, studentje, ipd? Mimogrede, skor nihce od zahodnih zgodovinarjev ne uporablja ime &quot;protikomunisticni tabor&quot;, ampak jih vsi imenujejo slovenski kolaboranti (npr. knjiga Gregorja Kranjca nosi podnaslov &quot;Slovene Collaboration and Axis Occupation&quot;, in skor iskljucno tako navaja kolaborante, dokler samo enkrat omenja &quot;protikomunisticni tabor&quot;, ko izrecno pravi da je to ime ki so si ga kolaboranti sami sebi nadeli). Koliko so bili eno ali drugo, so tudi dokazali Anglezi po vojni, ko so jih kot kolaborante izrocili novim oblastem [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 23:44, 26. april 2020 (CEST)

Pravis da Natlacen ni bil kolaborant in ni bil clan Slovenske zaveze. Evo kaj pise na spletni strani Nove Slovenske Zaveze o Natlacenu, pa prosim razlozi kako potem ni bil kolaborant: &quot;Po zasedbi in priključitvi Ljubljanske pokrajine k Italiji je sodeloval z it. oblastmi; vstopil je tudi v konzulto (sosvet), posvetovalni organ E. Graziolija, iz katerega je jeseni 1941 izstopil....Spomladi 1942 je imel pomembno vlogo pri ustanovitvi Slovenske zaveze in tudi pri nastanku oboroženih vaških straž oz. MVAC, saj je maja 1942 v tem smislu predložil it. oblastem posebno spomenico...(Boris Mlakar, Enciklopedija Slovenije, 7, 344)
::Thomas, nikdar nisem rekel, da Natlačen ni bil kolaborant. Ampak podatek o kolaboraciji ob stavku o njegovem umoru pomeni upravičevanje njegovega umora in na enciklopedijo ne sodi. ''Protikomunistični tabor'' je bolj natančen izraz, ker je bila protikomunistična usmerjenost tisto, kar je v njem povezalo različne politične stranke (&quot;tabor&quot;). ''Kolaboranti'' je zelo širok izraz (pomeni lahko tudi konkretne posameznike), pri čemer je treba upoštevati, da niso vsi tipi kolaboracije isti. Predlagam, da se pogovor nadaljuje na [[Wikipedija:Pod lipo]], ker sama med sabo očitno ne bova ničesar razčistila. --[[Uporabnik: Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] 09:08, 27. april 2020 (CEST)
:::Dobro bom nadeljaval pod lipo, ampak tukaj bom samo omenil da so vsi kolaboranti, tudi francoski, opravicevali svojo kolaboracijo s tem da so trdili da so protikomunisti (isto so trdili fasisti in nacisti), ampak zahodni zavezniki in zahodni zgodovinarji niti francoske, niti slovenske ne nazivajo s tem samooklicanim imenom, ampak kot kolaborante. Kranjc citira slovnskega zgodovinarja, Oto Luthar-ja, ki kritizira apologete domombranstva ki skusajo prikazati kolaboracijo zgolj kot nasprotovanje komunistom, in s tem ga prikazati kot moralno in politicno opraviceno. Torej obstojajo tudi slovenski zgodovinarji ki ne uporabljajo tega naziva. Kranjc dodatno pise da s taksnim apologetstvom in nazivi, zagovorniki skusajo domobrance prikazati kot neke demokrate, kar je totalno nasprotno resnici, ker so se borili na strani naci-fasisticnega totalitarizma in etnocida nad Slovenci [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 18:48, 27. april 2020 (CEST)

==O nastanku vaskih straz==

Glede na [http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/ tale clanek NSZ] o prvi Vaski strazi, zgodba o vaskih strazah zgolj kot samoniklem, samoobrambnem gibanju domacinov ne zveni prepricljiva. Kljub temu da je to zelo pristranski vir, iz clanka je razvidno da je Sentjoska vaska straza nastala na zelo organiziran nacin, na odlocitev SLS-a in Slovenske legije. Ze dejstvo da so jim Italijani izrocili 40 pusk, je ziher rabilo mesece pregovorov in prepricevanja Italijanov da jim bodo pomagali v protipartizanski borbi, pri indetificiranju in izrocitvi pripadnikov OF, itd, kot so pisali v svojih memorandumih Italijanom Ehrlich in Rozman. O organizaciji govori tudi dejstvo da je prva vaska straza imela 35 clanov Slovenske legije, pod povljenikom postavljenim od Slovenske legije. Slovenska legija je zapovedala svojim clanom da se pridruzijo MVAC, zato so MVAC enote hitro narastle do skoraj 3.000 clanov septembra 1942. in potem do cez 6.000 clanov 1943, kar je podobno stevilu 6.000 do 7.000 clanov Slovenske legije. Tako da so vaske straze od samega zacetka bile organizirana strankarska vojska SLSa, ki za razliko od partizanov ki so se borili proti okupatorju in kolaborantom, je iskljucno izvajala drzavljansko vojno na strani totalitaristicnih okupatorjev. Menim da clanek v uvodu in drugod to se vedno ne opisuje dovolj dobro ¨¨¨¨

== Protikomunistični ali kolaborantski tabor ==

Menim da protikomunisticni tabor ni primeren naziv za kolaborante. De Gaulle, vodilno poljsko upornisko gibanje, Anglezi in Americani so vsi bili protikomunisti, ampak ne kolaboranti. Na Slovenskem, Nagode, Sirc, Boris Pahor in Kocbek so tudi bili protikomunisti, ampak ne kolaboranti. Izenacevanje protikomunizma s kolaborantstvom je zalitev in klevetanje vseh protikomunistov ki niso bili kolaboranti. Protikomunista Pahorja je aretiral “protikomunisticni tabor”, v obliki domobrancev, ter ga izrocil Gestapu, ki ga je poslal v koncentracijska taborisca kjer je komaj prezivel. Nikjer nisem videl Pahorja da uporablja naziv “protikomunisticni tabor”, kot ga tudi ne uporabljajo mnogi zahodni in slovenski zgodovinarji. Ko so jih izrocili partizanom, Anglezi so pokazali da so jih smatrali kolaborantom, ne pa protikomunistom. Ce guglamo na .si domenu “kolaboranti”, “sodelavci okupatorja” in “protikomunisticni tabor”, najdemo cez 20.000 instanc prvega, 7.000 drugega in samo 180 tretjega. Torej slednji nikakor ne predstavlja splosno-uveljavljeno slovensko uporabo, in ne vidim zakaj bi clanek uporabljal zelo redki izraz ki nadpovprecno prevlada v pristranskih virih ki opravicujejo kolaboracijo [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 19:53, 5. maj 2020 (CEST)
:Glede na omenjeno, jaz bom zacel menjati terminologijo v clanku na &quot;kolaborantski tabor&quot;, skladno z splosno-uveljavljeno slovensko uporabo [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 20:59, 13. junij 2020 (CEST)

== Slovenski četniki ==

Želim vajino mnenje @[[Uporabnik:A09|A09]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] – ali dati četniško gibanje med ''kolaboricionistične'' ali ''osvobajalne'' enote – ker ni tako jasno (njihov namen je bil obnovitev Kraljevine Jugoslavije in ne kolaboracija, imeli so podporo liberalnega tabora, a so občasno vseeno sodelovali z okupatorjem), hkrati pa jih po mojem mnenju nesmemo zapostaviti, kaj pravita? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:55, 12. november 2025 (CET)

:Komentiram samo zato, ker sem se pred kratkim poglabljal v to temo: če se bo obravnavalo četnike na Slovenskem bi bilo dobro, da se Štajerske (Zmagoslavove) četnike obravnava zase, saj gre za bolj ali manj edino protirevolucionarno enoto, ki se je vse do januarja 1945 (sklenjen je bil dogovor o nenapadanju ter nemškem umiku z nekaterih območij, vendar so tudi po dogovoru štajerski četniki med nemškim umikanjem razoroževali naciste) dosledno borila proti okupatorju. Vsaj Štajerskih četnikov jaz ne bi dajal v isti koš kot kolaboracijo. [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 15:16, 12. november 2025 (CET)
::Hvala za mnenje @[[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] – ravno zato tudi sprašujem (ker ni tako enoznačno in enostavno), a bom rabil več odgovor in mnenj (@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], @[[Uporabnik:A09|A09]] ?) [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:23, 12. november 2025 (CET)
:@[[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], @[[Uporabnik:A09|A09]] kaj pa če četnike posamično razvporedimo – pod Combatant 3? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:18, 12. november 2025 (CET)

== Dogajanje na Koroškem ==

Dodal sem besedilo o dogajanju na [[Vojvodina Koroška|Koroškem]] (od leta 1938 do 1944). Zdi se mi pa, da zaradi številnih geografskih in kronoloških (časovnih) skakanj in mešanj članek postaja nekoliko nepregleden. Imate morda kakšen predlog za izboljšavo, ali se vam zdi takšen še v redu? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:40, 29. november 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] Odlomek o Koroški je nenavaden v tem, da to temo obravnava od začetka do konca, preostali deli članka pa so napisani pretežno kronološko za celo Slovenijo (torej ni odlomka ki bi potem obravnaval Ljubljansko pokrajino od začetka do konca, ali pa isto za Primorski, Gorenjsko in Štajersko posebej) Gre tudi za veliko več podrobnosti (npr. imena posameznih tovarn, ki so jih zgradili nacisti). 
:Predlagal bi, da se to skrajša in potem umesti v članek o koroških Slovencih. Nato se lahko v ta članek vstavi še krajša verzija in razporedi po že obstoječih, predvsem kronoloških odlomkih, s povezavami na članek o koroških Slovencih, kjer si ljudje lahko preberejo več o tem. [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 20:17, 11. januar 2026 (CET)
::Strinjam se s kronološkim razporedom po letih. Se mi pa osebno ne zdi potrebno nič krajšati, ker sem itak le povzel (predvsem na Slovencih), kar je že napisano (kar pa povzemama pa je še skrajšano, večinoma od dela '''Suppana''', Hellwiga, Godeše in Rauscha). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:25, 11. januar 2026 (CET)

== Sklicevanje in slog ==

@[[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ne citiraj knjige cele, ampak samo specifične strani!! Takšni sklici so neuporabni, ker sem jih že brisal in jih še bom v nadalje. Drugače te pa prosim, da se držiš bolj nevtralnega sloga. Hvala za razumevanje. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:25, 31. december 2025 (CET)

:Vse kar sem navedel se nahaja v citiranih virih, manjkajoce strani bom pa dodal citatom [[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]] ([[Uporabniški pogovor:Thhhommmasss|pogovor]]) 08:15, 1. januar 2026 (CET)

== Zastavica za pripadnike NOG ==

Trenutno so uporabljene zastavice OF za pripadnike NOG (narodnoosvobodilnega gibanja). Ampak OF je bila zlasti politična organizacija slovenskega odporniškega gibanja, medtem ko so bile vojaške enote Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije ([[NOV in POS]]) podrejene Glavnemu štabu NOV in POS (osnovni del tega poveljstva pa je bila Vojaška komisija pri CK KPS (in ne OF)) ter ta [[Vrhovni štab NOV in POJ|Vrhovnemu štabu NOV in POJ]]. Na partizanski strani sta pomembna za slovensko ozemlje seveda Tito in tudi Petar Drapšin. Ta je vodil [[4. armada (NOVJ)|4. armado NOVJ]], ki je osvobodila slovensko ozemlje vse do Trsta. Oba omenjena seveda nista bila člana ali aktivista slovenske OF in zato uporaba zastave OF, pred njunima imenoma ni primerna. Je pa seveda povsem jasno, da sledimo pripadnosti vojaški formaciji, ki jo je pripravil [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|INZ]]; ta ima statuse: aktivist OF, Idem-ilegalec, [[Jugoslovanski partizani|NOV in POJ]], NOV in POS (idr.). [https://www.sistory.si/ww2?t=desc&amp;f0=0%2Cvojni_status&amp;v0=Aktivist+OF&amp;p=1-20 &lt;nowiki&gt;[1]&lt;/nowiki&gt;] Prvi dve predstavljata tiste, ki niso bili vključeni v vojaške organizacije NOV (narodnoosvobodilne vojske) so pa imeli vlogo v odporništvu, drugi dve pa sta osnovni oznaki, prva na jugoslovanski ravni, druga pa na slovenski ravni. Kaj torej mislite za oznako pred glavnimi predstavniki NOB-ja na Slovenskem (bi bila morda bolj primerna [[c:File:Flag_of_Yugoslavia_(1943–1946).svg|ta zastava]]) (@[[Uporabnik:Thhhommmasss|Thhhommmasss]], @[[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]], @[[Uporabnik:A09|A09]])? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:38, 19. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>kbsydkrd7rh1tgoam2np04vyjhh1hv1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jože Bajec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>239430</id>
    <revision>
      <id>6677960</id>
      <parentid>5140098</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T17:13:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677960</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3001" sha1="bisgyf2b2dck0m1qakkog1p13c3w21w" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Jože Bajec''', [[Slovenci|slovenski]] [[bibliografija|bibliograf]], * [[27. julij]] [[1913]], [[Ljubljana]], † [[13. julij]] [[1983]], Ljubljana .

Svoje življenje je posvetil knjigam, časnikom in knjižničarstvu. Od 1. avgusta 1954, je kot knjižničar deloval v takratni Mestni ljudski knjižnici v Ljubljani. Od leta 1959 je bil zaposlen v osrednji slovenski bibliotečni ustanovi, v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] v Ljubljani, kjer je v njenem periodičnem oddelku zapustil neizbrisno sled s četrt stoletja trajajočim zvestim delom. Bil je referent za slovensko periodiko in oskrbnik periodik, postal in ostal pa je odličen poznavalec slovenskega periodičnega tiska doma in tudi v svetu. Postal je prvi specialist za slovensko izseljensko časopisje v [[Amerika|Ameriki]]. Dolga leta je bil tudi sodelavec Slovenskega biografskega leksikona. Umrl je 13. julija v Ljubljani. 

== Delo in objave ==
Številni njegovi strokovni članki so ohranjeni na straneh ''Naših razgledov'', ''Rodne'' ''grude'', ''Slovenskega izseljenskega koledarja'', koprskega ''Vestnika'' in [[Bibliotekarstvo in informacijska znanost|bibliotekarske]] strokovne revije ''Knjižnica''.

'''[[Koledar Mohorjeve družbe|Mohorjev koledar]]'''&lt;br /&gt;
*Članek [[Louis Adamič|Louis Adamič]] oz. slovensko »kulturno zlato«. 

'''Revija Knjižnica'''&lt;br /&gt;
*Leta 1967: članek z naslovom O našem izseljenskem časopisju.&lt;br /&gt;
*Leta 1968: poročilo z naslovom O bibliografijah ameriško slovenskega izseljenskega tiska.

'''Slovenski izseljenski koledar'''&lt;br /&gt;
*Leta 1966: Slovenske izseljenske knjige, brošure in drobni tisk&lt;br /&gt;
*Leta 1969: Slovensko društveno življenje v [[Brazilija|Braziliji]] do druge svetovne vojne&lt;br /&gt;
*Leta 1972: Življenjepisi naših izseljencev&lt;br /&gt;
*Leta 1973: bibliografija Zgodovinsko gradivo v koledarjih [[Slovenska izseljenska matica|Slovenske izseljenske matice]] (1954 – 1973)

'''Koprski Vestnik'''&lt;br /&gt;
*Leta 1960: bibliografski pregled izdaj in člankov založbe Lipa v letih (1958 – 1959).

'''[[Amerikanski Slovenec|Časnik Amerikanski Slovenec]]'''&lt;br /&gt;
*Članek z naslovom: Ali je bil [[Glas naroda|»Glas naroda«]] res najstarejši slovenski list na svetu?

V '''Ameriškem zgodovinskem koledarju''' in '''majskem glasilu''' je bila objavljena bibliografija Anne Praček Krasne in bibliografija del [[Ivan Zorman|Ivana Zormana]].

== Viri==
*Ozvald, M. (1984). Umrl je Jože Bajec. Knjižnica, 28/1-2, 141-142
* {{navedi knjigo |author= |year=2008 |title=Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon |publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=978-961-01-0504-6 |cobiss=241136128 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
*  [http://www.nuk.uni-lj.si/ Spletna stran Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bajec, Jože}}

[[Kategorija:Slovenski knjižničarji]]
[[Kategorija:Slovenski bibliografi]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>bisgyf2b2dck0m1qakkog1p13c3w21w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stade Rennais F.C.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>243794</id>
    <revision>
      <id>6677858</id>
      <parentid>5544700</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:11:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Igralci */</comment>
      <origin>6677858</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3614" sha1="iurbgo56ogyf0sl4w8a4927znf9j9r8" xml:space="preserve">{{Football club infobox |
  clubname = Stade Rennais F.C. |
  image    = [[Slika:Stade Rennais FC.svg|180px|logo]] |
  fullname =  |
  nickname = Les Rouges et Noirs |
  founded  = [[1901]] |
  ground   = [[Roazhon Park]],&lt;br /&gt;[[Rennes]] |
  capacity = 31,127 |
  chairman = {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Delanoë]] |
  manager  = {{ikonazastave|Francija}} [[Julien Stéphan]] |
  league   = [[Ligue 1]] |
  season   = [[Ligue 1 season 2019/2020|2019-20]] |
  position = [[Ligue 1|L1]], 3. |
| pattern_la1=_blackborder|pattern_b1=_rennes0910h|pattern_ra1=_blackborder
| leftarm1=FF0000|body1=FF0000|rightarm1=FF0000|shorts1=000000|socks1=000000
| pattern_la2=_blackborder|pattern_b2=_rennes0910a|pattern_ra2=_blackborder
| leftarm2=FFFFFF|body2=FFFFFF|rightarm2=FFFFFF|shorts2=FFFFFF|socks2=FFFFFF
| pattern_la3=_redborder|pattern_b3=_rennes0910t|pattern_ra3=_redborder
| leftarm3=000000|body3=000000|rightarm3=000000|shorts3=000000|socks3=000000
}}

'''Stade Rennais F.C.''' je [[francija|francoski]] [[nogometni klub]] iz [[Rennes]]a. Klub je bil ustanovljen leta [[1901]] kot klub različnih športov.

== Dosežki ==

'''Prvak [[Ligue 2]]''' 2:
:1955–56,1982-83.

'''[[Coupe de France]]''' 3:
:[[Finale Coupe de France 1965|1965]], [[Finale Coupe de France 1965|1965]] , [[Finale Coupe de France 2019|2019]].

'''[[Trophée des champions]]''' 1:
:1972,

'''[[Pokal Intertoto]]''' 1:
:1995–96

== Znani igralci ==
{|border=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;2&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
;Francozi
* {{ikonazastave|Francija}} [[Marcel Aubour]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jimmy Briand]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Ousmane Dabo]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Claude Darcheville]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Yoann Gourcuff]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Bernard Lama]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Lucien Laurent]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Laurent]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Prouff]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Mikaël Silvestre]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Sylvain Wiltord]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Henri Zambelli]]

;Argentinci
* {{ikonazastave|Argentina}} [[Attilio Bernasconi]]
* {{ikonazastave|Argentina}} [[Mario Hector Turdó]]
;Brazilci
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[César Michelon]]
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Severino Lucas]]
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Luís Fabiano]]
|width=&quot;50&quot;|&amp;nbsp;
|valign=&quot;top&quot;|
;Kamerunci
* {{ikonazastave|Kamerun}} [[Charles Léa]]
* {{ikonazastave|Kamerun}} [[Stéphane Mbia]]
* {{ikonazastave|Kamerun}} [[François Omam-Biyik]]
;Državljani Slonokoščene obale
* {{ikonazastave|Côte d'Ivoire}} [[Barry Copa]]
* {{ikonazastave|Côte d'Ivoire}} [[Saliou Lassissi]]
;Čehi
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jaroslav Bouček]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]]
;Danci
* {{ikonazastave|Danska}} [[Brian Jensen]]
;Nemci
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Walter Hanke]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Bernd Hobsch]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Udo Horsmann]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Walter Kaiser]]
;Nizozemci
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Karel Bonsink]]
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Erik van den Boogaard]]
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Mario Melchiot]]
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Arnold Oosterveer]]

;Španci
* {{ikonazastave|Španija}} [[Salvador Artigas]]
* {{ikonazastave|Španija}} [[Patricio Eguidazu]]
|}

== Zunanje povezave ==
* {{fr icon}} [http://www.staderennais.com Uradna stran]
* {{fr icon}} [http://www.stade-rennais-online.com/ ]

{{Ligue 1}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Francoski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Stade Rennais F.C.|*]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1901]]</text>
      <sha1>iurbgo56ogyf0sl4w8a4927znf9j9r8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677859</id>
      <parentid>6677858</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:11:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <origin>6677859</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3588" sha1="lgo7f3kav2wu9rb8txf7a72fotiobro" xml:space="preserve">{{Football club infobox |
  clubname = Stade Rennais F.C. |
  image    = [[Slika:Stade Rennais FC.svg|180px|logo]] |
  fullname =  |
  nickname = Les Rouges et Noirs |
  founded  = [[1901]] |
  ground   = [[Roazhon Park]],&lt;br /&gt;[[Rennes]] |
  capacity = 31,127 |
  chairman = {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Delanoë]] |
  manager  = {{ikonazastave|Francija}} [[Julien Stéphan]] |
  league   = [[Ligue 1]] |
  season   = 2025/2026] |
  position = [[Ligue 1|L1]], 6. |
| pattern_la1=_blackborder|pattern_b1=_rennes0910h|pattern_ra1=_blackborder
| leftarm1=FF0000|body1=FF0000|rightarm1=FF0000|shorts1=000000|socks1=000000
| pattern_la2=_blackborder|pattern_b2=_rennes0910a|pattern_ra2=_blackborder
| leftarm2=FFFFFF|body2=FFFFFF|rightarm2=FFFFFF|shorts2=FFFFFF|socks2=FFFFFF
| pattern_la3=_redborder|pattern_b3=_rennes0910t|pattern_ra3=_redborder
| leftarm3=000000|body3=000000|rightarm3=000000|shorts3=000000|socks3=000000
}}

'''Stade Rennais F.C.''' je [[francija|francoski]] [[nogometni klub]] iz [[Rennes]]a. Klub je bil ustanovljen leta [[1901]] kot klub različnih športov.

== Dosežki ==

'''Prvak [[Ligue 2]]''' 2:
:1955–56,1982-83.

'''[[Coupe de France]]''' 3:
:[[Finale Coupe de France 1965|1965]], [[Finale Coupe de France 1965|1965]] , [[Finale Coupe de France 2019|2019]].

'''[[Trophée des champions]]''' 1:
:1972,

'''[[Pokal Intertoto]]''' 1:
:1995–96

== Znani igralci ==
{|border=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;2&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
;Francozi
* {{ikonazastave|Francija}} [[Marcel Aubour]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jimmy Briand]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Ousmane Dabo]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Claude Darcheville]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Yoann Gourcuff]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Bernard Lama]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Lucien Laurent]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Laurent]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Prouff]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Mikaël Silvestre]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Sylvain Wiltord]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Henri Zambelli]]

;Argentinci
* {{ikonazastave|Argentina}} [[Attilio Bernasconi]]
* {{ikonazastave|Argentina}} [[Mario Hector Turdó]]
;Brazilci
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[César Michelon]]
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Severino Lucas]]
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Luís Fabiano]]
|width=&quot;50&quot;|&amp;nbsp;
|valign=&quot;top&quot;|
;Kamerunci
* {{ikonazastave|Kamerun}} [[Charles Léa]]
* {{ikonazastave|Kamerun}} [[Stéphane Mbia]]
* {{ikonazastave|Kamerun}} [[François Omam-Biyik]]
;Državljani Slonokoščene obale
* {{ikonazastave|Côte d'Ivoire}} [[Barry Copa]]
* {{ikonazastave|Côte d'Ivoire}} [[Saliou Lassissi]]
;Čehi
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jaroslav Bouček]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]]
;Danci
* {{ikonazastave|Danska}} [[Brian Jensen]]
;Nemci
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Walter Hanke]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Bernd Hobsch]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Udo Horsmann]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Walter Kaiser]]
;Nizozemci
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Karel Bonsink]]
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Erik van den Boogaard]]
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Mario Melchiot]]
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Arnold Oosterveer]]

;Španci
* {{ikonazastave|Španija}} [[Salvador Artigas]]
* {{ikonazastave|Španija}} [[Patricio Eguidazu]]
|}

== Zunanje povezave ==
* {{fr icon}} [http://www.staderennais.com Uradna stran]
* {{fr icon}} [http://www.stade-rennais-online.com/ ]

{{Ligue 1}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Francoski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Stade Rennais F.C.|*]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1901]]</text>
      <sha1>lgo7f3kav2wu9rb8txf7a72fotiobro</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677863</id>
      <parentid>6677859</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:13:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677863</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3587" sha1="nbhwvbvwj80nlumhnnl8qizyb7anjmb" xml:space="preserve">{{Football club infobox |
  clubname = Stade Rennais F.C. |
  image    = [[Slika:Stade Rennais FC.svg|180px|logo]] |
  fullname =  |
  nickname = Les Rouges et Noirs |
  founded  = [[1901]] |
  ground   = [[Roazhon Park]],&lt;br /&gt;[[Rennes]] |
  capacity = 31,127 |
  chairman = {{ikonazastave|Francija}} [[Jacques Delanoë]] |
  manager  = {{ikonazastave|Francija}} [[Julien Stéphan]] |
  league   = [[Ligue 1]] |
  season   = 2025/2026 |
  position = [[Ligue 1|L1]], 6. |
| pattern_la1=_blackborder|pattern_b1=_rennes0910h|pattern_ra1=_blackborder
| leftarm1=FF0000|body1=FF0000|rightarm1=FF0000|shorts1=000000|socks1=000000
| pattern_la2=_blackborder|pattern_b2=_rennes0910a|pattern_ra2=_blackborder
| leftarm2=FFFFFF|body2=FFFFFF|rightarm2=FFFFFF|shorts2=FFFFFF|socks2=FFFFFF
| pattern_la3=_redborder|pattern_b3=_rennes0910t|pattern_ra3=_redborder
| leftarm3=000000|body3=000000|rightarm3=000000|shorts3=000000|socks3=000000
}}

'''Stade Rennais F.C.''' je [[francija|francoski]] [[nogometni klub]] iz [[Rennes]]a. Klub je bil ustanovljen leta [[1901]] kot klub različnih športov.

== Dosežki ==

'''Prvak [[Ligue 2]]''' 2:
:1955–56,1982-83.

'''[[Coupe de France]]''' 3:
:[[Finale Coupe de France 1965|1965]], [[Finale Coupe de France 1965|1965]] , [[Finale Coupe de France 2019|2019]].

'''[[Trophée des champions]]''' 1:
:1972,

'''[[Pokal Intertoto]]''' 1:
:1995–96

== Znani igralci ==
{|border=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;2&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
;Francozi
* {{ikonazastave|Francija}} [[Marcel Aubour]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jimmy Briand]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Ousmane Dabo]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Claude Darcheville]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Yoann Gourcuff]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Bernard Lama]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Lucien Laurent]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Laurent]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Prouff]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Mikaël Silvestre]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Sylvain Wiltord]]
* {{ikonazastave|Francija}} [[Henri Zambelli]]

;Argentinci
* {{ikonazastave|Argentina}} [[Attilio Bernasconi]]
* {{ikonazastave|Argentina}} [[Mario Hector Turdó]]
;Brazilci
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[César Michelon]]
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Severino Lucas]]
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Luís Fabiano]]
|width=&quot;50&quot;|&amp;nbsp;
|valign=&quot;top&quot;|
;Kamerunci
* {{ikonazastave|Kamerun}} [[Charles Léa]]
* {{ikonazastave|Kamerun}} [[Stéphane Mbia]]
* {{ikonazastave|Kamerun}} [[François Omam-Biyik]]
;Državljani Slonokoščene obale
* {{ikonazastave|Côte d'Ivoire}} [[Barry Copa]]
* {{ikonazastave|Côte d'Ivoire}} [[Saliou Lassissi]]
;Čehi
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jaroslav Bouček]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Petr Čech]]
;Danci
* {{ikonazastave|Danska}} [[Brian Jensen]]
;Nemci
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Walter Hanke]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Bernd Hobsch]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Udo Horsmann]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Walter Kaiser]]
;Nizozemci
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Karel Bonsink]]
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Erik van den Boogaard]]
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Mario Melchiot]]
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Arnold Oosterveer]]

;Španci
* {{ikonazastave|Španija}} [[Salvador Artigas]]
* {{ikonazastave|Španija}} [[Patricio Eguidazu]]
|}

== Zunanje povezave ==
* {{fr icon}} [http://www.staderennais.com Uradna stran]
* {{fr icon}} [http://www.stade-rennais-online.com/ ]

{{Ligue 1}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Francoski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Stade Rennais F.C.|*]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1901]]</text>
      <sha1>nbhwvbvwj80nlumhnnl8qizyb7anjmb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miran Zupanič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>244316</id>
    <revision>
      <id>6678109</id>
      <parentid>6587363</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:29:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Delni pregled ustvarjalnega opusa */ +1</comment>
      <origin>6678109</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3796" sha1="909twthbiwxnaagg2bkr47ciufydyt9" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Miran Zupanič''', [[Slovenci|slovenski]] [[režiser]] in [[scenarist]], * [[9. oktober]] [[1961]], [[Ptuj]].

== Življenje in delo ==
[[Rojstvo|Rodil]] se je na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je obiskoval tudi osnovno šolo in gimnazijo.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=ZUPANIČ Miran|url=http://www.spodnjepodravci.si/osebe/zupani%C4%8D-miran/636/|website=www.spodnjepodravci.si|accessdate=2020-05-29}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Po [[diploma|diplomi]] 1986 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]] je 1989 diplomiral še iz [[film]]ske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v Ljublani, kjer 1990 postal tudi [[docent]] za filmsko režijo. Pozornost so vzbudili že njegovi študijski (''V glavi'') in dokumentarni filmi (''Rdeča violina''). Pri filmskem ustvarjanju se je na kritični način loteval  perečih družbenih vprašanj na prehodu v [[politika|politično]] pluralno in gospodarsko liberalno družbeno ureditev. Takšno usmeritev je napovedal že njegov prvi televizijski ogrni film ''Operacija Cartier'', s katerim si je [[1992]] prislužil nagrado združenja evropskih televizijskih postaj.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; Leta 2009 je za film ''Otroci s Petrička'' prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|Nagrado Prešernovega sklada]]. Med letoma 2001 in 2005 ter 2011 in 2015 je bil dekan [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je tudi redni profesor za filmsko režijo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Junija [[2016]] je bil imenovan za predsednika Programskega sveta [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. S funkcije je odstopil [[10. julij|10. julija]] [[2017]], ko programski svet ni sprejel predloga generalnega direktorja [[Igor Kadunc|Igorja Kadunca]], za razrešitev direktorice TV Slovenija [[Ljerka Bizilj|Ljerke Bizilj]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ljerka Bizilj ostaja, odstopili Miran Zupanič, Sašo Hribar in Domen Savič|url=https://siol.net/novice/slovenija/sef-rtv-slovenija-se-hoce-znebiti-ljerke-bizilj-mu-bo-danes-uspelo-444800|website=siol.net|accessdate=2020-05-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Zasebno ===
Z družino živi v Ljubljani. 

== Delni pregled ustvarjalnega opusa ==
* ''V glavi'' (1981, režija)
* ''Godzila'' (1985, asistent režije)
* ''Sejalec'' (1986, scenarij, režija, montaža)
* ''Rdeča violina'' (1988, režija)
* ''Domov'' (1988, režija, montaža)
* ''[[Operacija Cartier]]'' (1990, režija)
* ''[[Oči Bosne]]'' (1993, režija)
* ''[[Radio.doc]]'' (1996, režija)
* ''[[Kocbek - pesnik v pogrezu]]'' (2004, režija)
* ''[[Barabe!]]'' (2001, scenarij in režija)
* ''Delitve'' (2003, režija)
* ''[[Otroci s Petrička]]'' (2007, scenarij in režija)
* ''[[Igra s pari]]'' (2009, režija)
*''[[Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine]]'' (2011, režija)
*''[[Poj mi pesem (film)|Poj mi pesem]]'' (2018, scenarij in režija)
*''[[Sarajevo Safari (film)|Sarajevo Safari]]''  (2022, scenarij in režija)

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Miran Zupanič}}
{{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}}
{{normativna kontrola}}
{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Zupanič, Miran}}
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski scenaristi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>909twthbiwxnaagg2bkr47ciufydyt9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678112</id>
      <parentid>6678109</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:31:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Delni pregled ustvarjalnega opusa */ pp</comment>
      <origin>6678112</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3796" sha1="5m7gi5ohs9anut7mev9o8msiw83rk66" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Miran Zupanič''', [[Slovenci|slovenski]] [[režiser]] in [[scenarist]], * [[9. oktober]] [[1961]], [[Ptuj]].

== Življenje in delo ==
[[Rojstvo|Rodil]] se je na [[Ptuj|Ptuju]], kjer je obiskoval tudi osnovno šolo in gimnazijo.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=ZUPANIČ Miran|url=http://www.spodnjepodravci.si/osebe/zupani%C4%8D-miran/636/|website=www.spodnjepodravci.si|accessdate=2020-05-29}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Po [[diploma|diplomi]] 1986 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]] je 1989 diplomiral še iz [[film]]ske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v Ljublani, kjer 1990 postal tudi [[docent]] za filmsko režijo. Pozornost so vzbudili že njegovi študijski (''V glavi'') in dokumentarni filmi (''Rdeča violina''). Pri filmskem ustvarjanju se je na kritični način loteval  perečih družbenih vprašanj na prehodu v [[politika|politično]] pluralno in gospodarsko liberalno družbeno ureditev. Takšno usmeritev je napovedal že njegov prvi televizijski ogrni film ''Operacija Cartier'', s katerim si je [[1992]] prislužil nagrado združenja evropskih televizijskih postaj.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; Leta 2009 je za film ''Otroci s Petrička'' prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|Nagrado Prešernovega sklada]]. Med letoma 2001 in 2005 ter 2011 in 2015 je bil dekan [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je tudi redni profesor za filmsko režijo.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Junija [[2016]] je bil imenovan za predsednika Programskega sveta [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. S funkcije je odstopil [[10. julij|10. julija]] [[2017]], ko programski svet ni sprejel predloga generalnega direktorja [[Igor Kadunc|Igorja Kadunca]], za razrešitev direktorice TV Slovenija [[Ljerka Bizilj|Ljerke Bizilj]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ljerka Bizilj ostaja, odstopili Miran Zupanič, Sašo Hribar in Domen Savič|url=https://siol.net/novice/slovenija/sef-rtv-slovenija-se-hoce-znebiti-ljerke-bizilj-mu-bo-danes-uspelo-444800|website=siol.net|accessdate=2020-05-29|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

=== Zasebno ===
Z družino živi v Ljubljani. 

== Delni pregled ustvarjalnega opusa ==
* ''V glavi'' (1981, režija)
* ''Godzila'' (1985, asistent režije)
* ''Sejalec'' (1986, scenarij, režija, montaža)
* ''Rdeča violina'' (1988, režija)
* ''Domov'' (1988, režija, montaža)
* ''[[Operacija Cartier]]'' (1990, režija)
* ''[[Oči Bosne]]'' (1993, režija)
* ''[[Radio.doc]]'' (1996, režija)
* ''[[Kocbek - pesnik v pogrezu]]'' (2004, režija)
* ''[[Barabe!]]'' (2001, scenarij in režija)
* ''Delitve'' (2003, režija)
* ''[[Otroci s Petrička]]'' (2007, scenarij in režija)
* ''[[Igra s pari]]'' (2009, režija)
*''[[Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine]]'' (2011, režija)
*''[[Poj mi pesem (film)|Poj mi pesem]]'' (2018, scenarij in režija)
*''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''  (2022, scenarij in režija)

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Miran Zupanič}}
{{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}}
{{normativna kontrola}}
{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Zupanič, Miran}}
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski scenaristi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>5m7gi5ohs9anut7mev9o8msiw83rk66</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jože Pirjevec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>244988</id>
    <revision>
      <id>6678139</id>
      <parentid>6677372</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T09:28:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* V angleščini */</comment>
      <origin>6678139</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8390" sha1="mmkbjz8j16su60zz1fiqz7r6fqymh78" xml:space="preserve">{{infopolje Pisec
| name             = Jože Pirjevec
| image            = &lt;!-- WD --&gt;
| imagesize        = 250px
| birth_date       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place      = &lt;!-- WD --&gt;
| occupation       = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality      = {{ikona zastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]]
}}

'''Jože Pirjevec''' (nekdaj [[Italijanščina|italijansko]] ''Giuseppe Pierazzi'') {{IPA-sl|jóže pírjevec|}}, [[Slovenci|slovenski]] [[akademik]], [[zgodovinar]], [[politik]] in [[publicist]], * [[1. junij]] [[1940]], [[Trst]].

Pirjevec je redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].

== Življenje ==

Prvih sedem let je živel v [[Sežana|Sežani]]. Leta 1947 se je njegova družina preselila v Trst.&lt;ref name=&quot;Reference&quot;&gt;http://www.primorci.si/osebe/pirjevec-jože/899/{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Njegova mlajša sestra [[Marija Pirjevec]] je prevajalka in literarna zgodovinarka.

Po maturi na klasični gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]], kjer je leta 1966 diplomiral iz zgodovine. Na [[Univerza v Pisi|Univerzi v Pisi]] (Scuola normale superiore) se je izpopolnjeval dve leti in tudi tam leta 1971 diplomiral. Šolanje je nadaljeval še na [[Diplomatska akademija na Dunaju|Diplomatski akademiji na Dunaju]]. Leta 1976 je doktoriral s tezo ''Niccolò Tommaseo med Italijo in Slavijo'' na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] pod mentorstvom akademika [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]].&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994&lt;/ref&gt;

Poučeval je zgodovino [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] na univerzah v [[Pisa|Pisi]], [[Trst]]u ter kot redni profesor na fakulteti za politične vede [[Univerza v Padovi|Univerze v Padovi]]. Nekaj let je bil vodja oddelka za zgodovino na [[Fakulteta za humanistične študije|Fakultete za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Leta 1995 je bil izvoljen za (zunanjega) dopisnega, 2005 za izrednega in leta 2009 za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;http://www.sazu.si/o-sazu/clani/joze-pirjevec.html&lt;/ref&gt; Mdr. je prejel priznanje [[ambasador Republike Slovenije v znanosti]] (2007).

Sprva je raziskoval odnose med Italijo in [[Slovani|južnimi Slovani]] med [[risorgimento]]m v sredini 19. stoletja. Nadaljeval je z raziskovanjem ruske zgodovine v drugi polovici 19. stoletja. Od leta 1980 je raziskoval zgodovino [[Jugoslavija|Jugoslavije]], jugoslovanske vojne in zgodovino Slovencev v Italiji. Kot poznavalec sodobne zgodovine srednje Evrope je nastopal z referati na zgodovinskih kongresih. Njegova bibliografija obsega okoli 800 enot.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20251007_125021_a4447587.html|title=Jože Pirjevec Osebna bibliografija|date=2025|accessdate=2025-10-07|website=bib.cobiss.net}}&lt;/ref&gt; S tujimi štipendijami je raziskoval gradivo v angleških, ameriških, italijanskih, ruskih in nemških arhivih. Bil je scenarist dokumentarne televizijske serije o Slovencih v 20. stoletju ''Dnevnik nekega naroda'' za TV Slovenija.

Je [[javni intelektualec]]. Odkar je znova pridobil slovensko državljanstvo, se je dejavno vključil v kulturnopolitično življenje v Sloveniji.
Leta 1990 je bil aktivni član [[Slovenska skupnost|Slovenske skupnosti]], sredinsko usmerjene stranke slovenske manjšine v italijanski avtonomni deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. Od leta 2005 je bil aktiven član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]]. Leta 2008 je neuspešno kandidiral za slovenski parlament v volilnem okolišu [[Sežana]]. Leta 2013 je bil aktiven med [[Protesti v Sloveniji (2012–2013)|protesti]] proti aktualni politiki in je nato napovedal ustanovitev stranke skupaj s somišljeniki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=qNkBKjKUV3s|title=Predstavnik odbora za pravično in solidarno družbo Jože Pirjevec|date=2013-01-11|accessdate=2025-10-07}}&lt;/ref&gt;

Pirjevec ima [[Slovenija|slovensko]] in [[Italija|italijansko]] državljanstvo. Poleg [[slovenščina|slovenščine]] in [[Italijanščina|italijanščine]] tekoče govori [[angleščina|angleško]], [[nemščina|nemško]], [[srbohrvaščina|srbohrvaško]], [[francoščina|francosko]] in [[ruščina|rusko]]. V mlajših letih je uporabljal poitalijančeno različico imena ''Giuseppe Pierazzi''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042896382 |title=Višje sodišče zavrnilo Pirjevčevo pritožbo, ''Dnevnik'', 27. avgust 2019 |accessdate=2020-07-27 |archive-date=2020-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200727202759/https://www.dnevnik.si/1042896382 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Je član svetovalnega odbora Evropskega združenja za zgodovino pedagogike (EUROCLIO).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://euroclio.eu/person/joz%C2%9Ee-pirjevec/ |title=Euroclio.eu |accessdate=2017-08-10 |archive-date=2017-08-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170811061849/http://euroclio.eu/person/joz%C2%9Ee-pirjevec/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Leta 2007 je dobil priznanje [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti]].

{{navedek|Ne moreš obsoditi neke ideologije, ki trdi, da morajo biti vsi ljudje enaki. &lt;br&gt;(Jože Pirjevec o [[komunizem|komunizmu]], ''Dnevnik'', 25. julij 2012)}}

== Dela (monografije)==

=== V slovenščini ===
* ''Tržaški vozel : o zgodovinskih dogodkih in političnem razvoju v letih 1945-1980'', Trst, 1985.
* ''Tito, Stalin in Zahod'', Ljubljana, 1987.
* ''Jugoslavija 1918-1992:'' ''Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevićeve in Titove Jugoslavije'', Koper 1995 (2. izdaja: Ljubljana, 2025)
* ''Jugoslovanske vojne 1991-2001,'' Ljubljana 2003.
* ''Zgodovina Slovencev v Italiji 1866-2000'' (soavtorica [[Milica Kacin-Wohinz]]), Ljubljana, 2000.
* ''&quot;Trst je naš!&quot; Boj Slovencev za morje (1848-1954)'', Ljubljana, 2007.
* ''Tito in tovariši'', Ljubljana, 2011. ISBN 978-961-231-844-4
* ''Fojbe'' (soavtorji [[Nevenka Troha]], [[Gorazd Bajc]], [[Darko Dukovski]], [[Guido Franzinetti]]), Ljubljana, 2011.
* ''Partizani'', Ljubljana, 2020.
* ''Glossae'' (''izbor tedenskih glos, objavljenih v Primorskem dnevniku'' ''1978-2020'') (izbor [[Anton Rupnik]], 2020)
* ''Kardelj: socialistični utopist na oblasti'', Beletrina, Ljubljana, 2026

=== V italijanščini ===
* ''Niccolò Tommaseo tra Italia e Slavia''. Benetke, 1977.
* ''Storia della Russia del XIX secolo (1800-1917)''. Padova, 1984.
* ''Tito, Stalin e l'Occidente''. Trst, 1985.
* ''Trieste, città di frontiera''. Trst, 1989.
* ''Il gran rifiuto:'' ''guerra fredda'' ''e calda tra Tito, Stalin e l'Occidente''. Trst, 1990
* ''Il Giorno di san Vito: Jugoslavija 1918-1992: storia di una tragedia''. Torino, 1993.
* [https://archive.org/stream/pirjevec-shs/pirjevec-shs_djvu.txt ''Serbi, Croati, Sloveni : storia di tre nazioni''. Bologna, 1995.]
* z [[Marta Verginella|Marto Verginello]] in [[Roberto Spazzali|Robertom Spazzalijem]], ''L'altra resistenza: la guerra di liberazione a Trieste e nella Venezia Giulia''. Trst, 1995.
* (skupaj z [[Milica Kacin Wohinz|Milico Kacin Wohinz]]) ''Storia degli Sloveni in Italia, 1866-1998''. Benetke, 1998.
* ''Le guerre jugoslave, 1991-1999''. Torino, 2001.
* ''Foibe: una storia d'Italia''. Torino, 2009.
* ''Tito e i suoi compagni'', 2015

=== V angleščini ===
* ''Tito and His Comrades'', 2018 (knjiga prevedena v 11 jezikov)

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Viri ==

* Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994.
* Miloš Ivančič, Lebič: zgodbe pozabljenega eksodusa, Jože Pirjevec, stran 345, Ljubljana, 2013

== Zunanje povezave ==

* https://www.dnevnik.si/1042468288 - Intervju z dr. J. Pirjevcem o njegovi knjigi ''Tito in tovariši''
*[https://www.youtube.com/watch?v=KDoSdHFIv-8 Jože Pirjevec Zgodovinar - pogovor z Jožetom Pirjevcem ob njegovi osemdesetletnici (video)]
* {{Wikinavedek|Jože Pirjevec}}

{{kategorija v Zbirki}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Pirjevec, Jože}}

[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Tržaški Slovenci]]</text>
      <sha1>mmkbjz8j16su60zz1fiqz7r6fqymh78</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Viktor Bajec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>265560</id>
    <revision>
      <id>6677961</id>
      <parentid>6597380</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T17:22:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677961</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2202" sha1="kyh9dhdnyzp0svzb7teacgr8skvt9o4" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Viktor Bajec''', [[Slovenci|slovenski]] [[agronom]], * [[12. februar]] [[1909]], [[Brdce, Hrastnik|Brdce pri Hrastniku]], † [[28. junij]] [[2006]], [[Ljubljana]].

[[Agronomija|Agronomijo]] je študiral na [[zagreb]]ški [[Agronomska fakulteta v Zagrebu|Agronomski fakulteti]], kjer je 1936 tudi [[diploma|diplomiral]]. V letih 1943−1945 je sodeloval v [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilni borbi]]. Po vojni je bil strokovni in vodstveni [[delavec]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskem]] in slovenskem ministrstvu za [[kmetijstvo]], nato direktor  Mlekoprometa, Semenarne in Kooperative v [[Ljubljana|Ljubljani]] (1951–1954) in Ljubljanskih mlekarn (1954–1960), namestnik direktorja in strokovni [[svetnik (naziv)|svetnik]] Kmetijskega inštituta Slovenije (1963–1970). Objavil je preko 200 strokovnih člankov, razprav in referatov o [[živinoreja|živinoreji]], [[mleko|mlekarstvu]] in uporabi [[plastika|plastičnih]] materialov v kmetijstvu in [[prehrana|prehrani]], pa tudi več  monografij, samostojnih publikacij in prevedel praktični priročnik za delo v vrtu.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Monografije ==
* ''Jagode'' {{COBISS|ID=258348}}
* ''Plastične mase v kmetijstvu'' {{COBISS|ID=6577664}}
* ''Vrtnarjenje na prostem, pod folijo in steklom'' {{COBISS|ID=38029056}}

== Bibliografija ==
* ''Vrste in lastnosti plastičnih mas, ki so uporabne v kmetijstvu'' {{COBISS|ID=9308672}}
* ''Delo v vrtu : praktični priročnik'' (prevod) {{COBISS|ID=4549893}}
* ''Pridelovanje zgodnjih kumar pod plastičnimi pokrivali'' {{COBISS|ID=9111296}}
* ''Uporaba različnih plastičnih folij za siliranje in zaščito vrtnin'' {{COBISS|ID=9111040}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih agronomov]]

== Viri ==
{{sklici}}

{{Normativna kontrola}}
{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bajec, Viktor}}
[[Kategorija:Slovenski agronomi]]
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski komunisti]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Agronomske fakultete v Zagrebu]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>kyh9dhdnyzp0svzb7teacgr8skvt9o4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oton Bajc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>265705</id>
    <revision>
      <id>6677952</id>
      <parentid>6597395</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:57:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677952</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1906" sha1="3ijs16u3ysa9zhykmlxjstey6wchvw9" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Oton Bajc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zdravnik]] [[kirurgija|kirurg]] in organizator [[bolnišnica|bolnišnične]] službe, * [[14. november]] [[1903]], [[Ljubljana]], † [[22. marec]] [[1993]], Ljubljana.

== Življenje in delo ==
[[Medicina|Medicino]] je študiral v [[Heidelberg]]u in [[Innsbruck]]u. Po končanem študiju se je izpopolnjeval v [[nevrokirurgija|nevrokirurgiji]] v [[Berlin]]u in na [[Dunaj]]u (1934-1935) ter v [[pljuča|pljučni]] kirurgiji v [[Pariz]]u (1956). Služboval je na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani (1938-1945), v vojaških bolnišnicah v [[Crikvenica|Crikvenici]], [[Reka, Hrvaška|Reki]] in v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]] (1945-1946) ter bil šef kirurškega oddelka Vojaške bolnišnice v Ljubljani (1947). V letih 1948−1976 je bil predstojnik kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v [[Novo mesto|Novem mestu]] in v obdobju 1963-1976 tudi njen direktor. Bolnišnico je reorganiziral in izpeljal gradnjo novih objektov na desnem bregu [[Krka|Krke]]. Posebno skrb je posvečal [[travmatologija|travmatologiji]] in vzgoji kadrov. Njegovo delo pomeni prelomnico v razvoju zdravstva na [[Dolenjska|Dolenjskem]].&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; 

Po njem se danes imenuje [[Bajčeva ulica, Novo mesto|ulica]] v Novem mestu.

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih zdravnikov]]

== Viri ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{sklici}}

{{med-bio-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bajc, Oton}}
[[Kategorija:Slovenski kirurgi]]
[[Kategorija:Slovenski vojaški zdravniki]]
[[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]
[[Kategorija:Nosilci reda dela]]
[[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]]
[[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>3ijs16u3ysa9zhykmlxjstey6wchvw9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stojan Auer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>265732</id>
    <revision>
      <id>6677907</id>
      <parentid>6646062</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:47:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <comment>/* Družina */ dod. letnici rojstva/smrti Karmen</comment>
      <origin>6677907</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2882" sha1="h5zacqtg0wubhzyfvd8miy3tipheg0c" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Stojan Auer''', [[Slovenci|slovenski]] medijec in lokalni [[politik]], * [[15. marec]] [[1964]], [[Maribor]].

== Življenjepis ==
Dipl. ekonomist in inž. multimedijev je zaslovel v [[1990.|90. letih 20. stoletja]] kot voditelj priljubljene televizijske oddaje ''[[Poglej in zadeni]]'', ki se je predvajala v letih 1992-1997 na [[Radiotelevizija Slovenija|nacionalnem televizijskem programu]]. Oddaja je bila svojevrsten fenomen, saj je Auer gostil številne zvezdnike svetovnega formata, kar kasneje ni uspelo praktično nobenemu slovenskem televizijskem voditelju. Vodil je tudi oddajo ''Planet In''.

Auer ostaja aktiven v medijskem svetu s svojo radijsko postajo Radio Net FM in televizijskim kanalom Net TV, zadnje čase pa se ukvarja tudi z lokalno politiko - je namreč mariborski mestni svetnik ter predsednik ''[[Lista za pravičnost in razvoj|Liste za pravičnost in razvoj]]'' (LPR), na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah 2010]] pa je tudi (sicer neuspešno) kandidiral za [[župan Mestne občine Maribor|župana Maribora]].

Leta 2005 so Auerja obsodili na enoletno [[zapor]]no kazen zaradi utaje [[davek|davkov]]. Kazen je začel prestajati v začetku leta 2006, a so ga nato kmalu izpustili iz zapora, saj je bila sodba razveljavljena.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/volitve-v-dz/od-tv-voditelja-do-predsednika-stranke/92074 |title=Od tv-voditelja do predsednika stranke |publisher=MMC RTV-SLO |date=8.9.2008 |accessdate=1.12.2010}}&lt;/ref&gt;

Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].

Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] kandidira kot skupni kandidat treh strank na listi zavezništva [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], in sicer v okraju Maribor II.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volilna loterija: kje kandidati SLS najbolj ogrožajo poslance NSI?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/volilna-loterija-kje-kandidati-sls-najbolj-ogrozajo-poslance-nsi-1879393|website=Reporter|date=2026-02-10|accessdate=2026-03-16|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FOTO: Auer in Vrtovec podpisala Sedem zavez za Maribor in Štajersko|url=https://www.lokalec.si/foto-auer-in-vrtovec-podpisala-sedem-zavez-za-maribor-in-stajersko/|website=Lokalec.si|date=2026-02-20|accessdate=2026-03-16|language=sl-SI|last=urednistvo}}&lt;/ref&gt;

== Družina ==
Z ženo Karmen (1961–2026) ima hči Sandro (*1985).

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Auer, Stojan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1964]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Maribor (2010-2014)]]
[[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Maribor (2006-2010)]]</text>
      <sha1>h5zacqtg0wubhzyfvd8miy3tipheg0c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bhopalska nesreča</title>
    <ns>0</ns>
    <id>266500</id>
    <revision>
      <id>6677994</id>
      <parentid>6597456</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:54:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nesreča */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6677994</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73221" sha1="jfjvs62glx3bg3quewze03yt99w7419" xml:space="preserve">[[Slika:Bhopal-Union Carbide 1 crop memorial.jpg|right|upright=1.3|thumb|Bhopalov spomenik v spomin na tiste, ki so leta 1984 v nesreči umrli ali bili poškodovani]]
'''Bhopalska nesreča''' (imenovana tudi '''plinska tragedija v Bhopalu''') velja za najhujšo [[industrijska nesreča|industrijsko nesrečo]] na svetu. Zgodila se je v noči iz 2. na 3. december leta 1984 v [[Bhopāl|Bhopalu]], v [[tovarna|tovarni]] [[pesticid]]ov [[Union Carbide India Limited]] (UCIL) v [[Madja Pradeš]] v [[Indija|Indiji]].

Izpustu [[strupen plin|strupenega plina]] [[metil izocianat]]a in drugih [[kemikalija|kemikalij]] iz tovarne je bilo izpostavljeno več sto tisoč ljudi. Ocene glede [[smrt]]nih žrtev se razlikujejo. Prva uradna potrditev takojšnjih smrtnih žrtev je bila 2.256 ljudi in vlada iz Madja Pradeš je potrdila, da je v nesreči umrlo 3.787 ljudi.&lt;ref&gt;http://www.mp.gov.in/bgtrrdmp/relief.htm&lt;/ref&gt; Ostale vladne organizacije so ocenile, da je smrtonosni plin terjal približno 15.000 žrtev,&lt;ref name=&quot;msnbc&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.msnbc.msn.com/id/34247132/ns/world_news-south_and_central_asia/page/2/|title=Industrial Disaster Still Haunts India&amp;nbsp;– South and Central Asia&amp;nbsp;– msnbc.com|date=December 2, 2009|accessdate=December 3, 2009}}&lt;/ref&gt; drugi pa ocenjujejo, da je 3.000 ljudi umrlo v nekaj tednih, naslednjih 8.000 ljudi pa je umrlo od bolezni, povezanih s strupenim plinom.&lt;ref name=&quot;Eckerman2001&quot;&gt;Eckerman (2001) (see &quot;References&quot; below).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot;&gt;Eckerman (2004) (see &quot;References&quot; below).&lt;/ref&gt; Vlada je leta 2006 potrdila, da je uhajanje plina povzročilo 558.125 poškodb, vključno z 38.478 začasnimi in delnimi ter 3.900 hudimi in trajnimi poškodbami.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.first14.com/bhopal-gas-tragedy-92-injuries-termed-minor-822.html|accessdate=2010-06-26 |newspaper=First14 News|date=2010-06-21 |author=Dubey, A.K. |title=Bhopal Gas Tragedy: 92% injuries termed »minor« |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100624104141/http://www.first14.com/bhopal-gas-tragedy-92-injuries-termed-minor-822.html |archivedate=2010-06-24 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

UCIL je bilo indijsko hčerinsko [[podjetnik|podjetje]] korporacije [[Union Carbide]] (UCC). Leta 1994 je vrhovno sodišče v Indiji dovolilo korporaciji Union Carbide, da je prodala 50,9 % delnic. Tovarna Bhopal je bila prodana McLeod Russelu (Indija) d.o.o. UCC je leta 2001 kupila tovarna [[Dow Chemical]].

Na Manhattnu (ZDA) in v Indiji v Bhopalu so na okrožnem sodišču v teku civilni in kriminalni postopki, ki vključujejo UCC, zaposlene na UCIL in [[Anderson Warren (predsednik))|Andersona Warrena]], ki je bil v času nesreče direktor UCC.&lt;ref&gt;{{navedi novice |publisher=[[The New York Times|New York Times]] |title=Company Defends Chief in Bhopal Disaster |url=http://dealbook.blogs.nytimes.com/2009/08/03/company-defends-chief-in-bhopal-disaster/ | date=2009-08-03 | accessdate=2010-04-26}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |publisher=[[CBS News]] |title=U.S. Exec Arrest Sought in Bhopal Disaster |url=http://www.cbsnews.com/stories/2009/07/31/world/main5201155.shtml | date=2009-07-31}}&lt;/ref&gt; Junija 2010 je bilo sedem nekdanjih zaposlenih, vključno z nekdanjim predsednikom UCIL v Bhopalu, obsojenih za povzročitev smrti iz malomarnosti. Obsojeni so bili na dve leti zapora in na plačilo globe v vrednosti $2.000, kar je največja kazen, dovoljena po [[zakon]]u. Obsojen je bil še en nekdanji zaposleni, ki pa je umrl pred sodbo.&lt;ref name=&quot;convictions&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/south_asia/8725140.stm|title=Bhopal trial: Eight convicted over India gas disaster |date=2010-06-07|work=[[BBC News]]|accessdate=2010-06-07}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje in vzroki ==
UCIL tovarna je bila zgrajena leta 1969 za proizvodnjo pesticida Sevin (UCCjevo ime znamke za pesticid [[karbaril]]), ki vključuje uporabo metil izocianata; slednji deluje kot posrednik. Metil izocianat (MIC) je bil v proizvodnjo dodan leta 1979.&lt;ref name=&quot;UCCmanual1976&quot;&gt;UCC manual (1976).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;UCCmanual1978&quot;&gt;UCC manual (1978).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;UCCmanual1979&quot;&gt;UCC manual (1979).&lt;/ref&gt;

V noči iz 2. na 3. december 1984 je v [[rezervoar]], ki je vseboval 42 ton MICja, vstopila voda. Rezultat [[eksotermna reakcija|eksotermne reakcije]] je bila povečana temperatura znotraj shranjevalnika, ki je presegala 200&amp;nbsp;°C. Slednja je povzročila dvig [[tlak|pritiska]], zaradi česar se je rezervoar sprostil in spustil v ozračje strupene [[plin]]e. Pline je nad Bhopal ponesel severozahodni veter.

Teorije o tem, kako naj bi voda vstopila v rezervoar, se razlikujejo. V tistem času so delavci čistili zamašene cevi z vodo, le nekaj metrov stran od rezervoarja. Operaterji so predvidevali, da je zaradi slabega vzdrževanja in puščanja [[ventil]]ov, prišlo do puščanja vode v rezervoar.&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot;&gt;Chouhan ''et al.'' (2004).&lt;/ref&gt;  Vendar pa tega vstopa vode v rezervoar niso mogli ponoviti.&lt;ref name=&quot;Weisman NYT Dec 1985 p.5&quot;&gt;{{navedi novice|author=Steven R. Weisman|title=Bhopal a Year Later: An Eerie Silence|publisher=The New York Times|date=5. december 1985|page=5}}&lt;/ref&gt; Tudi pri UCC so se strinjali, da ta pot ni verjetna, saj so domnevali, da je bila voda v rezervoar dodana neposredno, kot posledica sabotaže nezadovoljnega delavca, saj je na vrhu rezervoarja manjkal [[manometer|merilnik pritiska]] (manometer). Naslednje jutro je UCIL direktor naročil inženirju, da zamenja manometer. UCILova preiskovalna ekipa ni našla nobenega dokaza za takšno povezavo; vendar, preiskava je bila popolnoma pod nadzorom vlade, ki je preprečila dostop UCC preiskovalcem do rezervoarja in zaslišanja operaterjev.&lt;ref name=&quot;Kalelkar&quot;&gt;Kalelkar (1988).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;tradeunion&quot;&gt;Trade Union Report (1985).&lt;/ref&gt; Poročila iz leta 1985 tako prikazujejo vzroke zaradi česar je prišlo do katastrofe in kako se je stopnjevala, vendar se v podrobnostih razlikujejo.&lt;ref name=&quot;tradeunion&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;UCC1985&quot;&gt;UCC Investigation Report (1985).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Varadarajan&quot;&gt;Varadarajan (1985).&lt;/ref&gt;

Dejavniki, ki vodijo do razsežnosti uhajanja plina, vključujejo:

* shranjevanje MIC v velike rezervoarje, ki so bili polnjeni nad priporočeno količino,
* slabo vzdrževanje po tem, ko je tovarna pričela s proizvodnjo MIC ob koncu leta 1984,
* odpoved več [[varnost]]nih sistemov (zaradi slabega vzdrževanja),
* varnostni sistemi so bili izklopljeni, zaradi prihranka denarja - vključno z MIC hladilnim sistemom, ki bi lahko ublažil razsežnosti nesreče.

Dejavniki, ki so še poslabšali stvari, so bili gosta naselitev barakarskih naselij v okolici tovarne, neobstoječ načrt reševanja v primeru nesreče, pomanjkljivosti v zdravstvenem varstvu in socialno-ekonomskem področju.&lt;ref name=&quot;Eckerman2001&quot;&gt;Eckerman (2001).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Eckerman2005&quot;&gt;Eckerman (2005) (see &quot;References&quot; below).&lt;/ref&gt;

=== Javne informacije ===
Veliko špekulacij je nastalo v času po nesreči. Zaprtje tovarne pred tujci (tudi UCC), ki ga je odredila indijska vlada ter nedostopnost do objave podatkov javnosti sta še prispevala k vsesplošni zmedi. Zbor za znanstveno in [[industrija|industrijsko]] [[raziskava|raziskovanje]] (CSIR) je imel do leta 1994 prepoved objave njihovih podatkov o raziskavah o učinkih strupenega plina na zdravje. Prvotno preiskavo sta v celoti izvedla CSIR in CBI (Osrednji raziskovalni urad).&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot;&gt;Eckerman (2004).&lt;/ref&gt;

=== Proces proizvodnje ===
[[Slika:Preparation of carbaryl as in Bhopal.png|thumb|upright=1.4|right|[[Metilamin]] ('''1''') reagira z [[fosgenom]] ('''2'''), ki proizvede [[metil izocianat]] ('''3'''), ki reagira z [[1-naftolom]] ('''4''') za proizvod [[karbaril]]a ('''5''')]]
UCC je proizvedel [[karbaril]] z uporabo metil izocianata kot [[posrednik]]a.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt; Po tem, ko je bila tovarna v Bhopalu zgrajena, so drugi proizvajalci vključno z [[Bayer]] proizvajali karbaril brez MIC, čeprav je bila predelava veliko dražja.&lt;ref name=&quot;Kovel&quot;&gt;Kovel (2002).&lt;/ref&gt; Vendar, Bayer uporablja tudi UCC-jev proces v [[kemija|kemični]] tovarni, ki je bila nekoč v lasti UCC-ja na inštitutu v Zahodni Virginiji v ZDA.

=== Ostali dejavniki, ki so prispevali k nesreči ===
Ostali [[dejavnik]]i, ki so bili odkriti pri poizvedbi, vključujejo: uporaba bolj nevarne metode proizvoda pesticida, velika shramba metil izocianata, lokacija tovarne v bližini gosto naseljenega območja, zmanjšane zahteve po varnostnih ukrepih in odvisnost od ročnih operacij.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;

Ugotovljene so bile tudi napake pri nesposobnosti vodenju obrata - pomanjkanje izučenih operaterjev, zmanjšanje varnosti,nezadostno vzdrževanje in nezadovoljivi načrti pri reševanju nesreče.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Eckerman2006&quot;&gt;Eckerman (2006) (see &quot;References&quot; below).&lt;/ref&gt;

[[Kemični proces]], uporabljen v tovarni Bhopal, je [[sinteza|sinteziral]] [[metilamin]] s [[fosgen]]om za pridobitev MIC (metil izocianat), ki je bil nato reagiran z [[1-naftol]]om, da proizvede končni produkt, karbaril. Ta pot pridobitve se razlikuje od drugih MIC pridobivanj, ki so jih uporabljali drugje, pri katerih so uporabljene enake [[surovina|surovine]], vendar pa v drugačnem zaporedju. S fosgenom so najprej reagirali naftol, za pridobitev [[kloroformat]]a, ki je bil nato sinteziran z metilaminom. V zgodnih 80. letih 20. stoletja je povpraševanje za pesticide upadlo, vendar pa se je proizvodnja nadaljevala, kar je pripeljalo do kopičenja neuporabljenega metil izocianata.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Kovel&quot; /&gt;

=== Delovni pogoji ===
[[Poskus|Poizkušanja]], da se zmanjšajo stroški, so vplivala na zaposlene v tovarni in njihove delovne pogoje. Kurzman zagovarja, da »reduciranja pomenijo manj stroge kontrole kakovosti in tako ohlapnejše varnostne predpise. Pušča cev? Ne je zamenjati, je bilo naročeno zaposlenim.... MIC delavci potrebujejo več izobraževanja? Lahko bi zmogli s slabšimi. Napredovanja so bila zadržana, kar je močno vplivalo na moralo zaposlenih in odhode nekaterih od najbolj usposobljenih drugam...&lt;ref name=&quot;Kurzman1987&quot;&gt;Kurzman (1987).&lt;/ref&gt; Delavci so bili prisiljeni uporabljati angleška navodila, čeprav jih je le malo imelo osnove tega jezika«.&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Cassels&quot;&gt;Cassels (1983).&lt;/ref&gt;

Do leta 1984 je z MIC delalo le še šest od dvanajstih [[operater]]jev in tudi število [[nadzorni|nadzornega]] osebja se je zmanjšalo za pol. V nočni izmeni ni bilo nikogar, ki bi [[kontrola|kontroliral]] vzdrževanje in kontroliranje instrumentov je potekalo le vsaki dve uri, ne kot prej, ko je bilo potrebno preverjanje vsako uro.&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Kurzman1987&quot; /&gt; Zaposleni so se glede reduciranj pritožili delovnemu [[sindikat]]u, vendar pa so bili ignorirani. Neki delavec je bil odpuščen po tem, ko je bil na petnajstdnevni gladovni stavki. 70 % zaposlenih je bilo [[globa|oglobljenih]] pred nesrečo, ker so zavrnili, da bodo odstopali od ustreznih varnostnih predpisov pod pritiskom s strani vodstva.&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Kurzman1987&quot; /&gt;

Poleg tega so nekateri opazovalci, kot npr. tisti, ki pišejo [[šahovska študija|študije]] primerov za [[varstvo okolja|okoljevarstveno]] trgovanje, kot del Mandala projekta iz [[Ameriška univerza|Ameriške univerze]], izpostavili problem resnega komunikacijskega problema med vodilnimi v UCC in njihovimi indijskimi operacijami, karakterizirano s »starševska podjetja so dvignila roko nad čezoceanske operacije« in »kulturne nepremagljivosti«.&lt;ref name=&quot;TED&quot;&gt;TED case 233 (1997).&lt;/ref&gt; Kadrovsko vodenje politike je povzročilo izseljevanje kvalificiranih delavcev za boljša in varnejša delovna mesta.

=== Oprema in varnostni predpisi ===
[[Slika:Bhopal-Union Carbide 2.jpg|right|thumb|250px|Union Carbide MIC tovarna]]
Leta 1998 se je med civilnimi akcijskimi [[tožba]]mi v Indiji izkazalo, da so bile za razliko od UCC tovarn v ZDA, hčerinske tovarne v Indiji popolnoma nepripravljene za probleme. Nobenih akcijskih načrtov ni bilo zagotovljenih, v primeru nesreče, takšnih razsežnosti. To vključuje tudi neobveščanje lokalnih avtoritet za količine nevarnih kemikalij, ki so jih uporabljali in proizvajali v tovarni Bhopal.&lt;ref name=Eckerman2001/&gt;&lt;ref name=Eckerman2004/&gt;&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot;/&gt;&lt;ref name=Kovel/&gt;

Alarmi v shranjevalnikih, ki so vsebovali MIC, niso delovali že štiri leta.&lt;ref name=Eckerman2001/&gt;&lt;ref name=Eckerman2004/&gt;&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot;/&gt;&lt;ref name=Lepowski&gt;Lepowski (1994).&lt;/ref&gt;

Bil je le še en ročni pomožni sistem, v primerjavi s štiri stopenjskim pomožnim sistemom v ZDA.&lt;ref name=Eckerman2001/&gt;&lt;ref name=Eckerman2004/&gt;&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot;/&gt;&lt;ref name=Lepowski/&gt;

[[Gorilni stolp]] in [[pralnik plina|pralnik plinov]] sta bila neuporabna že pet mesecev pred nesrečo. Pralnik plinov torej uhajajočih plinov ni obdelal z [[natrijev hidroksid|natrijevim hidroksidom]] (kavstična soda), kar bi lahko znižalo koncentracijo plina na varno stopnjo.&lt;ref name=Lepowski/&gt; Tudi če bi pralnik deloval, po Weir, preiskave po nesreči kažejo, da je bila največja vrednost pritiska, ki ga je zmogel pralnik preslaba, saj bi lahko izčrpal le 1/4 plina, ki je bil prisoten pri nesreči. V nadaljevanju, tudi gorilni stolp je bil nepravilno zasnovan in bi lahko predelal le 1/4 plina, ki je bil izpuščen leta 1984.&lt;ref name=Eckerman2001/&gt;&lt;ref name=Eckerman2004/&gt;&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot;/&gt;&lt;ref name=Weir&gt;Weir (1987).&lt;/ref&gt;

Da bi zmanjšali stroške energije, je bil [[hladilni sistem]], ki je bil zasnovan, da preprečuje izhlapevanje MICja, izklopljen- MIC je bil na 20&amp;nbsp;°C ([[sobni pogoji|sobna temperatura]]) in ne na priporočenih 4,5&amp;nbsp;°C. Nekateri hladilni sistemi so bili uporabljeni drugje.&lt;ref name=Eckerman2001/&gt;&lt;ref name=Eckerman2004/&gt;&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot;/&gt;&lt;ref name=Lepowski/&gt;

[[Parni bojler]], namenjen za čiščenje cevi, ni bil v uporabi iz neznanih razlogov.&lt;ref name=Eckerman2001/&gt;&lt;ref name=Eckerman2004/&gt;&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot;/&gt;&lt;ref name=Lepowski/&gt;

Varnostni ventili, ki bi preprečili, da voda iz cevi ne bi puščala v MIC rezervoarje, niso bili vstavljeni, zaradi neustreznosti le teh. Njihovo nevgradnjo so izpustili iz kontrolnega lista.&lt;ref name=Eckerman2001/&gt;&lt;ref name=Eckerman2004/&gt;&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot;/&gt;

Pritisk vode je bil preslab, da bi razpršil uhajajoče pline iz zaloge. Ni mogel pršiti dovolj visoko, da bi zmanjšal koncentracijo uhajajočih plinov.&lt;ref name=Eckerman2001/&gt;&lt;ref name=Eckerman2004/&gt;&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot;/&gt;&lt;ref name=Lepowski/&gt;

Po mnenju upraviteljev je bil merilni instrument za pritisk v MIC rezervoarjih v okvari že približno en teden. Uporabljali so druge rezervoarje, namesto da bi popravili pokvarjenega. Naraščanje temperature in pritiska je bil verjetno glavni vzrok za količino izpuščenega plina.&lt;ref name=Eckerman2001/&gt;&lt;ref name=Eckerman2004/&gt;&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot;/&gt;&lt;ref name=Lepowski/&gt; UCCjeve preiskovalne študije so ovrgle to hipotezo. V noči nesreče so ugotovili, da je voda prišla v rezervoar. Zaposleni so kljub temu uspeli premostiti eno tono MICja v reakcijsko posodo s povišanjem pritiska v rezervoarju 610, z upanjem, da so problem rešili.

V uporabi so bili ventili iz [[jeklo|jekla]] z ogljikom (ogljikovo jeklo), čeprav takšni ventili v stiku s [[kislina|kislino]], rjavijo.&lt;ref name=Kovel/&gt; Najden je bil tudi del ventila, ki je prepuščal vodo, katera je prišla v MIC shranjevalnike. Ventil na cevi ni bil popravljen, zaradi prepričanja, da bi popravilo vzelo preveč časa in povzročilo preveč izdatkov.&lt;ref name=Eckerman2001/&gt;&lt;ref name=Eckerman2004/&gt;&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot;/&gt;&lt;ref name=Lepowski/&gt;

UCC je priznala, da v noči nesreče ni bilo nobenih varnostnih sistemov, ki bi delovali.&lt;ref name=&quot;UCC1985&quot;/&gt;

Zasnova MIC tovarne je bila, z upoštevanjem vladnih navodil, »indializirana«, s strani UCIL inženirjev, z maksimiranjem uporabe domorodnih surovin. Ugledna indijska podjetja, kot so: Humphreys in Glasgow svetovanje, so bili glavni svetovalci, Larsen in Toubro so proizvedli MIC rezervoarje in Taylor of India so izdelali potrebne instrumente.&lt;ref name=D&gt;D'Silva, The Black Box of Bhopal (2006).&lt;/ref&gt;

=== Pretekla opozorila in nesreče ===
Prišlo je do vrste predhodnjih opozoril in MIC povezanih nesreč:
* leta 1976 sta dva sindikata opozorila na onesnaženje planeta.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Eckerman2006&quot;&gt;Eckerman (2006).&lt;/ref&gt;
* leta 1982 je bil neki zaposleni izpostavljen [[fosgen]]u. V paniki si je odtrgal [[zaščitna maska|zaščitno masko]] in inhaliral veliko količino plina fosgen: umrl je 72 ur kasneje.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Eckerman2006&quot;&gt;Eckerman (2006).&lt;/ref&gt;
* januarja 1982 je prišlo do uhajanja plina fosgena. Plinu je bilo izpostavljenih 24 delavcev, ki so morali biti [[hospitaliziran]]i. Nikomur od delavcev ni bilo ukazano nositi zaščitne maske.
* februarja 1982 je uhajanje MICja okužilo 18 delavcev.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Eckerman2006&quot;&gt;Eckerman (2006).&lt;/ref&gt;
* avgusta 1982, je kemični [[inženir]] prišel v stik s tekočim metil izocianatom, kar mu je povzročilo hude opekline, ki so pokrile več kot 30 % njegovega telesa.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Eckerman2006&quot;&gt;Eckerman (2006).&lt;/ref&gt;
* septembra 1982 je novinar iz Bhopala, [[Raajkumar Keswani]], začel pisati o prihajajoči nesreči, v lokalnem časopisu »Rapat«. Glavni naslovi, eden za drugim »Rešite, prosim rešite to mesto«, »Bhopal sedi na vrhu vulkana« in »Če ne razumete, boste bili izbrisani«, niso bili resno vzeti.&lt;ref&gt;[http://www.thebhopalpost.com/back_from_the_dead_2.html]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* oktobra 1982 je prišlo do uhajanja MICja, [[metilkarbil klorid]]a, [[kloroform]]a in [[klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]]. V poizkušanju ustavitve uhajanja, je MIC nadzornik utrpel hude kemične opekline in dva podrejena sta bila izpostavljena nevarnim plinom.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Eckerman2006&quot;&gt;Eckerman (2006).&lt;/ref&gt;
* med letom 1983 in 1984, so takšna uhajanja postala pogosta v tovarni MICja; MIC, [[klor]], [[monometilamin]], [[fosgen]] in [[ogljikov tetraklorid]], včasih v kombinaciji.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Eckerman2006&quot;&gt;Eckerman (2006).&lt;/ref&gt;
* poročila znanstvenikov iz korporacije UC oddana več mesecev pred nesrečo, so opozarjala na možnost nesreče, skoraj identično takšni, ki se je v Bhopalu zgodila.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Kovel&quot;&gt;Kovel (2002).&lt;/ref&gt;
* UCC je bila opozorjena s strani ameriških strokovnjakov, ki so tovarno obiskali leta 1981, ko je zgodila potencialna »pobegla katastrofa« v MIC shranjevalniku; lokalne indijske avtoritete so opozorile podjetje glede večjih problemov od leta 1976 naprej. Še enkrat so bila tudi ta opozorila preslišana.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Kovel&quot; /&gt;

== Nesreča ==
Novembra 1984 večina varnostnih sistemov ni delovala. Veliko ventilov in cevi je bilo v slabem stanju. Rezervoar 610 je vseboval 42 ton MICja, veliko več kot so ga dovoljevali varnostni predpisi.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt; V noči iz 2. na 3. december je večja količina vode stekla v rezervoar 610. [[Termalni postopek]] se je začel, kateremu je med drugimi prisostvovala še visoka temperatura. Reakcija je povzročila visoko naraščanje temperature v rezervoarju- nad 200&amp;nbsp;°C. To je sprožilo varnostne ventile, kar je povzročilo uhajanje večje količine strupenih plinov. Prisotnost [[Korozija|rjastega]] [[jeklo|jekla]] na ceveh je še pospešila širjenje.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt; Znano je, da so delavci čistili cevi z vodo. Ni jim bilo naročeno, da vanje vstavijo [[varnostni ventil|varnostne ventile]]. Zaradi tega in pa slabega vzdrževanja so zaposleni menili, da je možno, da je voda vdrla v MIC rezervoar.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot; /&gt; UCC pa je mnenja, da je prišlo do [[sabotaža|sabotaže]]. Menijo, da je nezadovoljen delavec namerno priklopil cev na merilnik pritiska.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Kalelkar&quot;&gt;Kalelkar (1988).&lt;/ref&gt;  
 
=== Kronologija nesreče ===
; V tovarni&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* 21:00 Prične se vodno čiščenje cevi.
* 22:00 Voda vstopi v rezervoar 610, reakcija se prične.
* 22:30 Plini so izpuščeni iz gorilnega stolpa.
* 00:30 Vključi se alarm, ki pa ga izklučijo.
* 00:50 Alarm se zasliši po celi tovarni. Zaposleni zbežijo.

; Zunaj&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* 22:30 Prve reakcije na plin se začutijo: dušenje, kašelj, pekoče oči in bruhanje.
* 1:00 Policija je obveščena. Evakuirajo prebivalce v okolici tovarne. UCC direktor zanika kakršnokoli uhajanje.
* 2:00 Prvi ljudje prispejo v bolnišnico Hamidia. Simptomi vključujejo motnje vida in slepoto, dihalne težave, penjenje okoli ust in bruhanje.
* 2:10 Alarm se zasliši tudi zunaj tovarne.
* 4:00 Plini so pod kontrolo.
* 7:00 Policija objavi: »Vse je normalno«.

== Posledice ==
=== Kratkoročne zdravstvene posledice ===
Uhajanje je povzročilo veliko kratkoročnih zdravstvenih težav v okoliških področjih. Poleg MICja, bi lahko [[plinski oblak]] vseboval še [[fosgen]], [[hidrogen cianid]], [[ogljikov monoksid|ogljikov oksid]], [[nitrogenski oksid|nitrogenske okside]], [[monometil amin]], [[ogljikov dioksid]], kateri pa je bil lahko proizveden v rezervoarju ali pa v [[ozračje|ozračju]].&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
 
Plinski oblak je bil sestavljen predvsem iz gostejših materialov v zraku, ostal je nizko pri tleh in se razširil po okolici. Prvotni učinki izpostavljenosti so bili kašljanje, bruhanje, draženje oči in dušenje. Ljudje so pobegnili stran od tovarne, saj so že čutili takšne simptome. Tisti, ki so tekli, so inhalirali več plina, kot pa tisti, ki so imeli vozila. Manjši in lažji ljudje in pa otroci so inhalirali večje koncentracije. Veliko ljudi je bilo pohojenih med tem, ko so poskušali zbežati.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;

Na tisoče ljudi je podleglo posledicam do jutranjih ur. Bilo je veliko masovnih pogrebov in upepelitev, kot tudi odlaganj teles v reko [[Narmada]]. 170.000 ljudi je bilo zdravljenih v bolnišnicah in začasnih zdravstvenih ustanovah. 2000 bivolov, koz in drugih živali je bilo najdenih in pokopanih. V nekaj dneh so listi na drevesih porumeneli in odpadli. Zaloge vode, vključno s hrano, so postale omejene, dobavitelje pa je postalo strah za lastno varnost. Prepovedano je bilo tudi ribarjenje, kar je še bolj omejilo zaloge.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;

Vsega skupaj 36 okrožij je bilo s strani vlade označenih, da so bili izpostavljeni plinskemu oblaku; na ogroženemu področju je živelo 520.000 ljudi. 200.000 teh ljudi je bilo mlajših od 15 let in 3000 je bilo nosečnic. Leta 1991 je bilo potrjenih 3.928 smrtnih žrtev. Neodvisne organizacije so zabeležile 8000 smrti v prvih dneh. Ostale zabeležbe nihajo med 10.000 in 30.000 žrtev. Od 100.000 do 200.000 ljudi pa je utrpelo trajne zdravstvene posledice različnih stopenj.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;

Akutni simptomi so bili: pekoč občutek na [[dihala|dihalih]] in očeh, krči, zasoplost, bolečine v želodcu in bruhanje. Vzroki smrti so bili: [[dušitev|zadušitev]], zastoji [[vitalen organ|vitalnih organov]] in [[edem|pljučni edemi]]. Ugotovitve na obdukcijah so pokazale spremembe, ne samo v pljučih, ampak tudi [[cerebralni edem]], tubularna [[nekroza ledvic]], zamaščenost jeter in [[enteritis]]. Naraslo je rojstvo mrtvih otrok in to, kar za 300 % in pa smrti še nedonošenih otrok za 200 %.&lt;ref name=&quot;Sriramachari&quot;&gt;Sriramachari (2004).&lt;/ref&gt;

=== Debata o vodikovem cianidu ===
Ali je bil [[cianovodikova kislina|vodikov cianid]] prisoten v plinski mešanici, je še vedno kotraverzno.&lt;ref name=&quot;Sriramachari&quot;&gt;Sriramachari (2004).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;GassertDhara&quot;&gt;Gassert TH, Dhara VR, (2005).&lt;/ref&gt; MIC se pri izpostavljenosti visoki temperaturi, razgradi v vodikov cianid (HCN). Po Kullingu in Lorinu je pri +200&amp;nbsp;°C, 3 % plina HCN.&lt;ref name=&quot;Kulling&quot;&gt;Kulling and Lorin (1987).&lt;/ref&gt; Vendar pa je po neki drugi znanstveni publikaciji rečeno,&lt;ref&gt;P.G. Blake and S. Ijadi-Maghsoodi, Kinetics and Mechanism of Thermal Decomposition of Methyl Isocyanate, ''International Journal of Chemical Kinetics'', vol.14, (1982), pp. 945–952.&lt;/ref&gt; da začne MIC razpadati na HCN in druge snovi šele pri 400&amp;nbsp;°C. Koncentracija 300 pum lahko privede do takojšnjega kolapsa.

Laboratorijske študije znanstvenikov CSRIja in UCCja ne kažejo na to, da bi v plinski mešanici zaznali kaj HCNja ali njegovih stranskih produktov. Kemično je HCN znan po tem, da se izredno dobro odzove z MIC.&lt;ref&gt;K.H. Slotta, R. Tschesche, ''Berichte'', vol.60, 1927, p.1031.&lt;/ref&gt; Znan je tudi po tem, da reagira z [[žveplova kislina|žveplovo kislino]], [[amonijak]]om in [[metilamin]]om (tudi proizveden v shranjevalniku 610 med reakcijo vode in kloroforma) in tudi sam s sabo pod kislimi pogoji, da oblikuje [[trimer]] HCNja, imenovan [[triazen]]. Nobenih HCN stranskih produktov ni bilo zaznanih v ostankih shranjevalnika.&lt;ref&gt;Christoph Grundmann, Alfred Kreutzberger, ''J. Am. Chem. Soc.'', vol. 76, 1954, pp. 5646–5650.&lt;/ref&gt;

Intravenozna injekcija [[protistrup]]a [[natrijev tiosulfat|natrijevega tiosulfata]] (Na&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;S&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;) poveča stopnjo spremembe [[cianid]]a v nestrupen [[tiocianat]]. Zdravljenje je bilo predlagano že zgodaj po nesreči, vendar pa se je zaradi zmede v zdravstvenih ustanovah, takšno zdravljenje pričelo šele junija 1985.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;

=== Dolgoročne zdravstvene posledice ===
Ocenjeno je, da je med 100.000 in 200.000 ljudi utrpelo dolgoročne zdravstvene poškodbe. Zabeleženi simptomi: so problemi z očmi, problemi z dihali, [[imun]]ske in [[nevrologija|nevrološke]] nepravilnosti, [[srčna odpoved|srčne odpovedi]] in sekundarne poškodbe pljuč, [[razmnoževanje|reprodukcijske]] težave in [[prirojeno|prirojene]] okvare med otroci.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot;&gt;Eckerman (2004).&lt;/ref&gt; Indijska vlada in UCC zanikata, da so permanentne poškodbe posledica MICja in drugih plinov.

== Posledice uhajanja ==

* Medicinsko osebje ni bilo pripravljeno na tisoče žrtev.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Zdravniki in bolnišnice niso bili obveščeni o ustreznih metodah zdravljenja za vdihovanje plina MIC. Rečeno jim je bilo, da bolnikom dajo zdravilo proti kašlju in kapljice za oči.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Plin je v trenutku povzročil vidne poškodbe na drevesih. V nekaj dneh so listi padli z dreves.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* 2.000 živalskih trupel je bilo potrebno odstraniti.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* &quot;Operacija Faith&quot;: 16. decembra sta bila še preostala shranjevalnika MIC 611 in 619 izpraznjena. To je pripeljalo do druge masovne evakuacije iz Bhopala.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Masovne pritožbe so se razširile na račun pomanjkanja informacij in napačnih informacij. Interni zdravnik ni imel ustreznih informacij o lastnostih plinov. Tiskovni predstavnik Indije je dejal &quot;Carbride se bolj zanima za pridobivanje informacij od nas, kot nam pomaga pri delu.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Od leta 2008 UCC ni sprostil nobenih informacij o možni sestavi oblaka.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Izdane so bile uradne izjave, da so zrak, voda, rastlinstvo in živila varna znotraj mesta. Hkrati so bili ljudje obveščeni, da je perutnina nespremenjena, rib pa naj se ne bi uživalo.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;

=== Odškodnina od Union Carbida ===

* Indijska vlada je sprejela zakon, s katerim je vladi dodelila pravico, da zastopa vse žrtve v ali izven Indije.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* UUC je ponudila 350 milijonov USD zavarovalne vsote.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt; Indijska vlada je terjala od UUC-ja {{Nowrap|3.3 bilijonov}}.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt; Leta 1989 so se poravnali in UCC je plačal {{Nowrap|470 milijonov USD}} (vrednost zavarovanja plus obresti) v zadnji civilni in kazenski poravnavi.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Ko je UCC hotel prodati svoje delnice v UC-ju, je vrhovno sodišče določilo, da morajo financirati 500 bolnišničnih postelj za nego za preživele. Bolnišnica v Bhopalu in raziskovalni center (BMHRC) sta odprla svoja vrata leta 1998. Bili so dolžni nuditi brezplačno nego vsem preživelim osem let.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;

=== Gospodarska obnova ===

* Po nesreči ni bila registrirana nobena oseba pod 18 leti. Število otrok, ki je bilo izpostavljenih plinu, je bilo najmanj 200.000.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Dva dni po [[tragedija|tragediji]] je bilo opaziti takojšnje olajšanje.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Leta 1985 so začeli veljati dobrodelni ukrepi. Delila se je hrana in boni za obroke.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Predvidena je bila pokojnina za vdovele v višini 200 d.e., kasneje pa 750 d.e..&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Vsi, ki so imeli prihodke nižje od 500 d.e., so prejeli enkratno denarno pomoč v višini 1.500 d.e.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Vsak, ki je vložil odškodnino, je bil pregledan s strani zdravnika. Na sodišču so morali vsi dokazati »onkraj razumnega dvoma«, da je bila poškodba oziroma smrt posledica izpostavljenosti. Leta 1992 je moralo 44 % upravičencev še vedno hoditi na zdravniške preglede.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Leta 1990 so bile izdane odredbe na podlagi katerih, je bila družinam, katerim se je rodil otrok pred katastrofo, izplačana odškodnina v višini 200 d.e..&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot;&gt;Eckerman (2004).&lt;/ref&gt;
* V povprečju je odškodnina(vključno z izdajo začasne odredbe) za telesne poškodbe znašala 25.000 d.e. Odškodnina za primer smrti pa je znašala v povprečju 62.000 d.e..&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot;&gt;Eckerman (2004).&lt;/ref&gt;
* Po izdaji odločb je bilo več otrok poslanih v šolo, več denarja je bilo porabljenega za zdravljene, hrano in izboljšanje bivalnih razmer.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Podpora pri upravljanju z registracijami in distribucijo je pokazala številne pomanjkljivosti.&lt;ref name=&quot;singh&quot;&gt;Singh (2008).&lt;/ref&gt;
* V letu 2007 je bilo 1.029.517 primerov prijavljenih in zaključenih. 574.304 je bilo oddanih primerov in 455.213 zavrnjenih zadev. Odškodnine so znašale 1.546.47 d.e..&lt;ref name=&quot;GovMP&quot;&gt;{{navedi splet |title=Bhopal Gas Tragedy Relief and Rehabilitation Department |date=2008-12-05 |url=http://www.mp.gov.in/bgtrrdmp/}}&lt;/ref&gt;
* Zneski, ki so bili izplačani, so bi bili s strani tožečih strank zavrnjeni. Znesek izplačanih odškodnin bo veliko večji od 10 bilijard d.e., ko bodo vsi primeri zaključeni.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;

=== Poklicna rehabilitacija ===

* 33 od 50 načrtovanih hal za žrtve plina so začele delovati. Vse razen ene so bile zaprte do leta 1992.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Leta 1986 je vlada investirala v posebni industrijski del Bhopala. Zgradili so 152 delovnih hal od 200. Leta 2.000 je 16 delovnih hal vsaj delno delovalo.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Ocenjeno je bilo, da bo 50.000 oseb potrebovalo nadomestno delovno mesto in, da je manj kot 100 žrtev plina našlo zaposlitev v okviru vladnega programa.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;

=== Bivalna rehabilitacija ===

* 2.486 stanovanj je bilo zgrajenih v dvo in štiri nadstropnih zgradbah zunaj Bhopal-a. Voda ni dosegla zgornjega nadstropja, ljudje pa so se morali odpovedati govedu. Infrastruktur, kot so avtobusi, šole, itd. ni bilo še vsaj eno desetletje.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;

=== Zdravstveno varstvo ===

* Takoj po katastrofi je bil zdravstveni sistem izredno preobremenjen. Vlada je v nekaj tednih ustanovila veliko število bolnišnic, klinik in mobilnih enot na prizadetih območjih.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Zdravstvene skupine so ustanovile Zdravstveno središče , ki je deloval še nekaj let po letu 1985.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Veliko število zasebnikov je začelo delovati v Bhopalu od nesreče naprej. Kar 70 odstotkov posameznikov se je izkazalo za strokovno neusposobljenih.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* Indijska vlada se je osredotočila na povečanje osnovnih bolnišničnih storitev za vse žrtve. Veliko bolnišnic je bilo zgrajenih po nesreči. Leta 1994 je bila 1,25 postelje na 1.000 prebivalcev. Priporočila svetovne banke so 1 postelja na 1000 prebivalcev v državah v razvoju.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;
* [http://bmhrc.org The Bhopal Memorial Hospital and Research Centre] (BMHRC) je bolnišnica s 350 posteljami, kjer opravljajo tudi kirurgijo srca in hemodializo. Bolnišnici primanjkujejo specialna znanja na področju ginekologije, porodništva in pediatrije. Osem mini enot je začelo delovati. Brezplačno zdravstveno varstvo žrtve katastrofe naj bi bilo ponujeno do leta 2006.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt; Vlada se je soočila z različnimi težavami kot so stavke in kakovost zdravstvenega varstva je zelo sporna.&lt;ref name=&quot;BMHT2005&quot;&gt;[http://www.hindu.com/2005/07/04/stories/2005070401510500.htm Bhopal Memorial Hospital closed indefinitely] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070320105300/http://www.hindu.com/2005/07/04/stories/2005070401510500.htm |date=2007-03-20 }} The Hindu 4.7.2005.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BMHT2006&quot;&gt;[http://www.bhopal.net/delhi-marchers/factsheets/BMHT%20sheet.pdf Bhopal Memorial Hospital Trust] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120406192139/http://www.bhopal.net/delhi-marchers/factsheets/BMHT%20sheet.pdf |date=2012-04-06 }}(2001).&lt;/ref&gt;
* [[Sambhavna Trust]] je dobrodelna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1995. Organizacija deluje brezplačno in žrtvam zastrupitve s plinom nudi zdravljenje s sodobno in alternativno [[medicina|medicino]].&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sambhavna&quot;&gt;{{navedi splet |publisher=Sambhavna Trust |title=The Bhopal Medical appeal |url=http://www.bhopal.org.htm }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Sanacija okolja ===

Po zaprtju tovarne med letoma 1985-1986 so bile cevi, bobni in cisterne očiščene in prodane. MIC in ploščadi so še vedno tam in služijo kot skladišče za različne ostanke. Izolacijski material odpada in se širi.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;

Območje okoli ploščadi je služilo kot območje za odlaganje nevarnih kemikalij. Leta 1982 je bilo potrebno zapustiti neke vrste vodnjak, ki je bil v bližini tovarne UUC.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt; Laboratorijski testi UUC-ja so leta 1989 pokazali, da so tla in voda v vzorcih iz bližine in notranjosti obrata strupeni za ribe.&lt;ref name=&quot;UCC1989&quot;&gt;UCC (1989).&lt;/ref&gt; Tudi druge številne študije so pokazale, da so na območju onesnažena tla in podzemna voda.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;

Znane sestavine v plinskem oblaku so naftol, naftalen, pesticid karbaril, ostanki katrana, živo srebro, strupeni organski kloridi, hlapljive sestavine organskih kloridov, krom, baker, nikelj, svinec, heksakloroetan,heksaklorobutadien in pesticid heksakloroheksan.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;

Za zagotovitev varne pitne vode za prebivalce v okolici UCC tovarne je bila pripravljena shema za izboljšanje oskrbe z vodo.&lt;ref name=&quot;GovMP&quot; /&gt;

Decembra leta 2008 je višje sodišče zvezne države Madja Pradeš odločilo, da morajo strupene odpadke sežgati v mestu [[Anklešvar]] v [[Gudžarat]]u.&lt;ref name=&quot;Times of India 16 Dec 2008&quot;&gt;{{navedi novice |first= |last= |authorlink= |title=Carbide waste to go: HC |date=16 December 2008 |publisher= |url=http://timesofindia.indiatimes.com/India/Carbide_waste_to_go_HC/articleshow/3847412.cms |work= |pages= |accessdate=2009-01-07 |language= }}&lt;/ref&gt;

== Obramba Union Carbid-a ==

Union Carbide, ki je zdaj v lasti [[Dow Chemical Company]], je na svoji spletni strani zanikal obtožbe, ki so se nanašale na tragedijo. Podjetje je prepričano, da je prišlo do nesreče zaradi sabotaže, ker so bili varnostni sistemi vzpostavljeni in operativni. Poudarja pa tudi, da so storili vse, za lajšanje trpljenja ljudi po nesreči.&lt;ref name=&quot;ucs&quot;&gt;{{navedi splet|title=Statement of Unian Carbide Corporation Regarding the Bhopal Tragedy|url=http://www.bhopal.com/ucs.htm|publisher=Bhopal Information Center, UCC|accessdate=2010-12-11|archive-date=2009-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20090430151354/http://www.bhopal.com/ucs.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Preiskava morebitne sabotaže ==

Teorije o tem kako naj bi voda vstopila v rezervoar se razlikujejo. V tistem času so delavci čistili zamašene cevi z vodo, le nekaj metrov stan od rezervoarja. Delavci menijo, da je bil vstop vode v rezervoar mogoč, med čiščenjem, ker niso uporabili pomožnih cevi, katerim so puščali ventili, kar pomeni da rezervoar ni bil pod pritiskom. Voda, ki ni pravilno odtekala skozi odzračevalni ventil, se je nakopičila v ceveh, je narasla in se po drugih ceveh zlila v posodo za shranjevanje MIC-a. Ko se je vode zbralo do višine 6 metrov (20 čevljev), je možno da je odtekla nazaj v sistem. Druga možnost pa je, da se je voda vrnila v sistem preko sistema, ki je bil šele pred kratkim priključen &quot;jumper line&quot;. Indijski znanstveniki predvidevajo , da je bil ta sistem napačno zasnovan.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Chouhan&quot; /&gt; Nobene od vstopnih poti vode v sistem, ni bilo mogoče ponoviti pri testiranju s strani Osrednjega raziskovalnega urada (CBI) in UCIL inženirjev.
Podjetje navaja rezultate preiskave, ki jih je opravilo inženirsko podjetje [[Arthur D. Little]], katero je ugotovilo, da je lahko en sam delavec, namerno in prikrito povečal količino vode v rezervoarju MIC, s tem da je odstranil merilnik pritiska, voda pa je naraščala preko dovoljene meje.&lt;ref name=&quot;Kalelkar&quot; /&gt; Podjetje Carbide trdi, da odvečna voda ni prišla v rezervoar po nesreči, varnostni sistemi pa niso zasnovani za primer sabotaže. V dokumentih Arthur D. Littla je razvidno, da sta poskušala Osrednji raziskovalni urad in UCIL, za vzrok nesreče predpostaviti hipotezo, da je voda v rezervoar prišla pri pranju cevi. Te teorije so bile ovržene. UCC-jevi preizkovalci so ugotovili številne prirejene zapise, da bi se zakril incident, preiskavo pa je ovirala tudi indijska vlada, da ne bi prišlo do pregona odgovornega delavca in ugotovitve njegove domnevne malomarnosti pri delu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bhopal.com/url=http://www.bhopal.com/faq.htm |title=Frequently Asked Questions |year=november 2009 |work=Bhopal Information Center |publisher=Union Carbide Corporation |accessdate=4 April 2010 |quote=Idijske oblasti vedo za idetiteto zaposlenega [kateri je povzročil sabotažo], in posledic za tako ravnanje. Zavrnile so tudi dokazovanje krivde zaposlenemu in ne odstopajo od tega, da bi bil za tragedijo kriv kdo drug kot Union Carbide sam. }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Vprašanje varnosti in opreme ==

Podjetje je zanikalo trditev, da so ventili pri rezervoarju slabo tesnili in ima dokumentiran dokaz iz preiskave po nesreči, da je bil ventil poleg vode za pranje, zaprt in je tesnil. Poleg tega je bil vzpostavljen varnostni sistem, kateri bi preprečil nenadzorovan vstop vode v rezervoar. Carbide navaja, da so bila vsa vprašanja, ki se nanašajo na varnost leta 1982 rešena pred letom 1984 in, da nihče od njih ni bil vpleten v nesrečo.&lt;ref name=&quot;faq&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.bhopal.com/faq.htm |publisher=Bhopal Information Center, UCC |title=Frequently Asked Questions |accessdate=2010-12-11 |archive-date=2010-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100408133152/http://www.bhopal.com/faq.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Podjetje je priznalo, da varnostni sistem ne bi mogel preprečiti kemične reakcije takšnih razsežnosti, ki jo je povzročilo puščanje plina. V Caribe pri načrtovanju varnostnega sistema, ni bila vključena možnost kemične reakcije takšnih razsežnosti, ker je imel rezervoar plina sistem, ki samodejno preprečuje vstop tako velike količine vode. Namesto tega trdijo, da je delavec s sabotažo preprečil brezhibno delovanje sistema, kar je bil vzrok za tragedijo.&lt;ref name=&quot;faq&quot; /&gt;

== Odgovornost ==

Podjetje poudarja, da je neposredno ukrepalo in pomagalo žrtvam nesreče. 4. decembra, dan po uhajanju plina, je Union Carbide poslalo gradivo, za pomoč več mednarodnim strokovnjakom, za ocenitev zdravstvenega stanja v Bhopalu.&lt;ref name=&quot;faq&quot;/&gt;
Union Carbide navaja na svoji spletni strani, da je indijski predsednik 11. decembra 1984, iz sklada za nesreče namenil 2.000.000 USD.&lt;ref name=&quot;faq&quot;/&gt;
Podjetje pa je skladu za zaposlene namenilo več kot 5.000.000 USD.&lt;ref name=&quot;chrono&quot;&gt;{{navedi splet |publisher=Bhopal Information Center, UCC |title=Chronology |year=november 2006 |url=http://www.bhopal.com/chrono.htm |accessdate=2010-12-12 |archive-date=2001-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20010924010814/http://www.bhopal.com/chrono.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V avgustu 1987 je bilo še dodatnih 4.000.000 USD.&lt;ref name=&quot;chrono&quot;/&gt; namenjenih v humanitaren sklad.

Union Carbide navaja, da se je zavezalo za več ukrepov za zagotavljanje stalne pomoči žrtvam nesreče v Bhopalu po razsodbi sodišča, vključno z:
* prodajo svojega 50,9 odstotka deleža v UCIL v aprilu 1992 in ustanovitve dobrodelnega sklada, s prispevkom k izgradnji lokalne bolnišnice. Prodaja je bila končana novembra 1994. Bolnišnica se je začela graditi oktobra 1995 in je bila odprta leta 2001. Podjetje je vložilo v sklad 90.000.000 USD, od prodaje svojega deleža pri UCIL. Bolnišnica skrbi za zdravljenje težav s srcem, pljuč in oči.&lt;ref name=&quot;ucs&quot; /&gt;
* z zagotavljanjem 2.200.000 USD nepovratnih sredstev za tehnični center Arizona State University, ki je bil zgrajen in odprt, kasneje pa ga je vlada zaprla.&lt;ref name=&quot;irs&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.bhopal.com/irs.htm |publisher=Bhopal Information Center, UCC |title=Incident Response and Settlement |accessdate=2010-12-12 |archive-date=2011-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110103235052/http://www.bhopal.com/irs.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* doniranjem 5.000.000 USD  [[Indijski rdeči križ|Indijskemu Rdečemu križu]].&lt;ref name=&quot;irs&quot;/&gt;
* razvijanjem sistema [[Responsible Care]], ki z drugimi člani v kemični industriji, nudi pomoč pri preprečevanju takšnih dogodkov v prihodnosti, z izboljšanjem ozaveščenosti družb, boljše pripravljenosti in visokimi varnostnimi standardi.&lt;ref name=&quot;chrono&quot;/&gt;

== Dolgoročne posledice ==

Pravni postopki proti Union Carbidu se nanašajo predvsem na odpravljanje posledic nesreče. Postavljajo pa se tudi druga vprašanja, ki se nanašajo na težave s še vedno trajajočo kontaminacijo tekočin in sistem čiščenja, katerega uporablja Union Carbide, ter z 2004 potegavščino.

== Pravni postopki proti Union Carbidu ==

Pravni postopki, ki vključujejo UCC, ameriško in indijsko vlado, lokalne oblasti v Bhopalu in žrtve nesreče, so se začeli takoj po nesreči.

== Sodni postopki ==

14. decembra 1984 je predsednik in generalni direktor Union Carbida, [[Warren Anderson]], poslal zagotovilo ameriškemu kongresu, s poudarkom »o zavzemanju za varnost«, da se takšna nesreča ne more ponoviti. Indijska vlada pa je marca 1985 sprejela zakon Bhopalska plinska nesreča, ki deluje kot pravni zastopnik žrtev nesreče, s tem pa začela pravni postopek.&lt;ref name=&quot;chrono&quot;/&gt;

Leta 1985 je demokrat [[Henry Waxman]] ([[Kalifornija]]) pozval ameriško vlado k preiskavi Bhopalske nesreče, kar je povzročilo spremembo v zakonodaji ZDA, o izpuščanju strupenih kemikalijah v Združenih državah Amerike.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=BP, Bhopal and the humble Indian brinjal|url=http://www.hindustantimes.com/BP-Bhopal-and-the-humble-Indian-brinjal/Article1-561254.aspx|accessdate=26 June 2010|newspaper=[[Hindustan Times]]|date=22 June 2010|author=Dipankar De Sarkar|archive-date=2013-01-25|archive-url=https://archive.today/20130125081836/http://www.hindustantimes.com/BP-Bhopal-and-the-humble-Indian-brinjal/Article1-561254.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Marca 1986 je Union Carbide predlagala poravnavo odvetnikom v ZDA za tožeče stranke v višini 350.000.000 USD in 20-letni sklad za žrtve Bhopala v višini 500-600 milijonov USD. V maju je bilo sojenje preneseno iz ZDA v Indijo; ZDA so se pritožila na to odločitev leta 1987, češ da je UCIL ločen subjekt in ni last indijske države.&lt;ref name=&quot;chrono&quot;/&gt; Sodnik v ZDA je odobril zahtevo UCC, da primer prevzame Indija. To je pomenilo, da ima na podlagi zvezne zakonodaje v ZDA, Indija pristojnosti za razsodbo.

Pravda v Indiji se je nadaljevala do obdobja 1988. Indijska vlada je na [[Indijsko vrhovno sodišče|Indijskem vrhovnem sodišču]] od UCC terjala 350.000.000 USD.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt; Dogovarjanja o poravnavi so se začela novembra 1988.&lt;ref name=&quot;chrono&quot;/&gt; Končne izvensodne poravnave pa so se na sodišču dorečene leta 1989: Union Carbide se je strinjal s plačilom 470.000.000 USD za škodo, ki je nastala v nesreči v Bhopalu, to je 15 % od prvotnega zahtevanega zneska.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot; /&gt; Do konca oktobra leta 2003 je bilo iz Bhopalskega sklada, za posledice tragedije in rehabilitacijo izplačano za 554.895 $ odškodnin in 15.310 $ nadomestil svojcem umrlih. Povprečen znesek družini umrlega je znašal 2.200 USD.&lt;ref name=&quot;broughton&quot;&gt;Broughton(2005).&lt;/ref&gt;

Skozi leto 1990 je Indijsko vrhovno sodišče obravnavalo pritožbe zoper poravnavo (pojavljale so tudi peticije). Leta 1991 pa je vrhovno sodišče potrdilo originalno poravnavo v višini 470.000.000 USD in ovrglo peticije, ki so želele spodbijati prvoten dogovor o poravnavi. Sodišče je odredilo indijski vladi, da mora kriti stroške zavarovanja 100.000 osebam, katerim se lahko kasneje pokažejo simptomi nesreče, kriti pa mora tudi primankljaj v skladu Bhopalske bolnišnice v vrednosti 17.000.000 USD, za posebno obravnavo žrtev nesreče. Podjetje se je s tem strinjalo.&lt;ref name=&quot;chrono&quot;/&gt;

== Obtožbe proti Warrenu Andersonu in drugim ==

UCC predsednik in direktor Warren Anderson je bil aretiran in izpuščen proti varščini, ko ga je prijela Madhya Pradesh policija v Bhopalu 7. decembra 1984. Aretacija, ki je potekala na letališču, je zagotovila varnost Andersonu pred bhopalsko skupnostjo. Anderson je bil sprejet v hišo UCC je, od tam je bil izpuščen šest ur kasneje po plačilu 2.100 $ varščine in odletel z vladnim letalom. [[Indijska vlada]] je leta 1987 pozvala Andersona, osem drugih izvršnih direktorjev in dve podružnici družbe, naj se zglasijo na indijskem sodišču, kjer bodo obtoženi umora.&lt;ref name=&quot;nytimes88&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=940DE0D71F3CF934A25756C0A96E948260|title=India Acts in Carbide Case|publisher=The New York Times|date=May 17, 1988|page=D15}}&lt;/ref&gt; UCC se je uprla, rekoč da podjetje ni v indijski pristojnosti.&lt;ref name=&quot;nytimes88&quot; /&gt;

Leta 1991 so lokalne bhopalske oblasti obtožile Andersona, ki se je upokojil leta 1986, z ubojem. To je zločin, za katerega je maksimalna zagotovljena kazen 10 let zapora. Ker se ni zglasil na sodišču, kjer je bil glavni obtoženec večkratnih umorov, je bil 1. februarja 1992, pod vodstvom načelnika pravosodnega bhopalskega magistrata, proglašen za ubežnika pred pravico. Indijski vladi so bili dani ukazi, da naj v ZDA pošljejo poziv za izročitev.

[[Vrhovno sodišče ZDA]] je zavrnilo obravnavo odločbe, ki so ga oktobra 1993 sprejela nižja federalna sodišča, kar je pomenilo, da žrtve bhopalske nesreče ne morejo terjati odškodnine od ameriškega sodišča.&lt;ref name=&quot;chrono&quot; /&gt;

Leta 2004 je indijsko vrhovno sodišče ukazalo indijski vladi, da naj žrtvam sprostijo vse ostale denarne odškodnine. Socialna komisija bhopalskih ponesrečencev je septembra 2006 sporočila, da so vse prošnje in kompenzacije bile obravnavane in izplačane.&lt;ref name=&quot;chrono&quot; /&gt;

Leta 2006 je Drugo pritožbeno okrožno sodišče v New Yorku potrdilo razrešitev še ostalih zahtev v primeru Bano proti UCC. Ta poteza je blokirala predloge tožečih strank in zahteve za odškodnine. Po mnenju UCCja je ta sodba potrdila dolgoletno UCCjevo stališče in naredila vsemu konec, tako proceduralno kot vsebinsko vprašanja in pritožbe, ki so bile vložene proti UCCju leta 1999, pod vodstvom Haseena Bi in drugih organizacij, ki so predstavljala prebivalce Bholpala.

Junija 2010 je bilo sedem nekdanjih delavcev hčenrinske družbe Union Carbide, indijske narodnosti in v 70ih letih njihove starosti, obsojenih na dve leti zapora zaradi smrti iz [[malomarnost]]i. Plačati so morali globo v višini 2.124.000.000 USD.&lt;ref&gt;8 [http://www.cbi.gov.in/whats_new/bhopalgas_judgement.pdf Cr. Case No. 8460/1996]&lt;/ref&gt; Kmalu po razsodbi so bili izpuščeni proti plačilu varščine. Imena obsojenih oseb so: Keshub Mahindra, nekdanji bivši predsednik Union Carbide Indija; V.P. Gokhale, generalni direktor; Kishore Kamdar, podpredsednik; J. Mukund, vodja del; S.P. Chowdhury, vodja proizvodnje; K.V. Shetty, nadzornik tovarne; and S.I. Qureshi, pomočnik vodje proizvodnje.

Zvezna skupinska tožba, Sahu proti Union Carbidu je trenutno v obravnavi, v pritožbenem postopku pred pritožbenih sodiščem v New Yorku.&lt;ref&gt;http://www.bhopal.net/pdfs/Sahu%20Opinion%2011.3.08.pdf{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Spor temelji na odškodnini za telesne poškodbe in spremljanju zdravstvenega stanja&lt;ref&gt;[http://www.thetruthaboutdow.org/article.php?id=945 The Truth About Dow: Govt handling of Bhopal: Blot on Indian Democracy, 224 Indian groups tell PM&lt;!-- Bot generated title --&gt;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110728102704/http://www.thetruthaboutdow.org/article.php?id=945 |date=2011-07-28 }}.&lt;/ref&gt; in pomoči pri čiščenju posledic&lt;ref&gt;[http://www.thetruthaboutdow.org/article.php?id=920 Resnica o Dowu: čez 25 let se bomo zbudili v Bhopalu, polnem odpadkov, venar ne bomo našli nobenega, da bi jih očistil&lt;!-- Bot generated title --&gt;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110728102914/http://www.thetruthaboutdow.org/article.php?id=920 |date=2011-07-28 }}.&lt;/ref&gt; oskrbe s pitno vodo&lt;ref&gt;[http://www.thetruthaboutdow.org/article.php?id=1038 Resnica o Dowu: deset let kasneje bo strupeno blato trn v peti v Bhopalu&lt;!-- Bot generated title --&gt;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110728102935/http://www.thetruthaboutdow.org/article.php?id=1038 |date=2011-07-28 }}.&lt;/ref&gt; za vsa stanovanjska območja v bližini tovarne. Veliko pritožb, ki temeljijo na odškodninah, je prekinjenih zaradi čakanja na izid pritožbe Sahu, pred zveznem okrožnem sodišču v južnem delu New Yorka.

== Spremembe v identiteti korporacije ==
=== Prodaja Union Carbide India Limited ===
Union Carbide je prodala svojo indijsko hčerinsko podjetje, ki je upravljalo z Bhopalsko tovarno. Prodano je bilo leta 1994, korporaciji Everyday Industries India Limited.

=== Pridobitev Union Carbide, s strani podjetja Dow Chemical ===
Podjetje [[Dow Chemical]] je kupilo UCC v letu 2001 za $10.3 milijarde. Podjetje Dow Chemical meni, da je z izplačilom UCCja, izpolnilo svojo finančno odgovornost za nesrečo.

== Nadaljnja kontaminacija ==
Opuščene kemikalije v tovarni še vedno puščajo in onesnažujejo [[podtalnica|podzemne vode]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |publisher=[[BBC]] |title=No takers for Bhopal toxic waste |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/7569891.stm | date=2008-09-30 | accessdate=2010-01-01 |first=KS |last=Shaini}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Broughton |first1=Edward |year=2005 |title=The Bhopal disaster and its aftermath: a review |journal=Environmental Health |volume=4 |issue=6 |url=http://www.ehjournal.net/content/4/1/6 |doi=10.1186/1476-069X-4-6 |page=6 |pmid=15882472 |pmc=1142333 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Chander |first1=J. |year=2001 |title=Water contamination: a legacy of the union carbide disaster in Bhopal, India |journal=Int J Occup Environ Health |volume=7 |issue=1 |pages=72–3 |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11210017 |pmid=11210017}}&lt;/ref&gt; Ali kemikalije ogrožajo zdravje, pa je še vedno predmet debate.&lt;ref name=&quot;msnbc&quot; /&gt;
 
Onesnaženja na območju mesta in okolice ni povzročil izpust plina. Okolica ob tovarni je bila uporabljena kot odlagališče za nevarne kemikalije. Do leta 1982 so morali biti vodnjaki v bližini tovarne zapuščeni. Oblasti so leta 1991 obvestile, da je voda v več kot 100 vodnjakih nepitna.&lt;ref name=&quot;Eckerman2004&quot;&gt;Eckerman (2004).&lt;/ref&gt;

Laboratorijski testi UCCja so leta 1989 pokazali, da so vzorci tal in vode, vzeti iz bližine tovarne, strupeni za ribe. Poročali so, da je enaindvajset območij znotraj obrata, zelo onesnaženih. Leta 1994 so poročali, da je bilo 21% prostorov tovarne, kontaminiranih s kemikalijami.&lt;ref name=&quot;UCC1989&quot;&gt;UCC (1989).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Labunska&quot;&gt;Labunska et al. (2003).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;down&quot;&gt;Down to Earth (2003).&lt;/ref&gt;

Preiskave prsti, podtalnice, vodnjakov in rastlin iz okolice UCIL tovarne, ki so jih izvajali Greenpeace in še drugi, so pokazale kontaminacijo okolice s strupenimi težkimi kovinami in kemičnimi sestavinami.&lt;ref name=&quot;Labunska&quot;&gt;Labunska et al. (2003).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;down&quot;&gt;Down to Earth (2003).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;stringer&quot;&gt;Stringer et al. (2002).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;srishti&quot;&gt;Srishti (2002).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Peoples&quot;&gt;Peoples' Science Institute (2001).&lt;/ref&gt;

Snovi najdene, glede na poročila, so: [[naftol]], [[naftalen]], [[Sevin]], ostanki katrana, [[1-naftol|naftola]], živo srebro, organski kloridi, [[krom]], [[baker]], [[nikelj]], svinec, heksakloroetan, [[heksaklorobutadien]], ostanki pesticidov HCH ([[BHC]]), hlapnih organskih spojin in halogenih organskih snovi. Mnoge od teh onesnaževalcev so našli tudi v materinem mleku.

Leta 2002 je preiskava pokazala prisotnost toksinov, vključno z [[živo srebro|živim srebrom]], tudi [[svinec]], 1,3,5 [[triklorobenzen]], [[diklorometan]] in [[kloroform]], v mleku doječe matere. Testi vode iz vodnjakov in podtalnice v okoliških krajih iz leta 1999, so pokazali, da so meje živega srebra 20.000 krat višje, od pričakovanih rezultatov; v zemlji so bile prisotne težke kovine in organski kloridi. Ameriška okoljevarstvena agencija (EPA) je odkrila tudi kemikalije, ki so bile povezane s povzročitvijo raka, kot tudi trikloroetan, ki je znan, da zavira razvoj fetusa, ki je bil 50 krat višji od dovoljene meje.&lt;ref name=&quot;BMA&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.bhopal.org/whathappened.html |publisher=The Bhopal Medical Appeal |title=What Happened in Bhopal? |accessdate=2010-12-14 |archive-date=2010-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100619202354/http://www.bhopal.org/whathappened.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V raziskovalni oddaji na [[BBC Radio 5 Live|BBC Radiju 5]], 14. novembra 2004,&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{navedi splet |publisher=BBC Radio 5 |title=Bhopal faces risk of 'poisoning' |date=2004-11-14 |url=http://search.bbc.co.uk/cgi-bin/search/results.pl?scope=all&amp;tab=av&amp;recipe=all&amp;q=bhopal+faces+risk+of+%27poisoning%27&amp;x=0&amp;y=0}}&lt;/ref&gt; so poročali, da je lokacija še vedno kontaminirana s strupenimi snovmi, vključno z [[benzen heksaklorid|benzenom heksakloridom]] in živim srebrom, ki jih imajo spravljene v odprtih sodih ali pa so se izgubili nekje pod zemljo. Vzorec pitne vode, vzet iz vodnjaka blizu tovarne, je pokazal znake kontaminacije, ki je bil 500 krat višji od maksimalne dovoljene meje, ki jo proporoča Svetovna zdravstvena organizacija.&lt;ref name=&quot;BBC Radio 5 website&quot;&gt;{{navedi novice |publisher=BBC Radio 5 website |title=Bhopal 'faces risk of poisoning' |date=2004-11-14 |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/4010511.stm | accessdate=2010-01-01 |first=Paul |last=Vickers}}&lt;/ref&gt;

Leta 2009, en dan pred 25. obletnico nesreče, je Center znanosti in okolja (CSE) iz [[Delhi]]ja, objavil najnovejše teste raziskave, ki kažejo, da podtalnica oddaljena od tovarne tudi do treh km, vsebuje 38.6 krat več pesticidov kot dovoljujejo Indijski standardi.&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Bhopal gas leak survivors still being poisoned: Study | url=http://www.cseindia.org/AboutUs/press_releases/press-20091201.htm | location=Bhopal | date=1 December 2009 | accessdate=2010-12-14 | archive-date=2009-12-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20091203234143/http://www.cseindia.org/AboutUs/press_releases/press-20091201.htm | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

[[BBC]] je vzel vzorec vode iz občasno uporabljene vodne črpalke, ki se nahaja severno od tovarne. Vzorec, testiran v Angliji, je vseboval 1000 krat več tetraklorida, ki je rakotvoren strup, kot ga priporoča [[Svetovna zdravstvena organizacija]].&lt;ref&gt;{{navedi novice
|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/8392206.stm|title=Bhopal marks 25 years since gas leak devastation|date= December 3, 2009
 | work=BBC News | accessdate=2010-01-01}}&lt;/ref&gt; To dokazuje, da je bila podtalnica onesnažena zaradi strupov, ki so ušli iz tovarne.

== Očitki glede čistilne akcije ==

[[Okoljevarstveniki]] so opozorili, da lahko [[onesnaženje|kontaminacija]] povzroči desetletno počasno zastrupljanje in bolezni, ki prizadenejo živčni sistem, jetra in ledvice pri ljudeh. Po mnenju aktivistov, obstajajo študije, ki kažejo, da so stopnje [[Rak (bolezen)|raka]] in drugih težav visoke v regiji.&lt;ref&gt;[http://www.bhopal.net/bhopalinthenews/archives/2007/11/indias_betrayal.html India's betrayal of Bhopal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100615143012/http://www.bhopal.net/bhopalinthenews/archives/2007/11/indias_betrayal.html |date=2010-06-15 }}&amp;nbsp;– Pamela Timms and Prabal KR Das, The Scotsman, November 22, 2007.&lt;/ref&gt; Aktivisti so zahtevali, da Dow Chemicals počisti strupeno odlagališče in pritisnili na indijsko vlado, da od Dow Chemicals zahtevajo več denarja.

UCC navaja, da »po nesreči je UCIL začela s čistino akcijo, pod nadzorom Indijske centralne in državne vladne organizacije«, katera se je nadaljevala po letu 1994, z naslednikom UCIL, ki je Everyday Idustries, do leta 1998. Po tem je čistilno akcijo prevzela oblast v Madja Pradešu.&lt;ref name=&quot;chrono&quot; /&gt; Kritiki čistke, odvzeti od Carbida, kot so Internacionalna kampanja za pravico v Bhopalu, trdijo, da je bilo veliko notranjih presoj zamolčanih; dostopa ni imela niti indijska oblast. Verjamejo, da je Union Carbide nadaljevala s svojimi operacijami v Bhopalu vsaj do leta 1995, preko Hayarana, tudi po prodaji UCIL delnic. Naslednik, Everyday Industries, je nenadoma prepustil vodenje območja enemu oddelku državne vlade, med tem, ko so bili za čistilno akcijo, nadzorovani s strani drugega oddelka. Oblasti v Madja Pradeš so naznanili, da bodo priganjali tako »Dow kot Everyday«, da izvedejo čistilno akcijo kot skupni &quot;krivci&quot;.{{Citation needed|date=August 2007}}

Naslednik, Eveready Industries India Limited (EIIL), je svoj 99-letni zakup zaključila leta 1998 in prepustila nadzor nad okolico, državni vladi v Madja Pradeš.&lt;ref name=&quot;ucs&quot; /&gt; Trenutno vlada Madje Pradeša poskuša prisiliti Dow in EIIL, da financirata nadaljnjo čiščenje.

7. marca 2009 so se indijski znanstveniki (Indijski svet za medicinske raziskave) (ICMR) odločili, da raziščejo dolgoročne zdravstvene učinke nesreče. Študije se bodo izvedle tudi zato, da ugotovijo ali so strupeni plini povzročili genetske motnje, nizko porodno težo, rast in razvoj bolezni, prirojene okvare in biološke znake MICja/ strupen plinski izpust.&lt;ref&gt;[http://epaper.timesofindia.com/Default/Scripting/ArticleWin.asp?From=Search&amp;Source=Find&amp;Key=TOIM/2009/03/07/13/Ar01302.xml&amp;CollName=TOI_MUMBAI_DAILY_2006&amp;DOCID=746143&amp;Keyword=(%3Cmany%3E%3Cstem%3Ebhopal)&amp;skin=TOI&amp;AppName=1&amp;PageLabel=13%20&amp;ViewMode=HTML&amp;GZ=T 25 years on, study on Bhopal gas leak effects].&lt;/ref&gt;

== Potegavščina sklada za poravnavo ==

Na dvajseto obletnico nesreče, 3.decembra 2004, je bil nek moški z imenom Jude Finisterra, ki je trdil da je predstavnik za Dowa, intervjujan na [[BBC World News]]. Trdil je, da je podjetje pristalo, da počisti onesnaženo območje in da se pogodi s tistimi, ki so bili v nesreči poškodovani, za $12 milijard.&lt;ref&gt;[http://www.theyesmen.org/hijinks/dow/video.html video] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041210232606/http://www.theyesmen.org/hijinks/dow/video.html |date=2004-12-10 }}.&lt;/ref&gt;

Takoj za tem, po 23 minutah, je delnica Dowa padla za 4,2%, kar je pomenilo 2 milijardi dolarjev izgube. Dow je hitro podala izjavo, da nimajo nobenega zaposlenega pod tem imenom, da je bil to nek prevarant, z nikakršno povezavo z Dowom, in da so bile njegove izjave potegavščina. BBC je objavila popravek in opravičilo.&lt;ref&gt;[http://www.zmag.org/content/showarticle.cfm?SectionID=66&amp;ItemID=6795 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041216065428/http://www.zmag.org/content/showarticle.cfm?SectionID=66&amp;ItemID=6795 |date=2004-12-16 }} Corporate Responsibility. 5 December 2004. Published by [[ZNet]]]&lt;/ref&gt;

&quot;Jude Finisterra&quot; je bil dejansko [[Jacque Servin|Andy Bichlbaum]], član aktivistične skupine potegavščin [[Yes Men.]] Leta 2002 je Yes Men v javnost izdal ponarejeno sporočilo, kjer pojasnjuje, zakaj Dow ni hotel prevzeti odgovornosti za nesrečo in ustanovil spletno stran, &quot;[http://dowethics.com/ DowEthics.com]&quot;, ki je videti kot prava spletna stran Dowa, ampak s popravki, ki so se jim zdeli bolj pravilni o tem, kaj se je resnično zgodilo. Leta 2004, jih je novinar BBC kontaktiral preko pošte in jih prosil za interviju, ki so ga z veseljem sprejeli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.theyesmen.org/hijinks/dow/ |title=The Yes Men |accessdate=2010-12-14 |archive-date=2012-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120810225225/http://theyesmen.org/hijinks/dow |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

S prevzemom odgovornosti za potegavščino, Bichlbaum razlaga kako je nastalo njegovo lažno ime: &quot;Sveti Juda je glavni svetnik nemogočih stvari in Finisterra pomeni konec sveta&quot;. Ta pristop je uporabil, da je privabil pozornost medijskega sveta, da bi pokazal, kako bi Dow lahko pomagal.[http://www.democracynow.org/article.pl?sid=04/12/06/1453248 Democracy Now!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071115040028/http://www.democracynow.org/article.pl?sid=04%2F12%2F06%2F1453248 |date=2007-11-15 }}

Potem ko je bil prvotni intervjuju razkrit, kot potegavščina, se je Bichlbaum pojavil v nadaljnjem intervjuju v Angliji na [[Channel 4 News]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.theyesmen.org/hijinks/dow/movies/Channel4news.mp4 |title=video |accessdate=2010-12-14 |archive-date=2011-07-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110728105009/http://theyesmen.org/hijinks/dow/movies/Channel4news.mp4 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V intervjuju je bil večkrat vprašan, če je upošteval čustva in reakcije ljudi v Bhopalu pri izdelavi potegavščine. Kakor je povedal novinar, &quot;je bilo veliko ljudi v solzah&quot;, potem ko so izvedeli za potegavščino. Bichlbaum je dejal, da je, to kar je naredil on minimalno, proti temu za kar so bili zaslužni pri Dow. V filmu leta 2009 ''[[Yes Men Fix World]]'', so Yes Men odpotovali v Bhopal, z namenom, da bi ocenili javno mnenje o njihovi potegavščina, in se čudili, da so bili prebivalci hvaležni za prizadevanja in da bi svet opozorili na odgovornost velikih podjetij.

== Podatki za leto 2010 ==

7. junija, je bilo osem UCILovih voditeljev, vključno z nekdanjim predsednikom Keshub Mahindra, obsojenih na dve leti zapora zaradi kaznivih dejanj iz malomarnosti. Zoper kazni so bile vložene pritožbe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.theistimes.com/tag/ucil/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-12-14 |archive-date=2011-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110221054528/http://www.theistimes.com/tag/ucil/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

24. junija je glavni štab Indijske vlade odobril paket pomoči. Ta se bo financiral iz dajatev indijskih davkoplačevalcev, preko indijske vlade.&lt;ref&gt;http://www.dnaindia.com/india/report_bhopal-gas-tragedy-extra-aid-to-help-just-42000-victims_1400833&lt;/ref&gt;

19. avgusta, je namestnik ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Michael Froman dejal, da bi nadaljnjo preganjanje v Bhopalskem primeru, imelo negativni učinek na naložbe ZDA.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://economictimes.indiatimes.com/news/politics/nation/Bhopal-case-US-Deputy-NSA-warns-of-chill-in-investment/articleshow/6333951.cms |title=Bhopal case: US Deputy NSA warns of chill in investment |date=2010-08-19 |accessdate=2024-01-10 | work=The Times Of India |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100822173658/http://economictimes.indiatimes.com/news/politics/nation/Bhopal-case-US-Deputy-NSA-warns-of-chill-in-investment/articleshow/6333951.cms |archivedate=2010-08-22 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

20. avgusta 2010, je zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike objavilo, da je Bhopalska nesreča, pravno zaključena.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.hindu.com/2010/08/21/stories/2010082164370100.htm | location=Chennai, India | work=The Hindu | title=Bhopal gas tragedy is a closed case now: U.S | date=21 August 2010 | accessdate=2010-12-14 | archive-date=2010-08-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100824093137/http://www.hindu.com/2010/08/21/stories/2010082164370100.htm | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.ndtv.com/article/world/bhopal-gas-tragedy-is-a-closed-case-now-us-45797&lt;/ref&gt;

== Glasbeni pokloni ==

* &quot;No Thunder, No Fire, No Rain&quot;, od [[Tim Finn]],iz albuma leta 1986 [[Big Canoe]], predstavlja lirično pripoved nesreče.
* Pesem R.S.V.P.avtorja B. Dolan, se nanaša na Bhopalsko nesrečo
* &quot;Bhopal (Driftnet Plan)&quot;, avtor: [[Bob Wiseman]], iz 1989 albuma &quot;In Her Dream: Bob Wiseman poje Wrench Tuttle«, raziskuje, kdo je kriv za nesrečo.
* &quot;Close My Eyes&quot; iz albuma Exorcise This Wasteland leta 1987, ki ga izvajajo [[Single Gun Theory]]

== Glej tudi ==

* [[International Medical Commission on Bhopal]]
* [[Students for Bhopal]]
* [[Bhopal: Prayer for Rain]], film poklonjen nesreči, posnet leta 2010.
* [[The Yes Men Fix the World]], dokumentarni film, ki vključuje debato o nesreči.

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Category:Bhopal disaster}}
* [http://www.thebhopalpost.com/index.php The Bhopal Post] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100607064511/http://www.thebhopalpost.com/index.php |date=2010-06-07 }} Internetna stran, ki jo je uredil Raajkumar Keswani, novinar, ki je opozarjal na nesrečo
* [http://www.bhopalbus.com/ The Bhopal Europe Bus Tour] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110103065500/http://bhopalbus.com/ |date=2011-01-03 }}, October–November 2009
* [http://www.amnesty.org/en/news-and-updates/bhopal-end-25-years-injustice-20091030 End 25 years of injustice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101213164716/http://www.amnesty.org/en/news-and-updates/bhopal-end-25-years-injustice-20091030 |date=2010-12-13 }}, [[Amnesty International]], 16 October 2009
* [http://www.cipa-apex.org/books/bhopal/ The Bhopal Library] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090101070652/http://www.cipa-apex.org/books/bhopal/ |date=2009-01-01 }}, The Apex Press, New York
* [http://www.bhopal.net/ International Campaign For Justice in Bhopal]
* [http://www.bhopal.org/ Bhopal Medical Appeal and Sambhavna Trust Clinic]
* [http://www.studentsforbhopal.org/ Students for Bhopal]
* [http://www.scribd.com/doc/1867809/The-Lesson-of-Bhopal Lesson of Bhopal]
* [http://www.bhopal.com/ Bhopal Information Center], Union Carbide
* [http://www.dow.com/commitments/debates/bhopal/index.htm Statement of The Dow Chemical Company Regarding the Bhopal Tragedy] 2005
* [http://www.greenpeace.org/international/campaigns/toxics/toxic-hotspots Toxic Hotspots] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100825235947/http://www.greenpeace.org/international/campaigns/toxics/toxic-hotspots/ |date=2010-08-25 }} [[Greenpeace]], 2003
* [http://www.mp.gov.in/bgtrrdmp/ Bhopal Gas Tragedy Relief &amp; Rehabilitation Department], uradna stran vlade Madje Pradeš
* [http://www.dowethics.com/ Dow Ethics], parodija, ki do jo zasnovali [[The Yes Men]]
* [http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_depth/business/2009/bhopal/default.stm Bhopal: 25 years on] BBC News' inernetna stran o Bhopalski nesreči
* [http://www.chingaritrust.org/ Chingari Trust] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100814033300/http://www.chingaritrust.org/ |date=2010-08-14 }}

=== Novice ===
* [http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7961062.stm Bhopal's health effects probed], BBC poročila 26 March 2009
* [http://news.bbc.co.uk/player/nol/newsid_4010000/newsid_4010500/4010545.stm &quot;Bhopal faces risk of 'poisoning'&quot;], BBC poročila, 14 Nov 2004
* [http://www.dnaindia.com/india/report_bhopal-gas-tragedy-completes-25-years-victims-woes-still-on_1319210/ 25 years on, Bhopal gas victims still suffering], DNA Indijski časopis
* [http://www.indianexpress.com/news/25-years-after-bhopal-gas-tragedy-plant-to-be-open-to-public/538733/ 25 years after Bhopal gas tragedy, plant to be open to public], Indijski-Express časopis
* [http://beta.thehindu.com/news/national/article447628.ece Bhopal court to pronounce historic judgment in gas leak case on Monday] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100813133455/http://beta.thehindu.com/news/national/article447628.ece |date=2010-08-13 }} The Hindu June 6, 2010
* [http://timesofindia.indiatimes.com/? Times of India] Search &quot;Bhopal&quot;
* [http://news.rediff.com/report/2010/jun/07/union-carbide-rejects-bhopal-courts-verdict.htm Union Carbide rejects Bhopal court's verdict] Rediff News June 7, 2010
* [http://www.guardian.co.uk/environment/2010/aug/31/india-reopens-bhopal-case India reopens Bhopal toxic gas leak case], ''Guardian'', August 31, 2010
* [https://web.archive.org/web/20080113184610/http://www.irastimes.org/bhopal_gas_tragedy.htm Bhopal Gas Tragedy] Železniški uradnik opisuje koko je sprejel žrtve, ki so prišle z vlakom, 2002

=== Filmi ===
* [http://www.bhopalithemovie.com/ Bhopali, a documentary feature] Režija: Van Maximilian Carlson
* [http://bhopal.strategicvideo.net/ Twenty Years Without Justice: The Bhopal Chemical Disaster] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091117171627/http://bhopal.strategicvideo.net/ |date=2009-11-17 }} Mednarodna kampanja za pravico v Bhopalu video
* {{navedi novice |publisher=[[BBC News]] |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/bhopal/default.stm |title=One Night in Bhopal | date=2009-12-02 | accessdate=2010-01-01}}
* [http://www.youtube.com/watch?v=Xz-BfXLjQ9c&amp;feature=related It Happened in Bhopal], 27. Avgust 2007
* [http://www.youtube.com/watch?v=SGdvwspjBPA Shrouds of Silence], Avgust 2008
* [http://kleck-rochs.ucoz.org/load/audio_i_video_dlja_vsekh/video/avarija_v_bkhopale_indija_dokumentalnyj_film/59-1-0-330 The Bhopal Chemical Disaster. documentary film]
* [http://www.democracynow.org/2010/11/8/hundreds_of_survivors_of_bhopal_disaster Hundreds of Survivors of Bhopal Disaster Protest President Obama's 2010 India Visit] - video report by ''[[Democracy Now!]]''

=== Slike ===
* [http://www.michapatault.com/bhopal-photography/Bhopal_25_years.html No More Bhopals] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100517045939/http://michapatault.com/bhopal-photography/Bhopal_25_years.html |date=2010-05-17 }}, Micha Patault
* [http://www.magnumphotos.com/Archive/c.aspx?VP=XSpecific_MAG.StoryDetail_VPage&amp;pid=2TYRYDDG70XJ Raghu Rai], 1984
* [http://www.netphotograph.com/pablo/bhopal_photos.html Pablo Bartholomew] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101210080741/http://www.netphotograph.com/pablo/bhopal_photos.html |date=2010-12-10 }}, 1984
* [http://www.commonlanguageproject.net/photos/BhopalSlideshowFinal.htm The Ghosts of Bhopal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071222053636/http://www.commonlanguageproject.net/photos/BhopalSlideshowFinal.htm |date=2007-12-22 }}, Skupni jezik projekt
* [http://www.worldpressphoto.nl/index.php?option=com_photogallery&amp;task=view&amp;id=180&amp;Itemid=115&amp;bandwidth=high Child killed by the poisonous gas leak in the Union Carbide chemical plant disaster] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061001092319/http://www.worldpressphoto.nl/index.php?option=com_photogallery&amp;task=view&amp;id=180&amp;Itemid=115&amp;bandwidth=high |date=2006-10-01 }}, World Press Photo of the Year, 1984
* [http://www.stephanebouillet.com/en/gallery/nature/bhopal_desaster_india_union_carbide_dow_chemical Poison in Bhopal] {{Webarchive|url=https://archive.today/20121209043941/http://www.stephanebouillet.com/en/gallery/nature/bhopal_desaster_india_union_carbide_dow_chemical |date=2012-12-09 }}, ReMedAct, 2008
* [http://www.stephanebouillet.com/en/project/bhopal_xxv_25_years_disaster Bhopal XXV] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101212070749/http://www.stephanebouillet.com/en/project/bhopal_xxv_25_years_disaster |date=2010-12-12 }}, Stephane Bouillet
* [http://in.reuters.com/news/pictures/rpSlideshows?articleId=INRTXRDNC#a=1/ Bhopal Gas Tragedy&amp;nbsp;– 25 Years On | 26 Photos], [[Reuters]] India
* [http://www.boston.com/bigpicture/2009/11/25th_anniversary_of_the_bhopal.html 25th anniversary of the Bhopal disaster], The Boston Globe
{{Coord|23|16|51|N|77|24|38|E|region:IN-MP_type:landmark|display=title}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Bhopalska nesreča}}
[[Kategorija:Industrijske nesreče]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 1984]]
[[Kategorija:Bhopal]]
[[Kategorija:Katastrofe v Indiji]]</text>
      <sha1>jfjvs62glx3bg3quewze03yt99w7419</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anton Bitenc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>267480</id>
    <revision>
      <id>6678166</id>
      <parentid>6597582</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:41:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>G-Cup</username>
        <id>10746</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenje in delo */</comment>
      <origin>6678166</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3691" sha1="i9x37a593t7flha0iqum5n1mw6eh3a8" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Anton Bitenc
| image       = 
| caption     = 
| birth_date  = 
| birth_place = Šentvid nad Ljubljano
| death_date  = 
| death_place = 
| other_names = 
| known_for   = 
| occupation  = 
}}

'''Anton (Tone) Bitenc''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], * [[6. januar]]ja [[1920]], [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvid nad Ljubljano]], † [[14. junij]] [[1977]], [[Ljubljana]].

== Življenje in delo ==
[[Diploma|Diplomiral]] je leta 1947 na ljubljanski [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniški fakulteti]] v razredu [[profesor]]ja [[Jože Plečnik|Plečnika]] in bil njegov zadnji [[asistent]], posebej aktivno ob prenovi Križank in v cerkvi v Gradu (Prekmurje).  Po učiteljevi smrti je zaključil več njegovih del. Za tem je bil od 1967 [[docent]] in kasneje profesor za arhitekturno risanje in kompozicijo na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]]. V oblikovanju arhitekture, zlasti [[spomenik]]ov [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilne borbe]], je izhajal iz Plečnikove motivike (''Spomenik padlim'' v [[Draga, Begunje na Gorenjskem|Dragi]], spomeniki NOB v [[Medno|Mednem]], [[Orehovica, Zagorje ob Savi|Orehovici]], [[Spomenik padlim v NOB v Šentvidu|Šentvidu pri Ljubljani]], in drugih krajih). Uveljavil se je z obnovo kulturnih spomenikov: [[Blejski grad|Blejskega gradu]] in [[cerkev (zgradba)|cerkve]] [[Cerkev Marijinega rojstva, Bled|Marijinega rojstva]] na [[Blejski otok|blejskem Otoku]], za kar je leta 1973 prejel [[Plečnikova nagrada|Plečnikovo nagrado]]. Podoben koncept je imel pri prenovi dvorca Zemono. Svojska je bila ureditev Festivalne dvorane v lupini nekdanje semeniške kapele Baragovega semenišča leta 1956.

Od njegovih poznejših obnovitvenih projektov izstopa ureditev kompleksa [[Uršulinke|uršulinskega]] [[samostan]]a v okviru gradnje [[Trg republike, Ljubljana|Trga revolucije v Ljubljani]], vključno s podhodom do [[Kongresni trg|Kongresnega trga]] (1966-1975), prenova omenjenega dvorca Zemono v Vipavski dolini, dokončanje prenove in predelave [[Križanke|Križank]] v Ljubljani v letno gledališče. Za Plečnikom je bil najpomembnejši načrtovalec novih cerkva v Sloveniji v drugi polovici 20. stoletja: ([[Dražgoše]], [[Idrija]], [[Koseze, Ljubljana|Koseze]] v Ljubljani, [[Poljane nad Škofjo Loko]]). Sodeloval je tudi pri preureditvi več starejših cerkva, zlasti pri urejanju oltarjev ali krstilnic, med drugim tudi v [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|ljubljanski stolnici]]. Opremil je več knjig, med drugimi [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjeve]] in [[Ivan Pregelj|Pregljeve]] izbrane spise.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Priznanja ==
Leta 1966 je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] za urbanistično ureditev trga v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] in leta 1973 kot prvi nagrajenec še Plečnikovo nagrado, za obnovo Blejskega otoka s cerkvijo. Po smrti, leta 1981, so mu na dvorišču [[Križanke|Križank]] postavili doprsni kip.&lt;ref&gt;{{SloBio|id=1018480 |avtor=Seražin, Helena |ime=Bitenc, Anton |vir=SBL}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih arhitektov]]

{{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Bitenc, Anton}}
[[Kategorija:Anton Bitenc|*]]
[[Kategorija:Slovenski arhitekti]]
[[Kategorija:Plečnikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Tehniške fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]</text>
      <sha1>i9x37a593t7flha0iqum5n1mw6eh3a8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Luciano Sušanj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>268488</id>
    <revision>
      <id>6678074</id>
      <parentid>6438581</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T01:58:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678074</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13214" sha1="qxl62xrs6xmq7o4ur92c6lqsl3u316t" xml:space="preserve">{{ infobox athlete
| name           = Luciano Sušanj
| image          =
| imagesize      = 
| caption        =
| birthname      =
| fullname       =
| nickname       =
| nationality    = Hrvaška
| residence      = &lt;!-- WD --&gt;
| birthdate      = &lt;!-- WD --&gt;
| birthplace     = &lt;!-- WD --&gt;
| deathdate      =
| deathplace     =
| height         = 185
| height2        = &lt;ref name=&quot;sports-reference&quot;/&gt;
| weight         = 73
| weight2        = &lt;ref name=&quot;sports-reference&quot;/&gt;
| website        =
| country        = &lt;!-- WD --&gt;
| sport          = atletika
| event          = [[tek na 400 m]], &lt;br&gt;[[tek na 800 m]]
| collegeteam    =
| club           = AK Kvarner&lt;ref name=&quot;www.hr&quot;&gt;{{navedi splet
| url=http://www.hr/hrvatska/sport/sportasi/atletika
| title=Faktografski opis Sušanjeve atletske poti
| work=www.hr
| publisher=[[CARNet]] in [[Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Zagrebu|Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo]] [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]]
| accessdate=2. julij 2010
}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona hr}}&lt;/ref&gt;
| medaltemplates =
{{MedalSport | Moška [[atletika]]}}
{{MedalCountry | {{YUG}} }}
{{MedalCompetition| [[Evropsko prvenstvo v atletiki|Evropsko prvenstvo]]}}
{{MedalGold |[[Evropsko prvenstvo v atletiki 1974|Rim 1974]]|800 m}}
{{MedalCompetition|[[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|Evropsko dvoransko prvenstvo]]}}
{{MedalGold |[[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1973|Rotterdam 1973]]|400 m}}
{{MedalGold |[[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1974|Göteborg 1974]]|800 m}}
}}
'''Luciano Sušanj''', [[Hrvati|hrvaški]] [[atletika|atlet]], [[šport]]ni delavec in [[politik]], * [[10. november]] [[1948]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], † [[14. april]] [[2024]], Reka, [[Hrvaška]].

Sušanj je na mednarodnih tekmovanjih nastopal na srednjih razdaljah, najuspešneje v [[tek na 400 m|teku na 400 m]] in [[tek na 800 m|teku na 800 m]]. Vrhunec njegove kariere pomeni zmaga na [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1974|Evropskem prvenstvu 1974]] v teku na 800 m.

Na začetku [[1990.|90. let]] se je preusmeril v politiko. Mesto v hrvaškem državnem zboru [[Sabor]]u si je uspel zagotoviti na dveh volitvah, v letih 1990 in 2000. Leta 2000 je tudi postal predsednik [[Hrvaška atletska zveza|Hrvaške atletske zveze]] in podpredsednik [[Hrvaški olimpijski komite|Hrvaškega olimpijskega komiteja]].

== Atletska kariera ==
Sušanj je svojo atletsko pot pričel v mladinskih vrstah atletskega kluba AK Kvarner v rodni [[Reka, Hrvaška|Reki]]. V letih 1966 in 1967 je zelu uspešno nastopal na državnem (jugoslovanskem) mladinskem tekmovanju, na katerem je v obeh letih skupno osvojil pet medalj. Slednje je sicer osvajal v različnih disciplinah: [[tek na 100 m|teku na 100 m]], [[tek na 400 m|teku na 400 m]], [[štafeta 4 x 100 m|štafeti 4x100 m]] in [[tek na 400 m z ovirami|teku na 400 m z ovirami]].&lt;ref name=&quot;Kvarner J&quot;&gt;{{navedi splet
| url=http://akkvarner.hr/index.php?page=medalje-juniori
| title=Atletski klub Kvarner - mladinci
| work=akkvarner.hr
| publisher=AK Kvarner
| accessdate=5. julij 2010
| archive-date=2011-07-21
| archive-url=https://web.archive.org/web/20110721095250/http://akkvarner.hr/index.php?page=medalje-juniori
| url-status=dead
}} {{ikona hr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kvarner MJ&quot;&gt;{{navedi splet
| url=http://akkvarner.hr/index.php?page=medalje-ml-juniori
| title=AK Kvarner - mlajši mladinci
| work=akkvarner.hr
| publisher=AK Kvarner
| accessdate=5. julij 2010
| archive-date=2011-07-21
| archive-url=https://web.archive.org/web/20110721100052/http://akkvarner.hr/index.php?page=medalje-ml-juniori
| url-status=dead
}} {{ikona hr}}&lt;/ref&gt; Leta 1969 je prvič postal jugoslovanski članski prvak, in sicer v teku na 400 m. Kmalu zatem je v isti disciplini zmagal še na Balkanskih igrah.&lt;ref name=&quot;gbrathletics bg&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;gbrathletics yug&quot;/&gt;

V začetku [[1970.|70. let]] je svojo dotedanjo paradno disciplino vse bolj opuščal in se preusmerjal v [[tek na 800 m]]. Na 800 metrih mu je preboj uspel leta 1973, ko je slavil na Jugoslovanskem državnem prvenstvu in Balkanskih igrah in s tem ponovil uspehe iz sezone 1969.&lt;ref name=&quot;gbrathletics bg&quot;&gt;
{{navedi splet
| url=http://www.gbrathletics.com/ic/bg.htm
| title=Balkanske igre
| work=gbrathletics.com
| publisher=[[Athletics Weekly]]
| accessdate=5. julij 2010
}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;gbrathletics yug&quot;&gt;
{{navedi splet
| url=http://www.gbrathletics.com/nc/yug.htm
| title=Jugoslovansko državno prvenstvo
| work=gbrathletics.com
| publisher=[[Athletics Weekly]]
| accessdate=5. julij 2010
}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 1973 se je Sušanj udeležil še [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|Evropskega dvoranskega prvenstva]] in zmagal - na 400 m.

Njegova najznamenitejša tekma kariere je bil nedvomno finale na 800 m na [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1974|Evropskem prvenstvu 1974]] v [[Rim]]u. Sredi italijanske prestolnice je Sušanj tedaj v zaključnih 200 metrih uporabil svojo hitrost in s šprintom ugnal vso konkurenco za več kot sekundo in pol ter pobral zlato kolajno. Pri tem je porazil tako ljubljenca občinstva in aktualnega svetovnega rekorderja, Italijana [[Marcello Fiasconaro|Marcella Fiasconara]], kot tudi zelo obetavnega mladeniča, 19-letnega Angleža [[Steve Ovett|Steva Ovetta]].&lt;ref name=&quot;IAAF History&quot;&gt;
{{navedi splet
| url=http://www.iaaf.org/WCP10/news/newsid=56576.html
| title=Zgodovina hrvaške atletike: pregled
| work=iaaf.org
| publisher=[[Mednarodna atletska zveza]]
| last=Ramsak
| first=Bob
| date=27. april 2010
| accessdate=8. julij 2010
}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;IAAF Return&quot;/&gt;

Po tej presenetljivi zmagi je Sušanj izginil z atletskega prizorišča. Do tedaj se je že poročil in povil dva otroka. Sčasoma je pričel tudi spoznavati, da se ne bo uspel pripraviti na [[Poletne olimpijske igre 1976]] in delati istočasno. Med atletiko in družinskim življenjem se je odločil za slednjega.&lt;ref name=&quot;IAAF Return&quot;&gt;
{{navedi splet
| url=http://www.iaaf.org/news/printer,newsid=13776.htmx
| title=Vrnitev Luciana Sušanja
| work=iaaf.org
| publisher=[[Mednarodna atletska zveza]]
| last=Reineri
| first=Giorgio
| date=22. januar 2001
| accessdate=4. julij 2010
}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Na Poletnih olimpijskih igrah 1976 v kanadskem [[Montreal]]u je sicer vseeno nastopil in v finalu teka na 800 m zasedel šesto mesto s časom 1:45.75. Na igrah ni nastopil v optimalni formi, ker ga je, kot je sam dejal, zdelalo služenje vojaščine prav tistega leta.&lt;ref name=&quot;Nacional&quot;/&gt; Približno mesec po koncu iger je dokončno zaključil športno pot in se pričel ukvarjati z diplomsko nalogo iz [[športna vzgoja|športne vzgoje]].&lt;ref name=&quot;IAAF Return&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Nacional&quot;/&gt;

Sušanjev evropski naslov na 800 m je vse do [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2007|Svetovnega prvenstva 2007]] in zlate kolajne skakalke v višino [[Blanka Vlašić|Blanke Vlašić]] veljal za največji dosežek v zgodovini hrvaške atletike.&lt;ref name=&quot;Vjesnik 2007&quot;&gt;
{{navedi splet
| url=http://www.vjesnik.hr/Pdf/2007%5C08%5C13%5C26A26.PDF
| title=Do rimskega zlata s silovitim šprintom
| work=[[Vjesnik]]
| date=13. avgust 2007
| format=PDF
| accessdate=2. julij 2010
}} {{ikona hr}}&lt;/ref&gt; Njegov osebni rekord na 800 m, 1:44.07, je še danes hrvaški državni rekord.&lt;ref name=&quot;Nacional&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;HAS NR&quot;/&gt;

Leta 2002 je Sušanja [[Hrvaška atletska zveza]] počastila s tem, da ga je imenovala za najboljšega hrvaškega atleta vseh časov.&lt;ref name=&quot;Vjesnik 2002&quot;&gt;{{navedi splet
| url=http://www.vjesnik.hr/Pdf/2002%5C12%5C29%5C05A5.PDF
| title=Za ZAS najboljši aktivni športniki, medtem ko za HAS bivši
| work=[[Vjesnik]]
| date=29. december 2002
| format=PDF
| accessdate=2. julij 2010
| archive-date=2005-01-25
| archive-url=https://web.archive.org/web/20050125154429/http://www.vjesnik.hr/Pdf/2002%5C12%5C29%5C05A5.PDF
| url-status=dead
}} {{ikona hr}}&lt;/ref&gt;

=== Osebni rekordi ===
{| class=&quot;wikitable&quot;  cellspacing=&quot;2&quot; cellpadding=&quot;1&quot; style=&quot;border-collapse: collapse; font-size: 95%;&quot;
|- bgcolor=&quot;cccccc&quot;
!Disciplina
!Dosežek
!Prizorišče
!Datum
!Vir
|-
|[[tek na 400 m|400&amp;nbsp;m]] 
|45.93
|[[Celje]], [[Slovenija]]
|4. avgust 1973
|&lt;ref name=&quot;HAS 400&quot;&gt;{{navedi splet
| url=http://has.hr/400m.html
| title=Lestvice vseh časov: tek na 400 m (moški)
| work=has.hr
| publisher=[[Hrvaška atletska zveza]]
| accessdate=2. julij 2010
| archive-date=2010-06-27
| archive-url=https://web.archive.org/web/20100627065424/http://www.has.hr/400m.html
| url-status=dead
}} {{ikona hr}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[tek na 400 m|400&amp;nbsp;m]] (v dvorani)
|46.38
|[[Rotterdam]], [[Nizozemska]]
|11. marec 1973
|&lt;ref name=&quot;iaaf&quot;&gt;{{iaaf name|http://www.iaaf.org/athletes/biographies/letter=0/athcode=7196/index.html}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[tek na 800 m|800&amp;nbsp;m]]
|1:44.07
|[[Rim]], [[Italija]]
|4. julij 1974
|&lt;ref name=&quot;HAS NR&quot;&gt;{{navedi splet
| url=http://has.hr/drzavni-rekordi/mukarci.html
| title=Hrvaški državni rekordi - moški
| work=has.hr
| publisher=[[Hrvaška atletska zveza]]
| accessdate=2. julij 2010
| archive-date=2011-11-06
| archive-url=https://web.archive.org/web/20111106063134/http://has.hr/drzavni-rekordi/mukarci.html
| url-status=dead
}} {{ikona hr}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[tek na 1000 m|1000&amp;nbsp;m]]
|2:19.09
|[[Nova Gorica]], [[Slovenija]]
|12. junij 1976
|&lt;ref name=&quot;HAS 1000&quot;&gt;{{navedi splet
| url=http://has.hr/1000m.html
| title=Lestvice vseh časov: tek na 1000 m (moški)
| work=has.hr
| publisher=[[Hrvaška atletska zveza]]
| accessdate=2. julij 2010
| archive-date=2011-06-07
| archive-url=https://web.archive.org/web/20110607041325/http://www.has.hr/1000m.html
| url-status=dead
}} {{ikona hr}}&lt;/ref&gt;
|}

== Politična kariera ==
Sušanj je do leta 1990, ko je vstopil v politiko, deloval kot športni delavec v domači [[Reka, Hrvaška|Reki]].&lt;ref name=&quot;Nacional&quot;&gt;{{cite journal
| url=http://www.nacional.hr/clanak/13237/luciano-susanj-glavni-kandidat-za-novog-celnika-hrvatskog-sporta
| title=Luciano Sušanj kandidat za predsednika Hrvaškega olimpijskega komiteja
| journal=[[Nacional (tednik)|Nacional]]
| issue=359
| date=2. oktober 2002
| last=Sinovčić
| first=Dean
| accessdate=29. junij 2010
| archive-date=2012-04-06
| archive-url=https://web.archive.org/web/20120406190702/http://www.nacional.hr/clanak/13237/luciano-susanj-glavni-kandidat-za-novog-celnika-hrvatskog-sporta
| url-status=dead
}} {{ikona hr}}&lt;/ref&gt; Na prvih [[Državnozborske volitve na Hrvaškem 1990|demokratičnih volitvah na Hrvaškem]] si je leta 1990 zagotovil mesto v hrvaškem parlamentu [[Sabor]]u. Svoj prvi poslanski mandat je opravljal do leta 1992.&lt;ref name=&quot;Nacional&quot;/&gt; V 90. letih se je politično udejanjal še kot podžupan Reke in kot predsednik lokalne stranke [[Zveza za Primorje-Gorski Kotar]].&lt;ref name=&quot;Nacional&quot;/&gt;

Leta 2000 je bil Sušanj ponovno [[Državnozborske volitve na Hrvaškem 2000|izvoljen]] za poslanca, istega leta je postal še predsednik [[Hrvaška atletska zveza|Hrvaške atletske zveze]] in podpredsednik [[Hrvaški olimpijski komite|Hrvaškega olimpijskega komiteja]].&lt;ref name=&quot;Nacional&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;HOO&quot;&gt;{{navedi splet
| url=http://www.hoo.hr/1640-v-vijece-hrvatskog-olimpijskog-odbora-.aspx
| title=Svet Hrvaškega olimpijskega komiteja
| date=27. november 2008
| work=hoo.hr
| publisher=[[Hrvaški olimpijski komite]]
| accessdate=12. julij 2010
| archive-date=2010-08-08
| archive-url=https://web.archive.org/web/20100808173258/http://www.hoo.hr/1640-v-vijece-hrvatskog-olimpijskog-odbora-.aspx
| url-status=dead
}} {{ikona hr}}&lt;/ref&gt; Leta 2002 se je potegoval za predsednika Hrvaškega olimpijskega komiteja, a ga je na glasovanju premagal [[Zlatko Mateša]].&lt;ref name=&quot;Nacional 2&quot;&gt;{{cite journal
| url=http://www.nacional.hr/clanak/13941/rukometno-vodstvo-priprema-rusenje-zlatka-matese
| title=Rokometni vrh pripravlja rušitev Mateše
| journal=[[Nacional (tednik)|Nacional]]
| issue=459
| date=31. avgust 2004
| last=Sinovčić
| first=Dean
| accessdate=2010-07-12
| archive-date=2012-04-06
| archive-url=https://web.archive.org/web/20120406190728/http://www.nacional.hr/clanak/13941/rukometno-vodstvo-priprema-rusenje-zlatka-matese
| url-status=dead
}} {{ikona hr}}&lt;/ref&gt; Naslednje leto, leta 2003, je zaradi sporov z novim predsednikom stranke zapustil Zvezo za Primorje-Gorski Kotar in se kot eden od ustanovnih članov pridružil novoustanovljeni Avtonomni regionalni stranki.&lt;ref name=&quot;Slobodna Dalmacija&quot;&gt;
{{navedi splet
| url=http://arhiv.slobodnadalmacija.hr/20030219/novosti10.asp
| title=Ustanovljena je Avtonomna regionalna stranka
| date=19. februar 2003
| work=[[Slobodna Dalmacija]]
| accessdate=12. julij 2010
}} {{ikona hr}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{start box}}
{{s-awards}}
{{succession box|before=[[Mate Parlov]]|title=[[Hrvaški športnik leta]]|years=1974|after=[[Antun Stipančić]]}}
{{end box}}
{{Footer European Champions 800 m Men}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Sušanj, Luciano}}
[[Kategorija:Hrvaški atleti]]
[[Kategorija:Hrvaški politiki]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]]
[[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 1976]]
[[Kategorija:Tekači na srednje proge]]</text>
      <sha1>qxl62xrs6xmq7o4ur92c6lqsl3u316t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ačko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>273214</id>
    <revision>
      <id>6678175</id>
      <parentid>6672086</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:48:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30240-47</username>
        <id>260239</id>
      </contributor>
      <origin>6678175</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1048" sha1="07zpr0kuj8z3mfg9fs82q7orw1t8o4m" xml:space="preserve">'''Ačko''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 371 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 974. mesto.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Bojan Ačko]] (*1961), strojnik, prof. FS
* [[Brigita Ačko]], bibliotekarka
* [[Darja Kocjan Ačko]], agronomka
* [[Drago Ačko]] (*1961), slikar, grafik, kipar in restavrator
* [[France Ačko]] (1904–1974), frančiškan, organist in skladatelj
* [[Martin Ačko]] (1933–?), medicin. patolog
* [[Matic Ačko]] (*1991), oblikovalec, glasbenik, pesnik, performer ...
* [[Miran Ačko]] (1968–2023), veterinar bujatrik
* [[Samo Ačko]], grafični oblikovalec, likovni urednik Dnevnika 
* [[Špela Ačko]], pesnica
* [[Leo Ačko]], Mesni Burek (Sirnica)

== Glej tudi ==

* priimek [[Ačkun]]
* priimka [[Ačanski]], [[Acman]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Ačko}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>07zpr0kuj8z3mfg9fs82q7orw1t8o4m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>William Archibald Kenneth Fraser</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279182</id>
    <revision>
      <id>6677862</id>
      <parentid>4500852</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:13:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6677862</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1281" sha1="teevhel6psscg3j1xryk2avmjrxj6gn" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=William Archibald Kenneth Fraser
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=1905–1945
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''William Archibald Kenneth Fraser''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[19. december]] [[1886]], † [[9. februar]] [[1969]].

== Glej tudi ==
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Fraser/William_Archibald_Kenneth/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Fraser, William Archibald Kenneth}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]]</text>
      <sha1>teevhel6psscg3j1xryk2avmjrxj6gn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677864</id>
      <parentid>6677862</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:15:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]; +[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677864</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1396" sha1="r0rz55d6rc3id3lab0rskel02gzep5r" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=William Archibald Kenneth Fraser
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=1905–1945
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''William Archibald Kenneth Fraser''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[19. december]] [[1886]], † [[9. februar]] [[1969]].

== Glej tudi ==
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Fraser/William_Archibald_Kenneth/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Fraser, William Archibald Kenneth}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]]</text>
      <sha1>r0rz55d6rc3id3lab0rskel02gzep5r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rowan Arthur Bayfield Freeland</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279183</id>
    <revision>
      <id>6677868</id>
      <parentid>5935257</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:21:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6677868</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="885" sha1="tvh2ufnq2phdmqw3wzn5k41er878uvs" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Rowan Arthur Bayfield Freeland
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=?–[[1946]]
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Rowan Arthur Bayfield Freeland''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. september]] [[1895]], † [[30. september]] [[1970]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Freeland/Rowan_Arthur_Bayfield/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Freeland, Rowan Arthur Bayfield}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>tvh2ufnq2phdmqw3wzn5k41er878uvs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Harold Augustus Freeman-Attwood</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279184</id>
    <revision>
      <id>6677869</id>
      <parentid>5929851</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:27:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6677869</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1012" sha1="b1sps75kk5y28vxuxip8vrlecvnkphm" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Harold Augustus Freeman-Attwood
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1915–1943
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Harold Augustus Freeman-Attwood''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. december]] [[1897]], † [[22. september]] [[1963]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Freeman-Attwood/Harold_Augustus/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Freeman-Attwood, Harold Augustus}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1897]]
[[Kategorija:Umrli leta 1963]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>b1sps75kk5y28vxuxip8vrlecvnkphm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677870</id>
      <parentid>6677869</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:29:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677870</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1282" sha1="eg2vofvc6u6y5i5woue0jvd5uif0ait" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Harold Augustus Freeman-Attwood
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1915–1943
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Harold Augustus Freeman-Attwood''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. december]] [[1897]], † [[22. september]] [[1963]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Freeman-Attwood/Harold_Augustus/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Freeman-Attwood, Harold Augustus}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]</text>
      <sha1>eg2vofvc6u6y5i5woue0jvd5uif0ait</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Linaeus French</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279185</id>
    <revision>
      <id>6677876</id>
      <parentid>5931172</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:33:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6677876</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="877" sha1="f22gy5bce0xee0f6t5pmdqr94gavd6s" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=John Linaeus French
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–[[1944]]
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''John Linaeus French''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1896]], † [[1953]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/French/John_Linaeus/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:French, John Linaeus}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>f22gy5bce0xee0f6t5pmdqr94gavd6s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jasper Gray Frere</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279186</id>
    <revision>
      <id>6677879</id>
      <parentid>5930797</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:36:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp, koda za sklice</comment>
      <origin>6677879</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="876" sha1="m3jiuyylq4f8l5o5yn6eeayqsz5r4ls" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Jasper Gray Frere
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–[[1946]]
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Jasper Gray Frere''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[2. januar]] [[1894]], † [[9. julij]] [[1974]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Frere/Jasper_Gray/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Frere, Jasper Gray}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>m3jiuyylq4f8l5o5yn6eeayqsz5r4ls</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Cameron Friedberger</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279187</id>
    <revision>
      <id>6678173</id>
      <parentid>5931071</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:47:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6678173</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="857" sha1="mohjq2i1phyq6hji9qpvos24u3zqds3" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=John Cameron Friedberger
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''John Cameron Friedberger''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1899]], † [[7. september]] [[1971]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Friedberger/John_Cameron/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Friedberger, John Cameron}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>mohjq2i1phyq6hji9qpvos24u3zqds3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arthur Leslie Irvine Friend</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279188</id>
    <revision>
      <id>6678168</id>
      <parentid>5926395</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:43:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6678168</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1273" sha1="6rw2sja6yelau08odj5sntzhq9npq84" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Arthur Leslie Irvine Friend
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–[[1938]]&lt;br&gt;[[1939]]–[[1945]]
|rank=[[Slika:UK Army OF7.png|25px]] [[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[red kopeli|CB]]&lt;br&gt;[[red britanskega imperija|CBE]]&lt;br&gt;[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Arthur Leslie Irvine Friend''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. avgust]] [[1886]], † [[12. avgust]] [[1961]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Friend/Arthur_Leslie_Irvine/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Friend, Arthur Leslie Irvine}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]</text>
      <sha1>6rw2sja6yelau08odj5sntzhq9npq84</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678169</id>
      <parentid>6678168</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:43:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]; dodal [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6678169</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1276" sha1="3hln8wu45t26bspg4v5r5clxma4q847" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Arthur Leslie Irvine Friend
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–[[1938]]&lt;br&gt;[[1939]]–[[1945]]
|rank=[[Slika:UK Army OF7.png|25px]] [[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[red kopeli|CB]]&lt;br&gt;[[red britanskega imperija|CBE]]&lt;br&gt;[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Arthur Leslie Irvine Friend''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. avgust]] [[1886]], † [[12. avgust]] [[1961]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Friend/Arthur_Leslie_Irvine/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Friend, Arthur Leslie Irvine}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]</text>
      <sha1>3hln8wu45t26bspg4v5r5clxma4q847</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eric Herbert Cokayne Frith</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279189</id>
    <revision>
      <id>6678176</id>
      <parentid>5927904</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:51:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6678176</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="880" sha1="dhvzz8u1c7r5jiamn5hb9lxe311925v" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Eric Herbert Cokayne Frith
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–[[1948]]
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Eric Herbert Cokayne Frith''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1897]], † [[1984]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Frith/Eric_Herbert_Cokayne/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Frith, Eric Herbert Cokayne}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>dhvzz8u1c7r5jiamn5hb9lxe311925v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Harold Frowen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279190</id>
    <revision>
      <id>6678177</id>
      <parentid>5931143</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:55:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6678177</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="815" sha1="nrpuhlvuhzro0k3mzumw6sspnwct0be" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=John Harold Frowen
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=
|serviceyears=?–[[1952]]
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''John Harold Frowen''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1898]], † [[1980]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Frowen/John_Harold/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Frowen, John Harold}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>nrpuhlvuhzro0k3mzumw6sspnwct0be</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Parke Fullerton</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279194</id>
    <revision>
      <id>6678183</id>
      <parentid>5931200</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T11:09:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6678183</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="789" sha1="gfz4fk9040upwykbyvbdbowi2fk5mu7" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=John Parke Fullerton
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''John Parke Fullerton''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1894]], † [[1977]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Fullerton/John_Parke/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Fullerton, John Parke}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>gfz4fk9040upwykbyvbdbowi2fk5mu7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dennis Walter Furlong</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279195</id>
    <revision>
      <id>6678184</id>
      <parentid>5927441</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T11:13:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6678184</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="919" sha1="lpidsuikg3isj08cnjkp63csfljzd53" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Dennis Walter Furlong
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–1940
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Dennis Walter Furlong''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. julij]] [[1897]], † [[5. september]] [[1940]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Furlong/Dennis_Walter/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Furlong, Dennis Walter}}
[[Kategorija:Padli v boju]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>lpidsuikg3isj08cnjkp63csfljzd53</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Charles St Quentin Outen Fullbrook-Leggatt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279536</id>
    <revision>
      <id>6678178</id>
      <parentid>5927122</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T11:01:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6678178</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1028" sha1="fgws2h1vpo5jidgw2l0a4uaupt0sq8s" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Charles St Quentin Outen Fullbrook-Leggatt
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1909–1946
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Charles St Quentin Outen Fullbrook-Leggatt''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. avgust]] [[1889]], † [[29. maj]] [[1972]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Fullbrook-Leggatt/Charles_St._Quetin_Outen/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Fullbrook-Leggatt, Charles St Quentin Outen}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>fgws2h1vpo5jidgw2l0a4uaupt0sq8s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678179</id>
      <parentid>6678178</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T11:05:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6678179</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1364" sha1="374ky2dchzagmckx69twbfgf3ptyxym" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Charles St Quentin Outen Fullbrook-Leggatt
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1909–1946
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Charles St Quentin Outen Fullbrook-Leggatt''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. avgust]] [[1889]], † [[29. maj]] [[1972]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Fullbrook-Leggatt/Charles_St._Quetin_Outen/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Fullbrook-Leggatt, Charles St Quentin Outen}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]</text>
      <sha1>374ky2dchzagmckx69twbfgf3ptyxym</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Pod lipo</title>
    <ns>4</ns>
    <id>282723</id>
    <revision>
      <id>6677965</id>
      <parentid>6677029</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T17:44:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca */ +</comment>
      <origin>6677965</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="181850" sha1="3l1ckao7lpkt9xc3i8is5wphlvq47z7" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
&lt;!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --&gt;
&lt;!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --&gt;
&lt;!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --&gt;
&lt;!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --&gt;
&lt;!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --&gt;
&lt;!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --&gt;

== Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani ==

Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije.

Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve.

Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju.

Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi).

Upam, da se vidimo v čim večjem številu!
Lep pozdrav,
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 10:49, 9. oktober 2025 (CEST)

== Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj ==

Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju.

Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:  

1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.  

2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST)

:Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST)
::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST)
:Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV).  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-29941-36|&amp;#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST)
::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:27, 24. oktober 2025 (CEST)
:::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST)
:Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —&gt; sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET)
::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET)
::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:57, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET)
::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:42, 29. oktober 2025 (CET)
:::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET)
::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET)
:Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET)
::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:32, 29. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET)
:Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET)
::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:54, 4. november 2025 (CET)
:::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET)
:Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o &quot;Detektiv meseca&quot; (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET)
::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:38, 9. november 2025 (CET)
:::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET)
:'''''&lt;u&gt;Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):&lt;/u&gt;'''''
:'''A. Tekmovanje &quot;ČLOVEK&quot; proti UMETNI INTELIGENCI&quot;''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov).
:'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET)
:Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET)
:Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET)
:Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET)
:Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET)
:'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: &quot;Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve&quot;'''
:''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam''
:Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). 
:1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -&gt; cooling)
:2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic).
:3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike.
:4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic.
:5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve.
:Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve).
:''Cilji projekta:'' 
:a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom.
:b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti.
:c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri).
:''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):''
:Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije.
:Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu.
:Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji
:Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET)
:'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)'''
:WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET)
:Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo.
:'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''&quot;Pravo in zakonodaja&quot;''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece).
:'''Cilji akcije:'''
:- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine;
:- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov;
:- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET)
:'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji'''
:Praktični mini-tečaj z naslovom &quot;Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente&quot; Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: 
:- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov,
:- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov,
:- zanesljivejše delo z informacijami ipd.
:- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta
:Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj).
:[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET)
:Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027
:Uvod
:Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti.
:Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več.
:Namen konference
:- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine.
:- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije.
:- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti).
:- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev.
:Predlagani naslov
:Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe
:Datum in lokacija
:- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek.
:- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL).
:Organizatorji in partnerji
:- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami)
:- Partnerji: 
:  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd.
:Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET)
:'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' 
:V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET)
::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:07, 24. januar 2026 (CET)
::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:33, 24. januar 2026 (CET)
:Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET)
::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:58, 25. januar 2026 (CET)
:::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na  Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET)
::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:27, 25. januar 2026 (CET)
:::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET)
::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET)
:::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET)
::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:17, 25. januar 2026 (CET)
:::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET)
::::::Nisem mislil &quot;na suho&quot;, ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET) 
:::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET)
:Konstruktivni predlog 1
:pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine.
:Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev.
:Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah:
:1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji .
:Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET)

:: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET)
:::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:57, 26. januar 2026 (CET)
::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. &quot;Pridobivanje uporabnikov&quot;. Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET)
:::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 26. januar 2026 (CET)
::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET)
:::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:54, 27. januar 2026 (CET)
::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo &quot;Pridobivanje novih uporabnikov&quot;. Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči &quot;Jaz imam prav&quot;. Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET)
:::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-56172-3|&amp;#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET)
::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET)
::Konstruktivni predlog 2
::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna &quot;linkchecker&quot; orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET)
:'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). 
:'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov.
:V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT).
:Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS).
:Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn.
:Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS).
:Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT).
:V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT).
:**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS).
:V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT).
:**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS).
:V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi.
:Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET)
::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:20, 2. februar 2026 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET)
::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:''
::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: 
::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. 
::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado.
::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik.
::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev.
::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji.
::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije.
::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem.
::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo.
::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments.
::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte.
::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET)

Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj:
* Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]).
* Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]).
* Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo.
* Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET)

:Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET)
:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:07, 31. oktober 2025 (CET)
::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET)
::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET)
::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET)
:::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-14715-0|&amp;#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET)

Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. 
Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen:
* Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji.
* Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza.
* Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige.
* Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir.
* Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. 
* Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. 
--[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET)

: In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET)
::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET)
:Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET)

Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET)

:Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET)

== Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist ==

Hi everyone,

The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]!

Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you!

'''As a Program Specialist, you will:'''

* Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs,
* Strengthen regional cooperation and cross-border projects,
* Help guide campaigns and initiatives across the CEE region,
* Work closely with the CEE Hub team and community members.

This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones.

'''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025'''
➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️

If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them!
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29192870 --&gt;
==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]==
[[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]]
[[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]]
Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:09, 17. november 2025 (CET)
:Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:45, 7. december 2025 (CET)
::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)&lt;br&gt;&lt;br&gt;
Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki  se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)

:Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:04, 1. januar 2026 (CET)

:: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET)

== Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia ==

'''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences].

Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]].

If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. 

Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region.

English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example).

[[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter.

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670161 --&gt;
: A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET)
::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:29, 18. november 2025 (CET)

::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET)
::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:47, 22. november 2025 (CET)

== Prenovljeni COBISS ==

Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti &quot;[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]&quot; za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET)

:Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:07, 23. november 2025 (CET)
::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. 
::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET)
::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET)
:::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari:
:::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN
:::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo.
:::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, drugi kaotični kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kkk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa&lt;{{nbsp}}&lt;code&gt;kKkk&lt;/code&gt;{{nbsp}}&gt;, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge&lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kKkkK&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt; {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET)

== Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon ==

Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za &quot;Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon&quot;) v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET)
: Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET)
:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:42, 6. december 2025 (CET)
::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:43, 6. december 2025 (CET)
::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET)

Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. &quot;[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]&quot; kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 8. december 2025 (CET)
::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:40, 14. december 2025 (CET)

Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:45, 26. december 2025 (CET)

:Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:11, 14. januar 2026 (CET)

== Priznanje ==

Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:54, 13. december 2025 (CET)
: Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET)
: Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET)
: Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET)
:Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:02, 15. december 2025 (CET)
::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-40592-10|&amp;#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET)

:: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET)

== Nametani seznami ==

Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&amp;action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:01, 17. december 2025 (CET)
: Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET)
:: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET)
::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET)

== Narečna imena ==

[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&amp;diff=6565369&amp;oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET)

:Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej &quot;napako&quot; v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:41, 26. december 2025 (CET)
::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo.
::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. 
::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET)

: Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET)
::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET)
:::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET)
:Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET)
::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET)

::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET)
:Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST)

== Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... ==

Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot &quot;Rusija&quot;. Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska &quot;Rusija&quot;]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. 

Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]&lt;nowiki/&gt;o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF &lt;nowiki&gt;[a]&lt;/nowiki&gt;]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili &quot;Vindišarji&quot; v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]].

Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski &quot;Rusiji&quot;; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF &lt;nowiki&gt;[c]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF &lt;nowiki&gt;[d]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF &lt;nowiki&gt;[e]&lt;/nowiki&gt;]
----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala &quot;ruščina&quot;, kar pa ni [[ruščina]].

V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje &quot;Rusi&quot; za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev.

Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko?
----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET)

:V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&amp;stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži.
:PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET)
::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo &quot;zgodovinskih krivic&quot; ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:33, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu.
:::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET)
::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati &quot;če&quot; v &quot;ako&quot;, ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:22, 30. december 2025 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v &quot;ako&quot; tudi ni na &quot;mestu&quot; - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET)
::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o &quot;Slovenih&quot;, imamo potem tvorbe kot &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov&quot;. Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. 
:::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET)
::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen.
::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET)
:Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET)

Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET)

:V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET)

==Prosta dela s 1. januarjem 2026==
[[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]]
Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]].
Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 11:52, 1. januar 2026 (CET)
:Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)
:Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET)
:: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : &lt;nowiki&gt;[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc&lt;/nowiki&gt; nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET)

== TOP20 pageview pages in year 2025 ==
TOP20 pageview pages from public logs:
&lt;pre&gt;
              962163 Glavna_stran
              819902 Posebno:Iskanje
              750277 -
              130443 Posebno:ZadnjeSpremembe
              116331 Zodiak
              111353 Kategorija:Slovenski_priimki
              106264 Slovenija
               93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija)
               90914 Skrito_v_raju
               86247 Ljubljana
               63327 France_Prešeren
               57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod
               50592 Luka_Dončić
               45181 Maribor
               44855 Papež_Frančišek
               44747 Seznam_papežev
               43745 Odprava_zelenega_zmaja
               42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena
               40533 Kategorija:Moška_osebna_imena
               40071 Zdravljica
&lt;/pre&gt;

--[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET)

Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews]

== Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij ==

Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:08, 4. januar 2026 (CET)

== 2025 v številkah ==

Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu.

Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili:
* po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k;
* po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152.

Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]].

Takole smo se uvrščali mednarodno:
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah
|-
!
!colspan=&quot;2&quot;|Število člankov
!colspan=&quot;2&quot;|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]]
!colspan=&quot;2&quot;|Število govorcev&lt;br/&gt;na članek
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost vzorca&lt;br/&gt;temeljnih člankov
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost razširjenega&lt;br/&gt;vzorca temeljnih&lt;br/&gt;člankov
|-
!Datum
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]]
|-
|4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}}
|-
|1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71.  || 11,1 || 57. || 57,24 || 25.  || 50,05 || 40. 
|}

Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:50, 4. januar 2026 (CET)

: Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum:

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}}
|-
!Datum
!&lt;math&gt; \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, &lt;/math&gt;
|-
| 2026-01-04 
| align = right | {{nbsp}}0,0
|-
| 2025-01-01 
| align = right |  {{upad}} &amp;minus;0,6
|}
--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET)

== Prošnja za pomoč pri biografskem članku ==

Pozdravljeni,

sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata.

O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih.

Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka.

Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati.

Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET)

:Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:29, 5. januar 2026 (CET)
::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET)
:::Pozdravljeni,
:::najlepša hvala za pripravljenost.
:::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija).
:::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov.
:::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET)
::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET)

== Srečanje ob 25-letnici Wikipedije ==

Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata.

Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:41, 6. januar 2026 (CET)

:Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET)
:Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:14, 6. januar 2026 (CET)
::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:38, 11. januar 2026 (CET)
:Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET)

[[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]]
:: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. 
:: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET)
:::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET)
:::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET)
:Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET)
:Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET)
:Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET)

== Najwikibeseda ==

Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje.

:{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]]

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET)

: Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25 logotip ==

[[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]]
[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]]
15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo.

Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:54, 9. januar 2026 (CET)

:{{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:56, 9. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:02, 9. januar 2026 (CET)
:{{Za}}, --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:02, 10. januar 2026 (CET)
:: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET)
:::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko &quot;25&quot; pri Vectorju 22 so navodila naslednja: &quot;''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''.&quot; in &quot;''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''.&quot; Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:53, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:44, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:18, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET)
:{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET)
::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:42, 10. januar 2026 (CET)
:Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole:
:{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=&lt;center&gt;&lt;small&gt;Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!&lt;/small&gt; &lt;/center&gt;}}
:GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:07, 14. januar 2026 (CET)
::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:27, 14. januar 2026 (CET)
:::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET)
::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:08, 15. januar 2026 (CET)
:::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:36, 15. januar 2026 (CET)
::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:23, 15. januar 2026 (CET)
:::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:04, 15. januar 2026 (CET)

== Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 ==

Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi!

{| class=&quot;wikitable&quot;
!Mesto
!Uporabnik
!Št. prispevanih besed
|-
|{{gold1}}
|@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]
|12.411
|-
|{{silver2}}
|@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]
|3.912
|-
|{{bronze3}}
|@[[Uporabnik:A09|A09]]
|3.172
|-
|4.
|@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]
|3.056
|-
|5.
|@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
|2.043
|-
|6.
|@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]]
|1.146
|-
|7.
|@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]
|1.120
|-
|8.
|@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]
|1.024
|-
|9.
|@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]]
|589
|-
|10.
|@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]
|432
|-
|11.
|@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]]
|397
|-
|12.
|@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]
|197
|-
|13.
|@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]]
|139
|-
|} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:09, 13. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
&lt;div lang=&quot;it&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
[[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]]
{{int:please-translate}}

{{int:Hello}},

scusate se scrivo in italiano!

Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella loro lingua regionale.

Il messaggio audio comparirà &quot;a sorpresa&quot; sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale.

'''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]):
#la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot; o &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella tua lingua regionale;
#il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato;
#condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF;
#'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot;: '''mercoledi 21 gennaio 2026'''.

Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]])
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;

16:44, 14. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&amp;oldid=29928398 --&gt;

:[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]]
Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET)

:Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:15, 14. januar 2026 (CET)
::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET)
::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&amp;Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:30, 15. januar 2026 (CET)
::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET)

== Težave s prevajalnikom ==

Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&amp;oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&amp;oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&amp;oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo &quot;peš&quot;, kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:25, 17. januar 2026 (CET)

== Feminism and Folklore 2026 starts soon ==

&lt;div style=&quot;border:8px maroon ridge;padding:6px;&quot;&gt;

[[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]]
::&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 

Dear Wiki Community,

We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia.

The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects.

;About the Campaign 
'''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices.

;What Can Participants Write About? 
Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to:

* Folk festivals, rituals, and celebrations  
* Folk dances, music, and traditional performances  
* Women and queer figures in folklore  
* Women in mythology and oral traditions  
* Women warriors, witches, and witch-hunting narratives  
* Fairy tales, folk stories, and legends  
* Folk games, sports, and cultural practices  

Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools.

;How to Sign Up as an Organizer 
Organizers are requested to complete the following steps to register their community:

# Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] 
# Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool  
# Prepare a local article list and clearly mention:
#* Campaign timeline  
#* Local and international prizes  
# Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]]  
# Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]'''

;Campaign Tools

The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants:

* '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats.
* '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore.

Both tools are now available for use in the campaign.  '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]'''

;Learn More &amp; Get Support
For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''.

If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via:
* '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]'''
* Email us using details on the contact page.

;Join Us 
We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia.

Thank you and best wishes,
  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]'''

----

''Stay connected:''  
[[File:B&amp;W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&amp;nbsp;
[[File:B&amp;W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]]
&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;

== Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country ==
&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
Hello everyone,

We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe.

;About Wiki Loves Folklore 

'''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight:
* Folk traditions and rituals  
* Cultural festivals and celebrations  
* Traditional attire and crafts 
* Performing arts, music, and dance  
* Everyday practices rooted in folk heritage  

Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world.

[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] 

; Host a Local Edition 

As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to:
* Increase visibility of your region’s folk culture  
* Engage new contributors in your community  
* Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content  

'''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:'''  

If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know.

If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region.

;Get in Touch 
If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via:

* The project Talk pages  
* Email: '''support@wikilovesfolklore.org'''

We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail.

Warm regards,  

'''The Wiki Loves Folklore International Team'''
&lt;/div&gt;
[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&amp;oldid=29228188 --&gt;

== Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 ==

Pozdravljeni,
v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027.

Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]).

Načrtovane dejavnosti vključujejo:
* uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije,
* tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd),
* manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons,
* osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali).

Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh).

Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti.

Hvala za vaš čas in podporo!
Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]])
v imenu organizacijske ekipe projekta
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:35, 23. januar 2026 (CET)

:Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:43, 27. januar 2026 (CET)

:Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:22, 23. januar 2026 (CET)
::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:30, 24. januar 2026 (CET)
:Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:32, 23. januar 2026 (CET)
:Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET)
:Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET)

Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET)

: In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET)

== Kategorija:Slovenska diaspora ==

Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:34, 25. januar 2026 (CET)

: Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET)

Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:51, 28. januar 2026 (CET)

== Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji ==

Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo!

Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste  jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. 

Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. 

Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. 

Dogodek: tukaj —&gt; preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije

Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. 

Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. 

Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET)

== Irska in Oman ==

Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo?

Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET)

* Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET)

== Wikimedia CEE Hub Mikrogrant ==

Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za &quot;Rapid Grant&quot;. Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET)

== Predloga za oskarje ==

Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET)

:[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&amp;diff=6623284&amp;oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:15, 30. januar 2026 (CET)
::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET)

== Wikipedija smernice glede slik zgradb ==

Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET)

: Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:01, 7. februar 2026 (CET)

:Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]].
:Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:26, 7. februar 2026 (CET)

:: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET)

== Admin(i) v Wikislovarju ==

Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET)

== Uvoz slik iz Google Foto ==

{{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:27, 2. marec 2026 (CET)

:Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino &quot;zapečeni&quot; napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:34, 2. marec 2026 (CET)

== Pomlad prihaja ==

Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca!

Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:19, 2. marec 2026 (CET)

== Premik članka v glavni prostor ==

Pozdravljeni.

Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani:

SloseowebmasterAleksandar_Repić

Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor.

Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET)
:{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:41, 4. marec 2026 (CET)
::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET)

Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET)

:PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:09, 8. marec 2026 (CET)

:: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET)
:::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s &quot;kontekstom&quot;), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:04, 9. marec 2026 (CET)
:::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET)
::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:34, 9. marec 2026 (CET)

::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
:::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET)

== Navedba državljanstva v infopoljih ==

Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek (&quot;prefered rank&quot;) pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET)
: V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo &quot;primarno&quot;, pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET)
:{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v &quot;skrivanju&quot; tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:13, 8. marec 2026 (CET)

:: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET)
::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET)
:: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET)

== Pomlad se je začela! ==

[[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]]
Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}},  {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

== New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities ==

Hi everyone, 

'''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts.

You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process.

We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start.

* ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December).
* ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF.

Join our online Q&amp;A session to learn more (same content, two options to join):
* 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 1|register here]])
* 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 2|register here]])

More info &amp; contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670168 --&gt;

==Odvzem administratorskih pravic==
Spoštovana skupnost, 

tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti.

Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji.

Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. 

--[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026

:😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST)

::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]])

== Urejaton v Računalniškem muzeju ==

Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:44, 4. april 2026 (CEST)
: Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST)
:Tudi jaz pridem pozdravit. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:12, 11. april 2026 (CEST)

== Urejaton Slovenija–Italija 2026 ==
[[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]]

Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje.

Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni!

Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade.

Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:21, 5. april 2026 (CEST)
: A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST)
::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 17:15, 12. april 2026 (CEST)

&lt;hr&gt; 
Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D.

Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj &quot;eksotičnega&quot; :).

Do prihodnjič!
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:44, 10. maj 2026 (CEST)

:Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:42, 10. maj 2026 (CEST)

== Dušan Kreheľ (bot) [new task] ==

Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST)
: Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z  botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST)

== Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 ==

''Please help us and your community by translating this announcement into your language!''

Dear all,

The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway.

There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community.

'''Eligibility criteria:'''

* Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]:
** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025
** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026
** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026
* Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]]

You can check your eligibility using the following tool:

https://cee-sc-election.toolforge.org/

'''How to proceed:'''

Candidates may nominate themselves or be nominated by others.

If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026.

The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]:

Please also inform your communities about the election and encourage participation.

Best regards, &amp;nbsp;

Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026

--[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=30401522 --&gt;

Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST)
: Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje &quot;Pinky sl&quot; na volitvah v CEE Hub Steering Committee:
# Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:24, 30. april 2026 (CEST)
# Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]]  30. april 2026
# {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 17:49, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:03, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:54, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:38, 1. maj 2026 (CEST)
# {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:33, 4. maj 2026 (CEST)

=== Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026===
Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).&lt;br&gt;
''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST)

== Prevod za &quot;volume&quot; ==

Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter &quot;volume&quot; prevaja kot &quot;zv.&quot; (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST)

: V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST)
::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST)

== Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca ==

Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi.

O kandidatih:

* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji.
* {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]].

Glasovanje: 
* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]:
# {{za}}  -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)

* [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]:
# {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>3l1ckao7lpkt9xc3i8is5wphlvq47z7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677969</id>
      <parentid>6677965</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:05:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca */ za in za</comment>
      <origin>6677969</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="182066" sha1="6xt3breimib9d7uaqlvjbaqg12r47w6" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
&lt;!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --&gt;
&lt;!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --&gt;
&lt;!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --&gt;
&lt;!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --&gt;
&lt;!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --&gt;
&lt;!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --&gt;

== Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani ==

Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije.

Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve.

Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju.

Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi).

Upam, da se vidimo v čim večjem številu!
Lep pozdrav,
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 10:49, 9. oktober 2025 (CEST)

== Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj ==

Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju.

Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:  

1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.  

2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST)

:Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST)
::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST)
:Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV).  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-29941-36|&amp;#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST)
::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:27, 24. oktober 2025 (CEST)
:::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST)
:Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —&gt; sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET)
::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET)
::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:57, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET)
::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:42, 29. oktober 2025 (CET)
:::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET)
::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET)
:Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET)
::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:32, 29. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET)
:Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET)
::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:54, 4. november 2025 (CET)
:::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET)
:Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o &quot;Detektiv meseca&quot; (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET)
::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:38, 9. november 2025 (CET)
:::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET)
:'''''&lt;u&gt;Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):&lt;/u&gt;'''''
:'''A. Tekmovanje &quot;ČLOVEK&quot; proti UMETNI INTELIGENCI&quot;''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov).
:'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET)
:Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET)
:Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET)
:Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET)
:Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET)
:'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: &quot;Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve&quot;'''
:''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam''
:Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). 
:1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -&gt; cooling)
:2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic).
:3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike.
:4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic.
:5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve.
:Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve).
:''Cilji projekta:'' 
:a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom.
:b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti.
:c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri).
:''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):''
:Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije.
:Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu.
:Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji
:Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET)
:'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)'''
:WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET)
:Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo.
:'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''&quot;Pravo in zakonodaja&quot;''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece).
:'''Cilji akcije:'''
:- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine;
:- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov;
:- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET)
:'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji'''
:Praktični mini-tečaj z naslovom &quot;Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente&quot; Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: 
:- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov,
:- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov,
:- zanesljivejše delo z informacijami ipd.
:- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta
:Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj).
:[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET)
:Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027
:Uvod
:Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti.
:Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več.
:Namen konference
:- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine.
:- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije.
:- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti).
:- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev.
:Predlagani naslov
:Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe
:Datum in lokacija
:- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek.
:- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL).
:Organizatorji in partnerji
:- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami)
:- Partnerji: 
:  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd.
:Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET)
:'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' 
:V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET)
::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:07, 24. januar 2026 (CET)
::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:33, 24. januar 2026 (CET)
:Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET)
::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:58, 25. januar 2026 (CET)
:::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na  Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET)
::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:27, 25. januar 2026 (CET)
:::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET)
::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET)
:::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET)
::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:17, 25. januar 2026 (CET)
:::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET)
::::::Nisem mislil &quot;na suho&quot;, ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET) 
:::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET)
:Konstruktivni predlog 1
:pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine.
:Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev.
:Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah:
:1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji .
:Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET)

:: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET)
:::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:57, 26. januar 2026 (CET)
::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. &quot;Pridobivanje uporabnikov&quot;. Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET)
:::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 26. januar 2026 (CET)
::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET)
:::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:54, 27. januar 2026 (CET)
::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo &quot;Pridobivanje novih uporabnikov&quot;. Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči &quot;Jaz imam prav&quot;. Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET)
:::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-56172-3|&amp;#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET)
::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET)
::Konstruktivni predlog 2
::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna &quot;linkchecker&quot; orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET)
:'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). 
:'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov.
:V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT).
:Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS).
:Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn.
:Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS).
:Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT).
:V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT).
:**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS).
:V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT).
:**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS).
:V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi.
:Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET)
::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:20, 2. februar 2026 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET)
::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:''
::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: 
::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. 
::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado.
::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik.
::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev.
::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji.
::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije.
::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem.
::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo.
::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments.
::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte.
::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET)

Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj:
* Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]).
* Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]).
* Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo.
* Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET)

:Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET)
:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:07, 31. oktober 2025 (CET)
::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET)
::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET)
::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET)
:::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-14715-0|&amp;#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET)

Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. 
Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen:
* Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji.
* Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza.
* Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige.
* Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir.
* Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. 
* Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. 
--[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET)

: In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET)
::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET)
:Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET)

Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET)

:Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET)

== Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist ==

Hi everyone,

The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]!

Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you!

'''As a Program Specialist, you will:'''

* Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs,
* Strengthen regional cooperation and cross-border projects,
* Help guide campaigns and initiatives across the CEE region,
* Work closely with the CEE Hub team and community members.

This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones.

'''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025'''
➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️

If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them!
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29192870 --&gt;
==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]==
[[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]]
[[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]]
Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:09, 17. november 2025 (CET)
:Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:45, 7. december 2025 (CET)
::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)&lt;br&gt;&lt;br&gt;
Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki  se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)

:Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:04, 1. januar 2026 (CET)

:: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET)

== Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia ==

'''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences].

Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]].

If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. 

Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region.

English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example).

[[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter.

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670161 --&gt;
: A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET)
::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:29, 18. november 2025 (CET)

::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET)
::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:47, 22. november 2025 (CET)

== Prenovljeni COBISS ==

Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti &quot;[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]&quot; za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET)

:Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:07, 23. november 2025 (CET)
::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. 
::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET)
::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET)
:::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari:
:::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN
:::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo.
:::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, drugi kaotični kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kkk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa&lt;{{nbsp}}&lt;code&gt;kKkk&lt;/code&gt;{{nbsp}}&gt;, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge&lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kKkkK&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt; {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET)

== Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon ==

Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za &quot;Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon&quot;) v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET)
: Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET)
:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:42, 6. december 2025 (CET)
::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:43, 6. december 2025 (CET)
::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET)

Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. &quot;[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]&quot; kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 8. december 2025 (CET)
::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:40, 14. december 2025 (CET)

Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:45, 26. december 2025 (CET)

:Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:11, 14. januar 2026 (CET)

== Priznanje ==

Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:54, 13. december 2025 (CET)
: Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET)
: Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET)
: Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET)
:Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:02, 15. december 2025 (CET)
::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-40592-10|&amp;#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET)

:: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET)

== Nametani seznami ==

Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&amp;action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:01, 17. december 2025 (CET)
: Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET)
:: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET)
::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET)

== Narečna imena ==

[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&amp;diff=6565369&amp;oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET)

:Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej &quot;napako&quot; v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:41, 26. december 2025 (CET)
::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo.
::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. 
::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET)

: Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET)
::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET)
:::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET)
:Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET)
::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET)

::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET)
:Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST)

== Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... ==

Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot &quot;Rusija&quot;. Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska &quot;Rusija&quot;]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. 

Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]&lt;nowiki/&gt;o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF &lt;nowiki&gt;[a]&lt;/nowiki&gt;]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili &quot;Vindišarji&quot; v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]].

Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski &quot;Rusiji&quot;; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF &lt;nowiki&gt;[c]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF &lt;nowiki&gt;[d]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF &lt;nowiki&gt;[e]&lt;/nowiki&gt;]
----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala &quot;ruščina&quot;, kar pa ni [[ruščina]].

V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje &quot;Rusi&quot; za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev.

Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko?
----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET)

:V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&amp;stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži.
:PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET)
::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo &quot;zgodovinskih krivic&quot; ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:33, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu.
:::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET)
::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati &quot;če&quot; v &quot;ako&quot;, ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:22, 30. december 2025 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v &quot;ako&quot; tudi ni na &quot;mestu&quot; - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET)
::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o &quot;Slovenih&quot;, imamo potem tvorbe kot &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov&quot;. Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. 
:::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET)
::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen.
::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET)
:Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET)

Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET)

:V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET)

==Prosta dela s 1. januarjem 2026==
[[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]]
Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]].
Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 11:52, 1. januar 2026 (CET)
:Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)
:Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET)
:: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : &lt;nowiki&gt;[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc&lt;/nowiki&gt; nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET)

== TOP20 pageview pages in year 2025 ==
TOP20 pageview pages from public logs:
&lt;pre&gt;
              962163 Glavna_stran
              819902 Posebno:Iskanje
              750277 -
              130443 Posebno:ZadnjeSpremembe
              116331 Zodiak
              111353 Kategorija:Slovenski_priimki
              106264 Slovenija
               93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija)
               90914 Skrito_v_raju
               86247 Ljubljana
               63327 France_Prešeren
               57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod
               50592 Luka_Dončić
               45181 Maribor
               44855 Papež_Frančišek
               44747 Seznam_papežev
               43745 Odprava_zelenega_zmaja
               42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena
               40533 Kategorija:Moška_osebna_imena
               40071 Zdravljica
&lt;/pre&gt;

--[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET)

Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews]

== Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij ==

Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:08, 4. januar 2026 (CET)

== 2025 v številkah ==

Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu.

Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili:
* po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k;
* po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152.

Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]].

Takole smo se uvrščali mednarodno:
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah
|-
!
!colspan=&quot;2&quot;|Število člankov
!colspan=&quot;2&quot;|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]]
!colspan=&quot;2&quot;|Število govorcev&lt;br/&gt;na članek
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost vzorca&lt;br/&gt;temeljnih člankov
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost razširjenega&lt;br/&gt;vzorca temeljnih&lt;br/&gt;člankov
|-
!Datum
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]]
|-
|4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}}
|-
|1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71.  || 11,1 || 57. || 57,24 || 25.  || 50,05 || 40. 
|}

Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:50, 4. januar 2026 (CET)

: Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum:

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}}
|-
!Datum
!&lt;math&gt; \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, &lt;/math&gt;
|-
| 2026-01-04 
| align = right | {{nbsp}}0,0
|-
| 2025-01-01 
| align = right |  {{upad}} &amp;minus;0,6
|}
--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET)

== Prošnja za pomoč pri biografskem članku ==

Pozdravljeni,

sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata.

O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih.

Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka.

Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati.

Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET)

:Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:29, 5. januar 2026 (CET)
::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET)
:::Pozdravljeni,
:::najlepša hvala za pripravljenost.
:::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija).
:::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov.
:::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET)
::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET)

== Srečanje ob 25-letnici Wikipedije ==

Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata.

Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:41, 6. januar 2026 (CET)

:Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET)
:Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:14, 6. januar 2026 (CET)
::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:38, 11. januar 2026 (CET)
:Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET)

[[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]]
:: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. 
:: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET)
:::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET)
:::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET)
:Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET)
:Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET)
:Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET)

== Najwikibeseda ==

Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje.

:{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]]

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET)

: Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25 logotip ==

[[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]]
[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]]
15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo.

Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:54, 9. januar 2026 (CET)

:{{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:56, 9. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:02, 9. januar 2026 (CET)
:{{Za}}, --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:02, 10. januar 2026 (CET)
:: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET)
:::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko &quot;25&quot; pri Vectorju 22 so navodila naslednja: &quot;''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''.&quot; in &quot;''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''.&quot; Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:53, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:44, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:18, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET)
:{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET)
::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:42, 10. januar 2026 (CET)
:Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole:
:{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=&lt;center&gt;&lt;small&gt;Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!&lt;/small&gt; &lt;/center&gt;}}
:GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:07, 14. januar 2026 (CET)
::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:27, 14. januar 2026 (CET)
:::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET)
::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:08, 15. januar 2026 (CET)
:::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:36, 15. januar 2026 (CET)
::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:23, 15. januar 2026 (CET)
:::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:04, 15. januar 2026 (CET)

== Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 ==

Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi!

{| class=&quot;wikitable&quot;
!Mesto
!Uporabnik
!Št. prispevanih besed
|-
|{{gold1}}
|@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]
|12.411
|-
|{{silver2}}
|@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]
|3.912
|-
|{{bronze3}}
|@[[Uporabnik:A09|A09]]
|3.172
|-
|4.
|@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]
|3.056
|-
|5.
|@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
|2.043
|-
|6.
|@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]]
|1.146
|-
|7.
|@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]
|1.120
|-
|8.
|@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]
|1.024
|-
|9.
|@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]]
|589
|-
|10.
|@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]
|432
|-
|11.
|@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]]
|397
|-
|12.
|@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]
|197
|-
|13.
|@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]]
|139
|-
|} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:09, 13. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
&lt;div lang=&quot;it&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
[[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]]
{{int:please-translate}}

{{int:Hello}},

scusate se scrivo in italiano!

Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella loro lingua regionale.

Il messaggio audio comparirà &quot;a sorpresa&quot; sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale.

'''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]):
#la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot; o &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella tua lingua regionale;
#il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato;
#condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF;
#'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot;: '''mercoledi 21 gennaio 2026'''.

Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]])
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;

16:44, 14. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&amp;oldid=29928398 --&gt;

:[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]]
Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET)

:Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:15, 14. januar 2026 (CET)
::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET)
::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&amp;Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:30, 15. januar 2026 (CET)
::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET)

== Težave s prevajalnikom ==

Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&amp;oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&amp;oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&amp;oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo &quot;peš&quot;, kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:25, 17. januar 2026 (CET)

== Feminism and Folklore 2026 starts soon ==

&lt;div style=&quot;border:8px maroon ridge;padding:6px;&quot;&gt;

[[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]]
::&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 

Dear Wiki Community,

We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia.

The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects.

;About the Campaign 
'''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices.

;What Can Participants Write About? 
Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to:

* Folk festivals, rituals, and celebrations  
* Folk dances, music, and traditional performances  
* Women and queer figures in folklore  
* Women in mythology and oral traditions  
* Women warriors, witches, and witch-hunting narratives  
* Fairy tales, folk stories, and legends  
* Folk games, sports, and cultural practices  

Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools.

;How to Sign Up as an Organizer 
Organizers are requested to complete the following steps to register their community:

# Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] 
# Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool  
# Prepare a local article list and clearly mention:
#* Campaign timeline  
#* Local and international prizes  
# Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]]  
# Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]'''

;Campaign Tools

The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants:

* '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats.
* '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore.

Both tools are now available for use in the campaign.  '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]'''

;Learn More &amp; Get Support
For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''.

If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via:
* '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]'''
* Email us using details on the contact page.

;Join Us 
We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia.

Thank you and best wishes,
  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]'''

----

''Stay connected:''  
[[File:B&amp;W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&amp;nbsp;
[[File:B&amp;W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]]
&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;

== Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country ==
&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
Hello everyone,

We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe.

;About Wiki Loves Folklore 

'''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight:
* Folk traditions and rituals  
* Cultural festivals and celebrations  
* Traditional attire and crafts 
* Performing arts, music, and dance  
* Everyday practices rooted in folk heritage  

Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world.

[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] 

; Host a Local Edition 

As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to:
* Increase visibility of your region’s folk culture  
* Engage new contributors in your community  
* Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content  

'''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:'''  

If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know.

If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region.

;Get in Touch 
If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via:

* The project Talk pages  
* Email: '''support@wikilovesfolklore.org'''

We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail.

Warm regards,  

'''The Wiki Loves Folklore International Team'''
&lt;/div&gt;
[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&amp;oldid=29228188 --&gt;

== Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 ==

Pozdravljeni,
v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027.

Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]).

Načrtovane dejavnosti vključujejo:
* uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije,
* tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd),
* manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons,
* osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali).

Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh).

Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti.

Hvala za vaš čas in podporo!
Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]])
v imenu organizacijske ekipe projekta
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:35, 23. januar 2026 (CET)

:Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:43, 27. januar 2026 (CET)

:Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:22, 23. januar 2026 (CET)
::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:30, 24. januar 2026 (CET)
:Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:32, 23. januar 2026 (CET)
:Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET)
:Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET)

Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET)

: In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET)

== Kategorija:Slovenska diaspora ==

Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:34, 25. januar 2026 (CET)

: Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET)

Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:51, 28. januar 2026 (CET)

== Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji ==

Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo!

Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste  jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. 

Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. 

Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. 

Dogodek: tukaj —&gt; preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije

Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. 

Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. 

Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET)

== Irska in Oman ==

Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo?

Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET)

* Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET)

== Wikimedia CEE Hub Mikrogrant ==

Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za &quot;Rapid Grant&quot;. Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET)

== Predloga za oskarje ==

Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET)

:[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&amp;diff=6623284&amp;oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:15, 30. januar 2026 (CET)
::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET)

== Wikipedija smernice glede slik zgradb ==

Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET)

: Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:01, 7. februar 2026 (CET)

:Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]].
:Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:26, 7. februar 2026 (CET)

:: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET)

== Admin(i) v Wikislovarju ==

Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET)

== Uvoz slik iz Google Foto ==

{{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:27, 2. marec 2026 (CET)

:Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino &quot;zapečeni&quot; napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:34, 2. marec 2026 (CET)

== Pomlad prihaja ==

Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca!

Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:19, 2. marec 2026 (CET)

== Premik članka v glavni prostor ==

Pozdravljeni.

Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani:

SloseowebmasterAleksandar_Repić

Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor.

Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET)
:{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:41, 4. marec 2026 (CET)
::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET)

Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET)

:PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:09, 8. marec 2026 (CET)

:: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET)
:::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s &quot;kontekstom&quot;), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:04, 9. marec 2026 (CET)
:::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET)
::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:34, 9. marec 2026 (CET)

::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
:::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET)

== Navedba državljanstva v infopoljih ==

Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek (&quot;prefered rank&quot;) pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET)
: V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo &quot;primarno&quot;, pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET)
:{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v &quot;skrivanju&quot; tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:13, 8. marec 2026 (CET)

:: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET)
::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET)
:: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET)

== Pomlad se je začela! ==

[[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]]
Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}},  {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

== New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities ==

Hi everyone, 

'''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts.

You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process.

We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start.

* ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December).
* ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF.

Join our online Q&amp;A session to learn more (same content, two options to join):
* 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 1|register here]])
* 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 2|register here]])

More info &amp; contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670168 --&gt;

==Odvzem administratorskih pravic==
Spoštovana skupnost, 

tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti.

Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji.

Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. 

--[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026

:😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST)

::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]])

== Urejaton v Računalniškem muzeju ==

Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:44, 4. april 2026 (CEST)
: Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST)
:Tudi jaz pridem pozdravit. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:12, 11. april 2026 (CEST)

== Urejaton Slovenija–Italija 2026 ==
[[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]]

Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje.

Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni!

Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade.

Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:21, 5. april 2026 (CEST)
: A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST)
::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 17:15, 12. april 2026 (CEST)

&lt;hr&gt; 
Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D.

Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj &quot;eksotičnega&quot; :).

Do prihodnjič!
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:44, 10. maj 2026 (CEST)

:Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:42, 10. maj 2026 (CEST)

== Dušan Kreheľ (bot) [new task] ==

Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST)
: Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z  botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST)

== Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 ==

''Please help us and your community by translating this announcement into your language!''

Dear all,

The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway.

There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community.

'''Eligibility criteria:'''

* Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]:
** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025
** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026
** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026
* Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]]

You can check your eligibility using the following tool:

https://cee-sc-election.toolforge.org/

'''How to proceed:'''

Candidates may nominate themselves or be nominated by others.

If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026.

The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]:

Please also inform your communities about the election and encourage participation.

Best regards, &amp;nbsp;

Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026

--[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=30401522 --&gt;

Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST)
: Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje &quot;Pinky sl&quot; na volitvah v CEE Hub Steering Committee:
# Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:24, 30. april 2026 (CEST)
# Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]]  30. april 2026
# {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 17:49, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:03, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:54, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:38, 1. maj 2026 (CEST)
# {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:33, 4. maj 2026 (CEST)

=== Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026===
Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).&lt;br&gt;
''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST)

== Prevod za &quot;volume&quot; ==

Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter &quot;volume&quot; prevaja kot &quot;zv.&quot; (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST)

: V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST)
::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST)

== Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca ==

Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi.

O kandidatih:

* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji.
* {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]].

Glasovanje: 
* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]:
# {{za}}  -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST)

* [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]:
# {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>6xt3breimib9d7uaqlvjbaqg12r47w6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677971</id>
      <parentid>6677969</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:08:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prevod za &quot;volume&quot; */ odg</comment>
      <origin>6677971</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="182487" sha1="cwyc8o31ku5iv83ym9gi9x2o04jcys9" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
&lt;!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --&gt;
&lt;!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --&gt;
&lt;!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --&gt;
&lt;!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --&gt;
&lt;!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --&gt;
&lt;!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --&gt;

== Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani ==

Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije.

Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve.

Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju.

Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi).

Upam, da se vidimo v čim večjem številu!
Lep pozdrav,
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 10:49, 9. oktober 2025 (CEST)

== Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj ==

Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju.

Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:  

1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.  

2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST)

:Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST)
::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST)
:Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV).  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-29941-36|&amp;#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST)
::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:27, 24. oktober 2025 (CEST)
:::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST)
:Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —&gt; sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET)
::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET)
::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:57, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET)
::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:42, 29. oktober 2025 (CET)
:::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET)
::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET)
:Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET)
::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:32, 29. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET)
:Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET)
::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:54, 4. november 2025 (CET)
:::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET)
:Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o &quot;Detektiv meseca&quot; (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET)
::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:38, 9. november 2025 (CET)
:::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET)
:'''''&lt;u&gt;Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):&lt;/u&gt;'''''
:'''A. Tekmovanje &quot;ČLOVEK&quot; proti UMETNI INTELIGENCI&quot;''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov).
:'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET)
:Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET)
:Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET)
:Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET)
:Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET)
:'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: &quot;Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve&quot;'''
:''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam''
:Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). 
:1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -&gt; cooling)
:2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic).
:3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike.
:4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic.
:5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve.
:Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve).
:''Cilji projekta:'' 
:a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom.
:b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti.
:c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri).
:''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):''
:Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije.
:Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu.
:Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji
:Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET)
:'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)'''
:WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET)
:Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo.
:'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''&quot;Pravo in zakonodaja&quot;''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece).
:'''Cilji akcije:'''
:- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine;
:- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov;
:- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET)
:'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji'''
:Praktični mini-tečaj z naslovom &quot;Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente&quot; Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: 
:- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov,
:- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov,
:- zanesljivejše delo z informacijami ipd.
:- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta
:Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj).
:[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET)
:Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027
:Uvod
:Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti.
:Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več.
:Namen konference
:- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine.
:- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije.
:- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti).
:- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev.
:Predlagani naslov
:Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe
:Datum in lokacija
:- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek.
:- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL).
:Organizatorji in partnerji
:- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami)
:- Partnerji: 
:  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd.
:Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET)
:'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' 
:V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET)
::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:07, 24. januar 2026 (CET)
::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:33, 24. januar 2026 (CET)
:Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET)
::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:58, 25. januar 2026 (CET)
:::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na  Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET)
::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:27, 25. januar 2026 (CET)
:::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET)
::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET)
:::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET)
::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:17, 25. januar 2026 (CET)
:::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET)
::::::Nisem mislil &quot;na suho&quot;, ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET) 
:::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET)
:Konstruktivni predlog 1
:pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine.
:Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev.
:Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah:
:1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji .
:Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET)

:: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET)
:::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:57, 26. januar 2026 (CET)
::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. &quot;Pridobivanje uporabnikov&quot;. Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET)
:::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 26. januar 2026 (CET)
::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET)
:::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:54, 27. januar 2026 (CET)
::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo &quot;Pridobivanje novih uporabnikov&quot;. Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči &quot;Jaz imam prav&quot;. Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET)
:::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-56172-3|&amp;#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET)
::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET)
::Konstruktivni predlog 2
::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna &quot;linkchecker&quot; orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET)
:'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). 
:'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov.
:V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT).
:Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS).
:Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn.
:Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS).
:Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT).
:V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT).
:**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS).
:V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT).
:**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS).
:V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi.
:Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET)
::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:20, 2. februar 2026 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET)
::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:''
::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: 
::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. 
::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado.
::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik.
::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev.
::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji.
::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije.
::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem.
::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo.
::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments.
::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte.
::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET)

Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj:
* Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]).
* Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]).
* Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo.
* Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET)

:Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET)
:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:07, 31. oktober 2025 (CET)
::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET)
::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET)
::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET)
:::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-14715-0|&amp;#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET)

Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. 
Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen:
* Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji.
* Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza.
* Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige.
* Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir.
* Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. 
* Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. 
--[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET)

: In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET)
::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET)
:Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET)

Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET)

:Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET)

== Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist ==

Hi everyone,

The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]!

Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you!

'''As a Program Specialist, you will:'''

* Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs,
* Strengthen regional cooperation and cross-border projects,
* Help guide campaigns and initiatives across the CEE region,
* Work closely with the CEE Hub team and community members.

This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones.

'''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025'''
➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️

If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them!
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29192870 --&gt;
==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]==
[[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]]
[[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]]
Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:09, 17. november 2025 (CET)
:Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:45, 7. december 2025 (CET)
::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)&lt;br&gt;&lt;br&gt;
Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki  se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)

:Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:04, 1. januar 2026 (CET)

:: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET)

== Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia ==

'''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences].

Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]].

If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. 

Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region.

English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example).

[[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter.

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670161 --&gt;
: A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET)
::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:29, 18. november 2025 (CET)

::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET)
::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:47, 22. november 2025 (CET)

== Prenovljeni COBISS ==

Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti &quot;[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]&quot; za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET)

:Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:07, 23. november 2025 (CET)
::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. 
::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET)
::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET)
:::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari:
:::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN
:::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo.
:::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, drugi kaotični kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kkk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa&lt;{{nbsp}}&lt;code&gt;kKkk&lt;/code&gt;{{nbsp}}&gt;, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge&lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kKkkK&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt; {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET)

== Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon ==

Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za &quot;Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon&quot;) v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET)
: Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET)
:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:42, 6. december 2025 (CET)
::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:43, 6. december 2025 (CET)
::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET)

Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. &quot;[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]&quot; kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 8. december 2025 (CET)
::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:40, 14. december 2025 (CET)

Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:45, 26. december 2025 (CET)

:Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:11, 14. januar 2026 (CET)

== Priznanje ==

Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:54, 13. december 2025 (CET)
: Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET)
: Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET)
: Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET)
:Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:02, 15. december 2025 (CET)
::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-40592-10|&amp;#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET)

:: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET)

== Nametani seznami ==

Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&amp;action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:01, 17. december 2025 (CET)
: Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET)
:: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET)
::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET)

== Narečna imena ==

[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&amp;diff=6565369&amp;oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET)

:Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej &quot;napako&quot; v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:41, 26. december 2025 (CET)
::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo.
::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. 
::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET)

: Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET)
::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET)
:::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET)
:Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET)
::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET)

::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET)
:Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST)

== Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... ==

Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot &quot;Rusija&quot;. Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska &quot;Rusija&quot;]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. 

Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]&lt;nowiki/&gt;o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF &lt;nowiki&gt;[a]&lt;/nowiki&gt;]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili &quot;Vindišarji&quot; v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]].

Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski &quot;Rusiji&quot;; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF &lt;nowiki&gt;[c]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF &lt;nowiki&gt;[d]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF &lt;nowiki&gt;[e]&lt;/nowiki&gt;]
----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala &quot;ruščina&quot;, kar pa ni [[ruščina]].

V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje &quot;Rusi&quot; za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev.

Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko?
----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET)

:V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&amp;stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži.
:PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET)
::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo &quot;zgodovinskih krivic&quot; ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:33, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu.
:::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET)
::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati &quot;če&quot; v &quot;ako&quot;, ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:22, 30. december 2025 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v &quot;ako&quot; tudi ni na &quot;mestu&quot; - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET)
::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o &quot;Slovenih&quot;, imamo potem tvorbe kot &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov&quot;. Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. 
:::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET)
::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen.
::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET)
:Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET)

Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET)

:V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET)

==Prosta dela s 1. januarjem 2026==
[[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]]
Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]].
Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 11:52, 1. januar 2026 (CET)
:Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)
:Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET)
:: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : &lt;nowiki&gt;[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc&lt;/nowiki&gt; nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET)

== TOP20 pageview pages in year 2025 ==
TOP20 pageview pages from public logs:
&lt;pre&gt;
              962163 Glavna_stran
              819902 Posebno:Iskanje
              750277 -
              130443 Posebno:ZadnjeSpremembe
              116331 Zodiak
              111353 Kategorija:Slovenski_priimki
              106264 Slovenija
               93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija)
               90914 Skrito_v_raju
               86247 Ljubljana
               63327 France_Prešeren
               57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod
               50592 Luka_Dončić
               45181 Maribor
               44855 Papež_Frančišek
               44747 Seznam_papežev
               43745 Odprava_zelenega_zmaja
               42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena
               40533 Kategorija:Moška_osebna_imena
               40071 Zdravljica
&lt;/pre&gt;

--[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET)

Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews]

== Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij ==

Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:08, 4. januar 2026 (CET)

== 2025 v številkah ==

Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu.

Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili:
* po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k;
* po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152.

Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]].

Takole smo se uvrščali mednarodno:
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah
|-
!
!colspan=&quot;2&quot;|Število člankov
!colspan=&quot;2&quot;|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]]
!colspan=&quot;2&quot;|Število govorcev&lt;br/&gt;na članek
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost vzorca&lt;br/&gt;temeljnih člankov
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost razširjenega&lt;br/&gt;vzorca temeljnih&lt;br/&gt;člankov
|-
!Datum
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]]
|-
|4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}}
|-
|1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71.  || 11,1 || 57. || 57,24 || 25.  || 50,05 || 40. 
|}

Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:50, 4. januar 2026 (CET)

: Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum:

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}}
|-
!Datum
!&lt;math&gt; \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, &lt;/math&gt;
|-
| 2026-01-04 
| align = right | {{nbsp}}0,0
|-
| 2025-01-01 
| align = right |  {{upad}} &amp;minus;0,6
|}
--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET)

== Prošnja za pomoč pri biografskem članku ==

Pozdravljeni,

sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata.

O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih.

Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka.

Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati.

Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET)

:Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:29, 5. januar 2026 (CET)
::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET)
:::Pozdravljeni,
:::najlepša hvala za pripravljenost.
:::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija).
:::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov.
:::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET)
::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET)

== Srečanje ob 25-letnici Wikipedije ==

Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata.

Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:41, 6. januar 2026 (CET)

:Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET)
:Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:14, 6. januar 2026 (CET)
::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:38, 11. januar 2026 (CET)
:Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET)

[[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]]
:: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. 
:: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET)
:::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET)
:::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET)
:Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET)
:Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET)
:Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET)

== Najwikibeseda ==

Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje.

:{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]]

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET)

: Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25 logotip ==

[[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]]
[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]]
15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo.

Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:54, 9. januar 2026 (CET)

:{{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:56, 9. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:02, 9. januar 2026 (CET)
:{{Za}}, --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:02, 10. januar 2026 (CET)
:: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET)
:::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko &quot;25&quot; pri Vectorju 22 so navodila naslednja: &quot;''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''.&quot; in &quot;''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''.&quot; Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:53, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:44, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:18, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET)
:{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET)
::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:42, 10. januar 2026 (CET)
:Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole:
:{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=&lt;center&gt;&lt;small&gt;Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!&lt;/small&gt; &lt;/center&gt;}}
:GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:07, 14. januar 2026 (CET)
::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:27, 14. januar 2026 (CET)
:::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET)
::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:08, 15. januar 2026 (CET)
:::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:36, 15. januar 2026 (CET)
::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:23, 15. januar 2026 (CET)
:::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:04, 15. januar 2026 (CET)

== Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 ==

Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi!

{| class=&quot;wikitable&quot;
!Mesto
!Uporabnik
!Št. prispevanih besed
|-
|{{gold1}}
|@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]
|12.411
|-
|{{silver2}}
|@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]
|3.912
|-
|{{bronze3}}
|@[[Uporabnik:A09|A09]]
|3.172
|-
|4.
|@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]
|3.056
|-
|5.
|@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
|2.043
|-
|6.
|@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]]
|1.146
|-
|7.
|@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]
|1.120
|-
|8.
|@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]
|1.024
|-
|9.
|@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]]
|589
|-
|10.
|@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]
|432
|-
|11.
|@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]]
|397
|-
|12.
|@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]
|197
|-
|13.
|@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]]
|139
|-
|} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:09, 13. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
&lt;div lang=&quot;it&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
[[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]]
{{int:please-translate}}

{{int:Hello}},

scusate se scrivo in italiano!

Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella loro lingua regionale.

Il messaggio audio comparirà &quot;a sorpresa&quot; sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale.

'''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]):
#la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot; o &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella tua lingua regionale;
#il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato;
#condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF;
#'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot;: '''mercoledi 21 gennaio 2026'''.

Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]])
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;

16:44, 14. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&amp;oldid=29928398 --&gt;

:[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]]
Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET)

:Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:15, 14. januar 2026 (CET)
::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET)
::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&amp;Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:30, 15. januar 2026 (CET)
::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET)

== Težave s prevajalnikom ==

Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&amp;oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&amp;oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&amp;oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo &quot;peš&quot;, kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:25, 17. januar 2026 (CET)

== Feminism and Folklore 2026 starts soon ==

&lt;div style=&quot;border:8px maroon ridge;padding:6px;&quot;&gt;

[[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]]
::&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 

Dear Wiki Community,

We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia.

The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects.

;About the Campaign 
'''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices.

;What Can Participants Write About? 
Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to:

* Folk festivals, rituals, and celebrations  
* Folk dances, music, and traditional performances  
* Women and queer figures in folklore  
* Women in mythology and oral traditions  
* Women warriors, witches, and witch-hunting narratives  
* Fairy tales, folk stories, and legends  
* Folk games, sports, and cultural practices  

Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools.

;How to Sign Up as an Organizer 
Organizers are requested to complete the following steps to register their community:

# Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] 
# Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool  
# Prepare a local article list and clearly mention:
#* Campaign timeline  
#* Local and international prizes  
# Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]]  
# Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]'''

;Campaign Tools

The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants:

* '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats.
* '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore.

Both tools are now available for use in the campaign.  '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]'''

;Learn More &amp; Get Support
For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''.

If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via:
* '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]'''
* Email us using details on the contact page.

;Join Us 
We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia.

Thank you and best wishes,
  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]'''

----

''Stay connected:''  
[[File:B&amp;W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&amp;nbsp;
[[File:B&amp;W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]]
&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;

== Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country ==
&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
Hello everyone,

We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe.

;About Wiki Loves Folklore 

'''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight:
* Folk traditions and rituals  
* Cultural festivals and celebrations  
* Traditional attire and crafts 
* Performing arts, music, and dance  
* Everyday practices rooted in folk heritage  

Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world.

[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] 

; Host a Local Edition 

As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to:
* Increase visibility of your region’s folk culture  
* Engage new contributors in your community  
* Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content  

'''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:'''  

If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know.

If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region.

;Get in Touch 
If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via:

* The project Talk pages  
* Email: '''support@wikilovesfolklore.org'''

We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail.

Warm regards,  

'''The Wiki Loves Folklore International Team'''
&lt;/div&gt;
[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&amp;oldid=29228188 --&gt;

== Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 ==

Pozdravljeni,
v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027.

Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]).

Načrtovane dejavnosti vključujejo:
* uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije,
* tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd),
* manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons,
* osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali).

Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh).

Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti.

Hvala za vaš čas in podporo!
Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]])
v imenu organizacijske ekipe projekta
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:35, 23. januar 2026 (CET)

:Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:43, 27. januar 2026 (CET)

:Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:22, 23. januar 2026 (CET)
::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:30, 24. januar 2026 (CET)
:Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:32, 23. januar 2026 (CET)
:Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET)
:Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET)

Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET)

: In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET)

== Kategorija:Slovenska diaspora ==

Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:34, 25. januar 2026 (CET)

: Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET)

Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:51, 28. januar 2026 (CET)

== Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji ==

Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo!

Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste  jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. 

Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. 

Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. 

Dogodek: tukaj —&gt; preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije

Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. 

Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. 

Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET)

== Irska in Oman ==

Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo?

Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET)

* Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET)

== Wikimedia CEE Hub Mikrogrant ==

Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za &quot;Rapid Grant&quot;. Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET)

== Predloga za oskarje ==

Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET)

:[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&amp;diff=6623284&amp;oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:15, 30. januar 2026 (CET)
::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET)

== Wikipedija smernice glede slik zgradb ==

Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET)

: Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:01, 7. februar 2026 (CET)

:Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]].
:Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:26, 7. februar 2026 (CET)

:: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET)

== Admin(i) v Wikislovarju ==

Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET)

== Uvoz slik iz Google Foto ==

{{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:27, 2. marec 2026 (CET)

:Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino &quot;zapečeni&quot; napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:34, 2. marec 2026 (CET)

== Pomlad prihaja ==

Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca!

Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:19, 2. marec 2026 (CET)

== Premik članka v glavni prostor ==

Pozdravljeni.

Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani:

SloseowebmasterAleksandar_Repić

Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor.

Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET)
:{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:41, 4. marec 2026 (CET)
::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET)

Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET)

:PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:09, 8. marec 2026 (CET)

:: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET)
:::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s &quot;kontekstom&quot;), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:04, 9. marec 2026 (CET)
:::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET)
::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:34, 9. marec 2026 (CET)

::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
:::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET)

== Navedba državljanstva v infopoljih ==

Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek (&quot;prefered rank&quot;) pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET)
: V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo &quot;primarno&quot;, pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET)
:{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v &quot;skrivanju&quot; tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:13, 8. marec 2026 (CET)

:: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET)
::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET)
:: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET)

== Pomlad se je začela! ==

[[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]]
Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}},  {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

== New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities ==

Hi everyone, 

'''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts.

You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process.

We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start.

* ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December).
* ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF.

Join our online Q&amp;A session to learn more (same content, two options to join):
* 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 1|register here]])
* 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 2|register here]])

More info &amp; contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670168 --&gt;

==Odvzem administratorskih pravic==
Spoštovana skupnost, 

tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti.

Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji.

Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. 

--[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026

:😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST)

::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]])

== Urejaton v Računalniškem muzeju ==

Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:44, 4. april 2026 (CEST)
: Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST)
:Tudi jaz pridem pozdravit. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:12, 11. april 2026 (CEST)

== Urejaton Slovenija–Italija 2026 ==
[[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]]

Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje.

Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni!

Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade.

Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:21, 5. april 2026 (CEST)
: A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST)
::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 17:15, 12. april 2026 (CEST)

&lt;hr&gt; 
Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D.

Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj &quot;eksotičnega&quot; :).

Do prihodnjič!
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:44, 10. maj 2026 (CEST)

:Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:42, 10. maj 2026 (CEST)

== Dušan Kreheľ (bot) [new task] ==

Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST)
: Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z  botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST)

== Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 ==

''Please help us and your community by translating this announcement into your language!''

Dear all,

The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway.

There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community.

'''Eligibility criteria:'''

* Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]:
** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025
** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026
** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026
* Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]]

You can check your eligibility using the following tool:

https://cee-sc-election.toolforge.org/

'''How to proceed:'''

Candidates may nominate themselves or be nominated by others.

If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026.

The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]:

Please also inform your communities about the election and encourage participation.

Best regards, &amp;nbsp;

Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026

--[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=30401522 --&gt;

Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST)
: Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje &quot;Pinky sl&quot; na volitvah v CEE Hub Steering Committee:
# Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:24, 30. april 2026 (CEST)
# Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]]  30. april 2026
# {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 17:49, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:03, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:54, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:38, 1. maj 2026 (CEST)
# {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:33, 4. maj 2026 (CEST)

=== Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026===
Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).&lt;br&gt;
''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST)

== Prevod za &quot;volume&quot; ==

Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter &quot;volume&quot; prevaja kot &quot;zv.&quot; (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST)

: V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST)
::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST)

: Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:08, 19. maj 2026 (CEST)

== Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca ==

Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi.

O kandidatih:

* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji.
* {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]].

Glasovanje: 
* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]:
# {{za}}  -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST)

* [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]:
# {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>cwyc8o31ku5iv83ym9gi9x2o04jcys9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677978</id>
      <parentid>6677971</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:49:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca */ za</comment>
      <origin>6677978</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="182721" sha1="041escvp3yjdqezxrvn2pkqtdsj6cf6" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
&lt;!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --&gt;
&lt;!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --&gt;
&lt;!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --&gt;
&lt;!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --&gt;
&lt;!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --&gt;
&lt;!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --&gt;

== Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani ==

Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije.

Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve.

Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju.

Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi).

Upam, da se vidimo v čim večjem številu!
Lep pozdrav,
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 10:49, 9. oktober 2025 (CEST)

== Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj ==

Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju.

Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:  

1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.  

2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST)

:Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST)
::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST)
:Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV).  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-29941-36|&amp;#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST)
::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:27, 24. oktober 2025 (CEST)
:::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST)
:Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —&gt; sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET)
::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET)
::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:57, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET)
::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:42, 29. oktober 2025 (CET)
:::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET)
::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET)
:Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET)
::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:32, 29. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET)
:Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET)
::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:54, 4. november 2025 (CET)
:::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET)
:Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o &quot;Detektiv meseca&quot; (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET)
::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:38, 9. november 2025 (CET)
:::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET)
:'''''&lt;u&gt;Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):&lt;/u&gt;'''''
:'''A. Tekmovanje &quot;ČLOVEK&quot; proti UMETNI INTELIGENCI&quot;''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov).
:'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET)
:Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET)
:Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET)
:Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET)
:Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET)
:'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: &quot;Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve&quot;'''
:''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam''
:Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). 
:1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -&gt; cooling)
:2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic).
:3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike.
:4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic.
:5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve.
:Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve).
:''Cilji projekta:'' 
:a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom.
:b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti.
:c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri).
:''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):''
:Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije.
:Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu.
:Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji
:Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET)
:'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)'''
:WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET)
:Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo.
:'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''&quot;Pravo in zakonodaja&quot;''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece).
:'''Cilji akcije:'''
:- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine;
:- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov;
:- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET)
:'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji'''
:Praktični mini-tečaj z naslovom &quot;Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente&quot; Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: 
:- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov,
:- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov,
:- zanesljivejše delo z informacijami ipd.
:- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta
:Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj).
:[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET)
:Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027
:Uvod
:Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti.
:Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več.
:Namen konference
:- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine.
:- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije.
:- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti).
:- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev.
:Predlagani naslov
:Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe
:Datum in lokacija
:- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek.
:- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL).
:Organizatorji in partnerji
:- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami)
:- Partnerji: 
:  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd.
:Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET)
:'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' 
:V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET)
::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:07, 24. januar 2026 (CET)
::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:33, 24. januar 2026 (CET)
:Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET)
::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:58, 25. januar 2026 (CET)
:::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na  Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET)
::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:27, 25. januar 2026 (CET)
:::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET)
::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET)
:::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET)
::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:17, 25. januar 2026 (CET)
:::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET)
::::::Nisem mislil &quot;na suho&quot;, ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET) 
:::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET)
:Konstruktivni predlog 1
:pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine.
:Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev.
:Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah:
:1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji .
:Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET)

:: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET)
:::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:57, 26. januar 2026 (CET)
::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. &quot;Pridobivanje uporabnikov&quot;. Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET)
:::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 26. januar 2026 (CET)
::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET)
:::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:54, 27. januar 2026 (CET)
::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo &quot;Pridobivanje novih uporabnikov&quot;. Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči &quot;Jaz imam prav&quot;. Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET)
:::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-56172-3|&amp;#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET)
::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET)
::Konstruktivni predlog 2
::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna &quot;linkchecker&quot; orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET)
:'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). 
:'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov.
:V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT).
:Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS).
:Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn.
:Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS).
:Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT).
:V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT).
:**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS).
:V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT).
:**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS).
:V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi.
:Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET)
::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:20, 2. februar 2026 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET)
::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:''
::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: 
::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. 
::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado.
::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik.
::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev.
::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji.
::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije.
::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem.
::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo.
::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments.
::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte.
::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET)

Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj:
* Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]).
* Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]).
* Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo.
* Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET)

:Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET)
:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:07, 31. oktober 2025 (CET)
::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET)
::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET)
::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET)
:::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-14715-0|&amp;#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET)

Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. 
Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen:
* Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji.
* Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza.
* Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige.
* Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir.
* Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. 
* Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. 
--[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET)

: In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET)
::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET)
:Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET)

Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET)

:Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET)

== Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist ==

Hi everyone,

The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]!

Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you!

'''As a Program Specialist, you will:'''

* Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs,
* Strengthen regional cooperation and cross-border projects,
* Help guide campaigns and initiatives across the CEE region,
* Work closely with the CEE Hub team and community members.

This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones.

'''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025'''
➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️

If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them!
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29192870 --&gt;
==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]==
[[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]]
[[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]]
Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:09, 17. november 2025 (CET)
:Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:45, 7. december 2025 (CET)
::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)&lt;br&gt;&lt;br&gt;
Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki  se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)

:Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:04, 1. januar 2026 (CET)

:: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET)

== Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia ==

'''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences].

Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]].

If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. 

Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region.

English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example).

[[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter.

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670161 --&gt;
: A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET)
::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:29, 18. november 2025 (CET)

::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET)
::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:47, 22. november 2025 (CET)

== Prenovljeni COBISS ==

Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti &quot;[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]&quot; za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET)

:Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:07, 23. november 2025 (CET)
::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. 
::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET)
::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET)
:::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari:
:::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN
:::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo.
:::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, drugi kaotični kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kkk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa&lt;{{nbsp}}&lt;code&gt;kKkk&lt;/code&gt;{{nbsp}}&gt;, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge&lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kKkkK&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt; {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET)

== Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon ==

Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za &quot;Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon&quot;) v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET)
: Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET)
:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:42, 6. december 2025 (CET)
::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:43, 6. december 2025 (CET)
::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET)

Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. &quot;[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]&quot; kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 8. december 2025 (CET)
::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:40, 14. december 2025 (CET)

Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:45, 26. december 2025 (CET)

:Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:11, 14. januar 2026 (CET)

== Priznanje ==

Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:54, 13. december 2025 (CET)
: Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET)
: Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET)
: Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET)
:Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:02, 15. december 2025 (CET)
::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-40592-10|&amp;#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET)

:: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET)

== Nametani seznami ==

Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&amp;action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:01, 17. december 2025 (CET)
: Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET)
:: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET)
::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET)

== Narečna imena ==

[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&amp;diff=6565369&amp;oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET)

:Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej &quot;napako&quot; v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:41, 26. december 2025 (CET)
::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo.
::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. 
::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET)

: Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET)
::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET)
:::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET)
:Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET)
::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET)

::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET)
:Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST)

== Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... ==

Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot &quot;Rusija&quot;. Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska &quot;Rusija&quot;]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. 

Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]&lt;nowiki/&gt;o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF &lt;nowiki&gt;[a]&lt;/nowiki&gt;]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili &quot;Vindišarji&quot; v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]].

Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski &quot;Rusiji&quot;; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF &lt;nowiki&gt;[c]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF &lt;nowiki&gt;[d]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF &lt;nowiki&gt;[e]&lt;/nowiki&gt;]
----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala &quot;ruščina&quot;, kar pa ni [[ruščina]].

V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje &quot;Rusi&quot; za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev.

Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko?
----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET)

:V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&amp;stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži.
:PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET)
::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo &quot;zgodovinskih krivic&quot; ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:33, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu.
:::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET)
::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati &quot;če&quot; v &quot;ako&quot;, ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:22, 30. december 2025 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v &quot;ako&quot; tudi ni na &quot;mestu&quot; - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET)
::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o &quot;Slovenih&quot;, imamo potem tvorbe kot &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov&quot;. Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. 
:::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET)
::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen.
::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET)
:Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET)

Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET)

:V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET)

==Prosta dela s 1. januarjem 2026==
[[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]]
Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]].
Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 11:52, 1. januar 2026 (CET)
:Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)
:Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET)
:: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : &lt;nowiki&gt;[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc&lt;/nowiki&gt; nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET)

== TOP20 pageview pages in year 2025 ==
TOP20 pageview pages from public logs:
&lt;pre&gt;
              962163 Glavna_stran
              819902 Posebno:Iskanje
              750277 -
              130443 Posebno:ZadnjeSpremembe
              116331 Zodiak
              111353 Kategorija:Slovenski_priimki
              106264 Slovenija
               93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija)
               90914 Skrito_v_raju
               86247 Ljubljana
               63327 France_Prešeren
               57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod
               50592 Luka_Dončić
               45181 Maribor
               44855 Papež_Frančišek
               44747 Seznam_papežev
               43745 Odprava_zelenega_zmaja
               42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena
               40533 Kategorija:Moška_osebna_imena
               40071 Zdravljica
&lt;/pre&gt;

--[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET)

Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews]

== Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij ==

Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:08, 4. januar 2026 (CET)

== 2025 v številkah ==

Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu.

Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili:
* po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k;
* po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152.

Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]].

Takole smo se uvrščali mednarodno:
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah
|-
!
!colspan=&quot;2&quot;|Število člankov
!colspan=&quot;2&quot;|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]]
!colspan=&quot;2&quot;|Število govorcev&lt;br/&gt;na članek
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost vzorca&lt;br/&gt;temeljnih člankov
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost razširjenega&lt;br/&gt;vzorca temeljnih&lt;br/&gt;člankov
|-
!Datum
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]]
|-
|4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}}
|-
|1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71.  || 11,1 || 57. || 57,24 || 25.  || 50,05 || 40. 
|}

Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:50, 4. januar 2026 (CET)

: Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum:

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}}
|-
!Datum
!&lt;math&gt; \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, &lt;/math&gt;
|-
| 2026-01-04 
| align = right | {{nbsp}}0,0
|-
| 2025-01-01 
| align = right |  {{upad}} &amp;minus;0,6
|}
--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET)

== Prošnja za pomoč pri biografskem članku ==

Pozdravljeni,

sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata.

O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih.

Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka.

Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati.

Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET)

:Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:29, 5. januar 2026 (CET)
::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET)
:::Pozdravljeni,
:::najlepša hvala za pripravljenost.
:::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija).
:::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov.
:::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET)
::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET)

== Srečanje ob 25-letnici Wikipedije ==

Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata.

Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:41, 6. januar 2026 (CET)

:Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET)
:Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:14, 6. januar 2026 (CET)
::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:38, 11. januar 2026 (CET)
:Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET)

[[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]]
:: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. 
:: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET)
:::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET)
:::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET)
:Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET)
:Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET)
:Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET)

== Najwikibeseda ==

Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje.

:{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]]

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET)

: Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25 logotip ==

[[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]]
[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]]
15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo.

Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:54, 9. januar 2026 (CET)

:{{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:56, 9. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:02, 9. januar 2026 (CET)
:{{Za}}, --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:02, 10. januar 2026 (CET)
:: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET)
:::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko &quot;25&quot; pri Vectorju 22 so navodila naslednja: &quot;''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''.&quot; in &quot;''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''.&quot; Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:53, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:44, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:18, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET)
:{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET)
::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:42, 10. januar 2026 (CET)
:Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole:
:{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=&lt;center&gt;&lt;small&gt;Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!&lt;/small&gt; &lt;/center&gt;}}
:GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:07, 14. januar 2026 (CET)
::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:27, 14. januar 2026 (CET)
:::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET)
::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:08, 15. januar 2026 (CET)
:::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:36, 15. januar 2026 (CET)
::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:23, 15. januar 2026 (CET)
:::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:04, 15. januar 2026 (CET)

== Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 ==

Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi!

{| class=&quot;wikitable&quot;
!Mesto
!Uporabnik
!Št. prispevanih besed
|-
|{{gold1}}
|@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]
|12.411
|-
|{{silver2}}
|@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]
|3.912
|-
|{{bronze3}}
|@[[Uporabnik:A09|A09]]
|3.172
|-
|4.
|@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]
|3.056
|-
|5.
|@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
|2.043
|-
|6.
|@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]]
|1.146
|-
|7.
|@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]
|1.120
|-
|8.
|@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]
|1.024
|-
|9.
|@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]]
|589
|-
|10.
|@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]
|432
|-
|11.
|@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]]
|397
|-
|12.
|@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]
|197
|-
|13.
|@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]]
|139
|-
|} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:09, 13. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
&lt;div lang=&quot;it&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
[[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]]
{{int:please-translate}}

{{int:Hello}},

scusate se scrivo in italiano!

Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella loro lingua regionale.

Il messaggio audio comparirà &quot;a sorpresa&quot; sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale.

'''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]):
#la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot; o &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella tua lingua regionale;
#il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato;
#condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF;
#'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot;: '''mercoledi 21 gennaio 2026'''.

Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]])
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;

16:44, 14. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&amp;oldid=29928398 --&gt;

:[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]]
Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET)

:Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:15, 14. januar 2026 (CET)
::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET)
::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&amp;Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:30, 15. januar 2026 (CET)
::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET)

== Težave s prevajalnikom ==

Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&amp;oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&amp;oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&amp;oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo &quot;peš&quot;, kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:25, 17. januar 2026 (CET)

== Feminism and Folklore 2026 starts soon ==

&lt;div style=&quot;border:8px maroon ridge;padding:6px;&quot;&gt;

[[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]]
::&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 

Dear Wiki Community,

We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia.

The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects.

;About the Campaign 
'''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices.

;What Can Participants Write About? 
Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to:

* Folk festivals, rituals, and celebrations  
* Folk dances, music, and traditional performances  
* Women and queer figures in folklore  
* Women in mythology and oral traditions  
* Women warriors, witches, and witch-hunting narratives  
* Fairy tales, folk stories, and legends  
* Folk games, sports, and cultural practices  

Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools.

;How to Sign Up as an Organizer 
Organizers are requested to complete the following steps to register their community:

# Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] 
# Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool  
# Prepare a local article list and clearly mention:
#* Campaign timeline  
#* Local and international prizes  
# Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]]  
# Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]'''

;Campaign Tools

The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants:

* '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats.
* '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore.

Both tools are now available for use in the campaign.  '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]'''

;Learn More &amp; Get Support
For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''.

If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via:
* '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]'''
* Email us using details on the contact page.

;Join Us 
We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia.

Thank you and best wishes,
  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]'''

----

''Stay connected:''  
[[File:B&amp;W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&amp;nbsp;
[[File:B&amp;W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]]
&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;

== Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country ==
&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
Hello everyone,

We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe.

;About Wiki Loves Folklore 

'''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight:
* Folk traditions and rituals  
* Cultural festivals and celebrations  
* Traditional attire and crafts 
* Performing arts, music, and dance  
* Everyday practices rooted in folk heritage  

Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world.

[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] 

; Host a Local Edition 

As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to:
* Increase visibility of your region’s folk culture  
* Engage new contributors in your community  
* Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content  

'''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:'''  

If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know.

If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region.

;Get in Touch 
If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via:

* The project Talk pages  
* Email: '''support@wikilovesfolklore.org'''

We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail.

Warm regards,  

'''The Wiki Loves Folklore International Team'''
&lt;/div&gt;
[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&amp;oldid=29228188 --&gt;

== Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 ==

Pozdravljeni,
v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027.

Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]).

Načrtovane dejavnosti vključujejo:
* uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije,
* tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd),
* manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons,
* osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali).

Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh).

Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti.

Hvala za vaš čas in podporo!
Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]])
v imenu organizacijske ekipe projekta
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:35, 23. januar 2026 (CET)

:Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:43, 27. januar 2026 (CET)

:Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:22, 23. januar 2026 (CET)
::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:30, 24. januar 2026 (CET)
:Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:32, 23. januar 2026 (CET)
:Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET)
:Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET)

Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET)

: In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET)

== Kategorija:Slovenska diaspora ==

Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:34, 25. januar 2026 (CET)

: Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET)

Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:51, 28. januar 2026 (CET)

== Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji ==

Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo!

Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste  jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. 

Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. 

Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. 

Dogodek: tukaj —&gt; preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije

Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. 

Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. 

Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET)

== Irska in Oman ==

Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo?

Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET)

* Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET)

== Wikimedia CEE Hub Mikrogrant ==

Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za &quot;Rapid Grant&quot;. Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET)

== Predloga za oskarje ==

Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET)

:[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&amp;diff=6623284&amp;oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:15, 30. januar 2026 (CET)
::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET)

== Wikipedija smernice glede slik zgradb ==

Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET)

: Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:01, 7. februar 2026 (CET)

:Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]].
:Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:26, 7. februar 2026 (CET)

:: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET)

== Admin(i) v Wikislovarju ==

Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET)

== Uvoz slik iz Google Foto ==

{{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:27, 2. marec 2026 (CET)

:Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino &quot;zapečeni&quot; napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:34, 2. marec 2026 (CET)

== Pomlad prihaja ==

Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca!

Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:19, 2. marec 2026 (CET)

== Premik članka v glavni prostor ==

Pozdravljeni.

Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani:

SloseowebmasterAleksandar_Repić

Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor.

Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET)
:{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:41, 4. marec 2026 (CET)
::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET)

Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET)

:PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:09, 8. marec 2026 (CET)

:: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET)
:::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s &quot;kontekstom&quot;), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:04, 9. marec 2026 (CET)
:::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET)
::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:34, 9. marec 2026 (CET)

::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
:::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET)

== Navedba državljanstva v infopoljih ==

Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek (&quot;prefered rank&quot;) pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET)
: V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo &quot;primarno&quot;, pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET)
:{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v &quot;skrivanju&quot; tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:13, 8. marec 2026 (CET)

:: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET)
::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET)
:: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET)

== Pomlad se je začela! ==

[[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]]
Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}},  {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

== New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities ==

Hi everyone, 

'''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts.

You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process.

We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start.

* ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December).
* ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF.

Join our online Q&amp;A session to learn more (same content, two options to join):
* 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 1|register here]])
* 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 2|register here]])

More info &amp; contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670168 --&gt;

==Odvzem administratorskih pravic==
Spoštovana skupnost, 

tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti.

Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji.

Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. 

--[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026

:😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST)

::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]])

== Urejaton v Računalniškem muzeju ==

Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:44, 4. april 2026 (CEST)
: Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST)
:Tudi jaz pridem pozdravit. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:12, 11. april 2026 (CEST)

== Urejaton Slovenija–Italija 2026 ==
[[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]]

Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje.

Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni!

Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade.

Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:21, 5. april 2026 (CEST)
: A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST)
::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 17:15, 12. april 2026 (CEST)

&lt;hr&gt; 
Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D.

Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj &quot;eksotičnega&quot; :).

Do prihodnjič!
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:44, 10. maj 2026 (CEST)

:Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:42, 10. maj 2026 (CEST)

== Dušan Kreheľ (bot) [new task] ==

Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST)
: Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z  botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST)

== Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 ==

''Please help us and your community by translating this announcement into your language!''

Dear all,

The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway.

There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community.

'''Eligibility criteria:'''

* Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]:
** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025
** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026
** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026
* Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]]

You can check your eligibility using the following tool:

https://cee-sc-election.toolforge.org/

'''How to proceed:'''

Candidates may nominate themselves or be nominated by others.

If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026.

The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]:

Please also inform your communities about the election and encourage participation.

Best regards, &amp;nbsp;

Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026

--[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=30401522 --&gt;

Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST)
: Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje &quot;Pinky sl&quot; na volitvah v CEE Hub Steering Committee:
# Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:24, 30. april 2026 (CEST)
# Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]]  30. april 2026
# {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 17:49, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:03, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:54, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:38, 1. maj 2026 (CEST)
# {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:33, 4. maj 2026 (CEST)

=== Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026===
Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).&lt;br&gt;
''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST)

== Prevod za &quot;volume&quot; ==

Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter &quot;volume&quot; prevaja kot &quot;zv.&quot; (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST)

: V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST)
::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST)

: Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:08, 19. maj 2026 (CEST)

== Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca ==

Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi.

O kandidatih:

* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji.
* {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]].

Glasovanje: 
* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]:
# {{za}}  -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:49, 19. maj 2026 (CEST)

* [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]:
# {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:49, 19. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>041escvp3yjdqezxrvn2pkqtdsj6cf6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eka Vogelnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>293015</id>
    <revision>
      <id>6678065</id>
      <parentid>6670141</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T00:49:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nagrade */  2021 Klemenčičeva za življenjsko delo, s sklicem</comment>
      <origin>6678065</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15732" sha1="sj5ppk4mw6crkzpwxspxa8tf3yqsnsf" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbolj dejavna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]], dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, s petjem, lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini pa je še daljša in širša: njen ded, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]), sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=38 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=40 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1105076782373337&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=2&amp;sid=1 cobiss] [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=3&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik)
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=1&amp;sid=3 cobiss]

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=3 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/424990 cobiss]
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304120245/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 |date=2016-03-04 }}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=9 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1984 - ''Veli Jože'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=4&amp;sid=10 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=13 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195032/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 |date=2016-03-04 }}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' ([[Miroslav Slana]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195426/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304193516/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304194617/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304121027/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 |date=2016-03-04 }}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=27 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304124555/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 |date=2016-03-04 }}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304185800/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 |date=2016-03-04 }}

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Klemenčičva]] nagrada za življensko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik|title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik|date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>sj5ppk4mw6crkzpwxspxa8tf3yqsnsf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678066</id>
      <parentid>6678065</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T00:56:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nagrade */  dopolnjeno</comment>
      <origin>6678066</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15784" sha1="rhs2650gtw45fwaxy3qszt4std3koqu" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbolj dejavna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]], dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, s petjem, lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini pa je še daljša in širša: njen ded, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]), sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=38 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=40 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1105076782373337&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=2&amp;sid=1 cobiss] [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=3&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik)
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=1&amp;sid=3 cobiss]

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=3 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/424990 cobiss]
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304120245/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 |date=2016-03-04 }}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=9 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1984 - ''Veli Jože'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=4&amp;sid=10 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=13 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195032/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 |date=2016-03-04 }}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' ([[Miroslav Slana]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195426/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304193516/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304194617/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304121027/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 |date=2016-03-04 }}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=27 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304124555/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 |date=2016-03-04 }}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304185800/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 |date=2016-03-04 }}

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik|title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik|date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>rhs2650gtw45fwaxy3qszt4std3koqu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678067</id>
      <parentid>6678066</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T01:09:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */  Za zdaj tu - ne spomnim se kako bi se moral imenovati razdelek, ki je v angleščini legacy</comment>
      <origin>6678067</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16167" sha1="6b447kf7hdqeyyygdzu0vp74c9y4uv3" xml:space="preserve">{{infopolje Umetnik}}

'''Eka (Alenka) Vogelnik''' [Ėka Alėnka Vógelnik], [[Slovenci|slovenska]] [[arhitekt|arhitektka]], [[slikar|slikarka]], [[ilustratorka]], snovalka, izdelovalka in animatorka [[lutka|lutk]], [[pisateljica]], [[producent]]ka, [[režiserka]], [[scenograf]]inja, kostumografka in [[Glasbenik|glasbenica]], * [[5. julij]] [[1946]], [[Ljubljana]],&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik |website=SIGLEDAL Portal slovenskega gledališča |publisher=Novi Zato |access-date=18. marec 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Blažić |first1=Milena Mileva |title=Odrske pripovedke Eke Vogelnik in posodobitev ljudskega izročila |url=http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |website=pefprints uni-lj.si |publisher=Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani |access-date=18. marec 2024 |date=2012 |archive-date=2018-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181103033412/http://pefprints.pef.uni-lj.si/4598/1/Blaz%CC%8Cic%CC%81_M._M._Odrske_pripovedke_Eke_Vogelnik_in_posodobitev_ljudskega_izroc%CC%8Cila_2012.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; † november [[2024]].&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-ilustratorka-in-lutkarica-eka-vogelnik/726661|title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik|date=7. 11. 2024|accessdate=7. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;&gt;{{navedi časopis |last1=Lukan |first1=Blaž |title=Umrla je ilustratorka in lutkarica Eka Vogelnik |journal=Mladina |date=9. 11. 2024 |url=https://www.mladina.si/236499/in-memoriam-eka-vogelnik-1946-2024/ |access-date=17. november 2024 |publisher=Mladina časopisno podjetje d. d., Ljubljana |quote=Svojo ustvarjalno pot je začela pred skoraj pol stoletja, zaradi njene pestrosti pa jo je nemogoče ujeti v eno samo oznako}}&lt;/ref&gt;

== Življenje ==

Eka (Alenka) Vogelnik je otroška leta (do l. 1952) preživela v Beogradu,&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;/&gt; nadaljevala šolanje v Ljubljani in maturirala na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji]]. Študij je nadaljevala in leta 1971 diplomirala na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]] (tedaj se imenovala Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo – FAGG, oddelek arhitektura,) pri prof. [[Marjan Mušič|Marjanu Mušiču]], leta 1974 pa še na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost]] (tedaj ALU, oddelek slikarstvo), pri prof. [[Janez Bernik|Janezu Berniku]].&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt; 

Bila je vsestranska [[umetnik|umetnica]], najbolj dejavna pa je bila na plesno-lutkovnem področju, kjer se je poleg pisanja [[scenarij|scenarijev]], snovanja in izdelave [[scenografija|scenografij]] ter [[režija|režije]] posvečala razvijanju in animaciji [[gledališče|gledaliških]], [[televizija|televizijskih]] in [[film|filmskih]] [[lutka|lutk]]. 

Na [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteti za socialno delo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je uvedla in predavala področje ''Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu''.&lt;ref name=&quot;OdrskePripovedkeEV&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;RTVSloUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MladinaUmrlaEka&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;FSD sodelavci&quot;&gt;{{navedi splet |title=Delavke, delavci in sodelavke, sodelavci fakultete |url=https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/fakulteta/organigram/zaposleni/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FSD EVogelnik program&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ustvarjalna uporaba lutk v socialnem delu |url=https://www.fsd.uni-lj.si/izobrazevanje/dodiplomski-studij/ucni_nacrti/program_1%20_stopnje/20140624101610198/ |website=Fakulteta za socialno delo |publisher=Univerza v Ljubljani |access-date=18 March 2024}}&lt;/ref&gt;

== Družina ==

Umetnost je bila v tej družini doma. Tako je bila znana in vsestranska umetnica  tudi njena mati, arhitektka, slikarka, ilustratorka ter plesalka in koreografka [[Marija Vogelnik]], ki je bila med drugim med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje in [[Kinetikon, KUD]], v katerem je bila med drugim tudi navdih za BibaMico v Bisergori. V mladih letih je bil odličen violinist tudi njen oče [[Dolfe Vogelnik]], dokler je temu mogel namenjati dovolj časa, in glasba ter gib (tako ples kot animacija lutk) ter oblika (arhitektura in likovnost) so bili  ves čas družinska tradicija. Po uporabi mnogo vrst umetnosti tudi v terapevtske namene je bila znana njena starejša sestra, arhitektka in oblikovalka, ter režiserka [[Mojca Vogelnik]].&lt;ref name=&quot;UIFS MV&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Zupančič |first1=Bogo |title=Mojca Vogelnik |url=https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/mojca_vogelnik_0.pdf |website=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta |publisher=ZRC SAZU |access-date=19. marec 2024}}&lt;/ref&gt; Njena starejša hči Ajda je arhitektka, s petjem, lutkarstvom, oblikovanjem in vizualnimi umetnostmi pa se ukvarja njena mlajša hči [[Brina Vogelnik|Brina]]. 

Glasbena tradicija v družini pa je še daljša in širša: njen ded, [[Literarni zgodovinar|literarni zgodovinar]], [[Etnologija|etnolog]] in [[jezikoslovec]] [[Ivan Grafenauer]] je bil sin organista pri cerkvi na Peravi (zdaj [[Beljak]]), sorodnika {{ill|Jožef  Grafenauer|de|Josef Grafenauer|display=y}} in njegov sin {{ill|Franc Grafenauer|de|Franz Grafenauer|display=y}} pa sta bila znana slovenska koroška izdelovalca [[Orgle|orgel]]. Njena sestrična je flavtistka [[Irena Grafenauer]], njen bratranec kitarist [[Andrej Grafenauer]].

== Dela ==

===Knjige===

*''Knjiga za deževne dni'' (1986) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=38 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Igračke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
*''Ročne lutke za deževne dni'' (1988) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=40 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Ilustracije, maske, kostumi'' (1989) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1105076782373337&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]

===Radijske igre za otroke===

*''O miški, ki si je trebušček raztrgala'' (1998) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=2&amp;sid=1 cobiss] [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=3&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
*''Dušica majcena'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik)
*''O deklici, ki je prehitro rasla'' (1999) (soavtorstvo z Marijo Vogelnik) [http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1127251661261632&amp;rec=1&amp;sid=3 cobiss]

===Ilustracije===

* 1974 - ''Na milijarde sonc'' ([[Claude Cénac]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=2 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1975 - ''Povestice'' ([[Lev Nikolajevič Tolstoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=3 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1977 - ''Japonske pravljice'' [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/424990 cobiss]
* 1978 - ''Devet fantov in eno dekle'' ([[Gitica Jakopin]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304120245/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=6 |date=2016-03-04 }}
* 1978 - ''Mišek zmagovalec: afriške ljudske pripovedi'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1980 - ''Veliki človek ali Kako je naš Peter zapisal partizanske zgodbe in opisano življenjsko pot kakšnega našega velikega človeka'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1984 - ''Kaj je kdo rekel in česa kdo ni'' ([[Ifigenija Simonović]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=9 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1984 - ''Veli Jože'' [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=4&amp;sid=10 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Pravljica'' ([[Marjan Rožanc]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=13 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1985 - ''Srnjaček'' ([[Karel Grabeljšek]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195032/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=14&amp;sid=14 |date=2016-03-04 }}
* 1986 - ''Kam barčica kam deščica'' ([[Marija Vogelnik]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Igrajmo se gledališče'' ([[Miroslav Slana]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Marcovaldo ali Letni časi v mestu'' ([[Italo Calvino]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1987 - ''Pravljica o vodni kapljici'' ([[Jože Snoj]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Moč svetlobe'' ([[Issac Bashevis Singer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304195426/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=3&amp;sid=21 |date=2016-03-04 }}
* 1988 - ''Igračke za deževne dni'' (Eka (Alenka) Vogelnik) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1989 - ''Zavodske zgodbice'' ([[Zdravko Zupančič]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304193516/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=23 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Dlan polna zvezd'' ([[Rafik Schami]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304194617/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=5&amp;sid=24 |date=2016-03-04 }}
* 1990 - ''Pravljica o jari kači'' ([[Ivo Svetina]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304121027/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=25 |date=2016-03-04 }}
* 1991 - ''Makalonca'' ([[Fran Saleški Finžgar]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=27 cobiss]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* 1992 - ''Svet v naprstniku'' ([[Ervin Fritz]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1993 - ''Kako se dan lepo začne'' ([[Vinko Möderndorfer]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304124555/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=35 |date=2016-03-04 }}
* 1994 - ''Božični duh: izbrane božične pripovedi'' ([[Charles Dickens]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304190649/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1017005738227916 |date=2016-03-04 }}
* 1995 - ''Knjiga te poberi! in druge skrivnostne zgodbe o očetu Brownu'' ([[G. K. Chesterton]]) [http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304185800/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&amp;id=1017005738227916&amp;rec=2&amp;sid=37 |date=2016-03-04 }}

== Filmografija ==
===Režija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenarij===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)
*''Povodni mož'' (2009)

===Scenografija===

*''Makalonca'' (1994)
*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

===Kostumografija===

*''En prišparan tolar'' (1999)
*''Pozabljene knjige naših babic - Trdoglav in Marjetica'' (2001)

== Nagrade ==

* [[Zlatno pero]] ([[Beograd]]), 1980 in 1989
* [[Zlatni lovor vijenec]] ([[Sarajevo]]) , 1990&lt;ref name=&quot;SIGLEDAL Eka&quot;/&gt;
* Zlata plaketa 2022 [[Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Eka Vogelnik |url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2022/nagrajenci_2022.htm |website=PRIZNANJA IN ODLIČJA SKLADA 2022 |publisher=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti |access-date=17. november 2024 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2021 [[Milan Klemenčič (umetnik)#Priznanja in nagrade |Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo&lt;ref name=&quot;SIGLEDALKlem Eka&quot;&gt;{{navedi splet |author=STA |author-link=STA |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/klemenciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-eki-vogelnik|title=Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo Eki Vogelnik|date=6. september 2021 |website=SIGLEDAL |accessdate=20.5.2026}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* http://www.sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik
* {{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovenska-zemlja-v-pesmi-in-besedi/123333322/175085745 |title=Poklon Eki Vogelnik - ponovitev oddaje Brina, Eka, Marija |last1= Moličnik|first1=Simona  |last2= |first2= |date=12. 11. 2024  |website=[[Radiotelevizija Slovenija|RTV SLO]] |publisher=Prvi program Radia Slovenija Tavčarjeva 17 Ljubljana |accessdate=20. maj 2026}} 
&lt;!-- slobio eka vogelnik - še ni članka ali ne najdem --&gt;
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vogelnik, Eka}}
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski ilustratorji]]
[[Kategorija:Slovenski lutkarji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski producenti]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>6b447kf7hdqeyyygdzu0vp74c9y4uv3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Judi Dench</title>
    <ns>0</ns>
    <id>302526</id>
    <revision>
      <id>6677867</id>
      <parentid>6307692</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:19:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677867</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="54719" sha1="2wsnwah50wpzeymmh3r2zkh3apadm6v" xml:space="preserve">{{Infopolje Igralec
| name = Judi Dench
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthname = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| occupation = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| yearsactive = 1957 - danes
| spouse = [[Michael Williams (igralec)|Michael Williams]] &lt;small&gt;(1971–2001; do njegove smrti)&lt;/small&gt;
| children = [[Finty Williams]]
| awards            = 
'''[[Oskar (filmska nagrada)|Oskarji]]'''
{{hlist|1999 - ''Najboljša stranska igralka'' (''Zaljubljeni Shakespeare'')}}
'''[[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|Nagrade BAFTE]]'''
 {{hlist|1965 - ''Najbolj obljubljajoč novinec v glavni filmski vlogi'' (''Four in the Morning'')|1967 - ''Najboljša igralka'' (''Talking to a Stranger'')|1985 - ''Najboljša igralka v stranski vlogi'' (''Soba z razgledom'')|1985 - ''Najboljši svetli zabavni nastop'' (''A Fine Romance'')|1988 - ''Najboljša igralka v stranski vlogi'' (''A Handful of Dust'')|1997 - ''Najboljša igralka v glavni vlogi'' (''Gospa Brown'')|1997 - ''Najboljša filmska igralka'' (''Gospa Brown'')|1998 - ''Najboljša igralka v stranski vlogi'' (''Zaljubljeni Shakespeare'')|2001 - ''Najboljša igralka v glavni vlogi'' (''Iris'')}}
'''[[Zlati globus]]i'''
 {{hlist|1997 - ''Najboljša igralka - Filmska drama'' (''Gospa Brown'')|2001 - ''Najboljša igralka - Miniserija ali televizijski film'' (''The Last of the Blonde Bombshells'')}}
'''[[Nagrada Laurence Olivier]]'''
 {{hlist|1977 - ''Najboljša igralka v priredbi'' (''Macbeth'')|1980 - ''Najboljša igralka v priredbi'' (''Juno and the Paycock'')|1984 - ''Najboljša igralka v novi igri'' (''Pack of Lies'')|1987 - ''Najboljša igralka'' (''Antonij in Kleopatra'')|1996 - ''Najboljša igralka'' (''Absolute Hell'') &lt;br /&gt; 1996 - ''Najboljša igralka v glasbenem ali zabavnem poslu'' (''Mala nočna glasba'')|2004 - ''Posebna nagrada za izstopajoč prispevek h gledališču'')}}
'''[[Nagrada Screen Actors Guild|Nagrade Screen Actors Guild]]'''
  {{hlist|2000 - ''Izstopajoči nastop ženske igralke v stranski vlogi'' (''Čokolada'')}}
'''[[Tony]]ji'''
  {{hlist|1999 - ''Najboljši nastop glavne igralke v gledališki igri'' (''Amy's View'')}}
'''Nagrade britanske televizijske akademije''' &lt;br /&gt; 1982 - ''Najboljši svetli zabavni nastop'' (''A Fine Romance'') &lt;br /&gt; 2001 - ''Najboljša igralka'' (''The Last of the Blonde Bombshells'') &lt;br /&gt; 2006 - ''Najboljša igralka'' (''Zapiski o škandalu'') &lt;br /&gt; '''Broadcast Press Guild Awards''' &lt;br /&gt; 1982 - ''Najboljša igralka'' (''A Fine Romance'') &lt;br /&gt; '''Critics' Circle Theatre Awards''' &lt;br /&gt; 1982 - ''Najboljša igralka'' (''Pomembno je biti Earnest'' in ''A Kind of Alaska'') &lt;br /&gt; 1987 - ''Najboljša igralka'' (''Antonij in Kleopatra'') &lt;br /&gt; 1997 - ''Najboljša igralka'' (''Amy's View'') &lt;br /&gt; '''Chicago Film Critics Association Awards''' &lt;br /&gt; 1997 - ''Najboljša igralka'' (''Gospa Brown'') &lt;br /&gt; '''Evening Standard Awards''' &lt;br /&gt; 1980 - ''Najboljša igralka'' (''Juno and the Paycock'') &lt;br /&gt; 1982 - ''Najboljša igralka'' (''Pomembno je biti Earnest'' in ''A Kind of Alaska'') &lt;br /&gt; 1987 - ''Najboljša igralka'' (''Antonij in Kleopatra'') &lt;br /&gt; '''Evening Standard British Film Awards''' &lt;br /&gt; 2006 - ''Najboljša igralka'' (''Zapiski o škandalu'') &lt;br /&gt; '''Kansas City Film Critics Circle Awards''' &lt;br /&gt; 1998 - ''Najboljša stranska igralka'' (''Zaljubljeni Shakespeare'') &lt;br /&gt; '''London Film Critics' Circle Awards''' &lt;br /&gt; 1997 - ''Britanska igralka leta'' (''Gospa Brown'') &lt;br /&gt; 2001 - ''Britanska igralka leta'' (''Iris'') &lt;br /&gt; '''National Society of Film Critics Awards''' &lt;br /&gt; 1998 - ''Najboljša stranska igralka'' (''Zaljubljeni Shakespeare'') &lt;br /&gt; '''Online Film Critics Society Awards''' &lt;br /&gt; 1997 - ''Najboljša igralka'' (''Gospa Brown'') &lt;br /&gt; '''Satellite Awards''' &lt;br /&gt; 1997 - ''Najboljša igralka - Filmska drama'' (''Gospa Brown'') &lt;br /&gt; 2009 - ''Najboljša igralska zasedba'' (''Devet'') &lt;br /&gt; '''St. Louis Gateway Film Critics Association Awards''' &lt;br /&gt; 2005 - ''Najboljša igralka'' (''Gospa Henderson predstavlja'')
}}

'''Dama Judith Olivia Dench''', [[red britanskega imperija|CH]], [[red britanskega imperija|DBE]], [[red britanskega imperija|FRSA]], bolje poznana kot '''Judi Dench''', [[Angleži|angleška]] [[filmski igralec|filmska]], [[televizijski igralec|televizijska]] in [[gledališki igralec|gledališka]] [[igralec (umetnik)|igralka]], [[režiser]]ka ter [[pisatelj]]ica, * [[9. december]] [[1934]], [[York]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].

Judi Dench je s svojo igralsko kariero pričela leta 1957, ko je pričela igrati za podjetje Old Vic Company. V naslednjih letih je igrala predvsem v [[gledališka igra|gledaliških igrah]] [[William Shakespeare|Williama Shakespearea]]; med drugim je zaigrala Ofelijo v igri ''[[Hamlet]]'', [[Romeo in Julija|Julijo Capulet]] v igri ''[[Romeo in Julija]]'' in Lady Macbeth v igri ''[[Macbeth]]''. Kmalu po začetku filmske kariere je prejela nagrado [[BAFTA]] v kategoriji za »najbolj obljubljajočega novinca«; kakorkoli že, na začetku kariere je Judi Dench delovala predvsem v gledališču. Kljub temu, da javnosti še danes ni znana kot dobra pevka, je leta 1968 prejela veliko hvale za glavno vlogo v [[muzikal]]u ''[[Kabaret]]''.

V naslednjih dveh desetletjih je Judi Dench postala ena izmed najbolj priznanih britanskih gledaliških igralk ter delala za narodno gledališke in Shakespearejevo kraljevo gledališče. Med letoma 1981 in 1984 je s serijo ''A Fine Romance'' zaslovela tudi na televiziji, leta 1992 pa je pričela igrati tudi v romantično-komični seriji ''As Time Goes By''.

V filmih se je na začetku svoje kariere pojavljala redko. V filmih se je večkrat pričela pojavljati šele potem, ko je dobila vlogo M v [[film]]u ''[[007 - Zlato oko]]''; od tedaj je zaigrala v vseh filmih iz serije ''[[James Bond]]''. Za svojo upodobitev [[kraljica Viktorija|kraljice Viktorije]] v filmu ''[[Gospa Brown]]'' (1997) je prejela mnogo filmskih nagrad, nato pa je zaigrala še v filmih, kot so ''[[Zaljubljeni Shakespeare]]'' (1997), ''[[Čokolada]]'' (2001), ''[[Gospa Henderon predstavlja]]'' (2005) in ''[[Zapiski o škandalu (film)|Zapiski o škandalu]]'' (2006) ter v televizijskem filmu ''The Last of the Blonde Bombshells'' (2001).

Judi Dench so kritiki večkrat označili za največjo igralko po [[2. svetovna vojna vojni]] in najboljšo britansko igralko vseh časov. Za svoje delo v [[gledališče|gledališču]], [[film]]ih in na televiziji je prejela mnogo nagrad, med drugim tudi deset nagrad [[BAFTA]], sedem [[nagrada Laurencea Olivierja|nagrad Laurencea Olivierja]], dve nagradi [[Screen Actors Guild Awards]], dva [[zlati globus|zlata globusa]], [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] in nagrado [[tony]]. Junija 2011 je postala članica britanskega filmskega inštituta (BFI).&lt;ref name=&quot;bbc&quot;&gt;[http://www.bbc.co.uk/news/entertainment-arts-13886478 »Dama Judi Dench postane članica BFI-ja«]. 23. junij 2011, BBC News {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Leta 1971 se je Judi Dench poročila z igralcem [[Michael Williams (igralec)|Michaelom Williamsom]], s katerim je ostala poročena do njegove smrti leta 2001. Sta starša igralke [[Finty Williams]]. Njuna hči je mati samohranilka svojemu sinu Samu.&lt;ref&gt;{{IMDb Name|id=0930582|name=Finty Williams|language= en}}&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
{{quote box|width=30%|quote=»Srečna sva bila že, ko sva bila v isti sobi.«|source=Judi Dench o svojem dolgem zakonu z Michaelom Williamsom&lt;ref name=&quot;IMDb.com&quot;&gt;IMDb.com {{ikona en}}&lt;/ref&gt;}}

Judith Olivia Dench se je rodila v Heworthu, predelu Yorka, kot hči [[dublin]]čanke Eleanore Olave (roj. Jones) in Reginalda Arthurja Dencha, zdravnika. Njena starša sta se spoznala, ko je njen oče še študiral na kolidžu Trinity v Dublinu.&lt;ref&gt;{{navedi novice | author=Osebje | title=Pomembnost dame Judi | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_depth/uk/2000/newsmakers/2241129.stm |work=BBC News  | date=6. september 2002 | accessdate=16.2.2009 |language= en}}&lt;/ref&gt; Judi Dench so do njenega trinajstega leta vzgajali kot [[metodisti|metodistko]], pri trinajstih pa se je pričela šolati na neodvisni yorški kvekerski osnovni šoli The Mount ter postala [[kvekerji|kvekerka]].&lt;ref name=&quot;retirement&quot;&gt;{{navedi novice |author=Michael Billington |title=Prosim, Bog, ne upokoji se |url=http://film.guardian.co.uk/oscars2006/story/0,,1699880,00.html |work=The Guardian |location=Velika Britanija |date=12. september 2005 |accessdate=16.2.2009 |language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;dame&quot;&gt;{{navedi novice |author=Michael Billington |title=Judi Dench: Ni podobna dami |url=http://film.guardian.co.uk/Feature_Story/Guardian/0,,44053,00.html |work=The Guardian |location=Velika Britanija |date=23. marec 1998 | accessdate=16.2.2009 |language= en}}&lt;/ref&gt; Njena brata (eden od njiju je igralec [[Jeffery Dench]]) sta se rodila v [[Lancashire|Tyldesleyju, Lancashire]].&lt;ref name=&quot;retirement&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dame&quot; /&gt; Njena nečakinja, Emma Dench, je bivša profesorica [[london]]ske univerze Birkbeck, ki trenutno predava na [[Harvard]]u in univerzi [[Cambridge]] ter zgodovinarka.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Emma Dench |url=http://harvardmagazine.com/2010/03/emma-dench|accessdate=11. september 2010 |newspaper=Revija [[Harvard]] |date=marec–april 2010|language= en}}&lt;/ref&gt;

Leta 1971 se je Judi Dench poročila z britanskim igralcem [[Michael Williams (igralec)|Michaelom Williamsom]]; njuna edina hči, Tara Cressida Frances Williams, poklicno poznana kot, [[Finty Williams]], se je rodila 24. septembra 1972.

Judi Dench in njen mož sta skupaj zaigrala v mnogih gledaliških igrah in v televizijski seriji Boba Larbeyja, ''A Fine Romance'' (1981–1984). Michael Williams je pri petinšestdesetih leta 2001 umrl zaradi [[pljučni rak|pljučnega raka]].

Judi Dench se zanima za konjske dirke in je skupaj s svojim šoferjem Bryanom Agarjem lastnica štiriletnega konja z imenom »Smokey Oakey«, ki je leta 2008 zmagal na konjskih dirkah Brigadier Gerard Stakes.&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Dame Judi Dench lands Brigadier Gerard Stakes with Smokey Oakey | url=http://www.thisislondon.co.uk/sport/article-23488432-details/Dame+Judi+Dench+lands+Brigadier+Gerard+Stakes+with+Smokey+Oakey/article.do | work=This is London | date=29. maj 2008 | accessdate=16.2.2009 | language=en }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
V Veliki Britaniji Judi Dench slovi kot ena izmed največjih igralk v povojnem obdobju, predvsem zaradi njenega dela pri gledališču, ki je predstavljalo velik del njene kariere. Večkrat so jo označili tudi za najboljšo britansko igralko.&lt;ref name=gfame&gt;{{navedi novice | title=Hopkins in Denchova sta najboljša britanska igralca | date=18. avgust 2005 | url=http://film.guardian.co.uk/news/story/0,12589,1551503,00.html |work=The Guardian |location=Velika Britanija | accessdate=29.12.2006 |language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name = tfame&gt;{{navedi novice | title=Connery in Denchova imata največ glasov na vprašalniku o legendah | date=25. februar 2005 | url=http://www.timeout.com/film/news/303/connery-and-dench-top-legend-poll.html | publisher=Time Out Group | accessdate=29.12.2006 | language=en | archive-date=2007-11-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071106003837/http://www.timeout.com/film/news/303/connery-and-dench-top-legend-poll.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Zgodnja leta ===
Starši Judi Dench so imeli pogoste stike z gledališčem. Njen oče, zdravnik, je redno deloval tudi v gledališču, njena mama pa je sodelovala pri oblikovanju oblačil za gledališke predstave.&lt;ref name=&quot;Talk&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.talktalk.co.uk/entertainment/film/biography/artist/judi-dench/biography/61?page=1|title=Življenjepis Judy Dench na spletni strani TalkTalk.com |language= en}}&lt;/ref&gt; Igralci z gledališča so pogosto ostajali pri njih doma. V petdesetih je Judi Dench pogosto sodelovala pri gledaliških igrah, a le amatersko. Leta 1957 je zaigrala devico Marijo v eni izmed iger, ki so jih uprizorili v York Museum Gardensu.&lt;ref name=mysteries&gt;{{navedi novice | title = Dama Judi spregovori o skrivnostnih igrah | date = 18. september 2003 | url = http://www.holdthefrontpage.co.uk/CAMPAIGNS/2003/09sep/030918judi.shtml | work = HoldTheFrontPage.co.uk | accessdate = 29.12.2006 | language = en | archive-date = 2006-12-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20061209124215/http://www.holdthefrontpage.co.uk/campaigns/2003/09sep/030918judi.shtml | url-status = dead }}&lt;/ref&gt; Čeprav je na začetku nameravala postati scenografinja, se je potem, ko se je njen brat Jeff pričel šolati na središčni šoli govora in drame, pričela zanimati za dramo.&lt;ref name=&quot;Talk&quot; /&gt; Tudi sama se je vpisala v šolo in sprejeli so jo. S svojo sošolko, igralko [[Vanessa Redgrave|Vanesso Redgrave]], naj bi bila ena izmed najboljših učenk v svojem razredu. Nazadnje je prejela diplomo iz drame, skupaj s štirimi igralskimi priznanji, med drugim tudi z zlato medaljo za izstopajočega učenca.&lt;ref name=&quot;Talk&quot; /&gt;

{{quote box|width=30%|quote=»Najboljši del pri igranju Julije je nanosekunda, ko ti vlogo ponudijo.«|source=Judi Dench o igranju [[Romeo in Julija|Julije]] v igri ''[[Romeo in Julija]]''&lt;ref name=&quot;IMDb.com&quot;&gt;IMDb.com {{ikona en}}&lt;/ref&gt;}}

Septembra 1957 je Judi Dench prvič poklicno zaigrala v gledališču. S podjetjem Old Vic Company je zaigrala Ofelijo v drami ''[[Hamlet]]'', kmalu zatem pa je prvič zaigrala še v [[London|londonskem gledališču]]. Članica podjetja Old Vic Company je ostala še štiri leta, od leta 1957 do leta 1961; v tem času je zaigrala Katarino v drami ''[[Henry V (igra)|Henry V]]'' leta 1958 (to je bil tudi njen [[New York|newyorški]] prvenec) in [[Romeo in Julija|Julijo]] v drami ''[[Romeo in Julija]]'' oktobra leta 1960, ki jo je režiral [[Franco Zeffirelli]]. V tem času je obiskala [[Kanada|Kanado]], [[Jugoslavija|Jugoslavijo]] in [[Združene države Amerike]] ter nastopila na [[Edinburgh|edinburškem filmskem festivalu]].

Decembra 1961 se je pridružila Shakespearjevem kraljevem gledališču in zaigrala Anyo v igri ''The Cherry Orchard'' v londonskem gledališču Aldwych. Kmalu zatem, aprila 1962, je zaigrala še Isabello v igri ''[[Milo za drago]]'' v gledališču v [[Stratford-upon-Avon]]u. Januarja 1963 je sodelovala s podjetjem Nottingham Playhouse (med drugim je na [[Afrika|zahodnoafriški]] turneji zaigrala Lady Macbeth za britanski svet), aprila 1964 pa je sodelovala s podjetjem Oxford Playhouse. Istega leta je posnela svoj debitantski film, ''The Third Secret''.

=== Preboj ===
Leta 1968 je Judi Dench dobila vlogo Sally Bowles v [[muzikal]]u ''[[Kabaret]]''. Sheridan Morley, režiser igre, je kasneje dejal:

{{Navedek|Najprej sem mislil, da se šalijo. Še nikoli ni sodelovala pri muzikalu in ima čuden, hripav glas, ki zveni kot nenehen hlad. Petja v javnosti se je tako bala, da je na avdicijo prišla s krili in nazadnje pianiste pustila same na odru.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title=Velike gledališke zvezde: Gledališke kariere danes in prej | author=Sheridan Morley | publisher=Angus &amp; Robertson | location=London | year=1986 | isbn=978-0-207-14970-2 |language= en}}&lt;/ref&gt;}}

A ob [[premiera (dogodek)|premieri]] igre v gledališču Palace februarja 1968 so jo kritiki v glavnem hvalili; Frank Marcus iz revije ''Plays and Players'' je, na primer, v svoji oceni igre o njenem nastopu napisal: »Dobro poje. Naslovna pesem je pravzaprav velik projekt z dobrim občutjem.«

Po dolgem uprizarjanju igre ''Kabaret'' je Judi Dench ponovno pričela sodelovati s Shakespearjevim kraljevim gledališčem ter zaigrala v gledališčih v Stratfordu in Londonu, kjer je nastopala še skoraj dvajset let in v tem času prejela mnogo nagrad. Med drugim je leta 1971 zaigrala tudi vojvodinjo v igri ''[[Vojvodinja Malfijska]]'' [[John Webster|Johna Websterja]]. Leta 1976 je igrala predvsem v Stratfordu, leta 1977 pa v Aldwychu; v tem času je imela dve pomembnejši vlogi. Prvo, Adrianno, je zaigrala v muzikalu [[Trevor Nunn|Trevorja Nunna]], ''[[Komedija zmešnjav]]'', drugo, Beatrice in Benedick, pa v igri [[Donald Sinden|Donalda Sindena]], ''[[Mnogo hrupa za nič]]''. Bernard Levin je za ''The Sunday Times'' napisal: »... ponovno nam dokaže, da je komedijantka z vzornimi sposobnostmi, morda celo najboljša, kar jih imamo.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title=Londonski oder dvajsetega stoletja | url=https://archive.org/details/londonstagein20t0000tani | author=Robert Tanitch | publisher=Haus Publishing | location=London | year=2007 | isbn=978-1-904950-74-5 |language= en}}&lt;/ref&gt;

{{quote box|width=30em|quote=»Presenetilo me bo, če boste rekli, da se kakšen nastop igralk njene generacije lahko meri s tem.«|source=J. C. Trewin iz revije ''The Lady'' o nastopu Judi Dench v drami ''[[Macbeth]]''}}

Največ hvale do tedaj je Judi Dench prejela za svojo upodobitev Lady Macbeth v drami ''[[Macbeth]]'' s Shakespearjevim kraljevim gledališčem leta 1976. Igra Trevorja Nunna je prva igra, ki so jo upodobili v gledališču The Other Place v Stratfordu. Igro so uprizorili na manjšem odru, večji poudarek pa je bil na psihološki dinamiki likov, in oba, [[Ian McKellen]], ki je upodobil glavnnega junaka, ter Judi Dench sta s strani kritikov prejela veliko pohval. »Če to ni dobro igranje, ne vem, kaj je,« je napisal Michael Billington iz revije ''The Guardian''. Kasneje so igro uprizarjali tudi v Londonu, natančneje septembra 1977 v gledališču Donmar Warehouse in kasneje so po igri posneli tudi film za kaseto in [[DVD]]. Leta 1977 je Judi Dench za svoj nastop v igri dobila nagrado SWET v kategoriji za »najboljšo igralko«.

Leta 1989 je Judi Dench dobila vlogo Pru Forrest, tihe žene Toma Forresta, v [[BBC]]-jevi telenoveli ''The Archers''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/radio4/archers/backstage/14000.shtml|title=V zadorju serije ''The Archers'' |work=BBC Online |accessdate=6. avgust 2010 |language= en}}&lt;/ref&gt;

Imela je tudi pomembnejšo vlogo v BBC-jevem romantičnem filmu [[David Jones (režiser)|Davida Jonesa]] ''Langrishe, Go Down'' (1978) ob [[Jeremy Irons|Jeremyju Ironsu]]. Scenarij, ki je temeljil na istoimenskem [[roman]]u [[Aidan Higgins|Aidana Higginsa]], je napisal [[Harold Pinter]]. V filmu je imela vlogo ene izmed treh neporočenih sester, ki živijo v starem irskem dvorcu na deželi, v Waterfordu.

Režiserski prvenec Judi Dench je bila gledališka igra iz leta 1988 gledališča Renaissance, ''Renaissance Shakespeare on the Road'', ki jo je produciralo podjetje Birmingham Rep. Igro so uprizarjali tri mesece v londonskem gledališču Phoenix. Sodelovala je tudi pri ustvarjanju igre ''Much Ado About Nothing''. Igra se dogaja v času Napoleona in glavni vlogi, Beatrice in Benedicka sta upodobila [[Samantha Bond]] in [[Kenneth Branagh]].

Judi Dench je večkrat zaigrala v gledališču West End. Leta 1974 je upodobila gospodično Trant v [[muzikal]]u ''The Good Companions''. Leta 1981 je dobila glavno vlogo, vlogo Grizabelle, v igri ''[[Mačke (muzikal)|Mačke]]'', vendar si je pretegnila ahilovo tetivo in je zato morala vlogo prepustiti [[Elaine Paige]].&lt;ref name=&quot;cats&quot;&gt;{{navedi novice | author=Staff writers| title=Skrivnosti muzikala ''Mačke'' | url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/showbiz/1761508.stm |work=BBC News  | date=15. januar 2002 | accessdate=16.2.2009 |language= en}}&lt;/ref&gt; Zaigrala je tudi v londonskem narodnem gledališču, kjer je septembra 1995 zaigrala Desiree Armfeldt v igri [[Stephen Sondheim|Stephena Sondheima]], ''[[Mala nočna glasba]]'', za katero je bila nagrajena z nagrado Laurencea Olivierja.

=== Uspeh ===
Leta 1995 je Judi Dench dobila vlogo M, šefice [[James Bond|Jamesa Bonda]], v filmski seriji ''James Bond'', začenši s filmom ''[[Zlato oko]]'', kjer je nadomestila [[Robert Brown|Roberta Browna]]. Zaigrala je v šestih filmih s serije ''James Bond'', vključno s filmoma ''[[Casino Royale]]'' in ''[[Kvantum sočutja]]'', s čimer je postala članica igralske zasedbe, ki se je pojavila v največ filmih te serije.

{{quote box|width=30em|quote=»Posebej zabavna je dama Judi Dench v vlogi diktatorske in nesramne kraljice Bess, ki zaspi in smrči med igrami, ki jih ne mara.«|source=Stephanie Cowell o nastopu Judi Dench v filmu ''[[Zaljubljeni Shakespeare]]'' (1998)&lt;ref&gt;{{navedi novice | author=Stephanie Cowell | title=Ocena novega filma, ''Zaljubljeni Shakespeare'' | url=http://www.shakespearemag.com/reviews/shakespeareinlove.asp | work=A Magazine for Teachers and Enthusiasts | date=1998 | accessdate=12. oktober 2011 | language=en | archive-date=2011-11-10 | archive-url=https://web.archive.org/web/20111110205320/http://www.shakespearemag.com/reviews/shakespeareinlove.asp | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;}}

Za svoje nastope v londonskem gledališču je bila Judi Dench nagrajena z mnogimi nagradami, vključno s šestimi nagradami [[Laurence Olivier|Laurencea Olivierja]], s čimer je postala oseba z največ prejetimi nagradami Laurencea Olivierja. Za svojo upodobitev Esme Allen v [[Broadway]]jski igri [[David Hare|Davida Harea]], ''Amy's View'', je leta 1999 prejela nagrado [[tony]]. Mnoge igre je tudi režirala. Za svojo vlogo [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]] v filmu ''[[Zaljubljeni Shakespeare]]'' (1998) je prejela [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] v kategoriji za »najboljšo stransko igralko«.

Judi Dench je večkrat sodelovala tudi s svojim dobrim prijateljem, igralcem [[Geoffrey Palmer|Geoffreyjem Palmerjem]]. Skupaj sta igrala v seriji ''As Time Goes By'', kjer je imela vlogo Jean Pargetter, ki se je po poroki z Lionelom Hardcastleom preimenovala v Jean Hardcastle. Serija je trajala devet sezon. Skupaj sta sodelovala tudi pri filmih ''[[Gospa Brown]]'' in ''[[007 - Jutri nikoli ne umre]]'', ki so ju posneli leta 1997. Svoj glas je posodila mnogim [[animacija|animiranim likom]], pripovedovalcem in drugo. Zaigrala je »gospodično Lilly« v otroški animirani seriji ''Angelina Ballerina'' (poleg svoje hčere, Finty Williams, ki je glas posodila Angelini) in gospe Calloway v [[Disney]]jevem animiranem filmu ''[[Doma na Rangeu (film, 2004)|Doma na Rangeu]]'' (2004). Njen glas se je pojavil tudi na mnogih posnetkih s klasično glasbo, kot sta [[Mendelssohn]]ov ''[[Sen kresne noči]]'' in [[Britten]]ov ''Canticles-The Heart of the Matter'', sodelovala pa je tudi pri mnogih [[BBC]]-jevih radijskih intervjujih in reklamah. Na televiziji se je pojavljala v televizijskih serijah ''A Fine Romance'' in ''As Time Goes By''. V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so serijo ''As Time Goes By'' izdali tudi na [[DVD]]-ju.

=== Zadnja leta ===
[[Slika:Flickr - Siebbi - A rose for Dame Judi Dench.jpg|thumb|upright|Judi Dench na [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''[[Zapiski o škandalu]]''; na [[berlinski filmski festival|berlinskem filmskem festivalu]], 2007]]

Judi Dench se je aprila 2006 vrnila na oder westendskega gledališča, in sicer z igro ''Hay Fever'', v kateri so poleg nje zaigrali tudi [[Peter Bowles]], [[Belinda Lang]] in [[Kim Medcalf]]. Leta 2006 je končala z igranjem vloge gospe Quickly v novem [[muzikal]]u Shakespearjevega kraljevega gledališča, ''The Merry Wives'', različici igre ''The Merry Wives of Windsor''.&lt;ref name=merryw&gt;{{navedi splet | title=''Merry Wives''{{ndash}} Muzikal | url=http://www.rsc.org.uk/WhatsOn/3537.aspx | publisher=Royal Shakespeare Company | accessdate=29.12.2006 | language=en | archive-date=2007-01-14 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070114014308/http://www.rsc.org.uk/WhatsOn/3537.aspx | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Z novimi filmskimi projekti si je Judi Dench prislužila še šest novih nominacij za oskarje v devetih letih; za film ''[[Gospa Brown]]'' (1997); za upodobitev kraljice Elizabete I. Angleške v filmu ''[[Zaljubljeni Shakespeare]]'' (1998; tega je tudi prejela); za film ''[[Čokolada]]'' (2000); za upodobitev pisateljice [[Iris Murdoch]] v filmu ''[[Iris (film)|Iris]]'' (2001; mlajšo različico njenega lika je upodobila [[Kate Winslet]]); za film ''[[Gospa Henderson predstavlja]]'' (2005); in za film ''[[Zapiski o škandalu]]'', ki je bil kritično tudi nasploh izredno uspešen, med drugim pa je bil nominiran tudi za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]], nagrado [[BAFTA]], [[zlati globus]] in nagrado [[Screen Actors Guild Award]].

Leta 2007 je [[BBC]] izdal kolekcijo ''The Judi Dench Collection'', zbirko [[DVD]]-jev z osmimi televizijskimi dramami: štirilogijo ''Talking to a Stranger'' (1966), ''Keep an Eye on Amélie'' (1973), ''The Cherry Orchard'' (1981), ''Going Gently'' (1981), ''Ghosts'' (film s Kennethom Branaghom in [[Michael Gambon|Michaelom Gambonom]], 1987), ''Make and Break'' (film z [[Robert Hardy|Robertom Hardyjem]], 1987), ''Can You Hear Me Thinking?'' (film z njenim možem, Michaelom Williamsom, 1990) in ''Absolute Hell'' (1991).&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.britishtheatreguide.info/reviews/DVD-jdenchabshell-rev.htm | title=Ocene filma: ''Absolute Hell'' | author=Philip Fisher| year=2007 | work=British Theatre Guide |language= en}}&lt;/ref&gt;

Judi Dench je kot gospodična Matty Jenkins ob Michaelu Gambonu [[Eileen Atkins]], [[Imelda Staunton|Imeldi Staunton]] in [[Francesca Annis]] zaigrala v BBC-jevi petdelni miniseriji ''Cranford''. Predvajati so jo pričeli novembra 2007 in spomladi leta 2008 je podjetje WGBH serijo izdalo tudi na DVD-ju.

Februarja 2008 je Judi Dench postala prva uradna pokroviteljica projekta Skrivnosti yorške mladine (York Youth Mysteries), ki mladim ljudem iz Yorka omogoča raziskovanje skrivnostnih iger preko plesa, filmov in cirkusa. Projekt se vsako leto zaključi 21. junija v [[York]]u.

M je upodobila tudi v dvaindvajsetem filmu o Jamesu Bondu, ''[[Kvantum sočutja]]''.

Med 13. marcem in 23. majem je Judi Dench spet igrala v gledališču West End. Zaigrala je Madame de Merteuil v igri [[Yukio Mishima|Yukia Mishime]], ''Madame De Sade'', ki jo je za Wyndhamovo gledališče režiral tudi [[Michael Grandage]]. Skoraj leto dni kasneje, februarja 2011, je Judi Dench v gledališču Rose ponovno sodelovala s sirom Petrom Hallom, in sicer ob igranju v gledališki igri ''Sen kresne noči''. 31. julija 2010 je nastopila na posebnem koncertu z naslovom ''Send in the Clowns'', ki so ga priredili v čast osemdesetega rojstnega dne skladatelja Stephena Sondheima.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=White |first=Lesley |work=The Sunday Times |location=Velika Britanija |date=14.2.2010 |url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/stage/theatre/article7021949.ece |title=Peter in Judi bosta zaigrala v ''Tug of Love'' |language=en }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rosetheatrekingston.org/about-us |title=O Rose |work=The Rose Theatre |accessdate=22.10.2009 |language=en |archive-date=2007-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071130174838/http://www.rosetheatrekingston.org/about-us |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Javna podoba ==
Judi Dench je leta 1970 dobila naziv častnice [[red britanskega imperija|reda britanskega imperija]],&lt;ref&gt;{{London Gazette |issue=45117 |date=5 June 1970 |startpage=6374 |supp=x |language= en}}&lt;/ref&gt; leta 1988 pa so jo povišali v poveljnico.&lt;ref&gt;{{London Gazette |issue=51171 |date=31. december 1987 |startpage=7 |supp=x |language= en}}&lt;/ref&gt; Leta 2005 je postala častna članica reda britanskega imperija,&lt;ref&gt;{{London Gazette |issue=57665 |date=11. junij 2005 |startpage=4 |supp=x |language= en}}&lt;/ref&gt; junija 2011 pa še članica britanskega filmskega inštituta (BFI).&lt;ref name=&quot;bbc&quot; /&gt;

Judi Dench je pokroviteljica organizacij »The Leaveners« in »Friends School Saffron Walden« ter gledališča Archway v Horleyju, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Je predsednica akademije Mountview gledališke umetnosti v Londonu leta 2006,&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Denchovo so priporočili za mesto predsednice Mountviewa |newspaper=The Stage |location=London |issn=0038-9099 |date= 30. marec 2006 |page=6  |language= en}}&lt;/ref&gt; kjer je nadomestila sira [[John Mills|Johna Millsa]], je pa tudi predsednica gledališča Questors. Maja 2006 je postala častna članica kraljeve družbe umetnikov. Je tudi pokroviteljica šole Ovingdean Hall, posebnega internata za gluhe in naglušne v Brightonu in podpredsednica dobrodelne organizacije The Little Foundation.

Judi Dench je častna članica kolidža Lucy Cavendish v Cambridgeu. Leta 1996 je dobila častni doktorat univerze Surrey,&lt;ref&gt;{{navedi splet
| url= http://portal.surrey.ac.uk/calendar/hongrads/01doctor.jsp
| title= Univerzitetna doktorica
| accessdate= 1. januar 2010
| language= en
| archive-date= 2011-07-16
| archive-url= https://web.archive.org/web/20110716180057/http://portal.surrey.ac.uk/calendar/hongrads/01doctor.jsp
| url-status= dead
}}&lt;/ref&gt; med letoma 2000 in 2001 pa si je prislužila doktorat univerze Durham.&lt;ref&gt;[http://www.dur.ac.uk/committees/Senate/2001-05-15m.htm »MINUTE UNIVERZE DURHAM, 15. maj 2001«], dur.ac.uk, 15. maj 2001. Pridobljeno dne 27. julij 2011 {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Julija 2000 je prejela naziv doktorice pisave s strani univerze kraljice Margarete, Edinburgh, kjer je aktivno sodelovala pri njihovem pouku igranja in sodelovala pri upodobitvah njihovih iger v gledališču Gateway na Elm Rowu. 24. junija 2008 je dobila naziv doktorice tudi s strani univerze sv. Andrewsa.&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Univerza počasti uspešno igralko | url=http://www.st-andrews.ac.uk/news/Title,21556,en.html | work=Univerza sv. Andrewsa | date=21. maj 2008 | accessdate=16.2.2009 | language=en | archive-date=2009-03-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090301073412/http://www.st-andrews.ac.uk/news/Title,21556,en.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Judi Dench sodeluje nevladno organizacijo Survival International, kjer promovira zaščito raznih plemen, kot so [[Bušmani]] iz [[Bocvana|Bocvane]] in pleme Arhuaco iz [[Kolumbija|Kolumbije]]. Posnela je krajši posnetek, v katerem je dejala, da so Bušmani žrtve rasizma, tiranstva in nevoščljivosti.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.independent.co.uk/news/media/journalists-need-to-leave-the-stone-age-524213.html |title=Novinarji morajo zapustiti kameno dobo |work=The Independent |location=Velika Britanija |date=23.1.2006 |accessdate=18.7.2009 |language= en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.survival-international.org/news/video |publisher=Survival International |title=Novice &amp; mediji |accessdate=18.7.2006 |archive-date=2009-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090905031146/http://www.survival-international.org/news/video |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

22. julija 2010 je Judi Dench prejela doktorat univerze Nottingham Trent.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ntu.ac.uk/apps/news/98814-15/Stars_of_stage_and_screen_among_honorary_graduates_of_Nottingham_Trent_University.aspx |title=Zvezdniki odra in malih ekranov prejmejo častne doktorate univerze Nottingham Trent |publisher=Ntu.ac.uk |accessdate=4. september 2011 |language=en |archive-date=2010-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100827062254/http://www.ntu.ac.uk/apps/news/98814-15/Stars_of_stage_and_screen_among_honorary_graduates_of_Nottingham_Trent_University.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Organizacija Dr Hadwen Trust je 15. januarja 2011 oznanila, da bo Judi Dench postala pokroviteljica njihove dobrodelne organizacije, pri čemer bo sodelovala z zvezdniki, kot sta [[Joanna Lumley]] in [[David Shepherd (umetnik)|David Shepherd]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.drhadwentrust.org/smartweb/latest-news/news-and-views/post/26-dame-judi-dench-announced-as-patron-of-the-dr-hadwen-trust |title=»Dama Judi Dench postala pokroviteljica organizacije Dr Hadwen Trust« |date=15. januar 2011 |publisher=Drhadwentrust.org |accessdate=4. september 2011 |language=en |archive-date=2011-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007161813/http://www.drhadwentrust.org/smartweb/latest-news/news-and-views/post/26-dame-judi-dench-announced-as-patron-of-the-dr-hadwen-trust |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot;| Opombe
|-
| 1964
| ''The Third Secret''
| Gospodična Humphries
|
|-
| 1965
| ''Four in the Morning''
| Žena&lt;ref&gt;Njen mož jo v filmu pokliče »Judy«, a IMDb njen lik navaja kot »ženo«.&lt;/ref&gt;
| [[BAFTA Awards|BAFTA Award za najbolj obljubljajočega novinca v glavnih filmskih vlogah]]
|-
| 1965
| ''A Study in Terror''
| Sally
|
|-
| 1965
| ''He Who Rides a Tiger''
| Joanne
|
|-
| 1968
| ''A Midsummer Night's Dream''
| Titania
|
|-
| 1973
| ''[[Luther (film, 1973)|Luther]]''
| Katherine
|
|-
| 1974
| ''Dead Cert''
| Laura Davidson
|
|-
| 1978
| ''Langrishe, Go Down''
| Imogen Langrishe
| BBC-jev televizijski film
|-
| 1985
| ''The Angelic Conversation''
| Narrator
|
|-
| 1985
| ''Wetherby''
| Marcia Pilborough
| Nominirana — [[BAFTA Awards|BAFTA Award za najboljšo igralko v stranski vlogi]]
|-
| 1985
| ''[[Soba z razgledom]]''
| Eleanor Lavish
| [[BAFTA Awards|BAFTA Award za najboljšo igralko v stranski vlogi]]
|-
| 1987
| ''84 Charing Cross Road''
| Nora Doel
| Nominirana — [[BAFTA Awards|BAFTA Award za najboljšo igralko v stranski vlogi]]
|-
| 1988
| ''A Handful of Dust''
| Ga. Beaver
| [[BAFTA Awards|BAFTA Award za najboljšo igralko v stranski vlogi]]
|-
| 1989
| ''[[Henry V (film, 1989)|Henry V]]''
| Mistress Quickly
|
|-
| 1989
| ''Behaving Badly''
| Bridget Mayor
| Televizijska serija kanala Channel 4&lt;br /&gt;Nominriana — British Academy Television Award za najboljšo igralko
|-
| 1995
| ''[[Jack in Sarah]]''
| Margaret
|
|-
| 1995
| ''[[007 - Zlato oko]]''
| M
|
|-
| 1996
| ''[[Hamlet (film, 1996)|Hamlet]]''
| Hecuba
|
|-
| 1997
| ''[[Ga. Brown]]''
| [[Viktorija Britanska|Kraljica Viktorija]]
| [[BAFTA Awards|BAFTA Award za najboljšo igralko v glavni vlogi]]&lt;br /&gt;[[BAFTA Awards|BAFTA Award za najboljšo filmsko igralko]]&lt;br /&gt;[[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Filmska drama&lt;br /&gt;Chicago Film Critics Association Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;London Film Critics' Circle Award za britansko igralko leta&lt;br /&gt;Online Film Critics Society Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Satellite Award za najboljšo igralko - Filmska drama&lt;br /&gt;Nominirana — [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšo igralko]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[Screen Actors Guild Awards|Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi]]
|-
| 1997
| ''[[007 - Jutri nikoli ne umre]]''
| M
|
|-
| 1998
| ''[[Zaljubljeni Shakespeare]]''
| [[Elizabeta I. Angleška|Kraljica Elizabeta]]
| [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšo stransko igralko]]&lt;br /&gt;[[BAFTA Award]] za najboljšo igralko v stranski vlogi&lt;br /&gt;Kansas City Film Critics Circle Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;National Society of Film Critics Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Chlotrudis Award za najboljšo stransko igralko&lt;br /&gt;Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo stransko igralko - Film&lt;br /&gt;Nominirana — [[Screen Actors Guild Award]] za izstopajoči nastop ženske igralke v stranski vlogi
|-
| 1999
| ''[[Čaj z Mussolinijem]]''
| Arabella
|
|-
| 1999
| ''[[007 - Vse in še svet]]''
| M
|
|-
| 2000
| ''Into the Arms of Strangers: Stories of the Kindertransport''
| Pripovedovalka
| Dokumentarni film
|-
| 2000
| ''The Last of the Blonde Bombshells''
| Elizabeth
| British Academy Television Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;[[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Miniserija ali televizijski film&lt;br /&gt;Nominirana — [[Emmy]] za izstopajočo glavno igralko - Miniserija ali film&lt;br /&gt;Nominirana — [[Screen Actors Guild Award]] za izstopajočo igralko v miniseriji ali televizijskem filmu
|-
| 2000
| ''[[Čokolada]]''
| Armande Voizin
| [[Screen Actors Guild Awards|Screen Actors Guild Award za izstopajočo žensko igralko v stranski vlogi v filmu]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšo stransko igralko]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[BAFTA Award]] za najboljšo igralko v stranski vlogi&lt;br /&gt;Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo stransko igralko - Film&lt;br /&gt;Nominirana — Satellite Award za najboljšo stransko igralko - Film
|-
| 2001
| ''[[Iris (film)|Iris]]''
| [[Iris Murdoch]]
| [[BAFTA Award]] za najboljšo igralko v glavni vlogi&lt;br /&gt; London Film Critics' Circle Award za britansko igralko leta&lt;br /&gt;Nominirana — [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšo igralko]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Filmska drama&lt;br /&gt;Nominirana — Phoenix Film Critics Society Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — [[Screen Actors Guild Award]] za izstopajoči nastop ženske igralke v stranski vlogi&lt;br /&gt;Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralko - Filmska drama
|-
| 2001
| ''[[Ladijske novice]]''
| Agnis Hamm
| Nominirana — [[BAFTA Award]] za najboljšo igralko v stranski vlogi&lt;br /&gt;Nominirana — [[Screen Actors Guild Award]] za izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi
|-
| 2002
| ''[[Pomembno je biti Earnest (film, 2002)|Pomembno je biti Earnest]]''
| Gospa Bracknell
|
|-
| 2002
| ''[[007 - Umri kdaj drugič]]''
| M
|
|-
| 2002–2005
| ''Angelina Ballerina''
| Gdč. Lilly
| Glasovna vloga
|-
| 2003
| ''Bugs!''
| Pripovedovalka
| Kratek film
|-
| 2004
| ''[[Domov na Range (film, 2004)|Domov na Range]]''
| Ga. Caloway
| Glasovna vloga
|-
| 2004
| ''The Chronicles of Riddick''
| Aereon
|
|-
| 2004
| ''Ladies in Lavender''
| Ursula Widdington
|
|-
| 2005
| ''[[Prevzetnost in pristranost (film, 2005)|Prevzetnost in pristranost]]''
| Catherine de Bourgh
|
|-
| 2005
| ''[[Gospa Henderson predstavlja]]''
| Ga. Laura Henderson
| St. Louis Gateway Film Critics Association Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšo igralko]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[BAFTA Award]] za najboljšo igralko v glavni vlogi&lt;br /&gt;Nominirana — British Independent Film Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija&lt;br /&gt;Nominirana — London Film Critics' Circle Award za britansko igralko leta&lt;br /&gt;Nominirana — [[Screen Actors Guild Awards|Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi]]&lt;br /&gt;Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralko - Glasbeni film ali komedija
|-
| 2006
| ''The Magic Roundabout''
| Pripovedovalka
|
|-
| 2006
| ''[[Casino Royale]]''
| M
| Nominirana — National Movie Award za najboljšo igralko
|-
| 2006
| ''[[Zapiski o škandalu (film)|Zapiski o škandalu]]''
| Barbara Covett
| British Independent Film Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Evening Standard British Film Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar za najboljšo igralko]]&lt;br /&gt;Nominirana — [[BAFTA Award]] za najboljšo igralko v glavni vlogi&lt;br /&gt;Nominirana — Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — Chicago Film Critics Association Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Filmska drama&lt;br /&gt;Nominirana — London Film Critics Circle Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — London Film Critics' Circle za britansko igralko leta&lt;br /&gt;Nominirana — Online Film Critics Society Award za najboljša igralka&lt;br /&gt;Nominirana — [[Screen Actors Guild Award]] za izstopajoči nastop ženske igralke v glavni vlogi&lt;br /&gt;Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralko - Filmska drama
|-
| 2007
| ''Go Inside to Greet the Light''
| Pripovedovalka
|
|-
| 2007, 2009
| ''Cranford''
| Gospodična Matty
| Nominirana — British Academy Television Award za najboljšo igralko&lt;br /&gt;Nominirana — [[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Miniserija ali televizijski film&lt;br /&gt;Nominirana — [[Emmy]] Award za izstopajočo glavno igralko - Miniserija ali film&lt;br /&gt;Nominirana — Satellite Award za najboljšo igralko - Miniserija ali televizijski film
|-
| 2008
| ''[[Kvantum sočutja]]''
| M
|
|-
| 2009
| ''Rage''
| Mona Carvell
|
|-
| 2009
| ''[[Devet (film)|Devet]]''
| Liliane La Fleur
| Satellite Award za najboljšo igralsko zasedbo - Film&lt;br /&gt;Nominirana — Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo&lt;br /&gt;Nominirana — [[Screen Actors Guild Awards|Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop v igralski zasedbi v filmu]]&lt;br /&gt;Nominirana — Washington D.C. Area Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo
|-
| 2011
| ''[[Jane Eyre (film, 2011)|Jane Eyre]]''
| Ga. Fairfax
|
|-
| 2011
| ''[[Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi]]''
| Plemkinja
| Cameo
|-
| 2011
| ''My Week with Marilyn''
| [[Sybil Thorndike|Dama Sybil Thorndike]]
| [[post-produkcija]]
|-
| 2011
| ''J. Edgar''
| Anna Marie
| post-produkcija
|-
| 2012
| ''The Best Exotic Marigold Hotel''
| Evelyn
| V snemanju
|}

Svojo podobo je posodila tudi M v videoigrah ''James Bond'':

* 007 - Vse ali nič
* 007 - GoldenEye: Rogue Agent
* 007 - Kvantum sočutja
* 007 - Zlato oko
* 007 - Krvavi kamen
* 007 - Skyfall
* 007- Casino Royale

== Gledališče ==
&lt;small&gt;Vir: knjiga ''Judi Dench: With a Crack in her Voice'' Johna Millerja&lt;/small&gt;

=== Igralsko delo ===
{{col-begin|width=95%}}
{{col-1-of-3}}
'''St Mary's Abbey'''
* 1957
:''York Mystery Plays'' - Devica Marija
'''Gledališka družba Old Vic'''
* 1957
:''[[Hamlet]]'' - Ofelija
:''[[Milo za drago]]'' - Juliet
:''[[Sen kresne noči]]'' - Glavna vila
* 1958
:''[[Dvanajsta noč]]'' - Maria (tudi na ameriški turneji)
:''[[Henrik V]]'' - Katharine (tudi na ameriški turneji)
* 1959
:''The Double Dealer'' - Cynthia
:''As You Like It'' - Phebe
:''[[Pomembno je biti Earnest]]'' - Cecily
:''The Merry Wives of Windsor'' - Anne Page
* 1960
:''[[Rihard II]]'' - Kraljica
:''[[Romeo in Julija]]'' - Julija (tudi na beneškem festivalu)
:''She Stoops to Conquer'' - Kate Hardcastle
:''[[Sen kresne noči]]'' - Hermia
::Tudi manjši vlogi v igrah ''[[Kralj Lear]]'' in ''[[Henrik VI|Henrik&amp;nbsp;VI&amp;nbsp;(1. in 2. del)]]''
'''Kraljeva Shakespearejeva družba, RSC'''
* 1961
:''The Cherry Orchard'' - Anya, Aldwych Theatre
* 1962
:''[[Milo za drago]]'' - Isabella, Stratford
:''[[Sen kresne noči]]'' - Titania, Stratford
:''A Penny for a Song'' - Dorcas Bellboys, Aldwych
'''Nottingham Playhouse Company'''
* 1963
:''[[Macbeth]]'' - Lady Macbeth (tudi na turneji po zahodni Afriki)
:''[[Twelfth Night]]'' - Viola (tudi na turneji po zahodni Afriki)
:''A Shot in the Dark'' - Josefa Lautenay, gledališče Lyric
'''Gledališka družba Oxford'''
* 1964
:''Three Sisters'' - Irina
:''The Twelfth Hour'' - Anna
* 1965
:''The Alchemist'' - Dol Common
:''Romeo and Jeannette'' - Jeannette
:''The Firescreen'' - Jacqueline
'''Nottingham Playhouse Company'''
* 1965
:''[[Milo za drago]]'' - Isabella
:''Private Lives'' - Amanda
* 1966
:''The Country Wife'' - Margery Pinchwife
:''The Astrakhan Coat'' - Barbara
:''St Joan'' - Joan
'''Gledališka družba Oxford'''
* 1966
:''The Promise'' - Lika
:''The Rules of the Game'' - Silia
* 1967
:''The Promise'' - Lika, Gledališče Fortune
'''Gledališče Palace'''
* 1968
:''[[Kabaret]]'' - Sally Bowles
{{col-2-of-3}}
'''RSC'''
* 1969
:''[[Zimska pravljica]]'' - Hermione in Perdita, Stratford
:''Women Beware Women'' - Bianca, Stratford
:''[[Dvanajsta noč]]'' - Viola, Stratford
* 1970
:''London Assurance'' - Grace Harkaway, Aldwych
:''Major Barbara'' - Barbara Undershaft, Aldwych
* 1971
:''The Merchant of Venice'' - Portia, Stratford
:''The Duchess of Malfi'' - Grofica, Stratford
:''Toad of Toad Hall'' - Fielfmouse, Stoat and Mother Rabbit, Stratford
'''No Company'''
* 1973
:''Context to Whisper'' - Aurelia, Royal, York
:''Fanfare'' - Kraljeva operna hiša (skupaj z [[Laurence Olivier|Laurencem Olivierjem]])
:''The Wolf'' - Vilma, Oxford Playhouse (tudi v gledališčih Apollo, Queen's &amp; New London)
'''West End'''
* 1974
:''The Good Companions'' - Gdč. Trant, gledališče njene visokosti
* 1975
:''The Gay Lord Quex'' - Sophy Fullgarney, Albery
'''RSC'''
* 1975
:''Too True to Be Good'' - Sweetie Simpkins, Aldwych
* 1976
:''[[Mnogo hrupa za nič]]'' - Beatrice, Stratford
:''[[Macbeth]]'' - Lady Macbeth, Stratford (tudi v gledališčih Donmar Warehouse in Young Vic)
:''[[Komedija zmešnjav (Shakespeare)|Komedija zmešnjav]]'' - Adriana, Stratford
:''[[Kralj Lear]]'' - Regan, Stratford
* 1977
:''Pillars of the Community'' - Lona Hessel, Aldwych
* 1978
:''The Way of the World'' - Millamant, Aldwych
* 1979
:''Cymbeline'' - Imogen, Stratford
* 1980
:''Juno and the Paycock'' - Juno Boyle, Aldwych
'''No Company'''
* 1981
:''A Village Wooing'' - Mlada ženska
'''Narodno gledališče'''
* 1982
:''[[Pomembno je biti Earnest]]'' - Lady Bracknell, Lyttelton

:''A Kind of Alaska'' - Deborah, Cottesloe
* 1983
:''Pack of Lies'' - Barbara Jackson
'''RSC'''
* 1984
:''[[Mati Pogum]]'' - Mati Pogum
:''Waste'' Amy O'Connell
'''West End'''
* 1986
:''Mr and Mrs Nobody'' - Carrie Pooter, Garrick
{{col-3-of-3}}
'''National Theatre'''
* 1987
:''[[Antonij in Kleopatra]]'' - Kleopatra, Olivier
:''Entertaining Strangers'' - Sarah Eldridge, Cottesloe
* 1989
:''[[Hamlet]]'' - Gertrude, Olivier
'''RSC'''
:''The Cherry Orchard'' - Ranevskaya, Aldwych
* 1991
:''The Plough and the Stars'' - Bessie Burgess, Young Vic
'''Narodno gledališče'''
* 1991
:''The Sea'' - Ga. Rafi, Lyttelton

* 1992
:''Coriolanus'' - Volumnia, Chichester
'''Shakespearejeva kraljeva družba'''
* 1992
:''The Gift of the Gorgon'' - Helen Damson
'''Narodno gledališče'''
* 1994
:''The Seagull'' - Arkadina, Olivier
* 1995
:''Absolute Hell'' - Christine Foskett, Lyttelton

:''[[Mala nočna glasba]]'' - Desirée Armfeldt, Olivier
* 1997
:''Amy's View'' - Esmé, Lyttelton

* 1998
:''Amy's View'' - Esmé, Aldwych
'''West End in Broadway'''
* 1998
:''Filumena'' - Filumena, Piccadilly
* 1999
:''Amy's View'' - Esmé, Barrymore, New York
* 2001
:''The Royal Family'' - Fanny Cavendish, kraljevo gledališče Haymarket
* 2002
:''The Breath of Life'' - Frances, kraljevo gledališče Haymarket
'''RSC'''
* 2003
:''[[Dober konec vse povrne]]'' - Grofica Stratford in Gielgud
'''West End'''
* 2006
:''Hay Fever'' - Judith Bliss, kraljevo gledališče Haymarket
'''RSC'''
* 2006
: ''The Merry Wives - The Musical'' - Mistress Quickly, Stratford
'''Donmar Warehouse'''
* 2009
:''Madame de Sade'' - Madame de Montreuil, Wyndham
'''Rose Theatre, Kingston'''
* 2010 ''[[Sen kresne noči]]'' - Titania (kot Elizabeta I, kraljica ardenskega gozda)
'''Open Air Theatre, Regent's Park'''
* 2010 ''Into The Woods - Stephen Sondheim'' - Glas velikanke
{{col-end}}

=== Režisersko delo ===
* 1988 - ''Mnogo hrupa za nič'', gledališka družba Renaissance
* 1989 - ''Look Back in Anger'' - gledališka družba Renaissance
* 1989 - ''Macbeth'' - Centralna šola govora in drame
* 1991 - ''The Boy from Syracuse'', gledališče Regent's Park Open Air
* 1993 - ''Romeo in Julija'', gledališče Regent's Park Open Air

== Diskografija ==
* ''[[Kabaret]]'' (1968) - Soundtrack za CBS (1973)
* ''The Good Companions'' (1974) - Soundtrack (1974)
* ''[[Sen kresne noči]]'' (1995) - Dela [[Felix Mendelssohn|Felixa Mendelssohna]], ki jih recitira. Sestavil: [[Seiji Ozawa]]
* ''[[Mala nočna glasba]]'' (1995) [[Stephen Sondheim|Stephena Sondheima]], soundtrack igralske zasedbe
* ''[[Devet (film)|Devet]]'' (2009) - Filmski soundtrack

== Izbrane nagrade in nominacije ==
=== Gledališče ===
; Nagrade
* 1977: [[Nagrada Laurencea Olivierja]] za najboljšo igralko v priredbi - ''[[Macbeth]]''
* 1980: Evening Standard Award za najboljšo igralko - ''Juno and the Paycock''
* 1980: Nagrada Laurencea Olivierja za najboljšo igralko v priredbi - ''Juno and the Paycock''
* 1982: Critics' Circle Theatre Award za najboljšo igralko - ''[[Pomembno je biti Earnest]]'' in ''A Kind of Alaska''
* 1982: Evening Standard Award za najboljšo igralko - ''Pomembno je biti Earnest'' in ''A Kind of Alaska''
* 1984: Nagrada Laurencea Olivierja za najboljšo igralko v novi igri - ''Pack of Lies''
* 1987: Critics' Circle Theatre Award za najboljšo igralko - ''[[Antonij in Kleopatra]]''
* 1987: Evening Standard Award za najboljšo igralko - ''Antonij in Kleopatra''
* 1987: Nagrada Laurencea Olivierja za najboljšo igralko - ''Antonij in Kleopatra''
* 1996: Nagrada Laurencea Olivierja za najboljšo igralko - ''Absolute Hell''
* 1996: Nagrada Laurencea Olivierja za najboljšo igralko v muzikalu - ''[[Mala nočna glasba]]''
* 1997: Critics' Circle Theatre Award za najboljšo igralko - ''Amy's View''
* 1999: [[Tony]] za najboljši nastop glavne igralke v gledališki igri - ''Amy's View''
* 2004: Nagrada Laurencea Olivierja: Posebna nagrada za izstopajoči prispevek britanskemu gledališču''

=== Televizija ===
; Nagrade
* 1967: Nagrada BAFTA za najboljšo igralko - ''Talking to a Stranger''&lt;ref&gt;[http://www.britishtheatreguide.info/reviews/DVD-jdenchtalkstranger-rev.htm Ocena revije ''British Theatre Guide''] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
* 1982: Nagrada britanske televizijske akademije za najboljši svetli zabavni nastop - ''A Fine Romance'', ''Going Gently'' in ''The Cherry Orchard''
* 1982: Broadcast Press Guild Award za najboljšo igralko - ''A Fine Romance''
* 1985: Nagrada britanske televizijske akademije za najboljši svetli zabavni nastop - ''A Fine Romance''
* 2001: Nagrada britanske televizijske akademije za najboljšo igralko - ''The Last of the Blonde Bombshells''
* 2001: [[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Miniserija ali televizijski film - ''The Last of the Blonde Bombshells''

; Nominacije
* 1983: Nagrada britanske televizijske akademije za najboljši svetli zabavni nastop - ''A Fine Romance''
* 1984: Nagrada britanske televizijske akademije za najboljšo igralko - ''Saigon: Leto mačke''
* 1984: Nagrada britanske televizijske akademije za najboljši svetli zabavni nastop - ''A Fine Romance''
* 1990: Nagrada britanske televizijske akademije za najboljšo igralko - ''Behaving Badly''
* 1998: Nagrada britanske televizijske akademije za najboljši komični nastop - ''As Time Goes By''
* 2001: American Comedy Award za najbolj smešno žensko igralko v televizijski specijalki - ''The Last of the Blonde Bombshells''
* 2001: [[Emmy]] Award za izstopajočo glavno igralko - Miniserija ali film - ''The Last of the Blonde Bombshells''
* 2001: [[Screen Actors Guild Award]] za izstopajoči nastop ženske igralke v miniseriji ali filmu - ''The Last of the Blonde Bombshells''
* 2008: Nagrada britanske televizijske akademije za najboljšo igralko - ''Cranford''
* 2008: [[Emmy]] Award za izstopajočo glavno igralko - Miniserija ali film - ''Cranford''
* 2008: [[Zlati globus]] za najboljšo glavno igralko - Miniserija ali televizijski film - ''Cranford''
* 2008: Satellite Award za najboljšo igralko - Miniserija ali televizijski film - ''Cranford''
* 2010: [[Emmy]] za izstopajočo glavno igralko - Miniserija ali film - ''Return to Cranford''

== Glej tudi ==
* [[Seznam angleških igralcev]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Nadaljnje branje ==
* Dench, Judi. ''And Furthermore''. London: Weidenfeld &amp; Nicolson, 2010. ISBN 978-0-297-85967-3. {{ikona en}}
* Lavery, Alison (ed.). ''The Judi Dench Handbook''. Emereo, 2010. ISBN 978-1-74244-659-2. {{ikona en}}
* Miller, John (ed.). ''Darling Judi: A Celebration of Judi Dench''. London: Weidenfeld &amp; Nicolson, 2004. ISBN 0-297-84791-0. {{ikona en}}
* Trowbridge, Simon. ''The Company: A Biographical Dictionary of the Royal Shakespeare Company''. Oxford: Editions Albert Creed, 2010. ISBN 978-0-9559830-2-3. {{ikona en}}
* {{navedi knjigo | last=Herbert | first=Ian  | author2=Christine Baxter | author3=Robert E. Finlay | edition=17. | title=Who's Who in the Theatre | location=Detroit | publisher=Gale | year=1981 | isbn=0-273-01717-9 |language= en}}
* {{navedi knjigo | last=Billington | first=Michael  | title=One Night Stands: A critic's view of British theatre from 1971–1991 | url=https://archive.org/details/onenightstandscr0000bill | location=London | publisher=Nick Hern Books | year=1993 | isbn=1-85459-185-1 |language= en}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www.tiscali.co.uk/entertainment/film/biographies/judi_dench_biog.html Življenjepis Judi Dench] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070810061001/http://www.tiscali.co.uk/entertainment/film/biographies/judi_dench_biog.html |date=2007-08-10 }} {{ikona en}}
* {{IMDb Name|1132}} {{ikona en}}
* [http://www.ibdb.com/person.php?id=37830 Judi Dench] na Internet Broadway Database {{ikona en}}
* [http://www.allrovi.com/name/p18570 Judi Dench] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120112105126/http://www.allrovi.com/name/p18570 |date=2012-01-12 }} na AllRovi {{ikona en}}
* [http://calm.shakespeare.org.uk/dserve/dserve.exe?dsqIni=Dserve.ini&amp;dsqApp=Archive&amp;dsqDb=Catalog&amp;dsqCmd=Overview.tcl&amp;dsqSearch=((text)=%27Judi%20%20Dench%27) Judi Dench] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140313214020/http://calm.shakespeare.org.uk/dserve/dserve.exe?dsqIni=Dserve.ini&amp;dsqApp=Archive&amp;dsqDb=Catalog&amp;dsqCmd=Overview.tcl&amp;dsqSearch=((text)=%27Judi%20%20Dench%27) |date=2014-03-13 }} na spletni strani Shakespearjevega kraljevega gledališča {{ikona en}}
* [http://atgbcentral.com/ Spletna stran serije ''As Time Goes By''] {{ikona en}}
* [http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=1960857 Judi Dench na Acting Regal] {{ikona en}}
* [http://www.bris.ac.uk/theatrecollection/ Gledališka zbirka univerze Bristol], univerza Bristol {{ikona en}}
* [http://www.stratfordians.org.uk/ Podjetja: RSC-jev biografski slovarček: Spletna baza] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200522114655/http://www.stratfordians.org.uk/ |date=2020-05-22 }} {{ikona en}}

{{Academy Award Best Supporting Actress}}
{{Zlati globus za najboljšo igralko v drami}}
{{Zlati globus za najboljšo igralko TV miniserija film}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:DENCH, Judi}}
[[Kategorija:Britanski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Britanski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Britanski filmski igralci]]
[[Kategorija:Britanski režiserji]]
[[Kategorija:Britanski pisatelji]]
[[Kategorija:Angleški gledališki igralci]]
[[Kategorija:Angleški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Angleški filmski igralci]]
[[Kategorija:Angleški režiserji]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Prejemnice oskarja za najboljšo stransko žensko vlogo]]
[[Kategorija:Irski Angleži]]
[[Kategorija:Prejemnice zlatega globusa za najboljšo igralko v filmski drami]]
[[Kategorija:Angleški monarhisti]]</text>
      <sha1>2wsnwah50wpzeymmh3r2zkh3apadm6v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Magic Johnson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>305518</id>
    <revision>
      <id>6678076</id>
      <parentid>6604537</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T03:04:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678076</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="62360" sha1="1fchflp6b68w9dwqjq567f9o7vjyn28" xml:space="preserve">{{infobox NBA Player
|name=Earvin »Magic« Johnson 
|width=200
|birth_date=&lt;!-- Wikidata --&gt;
|height= 206 cm
|weight=116 kg
|team=Los Angeles Lakers
|league=[[NBA]]
|position=Predsednik košarkarskih operacij
|draftyear=1979
|draftround=1
|draftpick=1
|draftteam=[[Los Angeles Lakers]]
|high_school=[[Everett High School (Michigan)|Everett]]
|college=[[Michigan State University|Michigan State]] (1977–1979)
| draft = Prva izbira nabora
| draft_year = 1979
| draft_team = [[Los Angeles Lakers]]
| career_position=[[Organizator (košarka)|organizator igre]]
| career_number=32
| career_start = 1979
| career_end = 1996
| coach_start=1994
| coach_end=1994
|years1={{nbay|1979|start}}–{{nbay|1990|end}}, {{nbay|1995|end}} |team1= Los Angeles Lakers
|cyears1={{nbay|1993|end}} | cteam1=Los Angeles Lakers
| stat1label   = Točke
| stat1value   = 17.707 (19,5 ppg)
| stat2label   = Skoki
| stat2value   = 6.559 (7,2 rpg)
| stat3label   = Podaje
| stat3value   = 10.141 (11,2 apg)
| bbr          = johnsma02
| letter       = j
| highlights   = 
|awards=&lt;nowiki&gt;&lt;/nowiki&gt;
* 5× prvak lige [[NBA]] (1980, 1982, 1985, 1987–1988)
* 3x najkoristnejši košarkar NBA finala (1980, 1982, 1987)
* 3× [[NBA MVP|najkoristnejši košarkar lige NBA]] (1987, 1989–1990)
* 12× igral na Tekmi vseh zvezd lige NBA (1980, 1982–1992)
* 2x najkoristnejši košarkar Tekme vseh zvezd NBA (1990, 1992)
* 9x uvrščen v prvo peterko All-NBA (1983–1991)
* 1x uvrščen v drugo peterko All-NBA (1982)
* Uvrščen v prvo peterko novincev NBA (1980)
* 4x Najboljši podajalec NBA (1983-1984, 1986–1987)
* 2x Košarkar z največ ukradenimi žogami NBA (1981–1982)
* Upokojena št. 32 s strani kluba [[Los Angeles Lakers]]
* 1x prvak lige NCAA (1979)
* Izbran med [[50 najboljših igralcev lige NBA]]
|halloffame=[http://www.hoophall.com/hall-of-famers/tag/earvin-magic-johnson 2002]
| medaltemplates  = 
{{MedalSport|Moška košarka}}
{{MedalCountry|{{USA}} }}
{{Medal|Competition|Olimpijske igre}}
{{Medal|Gold|[[Poletne olimpijske igre 1992|1992 Barcelona]]| [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 1992|Moška košarka]]}}
{{Medal|Competition|[[Ameriško prvenstvo v košarki]]}}
{{Medal|Gold|[[1992 Tournament of the Americas|1992 Portland]]|[[1992 United States men's Olympic basketball team|Moška košarka]]}}
}}
'''Earvin »Magic« Johnson mlajši''', [[Američani|ameriški]] [[košarkar]], * [[14. avgust]] [[1959]], [[Lansing, Michigan|Lansing]], [[Michigan]], [[ZDA]].

Magic Johnson je upokojeni ameriški košarkar, ki je igral na položaju [[Organizator (košarka)|organizatorja]] za [[Los Angeles Lakers]]e v ligi [[NBA]]. Po osvojitvi srednješolskega in univerzitetnega košarkarskega prvenstva ZDA, je bil leta 1979 izbran na [[Nabor lige NBA|naboru lige NBA]] s strani Lakersov. Že v svoji prvi profesionalni sezoni je ob naslovu prvaka osvojil nagrado za najkoristnejšega košarkarja finalne serije lige NBA, v [[1980.|osemdesetih letih]] je z Lakersi nato osvojil še štiri naslove prvaka. Leta 1991 se je upokojil kot košarkar po razkritju, da je okužen z virusom [[HIV]], toda leta 1992 je vseeno zaigral na [[Poletne olimpijske igre 1992|olimpijskem turnirju]], kjer je z [[Ameriška košarkarska reprezentanca|ameriško reprezentanco]] osvojil zlato medaljo, in Tekmi vseh zvezd lige NBA, kjer je osvojil nagrado za najkoristnejšega košarkarja tekme. Po protestu več košarkarjev lige se je ponovno upokojil, toda leta 1996 je v starosti 37-ih let odigral 32 tekem za Lakerse pred dokončno upokojitvijo.

Po trikrat je bil izbran za [[NBA MVP|najkoristnejšega košarkarja rednega dela lige NBA]] in finalne serije lige NBA, dvanajstkrat Tekme vseh zvezd in desetkrat v prvo ali drugo postavo lige NBA. Štirikrat je bil najboljši podajalec sezone in je vodilni v podajah na tekmo skozi celotno kariero z 11,2.&lt;ref name=&quot;alltimeassist&quot;&gt;{{navedi splet|title=All Time Leaders: Assists Per Game|work=NBA.com|publisher=Turner Sports Interactive, Inc|url=http://www.nba.com/statistics/default_all_time_leaders/AllTimeLeadersAPGQuery.html?topic=4&amp;stat=10|accessdate=2008-05-08|language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 1996 je bil izbran med 50 najboljših košarkarjev lige NBA, leta 2002 pa sprejet v [[Košarkarski hram slavnih]].&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot; /&gt; Ameriška športna mreža [[ESPN]] ga je leta 2007 razglasila za najboljšega organizatorja lige NBA vseh časov.&lt;ref name=&quot;greatestpg&quot;&gt;{{navedi splet|publisher=ESPN|title=Daily Dime: Special Edition&amp;nbsp;– The 10 Greatest Point Guards Ever|url=http://sports.espn.go.com/nba/dailydime?page=dailydime-GreatestPointGuards|accessdate=2007-09-13|language=en}}&lt;/ref&gt; Njegovo prijateljstvo in rivalstvo z zvezdnikom [[Boston Celtics]]ov [[Larry Bird|Larryjem Birdom]], proti katerem se je pomeril v finalu študentske lige leta 1979 in treh finalnih serijah lige NBA, je bilo deležno veliko medijske pozornosti. Po upokojitvi Johnson deluje kot zagovornik varnih [[spolni odnos|spolnih odnosov]] in preprečevanja širjenja HIV/[[AIDS]],&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot;&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=Magic Johnson Bio|url=http://www.nba.com/history/players/johnsonm_bio.html|accessdate=2008-05-08|language=en}}&lt;/ref&gt; kakor tudi podjetnik,&lt;ref name=&quot;espnticket&quot;/&gt; človekoljub&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.responsemagazine.com/responsemag/article/articleDetail.jsp?id=57850|title=Do You Believe in 'Magic'?|last=Haire|first=Thomas|date=May 1, 2003|publisher=Questex Media Group, Inc|work=Response Magazine|accessdate=2008-05-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061026094059/http://www.responsemagazine.com/responsemag/article/articleDetail.jsp?id=57850|archivedate=2006-10-26|language=en|url-status=live}}&lt;/ref&gt; in motivacijski govornik.&lt;ref name=mot&gt;{{navedi novice|last=Springer|first=Steve|title=Magic's Announcement: 10 years later, a real survivor|work=Los Angeles Times| date=2001-11-07|page=D1|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Amaterska kariera ==
=== Zgodnja leta ===
Earvin Johnson mlajši se je rodil očetu Earvinu starejšemu, delavcu [[General Motors]]a, in materi Christine, šolski čistilki.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/educate/college/careers/profile42.htm|title=Rebounding from basketball court to boardroom|last=Eldridge|first=Earle|date=2004-11-08|work=USA Today|accessdate=2009-02-23|language=en}}&lt;/ref&gt; Odraščal je v [[Lansing, Michigan|Lansingu]], [[Michigan]], in kot otrok vzljubil košarko, malikoval košarkarske zvezdnike, kot sta bila [[Earl Monroe]] in [[Marques Haynes]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Johnson|author2=Novak|title=My Life|year=1999|url=https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john|page=[https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john/page/14 14]|isbn=1902799011|language=en}}&lt;/ref&gt; ter cele dneve prebil na košarkarskem igrišču.&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot; /&gt;

Vzdevek ''Magic'' je dobil, kot je v starosti petnajstih let za ''Gimnazijo Everett'' dosegel ''[[trojni dvojček]]'', 36 točk, 18 skokov in 16 podaj.&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot; /&gt; 
Po tekmi mu je Fred Stabley starejši, športni novinar za ''Lansing State Journal'', nadel ta vzdevek&lt;ref name=&quot;magic&quot;&gt;{{navedi novice|first=Jeff|last=Zillgitt|title=Magic Memories of a Real Star|url=http://www.usatoday.com/sports/columnist/zillgitt/2002-09-27-zillgitt_x.htm|work=USA Today|publisher=Gannett Co. Inc|date=2002-09-27|accessdate=2007-11-01|language=en}}&lt;/ref&gt;, kljub prepričanju Johnsonove matere, da je bogokleten.&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot; /&gt; V svoji zadnji srednješolski sezoni je Johnson '' Lansing Everette'' popeljal do razmerja zmag in porazov 27:1 s povprečjem 28,2 točke in 16.8 skoka na tekmo&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot; /&gt; ter tudi do zmage po podaljšku v finalni tekmi prvenstva.&lt;ref name=&quot;espnshowtime&quot;&gt;{{navedi splet|first=Larry|last=Schwartz|title=Magic made Showtime a show|url=http://espn.go.com/sportscentury/features/00016111.html|publisher=ESPN|accessdate=2007-09-13|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Univerza Michigan State ===
Čeprav so se zanj zanimale ugledne univerze, kot sta [[Univerza Indiana|Indiana]] in [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|UCLA]], se je Johnson odločil za igranje bližje doma.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Johnson|author2=Novak|title=My Life|year=1999|url=https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john|page=[https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john/page/45 45]|isbn=1902799011|language=en}}&lt;/ref&gt; Odločal se je med univerzama [[Univerza Michigan|Michigan]] in [[Univerza Michigan State|Michigan State]]. Odločil se je za slednjo, kjer mu je trener [[Jud Heathcote]] zagotovil igranje na mestu organizatorja. Sem ga je ob tem pritegnila tudi obetavna postava univerze.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Johnson|author2=Novak|title=My Life|year=1999|url=https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john|page=[https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john/page/48 48]|isbn=1902799011|language=en}}&lt;/ref&gt;

Johnson sprva ni želel postati profesionalni košarkar, zato se je osredotočil na študij komuniciranja z željo postati televizijski komentator.&lt;ref name=&quot;borkstars&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Bork|title=Die großen Basketball Stars|date=1994|pages=56–66|language=en}}&lt;/ref&gt; V moštvu s kasneje izbranimi na naboru lige NBA [[Greg Kelser|Gregom Kelserjem]], [[Jay Vincent|Jayem Vincentom]] in [[Mike Brkovich|Mikom Brkovichem]], je Johnson v debitantski sezoni dosegel povprečje 17,0 točke, 7,9 skoka in 7,4 podaje na tekmo ter pomagal klubu ''Michigan State Spartans'' do razmerja zmag in porazov 25:5, konferenčnega naslova in sodelovanja na zaključnem turnirju univerzitetne lige.&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot; /&gt; Uvrstili so se med osem najboljših, nato pa tesno izgubili proti kasnejšim prvakom iz Kentuckyja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cbssports.com/collegebasketball/ncaa-tournament/history/yearbyyear/1978|title= 1978 NCAA Tournament|publisher=sportsline.com|accessdate=2008-05-06|language=en}}&lt;/ref&gt;

V sezoni 1978/79 se je Michigan ponovno uvrstil na zaključni turnir, kjer so napredovali v finale proti klubu Indiane z [[Larry Bird|Larryjem Birdom]]. V najbolj gledani univerzitetni košarkarski tekmi vseh časov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://espn.go.com/endofcentury/s/century/katz.html|title=From coast to coast, a magical pair|last=Katz|first=Andy|publisher=ESPN|accessdate=2008-05-06|language=en}}&lt;/ref&gt; je moštvo Michigana premagalo moštvo Indiane s 75:64, Johnson pa je bil izbran za najbolj izstopajočega košarkarja zaključnega turnirja.&lt;ref name=&quot;espnshowtime&quot; /&gt; Po dveh sezonah v univerzitetni ligi, ko je povprečno dosegel 17,1 točke, 7,6 skoka in 7,9 podaje na tekmo, je bil izbran na naboru lige NBA za leto 1979.&lt;ref name=&quot;stats&quot;&gt;{{navedi splet|publisher=Sports Reference LLC|title=Magic Johnson Statistics|url=http://www.basketball-reference.com/players/j/johnsma02.html|accessdate=2007-09-13|language=en|archive-date=2012-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120525030445/http://www.basketball-reference.com/players/j/johnsma02.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Profesionalna kariera ==
=== Debitantska NBA sezona (1979–80) ===
Johnson je bil prvi izbor na naboru leta 1979, izbrali so ga [[Los Angeles Lakers]]i. Po naboru se je Johnson najbolj veselil igranja ob [[Kareem Abdul-Jabbar|Kareemu Abdulu-Jabbarju]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Johnson|author2=Novak|title=My Life|year=1999|url=https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john|page=[https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john/page/113 113]|isbn=1902799011|language=en}}&lt;/ref&gt; [[center (košarka)|centru]], ki je kasneje postal najboljši strelec v zgodovini lige NBA.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nba.com/history/records/regular_points.html|title=Regular Season Records: Points|publisher=NBA.com|accessdate=2009-02-28|language=en}}&lt;/ref&gt; Kljub dominanci pod košema pa Abdul-Jabbarju Lakersov ni uspelo popeljati do naslova prvaka lige NBA, pri čemer naj bi mu Johnson pomagal.&lt;ref name=&quot;1980finals&quot;&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=Rookie Makes the Lakers Believe in Magic|url=http://www.nba.com/history/finals/19791980.html|accessdate=2008-05-07|language=en}}&lt;/ref&gt; Dosegel je povprečje 18,0 točke, 7,7 skoka in 7,3 podaje na tekmo v sezoni ter bil izbran v postavo najboljših novincev in začetno postavo Tekme vseh zvezd.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.basketball-reference.com/players/b/birdla01.html|title=Larry Bird Statistics|publisher=Sports Reference LLC|accessdate=2009-03-16|language=en|archive-date=2013-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20130403212449/http://www.basketball-reference.com/players/b/birdla01.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Lakersi so v rednem delu sezone dosegli razmerje zmag in porazov 60:22 v rednem delu sezone ter se v končnici lige prebili do finala,&lt;ref&gt;{{navedi splet|publisher=Sports Reference LLC|title=1979–80 NBA Season Summary|url=http://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_1980.html|accessdate=17. maj 2008|language=en|archive-date=2012-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20121004162301/http://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_1980.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; kjer so se pomerili z ekipo [[Philadelphia 76ers]], ki jih je na parketu vodil [[Julius Erving]]. Lakersi so v seriji povedli s 3:2 v zmagah, toda Abdul-Jabbar, ki je v finalni seriji dosegal povprečno 33 točk na tekmo,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1980_finals.html|title=1980 NBA Finals Composite Box Score|publisher=Sports Reference LLC|accessdate=2009-02-28|language=en|archive-date=2012-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20120603121527/http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1980_finals.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; si je v peti tekmi zvil gleženj in ni mogel igrati na naslednji tekmi.&lt;ref name=&quot;1980finals&quot; /&gt; Trener [[Paul Westhead]] se je odločil, da bo na šesti tekmi Johnson začel na položaju centra. Na tekmi je dosegel 42 točk, 15 skokov, sedem podaj in tri ukradene žoge, ter popeljal svoj klub do zmage s 123:107 na tekmi, na kateri je igral na položajih centra, [[krilo (košarka)|krila]] in organizatorja.&lt;ref name=&quot;1980finals&quot; /&gt; S tem si je Johnson kot edini debitant v zgodovini lige NBA prislužil nagrado za najkoristnejšega košarkarja finalne serije, njegova igra na zadnji tekmi finala pa velja za eno najboljših v zgodovini lige.&lt;ref name=&quot;greatestpg&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;1980nbafinals&quot;&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=NBA's Greatest Moments: Magic Fills in at Center|url=http://www.nba.com/history/magiccenter_moments.html|accessdate=2007-09-13|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;playoffmoments&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/web/COM1053908/index.htm|title=Playoff moments can make legends|last=McCallum|first=Jack|date=2. junij 2006|work=Sports Illustrated|publisher=Time Inc|accessdate=12. maj 2008|language=en|archive-date=2012-02-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20120210060947/http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/web/COM1053908/index.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; S tem je postal tudi eden štirih košarkarjev z osvojenimi naslovi v univerzitetni ligi in ligi NBA v zaporednih sezonah.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/sports/nba/stories/2001-11-07-magic-timeline.htm|title=Magic Johnson timeline|date=11. julij 2001|work=USA Today|publisher=Gannett Co. Inc|accessdate=8. maj 2008|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Vzponi in padci (1980–83) ===
Zgodaj v sezoni 1980/81 je Johnson utrpel poškodbo levega kolena, zaradi katere je moral izpustiti 45 tekem,&lt;ref name=&quot;stats&quot; /&gt; za rehabilitacijo pa je dejal, da je bila nekaj najhujšega, kar je doživel.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Johnson|author2=Novak|title=My Life|year=1999|url=https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john|page=[https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john/page/135 135]|isbn=1902799011|language=en}}&lt;/ref&gt; V moštvo se je vrnil pred začetkom končnice, toda pomočnik trenerja in kasnejši glavni trener Lakersov [[Pat Riley]] je kasneje razkril, da je Johnsonov močno pričakovan povratek v moštvo prinesel razkol.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Riley|first=Pat|title=The Winner Within|url=https://archive.org/details/winnerwithinlif00rile|publisher=G.P. Putnam's Son|year=1993|page=[https://archive.org/details/winnerwithinlif00rile/page/48 48]|isbn=978-0-425-14175-5|language=en}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu končnice so se pomerili s [[Houston Rockets]]i,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.basketball-reference.com/teams/HOU/|title=Houston Rockets|publisher=Sports Reference LLC|accessdate=2008-05-24|language=en|archive-date=2012-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120525163546/http://www.basketball-reference.com/teams/HOU/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.basketball-reference.com/teams/LAL/|title=Los Angeles Lakers|publisher=Sports Reference LLC|accessdate=2009-05-14|language=en|archive-date=2012-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120619130156/http://www.basketball-reference.com/teams/LAL/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ki so zmagali z 2:1 v seriji po zgrešenem metu Johnsona v zadnjih sekundah odločilne tretje tekme.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9D0CE2DE163BF93BA35752C1A967958260|title=Sports of The Times; Magic Johnson's Legacy|last=Berkow|first=Ira|date=1991-11-08|work=The New York Times|accessdate=2009-02-28|language=en}}&lt;/ref&gt;

Med tekmovalnim premorom je Johnson podpisal 25-letno pogodbo z Lakersi v vrednosti 25 milijonov dolarjev, kar je bila tedaj najvišja pogodba v zgodovini športa.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=940DEEDA1F3DF934A35757C0A96E948260|title=Sports People; Magic Johnson Pact|date=1988-04-07|work=The New York Times|accessdate=2009-02-28|language=en}}&lt;/ref&gt; V začetku sezone se je Johnson sprl s trenerjem Westheadom, za katerega je dejal, da je kriv za počasno in predvidljivo igro kluba.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Johnson|author2=Novak|title=My Life|year=1999|url=https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john|page=[https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john/page/141 141]|isbn=1902799011|language=en}}&lt;/ref&gt; Po zahtevi Johnsona, da ga prodajo v drug klub, je lastnik Lakersov [[Jerry Buss]] odpustil Westheada in ga nadomestil z Rileyjem. Čeprav je zanikal odgovornost za zamenjavo Westheada,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Johnson|author2=Novak|title=My Life|year=1999|url=https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john|page=[https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john/page/143 143]|isbn=1902799011|language=en}}&lt;/ref&gt; je bil Johnson deležen žvižgov gledalcev, celo s strani Lakersovih navijačev.&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot; /&gt; Kljub temu je dosegel povprečno 18,6 točke, 9,6 skoka, 9,5 podaje in rekord lige 2,7 podaje na tekmo ter bil izbran v drugo postavo lige.&lt;ref name=&quot;stats&quot; /&gt; Postal je tudi tretji košarkar, ob [[Wilt Chamberlain|Wiltu Chamberlainu]] in [[Oscar Robertson|Oscarju Robertsonu]], ki je v eni sezoni dosegel po 700 točk, skokov in podaj.&lt;ref name=&quot;espnshowtime&quot; /&gt; Lakersi so se uvrstili v končnico sezone 1981/82 in se še drugič v treh letih v finalu lige pomerili s Philadelphio. S ''[[trojni dvojček|trojnim dvojčkom]]'' Johnsona na odločilni šesti tekmi so Lakersi zmagali s 4:2, Johnson pa je drugič osvojil nagrado za najkoristnejšega košarkarja finalne serije,&lt;ref&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=Lakers' Arduous Season Ends in Victory|url=http://www.nba.com/history/finals/19811982.html|accessdate=2008-05-07|language=en}}&lt;/ref&gt; v kateri je dosegel povprečno 16,2 točke z odstotkom zadetih metov 53,5, 10,8 skoka, 8,0 podaje in 2,5 ukradene žoge na tekmo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1982_finals.html|title=1982 NBA Finals Composite Box Score|publisher=Sports Reference LLC|accessdate=2008-11-03|language=en|archive-date=2012-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120305160456/http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1982_finals.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kasneje je povedal, da so v njegovi tretji sezoni Lakersi postali veliko moštvo,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Johnson|author2=Novak|title=My Life|year=1999|url=https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john|page=[https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john/page/148 148]|isbn=1902799011|language=en}}&lt;/ref&gt; zasluge za to pa je pripisal trenerju Rileyju.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Johnson|author2=Novak|title=My Life|year=1999|url=https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john|page=149|isbn=1902799011|language=en}}&lt;/ref&gt;

V sezoni 1982/83 je Johnson dosegel povprečno 16,8 točke, 10,5 podaje in 8,5 skoka na tekmo ter bil prvič izbran v najboljšo postavo lige.&lt;ref name=&quot;stats&quot; /&gt; Lakersi so se ponovno uvrstili v finale, kjer so se še tretjič pomerili s Sixersi, zdaj z Ervingom in tudi [[Moses Malone|Mosesom Malonom]].&lt;ref name=&quot;1983finals&quot;&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=Moses Helps Dr. J, Sixers Reach Promised Land|url=http://www.nba.com/history/finals/19821983.html|accessdate=2008-05-08|language=en}}&lt;/ref&gt; Finalno serijo so morali pri Lakersih zaradi poškodbe izpustiti [[Norm Nixon]], [[James Worthy]] in [[Bob McAdoo]], Sixers so v finalni seriji zmagali s 4:0, Malone pa je bil izbran za najkoristnejšega košarkarja finalne serije.&lt;ref name=&quot;1983finals&quot; /&gt; Johnson je v finalni seriji dosegel 19,0 točke z odstotkom zadetih metov 40,3, 12,5 podaje in 7,8 skoka na tekmo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1983_finals.html|title=1983 NBA Finals Composite Box Score|publisher=Sports Reference LLC|accessdate=2008-02-19|language=en|archive-date=2012-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120305163805/http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1983_finals.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Rivalstvo s Celticsi (1983–87) ===
[[Slika:Kareem Magic Lipofsky.jpg|thumb|upright|Johnson in [[Kareem Abdul-Jabbar]], glavna aduta [[Los Angeles Lakers|Lakersov]] v [[1980.|osemdesetih]]]]
V svoji peti sezoni 1983/84 je Johnson dosegel povprečno ''[[dvojni dvojček]]'' 17,6 točke in 13,1 podaje na tekmo, kot tudi 7,3 skoka.&lt;ref name=&quot;stats&quot; /&gt; Lakersi so se tretjo sezono zapored uvrstili v finale, kjer so se prvič v končnici srečali s Celticsi z Birdom.&lt;ref name=&quot;1984finals&quot;&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=Celtics Win First Bird-Magic Finals Showdown|url=http://www.nba.com/history/finals/19831984.html|accessdate=2008-05-07|language=en}}&lt;/ref&gt; V prvi tekmi serije so Lakersi zmagali in v drugi vodili za dve točki osemnajst sekund pred koncem, toda po polaganju [[Gerald Henderson|Geralda Hendersona]] Johnson ni uspel metati pred iztekom rednega dela tekme, Lakersi pa so izgubili s 121:124 po podaljšku.&lt;ref name=&quot;1984finals&quot; /&gt; V tretji tekmi je Johnson na poraz reagiral z 21-imi podajami za zmago 137:104, toda v naslednji tekmi je ponovno naredil nekaj odločilnih napak v končnici tekme. V zadnji minuti mu je namreč [[Robert Parish]] ukradel žogo, nato pa je še zgrešil dva prosta meta za zmago. Celticsi so nato to tekmo dobili in izenačili na 2:2 v seriji, po šestih tekmah pa je bilo 3:3. Na odločilni sedmi tekmi v Bostonu so Lakersi zaostajali za tri točke v zadnji minuti, ko je domači košarkar [[Dennis Johnson]] Johnsonu ukradel žogo, s čimer je bila tekma in tudi serija odločena.&lt;ref name=&quot;1984finals&quot; /&gt; Prijatelja [[Isiah Thomas]] in [[Mark Aguirre]] sta ga preko noči tolažila, med tem ko so pred hotelom, kot tudi drugje v Bostonu navijači proslavljali naslov prvaka lige NBA.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Lazenby |first=Roland |authorlink=Roland Lazenby |title=The Show: The Inside Story of the Spectacular Los Angeles Lakers in the Words of Those Who Lived It |page=237 |year=2006 |publisher=McGraw-Hill Professional |location=New York, New York |isbn=9780071430340 |url=http://books.google.com/books?id=HiH8z6EmSIsC&amp;lpg=PA121&amp;vq=balloons&amp;dq=the%20show%20roland%20lazenby&amp;pg=PP1#v=onepage&amp;q&amp;f=false |accessdate=2011-05-26|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=thomsen&gt;{{navedi novice |last=Thomsen |first=Ian |title=Isiah blasts Magic Johnson over criticisms in forthcoming book |date=2009-10-22 |work=SI.com |publisher=Time Inc. |url=http://cnnsi.printthis.clickability.com/pt/cpt?expire=&amp;title=Isiah+Thomas+blasts+Magic+Johnson+over+criticisms+in+new+book+-+Ian+Thomsen+-+SI.com&amp;urlID=413209632&amp;action=cpt&amp;partnerID=678912&amp;fb=Y&amp;url=http%3A%2F%2Fsportsillustrated.cnn.com%2F2009%2Fwriters%2Fian_thomsen%2F10%2F22%2Fisiah.magic%2Findex.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120312043448/http://cnnsi.printthis.clickability.com/pt/cpt?expire=&amp;title=Isiah+Thomas+blasts+Magic+Johnson+over+criticisms+in+new+book+-+Ian+Thomsen+-+SI.com&amp;urlID=413209632&amp;action=cpt&amp;partnerID=678912&amp;fb=Y&amp;url=http:%2F%2Fsportsillustrated.cnn.com%2F2009%2Fwriters%2Fian_thomsen%2F10%2F22%2Fisiah.magic%2Findex.html |archivedate=2012-03-12 |accessdate=2011-05-26 |language=en |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V finalni seriji je imel Johnson povprečje 18,0 točke z odstotkom zadetih metov 56,0, 13,6 podaje in 7,7 skoka na tekmo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1984_finals.html|title=1984 NBA Finals Composite Box Score|publisher=Sports Reference LLC|accessdate=2008-02-19|language=en|archive-date=2012-02-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20120210013914/http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1984_finals.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kasneje je finalno serijo te sezone opisal kot edino, ki bi jo morali dobiti, a je niso.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Johnson|author2=Novak|title=My Life|year=1999|url=https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john|page=196|isbn=1902799011|language=en}}&lt;/ref&gt;

V rednem delu sezone 1984/85 je Johnson dosegel povprečje 18,3 točke, 12,6 podaje in 6,2 skoka na tekmo ter popeljal Lakerse v finale, kjer so se ponovno pomerili s Celticsi. Finalna serija se je za Lakerse začela porazno, saj so v prvi tekmi prejeli rekordnih 148 točk in izgubili z razliko 34-ih točk.&lt;ref name=&quot;85finals&quot;&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=Aging Abdul-Jabbar Finds Youth|url=http://www.nba.com/history/85jabbar_moments.html|accessdate=2008-05-11|language=en}}&lt;/ref&gt; Toda Abdul-Jabbar, ki je bil zdaj star osemintrideset let, je dosegel 30 točk in 17 skokov na drugi tekmi ter 36 točk na peti, s čimer je svojemu klubu pomagal do vodstva s 3:2 v zmagah.&lt;ref name=&quot;85finals&quot; /&gt; Lakersi so finalno serijo odločili z zmago v šesti tekmi. Tako Abdul-Jabbar kot Johnson, ki je dosegel povprečno 18,3 točke, 14,0 podaje in 6,8 skoka na tekmo v finalni seriji,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1985_finals.html|title=1985 NBA Finals Composite Box Score|publisher=Sports Reference LLC|accessdate=2008-05-11|language=en|archive-date=2012-02-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20120210013919/http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1985_finals.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=Kareem, Lakers Conquer the Celtic Mystique|url=http://www.nba.com/history/finals/19841985.html|accessdate=2008-05-07|language=en}}&lt;/ref&gt; sta označila to finalno serijo za vrhunec svojih karier.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Johnson|author2=Novak|title=My Life|year=1999|url=https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john|page=199|isbn=1902799011|language=en}}&lt;/ref&gt;


Johnsonu je v sezoni 1985/96 ponovno uspelo povprečno doseči ''dvojni dvojček'' s 18,8 točke in 12,6 podaje na tekmo ter 5,9 skoka.&lt;ref name=&quot;stats&quot; /&gt; Lakersi so se uvrstili v konferenčni finale, kjer so jih izločili [[Houston Rockets]]i, ki so se v finalno serijo uvrstili v petih tekmah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=1986 Playoff Results|url=http://www.nba.com/history/playoffs/19851986.html|accessdate=2008-05-07|language=en}}&lt;/ref&gt; V sledeči sezoni 1986/87 je Johnson dosegel rekord kariere s povprečjem 23,9 točke, ob tem pa še 12,2 podaje in 6,3 skoka na tekmo,&lt;ref name=&quot;stats&quot; /&gt; in si s tem prislužil prvo nagrado za [[NBA MVP|najkoristnejšega košarkarja rednega dela sezone]].&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.basketball-reference.com/awards/awards_1987.html#mvp|title=1986-87 NBA MVP Voting|publisher=Sports Reference LLC|accessdate=2008-02-19|language=en|archive-date=2012-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20120509220036/http://www.basketball-reference.com/awards/awards_1987.html#mvp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Lakersi so se še tretjič v finalni seriji pomerili s Celticsi, v četrti tekmi je Johnson s košem v zadnji sezoni preko Parisha in [[Kevin McHale|Kevina McHala]] zadel za zmago 107:106.&lt;ref name=&quot;finals87&quot;&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=Magic Maneuvers Lakers Past Celtics|url=http://www.nba.com/history/finals/19861987.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110622091755/http://www.nba.com/history/finals/19861987.html|archivedate=2011-06-22|language=en|accessdate=2011-11-26|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Zmagovalni koš, ki ga je Johnson poimenoval »junior, junior, junior sky-hook«&lt;ref name=&quot;finals87&quot; /&gt; je Los Angelesu pripomogel k zmagi v šestih tekmah. Johnson je tretjič osvojil nagrado na najkoristnejšega košarkarja finalne serije, v kateri je dosegel povprečje 26,2 točke z odstotkom zadetih metov 54,1, 13,0 podaje, 8,0 skoka in 2,33 ukradene žoge na tekmo.&lt;ref name=&quot;finals87&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1987_finals.html|title=1987 NBA Finals Composite Box Score|publisher=Sports Reference LLC|accessdate=2008-11-03|language=en|archive-date=2012-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20120117125800/http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1987_finals.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Ubranitev in padec (1987–91) ===
Pred začetkom sezone 1987/88 je trener Pat Riley javno obljubil ubranitev naslova lige NBA, čeprav to še nobenem klubu ni uspelo od Celticsov leta 1969.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nba.com/history/rileyrepeat_moments.html|title=Riley Guarantees A Repeat|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|accessdate=2008-05-09|language=en}}&lt;/ref&gt; Johnson je imel ponovno uspešno sezono s povprečjem 19,6 točke, 11,9 podaje in 6,2 skoka na tekmo.&lt;ref name=&quot;stats&quot; /&gt; V končnici so Lakersi preživeli dve seriji s sedmimi tekmami proti [[Utah Jazz]]om in [[Dallas Mavericks]]om za uvrstitev v finalno serijo proti [[Detroit Pistons]]om z [[Isiah Thomas|Isiahom Thomasom]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=1988 Playoff Results|url=http://www.nba.com/history/playoffs/19871988.html|accessdate=2008-05-07|language=en}}&lt;/ref&gt; znanimi kot »Bad Boys« zaradi izrazito telesnega načina igre.&lt;ref name=&quot;laimbeer&quot;&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=Bill Laimbeer career summary|url=http://www.nba.com/history/players/laimbeer_summary.html|accessdate=2007-09-13|language=en}}&lt;/ref&gt; Johnson in Thomas sta se pred začetkom prve tekme finala pozdravila s poljubom na lice, kar sta označila kot prikaz bratske ljubezni.&lt;ref name=thomsen/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Lazenby |first=Roland |authorlink=Roland Lazenby |title=The Show: The Inside Story of the Spectacular Los Angeles Lakers in the Words of Those Who Lived It |page=261 |year=2006 |publisher=McGraw-Hill Professional |location=New York, New York |isbn=9780071430340 |url=http://books.google.com/books?id=HiH8z6EmSIsC&amp;lpg=PA121&amp;vq=balloons&amp;dq=the%20show%20roland%20lazenby&amp;pg=PP1#v=onepage&amp;q&amp;f=false |accessdate=2011-05-26|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=gaydenial/&gt; Po izenačenju na 3:3 po šestih tekmah je Lakersovo krilo in najkoristnejši košarkar finalne serije [[James Worthy]] dosegel svoj prvi ''[[trojni dvojček]]'' v karieri s 36-imi točkami, 16-imi skoki in 10-imi podajami, ter svoj klub popeljal do zmage s 108:105.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nba.com/history/finals/19871988.html|title=Lakers Capture the Elusive Repeat|work=NBA.com|publisher=Turner Sports Interactive, Inc|accessdate=2008-05-15|language=en}}&lt;/ref&gt; Tudi Johnson je imel uspešno statistiko v finalni seriji s povprečjem 21,1 točke z odstotkom zadetih metov 55,0, 13,0 podaje in 5,7 skoka na tekmo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1988_finals.html|title=1988 NBA Finals Composite Box Score|publisher=Sports Reference LLC|accessdate=2008-02-19|language=en|archive-date=2012-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120305200950/http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1988_finals.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V sezoni 1988/89 je Johnson redni del končal s povprečjem 22,5 točke, 12,8 podaje in 7,9 skoka na tekmo,&lt;ref name=&quot;stats&quot; /&gt; s čimer si je drugič prislužil nagrado za najkoristnejšega košarkarja rednega dela sezone,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.basketball-reference.com/awards/awards_1989.html#mvp|title=1988-89 NBA MVP Voting|publisher=Sports Reference LLC|accessdate=2008-02-19|language=en|archive-date=2012-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20120510082312/http://www.basketball-reference.com/awards/awards_1989.html#mvp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Lakersi pa so uvrstili v finalno serijo, kjer so se spet pomerili s Pistonsi. Toda po poškodbi Johnsona na drugi tekmi finalne serije, so Lakersi izgubili serijo brez dobljene tekme z 0:4.&lt;ref&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=Waiting Game Ends for Impatient Pistons|url=http://www.nba.com/history/finals/19881989.html|accessdate=2008-05-07|language=en}}&lt;/ref&gt;

Prvič brez Abdula-Jabbara kot soigralca, je Johnson v sezoni 1989/90 še tretjič osvojil nagrado za najkoristnejšega košarkarja rednega dela sezone,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.basketball-reference.com/awards/awards_1990.html#mvp|title=1989-90 NBA MVP Voting|publisher=Sports Reference LLC|accessdate=2008-02-19|language=en|archive-date=2012-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20120510051928/http://www.basketball-reference.com/awards/awards_1990.html#mvp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; v kateri je povprečno dosegel 22,3 točke, 11,5 podaje in 6,6 skoka na tekmo.&lt;ref name=&quot;stats&quot; /&gt; Toda v konferenčnem polfinalu so Lakersi izpadli proti [[Phoenix Suns]]om, kar je bil za klub najzgodnejši izpad iz končnice v devetih letih.&lt;ref&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=1990 Playoff Results|url=http://www.nba.com/history/playoffs/19891990.html|accessdate=2008-05-07|language=en}}&lt;/ref&gt; Johnson je tudi v sezoni 1990/91 zadržal podobno povprečje s 19,4 točke, 12,4 podaje in 7,0 skoka na tekmo, Lakersi pa so se uspeli uvrstiti v finale. Tam so se srečali s [[Chicago Bulls]]i in [[Michael Jordan|Michaelom Jordanom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nba.com/history/players/jordan_bio.html|title=Michael Jordan Bio|publisher=NBA.com|accessdate=2009-02-27|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/1999/jordan_retires/news/1999/01/13/jordan_greatest/|title=Praise from his peers|date=February 1, 1999|work=Sports Illustrated|accessdate=2009-02-27|language=en|archive-date=2002-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20020214104050/http://sportsillustrated.cnn.com/basketball/nba/1999/jordan_retires/news/1999/01/13/jordan_greatest/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Čeprav so mediji dvoboj predstavljali kot osebni boj med Johnsonom in Jordanom,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nba.com/history/finals/19901991.html|title=Bulls Finally Get That Championship Feeling|work=NBA.com|publisher=Turner Sports Interactive, Inc|accessdate=2008-05-25|language=en}}&lt;/ref&gt; je [[Scottie Pippen]] uspešno pokrival Johnsona. Slednji je dvakrat v seriji dosegel trojni dvojček, vseeno pa je Jordan osvojil nagrado za najkoristnejšega košarkarja finalne serije in svoj klub tudi popeljal do zmage s 4:1.&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot; /&gt; V svoji zadnji finalni seriji v karieri je Johnson dosegel povprečno 18,6 točke z odstotkom zadetih metov 43,1, 12,4 podaje in 8,0 skoka na tekmo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1991_finals.html|title=1991 NBA Finals Composite Box Score|publisher=Sports Reference LLC|accessdate=2008-11-03|language=en|archive-date=2012-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120622100151/http://www.basketball-reference.com/playoffs/NBA_1991_finals.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Virus HIV in olimpijske igre (1991–92) ===
Po zdravniškem pregledu pred sezono 1991/92 je Johnson izvedel, da je pozitiven na [[HIV]]. Na novinarski konferenci 7. novembra 1991 je javno oznanil takojšnjo upokojitev.&lt;ref name=&quot;announcement&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://sports.espn.go.com/espn/espn25/story?page=moments/7|title=7: Magic Johnson announces he's HIV-positive|last=Weinberg|first=Rick|publisher=ESPN|accessdate=2008-05-10|language=en}}&lt;/ref&gt; Povedal je še, da njegova žena Cookie in nerojeni otrok nimata HIV ter da bo posvetil svoje življenje borbi proti tej smrtonosni bolezni.&lt;ref name=&quot;announcement&quot; /&gt; Najprej je zatrjeval, da ne ve kako se je okužil,&lt;ref name=&quot;announcement&quot; /&gt; kasneje pa priznal, da zaradi pogostega menjavanja spolnih partnerjev tekom svoje košarkarske kariere.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://espn.go.com/gen/s/2001/1105/1273720.html|title=Still stunning the world 10 years later|last=Friend|first=Tom|date=2001-11-07|publisher=ESPN|accessdate=2008-05-10|language=en}}&lt;/ref&gt; V tistem času je veljalo, da se le majhen delež HIV-pozitivnih okuži s heteroseksualnimi spolnimi odnosi,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Jim|first=McKay|author2=Michael A. Messner|author3= Donald F. Sabo|title=Masculinities, Gender Relations, and Sport: Masculinities, Gender Relations|publisher=SAGE|year=2000|page=53|isbn=0-7619-1272-X|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;gaydenial&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Johnson|author2=Novak|title=My Life|year=1999|url=https://archive.org/details/getyourjumbojeto0000john|page=225|isbn=1902799011|language=en}}&lt;/ref&gt; zato so se pojavile govorice, da je Johnson homoseksualec ali biseksualec, čeprav je sam zavrnil oboje.&lt;ref name=&quot;gaydenial&quot; /&gt; Kasneje je za razširjanje teh govoric obtožil [[Isiah Thomas|Isiaha Thomasa]], ki je to zavrnil.&lt;ref name=thomsen/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Lazenby |first=Roland |authorlink=Roland Lazenby |title=The Show: The Inside Story of the Spectacular Los Angeles Lakers in the Words of Those Who Lived It |pages=297–8|year=2006 |publisher=McGraw-Hill Professional |location=New York, New York |isbn=9780071430340 |url=http://books.google.com/books?id=HiH8z6EmSIsC&amp;lpg=PA121&amp;vq=balloons&amp;dq=the%20show%20roland%20lazenby&amp;pg=PP1#v=onepage&amp;q&amp;f=false |accessdate=2011-05-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Johnsonova okuženost z virusom HIV je postala ena najodmevnejših novic v ZDA&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=McKay|author2= Messner|author3= Sabo|title=Masculinities, Gender Relations, and Sport: Masculinities, Gender Relations|page=53|language=en}}&lt;/ref&gt; in je bila leta 2004 izbrana za sedmo najbolj nepozabno v predhodnih petindvajsetih letih na [[ESPN]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://sports.espn.go.com/espn/espn25/story?page=moments/7|title=Magic Johnson announces he's HIV-positive|last=Weinberg|first=Rick|publisher=ESPN|accessdate=2008-05-20|language=en}}&lt;/ref&gt; Veliko novinarskih člankov je Johnsona označevalo za junaka, nekdanji predsednik ZDA [[George H. W. Bush|George Bush starejši]] pa je ob tem dejal: »Zame je Magic junak. Junak za vsakega, ki ima rad šport.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=McKay|author2= Messner|author3= Sabo|title=Masculinities, Gender Relations, and Sport: Masculinities, Gender Relations|page=54|language=en}}&lt;/ref&gt;

{{MedalTop}}
{{MedalSport|moška [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah|košarka]]}}
{{MedalCountry|{{USA}}}}
{{MedalGold|[[Poletne olimpijske igre 1992|Barcelona 1992]]| [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 1992|Ekipno]]}}
{{MedalBottom}}

Kljub upokojitvi je bil Johnson s strani navijačev izbran v začetno peterko Tekme vseh zvezd lige NBA leta 1992, ki je potekala v dvorani [[Amway Arena|Orlando Arena]], nekdanja soigralca [[Byron Scott]] in [[A. C. Green]] pa sta mu svetovala naj ne igra.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/magazine/MAG1003401/index.htm|title=Most Valuable Person|last=McCallum|first=Jack|date=1992-02-17|work=Sports Illustrated|publisher=Time Inc|accessdate=2008-05-10|language=en|archive-date=2010-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20100128120538/http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/magazine/MAG1003401/index.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Tudi nekateri drugi košarkarji, med njimi tudi [[Karl Malone]], so opozarjali na tveganje, če bi se med tekmo ranil.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Bork|title=Die großen Basketball Stars|date=1994|pages=90–94|language=en}}&lt;/ref&gt; Toda Johnson je povedel zahodno selekcijo do zmage s 153:113 in bil izbran na najkoristnejšega košarkarja tekme, na kateri je dosegel rekordnih 25 točk, 9 podaj in 5 skokov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Jon|last=Cooper|title=1992 NBA All-Star Game|url=http://www.nba.com/allstar2007/1992_allstar.html|work=NBA.com|publisher=Turner Sports Interactive, Inc|accessdate=2008-05-07|language=en}}&lt;/ref&gt; Tekma se je končala z njegovo trojko v zadnji minuti tekme, košarkarji obeh selekcij pa so stekli na parket in mu čestitali.&lt;ref name=&quot;magiclarryquotes&quot; /&gt;

Vpoklican je bil tudi za nastop na [[Poletne olimpijske igre 1992|Olimpijskih igrah v Barceloni]] v [[Ameriška košarkarska reprezentanca|ameriški reprezentanci]] z vzdevkom ''Dream Team'' zaradi velikega števila zvezdnikov iz lige NBA v postavi.{{#tag:ref|Deset od dvanajstih košarkarjev v postavi reprezentance je iz seznama 50-ih najboljših košarkarjev v zgodovini lige NBA.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nba.com/history/dreamT_moments.html|title=The Original Dream Team|work=NBA.com|publisher=Turner Sports Interactive, Inc|accessdate=2008-05-12|language=en}}&lt;/ref&gt;|group=op}} Na turnirju, ki ga je reprezentanca ZDA osvojila,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nba.com/history/dreamT_moments.html|title=The Original Dream Team|publisher=NBA.com|accessdate=2009-02-28|language=en}}&lt;/ref&gt; je Johnson igral neredno zaradi težav s poškodbo kolena, toda s strani gledalcev je večkrat dobil stoječe ovacije, njegov nastop pa je bil tudi navdih za ljudi okužene z virusom HIV.&lt;ref name=&quot;borkstars&quot; /&gt;

=== Po olimpijadi in kasnejše življenje ===
Pred sezono 1992/93 je Johnson razkril svoj načrt vrnitve v ligo NBA. Po treningu in igranju na več pripravljanjih tekmah pa se je odločil za preklic vrnitve zaradi polemike okrog njegove vrnitve s strani več tedaj aktivnih košarkarjev.&lt;ref name=&quot;espnshowtime&quot; /&gt; Po upokojitvi je napisal knjigo o varnih spolnih odnosih, sodeloval pri več poslovnih projektih, delal kot strokovni sokomentator za [[NBC]] ter sodeloval na turneji po Aziji in Avstraliji z moštvom, sestavljenim iz nekdanjih univerzitetnih in NBA košarkarjev.&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot; /&gt;

V ligo NBA se je vrnil kot trener ob koncu sezone 1993/94, ko je pri Lakersih zamenjal [[Randy Pfund|Randyja Pfunda]]. Po petih porazih na šestih tekmah je napovedal odstop po koncu sezone in junija 1994 nakup 5 % deleža v klubu.&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot; /&gt; V sezoni 1995/96 se je Johnson v starosti šestintridesetih let ponovno poskušal vrniti v ligo NBA kot košarkar. Na položaju [[krilo (košarka)|krila]] je dosegal povprečno 14,6 točke, 6,9 podaje in 5,7 skoka na tekmo v zadnjih 32-ih tekmah sezone.&lt;ref name=&quot;stats&quot; /&gt; Po porazu v prvem krogu končnice proti [[Houston Rockets]]om&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=1996 Playoff Results|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|url=http://www.nba.com/history/playoffs/19951996.html|accessdate=2008-05-07|language=en}}&lt;/ref&gt; se je Johnson dokončno upokojil z besedami: »Poslavljam se pod mojimi pogoji, kar ob preklicani vrnitvi leta 1992 ni veljalo.«&lt;ref name=&quot;espnshowtime&quot; /&gt;

== Izven igrišča ==
[[Slika:Earvin Magic Johnson's star on the Hollywood Walk of Fame.jpg|thumb|right|Johnsonova zvezda na [[Hollywoodska aleja slavnih|Hollywoodski aleji slavnih]]]]
=== Zasebno življenje ===
Johnson je postal prvič oče leta 1981, ko se je sin Andre Johnson rodil Melissi Mitchell. Čeprav ga je vzgajala mati, je vsako poletje obiskoval Johnsona, od oktobra 2005 pa dela v podjetju ''Magic Johnson Enterprises'' kot direktor trženja.&lt;ref name=&quot;espnticket&quot;&gt;{{navedi splet|last=Rovell|first=Darren|url=http://sports.espn.go.com/espn/eticket/story?page=magic|title=Passing on the Magic|publisher=ESPN|date=2005-10-08|accessdate=2008-05-08|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 1991 se je Johnson poročil z Earlitho »Cookie« Kelly na majhni poroki v Lansingu, ki so se jo udeležili tudi Thomas, Aguirre in [[Herb Williams]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Lazenby |first=Roland |authorlink=Roland Lazenby |title=The Show: The Inside Story of the Spectacular Los Angeles Lakers in the Words of Those Who Lived It |page=281|year=2006 |publisher=McGraw-Hill Professional |location=New York, New York |isbn=9780071430340 |url=http://books.google.com/books?id=HiH8z6EmSIsC&amp;lpg=PA121&amp;vq=balloons&amp;dq=the%20show%20roland%20lazenby&amp;pg=PP1#v=onepage&amp;q&amp;f=false |accessdate=2011-05-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Johnson in Cookie imata enega sina Earvina III,&lt;ref name=&quot;espnticket&quot; /&gt; leta 1995 pa sta posvojila hči Eliso.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Brozan|first=Nadine|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=990CE2DA1438F935A15752C0A963958260|title=Chronicle|work=The New York Times|publisher=The New York Times Company|date=1995-01-26|accessdate=2008-05-08|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Mediji in poslovni svet ===
Leta 1998 je Johnson vodil pozno večerno pogovorno oddajo ''The Magic Hour'' na televizijski mreži [[Fox Broadcasting Company|Fox]], toda po dveh mesecih je bila zaradi nizke gledanosti ukinjena.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9803EFD8103BF93BA3575BC0A96E958260|title='Magic Hour' Canceled|work=The New York Times|publisher=The New York Times Company|date=1998-08-08|accessdate=2008-05-08|language=en}}&lt;/ref&gt; Vodi podjetje ''Magic Johnson Enterprises'' v vrednosti 700 milijonov dolarjev,&lt;ref name=&quot;espnticket&quot; /&gt; njegove hčerinske družbe so promocijsko podjetje ''Magic Johnson Productions'', veriga kinematografov ''Magic Johnson Theaters'' in filmski studio ''Magic Johnson Entertainment''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.ew.com/ew/article/0,,83770,00.html|title=Magic Johnson joins the music biz|last=Walk|first=Gary Eng|date=October 7, 1998|work=Entertainment Weekly|accessdate=2008-05-10|language=en|archive-date=2012-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20120506020143/http://www.ew.com/ew/article/0,,83770,00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Johnson je delal tudi kot motivacijski govornik&lt;ref name=mot/&gt; in sedem let kot komentator tekem lige NBA na televiziji ''Turner Network'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.tnt.tv/title/?oid=623948-7425|title=NBA 05-06 TNT|publisher=TNT.tv|accessdate=2008-05-15|language=en|archive-date=2012-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20121026104701/http://www.tntdrama.com/title/?oid=623948-7425|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; od leta 2008 pa skrbi za analizo v oddaji mreže ESPN ''NBA Countdown''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://espnmediazone.com/press_releases/2008_10_oct/20081013_MagicJohnsonJoinsESPNasNBAStudioAnalyst.htm|title=Magic Johnson Joins ESPN as NBA Studio Analyst|date=October 13, 2008|publisher=ESPN Media Zone press release|accessdate=2008-10-15|archive-date=2008-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20081222025248/http://espnmediazone.com/press_releases/2008_10_oct/20081013_MagicJohnsonJoinsESPNasNBAStudioAnalyst.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 1994 je Johnson postal manjšinski lastnik Lakersov, za lastniški delež naj bi plačal več kot 10 milijonov dolarjev. Krajši čas je bil tudi podpredsednik kluba.&lt;ref name=&quot;johnson&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1355/is_n11_v86/ai_15597538/|title=Magic Johnson becomes part owner of Lakers|work=JET|publisher=findarticles.com|accessdate=2009-09-02|year=1994|language=en|archiveurl=https://archive.today/20120708000620/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1355/is_n11_v86/ai_15597538/|archivedate=2012-07-08|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Oktobra 2010 je prodal svoj delež v Lakersih.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://sports.espn.go.com/los-angeles/nba/news/story?id=5700193|title=Magic Johnson sells Lakers shares|date=2010-10-18|publisher=ESPN|accessdate=2010-10-19|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2006 je v partnerstvu s [[Sodexo USA]] ustanovil podružnično podjetje ''Sodexo-Magic''.&lt;ref&gt;{{navedi novice |author=Elan, Elissa |title=Magic Johnson on his growing foodservice business |url=http://www.nrn.com/breakingNews.aspx?id=376802 |work=NRN.com |date=2009-12-08 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20091217040522/http://www.nrn.com/breakingNews.aspx?id=376802 |archivedate=2009-12-17 |accessdate=2011-11-26 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Politika ===
Johnson je podpornik [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]]. Leta 2006 je javno podprl kandidaturo [[Phil Angelides|Phila Angelidesa]] za guvernerja Kalifornije,&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Magic Johnson backs Angelides for Governor|publisher=angelides.com|url=http://www.angelides.com/news/philinthenews/2005_1129_magic.html|date=2005-11-29|accessdate=2007-09-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071222073941/http://www.angelides.com/news/philinthenews/2005_1129_magic.html|archivedate=2007-12-22|language=en|url-status=live}}&lt;/ref&gt; leta 2007 [[Hillary Clinton]] za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednico ZDA]],&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/news/politics/election2008/2007-12-18-magic-clinton_N.htm|title=Magic Johnson, Bill Clinton team up for Hillary|date=2007-12-20|work=USA Today|publisher=Gannett Co. Inc|accessdate=2008-05-10|language=en}}&lt;/ref&gt; leta 2010 pa še [[Barbara Boxer|Barbaro Boxer]] na senatorskih volitvah v Kaliforniji.&lt;ref&gt;[http://www.thirdage.com/news/magic-johnson-backing-barbara-boxer-us-senate_8-11-2010 Magic Johnson Backing Barbara Boxer for US Senate] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120319215629/http://www.thirdage.com/news/magic-johnson-backing-barbara-boxer-us-senate_8-11-2010 |date=2012-03-19 }} {{ikona en|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== HIV aktivizem ===
[[Slika:Magic Johnson and Nancy Pelosi.jpg|thumb|upright|right|Johnson in [[Nancy Pelosi]] leta 2003 v podpori kampanji za omejitev [[AIDS]]]]
Po javnem razkritju okužbe novembra 1991 je Johnson ustanovil ''Fundacijo Magica Johnsona'' za boj proti HIV,&lt;ref name=&quot;lifeafterdeath&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/magazine/MAG1023368/1/index.htm|title=Life After Death|last=McCallum|first=Jack|date=August 20, 2001|work=Sports Illustrated|publisher=Time Inc|accessdate=2008-05-15|language=en|archive-date=2009-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20090817171429/http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/magazine/MAG1023368/1/index.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; čeprav je kasneje razširil cilje dobrodelne fundacije.&lt;ref name=&quot;espnaids&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://espn.go.com/gen/s/2001/1105/1274006.html|title=AIDS community misses old Magic act|last=Farrey|first=Tom|date=November 7, 2001|publisher=ESPN|accessdate=2008-05-15|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 1992 se je pridružil Državni komisiji za AIDS, a jo zapustil po osmih mesecih, ker naj ne bi naredila dovolj v boju proti bolezni.&lt;ref name=&quot;lifeafterdeath&quot; /&gt; Bil je glavni govorec na konferenci [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] ob [[Svetovni dan boja proti aidsu|svetovnem dnevu boja proti aidsu]] leta 1999&lt;ref name=&quot;espnaids&quot; /&gt; in pri Združenih narodih deloval tudi kot glasnik miru.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9901EEDA1131F935A2575AC0A96E958260|title=Sports of The Times; The Greatest Is Honored by The Diplomat|last=Rhoden|first=William C.|date=1998-09-16|work=The New York Times|publisher=The New York Times Company|accessdate=2008-05-15|language=en}}&lt;/ref&gt;

Virus HIV se je povezoval z odvisniki od droge in homoseksualci,&lt;ref name=&quot;lifeafterdeath&quot; /&gt; Johnsonove kampanje pa so opozarjale, da tveganje okužbe ni omejeno le na določene skupine. Svoj cilje je opisal kot pomoč pri izobraževanju ljudi o virusu HIV ter preprečevanju diskriminacije ljudi okuženih z HIV in AIDS.&lt;ref name=&quot;espnaids&quot; /&gt; Nekatere organizacije so ga kritizirale zaradi premalo poudarka na preprečevanju širjenje virusa.&lt;ref name=&quot;lifeafterdeath&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;espnaids&quot; /&gt;

Da se njegova okužba z virusom HIV ne razvije v AIDS, Johnson dnevno jemlje kombinacijo različnih zdravil.&lt;ref name=&quot;misperception&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/news/nation/2006-11-30-magic-aids_x.htm|title=Magic Johnson combats AIDS misperceptions|last=Sternberg|first=Steve|date=2006-11-30|work=USA Today|accessdate=2009-02-16|language=en}}&lt;/ref&gt; Sodeloval je pri oglaševanju zdravil podjetja [[GlaxoSmithKline]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/money/industries/health/drugs/2003-01-20-magic-glaxo_x.htm|title=Magic Johnson assists drugmaker to advertise HIV treatment|date=January 20, 2003|work=USA Today|accessdate=2009-02-17|language=en}}&lt;/ref&gt; in s podjetjem [[Abbott Laboratories]] pri oglaševanju boja proti aidsu med Afroameričani.&lt;ref name=&quot;misperception&quot; /&gt;

== Košarkarski dosežki ==
[[Slika:LakersRetiredJerseys.jpg|upright|thumb|Upokojeni dresi [[Los Angeles Lakers|Lakersov]], med njimi Johnsonov s številko 32]]
Johnson je v ligi [[NBA]] odigral 906 prvenstvenih tekem rednega dela, na katerih je dosegel 17.707 točk, 10.141 podaj in 6.559 skokov, kar pomeni v povprečju 19,5 točke, 11,2 podaje in 7,2 skoka na tekmo, po podajah na tekmo je rekorder v zgodovini lige NBA.&lt;ref name=&quot;stats&quot; /&gt; Deli si rekord za število podaj na tekmi končnice (24),&lt;ref name=&quot;assrec&quot;&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=Magic Johnson Career Stats|url=http://www.nba.com/history/players/johnsonm_stats.html|accessdate=2008-05-08|language=en}}&lt;/ref&gt; sam pa drži rekorda za število podaj na tekmi finalne serije (21)&lt;ref name=&quot;assrec&quot; /&gt; in za skupno število podaj v končnici (2.346).&lt;ref&gt;{{navedi splet|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|title=All-Time Playoffs Individual Career Leaders|url=http://www.nba.com/history/records/alltime_playoffs_ind_career.html|accessdate=2008-05-08|language=en}}&lt;/ref&gt; Drži tudi rekorda za število podaj na Tekmi vseh zvezd (22) in skupno število podaj na Tekmah vseh zvezd (127).&lt;ref name=&quot;assrec&quot; /&gt; Vpeljal je stil košarkarske igre hitrega ritma, imenovan »Showtime«, ki vsebuje podaje brez pogleda v hitrih nasprotnih napadih, polaganja iz pol-razdalje ter preigravanja in mete prek glave iz rakete.&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot; /&gt; Soigralec pri Lakersih [[Michael Cooper]] je dejal: »Večkrat se je pripetilo, da nisem bil prepričan, kam leti Johnsonova podaja. Nato pa jo je eden od soigralcev ujel in zadel, sam pa sem si ob vračanju v obrambo mislil, da je podaja morala iti skozi katerega od nasprotnih košarkarjev.«&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;espnshowtime&quot; /&gt; Johnson je bil izreden tudi zaradi dejstva, da je igral na položaju organizatorja kljub višini 206 cm, ki je sicer običajna za krilne košarkarje ali centre.&lt;ref name=&quot;nbafullbio&quot; /&gt; Združeval je sposobnost krila, centrske igre enega proti enem in obvladovanja žoge značilne za branilce, zaradi česar je bil eden najnevarnejših košarkarjev za dosego ''[[trojni dvojček|trojnega dvojčka]]'' vseh časov. Njegovih 138 tovrstnih dosežkov je drugi najboljši rezultat v NBA za [[Oscar Robertson|Oscarjem Robertsonom]], ki jih je dosegel 181.&lt;ref name=&quot;tripledouble&quot;&gt;{{navedi splet|last=Wojnarowski|first=Adrian|title=Making triple trouble|date=2006-11-18|publisher=Yahoo! Sports|url=http://sports.yahoo.com/nba/news?slug=aw-kidd111806|accessdate=2007-09-13|language=en|archive-date=2012-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20121026002739/http://sports.yahoo.com/nba/news?slug=aw-kidd111806|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Za svoje dosežke je bil Johnson leta 1996 izbran med 50 najboljših košarkarjev lige NBA vseh časov&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nba.com/history/players/50greatest.html|title=The NBA at 50|work=NBA.com|publisher=Turner Sports Interactive, Inc|accessdate=2008-05-15|language=en}}&lt;/ref&gt; in leta 2002 sprejet v [[Košarkarski hram slavnih]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://assets.espn.go.com/nba/news/2002/0605/1391196.html|title=Johnson, Brown elected to Hall of Fame|date=June 5, 2002|publisher=ESPN|accessdate=2008-05-15|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2006 ga je športna mreža [[ESPN]] razglasila za najboljšega organizatorja lige NBA vseh časov z obrazložitvijo: »Lahko bi dokazovali, da je on edini košarkar v zgodovini lige NBA, ki je bil boljši od [[Michael Jordan|Michaela Jordana]]«.&lt;ref name=&quot;greatestpg&quot; /&gt; Več njegovih dosežkov na posameznih tekmah je bilo izbranih med največje trenutke v ligi NBA.&lt;ref name=&quot;playoffmoments&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/web/COM1063351/2/index.htm|title=Top 15 All-Star Weekend moments|last=Forrester|first=Paul|date=2007-02-16|work=Sports Illustrated|publisher=Time Inc|accessdate=2008-05-12|language=en|archive-date=2012-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104103542/http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/web/COM1063351/2/index.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.nba.com/encyclopedia/moments/60moments.html|title=The 60 Greatest Playoff Moments|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|accessdate=2008-05-12|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Rivalstvo z Larryjem Birdom ===

Johnson in [[Larry Bird]] sta bila prvič označena za rivala po tem, ko je Johnsonovo moštvo Michigana premagalo Birdovo moštvo Indiane v finalu univerzitetne lige leta 1979. Rivalstvo se je nadaljevalo tudi v ligi NBA, kjer je doseglo vrhunec med letoma 1984 in 1987, ko sta se Boston in Los Angeles trikrat zapored pomerila v finalni seriji za naslov prvaka. Johnson je tedaj razložil, da se zanj redni del sezone deli na 80 običajnih tekem in dve tekmi med Lakersi in Celticsi, Bird pa je priznal, da je najprej zjutraj pogledal Johnsonov strelski izkupiček iz večerne tekme.&lt;ref name=&quot;magiclarryquotes&quot; /&gt;

Več športnih novinarjev je pojasnjevalo privlačnost rivalstva med Johnsonom in Birdom z dejstvom, da je le-to prestavljalo toliko kontrastov, kot je rivalstvo med Lakersi in Celticsi, med bliščem [[Hollywood]]a ter delavskim okoljem Bostona oziroma Indiane ter med črnci in belci.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Bork|title=Basketball Sternstunden|date=1995|pages=49–55|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/web/COM1057184/1/index.htm|title=The Stuff Dreams Are Made Of|last=Halberstam|first=David|date=1987-06-29|work=Sports Illustrated|publisher=Time Inc|accessdate=2008-05-12|language=en|archive-date=2012-02-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20120210082434/http://sportsillustrated.cnn.com/vault/article/web/COM1057184/1/index.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Rivalstvo je bilo pomembno tudi, ker je povrnilo zanimanje javnosti za ligo NBA. Pred tem se je namreč desetletje spopadala z zmanjševanjem zanimanja javnosti in gledanosti tekem.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2002/09/26/earlyshow/leisure/main523385.shtml|title='Magic' Time|publisher=CBS News|date=2002-09-27|accessdate=2008-05-08|language=en}}&lt;/ref&gt; Z njima pa je liga pridobila novo generacijo navijačev,&lt;ref name=&quot;cbc&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.cbc.ca/sports/story/2002/08/14/magic020814.html|title=Larry Bird inducting Magic Johnson|publisher=CBC Sports|date=2002-08-15|accessdate=2008-05-08|language=en}}&lt;/ref&gt; ki sta jih privlačila bodisi tradicionalni stil igre Birda, bodisi Johnsonov sodobni slog. Športni novinar Larry Schwartz iz mreže ESPN je zapisal, da sta Johnson in Bird ligo NBA rešila pred bankrotom.&lt;ref name=&quot;espnshowtime&quot; /&gt;

Kljub rivalstvu na parketu, pa sta Johnson in Bird leta 1984 postala dobra prijatelja med snemanjem reklame za športne copate [[Converse]], v kateri sta prikazana kot sovražnika.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Aamidor|first=Abraham|title=Chuck Taylor, All Star: The True Story of the Man Behind the Most Famous Athletic Shoe in History|date=2006|page=151|isbn=0-253-34698-3|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://espn.go.com/sportscentury/features/00014103.html|title=Eye for victory|last=Schwartz|first=Larry|publisher=ESPN|accessdate=2009-02-28|language=en}}&lt;/ref&gt; Johnson se je udeležil slovesnosti ob Birdovi upokojitvi leta 1992 in označil Birda kot doživljenjskega prijatelja.&lt;ref name=&quot;magiclarryquotes&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.nba.com/history/Classic_NBA_Quotes_Magic_and_Larry.html|title=Classic NBA Quotes: Magic and Larry|publisher=NBA Encyclopedia: Playoff Edition|accessdate=2007-09-13|language=en}}&lt;/ref&gt; Med Johnsonim sprejetjem v hram slavnih je prireditev vodil prav Bird.&lt;ref name=&quot;cbc&quot; /&gt;

== Opombe ==
{{sklici|group=&quot;op&quot;}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{official|http://magicjohnson.com/}}
* {{sports links}}

{{Navboxes
| title = Magic Johnson—prvenstva, nagrade
| list1 =
{{NBA MVP}}
{{NBA Finals MVP}}
{{50 najboljših igralcev lige NBA vseh časov}}
{{Najkoristnejši igralec Tekme vseh zvezd NBA}}
{{Dream Team 1992}}
{{Los Angeles Lakers Prvaki NBA 1979-80}}
{{Los Angeles Lakers Prvaki NBA 1981-82}}
{{Los Angeles Lakers Prvaki NBA 1984-85}}
{{Los Angeles Lakers Prvaki NBA 1986-87}}
{{Los Angeles Lakers Prvaki NBA 1987-88}}}}
{{Normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
{{DEFAULTSORT:Johnson, Magic}}
[[Kategorija:Ameriški košarkarji]]
[[Kategorija:Ameriški košarkarski reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Združene države Amerike]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Združene države Amerike]]
[[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 1992]]
[[Kategorija:Sprejeti v Košarkarski hram slavnih]]
[[Kategorija:Košarkarji z upokojenimi številkami]]
[[Kategorija:Košarkarji Los Angeles Lakers]]
[[Kategorija:Organizatorji (košarka)]]</text>
      <sha1>1fchflp6b68w9dwqjq567f9o7vjyn28</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Štrancar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>306555</id>
    <revision>
      <id>6678171</id>
      <parentid>6416796</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:45:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28279-21</username>
        <id>259659</id>
      </contributor>
      <origin>6678171</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="867" sha1="drzfwk1djwch298atpuqkkmiu7xol2l" xml:space="preserve">'''Štrancar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
*[[Aleš Štrancar]] (*1962), kemik, biotehnolog, podjetnik
*[[Alojz Štrancar]] (1885—1983), gozdarski strokovnjak, hidrotehnik (hudourničar)
*[[Anton Štrancar]] (1922—2015), duhovnik, monsinjor, obnovitelj cerkva
*[[Janez Štrancar]] (*1973), biofizik, nanotehnolog ([[IJS]]), prof.
*[[Jožef Bartolomej Štrancar]] (1864—1944), duhovnik, organizator, gospodarstvenik
*[[Marijan Štancar]] - &quot;Monos&quot; (1941—2008), prof. slov., pisec učbenikov, pesnik
* [[Primož Štrancar]] (*1972), gorski kolesar 
* [[Tina Štrancar]] (*1985), prevajalka, strok. za sodobno nemško književnost

== Glej tudi ==

* priimek [[Štancar]] ([[Žiga Štancar]]: jedrski fizik) 
* primek [[Štamcar]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Štrancar}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>drzfwk1djwch298atpuqkkmiu7xol2l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Konjiška gora</title>
    <ns>0</ns>
    <id>306949</id>
    <revision>
      <id>6677900</id>
      <parentid>6627877</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:22:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>Popravljen zemljepisni položaj - več na pogovorni strani</comment>
      <origin>6677900</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7433" sha1="tklokmm462ok5kzi6vxumyvsbufg069" xml:space="preserve">{{Infopolje Gora
| photo = Konjiška gora01.jpg
| photo_caption = Konjiška gora z gradom
| name = Konjiška gora
| elevation_m = 1012
| listing =
| range = 
| location = [[Slovenija]]
| map = Slovenija
| map_caption = Lega v Sloveniji
| coordinates = {{koord novi|46.3351|N|15.3680|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}}
&lt;!-- 46.335154522174754, 15.368098368906358 --&gt;
}}

'''Konjiška gora''' (Konjiško hribovje) je podolgovato pogorje z več vrhovi (najvišji [[Stolpnik]], 1012 [[mnm]]), ki [[Geologija|geološko]] in [[Geografija Slovenije|geografsko]] gledano predstavlja najbolj vzhodne odrastke [[Karavanke|Karavank]] (t.i. Vitanjsko-Konjiške [[Karavanke]]). 

Vitanjsko-Konjiške Karavanke se kot [[Bočko pogorje]] nadaljujejo z [[Boč (gora)|Bočem]] (978 [[mnm]]), z [[Donačka gora|Donačko goro]] (884 [[mnm]]) in [[Macelj (gora)|Macljem]] ter se zatem izravnajo v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]]. Konjiška gora tvori naravno pregrado med [[Dravinjske gorice|Dravinjskimi goricami]]  z [[Dravinja|Dravinjsko dolino]]  in [[Celjska kotlina|Celjsko kotlino]].
Na zahodni strani Konjiška gora meji na dolino potoka Tesnice (tudi Frankolovski potok), na vzhodni strani pa na potok Žičnico s [[soteska|sotesko]] Sotensko.
==Nastanek in značilnosti==
Konjiško goro sestavljajo [[Trias|triasni]] apnenci in dolomiti, na jugovzhodni strani so [[perm|permske]] kamnine.
Osnovna značilnost tega apnenčasto-dolomitnega pogorja so ostre reliefne oblike, ki so posledica odsotnosti preperevanja kamnin. Padavinska voda na pogorju ne odteka površinsko, temveč ponikne v notranjost in prodre na površino v obliki izvirov na vznožju, zato se ponekod pojavljajo [[Vrtača|vrtače]] in manjše jame. Na strmih, z gozdom pokritih pobočjih so se razvile {{ill|rendzina|lt=rendzine|en}}, na manj strmih legah pa pokarbonatne prsti. Rendzine merijo v globino od 10 do 30 cm, so črne, temno rjave ali temnordeče rjave barve. Kljub razmeroma visoki količini padavin so rendzine na južnih legah sušne, zato na njih uspevajo termofilne rastline ([[črni gaber]], puhasti hrast). Pokarbonatne prsti so globlje in jih večinoma prekrivajo bukovi gozdovi, le na reliefno primernih mestih so travniki.

Iz glavnega grebena Konjiške gore izstopa sedem vrhov. Na zahodu je '''Jurjev vrh''' (674 [[mnm]]), sledijo mu '''Srobotni vrh''' (996 [[mnm]]), najvišji vrh '''Stolpnik''' (1012 [[mnm]]), '''Jelenov vrh''' (924 [[mnm]]), '''Tolsti vrh''' (870 [[mnm]]), '''Babič''' (749 [[mnm]]) in '''Golo rebro''' (600 [[mnm]]).

[[Slika:Postcard of Slovenske Konjice.jpg|thumb|280px|right|Slovenske Konjice s Konjiško goro na razglednici iz prve polovice 20. stoletja]]
=== Grad Konjice ===
Na severozahodnem robu Konjiške gore je eden najstarejših [[grad]]ov v Sloveniji, iz 12. stoletja. Prvi lastniki [[Grad Konjice|Konjiškega gradu]] so bili [[Slovenske Konjice|konjiški]] gospodje. Stari grad je v razvalinah, ohranjen je le romanski obrambni stolp.

{{glavni|Grad Konjice}}

=== 14. divizija NOVJ ===
Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] se je na širšem območju gore bojevala partizanska [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|14. divizija]], januarja 1945 je imela v spopadih med Konjiško goro in [[Dramlje|Dramljami]] precejšnje izgube.

== Stolpnik (1012 mnm) ==
[[Slika:Stolpnik Tower.jpg|150px|right|thumb|razgledni stolp na Stolpniku]]
=== Dostop ===
Od pokopališke cerkve [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|sv. Ane]] na [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornji Pristavi]] smerokazi na zgornji vzhodni strani pokopališča usmerjajo do razvalin [[Grad Konjice|starega gradu]]. Pod gradom leva pot vodi na Razgledno skalo (777 mnm) in naprej proti [[Žička kartuzija|kartuziji]], pot proti Stolpniku pa vodi navzdol po gozdni cesti na lokalno cesto, ki je speljana iz [[Slovenske Konjice|Konjic]] preko Konjiške gore. [[Markacija|Markacije]] usmerjajo po tej cesti navzgor, po 100 metrih pa zavijemo s ceste levo navzgor. Po strmem začetnem delu pot prečka prej omenjeno cesto, na predelu imenovanem Velika Ravna. Pešpot se nadaljuje po lovski stezi skozi že zaraslo poseko. 

Steza se nato nekoliko spusti navzdol, do zelo razgledne gozdne ceste, ki se polagoma rahlo vzpenja vse do razpotja pri Grofovem štantu (820 m), tj. prevalu med najvišjim Stolpnikom na zahodu in vzhodno ležečim Jelenovim vrhom. Pot se pri lovski koči po gozdni vlaki proti severozahodu vzpne na pobočje Stolpnika in do [[Razgledni stolp na Stolpniku|razglednega stolpa]]. 

==== Drugi planinski dostopi na Stolpnik ====
* od gozdarske koče pri Štepihu (830 [[mnm]]), do koder je možen dovoz z avtomobilom iz Konjic (6&amp;nbsp;km) ali [[Stranice|Stranic]] (cca. 1/2 ure hoje)
* Južni pristop iz [[Črešnjice, Vojnik|Črešnic]] (517 [[mnm]]): začetek markirane poti pri cerkvi, do gozdnega roba, nato vso pot po gozdu, (cca. 1 ura in 15 min hoje)
* s [[Stranice|Stranic]] (445 [[mnm]]) preko Bukovja po poti [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|14. divizije]] in mimo gozdarske koče pri Štepihu na vrh (cca. 1 ura in 30 min hoje)
* od [[Žička kartuzija|Žičke Kartuzije]] (425 [[mnm]]) po cesti proti Črešnjicam, nato po poti 14.divizije, na [[Kamna Gora|Kamno Goro]] in preko Grofovega štanta na vrh (cca. 1 ura in 45 min hoje)
* iz [[Vojnik]]a (270 [[mnm]]) preko [[Tomaž nad Vojnikom|Tomaža]] na Kladnart in v [[Stare Slemene]] ter nato po poti 14. divizije na [[Kamna Gora|Kamno Goro]] in preko Grofovega štanta na vrh. (Iz Starih Slemen cca. 1 ura in 30 min hoje, iz Vojnika cca. 4 ure in 30 min hoje)

== Rastlinstvo ==
[[Slika:Žički grobeljnik.jpeg|thumb|right|sličica|Žički grobeljnik]]
Po slemenu Konjiške gore poteka meja med ilirskim in srednjeevropskim [[rastline|rastlinstvom]]. Poraščena je z [[bukev|bukovimi]] in jelovo-bukovimi [[gozd]]ovi, poselitev in prometnice so segle le na obrobje. 

V Sotenjskem, v okolici kamnoloma v [[Žiče, Slovenske Konjice|Žičah]], raste [[botanika|botanična]] posebnost, [[žički grobeljnik]] (''Alyssum montanum'' ssp. ''pluscanescens''). V Sloveniji uspeva le na tem mestu, poleg tega rastišča pa so ga do zdaj odkrili le v okolici [[Samobor|Samoborj]]a na Hrvaškem. Rastlino je opisal nemški botanik [[Johann Christian Gottlob Baumgarten|Johann Baumgarten]], ravno po primerkih iz Žič.

== Šport==
Pod Srobotnim vrhom je vzletišče za [[Jadralno padalstvo|jadralne padalce]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://paragliding.geopedia.si/vzletisca.php?id=48 |title=Vzletišče Konjiška gora - Srobotni vrh |accessdate=7. april 2020 |date= |format= |work= |archive-date=2020-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200207204815/http://paragliding.geopedia.si/vzletisca.php?id=48 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 

== Glej tudi ==
* [[Razgledni stolp na Stolpniku]]

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago: ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}
* Ivanič, Martin: ''Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011 {{COBISS|ID=257461504}}
* Pivka, Jurij; Galun, Nataša: ''Štajerska'' Sidarta, Ljubljana, 2001 {{COBISS|ID=113005312}}

== Zunanje povezave == 
*

{{kategorija v Zbirki|Mount Konjice}}

{{Geopedia|L1173_F48263_T184_VF_b2_x526013_y132679_s18}}
{{si-geo-stub}}

[[Kategorija:Gore v Sloveniji]]
[[Kategorija:Tisočaki]]</text>
      <sha1>tklokmm462ok5kzi6vxumyvsbufg069</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lida Turk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>332751</id>
    <revision>
      <id>6678060</id>
      <parentid>6607343</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T23:53:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678060</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5030" sha1="pi7et4r9ep3cbamsnr3klu253oaee24" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}}

'''Lida Turk''' (rojena Debelli), [[Slovenci|slovenska]] [[urednik|urednica]] in [[publicist]]ka, * [[24. september]] [[1938]], [[Trst]], † [[12. februar]] [[2015]], [[Treviso]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zapustila nas je Lida Turk|url=https://www.primorski.eu/trzaska/238532-zapustila-nas-je-lida-turk-LFPR254348|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in delo ==
Lida Turk se je rodila v Trstu, oče je bil Mario Debelli (poitalijančena oblika pravega priimka Debeljak), mati Mara (rojena Kalin). Osnovno šolo, slovensko nižjo gimnazijo in učiteljišče je končala v Trstu, maturirala je leta 1955. Po končanem šolanju je obiskovala razne tečaje. Leta 1958 se je zaposlila v odvetniški pisarni, 1. februarja 1961 pa je dobila službo na [[Slovenski program radia RAI Trst|Radiu Trst A]], najprej kot strojepiska, kasneje pa kot urednica. Leta 1980 je začela samostojno oblikovati razne radijske nize ''Četrtkovih srečanj'', ki so obravnavali prisotnost in preteklost Slovencev na [[Primorska|Primorskem]]. Nastale so serije oddaj s pričevalci in oblikovalci primorske preteklosti v katerih so med drugimi sodelovali tudi [[Marija Bernetič]], [[Vladimir Kenda]], [[Lipe Kosec]], [[Antonija Kolerič]], [[Hubert Močnik]], [[Boris Možina]], [[Dorče Sardoč]], [[Avgust Sfiligoj]], [[Vladimir Švara]], [[Peter Šorli]], [[Vladimir Turina]] in drugi.&lt;ref name =&quot;Leksikon&quot;&gt;''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.&lt;/ref&gt;

Lida Turk je začela pisati že kot dijakinja in je pisala v [[Literarne vaje]] in v [[Pastirček (revija)|Pastirčku]]. S tržaško radijsko postajo je začela sodelovati v uredništvu mladinskih oddaj s pravljicami (1954) in dramatiziranimi pravljicami, kasneje je postala zelo plodna publicistka in je redno objavljala v [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]], [[Mladika (revija)|Mladiki]] in drugih publikacijah. Za [[Primorski slovenski biografski leksikon|PSBL - Primorski slovenski biografski leksikon]] je prispevala nad 50 gesel.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Debelli Turk, Lida (avtor člankov) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/avtor/ldt/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-02-11}}&lt;/ref&gt; Zelo jo je zanimala pretekla in polpretekla zgodovina Primorske, zato je vedno iskala nove vire in se rada srečevala z ljudmi, mnogo je raziskovala.

Pri ZTT - [[Založništvo tržaškega tiska|Založbi traškega tiska]] in [[Koper|koprski]] Lipi je 1983 izšla knjiga Dorčeta Sardoča ''Tigrova sled'', ki jo je Turkova po avtorjevi pripovedi zapisala, uredila in opremila z opombami. Leta 1985 je uredila brošuro ''Mladinski pevski zbor Glasbene matice-Trst, 10 let petja'' &lt;ref name=&quot;Leksikon&quot; /&gt; V tisku je objavila tudi več člankov. Leta 1991 je objavila knjigo ''Glas v ... etru'', ob 45. obletnici tržaškega radia.&lt;ref&gt;https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/28280064#full&lt;/ref&gt;

Leta 2005 je prejela nagrado [[Vstajenje (nagrada)|vstajenje]] za romansirano biografijo Zora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Nagrada vstajenje za Lido Turk|url=https://www.sta.si/1043470/nagrada-vstajenje-za-lido-turk#dmid=dca115ac-ff39-49b9-b8f7-2e300666528c|website=www.sta.si|accessdate=2025-02-11}}&lt;/ref&gt;

== Izbrana bibliografija ==
* ''Tigrova sled : pričevanje o uporu primorskih ljudi pod fašizmom''.{{COBISS|ID=14123009}}
* ''Nenavadne zgodbe Lipeta Kosca'' {{COBISS|ID=4245740}}  
* ''Čitalnica pri Sv. Jakobu'' {{COBISS|ID=249241344}}
* ''150. obletnica župnije sv. Jakoba v Trstu'' {{COBISS|ID=244891904}}
* ''Obtoženci II. tržaškega procesa'' {{COBISS|ID=7741233}}  
* ''Življenjska pot Rafka Premrla''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=ŽIVLJENJSKA POT RAFKA PREMRLA (1906–1983)|url=https://www.mohorjeva.org/izdelek/zivljenjska-pot-rafka-premrla-1906-1983/|website=Celjska Mohorjeva družba|accessdate=2025-02-11|language=sl-SI|archive-date=2025-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250211100526/https://www.mohorjeva.org/izdelek/zivljenjska-pot-rafka-premrla-1906-1983/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  
* ''Le šepet je, ki ga slišimo o njem''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=LE ŠEPET JE, KI GA SLIŠIMO O NJEM|url=https://www.mohorjeva.org/izdelek/le-sepet-je-ki-ga-slisimo-o-njem/|website=Celjska Mohorjeva družba|accessdate=2025-02-11|language=sl-SI|archive-date=2025-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250211100526/https://www.mohorjeva.org/izdelek/le-sepet-je-ki-ga-slisimo-o-njem/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  
* ''Zora''&lt;ref&gt;https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2268652#full&lt;/ref&gt;  
* ''Nenavadne zgodbe Lipeta Kosca''&lt;ref&gt;https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4245740#full&lt;/ref&gt;  
* ''Zora (una storia della Resistenza)''&lt;ref&gt;https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9296620#full&lt;/ref&gt;  
== Viri ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Turk, Lida}}
[[Kategorija:Tržaški Slovenci]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]</text>
      <sha1>pi7et4r9ep3cbamsnr3klu253oaee24</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tetanus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>332981</id>
    <revision>
      <id>6677995</id>
      <parentid>6569371</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:56:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znaki in simptomi */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6677995</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21457" sha1="m8suscgak8nlsuqvq1sn2qt1twrt87f" xml:space="preserve">{{Infopolje bolezen
 | Name = Tetanus &lt;br /&gt;(mrtvični krč)
 | Image =Opisthotonus_in_a_patient_suffering_from_tetanus_-_Painting_by_Sir_Charles_Bell_-_1809.jpg
 | Caption = Mišični krči pri bolniku s tetanusom, telo pa je v značilni obliki črke U. Slika [[Sir Charles Bell|Charlesa Bella]], 1809.
 | ICD10 = {{ICD10|A|33|a|30}}-{{ICD10|A|35|a|30}}
 | ICD9 = {{ICD9|037}}, {{ICD9|771.3}}
 | ICDO =
 | OMIM =
 | MedlinePlus = 000615
 | eMedicineSubj = emerg
 | eMedicineTopic = 574
 | DiseasesDB = 2829
 | MeshID = D013742
}}

'''Tetanus''' (iz {{jezik-grc|τέτανος}}: tetanos - ''napet'' + {{jezik-el2|τείνειν}}: teinein - nategovati)&lt;ref&gt;[http://www.collinsdictionary.com/dictionary/english/tetanus tetanus]. CollinsDictionary.com. Collins English Dictionary - Complete &amp; Unabridged 11th Edition. Retrieved October 07, 2012.&lt;/ref&gt; ali ''' mrtvični krč''' je infekcijska bolezen, ki jo povzroča [[nevrotoksin]] [[tetanospazmin]] [[grampozitivne bakterije|grampozitivnega]], [[anaerob]]nega [[bacil]]a ''[[Clostridium tetani]]''.&lt;ref&gt;http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=tetanus{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 14. 4. 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Baron&quot;&gt;{{navedi knjigo | author1 = Wells CL|author2= Wilkins TD | chapter = Clostridia: Sporeforming Anaerobic Bacilli | title = Baron's Medical Microbiology | editor= Baron S|display-editors= ''et al'' | year = 1996 | url = http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/bv.fcgi?rid=mmed.section.1099 | isbn = 0-9631172-1-1|publisher = Univ of Texas Medical Branch }}&lt;/ref&gt; Zanj so značilne podaljšane kontrakcije vlaken [[skeletna mišica|skeletnega mišičja]]. Do okužbe navadno pride zaradi kontaminacije [[rana|rane]], pogosto gre za [[ureznina|ureznino]] ali globoko vbodno rano. Pri napredovanju okužbe pride do krčev [[čeljust]]i in drugih mišic v telesu.&lt;ref name=&quot;Baron&quot;/&gt; Bolezen je možno preprečiti s [[cepljenje (medicina)|cepljenjem]] (uporablja se npr. cepivo [[DTaP]] proti [[davica|davici]], tetanusu in [[oslovski kašelj|oslovskemu kašlju]]) ali s profilakso po izpostavljenosti s [[tetanusni imunoglobulin|tetanusnim imunoglobulinom]].&lt;ref name=&quot;CDC&quot;&gt;{{navedi splet | title=Tetanus | work=CDC Pink Book | url=http://www.cdc.gov/vaccines/pubs/pinkbook/downloads/tetanus.pdf |format=PDF| accessdate=20. 4. 2012}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Že davno so ljudje spoznali povezavo med ranami in smrtonosnimi mišičnimi krči.&lt;ref name=&quot;PMC1073859&quot;&gt;{{cite journal |author=Pearce JM |title=Notes on tetanus (lockjaw) |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-neurology-neurosurgery-and-psychiatry_1996-03_60_3/page/332 |journal=J Neurol Neurosurg Psychiatry |volume=60 |issue=3 |pages=332 |year=1996 |pmid=8609513 |doi=10.1136/jnnp.60.3.332|pmc=1073859}}&lt;/ref&gt; Leta 1884 je [[Arthur Nicolaier]] osamil [[strihnin]]u podoben toksin iz bakterij, prosto živečih v prsti. [[Etiologija]] bolezni je bila nadalje pojasnjena še istega leta, ko sta [[Antonio Carle]] in [[Giorgio Rattone]] prvič dokazala prenos okužbe. Tetanus sta povzročila pri zajcih, tako da sta jim v [[ishiadični živec]] vbrizgala [[gnoj]] bolnika s tetanusom. Leta 1889 je [[Kitasato Shibasaburō]] iz bolnika prvi osamil ''C. tetani'' in kasneje dokazal, da lahko ta [[mikroživka]] povzroči bolezen pri živalih, če jo vbrizgajo vanjo, in da lahko toksin nevtralizirajo specifična [[protitelo|protitelesa]]. Leta 1897 je [[Edmond Nocard]] dokazal, da lahko tetanusni antitoksin spodbudi pri ljudeh [[pasivna imunost|pasivno imunost]], kar bi se lahko uporabljalo za preprečevanje in zdravljenje okužbe. Cepivo s tetanusnim toksoidom je leta 1924 razvil P. Descombey in to cepivo so kasneje množično uporabljali za preprečevanje tetanusa zaradi okužb bojnih ran pri vojakih med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].&lt;ref name=&quot;CDC&quot; /&gt;

== Znaki in simptomi ==
[[Slika:Neonatal tetanus 6374.jpg|thumb|Dojenček z neonatalnim tetanusom.]]
[[Inkubacijska doba]] tetanusa lahko seže tudi do nekaj mesecev, vendar se prvi [[simptom|simptomi]] navadno pojavijo 8 dni po [[okužba|okužbi]]. [[Rana]], ki je potrebna za okužbo z [[Bakterija|bakterijo]] ''[[Clostridium tetani]]'' mora biti globoka, ker se ta vrsta bakterije ne more razmnoževati pri visoki prisotnosti [[kisik|kisika]]. Najbolj znana nevarnost, ki lahko velikokrat povzroči okužbo so [[Korozija|zarjaveli]] [[žebelj|žeblji]], to pa zaradi tega, ker je rja zelo dober kraj za [[razmnoževanje]] te bakterije. 

Najpogostejši [[simptom]] je [[okorelost]] [[čeljust]]i. Drugi simptomi so še težave pri [[požiranje|požiranju]], nemirnost in razdražljivost, okorelost [[vrat]]u, [[roka|rok]] ali [[noga|nog]], [[glavobol]], [[vročina]], boleče [[žrelo]], [[mrzlica]] in tonični krči. Značilni boleči generalizirani krči s potenjem se lahko sprožijo pri manjših motnjah, kot sta [[hrup]] ali premik. Duševno stanje običajno ni prizadeto, vendar po zaporednih napadih krčev lahko nastopi [[koma]]. Med generaliziranimi krči bolnik ne more govoriti ali jokati. Oteženo je tudi [[dihanje]]. Spazem mišic [[zapiralka|zapiralk]] lahko povzroči zastajanje seča in [[zaprtje]].&lt;ref name=&quot;Merck&quot;&gt;Beers MH, Porter RS, Jones TV, Kaplan JL, Berkwits M. The Merck Manual, 18th Ed. Merck &amp; Co., Inc., 2006., str. 1503–1506.&lt;/ref&gt;

Tetanus prizadene [[skeletna mišica|skeletne mišice]] ([[prečno progasta mišica|prečno progaste mišice]], ki so udeležene v hoteno gibanje). [[Srčna mišica]], ki je prav tako prečno progasta, ni prizadeta zaradi njenih intrinzičnih električnih lastnosti. V zadnjih letih je okoli 11 % primerov bolezni smrtnih. [[Smrtnost]] je najvišja med necepljenimi posamezniki in bolniki, starimi nad 60 let.&lt;ref name=&quot;CDC&quot; /&gt;

[[Inkubacijska doba]] tetanusa lahko znaša tudi več mesecev, po navadi pa traja okoli 8 dni.&lt;ref&gt;{{cite journal
|title = Tetanus in developing countries: an update on the Maternal and Neonatal Tetanus Elimination Initiative
|author1 = Vandelaer J |author2=Birmingham M |author3=Gasse F |author4=Kurian M |author5=Shaw C |author6=Garnier S
|journal = Vaccine
|date = July 28, 2003 |volume = 21
|pages = 3442–5
|pmid = 12850356
|doi = 10.1016/S0264-410X(03)00347-5
|issue = 24}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal
|title = Changes in severe accidental tetanus mortality in the ICU during two decades in Brazil
|url = https://archive.org/details/sim_intensive-care-medicine_2002-07_28_7/page/930
|author1 = Brauner JS |author2=Vieira SR |author3=Bleck TP
|journal = Intensive Care Medicine
|year = 2002 
|volume = 28
|pages = 930–935
|pmid = 12122532
|doi = 10.1007/s00134-002-1332-4
|issue = 7}}&lt;/ref&gt; Na splošno velja, da čim dlje od [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]] se nahaja rana, tem dlje traja inkubacijska doba. Simptomi so resnejši pri krajši inkubacijski dobi.&lt;ref name = Farrar&gt;{{cite journal
|title = Tetanus
|url = https://archive.org/details/sim_journal-of-neurology-neurosurgery-and-psychiatry_2000-09_69_3/page/292
|author1 = Farrar JJ |author2=Yen LM |author3=Cook T |author4=Fairweather N |author5=Binh N |author6=Parry J |author7=Parry CM
|journal = Journal of Neurology, Neurosurgery, and Psychiatry
|year = 2000 
|volume = 69
|pages = 292–301
|pmid = 10945801
|issue = 3
|pmc = 1737078
}}&lt;/ref&gt; Pri neonatalnem tetanusu se simptomi navadno pojavijo v 4 do 14 dneh po rojstvu, v povprečju pa po 7 dneh.&lt;ref name=&quot;CDC&quot; /&gt;

Glede na klinične znake razlikujejo 3 različne oblike bolezni:&lt;ref name=&quot;CDC&quot; /&gt;

'''Generalizirani tetanus''' je najpogostejša oblika tetanusa in predstavlja okoli 80 % vseh primerov. Običajno se kaže v navzdoljnjem (descendentnem) vzorcu: najprej pride do [[čeljustni krč|čeljustnega krča]] ([[trizmus]]) in krčev smejalnih mišic ([[risus sardonicus]]), sledijo okorelost v [[vrat]]u, težave pri [[požiranje|požiranju]], okorelost mišic v [[prsni koš|prsnem košu]] in [[meča|mečih]]. Drugi simptomi so še [[povišana telesna temperatura]], [[potenje]], [[zvišan krvni tlak]] in epizodično pospešen [[srčni utrip]]. Krči se lahko pojavljajo zelo pogosto in trajajo nekaj minut, pri čemer se telo usloči v značilno obliko, imenovano [[opistotonos]]. Krči trajajo do 4 tedne, do popolnega okrevanja pa lahko pride tudi šele po več mesecih.

*'''Neonatalni tetanus''' ('''tetanus novorojenca''') je oblika generaliziranega tetanusa, ki se pojavlja pri [[novorojenček|novorojenčkih]]. Tveganje je zlasti visoko pri novorojenčkih, ki nimajo pridobljene [[pasivna imunost|pasivne imunosti]] proti tetanusu, ker njihove matere niso bile nikoli imunizirane. Do okužbe pride navadno preko nezaceljenega popkovnega štrclja, zlasti pri prerezanju [[popkovnica|popkovnice]] s kontaminiranim inštrumentom. Pogost je v državah v razvoju, kjer je odgovoren za okoli 14 % (215.000) smrti novorojenčkov, v razvitih državah pa je zelo redek.&lt;ref name=&quot;WHO_2000&quot;&gt;{{navedi splet | title=Maternal and Neonatal Tetanus Elimination by 2005 | author=World Health Organization | date=1. 11. 2000 | url=http://www.unicef.org/immunization/files/MNTE_strategy_paper.pdf#search=%22neonatal%20tetanus%20rates%22 | accessdate=26. 1. 2007 | authorlink=World Health Organization | archive-date=2007-01-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070111051802/http://www.unicef.org/immunization/files/MNTE_strategy_paper.pdf#search=%22neonatal%20tetanus%20rates%22 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Smrtnost tetanusa pri novorojencih je več kot 90%.&lt;ref name=Unuk/&gt;

'''Lokalni tetanus''' je redka oblika tetanusa, pri katerem prihaja do krčev v mišicah v istem anatomskem območju, kot se nahaja kontaminirana rana. Kontrakcije se lahko pojavljajo več tednov, dokler postopoma ne izzvenijo. Na splošno velja, da je lokalni tetanus blažji od generaliziranega in le 1 % primerov je smrtnih, vendar pa mu lahko sledi napredovanje v generalizirano obliko.

'''Cefalni tetanus''' je redka oblika bolezni,&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=CEPHALIC TETANUS : A Rare Form of Localized Tetanus | author1=Asgaonkar D.S. | author2=Kulkarni V.K. | author3=Yadav S. | author4=Dalvi A. | url=http://www.bhj.org/journal/2002_4401_jan/case_121.htm | accessdate=2012-02-03 | archive-date=2010-11-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20101130103411/http://bhj.org/journal/2002_4401_jan/case_121.htm | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ki se lahko pojavi pri okužbi [[srednje uho|srednjega ušesa]], če ''C.&amp;nbsp;tetani'' naseljuje floro srednjega ušesa, ali po poškodbi glave. Prizadeti so [[možganski živci]], zlasti v obraznem predelu.

== Vzrok ==
Tetanus povzroča bakterija ''Clostridium tetani'', ki je anaerobni grampozitivni bacil, ki tvori terminalne spore. Gre za zelo odporne [[spora|spore]] (trosi), so prisotne na primer v [[Prst (pedologija)|prst]]i, hišnem prahu, živalskem [[črevo|črevesju]] in človeških [[iztrebek|iztrebkih]].&lt;ref&gt;Johnston L.: Tetanus, diphtheria and pertussis: ancient diseases in modern times. SA Pharmaceutical Journal – November/December 2010, str. 28–33. Dosegljivo na: www.sapj.co.za/index.php/SAPJ/article/.../911/835.&lt;/ref&gt; 

Po kontaminaciji rane s sporami ''C. tetani'' pride v anaerobnih pogojih do germinacije spor in nastanka vegetativne oblike bacila. Bacil nato tvori dva toksina: [[tetanolizin]] in tetanospazmin. Vloga tetanolizina pri nastanku tetanusa ni znana, tetanospazmin pa je nevtotoksin, ki potuje iz rane po [[kri|krvi]] in [[limfa|limfi]] do [[motorična ploščica|motorične ploščice]], kjer vstopi v [[obkrajno živčevje]]. Toksin nato potuje po [[akson]]u v [[osrednje živčevje]], kjer se veže na gangliozidne receptorje. Posledica tega je blokada sproščanja inhibicijskih [[živčni prenašalec|živčnih prenašalcev]] ([[GABA]], [[glicin]]) v spinalnih 
sinapsah, kar vodi v okorelost mišic, hiperrefleksijo in nastanek krčev. Deluje tudi na motorična jedra v [[možgansko deblo|možganskem deblu]]. Prizadetost vegetativnega živčnega sistema se kaže z [[znojenje]]m, pospešenim srčnim utripom, neurejenim krvnim tlakom in periferno vazokonstrikcijo (skrčenjem žil). Do ozdravitve pride, ko nastanejo nove [[Kemična sinapsa|sinapse]].&lt;ref name=Unuk/&gt;

== Diagnosticiranje ==
Za [[diagnoza|diagnosticiranje]] tetanusa ne obstajajo [[krvni test]]i. Diagnoza temelji na prisotnosti simptomov in ne na osamitvi bakterije, saj lahko le-to osamijo iz rane le v 30 % primerov, izolirati pa jo je možno tudi pri bolnikih, ki sicer niso zboleli za tetanusom. Laboratorijsko istovetenje bakterije ''C. tetani'' se lahko izvede le s proizvodnjo tetanoplazmina v miših.&lt;ref name=CDC/&gt; ''C. tetani'' v tkivu iz rane se dokaže z [[barvanje po Gramu|barvanjem po Gramu]] in s poskusom osamitve s kultivacija na anaerobnem [[gojišče|gojišču]]. Šele biološki poskus na miši pa pove, ali je izoliran [[sev]] C. tetani tudi toksičen. Biološki poskus se izvede tako, da miši injicirajo 0,25 ml kulture ''C. tetani'' podkožno na nogi. Pri toksigenem sevu ''C. tetani'' pride do krčevite [[ohromitev|ohromitve]] mišic noge.&lt;ref name=Unuk/&gt;

Test z loparčkom je klinični test za ugotavljanje tetanusa, pri katerem postrgajo posteriorno [[žrelo|žrelno]] steno s sterilnim instrumentom in opazujejo učinek. Pozitivni rezultat se pokaže kot nehotna kontrakcija čeljusti (pride do refleksnega krča žvekalnih mišic in bolnik ugrizne v loparček ter ga ne more izpustiti&lt;ref name=Unuk&gt;Unuk S., Rejc Marko J.: Botulizem in tetanus v: AKUTNA stanja: znamenja, simptomi, sindromi, diferencialna diagnoza in ukrepanje, 3. strokovni seminar z  mednarodno udeležbo: zbornik predavanj, Maribor, 4.–6. oktober 2007, Maribor, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca, Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze, 2007.&lt;/ref&gt;), negativni rezultat pa je [[žrelni refleks]], kontrakcija žrelnega mišičja z namenom izločiti tujek. Test naj bi izkazoval visoko [[specifičnost]] (brez lažno pozitivnih rezultatov) in visoko [[občutljivost]] (pri 94 % bolnikov naj bi test pokazal pozitivni rezultat).&lt;ref name=&quot;AJTMH1995&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.ajtmh.org/cgi/content/abstract/53/4/386| title=Short Report: The Spatula Test: A Simple Bedside Test to Diagnose Tetanus |accessdate=11. 10. 2001 |author1=Nitin M. Apte|author2=Dilip R. Karnad |date=1995 |work=Am. J. Trop. Med. Hyg. |pages=386–387}}&lt;/ref&gt;

== Preprečevanje ==
Tetanus se lahko prepreči s cepljenjem s tetanusnim [[toksoid]]om.&lt;ref name=MMWR_1991&gt;{{cite journal | author = Hopkins, A.| title = Diphtheria, tetanus, and pertussis: recommendation for vaccine use and other preventive measures. Recommendations of the Immunization Practices Advisory committee (ACIP) | journal = MMWR Recomm Rep | volume = 40 | issue = RR–10 | pages = 1–28 | year = 1991 | pmid = 1865873| doi = 10.1542/peds.2006-0692 | first2 = T. | first3 = R. | first4 = B. | last2 = Lahiri | last3 = Salerno | last4 = Heath}}&lt;/ref&gt; Prvi inaktivirani tetanusni toksoid je bil odkrit leta 1924, cepivo s tetanusnim toksoidom pa izkazalo učinkovitost z uporabo pri vojakih med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Kombinirano cepivo DTP (proti davici, tetanusu in oslovksemu kašlju) se je uporabljajo od leta 1930; leta 1991 ga je nadomestila drugačna formulacija z acelularnim cepivom proti oslovskemu kašlju. Razlog je bila večja varnost novega cepiva, saj je staro cepivo povzročalo pri polovici prejemnikov lokalne neželene učinke ([[rdečina]], [[oteklina]], [[bolečina]]).&lt;ref name=&quot;Reference 4&quot;&gt;{{navedi splet|title=Tetanus Vaccine Questions and Answers|url=http://www.vaccineinformation.org/tetanus/qandavax.asp|accessdate=16. 11. 2011}}&lt;/ref&gt; 

=== Cepljenje v Sloveniji ===
V Sloveniji je bilo cepljenje proti tetanusu uvedeno leta 1951. Tudi danes je cepljenje v Sloveniji obvezno. Na voljo so tudi kombinirana cepiva proti tetanusu, davici in oslovskem kašlju ali še dodatno proti [[hemofilus influence b|hemofilusu influence tipa b]] in [[otroška ohromelost|otroški ohromelosti]]. Cepljenje poteka po naslednji shemi:&lt;ref name=Kraigher&gt; Kraigher A., Ihan A., Avčin T.: Cepljenje in cepiva, SZD, Inštitut za varovanje zdravja, 2011.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Starost otroka !! Cepivo
|-
| 3 meseci | [[davica]], tetanus, [[oslovski kašelj]], [[hemofilus influence b]], [[otroška ohromelost]] (1. odmerek)
|-
| 4 do 5 mesecev | davica, tetanus, oslovski kašelj, hemofilus influence b, otroška ohromelost (2. odmerek)
|-
| 6 mesecev | davica, tetanus, oslovski kašelj, hemofilus influence b, otroška ohromelost (3. odmerek)
|-
| 12 do 24 mesecev| davica, tetanus, oslovski kašelj, hemofilus influence b, otroška ohromelost (4. odmerek)
|-
| 8 let | davica, tetanus, oslovski kašelj (5. odmerek)
|-
| 16 do 18 let | tetanus (6. odmerek)
|}

Po tvegani poškodbi se zdravnik po preverjanju imunskega stanja zaščite proti tetanusu na podlagi pisnih dokumentov 
odloči, ali je cepljenje potrebno in v koliko odmerkih ter o morebitni zaščiti s specifičnim [[imunoglobulin]]om.&lt;ref name=Kraigher/&gt;

== Zdravljenje ==
Zdravljenje tetanusa poteka v bolnišnici in bolnik mora biti v mirnem prostoru. Bolniku je treba čim prej oskrbeti rano, odstraniti [[mrtvina|mrtvine]], tujke in drenirati [[ognojek|ognojke]]. Treba je nevtralizirati toksin pred njegovim vstopom v osrednje živčevje, za kar se uporablja humani tetanusov imunoglobulin. Bolnik prejema [[antibiotik]] (npr. [[metronidazolom]]), da se odstrani ''C. tetani'' iz rane. Z [[benzodiazepin]]i se blažijo krči, mišična togost in vznemirjenost. V primeru hudih in pogostih krčev je treba bolnika relaksirati in umetno predihavati. Pri prizadetosti [[avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] se uporabljajo [[alfaadrenergični blokator|alfa-]] in [[betaadrenergični blokator|betaadrenergični]] blokatorji ter morfij. Treba je poskrbeti tudi za preprečitev [[bolnišnična okužba|bolnišničnih okužb]].&lt;ref name=Unuk/&gt;

== Prognoza ==
V svetovnem merilu je [[smrtnost]] bolnikov s tetanusom 40%, pri zdravljenih odraslih 15%–60%, pri novorojenčkih pa 80%–90%, tudi v primeru zdravljenja. Smrtnost je navišja pri otrocih in starostnikih ter pri uživalcih [[mamilo|mamil]]. [[Prognoza]] je slabša, če je inkubacijska doba krajša, simptomi hitro napredujoči ali če je zdravljenje zakasnelo, če pa se [[bolezen]] zdravi v pravilnih pogojih, lahko smrtnost pade na okoli 20%.&lt;ref name=Merck/&gt; 

== Epidemiologija ==
[[Slika:Tetanus world map - DALY - WHO2004.svg|thumb|[[Leta življenja, prilagojena na nezmožnost]] (DALY) za tetanus na 100.000 prebivalcev leta 2004.&lt;div class=&quot;references-small&quot; style=&quot;-moz-column-count:3; column-count:3;&quot;&gt;
{{legend|#b3b3b3|ni podatka}}
{{legend|#ffff65|≤ 10}}
{{legend|#fff200|10-25}}
{{legend|#ffdc00|25-50}}
{{legend|#ffc600|50-75}}
{{legend|#ffb000|75-100}}
{{legend|#ff9a00|100-125}}
{{legend|#ff8400|125-150}}
{{legend|#ff6e00|150-200}}
{{legend|#ff5800|200-250}}
{{legend|#ff4200|250-500}}
{{legend|#ff2c00|500-750}}
{{legend|#cb0000|≥ 750}}
&lt;/div&gt;]]

[[Slika:Tetanos.png|thumb|Primeri tetanusa v svetu (1990–2004). Države so razvrščene od visoke [[razširjenost]]i (temnordeče) do zelo majhne razširjenosti (svetlorumeno) (za države, označene s sivo, ni podatka).]]

Tetanus je mednarodni zdravstveni problem, saj se trosi bakterije ''C.&amp;nbsp;tetani'' pojavljajo po vsem svetu. Bolezen se pojavlja skoraj izključno le pri necepljenih ljudeh in ljudeh, ki so bili neustrezno imunizirani.&lt;ref name=Baron /&gt; Pojavlja se povsod, vendar je pogostejši v vročih in vlažnih podnebnih pasovih, kjer je prst bogata z organskimi snovmi. To velja zlasti za pognojeno prst, saj so trosi zelo pogosto prisotni v črevesju in iztrebkih številnih živalskih vrst, kot so [[konj]]i, [[ovca|ovce]], [[govedo]], [[psi]], [[mačke]], [[podgana|podgane]], [[morski prašiček|morski prašički]] in [[piščanec|piščanci]]. Trosi lahko pridejo v človeško telo z vbodno rano. V kmetijskih področjih lahko spore najdemo pri velikem številu odraslih. Nahajajo se lahko tudi na površini kože in v kontaminiranem [[heroin]]u.&lt;ref name= CDC/&gt; Uživanje heroina, še posebej v obliki vbrizgavanja, predstavlja visoko tveganje za tetanus.

Tetanus – zlasti neonatalna oblika – je še vedno pomemben zdravstveni problem neindustrializiranih držav. [[Svetovna zdravstvena organizacija]] ocenjuje, da je leta 2008 zaradi neonatalnega tetanusa umrlo na svetu 59.000 novorojencev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.who.int/immunization_monitoring/diseases/MNTE_initiative/en/index.html |title=Maternal and Neonatal Tetanus (MNT) elimination |work=WHO |accessdate=2. 11. 2010}}&lt;/ref&gt; V Združenih državah Amerike se vsako leto okuži 50-100 ljudi; skoraj v vseh primerih gre za bolnike, ki niso bili cepljeni ali imunost po cepljenju ni bila več zagotovljena.&lt;ref name= CDC/&gt;

=== Slovenija ===
V Sloveniji je bila povprečna [[pojavnost]] tetanusa v letih 2001–2010 0,1 primera/100.000 prebivalcev; v letih 2009 in 2010 ni bilo prijavljenega primera. Zadnji smrtni primer je bil prijavljen leta 2004. Skupaj so v omenjenih 10 letih umrli 3 bolniki.&lt;ref&gt;Kraigher A.: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni 2010, Ljubljana, IVZ, 2011. Dosegljivo na: http://www.ivz.si/gradiva_nalezljive_bolezni?pi=5&amp;_5_Filename=4112.pdf&amp;_5_MediaId=4112&amp;_5_AutoResize=false&amp;pl=105-5.3., vpogled: 14. 4. 2012.&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{sklici|2}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Bakterijske bolezni]]</text>
      <sha1>m8suscgak8nlsuqvq1sn2qt1twrt87f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Olympique de Marseille</title>
    <ns>0</ns>
    <id>341458</id>
    <revision>
      <id>6677887</id>
      <parentid>6658488</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:55:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <origin>6677887</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2513" sha1="37m4ftyky1o5ri09j0pza6jy9syth6j" xml:space="preserve">{{brez virov}}
{{Football club infobox |
| clubname     = Olympique de Marseille
| image        = [[Slika:OM 2026 logo.png|190px|logo]]
| current      = 2025–26 Olympique de Marseille season
| fullname     = Olympique de Marseille 
| nickname     = ''OM'', ''Les Phocéens''
| founded      = 1899
| ground       = [[Stade Vélodrome]] 
| capacity     = 67,394
| owner        = Frank McCourt
| chairman     = Stéphane Richard
| manager      = [[Habib Beye]]
| league       = [[Ligue 1]] 
| season       = 2025/2026
| position     = 5. mesto
| website      = https://www.om.fr
| pattern_la1 = _marseille2425h
| pattern_b1 = _marseille2425h
| pattern_ra1 = _marseille2425h
| pattern_sh1 = _marseille2425h
| pattern_so1 = 
| leftarm1 = FFFFFF
| body1 = FFFFFF
| rightarm1 = FFFFFF
| shorts1 = FFFFFF
| socks1 = FFFFFF
| pattern_la2 = _marseille2425a
| pattern_b2 = _marseille2425a
| pattern_ra2 = _marseille2425a
| pattern_sh2 = _marseille2425a
| pattern_so2 = _marseille2425a
| leftarm2 = 153759
| body2 = 153759
| rightarm2 = 153759
| shorts2 = 153759
| socks2 = 55879C
| pattern_la3 = _marseille2425t
| pattern_b3 = _marseille2425t
| pattern_ra3 = _marseille2425t
| pattern_sh3 = _marseille2425t
| pattern_so3 = _marseille2425t
| leftarm3 = FF6600
| body3 = FF6600
| rightarm3 = FF6600
| shorts3 = 0000FF
| socks3 = FF6600
}}

'''Olympique de Marseille''' ('''OM''') je francoski [[nogometni klub]] iz obmorskega mesta [[Marseille]].

Ta klub že od svojega nastanka leta 1899 igra v [[Ligue 1]]. V klubski vitrini najdemo 9 naslovov francoskega državnega prvaka (Ligue 1), 10 francoskih pokalov (Coupe de France), 3 ligaške pokale in 1 naslov v [[Nogometna Liga prvakov|UEFA Ligi prvakov]]. Olympique de Marseille je prvi in zaenkrat edini francoski nogometni klub, ki je osvojil Ligo prvakov. Marseille-ov domači stadion je [[Stade Vélodrome]] s kapaciteto 60.031 gledalcev, na katerem igrajo od leta 1937. Klubski moto je Droit Au But (francosko: '''Naravnost k cilju'''). 

== Rivalstvo ==
Francozi so svoj derbi poimenovali [[Le Classique]] (prevzeto iz španskega [[El Clásico|El Clásica]]). V Le Classiqueu igrata [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] in Olympique de Marseille. Poleg omenjenih klubov se med največja rivalstva v Franciji vključuje še klub [[Olympique Lyonnais]].

== Igralska zasedba ==
&lt;...&gt;

{{sport-stub}}

[[Kategorija:Olympique de Marseille]]
[[Kategorija:Francoski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1899]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>37m4ftyky1o5ri09j0pza6jy9syth6j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jones</title>
    <ns>0</ns>
    <id>344442</id>
    <revision>
      <id>6677909</id>
      <parentid>6668831</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:54:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6677909</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10413" sha1="993wjrlbjl88vxnxvkhl90hki2phec2" xml:space="preserve">'''Jones''' je [[priimek]] več znanih ljudi:
* [[Alan Jones]] (*1946), avstralski dirkač Formule 1
* [[Alex Jones|Alex(ander Emerick) Jones]] (*1974), ameriški skrajno desni radijski voditelj in znan teoretik zarot
* [[Allen Jones]] (*1937), britanski slikar (pop-art)
* [[Almut Gutter Jones]] (1923—2013), ameriški botanik nemškega rodu
* [[Andrieus Aristieus Jones]] (1862—1927), ameriški politik
* [[Ann Haydon-Jones]] (*1938), angleška tenisačica
* [[Asjha Jones]] - [[Bobby Jones (košarkar)]] - [[Caldwell Jones]] - [[Charles Jones]] - [[Damon Jones]] - [[Eddie Jones (košarkar)]] - [[Jumaine Jones]] - [[K. C. Jones]] - [[Popeye Jones]] - [[Sam Jones (košarkar)]] - [[Wali Jones]], ameriški košarkarji
* [[Bomani Jones]] (*1980), ameriški radijski voditelj in televizijska osebnost
* [[Brian Jones (pesnik)|Brian Jones]] (1938—2009), angleški pesnik
* [[Brian Jones]] (1942—1969), angleški kitarist in pevec, soustanovitelj [[Rolling Stones]] 
* [[Catherine Zeta-Jones]] (*1969), irsko-valižanska igralka
* [[Cherie Jones]] (*1992), angleška alternativna pop pevka
* [[Chuck Jones]] (1911—2002), ameriški filmski animator, režiser in producent 
* [[Conroy Jones]] (*2002), jamajški atlet, tekač 
* [[David Charles Jones]] (1921—2013), ameriški general letalstva in načelnik skupnega generalštaba 
* [[David Robert Jones]] (um.i. [[David Bowie]]) (1947—2016), angleški pevec, igralec, glasbenik 
* [[Davy Jones]] (1945—2012), angleško-ameriški igralec in pevec ([[The Monkees]])
* [[Dean Jones|Dean (Carroll) Jones]] (1931—2015), ameriški igralec
* [[Dean Mervyn Jones]] (1961—2020), avstralski igralec kriketa
* [[Derek C. Jones]] (*1946), ameriški ekonomist, univerzitetni predavatelj
* [[Desi Jones]] (1959—2024), jamajški bobnar
* [[Doug Jones]] (*1960), ameriški igralec kontortionist in mimik 
* [[Duncan Jones]] (*1971), britanski filmski režiser, sin [[David Bowie|Davida Bowieja]] 
* [[Dwight Jones]] (1952—2016), ameriški košarkar
* [[Earl Jones]] (*1964), ameriški atlet, tekač
* [[Elvin Jones]] (1927—2004), ameriški jazzovski bobnar
* [[Ernest Jones]] (1879—1958), angleški psihoanalitik 
* [[Ernest Charles Jones]] (1819—1869), angleški književnik 
* [[Esther Jones]] (*1969), ameriška atletinja
* [[Evan Jones]] (1927—2023), jamajški pesnik, dramatik, scenarist in zgodovinar
* [[Felicity Jones]] (*1983), angleška igralka
* [[Flynn Earl Jones]] (*1982), ameriški igralec 
* [[Gemma Jones|Gemma (Jennifer) Jones]] (*1942), angleška igralka 
* [[George Jones]] (1896—1992), avstralski vojaški pilot, letalski as
* [[George Jones (glasbenik)|George Jones]] (1931—2013), ameriški countryjevski glasbenik, pevec in tekstopicec
* [[Grace Jones]] (*1948), jamajško-ameriška pevka, model in filmska igralka
* [[Hank Jones]] (1918—2010), ameriški jazzovski pianist, aranžer in skladatelj
* [[Harold Spencer Jones]] (1890—1960), angleški astronom 
* [[Hayes Jones]] (*1938), ameriški atlet
* [[Henry Arthur Jones]] (1851—1929), angleški dramatik
* [[Inigo Jones]] (1573—1652), angleški arhitekt
* [[Jack Jones]] (1884—1970), angleški književnik, sindikalist in politik
* [[James Jones|James (Ramon) Jones]] (1921—1977), ameriški pisatelj
* [[James (Jim) Jones|James (&quot;Jim&quot;) Jones]] (1931—1978), ameriški voditelj kulta in množični morilec
* [[James Earl Jones]] (1931—2024), ameriški igralec
* [[James Logan Jones mlajši|James L(ogan) Jones]] (*1943), ameriški general in politik
* [[Jamie Jones (nogometaš)|Jamie Jones]] (*1980), angleški nogometaš
* [[Jamie Jones (snooker)|Jamie Jones]] (*1988), valižanski igralec snookerja
* [[Jamie Leigh Jones]] (*1985), ustanoviteljica svetovalne službe za pomoč žrtvam posilstva
* [[January Jones]] (*1978), ameriška igralka
* [[Jennifer Jones]] Simon (1919—2009), ameriška igralka
* [[Jenny Jones|Jenny (Jennifer Grace) Jones]] (née Bew) (*1948), britanka laburistična političarka
* Jennifer Helen (Jenny) Jones (''Baroness Jones of Moulsecoomb'') (*1949), britanska političarka, ekologinja
* [[Jenny Jones]] (''Janina Maria Stronski'') (*1946), kanadska televizijska voditeljica in komičarka
* [[Jesse Jones|Jesse H. Jones]] (1874—1956), ameriški politik in podjetnik
* [[John Campbell-Jones]] (1930—2020), britanski dirkač Formule 1
* [[John Paul Jones]] (1747—1792), ameriški mornariški častnik škotskega rodu
* John Paul Jones (*John Baldwin, 1946), angleški rock glasbenik in producent
* John Thomas Jones, ameriški general
* [[John Wesley Jones|John Wesley &quot;''Lam''&quot; Jones]] (1958—2019), ameriški atlet - tekač 
* [[Jon Jones|Jon(athan Dwight) Jones]] (*1987), ameriški borec mešanih borilnih veščin 
* [[July Jones]] (pr. i. Julija Aljaž), slovenska pevka, besedilopiska in producentka (tudi v Angliji...) 
* [[Kenney Jones]] (*1948), angleški bobnar
* [[Keziah Jones]] (*1968), francosko-nigerijski pevec, tekstopisec in kitarist
* [[Leonard Hamilton Howard-Jones]] (1905—1987), britanski general
* [[LeRoi Jones]] (1934—2014), ameriški pisatelj/književnik in afroameriški aktivist (1965 prevzel islamsko ime ''Imamu Amiri Baraka'')
* [[Llewelyn Wansbrough-Jones]] (1900—1974), britanski general
* [[Lou Jones]] (*1945) ameriški fotograf
* [[Louis Jones]] (1932—2006), ameriški atlet
* Louis Prince (Blues Boy) Jones (1931—1984), ameriški [[R&amp;B]] glasbenik
* [[Louis Clayton Jones]] (1935—2006), afroameriški odvetnik, zagovornik državljanskih pravic in črnskih aktivistov 
* [[Major Jones|Major (James Brooks) Jones]] (*1953), ameriški košarkar 
* [[Marcus Eugene Jones]] (1852—1934), ameriški botanik in geolog 
* [[Marion Jones (tenisačica)|Marion Jones]] Farquhar (1879—1965), ameriška tenicačica
* [[Marion Jones]] (*1975), ameriška atletinja
* [[Mark Jones (nogometaš)|Mark Jones]] (1933—1958), angleški nogometaš 
* Mick Jones (*1944), angleško-ameriški? rock kitarist in pevec ([[Foreigner]])
* [[Mick Jones]] (''Michael Geoffrey Jones'') (*1955), britanski glasbenik, pevec, tekstopisec in producent; kitarist in soustanovitelj skupine [[The Clash]]
* [[Norah Jones]] (*1979), ameriška pevka
* [[Owen Jones]] (1809—1874), angleški arhitekt
* [[Paige Jones]] (*2002), ameriška smučarska skakalka
* [[Paul Jones]] (*1942), angleški pevec, igralec, harmonik, radijec in televizijski voditelj
* [[Patricia Jones]] (1930—2000), kanadska atletinja šprinterka
* [[Percy George Calvert-Jones]] (1884—1977), britanski general
* [[Popeye Jones|Popeye (Ronald Jerome) Jones]] (*1970), ameriški košarkar
* [[Quincy Jones]] Jr. (1933—2024), ameriški trobentač, glasbeni, filmski in televizijski producent, tekstopisec, skladatelj, aranžer
* [[Quincy Jones III]] (*1968), ameriški reper in glasbeni producent
* [[Renato William Jones]], tudi R. William ali samo William Jones (1906—1981), britanski košarkarski funkcionar in popularizator košarke v Evropi in Aziji
* [[Richard Jones]] (1790—1855), angleški ekonomist  
* [[Roderick Idrisyn Jones]] (1895—1970), britanski general 
* [[Rupert Penry-Jones]] (*1970), angleški/britanski igralec 
* [[Seth Jones|(Jared]]) [[Seth Jones]] (*1994), ameriški hokejist
* [[Stanley D. Jones]] (*1948), ameriški botanik
* [[Stephen Phillip Jones]] (*1955), britanski rock and roll glasbenik
* [[Terry Jones]] (1942—2020), britanski (valižanski) filmski režiser
* [[Thad Jones]] (1923—1986), ameriški jazz trobentar 
* [[Thomas Quinn Jones]] (*1978), ameriški igralec; nekdanji igralec ameriškega nogometa 
* [[Thomas Rupert Jones]] (1819—1911), angleški geolog in paleontolog
* Thomas S. Jones, general
* [[Thomas S. Jones]] (1882—1932), ameriški pesnik
* [[Tom Jones]] – več oseb
** Tom (Thomas) Jones (Woodward) (*1940), valižanski (britanski) pevec
* [[Tommy Lee Jones]] (*1946), ameriški filmski igralec
* [[Ulla Agneta Jones]] (née [[Andersson]]) (*1946), švedska fotografinja, igralka, pevka, kantavtorica
* [[Wil Jones|Wil(liam) Jones]] (*1947), ameriški košarkar, generalni sekretar FIBE
* William Jones (1675—1749), valižanski [[Matematika|matematik]], znan predvsem po uporabil simbola ''π''
* [[William Jones]] (1746—1794), angleški [[Orientalistika (književnost)|orientalist]], indoevropski jezikoslovec, filolog
* [[William E. Jones]], ameriški general letalstva
* William Edmondson &quot;Grumble&quot; Jones (1824–1864)  ameriški general (konfederacije - konjeniški)
* William M. Jones (1895—1969) kanadski vojaški častnik ([[major]]), predstavnik pri jugoslovanskem partizanskem poveljstvu 
* [[William Jones (veslač)|William Jones]] (1924—2014), urugvajski veslač 
* [[L.Q. Jones]] - [[Anissa Jones]] - [[Ben Jones (igralec)]] - [[Buck Jones]] - [[Carolyn Jones]] - [[Cherry Jones]] - [[Dean Jones (igralec)]] - [[Eddie Jones (igralec)]] - [[James Earl Jones]] - [[Janet Jones]] - [[January Jones]] - [[Jeffrey Jones]] - Kidada Jones - [[Lauren Jones]] - [[Mickey Jones]] - [[Orlando Jones]] - Rachida Jones - [[Robert Earl Jones]] - [[Sam J. Jones]] - [[Shirley Jones]] - [[Tommy Lee Jones]] (ameriški igralci)
* - [[Alan Walter Jones]] - [[Albert Monmouth Jones]] - [[David Charles Jones]] - [[Edwin Whiting Jones]] - [[Henry Lawrence Cullem Jones]] - [[James Logan Jones mlajši]] - [[Lloyd E. Jones]] - [[Thomas H. Jones]] - [[Thomas S. Jones]] - [[William E. Jones]] (ameriški generali)

== Glej tudi ==

* priimek [[Johns]] ([[Jasper Johns]] *1930, ameriški slikar, kipar, risar in grafik); 
* priimek [[Johnson]]
* ime [[Joe Biden|Joe]], [[John]] 

* [[Bridget Jones]], filmska serija z [[Renée Zellweger]] v glavni vlogi, posneta po istoimenski knjižni seriji [[Helen Fielding]] 
* [[Dow Jones Industrial Average|Dow Jones]], ameriški [[borzni indeks]] 
* [[Indiana Jones in lov za izgubljenim zakladom]], ameriški [[akcijsko-pustolovski film]] iz 1981 [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]] po scenariju [[Lawrence Kasdan|Lawrencea Kasdana]], ki [[Ekranizacija|temelji]] na zgodbi [[George Lucas|Georgea Lucasa]] in [[Philip Kaufman|Philipa Kaufmana]]
* [[Jasper Jones]], avstralski film (2017), detektivski triler režiserke [[Rachel Perkins]] po romanu Craiga Silveya (iz leta 2009)
* [[Tom Jones (roman)|Tom Jones]], vzgojni roman angleškega pisatelja Henryja Fiedlinga
* [[Jack &amp; Jones]] in [[Jones Fashion]], modne (oblačilne) znamke
* [[Jones Soda]], ameriška tvrdka iz Seattla
{{priimek}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>993wjrlbjl88vxnxvkhl90hki2phec2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Forlìju</title>
    <ns>14</ns>
    <id>347749</id>
    <revision>
      <id>6677889</id>
      <parentid>3794852</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:02:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Forli]]; dodal [[Kategorija:Forlì]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677889</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="126" sha1="8t3s14peg04xcbli2jxs8p5marhlaey" xml:space="preserve">{{ktgr|vojaških enotah, garniziranih v [[Forli]]ju}}

[[Kategorija:Vojaške enote po garnizionu|Forli]]
[[Kategorija:Forlì]]</text>
      <sha1>8t3s14peg04xcbli2jxs8p5marhlaey</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oksalna kislina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>350692</id>
    <revision>
      <id>6677996</id>
      <parentid>6609825</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:56:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uporaba */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6677996</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13345" sha1="eqeb1prqqbpj562elooqrery0p3jnm1" xml:space="preserve">{{Chembox
| Verifiedfields = changed
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 476995784
| ImageFile = Oxalsäure3.svg
|  ImageSize = 140
|  ImageName = Strukturna formula oksalne kisline
| ImageFileL1 = Oxalic-acid-3D-balls.png
|  ImageSizeL1 =
| ImageFileR1 = Oxalic-acid-3D-vdW.png
|  ImageNameR1 = Prostorski model oksalne kisline
| ImageFile2 = Oxalic acid dihydrate.jpg
|  ImageName2 = Dihidrat oksalne kisline
| IUPACName = etandiojska kislina
|  OtherNames = oksalna kislina
| Section1 = {{Chembox Identifiers
|  CASNo = 144-62-7
|   CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
|  PubChem = 971
|   PubChem_Ref = {{Pubchemcite|correct|PubChem}}
|  ChemSpiderID = 946
|   ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
|  UNII = 9E7R5L6H31
|   UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
|  EINECS = 205-634-3
|  UNNumber = 3261
|  DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank = DB03902
|  KEGG_Ref = {{keggcite|changed|kegg}}
| KEGG = C00209
|  MeSHName = Oxalic+acid
|  ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 16995
|  RTECS = RO2450000
|  ATCvet = yes
|  ATCCode_prefix = P53
|  ATCCode_suffix = AG03
|  SMILES = C(=O)(C(=O)O)O
|  ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 146755
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/C2H2O4/c3-1(4)2(5)6/h(H,3,4)(H,5,6)
|  StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = MUBZPKHOEPUJKR-UHFFFAOYSA-N
|  Beilstein = 385686
|  Gmelin = 2208
|  3DMet = B00059}}
| Section2 = {{Chembox Properties
|  C = 2
|  H = 2
|  O = 4
|  MolarMass_notes =&lt;br /&gt; (anhidrid) &lt;br /&gt; 126,07 g mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; (dihidrat)
|  ExactMass = 89,995308552 g mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;
|  Appearance = beli kristali
|  Density = 1,90 g cm&lt;sup&gt;−3&lt;/sup&gt; (anhidrid) &lt;br /&gt; 1.653 g cm&lt;sup&gt;−3&lt;/sup&gt; (dihidrat)
|  MeltingPtC = 102
|  MeltingPtCH = 103
|  Melting_notes = {{convert|101.5|C|F}} dihidrat
|  Solubility = 143 g/L (25 °C)
|  SolubleOther = 237 g/L (15 °C) v [[etanol]]u &lt;hr&gt; 14 g/L (15 °C) v [[dietil eter|dietil etru]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Radiant Agro Chem|title=Oxalic Acid MSDS|url=http://www.racpl.com/oa_msds.htm|accessdate=2015-01-26|archive-date=2011-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715144417/http://www.racpl.com/oa_msds.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|  pKa = 1,25, 4,14&lt;ref&gt;Bjerrum, J., et al. (1958) ''Stability Constants'', Chemical Society, London.&lt;/ref&gt;
| }}
| Section7 = {{Chembox Hazards
|   MainHazards = {{Hazchem T}}
|   NFPA-H = 3
|   NFPA-F = 1
|   NFPA-R = 0
|   FlashPtC = 166
|   ExternalMSDS = [http://hazard.com/msds/mf/baker/baker/files/o6044.htm External MSDS]
 }}
| Section8 = {{Chembox Related
|   OtherCpds = [[oksalil klorid]]&lt;br /&gt;[[dinatrijev oksalat]]&lt;br /&gt;[[kalcijev oksalat]]&lt;br /&gt;[[fenil oksalat ester]]
 }}
}}

'''Oksalna kislina''' je [[organska spojina]] s formulo H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;C&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;. Ta brezbarvna [[kristal]]na čvrsta snov je dikarboksilna [[kislina]], ki se raztaplja v [[voda|vodi]]. Za primerjavo, je približno 3.000 krat močnejša od [[ocetna kislina|ocetne kisline]]. Oksalna kislina je [[reducent]]. Njena konjugirana baza, poznana kot oksalat (C&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;{{chem|O|4|2-}}), je sredstvo za kelatizacijo kovinskih [[kation]]ov. Oksalna kislina se običajno pojavlja kot dihidrat s formulo H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;C&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;
O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;·2H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O. Soli oksalne kisline se imenujejo [[Oksalat|oksalati.]]

Zaužitje oksalne kisline skozi [[koža|kožo]] ali oralno je nevarno.
                                                          
== Priprava ==
Oksalna kislina se večinoma proizvaja z [[redoks reakcija|oksidacijo]] [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]] (karbohidratov) ali [[glukoza|glukoze]], z uporabo [[dušikova kislina|dušikove kisline]] ali [[zrak]]om v prisotnosti vanadijevega pentoksida. Vrsta predhodnih sestavin se lahko uporablja skupaj z glikolno kislino in etilen glikolom. Novejša metoda je sestavljena iz oksidativne karbonilacije [[alkohol]]a, pri kateri nastajajo diestri oksalne kisline:

:4ROH + 4CO + O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;→ 2(CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;R)&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; + 2H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O

Ti diestri nato hidralizirajo v oksalno kislino. Letno se proizvede okrog 120.000 ton oksalne kisline.

=== Laboratorijske metode ===
Oksalno kislino je mogoče pripraviti v [[laboratorij]]u z oksidacijo [[saharoza|saharoze]] z dušikovo kislino, v prisotnosti vanadijevega pentoksida kot [[katalizator]]ja. Hidratni kristali lahko [[izsušitev|dehidrirajo]] s segrevanjem ali z azeotropno [[destilacija|destilacijo]].
Zgodovinsko pomembno je bila Wohlerjeva priprava oksalne kisline s [[hidroliza|hidrolizo]] cianogena leta 1824. Ta poskus predstavlja prvo [[sinteza|sintezo]] naravnega produkta.

== Struktura ==
Anhidratna oksalna kislina obstaja v obliki dveh polimorfov. V enem ima [[vodikova vez]] verižno strukturo, v drugih pa ploščato strukturo. Ker je anhidridna snov tako kisla in [[hidrofilnost|hidrofilna]] (potrebuje vodo), se uporablja pri zaestrenju.

== Reakcije ==
Oksalna kislina je dokaj močna kislina, kljub temu, da je [[karboksilna kislina]]:

:C&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; →  C&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;H&lt;sup&gt;-&lt;/sup&gt; + H&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt; , pK&lt;sub&gt;a&lt;/sub&gt; = 1,27

:C&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;H&lt;sup&gt;-&lt;/sup&gt; → C&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;{{chem|O|4|2-}} + H&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt; ,  pK&lt;sub&gt;a&lt;/sub&gt; = 4,27

Oksalna kislina je podvržena veliko reakcijam, značilnih za druge karboksilne kisline. Tvori [[ester|estre]], kot so dimetil oksalat (mp 52,5-53,5&amp;nbsp;°C). Tvori pa tudi oksalil klorid. Oksalat, konjugirana baza oksalne kisline, je odličen ligand za kovinske ione, na primer zdravilo [[oksaliplatin]].
Oksalna kislina in oksalati se lahko oksidirajo s permanganatom v avtokatalitične reakcije.

== Prisotnost ==
=== Biosinteza ===
Vsaj dva načina obstajata za [[encim]], posredovan s tvorbo oksalata. V prvem načinu, oksalaceta, sestavni del ciklusa [[citronska kislina|citronske kisline]] Krebs, hidrolizira v oksalat in  ocetno kislino z encimom oksalocetata.

:[O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;CC(O)CH&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;]&lt;sup&gt;2-&lt;/sup&gt; + H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O → C&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;{{chem|O|4|2-}} + CH&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;{{chem|CO|2|-}} 
 
To izhaja tudi iz hidrogenizacije glikolne kisline, ki je proizvedena s presnovo etilenglikola.

=== Prisotnost v hrani in rastlinah ===
[[kalcijeve anorganske spojine|Kalcijev oksalat]] je najbolj pogosta sestavina [[ledvični kamen|ledvičnih kamnov]].  Zgodnji raziskovalci so izolirali oksalno kislino od lesne kislice (oxalis). Njena prisotnost je nevarna za uživanje nezrele karambole ali monstera sadja. Špinača vsebuje veliko oksalatov, kot je kislica. Rabarbarini listi vsebujejo približno 0,5% oksalne kisline in Arisaema triphyllum vsebuje kalcijeve oksalatne kristale. [[Bakterije|Bakterija]] proizvaja oksalate od oksidacije karbohidratov.

=== Ostalo ===
Oksidirani bitumen ali [[bitumen]], ki je izpostavljen [[žarek gama|gama žarkom]], vsebuje tudi oksalno kislino med svojo razgradnjo produktov. Oksalna kislina lahko poveča izpiranje radionuklidov, pogojenih v bitumnu za [[jedrski odpadek|radioaktivne odpadke]].

== Biokemija ==
Konjugirana baza oksalne kisline (oxalate) je kompetitivni zaviralec v [[mlečna kislina|laktatu]] encima dehidrogeneze. LDH katalizira pretvorbo piruvata do [[mlečna kislina|mlečne kisline]] (končni produkt fermentoze), je anaerobični proces,  hkrati oksidira koencim NADH v NAD&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt; in H&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;. Obnavljanje ravni NAD&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt; je bistvenega pomena za nadaljevanje anaerobne presnove energije preko [[glikoliza|glikolize]]. Ker [[rakave celice]] prednostno uporabljajo anaerobno presnovo, je zaviranje LDH pokazalo, da zavira nastanek [[tumor]]jev in rast, kar je zanimiv potencialni potek zdravljenja raka.

== Uporaba ==
Oksalna kislina in njene soli - oksalati se uporabljajo kot [[belilo]] in kot sredstvo za odstranjevanje madežev, ter za sintezo barvil. Še posebej dobra je za odstranjevanje [[Korozija|rje]] (v vodi topna sol z železovim ionom). V domačem okolju jo najdemo v sredstvih za dezinfekcijo, belilih, tekočinah za čiščenje kovin in tekočinah za poliranje pohištva. V majhnih količinah jo najdemo v živalskem in človeškem [[seč|urinu]]. V obliki soli je tudi v rastlinah. Še posebno veliko jo je v rabarbari, špinači, peteršilju in drobnjaku, majhno količino oksalne kisline najdemo tudi v [[med]]u. Ta kislina je zelo učinkovito sredstvo za zdravljenje čebel, vendar je lahko zanje tudi ob neprimerni uporabi nevarna. Izhlapelo oksalno kislino ali 3,2% raztopino oksalne kisline v sladkornem sirupu nekateri [[Čebelarstvo|čebelarji]] uporabljajo kot miticide proti [[zajedavec|parazitskim]] pršicam varoe. Z oksalno kislino se lahko podrgne tudi po kipih iz [[marmor]]ja za tesnenje površine in povrne sijaj.Oksalna kislina se uporablja tudi v fizikalni [[mtalurgija|metalurgiji]] (pomemben reagent). Hidrirani oksalati lantanoidov tvorijo takoj zelo kislo raztopino v gosto, kristalni, preprosto filtrirani obliki, v veliki meri niso [[onesnaženje|kontaminirani]] z elementi stranske skupine lantanoidov. Termična razgradnja teh oksalatov daje okside, ki so najpogosteje tržena oblika teh elementov.

== Nevarnosti ==
Nevarnost oksalne kisline: najnižji objavljen [[smrtni odmerek]] pri ljudeh je 600&amp;nbsp;mg/kg. Ključna nevarnost oksalne kisline za človeka je, zaradi padca kalcijevega oksalata v ledvicah, ko postane urin prenasičen s to soljo (povzroča usedanje trdnih kalcijevih oksalatov, ki so glavna sestavina ledvičnih kamnov). Oksalna kislina lahko povzroči tudi bolečine v [[antrologija|sklepih]], zaradi podobnega nastajanja [[sedimentne kamnine|usedlin]] v sklepih. Oksalna kislina je tudi produkt pri presnovi razgradnje etilen glikola. Če ga pomotoma zaužijete, tako neposredno predstavlja nevarnost za [[ledvica|ledvice]] (v primeru zastrupitve z glikolom).

== Vsebnost v prehrambenih izdelkih ==
Tabela je bila prvotno objavljena v Agriculture Handbook No. 8-11, Vegetables and Vegetable Products, 1984.
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Zelenjava       !! Oksalna kislina (g/100g)
|-
| Amarant         || 1.09
|-
| Beluši          || .13
|-
| Fižol           || .36
|-
| Blitva          || .61
|-
| Brokoli         || .19
|-
| Brstični ohrovt || .36
|-
| Zelje           || .10
|-
| Korenje         || 0.50
|-
| Kasava          || 1.26
|-
| Cvetača         || .15
|-
| Zelena          || .19
|-
| Radič           || .21
|-
| Drobnjak        || 1.48
|-
| Koriander       || .01
|-
| Sladka koruza   || .01
|-
| Kumare          || .02
|-
| Jajčevci        || .19
|-
| Endivija        || .11
|-
| Česen           || .36
|-
| Ohrovt          || .02
|-
| Solata          || .33
|-
| Bamija          || .05
|-
| Čebula          || .05
|-
| Peteršilj       || 1.70
|-
| Pastinak        || .04
|-
| Grah            || .05
|-
| Beli poper      || .04
|-
| Krompir         || .05
|-
| Tolščak         || 1.31
|-
| Redkev          || .48
|-
| Rutabaga        || .03
|-
| Špinača         || .97
|-
| Sladki krompir  || .24
|-
| Paradižnik      || .05
|-
| Repa            || .21
|-
| Vodna kreša     || .31
|-
|Zelena repa      || .05
|-
|}

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Viri ==
* Radiant Agro Chem.&quot;Oxalic Acid MSDS&quot;
* Bjerrum, J., et al. Stability Constants, Chemical Society, London, 1958. 
* Yonemitsu Eiichi, Isshiki Tomiya, Suzuki Tsuyoshi, Yashima Yukio, Process for the production of oxalic acid,US 3678107
* Wilhelm Riemenschneider, Minoru Tanifuji &quot;Oxalic acid&quot; in Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, 2002, Wiley-VCH, Weinheim.doi: 10.1002/14356007.a18_247.  
* Practical Organic Chemistry by Julius B. Cohen, 1930 ed. preparation #42 
* Clarke H. T.;. Davis, A. W. (1941),&quot;Oxalic acid (anhydrous)&quot;, ''Org. Synth.: 421;Coll.Vol.'' '''1''' 
* {{navedi knjigo |author=A.F. Wells |year=1984 |title=Structural Inorganic Chemistry |url=https://archive.org/details/structuralinorga0000well_m8i1 |location=Oxford|publisher=Clarendon Press |edition=5|isbn=0-19-855370-6 |cobiss=621359 |pages=}}
* Bowden, E. (1943), &quot;Methyl oxalate&quot;, ''Org. Synth.: 414;Coll.Vol''.'''2''' 
* Kovacs K.A., Grof P., Burai L., Riedel M. (2004). &quot;Revising the mechanism of the permanganate/oxalate reaction&quot;. ''J. Phys. Chem''. A '''108''' (50): 11026–11031. doi:10.1021/jp047061u.
* Martin V. Dutton, Christine S. Evans &quot;Oxalate production by fungi: its role in pathogenicity and ecology in the soil environment&quot; Canadian Journal of Microbiology, 1996, vol. 42, p.&amp;nbsp;881-895. doi:10.1139/m96-114.
* Rombauer, Rombauer Becker, and Becker (1931/1997). ''Joy of Cooking,'' p.&amp;nbsp;415. ISBN 0-684-81870-1.
* Novoa, William; Alfred Winer, Andrew Glaid, George Schwert (1958). &quot;Lactic Dehydrogenase V. inhibiton by Oxamate and Oxalate&quot;. ''Journal of Biological Chemistry.'' 
* Le, Anne; Charles Cooper, Arvin Gouw, Ramani Dinavahi, Anirban Maitra, Lorraine Deck, Robert Royer, David Vander Jagt, Gregg Semenza, Chi Dang (14). &quot;Inhibition of lactate dehydrogenase A induces oxidative stress and inhibits tumor progression&quot;. ''Proceedings of the National Academy of Sciences.'' 
* Safety Officer in Physical Chemistry (August 13, 2005). &quot;Safety (MSDS) data for oxalic acid dihydrate&quot;. Oxford University. ht. Retrieved December 30, 2009.
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Karboksilne kisline]]
[[Kategorija:Gospodinjske kemikalije]]
[[Kategorija:Kelatorji]]</text>
      <sha1>eqeb1prqqbpj562elooqrery0p3jnm1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor o predlogi:Koord</title>
    <ns>11</ns>
    <id>359197</id>
    <revision>
      <id>6677902</id>
      <parentid>4466854</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:28:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Decimalna vejica je tu pika */ nov razdelek</comment>
      <origin>6677902</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3406" sha1="mphye904gqb5k0ywe3ug4mwpd9v5y0g" xml:space="preserve">== Update the template for more features ==

&lt;div class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
Hello, you may have heard in the news that recent features let users ''[[wmfblog:2013/05/29/wikipedia-nearby-beta/|Go on a Wikipedia scavenger hunt with Wikipedia Nearby]]''. For those features to work, however, you need templates like this to give MediaWiki the coordinates using the [[mw:Extension:GeoData|GeoData]] syntax.&lt;br /&gt;
In short, I suggest you to copy or adapt the last code of [[w:en:Template:Coord]], with [[w:en:Module:Coordinates]] etc. If you need help, you can probably [[w:en:Wikipedia talk:WikiProject Geographical coordinates|ask en.wiki users]]. [[m:user:Nemo_bis|Nemo]] 16:42, 10. junij 2013 (CEST)
&lt;/div&gt;
&lt;!-- EdwardsBot 0478 --&gt;
: Mogoče se bom tega lotila sama, vendar imam prej v delu še nekaj zadev. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:18, 10. junij 2013 (CEST)
::Sem uredil, zdaj je treba samo še lokalizacijo dodat (N=S, S=J, E=V, W=Z, ipd.) lp, --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 17:19, 15. maj 2015 (CEST)
::: Lokalizacijo .... jaz bi pustila kar mednarodne oznake. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 16. maj 2015 (CEST)

== Predloga:GeoTemplate? ==
Prej se je izpisala slovenska verzija [[Predloga:GeoTemplate]], sedaj pa se ob kliku na koordinate izpiše angleška verzija. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:22, 17. maj 2015 (CEST)
:{{urejeno}} - je bila že starejša napaka ... popravljena je [[Predloga:Koordinate URL]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:56, 20. maj 2015 (CEST)

== Inline? ==
&lt;nowiki&gt;{{coor title dms|55|52|14.06|N|12|30|16.01|E| display=inline,type:landmark_region:DK}}&lt;/nowiki&gt; {{coor title dms|55|52|14.06|N|12|30|16.01|E| display=inline,type:landmark_region:DK}}, bi moralo delati inline ... sedaj pa je ravno obratno (izpiše se v naslovni vrstici - glej zgoraj). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:35, 17. maj 2015 (CEST)

:PMM je to zato, ker je predloga {{tl|koordinate DMS v naslovu}} namenjena prikazovanju koordinat v naslovu (kot pove ime) in ima ta parameter že &quot;vgrajen&quot;. {{tl|Koord}} z istimi parametri dela v redu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:31, 18. maj 2015 (CEST)

== Decimalna vejica je tu pika ==

Če vnašaš koordinate v decimalni obliki, je ločilo med celimi in decimalkami pika, ne vejica kot pri nas, in morda ne bi škodilo, če bi bilo to omenjeno v dokumentaciji. 

Morda ne bi škodilo tudi omeniti, da format=dms in format=dec vplivata le na obliko prikaza koordinat, kaj vnašaš v katera polja pa na to, ali predloga vzame številke kot stopinje in sekunde ali kot decimalke, in s tem kje bo to na zemljevidu oziroma terenu. 

Kar nekaj sem se naučil pri tem, ko sem odkrival, zakaj so na ta način koordinate Konjiške gore kazale na Pohorsko predgorje pri Limbušu, cca 30 km proč, če samo zamenjaš | pri klicu te predloge z decimalnimi pikami prideš na 2 km, kar je že pod goro in za bližje je treba dodati še kako decimalko ali dve. 

In prav zanimivo je bilo, samo običajno za tako raziskovanje ne najdem dovolj časa... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 16:28, 19. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>mphye904gqb5k0ywe3ug4mwpd9v5y0g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John D. Rockefeller</title>
    <ns>0</ns>
    <id>359702</id>
    <revision>
      <id>6677844</id>
      <parentid>6274612</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:33:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677844</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4470" sha1="6sc4pw4smr0uk6cy40ffdysdbwzwgdu" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|birth_name   = &lt;!--Wikidata--&gt;
| image       = &lt;!--Wikidata--&gt;
| caption     = &lt;!--Wikidata--&gt;
| birth_date  = &lt;!--Wikidata--&gt;
| birth_place = &lt;!--Wikidata--&gt;
| death_date  = &lt;!--Wikidata--&gt;
| death_place = &lt;!--Wikidata--&gt;
| resting_place = Lake View Cemetery, [[Cleveland]], Ohio, ZDA
| nationality = [[ZDA|Američan]]
| religion    = baptist
}}
'''John Davison Rockefeller''', [[američani|ameriški]] industrialec in [[človekoljub]], * [[8. julij]] [[1839]], Richford, [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]], † [[23. maj]] [[1937]], Ormond Beach, [[Florida (zvezna država)|Florida]], ZDA.

Rockefeller je bil ustanovitelj družbe [[Standard Oil]] Company, ki je dolga leta imela monopol nad naftno industrijo ZDA in bila prvi veliki ameriški poslovni kartel. Ustanovil jo je leta 1870 in jo zagnano vodil do svoje uradne upokojitve leta 1897.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bgsu.edu/departments/acs/1890s/rockefeller/bio2.htm |title=John D. and Standard Oil |accessdate=13.5.2008 |publisher=Bowling Green State University |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080504162252/http://www.bgsu.edu/departments/acs/1890s/rockefeller/bio2.htm |archivedate=2008-05-04 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Prenovil je celotno naftno industrijo in postavil temelje današnjemu človekoljubju. 

Družbo Standard Oil je soustanovil v [[Ohio|Ohiu]] s svojim bratom [[William Rockefeller|Williamom]] in poslovnimi partnerji [[Henry Flagler|Henryjem Flaglerjem]], [[Jabez A. Bostwick|Jabezom Bostwickom]], kemikom [[Samuel Andrews|Samuelom Andrewsom]] in tihim partnerjem [[Stephen V. Harkness|Stephenom V. Harknessom]]. Z naraščanjem vloge kerozina in bencina je Rockefellerjevo premoženje doseglo astronomske višave. Postal je najpremožnejši Zemljan in prvi Američan s premoženjem, večjim od milijarde dolarjev. Z upoštevanjem inflacije ga pogosto opisujejo kot najbogatejšega človeka vseh časov.&lt;ref name = &quot;Fortune&quot;&gt;{{navedi novice | url= http://money.cnn.com/galleries/2007/fortune/0702/gallery.richestamericans.fortune/ | title= The Richest Americans | work= [[Fortune (magazine)|Fortune]] | accessdate= 6.5.2010 | publisher= CNN | archive-date= 2013-12-13 | archive-url= https://web.archive.org/web/20131213045647/http://money.cnn.com/galleries/2007/fortune/0702/gallery.richestamericans.fortune/ | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.askmen.com/toys/top_10/11b_top_10_list.html |title=Top 10 Richest Men of All Time |accessdate = 29.5.2007 |publisher = [[AskMen.com]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= http://www.pbs.org/wgbh/amex/rockefellers/filmmore/pt.html | title= The Rockefellers | accessdate= 29.5.2007 | publisher= [[Public Broadcasting Service|PBS]] | archive-date= 2012-02-29 | archive-url= https://web.archive.org/web/20120229063810/http://www.pbs.org/wgbh/amex/rockefellers/filmmore/pt.html | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url= http://www.nytimes.com/ref/business/20070715_GILDED_GRAPHIC.html# |title= The Wealthiest Americans Ever |accessdate=17.7.2007 |publisher=The New York Times | date=15.7.2007}}&lt;/ref&gt;

Zadnja štiri desetletja svojega življenja je preživel v pokoju. Svoje premoženje je v pretežni meri sistematično vlagal v človekoljubne namene. To je počel s pomočjo dobrodelnih skladov, ki so bili ključnega pomena za raziskave na področju medicine, izobraževanja in znanosti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last = Fosdick | first = Raymond Blaine | title = The story of the Rockefeller Foundation | publisher = Transaction Publishers | year = 1989 | isbn = 0-88738-248-7}}&lt;/ref&gt; S pomočjo sredstev iz njegovega sklada je pomagal zasejati seme medicinskih raziskav in posledično zatrtju rumene mrzlice in trakulje. 

Prav tako je ustanovil [[Univerza Rockefeller|Univerzo Rockefeller]] in [[Univerza v Chicagu|Univerzo v Chicagu]] ter finančno pripomogel k ustanovitvi Univerze na Filipinih. Po veroizpovedi je bil predan severni baptist in je veliko pripomogel k razvoju ustanov, povezanih z njegovo cerkvijo. Skozi celotno življenje se je držal popolne abstinence od alkohola in tobaka. &lt;ref&gt;{{Citation | contribution = John D. Rockefeller | first = Albro | last = Martin | title = [[Encyclopedia Americana]] | year = 1999 | volume = 23}}.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|1}}

{{normativna kontrola}}
{{US-business-bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Rockefeller, John D.}}
[[Kategorija:Ameriški poslovneži]]
[[Kategorija:Ameriški filantropi]]</text>
      <sha1>6sc4pw4smr0uk6cy40ffdysdbwzwgdu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maskota</title>
    <ns>0</ns>
    <id>372138</id>
    <revision>
      <id>6678081</id>
      <parentid>6195727</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T05:15:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678081</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11021" sha1="ax957ape9g5gz1kpo9rabkh7ff3sxzu" xml:space="preserve">[[Slika:Millie mascot.jpg|right|thumb|right|200px|»Millie,« maskota Brampton Arts Council]]

'''Maskota''' [maskóta]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=maskota – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/maskota/|date=2022-03-02|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; je vsaka oseba, žival ali predmet, za katero se misli, da predstavlja neko skupino s skupno identiteto, kot so [[šola|šole]], športna moštva, gospodarske družbe, [[vojaška enota|vojaške enote]] ali [[blagovna znamka|blagovne znamke]]. Maskote se uporabljajo tudi kot [[izmišljeni lik]]i za potrošniške izdelke, kot je nagajiv fantek, ki se uporablja v oglaševanju in trženju za znamko Lumpi (proizvodi za otroke) ali Želva Živa, maskota oddelka knjižnice Domžale za otroke in mladino ...

V svetu športa se maskote uporablja tudi za trženje. Nazive maskot športnih moštev ljudje pogosto zamenjujejo z vzdevkom ekipe, čeprav se včasih razlikujeta. Na primer, atletska ekipa Univerze Alabame ima vzdevek Crimson Tide, medtem ko je njihova maskota slon z imenom Big Al. Maskote moštev so lahko v obliki [[logotip]]a, osebe, žive živali, neživega predmeta ali kostum, in se pogosto pojavljajo pri moštvenih tekmovanjih in drugih podobnih dogodkih. Športne maskote pogosto uporabljajo kot tržno orodje za otroke in ljubitelje. Od sredine 20. stoletja so se pogosteje začeli pojavljati za maskote kostumi fantazijskih bitij.

V kostume oblečeni ljudje − maskote so nekaj običajnega in se redno uporabljajo kot ambasadorji dobre volje za ekipo, podjetje ali organizacijo, kot je za Zavod za gozdove ZDA Smokey Bear.

== Etimologija ==

Beseda ''mascot'' je bila prvič opažena v narečni uporabi v [[Provansa|Provansi]] in [[Gaskonja|Gaskonji]] v Franciji, kjer je bila uporabljena za opis česarkoli, kar je prineslo srečo v gospodinjstvu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.etymonline.com/index.php?search=mascot&amp;searchmode=none |title= Online Etymology Dictionary|date= |accessdate= |language= en}}&lt;/ref&gt; Francoska beseda ''mascotte'' (provansalska različica: ''mascoto'') pomeni [[talisman]], obesek in je izpeljanka iz besede ''masco'', ki pomeni ''čarovnica''.

Beseda je bila prvič popularizirana leta 1880, ko je francoski skladatelj [[Edmond Audran]] napisal priljubljeno komično [[opereta|opereto]] z naslovom ''La Mascotte''. Vendar pa je bila beseda ''le mascotte'' v Franciji v uporabi že dolgo pred tem, kot slengovski izraz med igralci na srečo. Francozi so besedo izpeljali iz [[okcitanščina|okcitanske]] besede ''masco'', ki pomeni ''čarovnica'' (morda iz portugalske ''mascotto'', ki pomeni ''čarovništvo''), ali ''mascoto'', ki pomeni ''urok''. Audranova opereta je bila tako priljubljena, da so jo prevedli v angleščino, kot ''The Mascot'', in s tem se je beseda prenesla v angleščino kot izraz za katerokoli žival, osebo ali predmet, ki prinaša srečo. Beseda s to definicijo je bila nato vključena v številne druge jezike.

== Izbor in identiteta ==
[[Slika:03092012Borrego plata15.jpg|thumb|right|Maskota Borregos Salvajes in študent Monterrey Institute of Technology and Higher Education, Mexico City.]]

Pogosto izbira maskote odraža želeno lastnost; zgled za to je »borbenost,« v kateri je tekmovalna narava personalizirana z bojevniki ali roparskimi živalmi.

Maskote lahko simbolizirajo tudi lokalno ali regionalno značilnost kraja ali pokrajine.

== Športne maskote ==

Veliko športnih ekip v ZDA ima uradne maskote, včasih uveljavljene kostume človeka ali celo živih živali. Ena izmed prvih je bil nagačen konj za Chicago Cubs leta 1908, kasneje po letu 1916 pa so uporabljali živo žival. To zamisel so opustili in kmalu zatem ostali brez uradne maskote do leta 2014, ko so uvedli različico, ki je bila oseba oblečena v kostum.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last= Brown|first= David|title= Photo: 1908 Cubs protect their mascot’s back|url= http://sports.yahoo.com/blogs/mlb-big-league-stew/photo-1908-cubs-protect-mascot-back-093654011.html|accessdate= 2012-01-30|newspaper= Yahoo! Sports|date= 2012-01-27|archive-date= 2012-01-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20120129181829/http://sports.yahoo.com/blogs/mlb-big-league-stew/photo-1908-cubs-protect-mascot-back-093654011.html|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;

== Maskote podjetij ==
[[Slika:NewTux.svg|thumb|right|Maskota Linuxa je pingvin z imenom Tux]]

Maskote ali reklamni znaki so zelo pogosti v poslovnem svetu. Prepoznavne so maskote Coca Colin medved in NBC pav in druge. Ti znaki se običajno prepoznajo celo brez da bi se nanašali na podjetje ali blagovno znamko. To je zgled korporacijske blagovne znamke in mehka prodaja. Maskote so sposobne delovati kot ambasadorji blagovne znamke, kjer oglaševanje ni dovoljeno. Veliko podjetij maskote pripeljejo na neprofitne ali športne dogodke in promovirajo svojo blagovno znamko, medtem ko te zabavajo množico. Nekatere maskote so preprosto risane ali virtualne maskote, druge so znaki v reklamah ali kot v kostume oblečene osebe v javnosti na poslovnih ali dogodkih.

== Maskote šol ==

Večina ameriških šol ima maskoto od srednjih in visokih šol. Celo osnovne šole imajo običajno maskote. Večina od njih ima svojo maskoto izdelano kot kostum, ki jo uporabljajo pri športnih ali družabnih dogodkih.

== Mednarodne maskote - Olimpijske igre in svetovne razstave ==

Najpogostejše so maskote Olimpijskih iger ali svetovnih prvenstev v raznih disciplinah. Seymore D. Fair (smešna risana žival in kostumiran značaj) je bila maskota svetovne razstave leta 1984 v Louisiani.

=== Maskote olimpijskih iger ===

Leta 1968 so na zimskih olimpijskih igrah v Grenoblu v Franciji prvič v zgodovini olimpijskih iger zasnovali maskote. To je bil izmišljen lik imenovan »Schuss« (strel). Druge maskote so bile:
*[[Poletne olimpijske igre 1972|Olimpijske igre München 1972]]: ), Nemčija: „Waldi“ (jazbečar)
*[[Poletne olimpijske igre 1976|Olimpijske igre Montreal 1976]] (Kanada): „Amik“ (bober)
*[[Poletne olimpijske igre 1980|Olimpijske igre Moskva 1980]], SSSR: „Mischa“ (medved)
*[[Poletne olimpijske igre 1984|Olimpijske igre Los Angeles 1984]] (ZDA): „Sam the Eagle“ (beloglavi orel)
*[[Poletne olimpijske igre 1988|Olimpijske igre Seul 1988]], Južna Koreja: ): prvič dve maskoti „Hodori in Hosuni“ (tigra)
* [[Poletne olimpijske igre 1992|Olimpijske igre Barcelona 1992]], Španija: „Cobi“ (pes)
*[[Poletne olimpijske igre 1996|Olimpijske igre Atlanta 1996]], ZDA: prvič z računalnikom animirana „Izzy“
*[[Poletne olimpijske igre 2000|Olimpijske igre Sydney 2000]], Avstralija: „Sid“ (kljunaš), „Milly“ (mravljinčar) in „Olly“ (ptič Kookaburra)
*[[Poletne olimpijske igre 2004|Olimpijske igre Atene 2004]], Grčija: „Athena in Phevos“ – grška bogova [[Atena]] in [[Apolon]]
*[[Poletne olimpijske igre 2008|Olimpijske igre Peking 2008]], Kitajska: „Fuwa“ (pet maskot)
*[[Poletne olimpijske igre 2012|Olimpijske igre London 2012]], Velika Britanija: ): „Wenlock in Mandeville“ (domišljijski lik)
*[[Zimske olimpijske igre 1976]], [[Innsbruck]], Avstrija: »Schneemann« (snežak)
*[[Zimske olimpijske igre 1980]], [[Lake Placid]], ZDA: „Roni the Raccoon“ (rakun)
*[[Zimske olimpijske igre 1984]], [[Sarajevo]], Jugoslavija: „[[Vučko]]“ (volk)
*[[Zimske olimpijske igre 1988]], [[Calgary]], Kanada: „Hidy und Howdy“ (severna medveda)
*[[Zimske olimpijske igre 1992]], [[Albertville]], Francija: „Magique“ (pol človeška zvezda)
*[[Zimske olimpijske igre 1994]], [[Lillehammer]], Norveška: „Haakon und Kristin“ (norveška kraljeva otroka)
*[[Zimske olimpijske igre 1998]], [[Nagano]], Japonska: „Sukki, Nokki, Lekki und Tsukki“ (sova)
*[[Zimske olimpijske igre 2002]], [[Salt Lake City]], ZDA: „Powder“ (snežni zajec), „Copper“ (kojot) in „Coal“ (ameriški črni medved)
*[[Zimske olimpijske igre 2006]], [[Torino]], Italija: „Neve“ (kamelija imenovana ''snežna kepa'') in „Gliz“ (ledena kocka)
*[[Zimske olimpijske igre le 2010]], [[Vancouver]], Kanada: „Miga, Quatchi, Sumi in Mukmuk“ (mitološka bitja) 
*[[Zimske olimpijske igre 2014]], [[Soči, Rusija|Soči]], Rusija: „Beli Miška“ (beli medved), „Leopard“ in „Zajka“ (zajec)

== Nasina maskota ==

Camilla Corona SDO je maskota Nasine odprave Solar Dynamics Observatory (SDO) in pomaga odpravi pri izobraževanju in obveščanju javnosti.

== Vojaške maskote ==
[[Slika:RoyalRegimentWalesGoat gobeirne.jpg|thumb|right|200px|Maskota koza in kozji major - Waleški kraljevi pehotni polk (''Royal Regiment of Wales'').]]

Maskote so priljubljene tudi v vojaških enotah. Na primer: ''United States Marine Corps'' uporabljajo plešastega orla kot uradni simbol; tudi buldog je priljubljen med ameriškimi marinci.

Koza v ''Royal Welsh'' uradno ni maskota, ampak vrsta vojaka. ''William Windsor'' se je upokojil 20. maja 2009 in njegova zamenjava je bila predvidoma v mesecu juniju.&lt;ref name=A&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/wales/8058249.stm|title= Retiring army goat's new zoo home|work= BBC News|date= 2009-05-20|accessdate= 2010-01-05}}&lt;/ref&gt; Več polkov britanske vojske ima za maskoto žive živali, ki so vidne tudi na paradah. ''Parachute Regiment Argyll'' in ''Sutherland Highlanders'' imajo za svojo maskoto šetlandskega ponija, itd.

Norveška kraljeva straža je sprejela za svojo maskoto kraljevega [[pingvin]]a imenovanega ''Nils Olav'' v času obiska v [[Edinburg]]u. Pingvin vedno prebiva v edinburškem živalskem vrtu in ga mesto formalno sprejme ob vsakem naslednjem obisku v Veliki Britaniji. Major Olav je bil nagrajen od norveške vojske z medaljo dobrega obnašanja na slovesnosti v letu 2005.

== Maskote v glasbi ==

Nekateri ansambli, zlasti [[metal|heavy metal]] zasedbe uporabljajo maskote za promocijo svoje glasbe. Maskote so tudi na albumu ali reklamnih proizvodih kot so majice, lahko so tudi na nastopih v živo in v glasbenih spotih. Znan primer je maskota ''Eddie the Head'' angleške heavy metal skupine [[Iron Maiden]]. ''Eddie'' je zombi, bitje, ki je poosebljeno v različnih oblikah na vseh albumih zasedbe in na promocijskem trgovskem blagu. ''Eddie'' je znan tudi po živih nastopih, še posebej v skladbi Iron Maiden.

Drug pomemben primer maskote v glasbi je ''Okostnjak Sam'' za [[Grateful Dead]]. Južnokorejska [[hip-hop]] skupina BAP kot svojo maskoto uporablja zajce imenovane ''Matoki''. Vsak zajček je drugačne barve, ki predstavlja vsakega člana: ''Yongguk, Himchan, Daehyun, Youngjae, Jongup'' in ''Zelo''. Čeprav imajo zajci nedolžno podobo, BAP oddaja težko sliko.

Hip-hop glasbenik [[Kanye West]] uporablja kot svojo maskoto medvedka z imenom ''Osip''. ''Osip'' se je pojavil na naslovnici treh studijskih albumov in služi kot glavni lik videospota ''Dobro jutro''.

== Glej tudi ==

* [[totem]]

== Viri ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|mascots|Mascots}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Oglaševanje]]
[[Kategorija:Maskote| ]]</text>
      <sha1>ax957ape9g5gz1kpo9rabkh7ff3sxzu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>McDonnell Douglas MD-12</title>
    <ns>0</ns>
    <id>373475</id>
    <revision>
      <id>6678086</id>
      <parentid>6306140</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T05:49:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678086</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5728" sha1="k1u2bu0nqss1mvt27s78a8ztxr1dy6a" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
  |name = MD-12
  |image = Md-12-2.png
  |caption = Dvonadstropni  MD-12
}}{{Infobox aircraft type
  |type = Dvonadstropno reaktivno [[potniško letalo]]
  |national origin = [[ZDA]]
  |manufacturer = [[McDonnell Douglas]]
  |designer =
  |first flight =
  |introduction =
  |retired =
  |status = Preklican
  |primary user = 
  |more users = &lt;!--This field is limited to THREE (3) TOTAL. Please separate with &lt;br/&gt;.--&gt;
  |produced =
  |number built =
  |unit cost =
  |developed from =
  |variants with their own articles =
}}
|}
'''McDonnell Douglas MD-12''' &quot;Superjumbo&quot;  je bil [[McDonnell Douglas]] koncept dvonadstropnega reaktivnega [[potniško letalo|potniškega letala]]. Sprva naj bi ga poganjali [[Trimotorno reaktivno letalo|trije motorji]], potem so se odločili za večjo štirimotorno verzijo primerljivo po velikosti z [[Boeing 747]], MD-12 bi bil v celoti dvonadstropen podobno kot [[Airbus A380]]. MD-12 ni dobil naročil, zato so ga preklicali. Kasneje so študirali o večjem ''MD-XX'', ki bi bil povečan [[McDonnell Douglas MD-11|MD-11]]&lt;ref name=MDC_brochure&gt;[http://md-eleven.net/MD11-MD12-undeveloped-models &quot;MDC brochures for undeveloped versions of the MD-11 and MD-12.&quot;] ''md-eleven.net.'' Retrieved: April 14, 2008.&lt;/ref&gt;. Potem je Boeing [[prevzel]] družbo in proizvodnjo MD-11 so predčasno ustavili po 200 letalih, ker je bil manj ekonomičen od [[Boeing 777|Boeinga 777]].

==MD-12==
Novembra 1991 so McDonnell Douglas in Taiwan Aerospace Corporation podpisala pogodbo o sodelovanju pri novem letalu, vendar ni prišlo do izgradnje letala. Leta 1991 je MD hotel razviti vojaško in civilno verzijo trimotornega MD-12X, s tem bi zmanjšal stroške razvoja, ki naj bi bili okrog $4 milijard. MD je razvijal tudi vojaškega transporterja [[C-17]], ki je bil tudi zelo drag.&lt;ref&gt;[http://www.flightglobal.com/pdfarchive/view/1991/1991%20-%202935.html &quot;MD-12 divides Douglas.&quot;] ''Flight International,'' November 13–19, 1991.&lt;/ref&gt;Potem se je razvoj usmeril v precej večjega štirimotornega MD-12. Dolžina naj bi bila 63,4 metre in razpon kril 64,9 metra. Trup je bil 7,39 metra širok in 8,51 metra visok.&lt;ref&gt;Berek, D. [http://rides.webshots.com/photo/1131353000048918155rOFmxM &quot;Proposed double deck DC-10 design in 1965.&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131227112246/http://rides.webshots.com/photo/1131353000048918155rOFmxM |date=2013-12-27 }} ''webshots.com,'' April 4, 2004. Retrieved: July 15, 2011.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Waddington, Terry |year=2000 |title=McDonnell Douglas DC-10. |publisher=Miami, Florida: World Transport Press |isbn=1-892437-04-X |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt;  &lt;ref&gt;[http://business.timesonline.co.uk/tol/business/industry_sectors/engineering/article659591.ece &quot;Airbus will lose €4.8bn because of A380 delays.&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110612015345/http://business.timesonline.co.uk/tol/business/industry_sectors/engineering/article659591.ece |date=2011-06-12 }} ''Times Online,'' October 4, 2006.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://money.cnn.com/magazines/fortune/fortune_archive/2007/03/05/8401277/index.htm &quot;Big plane, big problems.&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101031034906/http://money.cnn.com/magazines/fortune/fortune_archive/2007/03/05/8401277/index.htm |date=2010-10-31 }} ''CNN'', March 5, 2007.&lt;/ref&gt;

===MD-XX===
Po koncu programa MD-12 je McDonnell Douglas začel študijo o 300-400 sedežnem MD-11&lt;ref&gt;[http://www.boeing.com/news/releases/mdc/96-221.html &quot;McDonnell Douglas Unveils New MD-XX Trijet Design.&quot;]  ''McDonnell Douglas,'' September 4, 1996.&lt;/ref&gt;Ponudili so dve verziji MD-XX Stretch s podaljšanim trupom in MD-XX LR z dolgim dosegom. Podaljšana verzija je imel 375 sedežev v trorazredni konfiguraciji, primerljivo z dvomotornim Boeingom 777-300 in -300ER.

==Tehnične specifikacije(MD-12 High Capacity)==
*'''Posadka:''' 2 
*'''Kapaciteta:''' 430 potnikov vtreh razredih, do 511 v &quot;gosti&quot; konfiguraciji
*'''Dolžina:''' 208 ft 0 in (63,40 m)
*'''Razpon kril:''' 213 ft 0 in (64,92 m)
*'''Višina:''' 74 ft 0 in (22,55 m)
*'''Površina kril:''' 5 846 ft² (543,1 m²)
*'''Prazna teža:''' 402 700 lb (187 650 kg)
*'''Maks. vzletna teža:''' 949 000 lb (430 500 kg)
*'''Motorji:''' 4 × [[General Electric CF6]]-80C2[[turbofan]], 61,500 lbf (274 kN) vsak

*'''Maks. hitrost:''' [[Mach]] 0,85 (565 mph, 1 050 km/h)
*'''Dolet:''' 7 170 nmi (9 200 mi, 14 825 km)
*'''Obremenitev kril:''' 162,3 lb/ft² (792,7 kg/m²)

==Glej tudi==
* [[McDonnell Douglas MD-11]]
* [[Iljušin Il-96]]-550
* [[Airbus A380]]
* [[Boeing NLA]]
* [[Boeing 747#747X and 747X Stretch|Boeing 747X]]
* [[Suhoj KR-860]]

==Sklici in reference==
{{sklici|1}}
* {{navedi knjigo |author=Steffen, Arthur |year=2002 |title=McDonnell Douglas MD-11: A Long Beach Swansong. |publisher=Hinckley, UK: Midland |isbn=1-85780-117-2 |cobiss= |pages=}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|McDonnell Douglas MD-12}}
* [http://md-eleven.net/MD11-MD12-undeveloped-models Undeveloped MD-11/MD-12 models page on MD-Eleven.net]
* [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9E0CE3DB1538F935A25750C0A964958260 &quot;McDonnell May Build A Larger Jet&quot;, The New York Times, March 16, 1992]
* [http://www.allbusiness.com/north-america/united-states-california-metro-areas/308261-1.html &quot;Orders for Douglas' commercial jets sag&quot;, Los Angeles Business Journal, June 22, 1992]
* [http://goliath.ecnext.com/coms2/gi_0199-8477453/DOUGLAS-DROPS-JET-PROGRAM.html &quot;Douglas Drops Jet Program&quot;, Associated Press, October 29, 1996]


[[Kategorija:Letala McDonnell Douglas]]
[[Kategorija:Potniška letala]]
[[Kategorija:Reaktivna letala]]
[[Kategorija:Predlagana letala]]
{{Orjaško letalo}}
{{letala md}}
{{Potniška letala}}</text>
      <sha1>k1u2bu0nqss1mvt27s78a8ztxr1dy6a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>A.S. Monaco</title>
    <ns>0</ns>
    <id>376691</id>
    <revision>
      <id>6677850</id>
      <parentid>4872791</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:49:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posojeni */</comment>
      <origin>6677850</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2873" sha1="rfaamghfzcybfayroyshoka3oq23651" xml:space="preserve">{{Football club infobox
|  clubname    = Monaco
|  image       =
|  fullname    = Association Sportive de&lt;br /&gt;Monaco Football Club
|  nickname    = ''Les Rouges et Blancs''&lt;br /&gt;(Rdeči in beli)
|  founded     = 1. avgust 1919
|  ground      = [[Stade Louis II]]
|  capacity    = 18 523
|  chairman    = {{ikonazastave|Rusija}} [[Dimitrij Ribolovljev]]
|  vice-president       = [[Vadim Vasiljev]] 
|  manager     = {{ikonazastave|Portugalska}} [[Leonardo Jardim]]
|  league      = [[Ligue 1]]
|  season      = [[2016–17 Ligue 1|2016–17]]
|  position    = 1. mesto
|  website     = http://www.asm-fc.com/
|  current      = 2016–17 AS Monaco FC season
| pattern_la1=_asmonaco1415h
| pattern_b1=_asmonaco1415home
| pattern_ra1=
| pattern_sh1=
| pattern_so1=_redtop
| leftarm1=FFFFFF
| body1=FFFFFF
| rightarm1=FFFFFF
| shorts1=FFFFFF
| socks1=FFFFFF
}}

'''Association Sportive de Monaco Football Club''', oz. '''AS Monaco''' ali enostavno '''Monaco''' je monaški nogometni klub, ki nastopa v francoski prvi ligi [[Ligue 1]]. 

Monaco svoje domače tekme igra na stadionu [[Stade Louis II]] v [[Fontvieille, Monaco|Fontvieillu]], [[Monako]], ki sprejme 18 523 gledalcev. Trener kluba je [[Leonardo Jardim]], kapetan pa [[Radamel Falcao]].

== Člansko moštvo ==
{{fs start}}
{{fs player|no=1|pos=GK|nat=CRO|name=[[Danijel Subašić]]}}
{{fs player|no=2|pos=MF|nat=BRA|name=[[Fabinho]]}}
{{fs player|no=5|pos=DF|nat=BRA|name=[[Jemerson]]}}
{{fs player|no=6|pos=DF|nat=BRA|name=[[Jorge]]}}
{{fs player|no=8|pos=MF|nat=POR|name=[[João Moutinho]]}}
{{fs player|no=9|pos=FW|nat=COL|name=[[Radamel Falcao]]}} ([[Captain (association football)|kapetan]])
{{fs player|no=11|pos=FW|nat=ARG|name=[[Guido Carillo]]}}
{{fs player|no=14|pos=MF|nat=FRA|name=[[Tiemoué Bakayoko]]}}
{{fs player|no=16|pos=GK|nat=ITA|name=[[Morgan De Sanctis]]}}
{{fs player|no=17|pos=MF|nat=BEL|name=[[Youri Tielemans]]}}
{{fs player|no=19|pos=DF|nat=FRA|name=[[Djibril Sidibé]]}}
{{fs player|no=23|pos=DF|nat=FRA|name=[[Benjamin Mendy]]}}
{{fs mid}}
{{fs player|no=24|pos=DF|nat=ITA|name=[[Andrea Raggi]]}}
{{fs player|no=25|pos=DF|nat=POL|name=[[Kamil Glik]]}}
{{fs player|no=26|pos=MF|nat=BRA|name=[[Boschilia]]}}
{{fs player|no=27|pos=MF|nat=FRA|name=[[Thomas Lemar]]}}
{{fs player|no=29|pos=FW|nat=FRA|name=[[Kylian Mbappé]]}}
{{fs player|no=30|pos=GK|nat=SEN|name=[[Seydou Sy]]}}
{{fs player|no=34|pos=DF|nat=FRA|name=[[Abdou Diallo]]}}
{{fs player|no=35|pos=DF|nat=FRA|name=[[Kévin N'Doram]]}}
{{fs player|no=37|pos=FW|nat=FRA|name=[[Irvin Cardona]]}}
{{fs player|no=38|pos=DF|nat=MLI|name=[[Almamy Touré]]}}
{{fs player|no=40|pos=GK|nat=FRA|name=[[Loïc Badiashile]]}}
{{fs end}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki|AS Monaco}}
* {{official|http://www.asm-fc.com/}}

[[Kategorija:Šport v Monaku]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1919]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rfaamghfzcybfayroyshoka3oq23651</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677851</id>
      <parentid>6677850</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:50:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <origin>6677851</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2851" sha1="2p0rvcrzv38qfni48v6ci2c2d68ntz6" xml:space="preserve">{{Football club infobox
|  clubname    = Monaco
|  image       =
|  fullname    = Association Sportive de&lt;br /&gt;Monaco Football Club
|  nickname    = ''Les Rouges et Blancs''&lt;br /&gt;(Rdeči in beli)
|  founded     = 1. avgust 1919
|  ground      = [[Stade Louis II]]
|  capacity    = 18 523
|  chairman    = {{ikonazastave|Rusija}} [[Dimitrij Ribolovljev]]
|  vice-president       = [[Vadim Vasiljev]] 
|  manager     = {{ikonazastave|Portugalska}} [[Leonardo Jardim]]
|  league      = [[Ligue 1]]
|  season      = 2025–26
|  position    = 7. mesto
|  website     = http://www.asm-fc.com/
|  current      = 2016–17 AS Monaco FC season
| pattern_la1=_asmonaco1415h
| pattern_b1=_asmonaco1415home
| pattern_ra1=
| pattern_sh1=
| pattern_so1=_redtop
| leftarm1=FFFFFF
| body1=FFFFFF
| rightarm1=FFFFFF
| shorts1=FFFFFF
| socks1=FFFFFF
}}

'''Association Sportive de Monaco Football Club''', oz. '''AS Monaco''' ali enostavno '''Monaco''' je monaški nogometni klub, ki nastopa v francoski prvi ligi [[Ligue 1]]. 

Monaco svoje domače tekme igra na stadionu [[Stade Louis II]] v [[Fontvieille, Monaco|Fontvieillu]], [[Monako]], ki sprejme 18 523 gledalcev. Trener kluba je [[Leonardo Jardim]], kapetan pa [[Radamel Falcao]].

== Člansko moštvo ==
{{fs start}}
{{fs player|no=1|pos=GK|nat=CRO|name=[[Danijel Subašić]]}}
{{fs player|no=2|pos=MF|nat=BRA|name=[[Fabinho]]}}
{{fs player|no=5|pos=DF|nat=BRA|name=[[Jemerson]]}}
{{fs player|no=6|pos=DF|nat=BRA|name=[[Jorge]]}}
{{fs player|no=8|pos=MF|nat=POR|name=[[João Moutinho]]}}
{{fs player|no=9|pos=FW|nat=COL|name=[[Radamel Falcao]]}} ([[Captain (association football)|kapetan]])
{{fs player|no=11|pos=FW|nat=ARG|name=[[Guido Carillo]]}}
{{fs player|no=14|pos=MF|nat=FRA|name=[[Tiemoué Bakayoko]]}}
{{fs player|no=16|pos=GK|nat=ITA|name=[[Morgan De Sanctis]]}}
{{fs player|no=17|pos=MF|nat=BEL|name=[[Youri Tielemans]]}}
{{fs player|no=19|pos=DF|nat=FRA|name=[[Djibril Sidibé]]}}
{{fs player|no=23|pos=DF|nat=FRA|name=[[Benjamin Mendy]]}}
{{fs mid}}
{{fs player|no=24|pos=DF|nat=ITA|name=[[Andrea Raggi]]}}
{{fs player|no=25|pos=DF|nat=POL|name=[[Kamil Glik]]}}
{{fs player|no=26|pos=MF|nat=BRA|name=[[Boschilia]]}}
{{fs player|no=27|pos=MF|nat=FRA|name=[[Thomas Lemar]]}}
{{fs player|no=29|pos=FW|nat=FRA|name=[[Kylian Mbappé]]}}
{{fs player|no=30|pos=GK|nat=SEN|name=[[Seydou Sy]]}}
{{fs player|no=34|pos=DF|nat=FRA|name=[[Abdou Diallo]]}}
{{fs player|no=35|pos=DF|nat=FRA|name=[[Kévin N'Doram]]}}
{{fs player|no=37|pos=FW|nat=FRA|name=[[Irvin Cardona]]}}
{{fs player|no=38|pos=DF|nat=MLI|name=[[Almamy Touré]]}}
{{fs player|no=40|pos=GK|nat=FRA|name=[[Loïc Badiashile]]}}
{{fs end}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki|AS Monaco}}
* {{official|http://www.asm-fc.com/}}

[[Kategorija:Šport v Monaku]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1919]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>2p0rvcrzv38qfni48v6ci2c2d68ntz6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677852</id>
      <parentid>6677851</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:50:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Člansko moštvo */ 2016-17</comment>
      <origin>6677852</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1428" sha1="bpsy5ut83qbx056c0fgq5pvv1x2qhhh" xml:space="preserve">{{Football club infobox
|  clubname    = Monaco
|  image       =
|  fullname    = Association Sportive de&lt;br /&gt;Monaco Football Club
|  nickname    = ''Les Rouges et Blancs''&lt;br /&gt;(Rdeči in beli)
|  founded     = 1. avgust 1919
|  ground      = [[Stade Louis II]]
|  capacity    = 18 523
|  chairman    = {{ikonazastave|Rusija}} [[Dimitrij Ribolovljev]]
|  vice-president       = [[Vadim Vasiljev]] 
|  manager     = {{ikonazastave|Portugalska}} [[Leonardo Jardim]]
|  league      = [[Ligue 1]]
|  season      = 2025–26
|  position    = 7. mesto
|  website     = http://www.asm-fc.com/
|  current      = 2016–17 AS Monaco FC season
| pattern_la1=_asmonaco1415h
| pattern_b1=_asmonaco1415home
| pattern_ra1=
| pattern_sh1=
| pattern_so1=_redtop
| leftarm1=FFFFFF
| body1=FFFFFF
| rightarm1=FFFFFF
| shorts1=FFFFFF
| socks1=FFFFFF
}}

'''Association Sportive de Monaco Football Club''', oz. '''AS Monaco''' ali enostavno '''Monaco''' je monaški nogometni klub, ki nastopa v francoski prvi ligi [[Ligue 1]]. 

Monaco svoje domače tekme igra na stadionu [[Stade Louis II]] v [[Fontvieille, Monaco|Fontvieillu]], [[Monako]], ki sprejme 18 523 gledalcev. Trener kluba je [[Leonardo Jardim]], kapetan pa [[Radamel Falcao]].

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki|AS Monaco}}
* {{official|http://www.asm-fc.com/}}

[[Kategorija:Šport v Monaku]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1919]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>bpsy5ut83qbx056c0fgq5pvv1x2qhhh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mikojan-Gurevič MiG-17</title>
    <ns>0</ns>
    <id>376765</id>
    <revision>
      <id>6678120</id>
      <parentid>6663485</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T08:05:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678120</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10132" sha1="ovmfoan08d3dywcxvcgocuntftrzgq8" xml:space="preserve">{|{{Infobox aircraft begin
  |name = Mikoyan-Gurevich MiG-17
  |image = MiG-17 landing by StuSeeger.jpeg
  |caption = Poljski MiG-17 
}}{{Infobox aircraft type
  |type = Večnamensko [[lovsko letalo]]
  |national origin = [[Sovjetska zveza]]
  |manufacturer = [[Mikojan-Gurevič]]
  |designer =
  |first flight = 14.januar19 50
  |introduced = Oktober 1952
  |retired =
  |status = V uporabi
  |primary user = [[Sovjetske letalske sile]]
  |more users = [[Kitajske letalske sile]] &lt;br/&gt;[[Poljske letalske sile]] &lt;br/&gt;[[Vietnamske letalske sile]]
  |produced =
  |number built = 11060
  |unit cost =
 |developed from = [[Mikojan-Gurevič MiG-15]]
  |variants with their own articles = [[PZL-Mielec Lim-6]] &lt;br/&gt;[[Shenyang J-5]]
}}
|}
'''Mikojan-Gurevič MiG-17''' ({{lang-ru|Микоян и Гуревич МиГ-17}}) ([[NATO oznaka]]: '''Fresco''') ([[Kitajska]]:'''Šenjang J-5''') ([[Poljska]]: '''PZL-Mielec Lim-5''')&lt;ref&gt;Parsch, Andreas  and Aleksey V. Martynov. [http://www.designation-systems.net/non-us/soviet.html#_Listings_Fighters &quot;Designations of Soviet and Russian Military Aircraft and Missiles.&quot;] ''Non-U.S. Military Aircraft and Missile Designations'', revised 18 January 2008. Retrieved: 30 March 2009.&lt;/ref&gt; je bil enomotorni reaktivni podzvočni lovec. Razvili so ga v poznih 1940ih v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] pri biroju [[Mikojan-Gurevič]]. Zgradili so čez [[Seznam najbolj proizvajanih zrakoplovov|11 000 letal]], ki so jih uporabljali v številnih državah po svetu.

MiG-17 so prvič bojno uporabili leta 1958 na Tajvanski ožini. Uporabljali so ga tudi v [[Vietnamska vojna|Vietnamski vojni]].&lt;ref&gt;Parsch, Andreas  and Aleksey V. Martynov. [http://www.designation-systems.net/non-us/soviet.html#_DOD_Type &quot;Designations of Soviet and Russian Military Aircraft and Missiles: 5.1 &quot;Type&quot; Numbers (1947-1955).&quot;]  ''Non-U.S. Military Aircraft and Missile Designations'', revised 18 January 2008. Retrieved: 30 March 2009.&lt;/ref&gt;

MiG-17 je nadgrajena in izboljšana verzija predhodnika [[Mikojan-Gurevič MiG-15|MiGa-15]]. Na izgled sta si letali zelo podobni. MiG-17 ima sicer novo, tanjše in bolj puščičasto krilo. MiG-15, ki so ga uporabljali v [[Korejska vojna|Korejski vojni]], je bil tehnološko zelo napredno letalo in v nekaterih parametrih boljše letalo, kot ameriški [[North American F-86 Sabre]]. Kljub temu so v biroju začeli snovati njegovega naslednika. MiG-17 je postal eno izmed najbolj uspešnih podzvočnih letal in je bil še vedno efektivno orožje tudi pozneje, ko so se pojavili nadzvočni [[Mikojan-Gurevič MiG-19]] in [[North American F-100 Super Sabre]].
[[File:Mig-17 operators.PNG|thumb|350px|Operaterji MiG-17]]
[[File:Mig17-north korea.jpg|thumb|Indonezijski Lim-5]]
[[File:MiG-17-2008-Peenemunde-tail.jpg|thumb|Nemški Mig-17]]
[[File:MIG-17-hatzerim-1.jpg|thumb|Sirski Mig-17]]
[[File:4477th Test and Evaluation Squadron MiG-17F in flight.jpg|thumb|Sovjetski MiG-17F, ki ga porablja USAF]]
==Tehnične specifikacije (MiG-17F)==
Specifikacije:&lt;ref&gt;http://www.the-blueprints.com/blueprints-depot-restricted/modernplanes/mikoyan-gurevich-mig/mig_17_fresco-02329.jpg&lt;/ref&gt;

{{aircraft specifications
&lt;!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --&gt;
&lt;!-- please answer the following questions --&gt;
|plane or copter?=plane
|jet or prop?=jet
|ref=''Combat Aircraft since 1945'',&lt;ref&gt;Wilson 2000, p.&amp;nbsp;98.&lt;/ref&gt; ''MiG: Fifty Years of Secret Aircraft Design''&lt;ref name=&quot;Belyakov p175-6&quot;&gt;Belyakov and Marmain 1994, pp. 175–176.&lt;/ref&gt;
&lt;!-- Now, fill out the specs.  Please include units where appropriate (main comes first, alt in parentheses). If an item doesn't apply, like capacity, leave it blank. For additional lines, end your alt units with )&lt;/li&gt; and start a new, fully formatted line with &lt;li&gt; --&gt;
|crew=One
|length main=11,26 m
|length alt=36 ft 11½ in
|span main=9,63 m
|span alt=31 ft 7 in
|height main=3,80 m
|height alt=12 ft 5½ in
|area main=22,6 m²
|area alt=243,3 ft²
|empty weight main=3919 kg
|empty weight alt=8640 lb
|loaded weight main=5350 kg
|loaded weight alt=11770 lb
|max takeoff weight main=6069 kg
|max takeoff weight alt=13375 lb
|engine (jet)=[[Klimov VK-1]]F
|type of jet= [[turboreaktivni motor]] z dodatnim zgorevanjem
|number of jets=1
|thrust main=22,5 kN
|thrust alt=5046 lbf
|afterburning thrust main=33,8 kN
|afterburning thrust alt=7423 lbf
|max speed main=1145 km/h
|max speed alt=618 vozlov, 711 mph
|max speed more=at 3000 m (10000 ft)
|range main=2060 km
|range alt=1111 [[navtična milja|nmi]], 1280 mi
|range more= z odvrgljivimi rezervoarji
|ceiling main=16600 m
|ceiling alt=54450 ft
|climb rate main=65 m/s
|climb rate alt=12800 ft/min
|loading main=237 kg/m²
|loading alt=48 lb/ft²
|thrust/weight=0,63
|more performance=
|armament=
*1x 37 mm [[Nudelman N-37]] top s 40 naboji
*2x 23 mm [[Nudelman-Rikhter NR-23]] topova, vsak z 80 naboji
*Do 500 kg (1100 lb) tovora na zunanjih nosilcih
**(nekatere verzije imajo 3x NR-23 tope in 4x rakete [[K-13 missile|K-13]])&lt;ref name=&quot;Air Vector&quot;&gt;Goebel, Greg. [http://www.airvectors.net/avmig15_2.html &quot;The Mikoyan MiG-17.&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221104171400/http://www.airvectors.net/avmig15_2.html |date=2022-11-04 }} ''Air Vectors,'' 1 September 2011. Retrieved: 15 September 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/mig-17-specs.htm &quot;MiG-17 Fresco.&quot;] ''Global Security.'' Retrieved: 15 September 2012.&lt;/ref&gt;
}}

==Glej tudi==
* [[Mikojan-Gurevič MiG-15]]
* [[PZL-Mielec Lim-6]]
* [[Šenjang J-5]]
* [[Dassault Mystère IV]]
* [[Hawker Hunter]]
* [[North American F-86 Sabre]]

==Sklici in reference==
{{sklici|30em}}

== Bibliografija ==
* {{navedi knjigo |author=Anderton, David A. |year=1987 |title=North American F-100 Super Sabre. |url=https://archive.org/details/northamericanf100000davi |publisher=Osprey Publishing |isbn=0-85045-662-2 |cobiss= |pages=}}
* Belyakov, R.A. and J. Marmain. ''MiG: Fifty Years of Secret Aircraft Design''. Shrewsbury, UK: Airlife Publishing, 1994. ISBN 1-85310-488-4.
* {{navedi knjigo |author1=Butowski, Piotr|author2=Miller, Jay |year=1991 |title=OKB MiG: A History of the Design Bureau and its Aircraft. |url=https://archive.org/details/okbmighistoryofd0000buto|publisher=
Leicester : Midland Counties Publications |isbn=0-904597-80-6 |cobiss= |pages=}}
* Conboy, Kenneth. ''The War in Cambodia 1970-75''(Men-at-Arms series 209). Oxford, UK: Osprey Publishing Ltd, 1989. ISBN 0-85045-851-X.
* {{navedi knjigo |author=Crosby, Francis |year=2002 |title=Fighter Aircraft |url=https://archive.org/details/fighteraircraftf0000cros |publisher=London: Lorenz Books |isbn=0-7548-0990-0 |cobiss= |pages=}}
* Davies, Peter E. ''North American F-100 Super Sabre.'' Ramsbury, Wiltshire, UK: The Crowood Press, 2003.  ISBN 1-86126-577-8.
* [[Bill Gunston|Gunston, Bill]]. ''The Osprey Encyclopedia of Russian Aircraft 1875–1995''. London: Osprey, 1995. ISBN 1-85532-405-9.
* Hobson, Chris. ''Vietnam Air Losses, United States Air Force, Navy and Marine Corps Fixed-Wing Aircraft Losses in Southeast Asia 1961-1973.'' Midland Publishing (2001) England.  ISBN 1-85780-115-0.
* {{navedi knjigo |author1=Koenig, William|author2=Scofield, Peter |year=1983 |title=Soviet Military Power. |url=https://archive.org/details/sovietmilitarypo0000koen|publisher=Greenwich, Connecticut: Bison Books |isbn=0-86124-127-4 |cobiss= |pages=}}
* Michel III, Marshall L. ''Clashes: Air Combat Over North Vietnam 1965-1972.'' Annapolis, Maryland, USA: Naval Institute Press, 2007, First edition 1997. ISBN 1-59114-519-8.
* Olynyk, Dr. Frank. ''US Post World War 2 Victory Credits''. Self-published, 1999.
* Olds, Christina and Rasimus, Ed. ''Fighter Pilot; Robin Olds, Memoirs of Legendary Ace Robin Olds.'' 2010, St. Martin's Griffin, New York.  ISBN 978-0-312-56023-2.
* {{navedi knjigo |author=Robinson, Anthony |year=1985 |title=Soviet Air Power. |publisher=London: Bison Books |isbn=0-86124-180-0 |cobiss= |pages=}}
* Sweetman, Bill. ''Modern Fighting Aircraft: Volume 9: MiGs.'' New York: Arco Publishing, 1984. ISBN 978-0-668-06493-4.
* {{navedi knjigo |author1=Sweetman, Bill|author2=Gunston, Bill |year=1978 |title=Soviet Air Power: An Illustrated Encyclopedia of the Warsaw Pact Air Forces Today. |publisher=London: Salamander Books |isbn=0-517-24948-0 |cobiss= |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Toperczer, Istvan |year=2001 |title=MiG-17 and MiG-19 Units of the Vietnam War. |publisher=Oxford, UK: Osprey |isbn=1-84176-162-1 |cobiss= |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Wilson, Stewart |year=2000 |title=Combat Aircraft since 1945 |url=https://archive.org/details/combataircraftsi0000wils |publisher=Fyshwick, Australia: Aerospace Publications |isbn=1-875671-50-1 |cobiss= |pages=}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Mikoyan-Gurevich MiG-17}}
{{wikisourcecat|Vietnam War|Audio recordings and transcripts with comments of actual Wild Weasel missions flown during the Vietnam War, including air combat with MiG-17s.}}
* [http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/mig-17.htm MiG-17 FRESCO from Global Security.org]
* [http://www.globalaircraft.org/planes/mig-17_fresco.pl MiG-17 Fresco from Global Aircraft]
* [http://urrib2000.narod.ru/EqMiG17-e.html Cuban MiG-17]
* [http://www.mig17.com/ MiG 17: Home of a True Fighter]
* [http://www.warbirdalley.com/mig17.htm Warbird Alley's MiG-17 Page]
*[http://www.aviationclassics.com/html/Mig%20Alley.html Mig Alley USA, Aviation Classics, Ltd Reno, NV] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100514123304/http://www.aviationclassics.com/html/Mig%20Alley.html |date=2010-05-14 }}
*[http://navoine.ru/en/articles/726 Lethal Snakes - Russian viewpoint Mig-17 tactics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111004214331/http://www.navoine.ru/en/articles/726 |date=2011-10-04 }}

{{MiG}}
[[Kategorija:Lovska letala]]
[[Kategorija:Sovjetska lovska letala]]
[[Kategorija:Letala Mikojan-Gurevič]]
[[Kategorija:Reaktivna letala]]
[[Kategorija:Lovci prve generacije]]
[[Kategorija:Lovska letala šestdnevne vojne]]
{{Reaktivna lovska letala}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ovmfoan08d3dywcxvcgocuntftrzgq8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rjasto rdeča barva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>378116</id>
    <revision>
      <id>6677997</id>
      <parentid>4254149</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:56:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6677997</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="812" sha1="636p0uy9u3lpkg9gof76bml04sqgmxv" xml:space="preserve">{{Infopolje Barva
|title=Rjasto rdeča
|hex=B7410E
|r=183|g=65|b=14
|cmyk=yes
|c=22|m=85|y=100|k=13
|h=18|s=92|v=72
|source=&amp;nbsp;
}}

'''Rjasto rdeča barva''' je odtenek [[rdeča|rdeče barve]], ki spominja na barvo [[Korozija|rje]] ([[železo]]vega oksida). Uvrščamo jo tudi med odtenke [[rjava|rjave barve]] in [[oranžna|oranžne barve]].

Zgodovinsko spada med najstarejše poznane [[barva|barve]]. Že na nekaterih skalnih oslikavah je ostala ohranjena zaradi uporabe železnega orodja in nekaterih [[glina|glin]]. V [[srednji vek|srednjeveški]] [[Umbrija|Umbriji]] se je pri [[vezenje|vezenju]] rjasta barva dobivala s potiskom porjavelih železnih modelov na platno. &lt;ref&gt;Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|1}}

{{odtenki rdeče barve}}

[[Kategorija:Barve]]</text>
      <sha1>636p0uy9u3lpkg9gof76bml04sqgmxv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Železov(III) oksid</title>
    <ns>0</ns>
    <id>384643</id>
    <revision>
      <id>6677998</id>
      <parentid>6500877</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:56:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6677998</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14134" sha1="tnmd88u1k1fpzpdirtx3w44sb4jaam2" xml:space="preserve">{{chembox
| Verifiedfields = changed
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 464185021
| Name = Železov(III) oksid 
| ImageFile = Haematite-unit-cell-3D-balls.png
| ImageSize = 200px
| ImageName = Osnovna celica hematita
| ImageFile1 = Iron(III)-oxide-sample.jpg
| ImageSize1 = 200px
| ImageName1 = Vzorec železovega(III) oksida 
| IUPACName = Iron(III) oxide
| OtherNames = feri oksid, [[hematit]], [[maghemit]], rdeči železov oksid, [[Korozija|rja]], [[okra]]
| Section1 = {{Chembox Identifiers
| CASNo = 1309-37-1
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|changed|chemspider}}
| ChemSpiderID = 14147
| UNII = 1K09F3G675
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| ChEBI = 50819
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| SMILES = O1[Fe]2O[Fe]1O2
| PubChem = 518696
| PubChem_Ref = {{pubchemcite}}
| RTECS = NO7400000
| KEGG = C19424
| KEGG_Ref = {{keggcite|changed|kegg}}
| InChI = 1/2Fe.3O/rFe2O3/c3-1-4-2(3)5-1
| InChIKey = JEIPFZHSYJVQDO-ZVGCCQCPAC
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|inchi}}
| StdInChI = 1S/2Fe.3O
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|inchi}}
| StdInChIKey = JEIPFZHSYJVQDO-UHFFFAOYSA-N
| EC-number = 215-168-2
  }}
| Section2 = {{Chembox Properties
| Fe=2|O=3
| Appearance = rdečerjava trdnina 
| Odor = brez vonja
| Density = 5,242 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;&lt;ref name=lesker&gt;[http://www.lesker.com/msds/pdfs/cd72f997d54d3bc42d09a34d6bdca56ebf2ea7fd3a31f08843ec5bd413.pdf SDS of Iron(III) oxide]. Kurt J Lesker Company Ltd., Anglija. 5. januar 2012. Pridobljeno 12. julija 2014.&lt;/ref&gt;
| MeltingPtC = 1539-1565
| Melting_ref = &lt;br&gt; razpada&lt;ref name=lesker/&gt;&lt;br&gt; {{convert|105|C|F K}}&lt;br&gt; β-dihidrat, razpada&lt;br&gt; {{convert|150|C|F K}}&lt;br&gt; β-monohidrat, razpada &lt;br&gt; {{convert|50|C|F K}}&lt;br&gt; α-dihidrat, razpada&lt;br&gt; {{convert|92|C|F K}}&lt;br&gt; α-monohidrat, razpada
| Solubility = netopen
| SolubleOther = topen v razredčenih [[kislina]]h,&lt;ref name=crc&gt;D.R. Lide, urednik (2009). ''CRC Handbook of Chemistry and Physics''. 90. izdaja. Boca Raton, Florida: CRC Press. ISBN 978-1-4200-9084-0.&lt;/ref&gt; raztopini [[sladkor]]ja, &lt;br&gt; trihidrat rahlo topen v vodnih raztopinah [[vinska kislina|vinske]], [[citronska kislina|citronske]] in [[Ocetna kislina|ocetne kisline]]&lt;ref name=Messinger&gt;A.M. Comey, D.A. Hahn (1921). ''A Dictionary of Chemical Solubilities: Inorganic''. 2. izdaja.  New York: The MacMillan Company. str. 433.&lt;/ref&gt;
  }}
| Section3 = {{Chembox Structure
| CrystalStruct = [[Romboeder|romboedrična]],&lt;ref name=Ling&gt;Y. Ling, D.A. Wheeler, J.Z. Zhang, Y. Li (2013). ''One-Dimensional Nanostructures: Principles and Applications''. http://www.wiley.com . Hoboken, New Jersey: John Wiley &amp; Sons, Inc.. str. 167. ISBN 978-1-118-07191-5.&lt;/ref&gt; Pearsonov simbol  hR30 (α-oblika),&lt;br&gt; [[kubični kristalni sistem|kubična]] biksbiitska, cI80 (β-oblika),&lt;br&gt; kubična spielska (γ-oblika),&lt;br&gt; [[ortorombski kristalni sistem|ortorombska]] (ε-oblika)&lt;ref name=Vujtek&gt;M. Vujtek, R. Zboril, R. Kubinek, M. Mashlan. ''Ultraﬁne Particles of Iron(III) Oxides by View of AFM – Novel Route for Study of Polymorphism in Nano-world''. http://atmilab.upol.cz {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714135850/http://atmilab.upol.cz/ |date=2014-07-14 }}. Pridobljeno 12. julija 2014.&lt;/ref&gt;
| SpaceGroup = R3c, No. 161 (α-oblika)&lt;ref name=Ling/&gt;&lt;br&gt; Ia{{overline|3}}, No. 206 (β-oblika)&lt;br&gt; Pna2&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;, No. 33 (ε-oblika)&lt;ref name=Vujtek/&gt;
| PointGroup = 3m (α-oblika)&lt;ref name=Ling/&gt;&lt;br&gt; 2/m {{overline|3}} (β-oblika)&lt;br&gt; mm2 (ε-oblika)&lt;ref name=Vujtek/&gt;
| Coordination = oktaedrična (Fe&lt;sup&gt;3+&lt;/sup&gt;, α-oblika, β-oblika)
  }}
| Section4 = {{Chembox Thermochemistry
| DeltaHf = −824,2 kJ/mol&lt;ref name=crc/&gt;
| DeltaGf = −742,2 kJ/mol&lt;ref name=crc/&gt;
| Entropy = 87,4 J/mol·K&lt;ref name=crc/&gt;
| HeatCapacity = 103,9 J/mol·K&lt;ref name=crc/&gt;
  }}
| Section7 = {{Chembox Hazards
| GHSPictograms = {{GHS07}}&lt;ref name=SA&gt;Sigma-Aldrich Co., Iron(III) oxide. Pridobljeno 12. julija  2014.&lt;/ref&gt;
| GHSSignalWord = Warning
| HPhrases = {{H-phrases|315|319|335}}&lt;ref name=SA/&gt;
| PPhrases = {{P-phrases|261|305+351+338}}&lt;ref name=SA/&gt;
| SPhrases = {{S26}}
| RPhrases = {{R36/37/38}}
| EUClass = {{Hazchem Xi}}
| NFPA-H = 0
| NFPA-F = 0
| NFPA-R = 0
| NFPA_Ref = 
| TLV-TWA = 5&amp;nbsp;mg/m&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| LD50 = 10 g/kg (podgana, oralno)
  }}
| Section8 = {{Chembox Related
| OtherAnions = železov(III) fluorid 
| OtherCations = [[manganov(III) oksid]]&lt;br&gt; [[kobaltov(III) oksid]]
| OtherFunctn = [[železov(II) oksid]]&lt;br&gt; [[železov(II,III) oksid]]
| Function = [[železovi oksidi]]
  }}
}}

'''Železov(III) oksid''' je [[anorganska spojina]] s [[Kemijska formula|formulo]] Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;. Je eden od treh glavnih [[železo]]vih [[oksid]]ov. Druga dva sta [[železov(II) oksid]] (FeO), ki je redek, in [[železov(II,III) oksid]] (Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;), ki se v naravi pojavlja tudi kot [[mineral]] [[magnetit]]. Mineral železovega(III) oksida je [[hematit]], ki je glavni vir železa za jeklarsko industrijo. Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; je [[Feromagnetizem|feromagneten]], temno rdeč mineral, topen v [[kislina]]h. Pogosto se imenuje tudi [[Korozija|rja]], ki ima podobno sestavo in lastnosti kot hematit. Rja je slabo definirana snov, opisana kot ''hidrirani železovi oksidi''.

==Zgradba==
Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; ima več [[Polimorfizem (kristalografija)|polimorfov]]. Prevladujeta polimorfa α in γ, ki imata [[Oktaeder|oktaedrsko]] geometrijo, v kateri je na centralni Fe atom vezanih šest kisikovih [[Kompleksna spojina|ligandov]].

===α-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;===
α-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; ima [[Romboeder|romboedrsko]] zgradbo [[korund]]a (α-Al&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;) in je najpogostejša oblika železovega(III) oksida. V naravi se pojavlja kot mineral [[hematit]], ki je hkrati tudi najpomembnejša železova ruda. Hematit je pod približno 260 K [[Feromagnetizem|antiferomagneten]] ([[Morinov prehod]]). Pri temperaturah med 260 in 950 K je šibko feromagneten ([[Néelova temperatura]]).&lt;ref&gt;J.E. Greedon (1994).  ''Magnetic oxides. Encyclopedia of Inorganic chemistry''. New York: John Wiley &amp; Sons. ISBN 0-471-93620-0.&lt;/ref&gt; Magnetne lastnosti so odvisne od več dejavnikov, kot so tlak, velikost delcev in jakost [[Magnetno polje|magnetnega polja]].

=== γ-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;===
γ-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; ima [[Kubični kristalni sistem|kubično]] zgradbo. Je metastabilen in nastaja pri visokih temperaturah iz α-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;. V naravi se pojavlja kot mineral [[maghemit]]. Je feromagneten in se uporablja na primer v magnetofonskih trakovih.&lt;ref name=Housecroft&gt;C.E. Housecroft, A.G. Sharpe (2008). ''Chapter 22: d-block metal chemistry: the first row elements''. Inorganic Chemistry. 3. izdaja. Pearson. str. 716. ISBN 978-0-13-175553-6.&lt;/ref&gt; Ultrafini delci, manjši od 10 nm, so superparamagnetni. Pripravi se lahko s termično dehidracijo γ-železovega(III) oksida-hidroksida ali s previdno oksidacijo železovega(II,III) oksida.&lt;ref name=Housecroft/&gt; Ultrafini delci se lahko pripravijo s termičnim razpadom železovega(III) oksalata. 

=== Drugi polimorfi===
Železov(III) oksid ima tudi več drugih polimorfov. β-polimorf je telesno centrirana kocka ([[prostorska skupina]] Ia3), ki pri temperaturi nad 500 °C  preide v α-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;. Pripravi se lahko z redukcijo hematita z [[ogljik]]om, pirolizo raztopine železovega(III) klorida ali termičnim razpadom železovega(III) sulfata.
 
ε-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; je rombski in ima lastnosti med α in γ-polimorfom. ε-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; ima uporabne magnetne lastnosti. Priprava čistega ε-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; je zelo težavna zaradi onesnaženja  z α in γ-polimorfoma. Dokaj čist ε-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; se lahko pripravi s termično pretvorbo γ-polimorfa. Tudi ta polimorf je metastabilen in pri temperaturi 500-750 °C preide v α-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;. Pripravi se lahko tudi z oksidacijo železa v električnem oboku ali s sol-gel precipitacijo železovega(III) nitrata. 

Nedavne raziskave so odkrile prisotnost  ε-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; v glazurah stare kitajske keramike.&lt;ref&gt;C. Dejoie, P. Sciau, W. Li, L. Noé, A. Mehta, K. Chen, H. Luo, M. Kunz, N. Tamura, Z. Liu. ''Learning from the past: Rare ε-Fe2O3 in the ancient black-glazed Jian (Tenmoku) wares''. Scientific Reports 4. Article number: 4941. doi: 10.1038/srep04941 Pridobljeno 20. februarja 2014.&lt;/ref&gt;

Pri visokih tlakih obstaja tudi amorfna oblika železovega(III) oksida.&lt;ref name=Vujtek/&gt;

==Hidrirani železovi(III) oksidi==
Obstaja več hidriranih železovih(III) oksidov. Če se topnim železovim(III) solem dodajo alkalije, nastane rdečerjava želatinasta oborina, ki ni Fe(OH)&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;, ampak Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;•H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O (piše se tudi kot Fe(O)OH). Obstaja tudi več oblik hidriranega železovega(III) oksida. Rdeči [[lepidokrocit]], ki nastane na zunanji površini stalaktitom podobnih tvorb, je γ-Fe(O)OH. V njihovi notranjosti se pojavlja oranžni [[getit]]. Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;•H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O med segrevanjem izgubi vezano vodo. S segrevanjem na 1.670 K se Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; pretvori v črn Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; (Fe(II)Fe(III)&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;), ki je znan kot mineral [[magnetit]]. Fe(O)OH je topen v kislinah, pri čemer nastane [Fe(OH&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;]&lt;sup&gt;3+&lt;/sup&gt;. V koncentriranih alkalijah se Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; pretvori v  [Fe(OH)&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;]&lt;sup&gt;3−&lt;/sup&gt;.&lt;ref name=Housecroft/&gt;

==Reakcije==
Najpomembnejša reakcija je [[redukcija]] z [[ogljik]]om, v kateri nastane elementarno železo:

:2 Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; + 3 C → 4 Fe + 3 CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;

Druga je ekstremno eksotermna termitska reakcija z [[aluminij]]em:&lt;ref&gt;A. Price (1945). ''Higher School Certificate Inorganic Chemistry''. Leslie Slater Price.&lt;/ref&gt;

:2 Al + Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; → 2 Fe + Al&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;

Reakcija je uporabna za [[varjenje]] debelih železnih predmetov, na primer železniških tirnic. [[Termit]] se uporablja tudi kot orožje in sredstvo za izdelavo majhnih ulitih kovinskih predmetov in orodij.

Z delno redukcijo z [[vodik]]om pri približno 400 °C nastane magnetit, ki je zmes železovega(II) in (III) oksida:&lt;ref name=Handbook&gt;''Handbook of Preparative Inorganic Chemistry''. 2. izdaja. Academic Press. 1963. NY. Vol. 1, str. 1661.&lt;/ref&gt;  

:3 Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; + H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; → 2 Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O

Železov(III) oksid je netopen v vodi. Topen je v močnih kislinah, na primer v [[Klorovodikova kislina|klorovodikovi]] iz [[Žveplova kislina|žveplovi]] kislini. Topen je tudi v raztopinah kelatov, na primer [[EDTA]], in [[Oksalna kislina|oksalni]] kislini. 

S segrevanjem železovih(III) oksidov z drugimi kovinskimi oksidi in karbonati nastanejo ferati:&lt;ref name=Handbook/&gt;
   
:ZnO + Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; → Zn(FeO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;

==Priprava==
Železov(III) oksid se v laboratoriju lahko pripravi z [[Elektroliza|elektrolizo]] raztopine [[Natrijev bikarbonat|natrijevega bikarbonata]] z železno [[Anoda|anodo]]:

:4 Fe + 3 O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; + 2 H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O → 4 FeO(OH)

Nastali hidrirani železov(III) oksid (FeO(OH)) pri približno 200 °C odcepi vezano vodo:&lt;ref name=Handbook/&gt;&lt;ref name=Greenwood&gt;{{navedi knjigo |author1=N.N. Greenwood |author2=A. Earnshaw|year=1997 |title=Chemistry of the Elements |edition=2|publisher=Oxford [etc.] : Butterworth Heinemann |isbn=0-7506-3365-4 |cobiss=18882053 |pages=}}&lt;/ref&gt;

:2 FeO(OH) → Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; + H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O

Pripravi se lahko tudi s termičnim razpadom [[železov(III) hidroksid|železovega(III) hidroksida]] pri temperaturah nad 200 °C:

:2 Fe(OH)&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; → Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; + 3H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O

==Uporaba==
Železov(III) oksid je glavna surovina za proizvodnjo [[Železo|železa]], [[Jeklo|jekla]] in mnogo drugih [[Zlitina|zlitin]].&lt;ref name=Greenwood/&gt;

===Polirno sredstvo===
Zelo drobno uprašen železov(III) oksid se uporablja za končno poliranje kovinskega [[nakit]]a in optičnih leč. Zlatarji odstranjujejo ostanke oksida z nakita z izpiranjem v ultrazvočni kopeli.
 
===Pigment===
{{multiple image|align = left
|footer = Barvi zazlično hidriranega železovega(III) oksida (α = rdeč, β = rumen), ki se uporabljata kot pigmenta&lt;ref name=Messinger/&gt;
|width1 = 220|image1 = Iron oxide red y.jpg
|width2 = 178|image2 = Iron oxide yellow.jpg
}}
Železov(III) oksid se uporablja tudi kot pigment s tržnimi imeni »rjavi pigment 6«, »rjavi pigment 7« in »rdeči pigment 101«.&lt;ref&gt;''Paint and Surface Coatings: Theory and Practice''. William Andrew Inc. ISBN 1-884207-73-1.&lt;/ref&gt; Pigmenta rdeče 101 in rjavo 6 se lahko uporabljata tudi v [[Kozmetika|kozmetiki]]. Železovi oksidi se kot pigmenti skupaj s titanovimi oksidi uporabljajo v zobni protetiki.&lt;ref&gt;A. Banerjee (2011). ''Pickard's Manual of Operative Dentistry''. United States: Oxford University Press Inc., New York. str. 89. ISBN 978-0-19-957915-0.&lt;/ref&gt;

Hematit je značilna komponenta [[švedsko rdeča barva|švedsko rdeče barve]], znane tudi kot falunska rdeča barva.

===Magnetni spominski mediji===
Železov(III) oksid je najpogostejši magnetni delec v vseh vrstah medijev za zapisovanje in shranjevanje podatkov. Sodobni mediji, predvsem trdi diski, uporabljajo bolj dodelane tehnologije, v katerih so premazi sestavljeni iz 15 slojev ali celo več.&lt;ref&gt;S.N. Piramanayagam. [http://scitation.aip.org/content/aip/journal/jap/102/1/10.1063/1.2750414 ''Perpendicular recording media for hard disk drives'']. J. Appl. Phys. '''102''', 011301 (2007).&lt;/ref&gt;

===Fotokatalizator===
α-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; se že več kor 25 let preučuje kot fotoanoda za reakcijo razgradnjo vode v kisik in vodik.&lt;ref&gt;A. Kay, I. Cesar, M. Gratzel (2006). Journal of the American Chemical Society '''128''': 15714-15721.&lt;/ref&gt;

==Medicina==
Zmes cinkovega oksida in približno 0,5 % železovega(III) oksida se imenuje calamine in je aktivna komponenta kalaminskega losjona. 

==Sklici==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Železove spojine]]</text>
      <sha1>tnmd88u1k1fpzpdirtx3w44sb4jaam2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Železov(II) oksid</title>
    <ns>0</ns>
    <id>384744</id>
    <revision>
      <id>6677999</id>
      <parentid>6079354</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:56:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6677999</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5433" sha1="i7gv1j5so6be5n475is0d5zma83ycpw" xml:space="preserve">{{Chembox
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 477163416
| ImageFile1 = Iron(II) oxide.jpg
| ImageSize1 = 
| ImageName1 = Železov(II) oksid
| ImageFile2 = Manganese(II)-oxide-xtal-3D-SF.png| ImageSize2 = 
| IUPACName = železov(II) oksid
| SystematicName = 
| OtherNames = fero oksid, železov monoksid
|Section1={{Chembox Identifiers
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID = 14237
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = G7036X8B5H
| InChI = 1/Fe.O/rFeO/c1-2
| InChIKey = UQSXHKLRYXJYBZ-WPTVXXAFAB
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 50820
| SMILES = [Fe]=O
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/Fe.O
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = UQSXHKLRYXJYBZ-UHFFFAOYSA-N
| CASNo = 1345-25-1
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| EINECS = 
| PubChem = 14945
| RTECS = 
 }}
|Section2={{Chembox Properties
| Formula = FeO
| MolarMass = 71,844 g/mol
| Appearance = črni kristali 
| Density = 5,745 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| MeltingPtC = 1377
| Melting_ref = &lt;ref&gt;P. Patnaik (2002). ''Handbook of Inorganic Chemicals''. McGraw-Hill. ISBN 0-07-049439-8.&lt;/ref&gt;
| BoilingPtC = 3414
| Boiling_notes = 
| Solubility = netopen
| SolubleOther = netopen v alkalijah in [[alkohol]]u, &lt;br&gt; topen v [[kislina]]h
| Solvent = 
| pKa = 
| pKb = 
| RefractIndex = 2,23
 }}
|Section3={{Chembox Structure
| CrystalStruct = 
| Coordination = 
 }}
|Section4={{Chembox Thermochemistry
| DeltaHf = 
| DeltaHc = 
| Entropy = 
| HeatCapacity = 
 }}
|Section7={{Chembox Hazards
| ExternalMSDS = [http://www.inchem.org/documents/icsc/icsc/eics0793.htm ICSC 0793]
| EUClass = 
| EUIndex = ni uvrščen
| MainHazards = lahko je samovnetljiv
| NFPA-H = 0
| NFPA-F = 0
| NFPA-R =
| NFPA-S =
| RPhrases = 
| SPhrases = 
| FlashPt = 
| AutoignitionPt = različna
| ExploLimits = 
| PEL = 
 }}
|Section8={{Chembox Related
| OtherAnions = [[železov(II) fluorid]], [[železov(II) sulfid]], [[železov(II) selenid]], [[železov(II) telurid]]
| OtherCations = [[manganov(II) oksod]], [[kobaltov(II) oksid]]
| OtherCpds = [[železov(III) oksid]], [[železov(II,III) oksid]]
 }}
}}

'''Železov(II) oksid''' ali fero oksid je eden od železovih oksidov s [[Kemijska formula|formulo]] FeO. Njegov mineral se imenuje [[vustit]]. Je črn prah in se včasih zamenjuje z [[Korozija|rjo]], ki je sicer sestavljena iz hidriranega [[Železov(III) oksid|železovega(III) oksida]] (feri oksida). Železovi(II) oksidi spadajo v družino [[Stehiometrija|nestehiometričnih]] spojin, za katere je značilno pomanjkanje [[Železo|železa]]. V železovem(II) oksidu se giblje od  Fe&lt;sub&gt;0,84O&lt;/sub&gt; do Fe&lt;sub&gt;0,95O&lt;/sub&gt;.&lt;ref name=Greenwood&gt;N.N. Greenwood, A. Earnshaw (1997). ''Chemistry of the Elements'' (2. izdaja). Butterworth-Heinemann. ISBN 0080379419.&lt;/ref&gt;

==Priprava==
FeO se lahko pripravi s termičnim razpadom [[železov(II) oksalat|železovega(II) oksalata]]:

:FeC&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; → FeO + CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; + CO

Postopek se mora izvesti v inertni atmosferi, ker sicer nastane [[železov(III) oksid]]. Na podoben način se pridobivata tudi [[manganov(II) oksid]] in [[kositrov(II) oksid]].&lt;ref&gt;H. Lux (1963).  ''Iron (II) Oxide''. Handbook of Preparative Inorganic Chemistry (2. izdaja). Academic Press, NY. 1. del, str. 1497.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;A. Sutcliffe (1930). ''Practical Chemistry for Advanced Students''. John Murray,  London.&lt;/ref&gt;

[[Stehiometrija|Stehiometrični]] FeO se lahko pripravi s segrevanjem Fe&lt;sub&gt;0,95O&lt;/sub&gt; s kovinskim železom pri 770 °C in  36 kbar.&lt;ref name=Wells&gt;{{navedi knjigo |author=A.F. Wells |year=1984 |title=Structural Inorganic Chemistry |url=https://archive.org/details/structuralinorga0000well_m8i1 |location=Oxford|publisher=Clarendon Press |edition=5|isbn=0-19-855370-6 |cobiss=621359 |pages=}}&lt;/ref&gt;

==Reakcije==
Železov(II) oksid je pri temperaturah pod 575 °C termodinamsko nestabilen in teži k [[Disproporcionacija|disproporcionaciji]] na kovinsko Fe in Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;:&lt;ref name=Greenwood/&gt;

:4FeO → Fe + Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;

==Zgradba==
FeO kristalizira v [[Kubični kristalni sistem|kubičnem kristalnem sistemu]], v katerem so železovi atomi [[Oktaeder|oktaedrično]] koordinirani z atomi [[kisik]]a. Nestehiometrija se pojavi verjetno zaradi enostavne oksidacije Fe(II) v Fe(III), ki učinkovito nadomesti majhen del Fe(II) z dvema tretjinama dela Fe(III). Slednji zasede [[Tetraeder|tetraedrični]] položaj v gostem skladu oksidne kristalne rešetke.&lt;ref name=Wells/&gt;

Pri temperaturah pod 200 K se zgodi manjša sprememba zgradbe, ki spremeni simetrijo romboedra, in snov postane [[Feromagnetizem|antiferomagnetna]].&lt;ref name=Wells/&gt;

==Nahajališča==
FeO sestavlja približno 9 % [[Zemljin plašč|Zemljinega plašča]]. V plašču bi lahko bil [[električna prevodnost|električno prevoden]], s čimer bi se morda lahko pojasnilo motnje v Zemljini rotaciji, ki se ne ujemajo s sprejetimi modeli lastnosti Zemljinega plašča.&lt;ref&gt; [http://news.sciencemag.org/2012/01/electric-material-mantle-could-explain-earths-rotation?ref=hp ''Science'']. Januar 2012.&lt;/ref&gt;

==Uporaba==
Železov(II) oksid se uporablja kot [[pigment]]. Njegova uporaba je dovoljena tudi v [[Kozmetika|kozmetiki]] in nekaterih črnilih za [[Tetoviranje|tetoviranje]]. V akvaristiki se uporablja za filtriranje fosfatov. 

==Sklici==
{{sklici|1}}

[[Kategorija:Železove spojine]]
[[Kategorija:Oksidi]]</text>
      <sha1>i7gv1j5so6be5n475is0d5zma83ycpw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Železov(II,III) oksid</title>
    <ns>0</ns>
    <id>384777</id>
    <revision>
      <id>6678000</id>
      <parentid>6241023</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:56:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6678000</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13046" sha1="6jy9wgpzm8v4zrxcum74p1ckhv33ghi" xml:space="preserve">{{chembox
| Verifiedfields = changed
| Watchedfields = changed
| verifiedrevid = 447334989
| ImageFile = Iron oxide black.jpg
| ImageSize = 250px
| IUPACName = železov(II) železov(III) oksid 
| OtherNames = fero feri oksid, [[magnetit]], črni železov oksid, [[Korozija|rja]] 
|Section1={{Chembox Identifiers
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID = 17215625
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = XM0M87F357
| InChI = 1/3Fe.4O/rFe3O4/c1-4-2-6-3(5-1)7-2
| InChIKey = SZVJSHCCFOBDDC-QXRQKJBKAR
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/3Fe.4O
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = SZVJSHCCFOBDDC-UHFFFAOYSA-N
| CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| CASNo = 1317-61-9
| PubChem = 16211978
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 50821
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|changed|EBI}}
| ChEMBL = 1201867
| SMILES = O1[Fe]2O[Fe]O[Fe]1O2
}}
|Section2={{Chembox Properties
| Formula = Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;&lt;br/&gt;
FeO.Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;
| MolarMass = 231,533 g/mol
| Appearance = črn prah 
| Density = 5 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| MeltingPtC = 1538
| BoilingPt = 
| Solubility = 
| RefractIndex = 2,42 &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Pradyot Patnaik |year=2002 |title=Handbook of Inorganic Chemicals. |publisher=London : McGraw-Hill |isbn=0-07-049439-8 |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt;
}}
|Section3={{Chembox Hazards
| MainHazards = 
| FlashPt = 
| AutoignitionPt = 
 }}
}} 

'''Železov(II,III) oksid''' je kemijska [[Spojina|spojina]] s formulo Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;.  Je eden od številnih železovih oksidov, med katere spadata tudi [[železov(II) oksid]] (FeO), ki je redek, in [[železov(III) oksid]] (Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;), znan tudi kot [[hematit]].  Železov(II,III) oksid se v naravi pojavlja kot [[mineral]] [[magnetit]]. Vsebuje Fe&lt;sup&gt;2+&lt;/sup&gt; in Fe&lt;sup&gt;3+&lt;/sup&gt; ione in se bolj točno zapiše kot FeO∙Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;. Je črn [[Feromagnetizem|ferimagneten]] prah, ki se pogosto napačno imenuje feromagneten.&lt;ref name=Greenwood&gt;N.N. Greenwood, A. Earnshaw (1997). ''Chemistry of the Elements''. 2. izdaja. Butterworth-Heinemann. ISBN 0080379419.&lt;/ref&gt; Mineral se uporablja predvsem kot črn [[pigment]], ki se najpogosteje pridobiva s sintezo in ne iz narave, ker sta velikost in oblika delcev odvisna od načina pridobivanja.&lt;ref name=Rochelle&gt;R.M. Cornell, U. Schwertmann (2007).  ''The Iron Oxides: Structure, Properties, Reactions, Occurrences and Uses''. Wiley-VCH. ISBN 3-527-60644-0.&lt;/ref&gt;

==Priprava==
Železov(II) hidroksid (Fe(OH)&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;) se lahko v anaerobnih pogojih oksidira z vodo in tvori magnetit in [[vodik]]. Proces se imenuje Schikorrjeva reakcija:

:3 Fe(OH)&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; → Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; + 2 H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O

Magnetit (Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;) je [[Termodinamika|termodinamsko]] bolj stabilen kot železov(II) hidroksid.&lt;ref&gt;M. Ming, Y. Zhang, Z. Guo, G. Ning (2013). ''Facile synthesis of ultrathin magnetic iron oxide nanoplates by Schikorr reaction''. Nanoscale Research Letters '''8''' (1): 16. doi: 10.1186/1556-276X-8-16.&lt;/ref&gt;

V laboratoriju se lahko pripravi z mešanjem [[železov(II) klorid|železovega(II) klorida]] in [[Železov(III) klorid|železovega(III) klorida]] v prisotnosti [[Natrijev hidroksid|natrijevega hidroksida]].&lt;ref&gt;R. Massart (1981). ''Preparation of aqueous magnetic liquids in alkaline and acidic media''. IEEE transactions on magnetics '''17''' (2): 1247–1248.&lt;/ref&gt;  Druga možnost je obarjanjem mešanice 0,1 M raztopine FeCl&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;•6H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O in  0,1 M FeCl&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;•4H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O v prisotnosti [[Amonijev hidroksid|amonijevega hidroksida]] med močnim mešanjem s približno 2000 obr/min. Molsko razmerje FeCl&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;:FeCl&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; mora biti 2:1. Ko se raztopina segreje na 70 °C, se mora število obratov takoj povečati na 7500 obr/min in hitro dodati raztopino NH&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;OH (10 vol. %), ki sproži [[obarjanje]] črnih nanodelcev magnetita.&lt;ref&gt;S. Keshavarz, Y. Xu, S. Hardy, C. Lemley, T. Mewes, Y. Bao (2012). ''Relaxation of Polymer Coated Magnetic Nanoparticles in Aqueous Solution''.  IEEE Transactions on Magnetics '''46''' (6):  1541-43. Tuscaloosa. Pridobljeno 3. septembra 2012.&lt;/ref&gt; Obe reakciji temeljita na hitri pretvorbi hidroliziranih železovih ionov v [[spinel]]no zgradbo železovega oksida, ki jo povzroči hidroliza pri povečanem [[pH]] (nad približno 10).

Nastajanju nanodelcev magnetita se zaradi kompleksnosti kemijskih reakcij posveča izredno pozornost.&lt;ref&gt;J.P. Jolivet, C. Chanéac, E. Tronc (2004). ''Iron oxide chemistry. From molecular clusters to extended solid networks''. Chem. Commun. '''5''': 481-483.&lt;/ref&gt; Delci magnetita so zanimivi predvsem v bioloških aplikacijah, na primer pri [[Slikanje z magnetno resonanco|slikanju z magnetno resonanco]] (MRI), ker so nestrupena alternativa trenutno uporabljanim kontrastnim sredstvom na osnovi [[gadolinij]]a. Idealnih superparamagnetnih nanodelcev, ki bi v odsotnosti zunanjega magnetnega polja popolnoma izgubili svoje magnetne lastnosti (H&lt;sub&gt;c&lt;/sub&gt; = 0 A/m), zaradi pomanjkljivega nadzora nad reakcijami še niso pridobili. Najmanjša vrednost, ki so jo dosegli, je 8,5 A/m.&lt;ref&gt;V. Ström, R.T. Olsson, K.V. Rao )2010). ''Real-time monitoring of the evolution of magnetism during precipitation of superparamagnetic nanoparticles for bioscience applications''. J. Mater. Chem. '''20''': 4168-4175.&lt;/ref&gt; Največja objavljena vrednost magnetizacije je 87 Am&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;kg&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; za sintetični magnetit.&lt;ref&gt;M. Fang, V. Ström, R.T. Olsson, L. Belova, K.V. Rao (2011). ''Rapid mixing: A route to synthesize magnetite nanoparticles with high moment''. Appl. Phys. Lett. '''99''': 222501.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;M. Fang, V. Ström, R.T. Olsson, L. Belova, K.V. Rao (2012). ''Particle size and magnetic properties dependence on growth temperature for rapid mixed co-precipitated magnetite nanoparticles''. Nanotechnology '''23''' (14(): 145601.&lt;/ref&gt;  

Pigmentni Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;, znan tudi kot sintetični magnetit, se lahko pripravi po postopkih, ki uporabljajo industrijske odpadke, staro železo ali raztopine, ki vsebujejo železove soli.
 
* Oksidacija kovinskega železa, v katerem se [[nitrobenzen]] obdeluje z železom, da bi nastali FeCl&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; [[Kataliza|kataliziral]] njegovo redukcijo v [[anilin]]:&lt;ref name=Rochelle/&gt;

:C&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;NO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; + 3 Fe + 2 H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O → C&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;H&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;NH&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; + Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;

* Oksidacija Fe&lt;sup&gt;2+&lt;/sup&gt; spojin, na primer obarjanje železovih(II) soli kot hidroksidov, kateremu sledi oksidacija z [[zrak]]om pri natančno krmiljenem pH:&lt;ref name=Rochelle/&gt;   

* Redukcija Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; z [[vodik]]om:&lt;ref&gt;US patent 2596954 (1947). Process for reduction of iron ore to magnetiteHeath T.D.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;A. Pineau, N. Kanari, I. Gaballah (2006). ''Kinetics of reduction of iron oxides by H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;. Part I: Low temperature reduction of hematite''. Thermochimica Acta '''447''' (1): 89–100. doi: 10.1016/j.tca.2005.10.004.&lt;/ref&gt;

:3Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; + H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; → 2Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; +H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O

* Redukcija Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; z [[Ogljikov monoksid|ogljikovim monoksidom]]:&lt;ref&gt;P.C. Hayes, P. Grieveson (1981). ''The effects of nucleation and growth on the reduction of Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; to Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;''. Metallurgical and Materials Transactions '''B 12''' (2): 319–326. doi: 10.1007/BF02654465.&lt;/ref&gt;

:3Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; + CO → 2Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;

==Reakcije==
* Z redukcijo magnetitne rude z ogljikovim monoksidom v [[plavž]]u se proizvaja surovo železo:&lt;ref name=Greenwood/&gt;

: Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + 4CO → 3Fe + 4CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;

* S kontrolirano oksidacijo Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;  se proizvaja rjav pigment [[maghemit]] (γ-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;):&lt;ref name=Bauxbaum&gt;G. Buxbaum, G. Pfaff (2005).  ''Industrial Inorganic Pigments''. 3. izdaja. Wiley-VCH. ISBN 3-527-30363-4.&lt;/ref&gt;

:4Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; → 6(γ-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;)

* S praženjem Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; na zraku nastane rdeč pigment [[hematit]] (α-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;):&lt;ref name=Bauxbaum/&gt;

:4Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; → 6(α-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;)

==Zgradba==
[[Slika:Kristallstruktur Magnetit.png|250px|thumb|left|Kristalna zgradba magnetita]]

Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; ima inverzno [[Kubični kristalni sistem|kubično]] [[spinel]]no zgradbo, ki je sestavljena iz področja kubičnega gostega sklada oksidnih ionov, v katerem vsi ioni Fe&lt;sup&gt;2+&lt;/sup&gt; zasedajo polovico oktaedrskih mest, ioni Fe&lt;sup&gt;3+&lt;/sup&gt; pa so enakomerno porazdeljeni po ostalih oktaedrskih in tetraedrskih mestih. 

Podobna področja kubičnih gostih skladov oksidnih ionov imata tudi [[železov(II) oksid|FeO]] in [[železov(III) oksid|γ-Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;]], zato med oksidacijo in redukcijo med njimi zlahka pride do zamenjav, saj ti procesi zelo malo spremenijo njihovo splošno zgradbo.&lt;ref name=Greenwood/&gt; Vzorci Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; so lahko tudi [[Stehiometrija|nestehiometrični]].&lt;ref name=Greenwood/&gt;

[[Magnetizem|Ferimagnetizem]] Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; nastane zaradi parnih elektronskih [[spin]]ov Fe&lt;sup&gt;2+&lt;/sup&gt; in Fe&lt;sup&gt;3+&lt;/sup&gt; ionov na oktaedrskih mestih in parnih, vendar antiparalelnih spinov, na tetraedrskih mestih. Magnetna prispevka obeh nizov nista uravnovešena, kar ima za posledico  permanentni magnetizem.&lt;ref name=Greenwood/&gt;

==Lastnosti==
[[Slika:Magnetite.jpg|thumb|250px|Vzorec naravnega Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; ([[magnetit]])]]

Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; je ferimagneten s [[Curiejeva temperatura|Curiejevo temperaturo]] 858 K. Pri 120 K je fazni prehod, pri katerem pride do diskontinuitete zgradbe, [[Električna prevodnost|električne prevodnosti]] in magnetnih lastnosti.&lt;ref&gt;E.J.W. Verwey  (1939). ''Electronic Conduction of Magnetite (Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;) and its Transition Point at Low Temperatures''. Nature '''144''' (3642): 327–328. doi: 10.1038/144327b0.&lt;/ref&gt; Pojav je predmet obširnih študij in številnih razlag, vendar še ni v celoti pojasnjen.&lt;ref&gt;F. Walz (2002). ''The Verwey transition - a topical review''. Condens. Matter '''14''' (12): 285–340. doi: 10.1088/0953-8984/14/12/203.&lt;/ref&gt; 

Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; je električni prevodnik s [[Električna prevodnost|prevodnostjo]], ki je znatno večja (10&lt;sup&gt;6&lt;/sup&gt; krat) od prevodnosti Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;. Visoko prevodnost se pripisuje izmenjavi elektronov med Fe&lt;sup&gt;2+&lt;/sup&gt; in Fe&lt;sup&gt;3+&lt;/sup&gt; centri.&lt;ref name=Greenwood/&gt;

==Uporaba==
Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; se uporablja kot črn [[pigment]].&lt;ref name=Bauxbaum/&gt; 

Kot [[katalizator]] se uporablja v [[Haber-Boschev postopek|Haber-Boschevem postopku]] za sintezo [[amonijak]]a in pri pretvorbi vodnega plina v sintezni plin.&lt;ref name=Sunggyu&gt;L. Sunggyu (2006). ''Encyclopedia of Chemical Processing''. CRC Press. ISBN 0-8247-5563-4.&lt;/ref&gt; V slednji so železovi oksidi stabilizirani s kromovim oksidom.&lt;ref name=Sunggyu/&gt;  

Nanodelci Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;  se uporabljajo kot kontrastno sredstvo v [[slikanje z magnetno resonanco|slikanju z magnetno resonanco]] (MRI).&lt;ref&gt;L. Babes, B. Denizot, G. Tanguy, J.J. Le Jeune, P. Jallet (1999). ''Synthesis of Iron Oxide Nanoparticles Used as MRI Contrast Agents: A Parametric Study''. Journal of Colloid and Interface Science '''212''' (2): 474–482. doi: 10.1006/jcis.1998.6053. PMID 10092379.&lt;/ref&gt;

Ferumoxytol, znan tudi kot Feraheme in Rienso,&lt;ref name=amag&gt;AMAG Pharmaceuticals and Takeda Announce Mutual Termination of Agreement to License, Develop and Commercialize Ferumoxytol in Ex-U.S. Territories, Including Europe. AMAG Pharmaceuticals. 29. december 2014.&lt;/ref&gt; je  intravenozni preparat Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; za zdravljenje [[slabokrvnost]]i, ki je posledica [[kronična odpoved ledvic|kronične odpovedi ledvic]].&lt;ref&gt;M.H. Schwenk (2010). ''Ferumoxytol: A New Intravenous Iron Preparation for the Treatment of Iron Deficiency Anemia in Patients with Chronic Kidney Disease''. Pharmacother '''30''' (1): 70–79.&lt;/ref&gt; 

V zmesi z [[žveplo]]m in [[aluminij]]em je posebna vrsta [[Termit (kemija)|termita]], uporabna za rezanje [[Jeklo|jekla]]. 

[[Bruniranje]] je pasivacijski postopek, v katerem nastane površinski sloj Fe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;, ki zaščiti jeklo pred rjavenjem.

==Biološka nahajališča==
Nanokristale magnetita, velikosti 42-45 nm, so odkrili v magnetotaktičnih bakterijah&lt;ref name=Rochelle/&gt; in kljunih [[domači golob|domačih golobov]].&lt;ref&gt;M. Hanzlik, C. Heunemann, E. Holtkamp-Rötzler, M. Winklhofer, N.  Petersen, G. Fleissner (2000). ''Superparamagnetic Magnetite in the Upper Beak Tissue of Homing Pigeons''. BioMetals '''13''' (4): 325–331. doi: 10.1023/A:1009214526685. PMID 11247039.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Železove spojine]]
[[Kategorija:Oksidi]]</text>
      <sha1>6jy9wgpzm8v4zrxcum74p1ckhv33ghi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lepidokrokit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>384862</id>
    <revision>
      <id>6678001</id>
      <parentid>5843272</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:56:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6678001</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3273" sha1="5v2l29wvfvdjhy9hy8w7a2x8j6p6rub" xml:space="preserve">{{Infobox mineral
| name        = Lepidokrokit 
| boxwidth    = 
| boxbgcolor  = 
| image       = Lepidocrocite-170212.jpg
| imagesize   = 250px
| alt         = 
| caption     = Luskast lepidokrokit iz rudišča Alto das Quelhas, [[Španija]]; velikost slike: 1,5 mm
| category    = IV. razred: Oksidi in hidroksidi 
| formula     = γ-FeO(OH)
| strunz      = 04.FE.15
| dana        = 06.01.02.02
| symmetry    = ortorombska (2/m 2/m 2/m) - dipiramidna 
| unit cell   = a = 3,88 Å, b = 12,54 Å, c = 3,07 Å; Z = 4
| molweight   = 88,85
| color       = rubinasto rdeč do rdečkasto rjav, v prepuščeni svetlobi svetlo rdeč do rdeče oranžen, v odbiti svetlobi sivo bel 
| colour      = 
| habit       = luskasti skupki v perjanicah in rozetah, masiven, ploščičast do vlaknat ali [[sljuda]]st 
| system      = [[Ortorombski kristalni sistem|ortorombski]]
| twinning    = 
| cleavage    = popolna po {010} 
| fracture    = 
| tenacity    = 
| mohs        = 5
| luster      = podkovinski 
| streak      = temno oranžna  
| diaphaneity = prozoren
| gravity     = 4
| density     = 
| polish      = 
| opticalprop = dvoosen (-)
| refractive  = n&lt;sub&gt;α&lt;/sub&gt; = 1,940&lt;br&gt; n&lt;sub&gt;β&lt;/sub&gt; = 2,200 &lt;br&gt;n&lt;sub&gt;γ&lt;/sub&gt; = 2,510
| birefringence = δ = 0,570
| pleochroism = močan; X = brezbarven do rumen, Y = oranžen, rumen, temno rdeče oranžen, Z = oranžen,  rumen, temno rdeče oranžen
| 2V          = izmerjen: 83°
| dispersion  = 
| extinction  = 
| length fast/slow =
| fluorescence = 
| absorption  = 
| melt        = 
| fusibility  = 
| diagnostic  = 
| solubility  = 
| impurities  = 
| alteration  = 
| other       = 
| prop1       = 
| prop1text   = 
| references  = &lt;ref name=Webmin&gt;[http://webmineral.com/data/Lepidocrocite.shtml Webmineral data]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Mindat&gt;[http://www.mindat.org/show.php?id=2379&amp;ld=1&amp;pho= Mindat with locality data]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=HBM&gt;{{Navedi splet |url=http://www.handbookofmineralogy.com/pdfs/lepidocrocite.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2015-01-29 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924140303/http://www.handbookofmineralogy.com/pdfs/lepidocrocite.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
}}

'''Lepidokrokit''', '''esmeraldit''' ali '''hidrohematit''' je [[železo]]v oksidno-hidroksidni [[mineral]] s [[Kemijska formula|formulo]] γ-FeO(OH)). Mineral je rdeče do rdečerjave barve in nastaja med [[Korozija|rjavenjem]] železa v vodi. Njegova nahajališča so prepereli skladi primarnih železovih mineralov. V vsakdanjem življenju ga lahko vodimo na zarjaveli notranjih površinah vodovodnih cevi in rezervoarjev.

Njegova zgradba je podobna zgradbi [[bemit]]a, ki se nahaja v [[boksit]]u. Zgrajen je iz skladov oktaedrov železovega(III) oksida, ki so med seboj povezani z [[Vodikova vez|vodikovimi vezmi]] hidroksidnih skladov.  Vezi med skladi so relativno šibke in dajejo mineralu luskast videz.

Lepidokrokit je bil prvič opisan leta 1813 na rudišču Zlaté Hory na [[Moravska|Moravskem]], [[Češka republika]]. Njegovo ime je sestavljeno iz [[Grščina|grških]] besed λεπιδιον [lepidion] - luskast in κρόκη  [króke] - vlakno ali tkanina. 

==Sklici==
{{sklici|1}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Železovi minerali]]
[[Kategorija:Oksidni minerali]]</text>
      <sha1>5v2l29wvfvdjhy9hy8w7a2x8j6p6rub</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Deere</title>
    <ns>0</ns>
    <id>385449</id>
    <revision>
      <id>6677845</id>
      <parentid>6570680</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:33:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677845</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5903" sha1="sfpiqvldb1hucwmifg77lp8j2zhz5wa" xml:space="preserve">{{Infobox company
| name             = '''Deere &amp; Company'''
| logo             = John_Deere_logo.svg.png
| logo_size        = 
| logo_alt         = 
| image            = Deere &amp; Company World Headquarters.jpg
| image_caption    = Sedež podjetja v Moline, [[Illinois]]
| type             = [[Delniška družba]]
| traded_as        = 
| foundation       = [[Grand Detour]], [[Illinois]] (1837)&lt;ref name=fortune&gt;{{cite journal|last=VanderMey|first=Anne|title=John Deere Plows Ahead|journal=[[Fortune (magazine){{!}}Fortune]]|date=February 25, 2013|volume=167|issue=3|page=19}}&lt;/ref&gt;
| founder          = [[John Deere (izumitelj)|John Deere]]
| location_city    = [[Moline]], [[Illinois]]
| location_country = [[ZDA]]
| locations        = 
| area_served      = Globalno
| key_people       = [[Sam Allen]]
| industry         = [[Težka industrija]]
| products         = Kmetijski, gradbeni, gozdarski stroji
| services         = 
| revenue          = {{nowrap|{{increase}}37,795 milijarde USD &lt;small&gt;(2013)&lt;/small&gt;&lt;ref name=10K&gt;{{navedi splet|url=http://www.deere.com/en_US/docs/Corporate/investor_relations/pdf/financialdata/reports/2014/10kreport2013.pdf|title=2013 Form 10-K, Deere &amp; Company|publisher=United States Securities and Exchange Commission|accessdate=14 May 2014}}&lt;/ref&gt;}}
| operating_income = {{increase}} 5,415 milijarde USD &lt;small&gt;(2013)&lt;/small&gt;
| net_income       = {{increase}} 3,537 milijarde USD &lt;small&gt;(2013)&lt;/small&gt;
| assets           = {{increase}} 59,521 milijarde USD &lt;small&gt;(2013)&lt;/small&gt;
| equity           = {{increase}} 10,267  milijarde USD &lt;small&gt;(2013)&lt;/small&gt;
| num_employees    = 67.000 &lt;small&gt;(2013)&lt;/small&gt;&lt;ref name=10K/&gt;
| divisions        = 
| subsid           = 
| homepage         = {{URL|http://www.deere.com}}
| footnotes        = 
}}
[[Slika:John Deere-Lanz 700.jpg|sličica|John Deere Lanz]]
[[File:JDPavilionMar06.jpg|thumbnail|[[John Deere Pavilion]] v [[Moline]], [[Illinois]]]]
[[File:John Deere plant in Horicon Wisconsin.jpg|thumb|right|Horicon Works v [[Horicon]], [[Wisconsin]]]]
[[File:Mannheim John Deere 20100917.jpg|thumb|John Deeretovarna v [[Mannheim]]u, Nemčiji]]
[[File:Bulldogs vor Mannheim.jpg|thumb|Novi traktorji na barži [[Mannheim Harbour]]ju]]
'''Deere &amp; Company''' (ali '''John Deere''') je ameriška [[korporacija]], ki proizvaja [[kmetijski stroj|kmetijske]], [[gradbeni stroj|gradbene]] in gozdarske stroje, [[dizel|dizelske]] motorje in drugo opremo. Leta 2013 je podjetje na ameriški listi [[Fortune 500]] zasegalo 85. mesto, na listi [[Fortune Global 500]] pa 307.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Global 500|url=http://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2013/snapshots/128.html?iid=G500_fl_list|publisher=[[CNNMoney]]|accessdate=14 May 2014|year=2013|archive-date=2014-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20140515003721/http://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2013/snapshots/128.html?iid=G500_fl_list|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;Podjetje se ukvarja tudi s finančnimi storitvami. Slogan podjetja je ''&quot;Nothing Runs Like a Deere&quot;'' - &quot;nič ne deluje tako kot Deere&quot;.&lt;ref&gt;[http://www.deere.com/wps/dcom/en_US/corporate/our_company/about_us/history/trademarks/trademarks.page? History of the John Deere Trademark] Trademarks&lt;/ref&gt;Stroje John Deere se zlahka prepozna pod zeleno rumeni barvi. 

Podjetje je ustanovil ameriški [[izumitelj]] John Deere leta [[1837]] v kraju [[Grand Detour]], [[Illinois]]. Sprva je delal kot mehanik in proizvajal majhna orodja. 

==Izdelki==
===Kmetijski stroji===
&lt;gallery&gt;
File:John Deere 8345 R.jpg|[[Traktor]]
File:John Deere 9630T Iowa.jpg|Traktor na gosenicah ([[John Deere 9630|9630T]])
File:John Deere 663 front loader, parked.jpg|[[Čelni nakladač]]
File:John Deere 2266 Extra 1.jpg|[[Kombajn]]
File:JohnDeere7450s.jpg|[[Silažni kombajn]]
File:Baumwoll-Erntemaschine auf Feld.jpeg|[[Stroj za obiranje bombaža]]
File:Sugarcane harvesting equipment Piracicaba 05 2009 5845.JPG|[[Stroj za obiranje sladkornega trsa]]
File:JohnDeere 750A.jpg|[[Sejalnica]]
File:John Deere Sprayers.jpg|[[Škropilnica(samohodna)]]
File:Loading hay bales - geograph.org.uk - 901170.jpg|Stroj za nakladanje bal
File:John Deere Horse Drawn Manure Spreader Canton Michigan.JPG|Škropilec gnojnice
&lt;/gallery&gt;

===Gradbeni stroji===
&lt;gallery&gt;
File:Excavator (John Deere).jpg|[[Bager]]
File:John Deere loader (1).jpg|[[Nakladalnik]]
File:Blair Lakes Range in 1973.JPEG|[[Gosenični nakladalnik]]
File:John Deere 110 Backhoe.jpg|[[Traktorski kopač]]
File:2008-08-12 John Deere 280 (right).jpg|[[Skidster]]
File:FEMA - 10931 - Photograph by Mark Wolfe taken on 09-16-2004 in Florida.jpg|[[Buldožer]]
File:John Deere grader.JPEG|[[Izravljalnik]]
&lt;/gallery&gt;

===Gozdarski stroji===
&lt;gallery&gt;
File:Wheeled Harvester - geograph.org.uk - 511567.jpg|Harvester
File:JD kuormatraktori.jpg|Forvarder
File:John Deere 648H skidder.jpg|Zgibnik
&lt;/gallery&gt;

===Drugo===
&lt;gallery&gt;
File:Lawn mower.jpg|Kosilnica
File:The Gator - geograph.org.uk - 1386833.jpg|[[UTV]] ([[John Deere Gator|Gator]])
File:John Deere 3350 tractor cut engine angle.JPG|[[Dizelski motor]]
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Bibliografija==
* Dahlstrom, Neil, and Dahlstrom, Jeremy. ''The John Deere Story: A Biography of Plowmakers John &amp; Charles Deere'' (Northern Illinois University Press, 2005)
* Kendall, Edward C. ''John Deere's steel plow'' (Smithsonian Institution, Bulletin of the United States National Museum 219, 1959)

==Zunanje povezave==
{{Commons category|John Deere}}
* {{official website|http://www.deere.com}}
* [http://www.ritchiewiki.com/wiki/index.php/John_Deere John Deere at RitchieWiki, the Equipment Wiki]

[[Kategorija:Proizvajalci traktorjev]]
[[Kategorija:Podjetja Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Proizvajalci kmetijskih strojev]]
[[Kategorija:Proizvajalci gradbenih strojev]]
[[Kategorija:Proizvajalci motorjev]]
{{Proizvajalci traktorjev}}
{{Proizvajalci gradbenih strojev}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>sfpiqvldb1hucwmifg77lp8j2zhz5wa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih policistov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>386383</id>
    <revision>
      <id>6677972</id>
      <parentid>6669818</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:08:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* I */</comment>
      <origin>6677972</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10198" sha1="6hkhgpb0tg8degyen883yecjrtx12v1" xml:space="preserve">'''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[policist]]ov in kriminalistov ter varstvoslovcev'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Štefan Abraham|Štefan Abra]]&lt;nowiki/&gt;[[Štefan Abraham|ham]]
*[[Miloš Abram]]
*[[Jože Ajdišek]]
*[[David Antolovič]]
*[[Marjan Anzeljc]]
*[[Darko Anželj|Darko Anžel]]&lt;nowiki/&gt;j 1963 -
*[[Andrej Anžič]] 1947 -
*[[Damjan Apollonio]]
*[[Denis Avdić]]

== B ==

*[[Mitja Bartolme]]
*[[Katja Bašič]] 1946 -
*[[Igor Bavčar]]
*Bećirovič
*[[Irfan Beganović]]
*[[Uršula Belaj]]
*[[Slavko Belak]] 1932 - 89
*[[Simon Belšak]]
*[[Drago Berden]]
*[[Mihael Berlic]]
*[[Renato Bešker]]
*[[France Bevc]]
*[[Vinko Beznik]] 1956 - 2022
*[[Bruno Blažina]]
*[[Tatjana Bobnar]] 1969 -
*[[Ivan Bokal]] 1923 - 71?
*[[Branimir Bračko]]
*[[Lado Bradač]]
*[[Nataša Brajdič Slivšek]]
*[[Matej Brajnik]]
*[[Rihard Braniselj]] 1966 -
*[[Davorin Bratuš]] 1960 - 2020
*[[Ivan Bratuž]]
*[[Anton Bregar]]
*[[Tina Brelih]]
*[[Tomaž Brezic]]
*[[Matija Breznik]]
*[[Štefan Brezočnik]] 1947 - 2012
*[[Miro Brudar]]
*[[Bogomil Brvar|Bogo(mil) Brvar]] 1947 -
*[[Anton Bukovnik]]?
*[[Dušan Burian]]

== C ==

*[[Emil Celar]]
*[[Branko Celar]]
*[[Branko Celec]]
*Celina
*[[Igor Ciperle]]
*[[Dušan Cotič]]
*[[Franc Cvetan]] 1923 - 1992 (promet)
*[[Rok Cvetko]]

== Č ==

*Matjaž Čuček 1977 - 
*([[Denis Čaleta]])
*[[Tomaž Čas]] 1953 -
*[[Emil Čebokli]]
*[[Jakob Čeferin]]
*[[Pavle Čelik]] 1941-
*[[Jože Čerin]] 1923 - ?
*[[Miha Čerin]]
*[[Evgen Česnik]]
*[[Boris Čižmek]] - Bor 1919 - 2008
*[[Mirela Čorić]] 1977-
*[[Robert Črepinko]] 1976-
*[[Leopold Čuček]] 1953-
*[[Sandi Čurin]]
*[[Milan Čuš]] 1961-

== Ć ==

*[[Željko Ćurić]]

== D ==

*[[Slavko Debelak]] 1947 - 2013
*[[Darko Delakorda]]
*[[Jakob Demšar|Jakob (Jaka) Demšar]]
*[[Bojan Dobovšek]] 1962 -
*[[Milan Domadenik]] 1936 - 2020
*[[Marjan Dragan]]
*[[Nikolaj Dragoš]] 1907 - 2018
*[[Anton Dvoršek]] 1949 -

== E ==

* [[Katja Eman]]? (kriminološka psihol.)
* [[Željko Ernoič]]
*[[Ivan Eržen (SDV)]]

== F ==

* [[Valter Fabjančič]] 1973 -
* [[Marjan Fank]]
*[[Robert Ferenc]] 1967-
*[[Dušan Ferenčak]]
*[[Marjan Ferk]] 1952 - 2009
*[[Jurij Ferme]] 1963 - 2021
*[[Alojz Flisar]]
* [[Danijela Frangež]]
* Dušan Florjančič

== G ==
*[[Dejan Garbajs]]
*[[Marko Gašperlin]] - [[Frontex|FRONTEX]]
*[[Slavko Gerželj]]
*[[Boštjan Glavič]]
*([[Odilo Globočnik]])
*[[Zdravko Godnjavec]]
*[[Matija Golob]]
*[[Zvone Golob]]
*[[Vinko Gorenak]] 1955 -
*[[Silvo Gorenc]] (SDV)
*[[Tone Gorjup|Tone (Anton) Gorjup]]
*[[Dušan Gorše]]
*[[Janko Goršek]] 1965-
*[[Franc Gosenca]] 
*[[Evgen Govekar]]
*[[Janez Gradin]]
*[[Jožef Grah]]
*[[Boris Grilc]]?
*[[Jurij Griljc|Jurij (Jure) Griljc]]
*[[Boštjan Grm]]
*[[Jolanda Grom Ravnikar]] 1952 -

== H ==

*[[Lovro Hacin]] 1886 - 1946
*[[Zlatko Halilovič]]
*[[Matej Harb]]
*[[Kamilo Hilbert]]
*[[Vidko Hlaj]]
*[[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] 1953 -
*[[Ivo Holc]]
*[[Milan Horvat]] 1957 -
*[[Matjaž Hrovatin]]
*[[Zvonko Hrastar]]?
*[[Marko Hriberšek]]
*[[Gregor Hudrič]]
*[[Robert Hvalec|Robert Hvalc]]

== I ==

* [[Vladimir Ilić]]
* [[Milovan Ipavec]]
* [[Stanislav Isak]]
* [[Karol Iskra]]
* [[Damir Ivančič]]
* [[Branko Ivanuš]]
* [[Klemen Izda]]

== J ==
*[[Igor Jadrič]]
*[[Iztok Jakomin]]
*[[Pavel Jamnik]]
*[[Zdenka Jan]]
*[[Breda Janežič]] 1948 - 1995
*[[Branko Japelj]]
*[[Martin Jazbec]]
*[[Bor Jeglič]]
*[[Matjaž Jerkič]]
*[[Leopold Jesenek]]
*[[Aleksander Jevšek]] 1961-
*[[Andrej Jurič]]
*[[Igor Juršič]]
*[[Senad Jušić]]

== K ==
*[[Primož Kadunc]]
*[[Milan Kangler]]
*[[Igor Kanižar]] - 1957
*[[Rastislav Kanižar]]
*[[Vladimir Kante]] 1905 - 1945
*[[Hinko Kapun]] 1922 - 1989 (promet)
*[[Ivan Kapun]] (promet)
*[[Maksimiljan Karba]]
*[[Ludvik Kastelic]]
*[[Dejan Kavčič]]
*[[Erna Kavčič]]
*[[Leon Keder]] ?
*[[Aleš Kegljevič]]
*[[Zvonimir Kelher]]
*[[Igor Kekec]]
*[[Janez Kerin]] 1967 -
*[[Vekoslav Kerševan|Vekoslav K(e)rševan]]
*[[Dejan Kink]] (vodja letalske policijske enote)
*[[Toni Klančnik]]
*[[Mitja Klavora]] 1955 -
*[[Milan Klemenčič (policist)|Milan Klemenčič]] - Klemenko 1959 - 2022
*[[Željko Kljajić]]
*[[Slavko Kocmut]]
*[[Stanislav Kofalt]]
*[[Mirko Kokol]]
*[[Jože Kolenc]] 1956 -
*([[Silvo Komar]])?
*[[Matjaž Kondardi]] 
*[[Fabjan Kontestabile]]
*[[Marjan Korenjak]]
*[[Slavko Koroš]]
*[[Vinko Korošak]] ?
*[[Alenka Korošec Peruzin]]
*[[Drago Kos]] 1961 -
*[[Robert Kos]]
*[[Franc Kosmač]] 1960 -
*[[Anita Kovačič]]
*[[Franc Kozel]]
*[[Mitja Kraigher]] (SDV) 1926-92
*[[Robert Kralj]]
*[[Ivan Kramberger, ml.]] 1986-
*[[Jože Krapše]]
*[[Edo Kranjčevič]] (SDV)
*[[Srečko Krope|Srečko F. Krope]] 1962 -
*[[Roman Kump]]
*[[Alojz Kuralt]]
*[[Jožef Kovač]] 1965

== L ==

*Milan Lah  
*[[Igor Lamberger]]
*[[Uroš Lavrič]]
*[[Brane Legan]]
*[[Damjan Lepoša]]
*[[Uroš Lepoša]]
*[[Matjaž Leskovar]]
*[[Borut Likar]] 1955 -
*[[Boštjan Lindav]]
*[[Maks Loh]] ? 1908 - 1987
*[[Dimitrij Lokovšek]]
*[[Ivan Lokovšek]] - Jan
*[[Danijel Lorbek]] 1969 -
*[[Radovan Lukman]]?
* [[Bojan Lunežnik]] 

== M ==
*[[Ciril Magdič]]
*[[Igor Maher]] 1967-
*[[Bojan Majcen]]
*Nace Majcen
*[[Darko Majhenič]] 1967-
*[[Franc Marolt (policist)]]
*[[Pavel Martonoši]] 1944-
*[[Robert Mastnak Mlakar]]
*[[Bojan Matevžič]]
*[[Franci Matoz]]
*[[Darko Maver]] 1951 -
*[[Marko Medvešek]]
*[[Beno Meglič]]
*[[Danica Melihar Lovrečič]] 1911 - 2005
*[[Jože Mencin]]
*[[Drago Menegalija]]
*[[Gorazd Meško]] 1965 -
*[[Damjan Miklič]]
*[[Neža Miklič]]
*[[Boris Mikolič]]
*[[Marija Mikulan]]

*[[Marko Milačič]]
*[[Rok Mlakar]]
*[[Kristjan Mlekuš]]
*[[Franc Mlinarič]] 1956 -
*[[Vinko Mlinšek]]
*[[Matija Močnik]] 1881 - 1962
*[[Melita Močnik]]
*[[Alojzij Mohar]]
*[[Dušan Mohorko]] 1959 -
*[[Miha Molan]]
*[[Ivan More - Žan]]
*[[Martin Movern]]
*[[Robert Mravljak]]
*[[Darko Muženič]]

== N ==

*[[Majda Nagode]]
*[[Tadej Nagode]]
*[[Igor Naraglav]]
* [[Boris Novak]]
*[[Janko Novak]] (policijski vikar)
*[[Majda Nagode]]

== O ==

* [[Primož Ogrinc]]
* [[Anton Olaj]]
* [[Bojan Oman]]
*[[Tomislav Omejec]] 1970-
*[[Jakob Ornik]]
*[[Jože Osterc (policist)]]
*[[Jožko Ošnjak]] 1921 - 2003
*[[Vojko Otoničar]]
*[[Miran Ozebek]]

== P ==

*[[Milan Pagon]] 1957 -
*[[Stane Pajk]]
*[[Stanko Palčič]], poveljnik orožništva med 2. svet. vojno v Lj
*[[Marino Pangos]]
*[[Ivan Pasar]]
*[[Janez Pavčič]]
*[[Alojzij Pavlič]]
*[[Janez Pečar]]?
*[[Tomaž Pečjak]] 1970 -
*[[Alojzij Penko]]
*[[Aleksander Perklič]]
*[[Jože Perko]]
*[[Tomaž Peršolja]]
*[[Emerik Peterka]]
*[[Damjan Petrič]]
*[[Zoran Petrović]]
*[[Marko Pirjevec]]
*[[Franc Pirkovič]]
*[[Stane Plohl]]
*[[Mirko Ploj]] (1956-)
*[[Vladimir Pocek]]
*[[Primož Podbelšek]]
*[[Bojan Podbevšek]]
*[[Janez Podobnik (policist)]]
*[[Lojze Podobnik]] (1949-)
*[[Andrej Podvršič]]
*[[Leopold Pogačar]]
*[[Svitoslav Pogelšek]]
*[[Marko Pogorevc (policist)|Marko Pogorevc]] 1964 -
*[[Katjuša Popović]]
*[[Janez Portir]]
*[[Edo Posega]] 1948 -
* [[Bojan Potočnik]] 1954 -
* [[Uroš Povalej]]
* [[Pavle Povirk]]
*[[Franci Povše]]
*[[Anton Pozvek]]
*[[Emil Pozvek]]
*Stane Preskar
*[[Peter Pungartnik]]
*[[Aleksander Pur]]

== R ==

*[[Ciril Ravbar]]
*[[Boris Rehar]]
*[[Martin Renko]]
*[[Roman Rep]]
*[[Drago Ribaš]]
*[[Branimir Ritonja]]
*[[Vojko Robnik]]
*[[Boris Rojs]]
*[[Jože Romšek]] 1954-
*[[Roman Rovanšek]]
*[[Robert Rožaj]]
*[[Andrej Rupnik]]
*[[Janez Rupnik]]
*[[Martin Rupnik]]
*[[Donald Rus]]
*Darko Repenšek

== S ==

*[[Karlo Sagadin]]
*[[Stanko Sakovič]]
*[[Simon Savski]] 1966 -
*[[Jože Senica]]
*[[Janko Sever]] 1951 -
*[[Ivan Simič]]
*[[Peter Skerbiš]]
*[[Bojan Skočir]]
*[[Mihael Skubl]] 1877 - 1964 (Avstrija)
*[[Alojz Sladič]]
*[[Branko Slak]]
*[[Aleš Slapnik]] 
*[[Robert Slodej]]
*[[Franc Slokan]]
*[[Simon Slokan]]
* [[Slavko Soršak]]
* [[Marjan Starc]]
*[[Fabio Steffe]]
*[[Vinko Stojnšek]]
*[[Stanko Strašek (policist)|Stanko Strašek]]
*[[Robert Sušanj]]
*[[Simon Sušanj]]

== Š ==

*[[Boštjan Šefic]] 1962 -
*[[Branko Šekoranja]]
*[[Janez Šercelj]]
*[[Franc Šešerko]]
*[[Matjaž Šinkovec (policist)|Matjaž Šinkovec]]
*[[Silvo Šivic]] (1909 - 1982)
*[[Slavko Škerlak]] 1960 -
*[[Rado Škraba]]
*[[Jure Škrbec]] 1981 -
*[[Darko Škrlj]]?
*[[Franc Šoster]] 1946 - 1991
*[[France Špelič]] 1927 - 2012
*[[Robert Šplajt]] 1968 -
*[[Jože Šprah]]
*[[Robert Štaba]]?
*[[Srečko Šteiner]]
*[[Božidar Štemberger]]
*[[Matjaž Štern]]
*[[Franc Štrubelj]] (1919 - 2017)
*[[Anton Štubljar]]
*[[Iztok Štucin]]
*[[Bojan Štumberger (policist)|Bojan Štumberger]]
*[[Miran Štupica]]
*[[Gorazd Šturm]] (1951 - 1984)
*[[Franc Šumandl]]
*[[Robert Šumi]] (1974-)

== T ==

* [[Robert Tekavec]]
*[[Rudi Terpin]]  (u. 1969)
*[[Peter Tkalec]]
*[[Ljubo Tomažič]]
*[[Tomaž Tomaževic]]
*[[Bojan Tomc]]
*[[Matjaž Tomšič]]
*[[Igor Toplak]]
*[[Andrej Torkar]]
*[[Viljem Toškan]]
*[[Anton Travner]]
*[[Milan Trbulin]]
*[[Milena Trbulin]]
*[[Božo Truden]]?

== U ==

*[[Nina Ukmar Mezinec]]
*[[Vojko Urbas]]
*[[Radivoj Uroševič]]
*[[Ivo Usar]]

== V ==

* [[Rajmund Veber]]
* [[Boštjan Velički]]
*[[Simon Velički]]
*[[Rajko Velikonja]]            
*[[Igor Velov]]
*[[Stanislav Veniger]]
*[[Manuel Vesel]]
*[[Vlado Vidic]]?
* [[Angel Vidmar]]
* Ivan Vidmar
* Stanko Vidovič
* [[Drago Vidrih]]
*[[Gorazd Vidrih]]
* [[Simon Vindiš]]
* [[Svetlana Vovko]]
* [[Anton Vozelj]]
*[[Marjan Vrbnjak]] 
* [[Stanislav Vrečar]]
* [[Tone Vrečar]]
*[[Bojan Vrečič]]
*[[Milan Vršec]]  1942 -

== W ==

* [[Aleks Winkler]]
* [[Janez Winkler]] 1928 - 2023

== Z ==

* [[Drago Zadnikar]]
*[[Ljubo Zajc]] 1963- (promet)
*[[Silvo Zalar]] 
*[[Andrej Zbašnik]]
*[[Janez Zemljarič]]
*[[Viktor Zinreih]]
*[[Branko Zlobko]] 1958-
* [[Igor Zlodej]]
* [[Franc Zorc]]
* [[Boris Zore]]
* [[Valter Zrinski]]
* [[Adolf Zupan]]
* Anton Zupančič

== Ž ==

* [[Miroslav Žaberl]]
*[[Boris Žagar]]
*[[Damijan Žagar]]
* [[Ciril Žerjav]]
*[[Danijel Žibret]]
*[[Vinko Žitnik]]
*[[Boris Žnidarič]]
*[[Miloš Žulovec]]
{{seznami narodov po poklicu|policistov}}

[[Kategorija:Seznami policistov|Slovenci]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Policisti]]
[[Kategorija:Slovenski policisti|*]]</text>
      <sha1>6hkhgpb0tg8degyen883yecjrtx12v1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jože Možina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>386808</id>
    <revision>
      <id>6677856</id>
      <parentid>6652056</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:06:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677856</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10011" sha1="g0c1k5gbknizwcal81pdz0676xd7llp" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Jože Možina
| image       =
| home_town   = [[Dobravlje, Ajdovščina]]
}}

'''Jože Možina''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], avtor dokumentarnih filmov, [[sociolog]], [[novinar]] in [[televizijski voditelj]], * [[7. april]] [[1968]], [[Šempeter pri Gorici]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]].

Možina je slovenski sociolog in zgodovinar, dejaven predvsem kot novinar na Televiziji Slovenija. Je avtor več dokumentarnih filmov in monografij z zgodovinsko tematiko, predvsem o medvojnem in povojnem času ter osamosvajanju Slovenije. 

== Mladost ==

Odraščal je v [[Dobravlje, Ajdovščina|Dobravljah]] v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]], kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato pa Srednjo družboslovno-ekonomsko šolo v [[Nova Gorica|Novi Gorici]]. Po izobrazbi je profesor zgodovine in diplomirani sociolog kulture, diplomiral je na temo ''Odpad k pravoslavju, to je k razkolništvu'' (o dogodku leta 1889, ko se je vas [[Podraga|Podraga na Vipavskem]] prepisala v pravoslavno cerkev).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Možina|first=Jože|date=1996|title=&quot;Odpad k pravoslavju, to je k razkolništvu&quot;|url=https://ojs.inz.si/zv/article/view/4620|magazine=Zgodovina za vse|language=sl|volume=3|issue=2}}&lt;/ref&gt; Bil je aktiven tudi v študentski politiki. Leta 2016 je doktoriral na temo ''Začetki oboroženih oddelkov protirevolucionarnega tabora''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dr. Jože Možina|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/63-gost-meseca/22039-dr-joze-mozina|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2026-01-11}}&lt;/ref&gt; Njegov oče je bil politični zapornik pod komunisti, njegov ded pa pod nacisti oziroma fašisti. Tudi tako je, kot pravi, razvil odpor do vseh totalitarnih sistemov, sam pa se svetovnonazorsko označuje kot &quot;pomladnega&quot;.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Novinarstvo ==
V času študija je začel delovati na nacionalni televiziji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; V  mandatu 2006–2010 je bil direktor [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]], prej pa novinar notranje politične redakcije TVS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Možina in Vasle prevzela funkciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mozina-in-vasle-prevzela-funkciji/53644|work=MMC RTV SLovenija|accessdate=2022-12-27|language=sl}}&lt;/ref&gt; Znan je kot avtor dokumentarnih filmov med katerimi so najbolj odmevni:

* [[Zločin, ki ne zastara|''Zločin, ki ne zastara'']], ki govori o [[Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojih na Slovenskem]], 
* [[Zamolčani – moč preživetja|''Zamolčani – moč preživetja'']]&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/8140383|title=Zamolčani - Moč preživetja, dokumentarna oddaja |work=RTV 4D|accessdate=2017-11-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; o revolucionarnem nasilju med drugo svetovno vojno, 
* [[Dosje: Slobodan Milošević|''Dosje: Slobodan Milošević'']]&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/31140191|title=Dosje: Slobodan Milošević|last=Slovenija|first=Multimedijski center RTV|work=RTV 4D|accessdate=2017-11-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; o vzponu in padcu [[Slobodan Milošević|srbskega komunističnega voditelja]], 
* [[Škof Rožman – zločinec ali žrtev|''Škof Rožman – zločinec ali žrtev'']]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; o ljubljanskem škofu [[Gregorij Rožman|Gregoriju Rožmanu]].

Možina je avtor več dokumentarnih oddaj iz [[Afrika|Afrike]]; [[Angola|Angole]], [[Kongo|Konga]], [[Burundi]]ja, [[Ruanda|Ruande]]. Med njimi je najbolj prepoznaven film o slovenskem misijonarju z naslovom [[Pedro Opeka – dober prijatelj|''Pedro Opeka – dober prijatelj'']].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/124146347|title=Pedro Opeka, dober prijatelj, dokumentarni film|last=Slovenija|first=Multimedijski center RTV|work=RTV 4D|accessdate=2017-11-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Je tudi avtor dokumentarnih filmov iz obdobja slovenskega osamosvajanja in novejše slovenske zgodovine. Med te spadajo:

* [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije (film)|''Slovenski plebiscit'']] je dokumentarni film o odločitvi Slovencev [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|23. decembra 1990]], da želijo živeti v samostojni in neodvisni državi. 
* [[Domovina in država (film)|''Domovina in država'']] je film, ki govori o vojni za [[Slovenija|Slovenijo]], ki se je začela že ob prvih demokratičnih volitvah maja 1990 z razorožitvijo slovenske [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]] in trajala do odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade [[Dan suverenosti|25. oktobra 1991]]. 
* [[Urok Depale vasi|''Urok Depale vasi'']] je dokumentarec, v katerem avtor rekonstruira vpliv preddemokratičnih struktur na strmoglavljenja [[Minister za obrambo Republike Slovenije|obrambnega ministra]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] leta 1994.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/174277718|title=Urok Depale vasi|last=Slovenija |work=RTV 4D|accessdate=2017-11-11|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Od leta 2014 pripravlja serijo dokumentarnih pričevanj z naslovom [[Pričevalci]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/pricevalci/|title=Pričevalci|accessdate=2018-12-18}}&lt;/ref&gt; V njej se je zvrstilo že več kot 100 oseb povečini starejše generacije, ki so spregovorili o svojem življenju in osebnih spominih na travmatična obdobja [[Zgodovina Slovenije|slovenske zgodovine]]. Je tudi voditelj oddaje ''Intervju''.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je pridobil doktorat znanosti s področja [[Zgodovina|zgodovine]]. Raziskuje zlasti vzroke za med slovenski konflikt v času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] ter [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojno revolucionarno nasilje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042752492/slovenija/joze-mozina-o-komunisticnokocbekovi-revoluciji|title=Jože Možina o komunistično-Kocbekovi revoluciji {{!}} Dnevnik|accessdate=2017-11-11|website=www.dnevnik.si|archive-date=2017-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20171112021255/https://www.dnevnik.si/1042752492/slovenija/joze-mozina-o-komunisticnokocbekovi-revoluciji|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na to temo je leta 2019 izšla strokovna knjiga ''[[Slovenski razkol|Slovenski razkol - Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora]]'', ki je razširitev njegovega doktorskega dela.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SLOVENSKI RAZKOL|url=https://www.mohorjeva.org/izdelek/slovenski-razkol/|website=Celjska Mohorjeva družba|accessdate=2020-06-10|language=sl-SI|archive-date=2020-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200610180512/https://www.mohorjeva.org/izdelek/slovenski-razkol/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=O avtorju – Jože Možina|url=https://jozemozina.si/o-avtorju/|website=jozemozina.si|accessdate=3.1.2021}}&lt;/ref&gt;

Možina je bil večkrat kritičen do Radiotelevizije Slovenija, da ne zagotavlja zadostne pluralnosti in da ob pritiskih ne zaščiti vseh novinarjev enako. Pri tem je navajal, da je vodstvo zavoda in večina informativnega programa usmerjena bolj v levo politično nazorsko sfero.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Citat|title=JOŽE MOŽINA / INTERVJU #93|url=https://www.youtube.com/watch?v=cLFNVWkLtys|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-11|last=David Milosavljević}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade ==

Možina je dvakrat prejel [[Jurčičeva nagrada|Jurčičevo nagrado]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jurciceva-nagrada-mozini/130237|title=Jurčičeva nagrada Možini|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-11-11}}&lt;/ref&gt; ki jo podeljujeta [[Društvo slovenskih pisateljev]] in ''Nova revija'' ter ''gong ustvarjalnosti'' in gong popularnosti časnika [[Delo (časopis)|''Delo'']]. 

Leta 2012 je za film [[Pedro Opeka – dober prijatelj]] prejel nagrado za najboljšega režiserja dokumentarnih filmov na festivalu [[ITN]] v [[Hollywood]]u.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/joze-mozina-prejel-nagrado-v-los-angelesu-172630|title=Jože Možina prejel nagrado v Los Angelesu|accessdate=2017-11-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; Za isti film je leta 2014 prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], zmagal v kategoriji dokumentarnih filmov, ter pridobil nagrado za odličnost na mednarodnem filmskem festivalu [[International Film Festival Peace - Inspiration - Equality]] v [[Džakarta|Džakarti]]. Med drugim je prejel tudi posebno nagrado žirije in priznanje za odličnost na filmskem festivalu [[International film festival Environment - Health - Culture]], ter bil nominiran za najboljšega režiserja na [[Festival St. Tropez|festivalu St. Tropez]] v [[Nica|Nici]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.casnik.si/index.php/tag/joze-mozina/page/9/|title=B. Štefanič, Družina: Novi izbruhi primitivizma|work=Časnik|accessdate=2017-11-11|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Leta 2013 je prejel nagrado za odličnost v filmskem ustvarjanju na filmskem festivalu [[Canada Film Festival|Canada International Film Festival]]. 10. februarja 2023 mu je [https://www.nszg.si/ Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino] kot prvemu podelilo nagrado ''Historia moderna viva'' za delo [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=slovenski+razkol&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials ''Slovenski razkol''.] 

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Category:Jože Možina}}
{{Wikinavedek}}
* [https://jozemozina.si/ Jozemozina.si], osebna stran
* {{Twitter|JozeMozina}}
* [https://www.delo.si/tag/joze-mozina/ Delo.si]

{{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Možina, Jože}}
[[Kategorija:Jože Možina| ]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski sociologi]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]</text>
      <sha1>g0c1k5gbknizwcal81pdz0676xd7llp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kalijev ferat</title>
    <ns>0</ns>
    <id>401068</id>
    <revision>
      <id>6678002</id>
      <parentid>5969189</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:56:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lastnosti in uporaba */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6678002</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6266" sha1="rz2k62bmg1c4wdosfaz2ivfb45quc81" xml:space="preserve">{{chembox
| verifiedrevid = 428792085
|   Name = Kalijev ferat
|   IUPACName = kalijev ferat(VI)
|   OtherNames = dikalijev ferat
|   ImageFile1 = Potassium ferrate.svg
|   ImageFile2 = K2FeO4-xtal-1982-CM-3D-balls.png
| Section2 = {{Chembox Properties
|   Formula = K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;
|   MolarMass = 198,0392 g/mol
|   Appearance = temno škrlatna trdnina
|   Density = 2,829 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;, trden
|   Solubility = topen v 1M [[Kalijev hidroksid|KOH]]
|   Solvent = druga topila 
|   SolubleOther = z večino topil reagira 
|   MeltingPt = &gt;198 °C (temperatura razpada)
}}
| Section3 = {{Chembox Structure
|   Coordination = [[Tetraeder|tetraedrična]]
|   CrystalStruct = [[Ortorombski kristalni sistem|ortorombska]]
|   Dipole = 0 [[Debye|D]]
  }}
| Section7 = {{Chembox Hazards
|   ExternalMSDS =
|   MainHazards = oksidant
|   FlashPt =ni vnetljiv 
|   RPhrases = 8
|   SPhrases = 17-36
  }}
| Section8 = {{Chembox Related
|   OtherAnions = [[kalijev manganat]]&lt;br&gt; [[kalijev kromat]]&lt;br /&gt; K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;RuO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;
|   OtherCations = BaFeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;&lt;br /&gt; Na&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;}}
}}

'''Kalijev ferat''' je [[Kemijska spojina|kemijska spojina]] s [[Kemijska formula|formulo]] K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;. Je škrlatna [[Paramagnetizem|paramagnetna]] sol in redek primer železove(IV) spojine. [[Železo]] je v večini spojin v [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskih stanjih]] +2 ali +3 (Fe&lt;sup&gt;2+&lt;/sup&gt; ali  Fe&lt;sup&gt;3+&lt;/sup&gt;). Feratni ion {{chem|FeO|4|2−}} je zaradi visokega oksidacijskega stanja močan [[Oksidacija|oksidant]].

K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; je  zanimiv za aplikacije v »zeleni kemiji«, ker so stranski produkti njegove rabe, železovi oksidi, za okolje neškodljivi. Sorodni oksidanti, na primer [[krom]]ati, se obravnavajo kot  nevarni za okolje. Glavna težava pri njegovi uporabi je njegova, pogosto prevelika, reaktivnost, ki se kaže v razpadu v stiku z vodo:&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Holleman, A. F. |display-authors=etal |year=2001 |title=Inorganic Chemistry.|edition=1 |publisher=San Diego [etc.] : Academic Press ; Berlin ; New York : De Gruyter, cop. |isbn=0-12-352651-5 |cobiss=24318981 |pages=}}&lt;/ref&gt;

:4 K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + 4 H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O → 3 O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; + 2 Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; + 8 KOH

==Sinteza in zgradba==
[[Slika:Potassiumferrate(VI)solution.png|thumb|left|Vodna raztopina kalijevega ferata(VI)]]

Kalijev ferat je prvi odkril nemški kemik, zdravnik in filozof [[Georg Ernst Stahl]] (1660 – 1734) v ostanku zgorevanja [[Kalijev nitrat|kalijevega nitrata]] (solitra) in železovega prahu. Vodna raztopina ostanka se je škrlatno obarvala. Francoski kemik [[Edmond Frémy]] (1814 – 1894)  je kasneje odkril, da med taljenjem [[Kalijev hidroksid|kalijevega hidroksida]] in [[Železov(III) oksid|železovega(III) oksida]] na zraku nastane snov, topna v vodi. Kemijska sestava spojine je ustrezala kalijevemu manganatu:
 
:Fe + 3 KNO&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; + 2 KOH → K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + 3 KNO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; + H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O }

Natrijev ferat nastaja tudi z [[Elektroliza|elektrolizo]] koncentriranega KOH z železno elektrodo:

:Fe + 2KOH + 2 H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O → K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + 3H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;

V laboratoriju se pripravlja z oksidacijo alkalne raztopine železovih(III) soli s koncentriranim [[natrijev hipoklorit|natrijevim hipokloritom]]:&lt;ref&gt;J.M. Schreyer, G.W. Thompson, L.T. Ockerman. Potassium Ferrate(VI).  Inorganic Syntheses IV (1953): 164-168.&lt;/ref&gt;

:Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; + 3 Cl&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; + 10 KOH → 2 K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + 6 KCl + 5 H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O

Sol ima enako strukturo kot K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;MnO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;, K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;SO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; in K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;CrO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;. Trdna sol je zgrajena iz [[Tetraeder|tetraedričnih]] [[anion]]ov {{chem|FeO|4|2−}} in [[kation]]ov K&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;. Razdalja Fe-O je 1,66 Å.&lt;ref&gt;M. L. Hoppe, E.O. Schlemper, R.K. Murmann (1982). ''Structure of Dipotassium Ferrate(VI)''. Acta Crystallographica '''B38''': 2237-2239. doi: 10.1107/S0567740882008395.&lt;/ref&gt; Znan je tudi slabo topen barijev ferat BaFeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;.

==Lastnosti in uporaba==
Trden K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;SO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; je stabilen. Njegova temno škrlatna barva je podobna barvi [[Kalijev permanganat|kalijevega permanganata]] (KMnO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;). Vodne raztopine so pri visokih [[PH|pH]] stabilne, v vodi, še zlasti v nakisani, pa [[Hidroliza|hidrolizira]], pri čemer se sprošča [[kisik]]:

:4 K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + 6 H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O → FeO(OH) + 8 KOH + 3 O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;
 
Med segrevanjem na 500-700 ºC razpade:  

:2 K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; → K&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + KFeO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; + O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;

Z razredčenimi kislinami tvori ustrezne soli, z [[žveplova kislina|žveplovo kislino]] sulfate):

:4 K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + 10 H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;SO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; → 2 Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;(SO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt; + 4 K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;SO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + 3 O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; + 10 H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O   

Med taljenjem z alkalijami razpada:

: 4 K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + 4 KOH → 4 K&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; + H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O

Kalijev ferat je, tako kot drugi ferati, močan oksidant, močnejši od KMnO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;:

: 4 K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + 3 Cr(OH)&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; → 4 FeO(OH) + 3 K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;CrO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + 2 KOH  

Stranski produkt [[Redoks reakcija|redoks reakcij]] je [[Korozija|rji]] podobna zmes okolju nenevarnih železovih oksidov, zato se K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; obravnava kot »zeleni oksidant«. Pri obdelavi odpadnih voda se uporablja za oksidacijo organskih nečistoč in biocid. Nastali železov(III) oksihidroksid je odličen [[flokulacija|flokulant]]. 
              
Reagira tudi v substitucijskih reakcijah:

: K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;FeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + BaCl&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;  → BaFeO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;•H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O + 2 KCl 

V organskih sintezah se uporablja za oksidacijo primarnih [[alkohol]]ov.&lt;ref&gt;J.R. Green. ''Potassium Ferrate''. Encyclopedia of Reagents for Organic Synthesis 2001. John Wiley. doi: 10.1002/047084289X.rp212.&lt;/ref&gt; Kalijev ferat bi lahko bil tudi depolarizator (katoda) v reverzibilni »super železovi bateriji«.
                                         
==Viri==
{{sklici|2}}

[[Kategorija:Kalijeve spojine]]
[[Kategorija:Železove spojine]]</text>
      <sha1>rz2k62bmg1c4wdosfaz2ivfb45quc81</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ljudje z veliko depresivno motnjo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>402691</id>
    <revision>
      <id>6678068</id>
      <parentid>6670344</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T01:13:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678068</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="100307" sha1="lbq0kap8d3uyvnq2npbiymuf7ab4rp7" xml:space="preserve">To je seznam znanih ljudi, ki trpijo ali pa so trpeli za [[Velika depresivna motnja|veliko depresivno motnjo]]. Za motnjo je trpelo veliko znanih ljudi. V preteklosti so na depresijo gledali kot na sramotno skrivnost, v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja pa se je o motnji začelo govoriti bolj odkrito. Znani ljudje so pogosto neradi o tem govorili, zaradi [[družbena stigmatizacija|družbene stigmatizacije]] in nepoznavanja diagnoze ali metod zdravljenja. Za nekatere zgodovinske osebnosti se na temelju pisem, dnevnikov, umetniških del ali pripovedi družinskih članov ali prijateljev, domneva, da so trpele zaradi depresije.

==Seznam==
{{compact ToC|side=yes|top=yes|num=yes}}

==A==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[John Adams]], drugi predsednik ZDA in ustanovitveni oče{{Dummy ref|česa?}}&lt;ref&gt;http://www.healthcentral.com/bipolar/c/15/2149/oval-office-mania&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;popcrunch.com&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.popcrunch.com/depressed-135-famous-people-who-struggled-with-depression/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160816174826/http://www.popcrunch.com/depressed-135-famous-people-who-struggled-with-depression/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Suggestion of depression in various biographies about Adams, including [[David McCullough]]'s [[John Adams (book)|book]] and the [[John Adams (miniseries)|2008 mini-series]]&lt;/ref&gt;
*[[Caroline Aherne]], angleška igralka&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://bbc.net.uk/comedy/news/20021001.shtml | title=Caroline Aherne quits sitcom | work=[[BBC]] | date=1 October 2002 | accessdate=9 August 2006 | archive-date=2002-12-16 | archive-url=https://archive.today/20021216123614/http://www.bbc.co.uk/comedy/news/20021001.shtml | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Alan Alda]], ameriški igralec in avtor&lt;ref&gt;{{navedi novice | url= http://abcnews.go.com/2020/Entertainment/story?id=1126307&amp;page=1&amp;singlePage=true | title=Another Side of Alan Alda | work=[[ABC News]] | date=15 September 2005 }}&lt;/ref&gt;
*[[Buzz Aldrin]], ameriški astronavt, drugi človek na Luni&lt;ref&gt;Aldrin, Buzz, Return to Earth ISBN 0-394-48832-6&lt;/ref&gt;
*[[Woody Allen]], ameriški filmski režiser in komik&lt;ref&gt;{{navedi novice | url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4539493.stm | title= Allen uses films to avoid anxiety | work=[[BBC]] | date=12 May 2005 | accessdate= 6 November 2006 | first=Caroline | last=Briggs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.biogs.com/famous/allenwoody.html Woody Allen] biogs.com&lt;/ref&gt;
*[[Claus von Amsberg]], Nemški diplomat in soprog [[Kraljica Beatrix Nizozemska|Kraljice Beatrix]] Nizozemske&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/obituaries/story/0,,1174778,00.html | title=Queen Juliana of the Netherlands | work=[[The Guardian]] | date=22 March 2004 | accessdate= 9 August 2006 | location=London}}&lt;/ref&gt;
*[[Hans Christian Andersen]], Danski pisatelj&lt;ref&gt;Bloom, Harold [http://www.opinionjournal.com/extra/?id=110006606 Hans Christian Andersen wrote dark, timeless fairytales—for children and grown-ups] [[The Wall Street Journal]] 20 April 2005 {{Dead link|date=July 2011}}&lt;/ref&gt;
*[[Hideaki Anno]], japonski animator in filmski režiser&lt;ref name=&quot;What-were-we-making&quot;&gt;{{navedi knjigo | last = Sadamoto | first = Yoshiyuki | authorlink = Yoshiyuki Sadamoto | others = Essay by [[Hideaki Anno]]; translated by Mari Morimoto, English adaptation by Fred Burke | title = Neon Genesis Evangelion, Vol. 1 |date=December 1998 | origyear = 1995 | publisher = VIZ Media LLC | location = San Francisco | isbn = 1-56931-294-X | pages = 170–171 | chapter = What were we trying to make here? }}&lt;/ref&gt;
*[[Malcolm Arnold]], angleški skladatelj&lt;ref&gt;[http://www.timesonline.co.uk/article/0,,60-2373141,00.html Sir Malcolm Arnold]Timesonline; 25 September 2006 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081012174229/http://www.timesonline.co.uk/article/0,,60-2373141,00.html |date=2008-10-12 }}&lt;/ref&gt;
*[[ASAP Rocky]], raper
*[[Richard Ashcroft]], angleški pevec in pesnik&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/uk/2007/nov/09/rock.music | work=The Guardian | location=London | title=Music's a personal crusade, very much within his soul. But he's reaching out for something else – what he can be | first=Dave | last=Simpson | date=8 November 2007 | accessdate=27 March 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.thecmuwebsite.com/article/ashcroft-commends-fry-for-removing-stigma-of-depression/ | title=Ashcroft commends Fry for removing stigma of depression | date=5 July 2010 | accessdate=27 July 2011 | archive-date=2011-10-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20111006191024/http://www.thecmuwebsite.com/article/ashcroft-commends-fry-for-removing-stigma-of-depression/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[Isaac Asimov]], ameriški avtor in profesor&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.anxietysecrets.com/celebrities.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060816091930/http://www.anxietysecrets.com/celebrities.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[Julian Assange]], avstralski publicist in urednik ([[WikiLeaks]])&lt;ref&gt;http://www.theguardian.com/media/2011/jan/30/julian-assange-wikileaks-profile&lt;/ref&gt;

==B==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Parveen Babi]], bollywoodska igralka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://movies.indiainfo.com/newsbytes/babi-240106.html |title=Pooja Bhat gifts Parveen Babi's cassette to dad &quot;Parveen Babi has spoken for 45 minutes. It was the time when she was going through depression.&quot;IndiaInfo.com |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-08-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070817143243/http://movies.indiainfo.com/newsbytes/babi-240106.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Alec Baldwin]], ameriški igralec&lt;ref&gt;[http://www.contactmusic.com/news.nsf/story/baldwin-details-suicidal-thoughts-in-new-book_1080713]&lt;/ref&gt;
*[[Christian Bale]], angleški igralec&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/christian-bale-cinemas-extremist-484641.html | location=London | work=The Independent | first=Stephen | last=Applebaum | date=25 February 2005 | title=Christian Bale: Cinema's extremist}}&lt;/ref&gt;
*[[Maria Bamford]], komediantka in voice-over igralka&lt;ref&gt;http://www.dead-frog.com/blog/entry/interview_maria_bamford_stand_up_comic/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503190246/http://www.dead-frog.com/blog/entry/interview_maria_bamford_stand_up_comic |date=2016-05-03 }} Interview: Maria Bamford, Stand-Up Comic|Dead-Frog – A Comedy Blog&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.mariabamford.com/interview_vangeem.php |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926210843/http://www.mariabamford.com/interview_vangeem.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[David Banner]], ameriški hip hop umetnik&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.hiphopdx.com/index/features/id.809/title.david-banner-preaches |title=David Banner Preaches! |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2009-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091026183002/http://www.hiphopdx.com/index/features/id.809/title.david-banner-preaches |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.mtv.com/videos/news/169132/railing-against-the-bush-sharpton-and-the-irs.jhtml#id=1567190 | work=MTV | title=Railing Against The Bush, Sharpton... and the IRS | date=15 August 2007 | accessdate=27 July 2011 | archive-date=2011-07-27 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110727031828/http://www.mtv.com/videos/news/169132/railing-against-the-bush-sharpton-and-the-irs.jhtml#id=1567190 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Charles Baudelaire]], francoski pesnik&lt;ref&gt;[http://www.poetsgraves.co.uk/baudelaire.htm Charles Baudelaire] Poet's graves&lt;/ref&gt;
*[[Amanda Beard]], ameriški plavalec in dobitnik olimpijske zlate medalje&lt;ref&gt;{{navedi splet | title = In The Water They Can't See You Cry – home | accessdate =9 April 2012 | url = http://pages.simonandschuster.com/amandabeard }}&lt;/ref&gt;
*[[Ingmar Bergman]], švedski filmski režiser&lt;ref&gt;Katz, Ephraim [http://www.bergmanorama.com/profile.htm Bergman Biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303231335/http://www.bergmanorama.com/profile.htm |date=2016-03-03 }} The Film Encyclopedia (3rd ed., 1998)&lt;/ref&gt;
*[[Halle Berry]], ameriška igralka.&lt;ref&gt;[http://www.people.com/people/article/0,,20016312,00.html]&lt;/ref&gt;
*[[Beyoncé]], ameriška pevka&lt;ref&gt;[http://www.femalefirst.co.uk/celebrity/Beyonce+Knowles-12915.html]&lt;/ref&gt;
*[[William Blake]], angleški pesnik in slikar&lt;ref name=&quot;philosophicalsociety&quot;&gt;[http://www.philosophicalsociety.com/Archives/Philosophy%20And%20Depression.htm Philosophy and Depression] Philosophical Society, USA, June 2005&lt;/ref&gt;
*[[David Bohm]], angleški kvantni fizik&lt;ref&gt;Pruyn, Fred [http://www.theosophy-nw.org/theosnw/science/sc-pruyn.htm Infinite Potential: The Life and Times of David Bohm]&lt;/ref&gt;
*[[Kjell Magne Bondevik]], norveški politik in bivši predsednik Norveške&lt;ref name=&quot;WP&quot;&gt;{{navedi novice | first=Kay | last=Redfield Jamison | title=Acknowledging Depression | date=25 June 2006 | publisher= | url =http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/06/24/AR2006062400771.html | work =The Washington Post | pages = | accessdate = 9 August 2006 | language = }}&lt;/ref&gt;
*[[Jon Bon Jovi]], ameriški rock pevec in komponist&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2010/11/08/jon_bon_jovi_without_my_wife_and_kids_ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304053834/http://www.starpulse.com/news/index.php/2010/11/08/jon_bon_jovi_without_my_wife_and_kids_ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.youtube.com/watch?v=nLYWCaHuCkY]&lt;/ref&gt;
*[[Lorraine Bracco]], ameriška igralka&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=Elizabeth | last=Forbes | title=Sopranos' Psychologist: Role Model | date=Fall 2011 | url=http://www.hopetocope.com/Item.aspx/814/sopranos-psychologist | work=esperanza | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2013-10-05 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131005002736/http://www.hopetocope.com/Item.aspx/814/sopranos-psychologist | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Terry Bradshaw]], ameriški nogometaš, nogometni reporter&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=John | last=Morgan |author2=Stephen A. Shoop  | title=Terry Bradshaw's winning drive against depression | date=30 January 2004 | publisher= | url =http://www.usatoday.com/news/health/spotlighthealth/2004-01-30-bradshaw_x.htm | work =USA today | pages = | accessdate = 10 August 2006 | language = }}&lt;/ref&gt;
*[[Wayne Brady]], ameriški komik&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.etonline.com/news/153335_wayne_brady_opens_up_about_his_depression/index.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809031525/http://www.etonline.com/news/153335_wayne_brady_opens_up_about_his_depression/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Zach Braff]], ameriški igralec&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20008446,00.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304062125/http://www.people.com/people/article/0,,20008446,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Frank Bruno]], angleški boksar&lt;ref&gt;http://www.mirror.co.uk/news/most-popular/2011/04/03/frank-bruno-interview-i-ve-finally-beaten-my-mental-health-demons-115875-23033560/&lt;/ref&gt;
*[[Art Buchwald]], humorist&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=Bob | last=Minzesheimer | title=Art Buchwald made sure to leave us laughing | url=http://www.usatoday.com/life/people/2007-01-18-buchwald-obit_x.htm | work=[[USA TODAY]] | date=18 January 2007}}&lt;/ref&gt;
*[[Joe Budden]], ameriški hip hop umetnik&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.rollingstone.com/artists/joebudden/articles/story/5935489/joe_budden_pumps_it_up |title=Joe Budden Pumps It Up |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2009-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090822145457/http://www.rollingstone.com/artists/joebudden/articles/story/5935489/joe_budden_pumps_it_up |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Delta Burke]], ameriška igralka&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/b/2008/02/26/delta-burke-talks-about-her-depression.htm |title=Delta Burke Talks About Her Depression |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413195542/http://depression.about.com/b/2008/02/26/delta-burke-talks-about-her-depression.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Robert Burton (scholar)|Robert Burton]] angleški akademik, (avtor knjige Anatomija melanholije)&lt;ref&gt;*Burton, Robert ''The Anatomy of Melancholy'', New York Review of Books, 2001 – one-volume reprint of 1932 3-volume [[Everyman Library|Everyman]] pocket edition, with a new introduction by [[William H. Gass]]&lt;/ref&gt;
*[[Barbara Bush]], prva dama ZDA 1989–93 in druga dama 1981–1989.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://articles.philly.com/1990-05-22/news/25886573_1_barbara-bush-doggie-bag-volunteer-work |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130726123655/http://articles.philly.com/1990-05-22/news/25886573_1_barbara-bush-doggie-bag-volunteer-work |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==C==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Beverley Callard]], angleška televizijska igralka&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1265900/Beverley-Callard-enjoys-day-partner-recovers-nervous-breakdown.html| title=Beverley Callard enjoys a day out with partner as she recovers from nervous breakdown|date=14 April 2010|work=[[The Daily Mail]] |accessdate=16 June 2013|location=London}}&lt;/ref&gt;
*[[Anthony Callea]], avstralski pop pevec&lt;ref name=&quot;smh&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.smh.com.au/articles/2007/03/27/1174761391314.html |title=Anthony Callea comes out |work=The Sydney Morning Herald |date= 27 March 2007 |accessdate=4 January 2008 |last=AAP}}&lt;/ref&gt;
* [[Alastair Campbell]], angleški reporter in politični delavec&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=How I got happy and stayed grumpy |author=Alastair Campbell |url=http://www.guardian.co.uk/theguardian/2012/jan/06/how-alastair-campbell-got-happy|newspaper=The Guardian |date=6 January 2012 |accessdate=28 November 2012 |location=London}}&lt;/ref&gt;
*[[Sopor Æternus &amp; the Ensemble of Shadows|Anna-Varney Cantodea]], glasbenik&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://forum.sopor-aeternus.de/viewtopic.php?t=2287&amp;start=0&amp;sid=34d6fad4b15841003d130b9a4996690d |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-07-08 |archive-url=https://archive.today/20120708221517/http://forum.sopor-aeternus.de/viewtopic.php?t=2287&amp;start=0&amp;sid=34d6fad4b15841003d130b9a4996690d |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Truman Capote]], ameriški pisatelj, poznan po delih [[Zajtrk pri Tiffanyju (novela)|Zajtrk pri Tiffanyju]] in Hladnokrvno.&lt;ref&gt;Audio commentary to the film &quot;Capote&quot; and various interviews with friends of Capote who have claimed that he developed depression as a result of his tragic upbringing and the experience of writing &quot;In Cold Blood&quot;.&lt;/ref&gt;
*[[Drew Carey]], ameriški komik in igralec&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?zi=1%2FXJ%2FYa&amp;sdn=depression&amp;cdn=health&amp;tm=20&amp;f=10&amp;su=p284.8.150.ip_&amp;tt=14&amp;bt=1&amp;bts=1&amp;zu=http%3A%2F%2Fwww.jhu.edu%2F~gazette%2Faprjun96%2Fapr2996%2Fdrew.html |title=This Comic's Life Is Not Always A Laughing Matter |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-07-08 |archive-url=https://archive.today/20120708002153/http://depression.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?zi=1/XJ/Ya&amp;sdn=depression&amp;cdn=health&amp;tm=20&amp;f=10&amp;su=p284.8.150.ip_&amp;tt=14&amp;bt=1&amp;bts=1&amp;zu=http://www.jhu.edu/~gazette/aprjun96/apr2996/drew.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Clarke Carlisle]], angleški nogometaš&lt;ref&gt;{{navedi novice | first = Clarke | last = Carlisle | title = Depression and suicide: Football's secret uncovered | url = http://www.bbc.co.uk/sport/0/football/23226524 | publisher = BBC Sport | date = 9 July 2013 | accessdate = 22 December 2014}}&lt;/ref&gt;
*[[Jim Carrey]], kanadski igralec in komik&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2004/11/18/60minutes/main656547.shtml | title=Carrey: 'Life Is Too Beautiful' | work=CBS News | accessdate = 10 August 2006 | date=21 November 2004}}&lt;/ref&gt;
*[[Mary Chapin Carpenter]], ameriški pevec-komponist&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2004/11/18/60minutes/main656547.shtml | title=Country Music Star Mary Chapin Carpenter Talks About Struggle With Depression | work=Fox News  | date=2 May 2006}}&lt;/ref&gt;
*[[Johnny Carson]], nestor ameriške zabavne televizije.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.youtube.com/watch?v=_0cDeQAoCDo | title=Barbara Walters Interviews Johnny Carson | work = ABC News | accessdate = 24 July 2011 | year= 1984}}&lt;/ref&gt;
*[[Helena Bonham Carter]], angleška igralka&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.dailymail.co.uk/femail/article-1360471/Oscars-2011-nominee-Helena-Bonham-Carter-says-mother-REAL-star.html | location=London | work=Daily Mail | first=Paul | last=Scott | title=Best Supporting Mum! Why Helena Bonham Carter says her mother is the REAL star | date=25 February 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.nndb.com/people/073/000025995/&lt;/ref&gt;
*[[Dick Cavett]], vodja ameriških pogovornih TV oddaj&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=Nate | last=Jenkins | title=Dick Cavett Talks About His Depression | url=http://www.huffingtonpost.com/2008/06/20/dick-cavett-talks-about-h_n_108332.html | work=[[The Huffington Post]] | date=20 June 2008}}&lt;/ref&gt;
*[[Raymond Chandler]], pisatelj detektivskih romanov&lt;ref&gt;[http://www.panbello.com/WebNoir7_Raymond_Chandler.html]&lt;/ref&gt;
*[[Iris Chang]], kitajsko-ameriška pisateljica in zgodovinarka&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.metroactive.com/papers/metro/11.17.04/chang-0447.html|title=Remembering Iris Chang }}&lt;/ref&gt;
*[[Ray Charles]], afriško-ameriški pevec&lt;ref&gt;http://depressionintrospection.wordpress.com/tag/ray-charles/&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;his own autobiography&lt;/ref&gt;
*[[David Chase]], ameriški pisatelj, režiser in producent&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=Peter | last=Biskind | title=An American Family | date=April 2007 | url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2007/04/sopranos200704?currentPage=1 | work=Vanity Fair}}&lt;/ref&gt;
*[[Lawton Chiles]], ameriški senator in guverner Floride&lt;ref name=&quot;WP&quot; /&gt;
*[[Melanie Chisholm]], angleški pop pevec-komponist&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://music.guardian.co.uk/pop/story/0,,2091851,00.html | work=The Guardian | location=London | title=Question time | first=Hannah | last=Pool | date=31 May 2007 | accessdate=8 May 2010}}&lt;/ref&gt;
*[[Agatha Christie]], angleški kriminalni pisatelj&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/uk/2006/oct/15/books.booksnews | work=The Guardian | location=London | title=Christie's most famous mystery solved at last | first=Vanessa | last=Thorpe | date=15 October 2006 | accessdate=8 May 2010}}&lt;/ref&gt;
*[[Winston Churchill]], nekdanji angleški predsednik&lt;ref&gt;Storr, Anthony: Churchill's Black Dog, Kafka's Mice, and Other Phenomena of the Human Mind ISBN 978-0-345-36547-7&lt;/ref&gt;
*[[Louis C.K.]], mehiško-ameriški komik, igralec, pisatelj in režiser&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=Jonah | last=Weiner | title=Louis C.K.: The Man Who Loves to Hate Himself | url=http://jonahweiner.com/RS_Louie_CK_Jonah_Weiner.html | work=[[Rolling Stone]] | date=December 2011}}&lt;/ref&gt;
*[[Eric Clapton]], angleški glasbenik&lt;ref&gt;http://www.eric-clapton.co.uk/interviewsandarticles/hisfatherseyes.htm&lt;/ref&gt;
*[[Kurt Cobain]], ameriški glasbenik ([[Nirvana (glasbena skupina)|Nirvana]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.burntout.com/kurt/biography/ |title=Biography of Kurt Cobain |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160727010334/http://www.burntout.com/kurt/biography/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Leonard Cohen]], kanadski pevec-komponist&lt;ref&gt;Pita, Elena [http://www.webheights.net/10newsongs/press/elmunmag.htm An Intimate Conversation with...Leonard Cohen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081011082500/http://www.webheights.net/10newsongs/press/elmunmag.htm |date=2008-10-11 }}, El Mundo 26 September 2001 (translated from Spanish)&lt;/ref&gt;
*[[Stan Collymore]], angleški nogometaš&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-36405/Collymore-tells-depression.html | location=London | work=Daily Mail | title=Collymore tells of 'depression' | date=18 April 2014}}&lt;/ref&gt;
*[[Joseph Conrad]], Poljski pisatelj&lt;ref&gt;Najder, Zdzisław [http://conrad-centre.w.interia.pl/pages/conrad_life_en.htm Józef Teodor Konrad Korzeniowski -Joseph Conrad] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110123104832/http://conrad-centre.w.interia.pl/pages/conrad_life_en.htm |date=2011-01-23 }} 2nd Polish ed. [[Warszawa]] 1996&lt;/ref&gt;
*[[Calvin Coolidge]], 30. predsednik ZDA. predsednik&lt;ref&gt;''Tormented President: Calvin Coolidge, Death, and Clinical Depression'' by [[Robert E. Gilbert]]. 2003&lt;/ref&gt;
*[[Billy Corgan]], ameriški glasbenik ([[The Smashing Pumpkins]])&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=Nekesa | last=Mumbi Moody | title=Billy Corgan embraces solo life | date=6 June 2005 | publisher= | url =http://www.nctimes.com/articles/2005/07/06/entertainment/music/7605130259.txt | work =Associated Press | pages = | accessdate = 10 August 2006 | language = }}&lt;/ref&gt;
*[[Jeb Corliss]], ameriški poklicni padalec in BASE skakalec&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.visualnews.com/2011/11/02/they-call-him-the-human-bird/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-09-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120911081541/http://www.visualnews.com/2011/11/02/they-call-him-the-human-bird/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Chris Cornell]], ameriški glasbenik ([[Soundgarden]], [[Audioslave]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.blabbermouth.net/news.aspx?mode=Article&amp;newsitemID=58302 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2019-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190722152321/http://www.blabbermouth.net/news.aspx%3Fmode%3DArticle%26newsitemID%3D58302 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Courteney Cox]], ameriška igralka&lt;ref&gt;[http://www.people.com/people/article/0,,1085027,00.html]&lt;/ref&gt;
*[[Sheryl Crow]], ameriški pevec-komponist&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/od/famous/p/sherylcrow.htm |title=Famous People with Depression – Sheryl Crow |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160322060726/http://depression.about.com/od/famous/p/sherylcrow.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Rivers Cuomo]], ameriški glasbenik ([[Weezer]])&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.chartattack.com/reviews/49721/live-weezer-arent-afraid-of-the-blues | title=LIVE: Weezer Aren't Afraid Of The Blues | date=9 May 2005 | publisher=[[Chart (magazine)|Chart]] | accessdate=11 September 2009 }}&lt;/ref&gt;

==D==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Roméo Dallaire]], kanadski general, senator in človekoljub&lt;ref&gt;Dallaire, Roméo, Shake Hands with the Devil ISBN 0-7867-1510-3&lt;/ref&gt;
*[[Rodney Dangerfield]], ameriški komik in igralec&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?zi=1%2FXJ%2FYa&amp;sdn=depression&amp;cdn=health&amp;tm=632&amp;f=10&amp;su=p284.8.150.ip_&amp;tt=14&amp;bt=1&amp;bts=1&amp;zu=http%3A%2F%2Fwww.signonsandiego.com%2Funiontrib%2F20040718%2Fnews_1a18rodney.html |title=Dangerfield is no laughing matter |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://archive.today/20120716104927/http://depression.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?zi=1/XJ/Ya&amp;sdn=depression&amp;cdn=health&amp;tm=632&amp;f=10&amp;su=p284.8.150.ip_&amp;tt=14&amp;bt=1&amp;bts=1&amp;zu=http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20040718/news_1a18rodney.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Charles Darwin]], angleški prirodoslovec&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=Jonah | last=Lehrer | title=Depression's Upside | url=http://www.nytimes.com/2010/02/28/magazine/28depression-t.html?pagewanted=all | work=[[New York Times]] | date=25 February 2010}}&lt;/ref&gt;
*[[Larry David]], ameriški igralec, pisatelj, komik in producent&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://thelarrydavidstory.com/larry_david_biography_timeline.html | title=The Larry David Story | accessdate=2 December 2012 | archive-date=2012-05-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120509203534/http://www.thelarrydavidstory.com/larry_david_biography_timeline.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Edgar Degas]], francoski slikar&lt;ref&gt;[http://www.metmuseum.org/toah/hd/dgsp/hd_dgsp.htm Edgar Degas (1834–1917): Painting and Drawing | Thematic Essay | Timeline of Art History | The Metropolitan Museum of Art]&lt;/ref&gt;
*[[Ellen DeGeneres]], ameriška komičarka in voditeljica TV oddaj&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.wmagazine.com/celebrities/2007/03/ellen_degeneres |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130528102351/http://www.wmagazine.com/celebrities/2007/03/ellen_degeneres |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[John Denver]], ameriški glasbenik&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://movies.nytimes.com/movie/198538/Take-Me-Home-The-John-Denver-Story/overview | work=The New York Times | accessdate=8 May 2010 | title=Movies: About Take Me Home: The John Denver Story}}&lt;/ref&gt;
*[[Johnny Depp]], ameriški igralec&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.entertainmentwise.com/news/75300/Johnny-Depps-Kids-Cured-His-Depression |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2015-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150320175633/http://www.entertainmentwise.com/news/75300/Johnny-Depps-Kids-Cured-His-Depression |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/od/famous/p/princessdiana.htm |title=Famous People with Depression – Princess Diana |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160322015541/http://depression.about.com/od/famous/p/princessdiana.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Charles Dickens]], angleški pisatelj&lt;ref name=&quot;philosophicalsociety&quot;/&gt;
*[[Barry Dickens]], avstralski pisatelj romanov in dramatik; napisal spomine na svoje boje z depresijo&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.angusrobertson.com.au/book/unparalleled-sorrow-finding-my-way-back-from-depression/6968629/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2014-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715002340/http://www.angusrobertson.com.au/book/unparalleled-sorrow-finding-my-way-back-from-depression/6968629/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://mwfblog.com.au/2009/08/28/parley-with-barry-dickins/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120718032115/http://mwfblog.com.au/2009/08/28/parley-with-barry-dickins/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Emily Dickinson]], ameriška pesnica&lt;ref name=&quot;popcrunch.com&quot;/&gt;&lt;ref&gt;http://www.hermitary.com/articles/dickinson.html&lt;/ref&gt;
*[[Monty Don]], osebnost angleške televizije, pisatelj in predavatelj&lt;ref&gt;[http://www.theguardian.com/media/2008/may/25/bbc.gardens]&lt;/ref&gt;
*[[Graeme Dott]], Škotski poklicni igralec biljarda&lt;ref&gt;[http://www.bbc.co.uk/sport/0/snooker/21105377]&lt;/ref&gt;
*[[Nick Drake]], angleški glasbenik&lt;ref&gt;[http://www.nickdrake.com/nick_life_in_quotes.html www.nickdrake.com]&lt;/ref&gt;
*[[Doug Duncan]], ameriški politik, demokratski kandidat za guvernerja države Maryland na volitvah 2006&lt;ref name=&quot;WP&quot; /&gt;
*[[Kirsten Dunst]], ameriško-nemška igralka&lt;ref&gt;{{navedi novice | url= http://uk.eonline.com/uberblog/marc_malkin/b1352_kirsten_dunst_battles_depression_not.html | title=
Kirsten Dunst Battles Depression, Not Drugs and Alcohol }}&lt;/ref&gt;
*[[Bob Dylan]], ameriški pevec-komponist, pesnik in umetnik&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | author=Bradford, Adam Timothy | title=Out of the Dark Woods: Dylan, Depression and Faith | publisher=Templehouse | year=2011 | isbn=0956479820}}&lt;/ref&gt;

==E==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Thomas Eagleton]], Senator ZDA za zv.državo [[Missouri]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://pn.psychiatryonline.org/cgi/content/full/37/21/10 |title=With Politics and Mental Illness, The More Things Change... – Bender 37 (21): 10 – Psychiatr News |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2003-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030827001021/http://pn.psychiatryonline.org/cgi/content/full/37/21/10 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Blake Edwards]], ameriški filmski režiser, scenarist in producent&lt;ref&gt;[http://transcripts.cnn.com/TRANSCRIPTS/0207/27/lklw.00.html CNN | Larry King Weekend | Transcript of interview with Blake Edwards, | date=2002-07-27]&lt;/ref&gt;
*[[Richey Edwards]], kitarist in lirik ([[Manic Street Preachers]])&lt;ref&gt;{{Citation  | last = Foster  | first = Patrick  | title = Parents Register Missing Manics Star Richey Edwards Legally Dead  | work = [[The Times]]  | publisher = [[News Corporation]]  | date = 24 November 2008  | url = http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5219264.ece  | accessdate = 6 July 2011  | location = London  }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
*[[James Ellroy]], ameriški kriminalni pisatelj&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://reviews.ebay.com/JAMES-ELLROY-WRITES-LONGHAND-Writer-apos-s-Cramp-Not-Block_W0QQugidZ10000000008123320 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331234004/http://reviews.ebay.com/JAMES-ELLROY-WRITES-LONGHAND-Writer-apos-s-Cramp-Not-Block_W0QQugidZ10000000008123320 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Eminem]], ameriški raperer&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2009/04/16/eminem_struggled_with_depression_after_r |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130704225837/http://www.starpulse.com/news/index.php/2009/04/16/eminem_struggled_with_depression_after_r |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Robert Enke]], nemški igralec nogometa&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/internationals/8353733.stm | work=BBC News | title=Suicide keeper battled depression | date=11 November 2009 | accessdate=27 March 2010}}&lt;/ref&gt;

==F==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[William Faulkner]], ameriški avtor&lt;ref&gt;Lisa C. Hickman: William Faulkner and Joan Williams: the romance of two writers. McFarland&amp;Co. Publishers, Jefferson (NC), 2006, p. 91-93&lt;/ref&gt;
*[[Craig Ferguson]], škotski-ameriški televizijski voditelj&lt;ref&gt;[http://www.tvguide.com/news/craig-ferguson-to-12132.aspx]&lt;/ref&gt;
*[[Paul Feyerabend]], avstrijski filozof&lt;ref&gt;Feyerabend, Paul, Killing Time: The Autobiography of Paul Feyerabend (1995), ISBN 0-226-24531-4, ISBN 0-226-24532-2&lt;/ref&gt;
*[[Lupe Fiasco]], ameriški raper&lt;ref&gt;{{Citation  | last = Conner  | first = Thomas  | title = Lupe Fiasco's Battles with Atlantic Dampens Long-Awaited 'Lasers'  | work = [[Chicago Sun-Times]]  | publisher = Sun-Times Media Group  | date = 4 March 2011  | url = http://www.suntimes.com/entertainment/music/4099380-421/the-lasers-fiasco.html  | accessdate =1 July 2011}}&lt;/ref&gt;
*[[F. Scott Fitzgerald]], ameriški avtor&lt;ref name=&quot;huffingtonpost.com&quot;&gt;[http://www.huffingtonpost.com/2011/08/31/celebs-with-depression_n_942771.html]&lt;/ref&gt;
*[[Harrison Ford]], ameriški igralec&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/od/famous/p/harrisonford.htm |title=Famous People With Depression – Harrison Ford |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061106064128/http://depression.about.com/od/famous/p/harrisonford.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Michel Foucault]], Francoski filozof&lt;ref&gt;Eribon, Didier, Michel Foucault
Cambridge, MA: Harvard University Press, 1991 ISBN 0-674-57286-6&lt;/ref&gt;
*[[Stephen Fry]], angleški komik, igralec in pisatelj&lt;ref&gt;http://www.telegraph.co.uk/health/10104138/Stephen-Fry-is-the-brave-face-of-suicidal-depression.html&lt;/ref&gt;
*[[Vic Fuentes]], pevec in kitarist banda [[Pierce the Veil]]&lt;ref&gt;http://www.wattpad.com/14123251-vic-fuentes-fanfiction-baby-this-is-paradise-and&lt;/ref&gt;
*[[Jackson C. Frank]], britanski komponist, glasbenik in kitarist.

==G==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Peter Gabriel]], angleški pevec in član [[Genesis (band)|''Genesis'']]&lt;ref&gt;http://gab-news.blogspot.com.au/2007/06/free-peter-gabriel-cd-in-next-weeks.html&lt;/ref&gt;
*[[Geoff Gallop]], avstralski politik&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.abc.net.au/news/newsitems/200601/s1548584.htm | title=Quitting Gallop's frankness earns praise | work=ABC News Online | date= 16 January 2006 | accessdate = 10 August 2006}}&lt;/ref&gt;
*[[Romain Gary]], Francosko-litvansko-poljski pisatelj romanov in diplomat&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.liw.lt/archive_vid.php?shid=1157453649&amp;id=1157107083 |title=A Promising Beginning by Romas Ramanauskas – Lithuania in the World |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2017-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170909052205/http://www.liw.lt/archive_vid.php?shid=1157453649&amp;id=1157107083 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Gaston Gaudio]], Igralec tenisa in zmagovalec 2004 French Open&lt;ref&gt;[http://www.wearetennis.com/nl_BE/#/2013/06/20/top-10-life-hasn-t-spared-them/3115]&lt;/ref&gt;
*[[Paul Gauguin]], Francoski slikar&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.abcgallery.com/G/gauguin/gauguinbio.html |title=Paul Gauguin. Biography – Olga's Gallery |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061206074215/http://abcgallery.com/G/gauguin/gauguinbio.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Carlo Gesualdo]], Italijanski skladatelj, diagnoza po uboju žene, njenega ljubimca in lastnega sina&lt;ref&gt;Watkings, Glenn: ''Gesualdo: The Man and His Music.'' 2nd edition. Oxford, 1991. ISBN 0-19-816197-2&lt;/ref&gt;
*[[Paul Getty]], angleški filantrop&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/obituaries/story/0,3604,938991,00.html | work= Sir Paul Getty, Philanthropist who gave £50m to the National Gallery | first= John | last= Cunningham | title=The Guardian | date= 17 April 2003 | accessdate = 10 August 2006 | location=London}}&lt;/ref&gt;
*[[Joseph Gordon-Levitt]], ameriški igralec&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://wonderwall.msn.com/movies/Joseph-Gordon-Levitt-Inspiring-creativity-8558.gallery |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005075308/http://wonderwall.msn.com/movies/joseph-gordon-levitt-inspiring-creativity-8558.gallery |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Tipper Gore]], druga dama ZDA&lt;ref name=&quot;huffingtonpost.com&quot;/&gt;
*[[Francisco de Goya]], španski slikar&lt;ref&gt;[http://www.worldandi.com/newhome/public/2004/february/bkpub1.asp The Sleep of Reason Brings Forth Monsters]&lt;/ref&gt;
*[[Spalding Gray]], ameriški igralec in pisatelj&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.newyorkmetro.com/nymetro/news/features/n_9787/ | title=Vanishing Act | work=New York Magazine | first=Alex | last=Williams | date=2 February 2004 | accessdate=10 August 2006 | archive-date=2006-07-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060716033903/http://www.newyorkmetro.com/nymetro/news/features/n_9787/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Graham Greene]], angleški pisatelj&lt;ref&gt;Sherry, Norman, The Life of Graham Greene ISBN 0-641-68443-6&lt;/ref&gt;
*[[Zack Greinke]], ameriški igralec bejzbola [[MLB]]&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Greinke Battles Depression in Bid for K.C. Rotation |last=Donovan |first=John |url=http://sportsillustrated.cnn.com/2007/writers/john_donovan/03/15/royals.greinke/index.html |newspaper=[[Sports Illustrated]] |date=15 March 2007 |accessdate=28 December 2010 |archive-date=2007-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070317193401/http://sportsillustrated.cnn.com/2007/writers/john_donovan/03/15/royals.greinke/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Ken Griffey Jr.]], ameriški igralec bejzbola [[MLB]]&lt;ref&gt;[http://www.nytimes.com/1992/03/16/sports/griffey-jr-recalls-attempted-suicide.html nytimes.com]&lt;/ref&gt;
*[[Eddie Griffin (basketball)|Eddie Griffin]], ameriški igralec bejzbola [[NBA]]&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.usatoday.com/sports/basketball/2007-08-24-406325719_x.htm | work=USA Today | title=Eddie Griffin: His last chance ended in a fiery crash | date=24 August 2007 | accessdate=8 May 2010 | first=Larry | last=McShane}}&lt;/ref&gt;

==H==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Jon Hamm]], ameriški igralec&lt;ref&gt;{{Citation  | last = Vernon  | first = Polly  | title = Mad Men: Jon Hamm on Life as Don Draper and the Blessings of Late Fame  | work = [[The Observer]]  | publisher = [[Guardian Media Group]]  | date = 19 September 2010  | url = http://www.guardian.co.uk/tv-and-radio/2010/sep/19/jon-hamm-mad-men-don-draper  | accessdate =2 March 2011 | location=London
}}&lt;/ref&gt;
*[[Tony Hancock]], angleški igralec in komik&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/tv_and_radio/article3554582.ece | work=The Times | location=London | title=Tony Hancock the comic genius I loved | first=Paul | last=Hoggart | date=17 March 2008 | accessdate=8 May 2010 | archive-date=2011-06-15 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110615232547/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/tv_and_radio/article3554582.ece | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Glen Hansard]], irski pevec-komponist in igralec &lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.irishmusiccentral.com/theframes/biography.html | work=Irish Music Central | title=The Frames: Biography | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2009-02-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090207065028/http://www.irishmusiccentral.com/theframes/biography.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Andrew Hansen]], avstralski komik (član tima ''[[The Chaser]]'')&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.greenleft.org.au/1997/296/15583 |title=Uni Documentary |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2008-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081206135802/http://www.greenleft.org.au/1997/296/15583 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Johann Hari]], angleški reporter&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://johannhari.com/2006/08/09/my-love-affair-with-anti-depressants-is-drawing-to-an-end/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110717191814/http://johannhari.com/2006/08/09/my-love-affair-with-anti-depressants-is-drawing-to-an-end |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[H. L. A. Hart|Herbert Hart]], angleški filozof&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/career_and_jobs/legal/article431917.ece | work=The Times | location=London | title=The troubled life of a tormented man and brilliant legal philosopher | date=22 March 2005 | accessdate=8 May 2010 | first1=David | last1=Pannick }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
*[[Elizabeth Hartman]], ameriška igralka&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B0DE7DD103FF931A25755C0A961948260 | title=Elizabeth Hartman, 'Patch of Blue' Star, Is Suspected Suicide | work= [[New York Times]] | date = 12 June 1987 | accessdate=10 August 2006}}&lt;/ref&gt;
*[[Anne Hathaway]], ameriška igralka&lt;ref&gt;http://depressionandcreativity.org/anne-hathaway-on-her-depression-as-a-teen/&lt;/ref&gt;
*[[Friedrich August Hayek]], avstrijski ekonomist&lt;ref&gt;Jesus Huerta de Soto: The Austrian School of Economics: market order and entrepreneurial creativity. Edward Elgar, 2008, p. 77. ISBN 978-1-84720-769-2.&lt;/ref&gt;
*[[Ernest Hemingway]], ameriški pisatelj&lt;ref name=&quot;philosophicalsociety&quot;/&gt;
*[[Margaux Hemingway]], ameriška igralka; vnukinja Ernesta Hemingwaya&lt;ref&gt;[http://www.ew.com/ew/article/0,,165437,00.html 1996: Margaux Hemingway is found dead] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607202403/http://www.ew.com/ew/article/0,,165437,00.html |date=2011-06-07 }}, [[Entertainment Weekly|ew.com]]. Retrieved on 2-04-08&lt;/ref&gt;
*[[Bill Hicks]], ameriški komik in glasbenik&lt;ref&gt;{{cite video | people=Harlock, Matt and Thomas, Paul (Directors) | title = American: The Bill Hicks Story | medium=Documentary | publisher = American the Movie | date = 2009}}&lt;/ref&gt;
*[[Audrey Hepburn]], angleška igralka&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.elegantwoman.org/audrey-hepburn-biography.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160816151849/http://www.elegantwoman.org/audrey-hepburn-biography.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Geoffrey Hill]], angleški pesnik&lt;ref&gt;[http://www.guardian.co.uk/books/2002/aug/10/featuresreviews.guardianreview15 &quot;The Praise Singer&quot;, ''The Guardian'', 10 August 2002]&lt;/ref&gt;
*[[John Hinckley, Jr.]], ameriški (neuspeli) morilec [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/hinckleykeyfigures.htm |title=The John Hinckley trial: Key figures |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060719213437/http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/hinckleykeyfigures.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Tuomas Holopainen]], Finski komponist in pianist skupine [[Nightwish]]&lt;ref&gt;http://www.tuomas-holopainen.com/main/index.php/biography{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
*Sir [[Anthony Hopkins]], angleški igralec&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.azcentral.com/ent/celeb/articles/2011/01/31/20110131anthony-hopkins-wife-saved-him-from-depression.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110202080655/http://www.azcentral.com/ent/celeb/articles/2011/01/31/20110131anthony-hopkins-wife-saved-him-from-depression.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[Vladimir Horowitz]], ameriški pianist in skladatelj&lt;ref&gt;Plaskin, Glenn (1983). Biography of Vladimir Horowitz Quill ISBN 0-688-02656-7 Pages 338, 387, 389&lt;/ref&gt;
*[[Frankie Howerd]] OBE, angleški komik&lt;ref&gt;[http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-511820/Frankie-Howerds-long-time-gay-partner-breaks-silence.html Frankie Howerd's long-time gay partner breaks his silence]&lt;/ref&gt;
*[[Michael Hutchence]], avstralski pevec–komponist&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.michaelhutchenceinfo.com/support.htm|title=Finding a Healing Note in Michael's Absence|work=Michael Hutchence Official Site|accessdate=23 June 2009|archive-date=2016-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160804083150/http://www.michaelhutchenceinfo.com/support.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*Sir [[Julian Huxley]], angleški biolog, avtor in administrator&lt;ref&gt;[http://www.icr.org/article/496/ Evolutionists and the Moth Myth]&lt;/ref&gt;

==I==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
* [[Janis Ian|Janis Joplin]], ameriška pevka-skladateljica&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.time.com/time/arts/article/0,8599,1830208,00.html | work=Time | first=Andrea | last=Sachs | title=Janis Ian | date=7 August 2008 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2013-08-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130826050257/http://www.time.com/time/arts/article/0,8599,1830208,00.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Natalie Imbruglia]], avstralska pevka-skladateljica, igralka in model.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.sane.org/Information/People/Natalie_Imbruglia.html |title=SANE Australia – Natalie Imbruglia |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070319222840/http://www.sane.org/Information/People/Natalie_Imbruglia.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Jack Irons]], ameriški glasbenik, bobnar v bendih [[Eleven (band)|Eleven]], [[Pearl Jam]], in [[Red Hot Chili Peppers]]&lt;ref&gt;[http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/chili%20peppers%20jack%20irons%20pays%20tribute%20to%20slovak_14_05_2006 &quot;Chili Peppers’ Jack Irons Pays Tribute to Slovak&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090112164631/http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/chili%20peppers%20jack%20irons%20pays%20tribute%20to%20slovak_14_05_2006 |date=2009-01-12 }}. [[Contactmusic.com]]. 14 May 2006.&lt;/ref&gt;

==J==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Janet Jackson]], ameriški pevec&lt;ref&gt;[http://www.washingtonpost.com/wp-srv/style/features/janetjack.htm Washington Post – ''Crushed Velvet'']&lt;/ref&gt;
*[[Henry James]], angleški pisatelj&lt;ref name=&quot;psychology.about.com&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://psychology.about.com/od/profilesofmajorthinkers/p/jamesbio.htm |title=William James – Biography of William James |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305010857/http://psychology.about.com/od/profilesofmajorthinkers/p/jamesbio.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[William James]], ameriški filozof in psiholog&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.des.emory.edu/mfp/jphotos.html |title=Biography, Chronology and Photographs of William James |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061101225956/http://www.des.emory.edu/mfp/jphotos.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Jim Jefferies (comedian)|Jim Jefferies]], avstralski komik
*[[Richard Jeni]], ameriški komik in igralec&lt;ref&gt;[http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/06/29/AR2007062900313_pf.html &quot;Coroner's Report: Jeni Was Mentally Ill].&quot; ''[[Associated Press]]'' via ''[[Washington Post]].'' 29 June 2007. Retrieved on 16 August 2009.&lt;/ref&gt;
*[[Billy Joel]], ameriški glasbenik&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/od/famous/p/billyjoel.htm |title=Famous People With Depression – Billy Joel |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160106220546/http://depression.about.com/od/famous/p/billyjoel.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Daniel Johns]], avstralski glasbenik&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.sane.org/mos/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=383 |title=Daniel Johns – SANE Australia editorial |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060925211037/http://www.sane.org/mos/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=383 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Samuel Johnson]], angleški leksikolog, življenjepisec, esejist in pesnik&lt;ref&gt;James Boswell's ''Life of Johnson''&lt;/ref&gt;
*[[Daniel Johnston]], ameriški glasbenik&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.sonyclassics.com/devilanddaniel/aboutthefilm.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120119033607/http://www.sonyclassics.com/devilanddaniel/aboutthefilm.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Angelina Jolie]], ameriška igralka&lt;ref&gt;{{navedi novice| url= http://madeinatlantis.com/angelina_jolie/interview2.htm| title= arhivska kopija| accessdate= 2015-05-06| archive-date= 2012-07-11| archive-url= https://archive.today/20120711/http://madeinatlantis.com/angelina_jolie/interview2.htm| url-status= dead}}&lt;/ref&gt;
*[[Bruce Jones (actor)|Bruce Jones]], angleški TV igralec [[Coronation Street]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mirror.co.uk/tv/tv-news/coronation-street-star-bruce-jones-887432 |title=Coronation Street star Bruce Jones reveals how his battle against depression and drink has driven him to the brink of suicide – Mirror Online |publisher=Mirror.co.uk |date=17 June 2012 |accessdate=4 July 2013}}&lt;/ref&gt;
*[[Kevan Jones]], Labour Party MP za North Durham&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=MPs Charles Walker and Kevan Jones tell of mental health issues |url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-18444516 |newspaper=BBC News |date=14 June 2012 |accessdate=28 November 2012}}&lt;/ref&gt;
*[[Ashley Judd]], ameriška igralka&lt;ref&gt;{{navedi novice | url= http://www.msnbc.msn.com/id/13722724/ | title= Ashley Judd says she was treated for depression | work=[[Associated Press|AP]] | date=5 July 2006}}&lt;/ref&gt;
*[[Jung Da Bin]], korejska igralka&lt;ref&gt;[http://english.yna.co.kr/Engnews/20070210/670000000020070210154936E4.html Suicide News]&lt;/ref&gt;

==K==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Franz Kafka]], češki pisatelj&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.kafka.org/index.php?biography | title=Kafka's Life (1883–1924) | accessdate=2 December 2012 | archive-date=2016-08-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160817185231/http://www.kafka.org/index.php?biography | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Antonie Kamerling]], nizozemski igralec&lt;ref&gt;{{navedi novice | url = http://www.nu.nl/achterklap/2350712/antonie-kamerling-overleden.html | title = Antonie Kamerling overleden | work = nu.nl | date = 7 October 2010 | accessdate = 8 August 2011 | location = Amsterdam | archive-date = 2011-09-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110906103959/http://www.nu.nl/achterklap/2350712/antonie-kamerling-overleden.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Sarah Kane]], angleški dramatik&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/arts/main.jhtml?xml=/arts/2001/05/14/btkane14.xml | title= Sarah Kane's howl of pain is an act of artistic heroism | work = Telegraph.co.uk | date = 14 May 2001 | accessdate =11 August 2006 | location=London}}&lt;/ref&gt;
*[[Hamid Karzai]], afganistanski predsednik&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/afghanistan/8017747/Karzai-suffers-depression-says-Watergate-investigator.html | title= Karzai Suffers Depression, Says Watergate Investigator | work = Telegraph.co.uk | date = 22 September 2010 | location=London | first=Ben | last=Farmer}}&lt;/ref&gt;
*[[Charlie Kaufman]], ameriški scenarist&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/film/2009/apr/18/charlie-kaufman-interview | title= It's just a big mess inside my head | work = guardian.co.uk | date = 17 April 2009 | location=London | first=Laura | last=Barton}}&lt;/ref&gt;
*[[Susanna Kaysen]], ameriški pisatelj&lt;ref&gt;Kaysen, Susanna: Girl Interrupted ISBN 0-679-74604-8&lt;/ref&gt;
*[[Demi C. Kazanis, DDS]] ameriška filmska igralka, filantrop, zobozdravnica
*[[John Keats]], angleški pesnik&lt;ref name=autogenerated1&gt;[http://scorpioncity.com/depr.html Artists with Depression]&lt;/ref&gt;
*[[Kid Cudi]], ameriški hip hop umetnik&lt;ref&gt;http://www.washingtonpost.com/blogs/therootdc/post/breaking-hip-hops-silence-kid-cudi-speaks-on-mental-health/2013/01/17/257828fe-60b0-11e2-9940-6fc488f3fecd_blog.html&lt;/ref&gt;
*[[Kool Keith]], ameriški hip hop umetnik&lt;ref&gt;http://www.earthhiphop.com/modules/news/article.php?storyid=42 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215172748/http://www.earthhiphop.com/modules/news/article.php?storyid=42 |date=2018-12-15 }} Kool Keith &quot;Nogatco Rd.&quot;&lt;/ref&gt;
*[[Jack Kerouac]], ameriški pesnik&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://mentalhealthheal.com/87926/jack-kerouac-mental-disorder/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303233704/http://mentalhealthheal.com/87926/jack-kerouac-mental-disorder/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Marian Keyes]], Irski pisatelj&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.mariankeyes.com/newsletter/May |title=2010?forumboardid=9&amp;forumtopicid=9 |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-09-04 |archive-url=https://archive.today/20120904154617/http://www.mariankeyes.com/newsletter/May |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Alicia Keys]], ameriški pevec-komponist&lt;ref&gt;[http://www.people.com/people/article/0,,20166204,00.html]&lt;/ref&gt;
*[[Anthony Kiedis]], ameriški glasbenik, pevec funk rock skupine [[Red Hot Chili Peppers]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://anthonykiedis.net/magazine-scansarticles/2000-2005/2000-2/kerrang-july-2000/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160726182137/http://anthonykiedis.net/magazine-scansarticles/2000-2005/2000-2/kerrang-july-2000/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Stephen King]], ameriški avtor &lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.theguardian.com/books/2000/sep/14/stephenking.fiction1| title='Part two of the full Stephen King interview'|date=14 September 2010|work=[[The Guardian]] |first=Tim |last=Adams}}&lt;/ref&gt;
*[[Ernst Ludwig Kirchner]], Nemški slikar&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.museothyssen.org/thyssen_ing/coleccion/obras_ficha_biografia409.html |title=Kirchner Biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303225725/http://www.museothyssen.org/thyssen_ing/coleccion/obras_ficha_biografia409.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Anne Kirkbride]], angleška TV igralka [[Coronation Street]]&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-90523/My-struggle-beat-blues.html| title='My struggle to beat the blues'|date=3 November 2012|work=[[The Daily Mail]] |accessdate=8 June 2013|location=London|first=Mark|last=Reynolds}}&lt;/ref&gt;
* [[Cris Kirkwood]], ameriški glasbenik, basist [[Meat Puppets]].
*[[John Kirwan (rugby)|John Kirwan]], novozelandski ragbi igralec, nekdanji član tima [[All Black]].&lt;ref name=&quot;NZ_Herald_10405228&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.nzherald.co.nz/section/1/story.cfm?c_id=1&amp;objectid=10405228 |title=John Kirwan to front new depression campaign |date=10 October 2006 |agency=[[NZPA]] |work=[[The New Zealand Herald]] |accessdate=15 October 2011}}&lt;/ref&gt;
*[[Joey Kramer]], ameriški glasbenik ([[Aerosmith]])&lt;ref&gt;Kramer, Joey: Hit Hard: A Story of Hitting Rock Bottom at the Top ISBN 978-0-06-156662-2&lt;/ref&gt;
*[[Akira Kurosawa]], japonski filmski režiser&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.1worldfilms.com/Tribute%20Akira%20Kurosawa.htm |title=Tribute to Akira Kurosawa |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160329111116/http://1worldfilms.com/Tribute%20Akira%20Kurosawa.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==L==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Alan Ladd]], ameriški igralec&lt;ref&gt;[http://www.tcm.com/thismonth/article.jsp?cid=161109 Alan Ladd 8/12]&lt;/ref&gt;
*[[Kendrick Lamar]], ameriški hip hop umetnik&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.complex.com/music/2014/11/kendrick-lamar-devi-dev-houston-interview |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125040331/http://www.complex.com/music/2014/11/kendrick-lamar-devi-dev-houston-interview |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Michael Landsberg]], Kanadski športni reporter&lt;ref&gt;[http://www.tsn.ca/nhl/story/?id=375694 Landsberg]&lt;/ref&gt;
*[[Hugh Laurie]], angleški igralec&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/magazine/4631772.stm | title=Hugh Laurie | work=BBC.co.uk | date = 20 January 2006 | accessdate=11 August 2006}}&lt;/ref&gt;
*[[Denis Lawson]], angleški igralec&lt;ref&gt;[http://www.bbc.co.uk/drama/faces/denis_lawson.shtml Denis Lawson BBC bio]&lt;/ref&gt;
*[[Jenny Lawson]], ameriški avtor in bloger&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://thebloggess.com/2012/09/today-and-forever/ | title=Today and forever | work=The Blogess | date = 10 September 2012 }}&lt;/ref&gt;
*[[William Lee (valet)|William Lee]], afriško-ameriški suženj
*[[John Lennon]], MBE, angleški pevec-komponist&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | author=Riley, Time | title=Lennon: The Man, the Myth, the Music – The Definitive Life | url=https://archive.org/details/lennonmanmythmus0000rile_p3z0 | publisher=Hyperion | year=2011 | isbn=1401324525}}&lt;/ref&gt;
*[[Neil Lennon]], severnoirski nogometaš&lt;ref&gt;[http://scotlandonsunday.scotsman.com/football.cfm?id=1220872006 Scotland on Sunday]&lt;/ref&gt;
*[[David Letterman]], ameriški komik in TV komentator&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://technorati.com/entertainment/tv/article/david-letterman-i-get-medicinal-help/ | title=David Letterman: I Get ‘Medicinal Help’ for Depression | work=Technorati | date=4 February 2011 | accessdate=22 March 2011 | archive-date=2011-03-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110311020253/http://technorati.com/entertainment/tv/article/david-letterman-i-get-medicinal-help | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Lee Joon-gi]], korejski igralec&lt;ref&gt;http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/Article.aspx?aid=2979115&amp;cloc=joongangdaily|home|online&lt;/ref&gt;
*[[Meriwether Lewis]], ameriški raziskovalec&lt;ref&gt;Ambrose Stephen. Undaunted Courage&lt;/ref&gt;
*[[Richard Lewis (comedian)|Richard Lewis]], ameriški komik in igralec&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | author=Lewis, Richard | title=The Other Great Depression: How I'm Overcoming, on a Daily Basis, at Least a Million Addictions and Dysfunctions and Finding a Spiritual (Sometimes) Life | url=https://archive.org/details/othergreatdepres0000lewi | publisher=PublicAffairs | year=2000 | isbn=1891620932}}&lt;/ref&gt;
* [[Gary Lightbody]], severnoirski pevec skupine [[Snow Patrol]]&lt;ref&gt;http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/rems-michael-stipe-saves-gary-lightbody-on-snow-patrols-new-album-fallen-empire/story-e6frexl9-1226197159271&lt;/ref&gt;
*[[Abraham Lincoln]], ameriški pravnik in politik, 16thpredsednik ZDA&lt;ref&gt;Burlingame, Michael: The inner world of Abraham Lincoln ISBN 0-252-06667-7&lt;/ref&gt;
*[[Heather Locklear]], ameriška igralka&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20214221,00.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160829165414/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20214221,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Oscar Lopez]], Čilensko-kanadski folk kitarist&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.smoothjazznow.com/interview_oscar_lopez.htm |title=Oscar Lopez Talks About His Darkest Moment |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060722102248/http://www.smoothjazznow.com/interview_oscar_lopez.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Demi Lovato]], ameriški pevec in igralka&lt;ref&gt;http://www.huffingtonpost.com/2014/04/30/demi-lovato-childhood-depression_n_5241422.html&lt;/ref&gt;
*[[Courtney Love]], ameriški pevec in igralka ([[Hole (band)|Hole]])&lt;ref&gt;http://www.medindia.net/news/Courtney-Love-Turns-to-Buddhism-to-Overcome-Anxiety-Depression-31465-1.htm&lt;/ref&gt;
*[[H.P. Lovecraft]], ameriški pisec kozmičnih grozljivk.

==M==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Claudio Magris]], Italijanski pisatelj&lt;ref&gt;http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2000/08/11/un-tavolo-al-caffe-san-marco-il.html&lt;/ref&gt;
* [[Gustav Mahler]], Avstrijski skladatelj&lt;ref&gt;[http://www.pep-web.org/document.php?id=irp.008.0257a Mahler's Depression]&lt;/ref&gt;
* [[Rafe Mair]], Kanadski radijski delavec in član kabinetar&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Mair|first1=Rafe|title=Depression no cause for shame|url=http://www.mentalhealth.com/story/p52-mair.html|accessdate=18 August 2014|work=Vancouver Courier|date=11 October 1995|archive-date=2014-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20140805190514/http://www.mentalhealth.com/story/p52-mair.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*[[Shirley Manson]], škotski pevec skupine [[Garbage (band)|Garbage]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://chickswhorock.webs.com/shirleymanson.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110813130417/http://chickswhorock.webs.com/shirleymanson.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[John Marsden (writer)|John Marsden]], avstralski pisatelj romanov in pedagog, znan po svojih jutranjih serijah.&lt;ref&gt;http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1137536.htm&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.abc.net.au/gnt/profiles/Transcripts/s1235463.htm&lt;/ref&gt;
*[[Heather Matarazzo]], ameriška igralka&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.halfofus.com/video/?videoID=80&amp;chapterID=1 |title=Heather Matarazzo – Half of Us |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130523021931/http://www.halfofus.com/video/?videoID=80&amp;chapterID=1 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Henri Matisse]], francoski slikar&lt;ref&gt;[http://www.newstatesman.com/200503280038 New Statesman – Paradise found]&lt;/ref&gt;
*[[Guy de Maupassant]], francoski pisatelj&lt;ref&gt;[http://www.bbc.co.uk/worldservice/arts/highlights/000808_maupassant.shtml Remembering Maupassant | Arts and Entertainment | BBC World Service]&lt;/ref&gt;
*[[Brian May]], angleški kitarist&lt;ref&gt;[http://www.popmatters.com/pm/review/94773-brian-may-the-definitive-biography-by-laura-jackson/]&lt;/ref&gt;
*[[Vladimir Mayakovsky|Vladimir Majakovski]], ruski pisatelj in pesnik&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.schicklerart.com/exh/mayakovsky/index.html |title=Mayakovsky Biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061103085934/http://www.schicklerart.com/exh/mayakovsky/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Garry McDonald (actor)|Garry McDonald]], avstralski igralec&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://bluepages.anu.edu.au/symptoms/experiences/famous_people/mcdonald |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130411073000/http://www.bluepages.anu.edu.au/symptoms/experiences/famous_people/mcdonald |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;An interview with the Australian organization Beyond Blue in 2009 for their educational videos&lt;/ref&gt;
*[[Ewan McGregor]], škotski igralec&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/ewan%20mcgregor.s%20star%20wars%20depression%20led%20to%20boozing |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2008-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081105193816/http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/ewan%20mcgregor.s%20star%20wars%20depression%20led%20to%20boozing |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Herman Melville]], ameriški pisatelj&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.littlebluelight.com/lblphp/intro.php?ikey=18 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070206220727/http://www.littlebluelight.com/lblphp/intro.php?ikey=18 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Paul Merton]], angleški komik&lt;ref&gt;[http://justaminutesite.blogspot.com/2006/05/interesting-article-about-paul-merton.html Just A Minute blog: Interesting article about Paul Merton]&lt;/ref&gt;
*[[Charlotte Mew]], angleški pesnik&lt;ref&gt;[http://hermes.hrc.ntu.edu.tw/lctd/asp/authors/00110/introduction.htm Biography Charlotte Mew]&lt;/ref&gt;
*[[Michelangelo]], Italijanski slikar in kipar&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.theallineed.com/medicine/06012118.htm |title=Illnesses in artists |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160812123600/http://www.theallineed.com/medicine/06012118.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[John Stuart Mill]], angleški politični filozof&lt;ref&gt;Capaldi, Nicholad: John Stuart Mill: A Biography ISBN 0-521-62024-4&lt;/ref&gt;
*[[Spike Milligan]], irski komik in pisatelj&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/tv_and_radio/1092904.stm | work=BBC News | title=Milligan's comic genius | date=27 February 2002 | accessdate=8 May 2010}}&lt;/ref&gt;
*[[Kylie Minogue]], avstralski pevec&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.nzherald.co.nz/lifestyle/news/article.cfm?c_id=6&amp;objectid=10843929 | work=The New Zealand Herald | title=Kylie Minogue suffers spells of 'mini depression' | date=30 October 2012}}&lt;/ref&gt;
*[[Joan Miró]], španski slikar&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://us.easyart.com/artist/Joan-Miro-2394.html |title=Joan Miro Art Prints &amp; Posters. Buy Joan Miro Art Prints in the UK |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2008-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080527073724/http://us.easyart.com/artist/Joan-Miro-2394.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Frunzik Mkrtchyan|Frunzik Mkrčian]], armenski igralec&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Armenia commemorates actor Mher Mkrtchyan|url=http://vestnikkavkaza.net/news/society/3136.html|accessdate=16 February 2014|newspaper=Vestnik Kavkaza|date=4 July 2010}}&lt;/ref&gt;
*[[Marilyn Monroe]], ameriška igralka in seks simbol&lt;ref&gt;http://entertainment.howstuffworks.com/marilyn-monroe-final-years4.htm&lt;/ref&gt;
*[[Alanis Morissette]], kanadski glasbenik in komponist&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.usmagazine.com/celebrity-moms/news/alanis-morissette-post-partum-depression-was-a-really-intense-time-2012288 | work=US Weekly | title=Alanis Morissette: Post-Partum Depression Was a &quot;Really Intense Time&quot; | date=28 August 2012 | accessdate=29 December 2012}}&lt;/ref&gt;
*[[Morrissey]], angleški pevec in nekdanji prva oseba skupine [[The Smiths]]&lt;ref&gt;[http://www.morrissey-solo.com/articles/uncut0898b.htm Manchester's Answer To The H-Bomb (Uncut magazine, August 1998 – part 2)]&lt;/ref&gt;
*[[Wolfgang Amadeus Mozart]], avstrijski skladatelj&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.famousbipolarpeople.com/wolfgang-amadeus-mozart.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809071719/http://www.famousbipolarpeople.com/wolfgang-amadeus-mozart.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Bill Murray]], ameriški igralec&lt;ref&gt;http://www.masslive.com/entertainment/index.ssf/2008/10/bill_murray_talks_candidly_abo.html&lt;/ref&gt;
*[[Les Murray (poet)|Les Murray]], avstralski pesnik&lt;ref&gt;http://www.abc.net.au/7.30/content/2006/s1610581.htm&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;His collection of poems &quot;Killing the Black Dog: A Memoir of Depression&quot;&lt;/ref&gt;

==N==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Isaac Newton]], angleški fizik&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.incwell.com/Biographies/Newton,Isaac.html |title=SPECTRUM Biographies – Isaac Newton |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160815203035/http://www.incwell.com/Biographies/Newton,Isaac.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* [[Matthew Newton]], avstralski igralec&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.news.com.au/entertainment/celebrity/matthew-newton-suffering-very-very-severe-depression-clinic/story-e6frfmqi-1225910232548 | work=The Daily Telegraph | title=Matthew Newton suffering 'very, very severe' depression – clinic | date=26 August 2010 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2013-10-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131013160638/http://www.news.com.au/entertainment/celebrity/matthew-newton-suffering-very-very-severe-depression-clinic/story-e6frfmqi-1225910232548 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Friedrich Nietzsche]], Nemški filozof&lt;ref name=&quot;philosophicalsociety&quot;/&gt;

==O==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Graeme Obree]], angleški kolesar&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.guardian.co.uk/sport/2003/sep/17/cycling.cycling | title=Obree opens up on a story of speed, success and suicide | work=Guardian.co.uk | accessdate=11 November 2011 | location=London | first=William | last=Fotheringham | date=17 September 2003}}&lt;/ref&gt;
*[[Conan O'Brien]], ameriški televizijski gostitelj, komik, pisatelj, producenti&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=Mark | last=Binelli | title=Conan O'Brien Comes Clean | url=http://www.rollingstone.com/culture/news/conan-obrien-comes-clean-20101027 | work=[[Rolling Stone]] | date=11 November 2010 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2017-02-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170225210034/http://www.rollingstone.com/culture/news/conan-obrien-comes-clean-20101027 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Bill Oddie]], angleški humorist in prirodoslovec&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2004/09_september/24/who_oddie.shtml | title=Who do you think you are | work = BBC.Co.uk | accessdate=11 August 2006}}&lt;/ref&gt;
*[[Eugene O'Neill]], ameriški dramatik&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | author=Black, Stephen A. | title=Eugene O'Neill: Beyond Mourning and Tragedy | publisher=Yale University press | year=2002 | isbn=0-300-09399-3}}&lt;/ref&gt;
*[[Julius Robert Oppenheimer]], ameriški fizik (»oče atomske bombe«)&lt;ref&gt;Kai Bird and Martin J. Sherwin: [[American Prometheus: The Triumph and Tragedy of J. Robert Oppenheimer]] ISBN 0-375-41202-6&lt;/ref&gt;
*[[Marie Osmond]], ameriški glasbenik&lt;ref&gt;[http://www.oprah.com/health/coping/depression/health_copedep_mosmond.jhtml Coping with Depression — Kids and Depression] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080517022313/http://www.oprah.com/health/coping/depression/health_copedep_mosmond.jhtml |date=2008-05-17 }} {{Dead link|date=July 2011}}&lt;/ref&gt;
*[[Ronnie O'Sullivan]], angleški igralec biljarda&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/in_depth/2001/world_snooker_championship/1318231.stm | work=BBC News | title=Tale of two Ronnies | date=8 May 2001 | accessdate=27 March 2010}}&lt;/ref&gt;
*[[Patton Oswalt]], ameriški komik in igralec&lt;ref&gt;http://comedians.about.com/od/comedyalbums/fr/myweaknessisstrong.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091101232335/http://comedians.about.com/od/comedyalbums/fr/myweaknessisstrong.htm |date=2009-11-01 }} Review of Patton Oswalt: My Weakness is Strong&lt;/ref&gt;

==P==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Gwyneth Paltrow]], ameriška igralka&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,1063489,00.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303231622/http://www.people.com/people/article/0,,1063489,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Dolly Parton]], ameriška country pevka in igralka&lt;ref&gt;http://www.contactmusic.com/news-article/parton-forced-herself-out-of-suicidal-depression&lt;/ref&gt;
*[[Jenny Pat]], Oseba na kitajsko-japonski oddaji [[Discovery Channel|Kanal odkritja]] in slaven preprodajalec umetnin&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://hk.apple.nextmedia.com/news/art/20080210/10735721 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805173221/http://hk.apple.nextmedia.com/news/art/20080210/10735721 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Ryan Phillippe]], ameriški igralec&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.r-phillippe.com/nydailynews2002.php |title=Ryan Phillippe |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-09-28 |archive-url=https://archive.today/20070928060703/http://www.r-phillippe.com/nydailynews2002.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Deepika Padukone]], bollywoodska igralka &lt;ref&gt;http://timesofindia.indiatimes.com/entertainment/hindi/bollywood/news/Deepika-Padukone-to-spread-mental-health-awareness-in-2015/articleshow/45741895.cms&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.huffingtonpost.com/2015/01/15/deepika-padukone-depression_n_6480602.html?ir=India&lt;/ref&gt;
*[[T. Boone Pickens, Jr.]], ameriški naftni tajkun&lt;ref&gt;[http://www.portfolio.com/executives/features/2007/03/29/Fortune-Hunter Fortune Hunter – Executive Articles – Portfolio.com] by Harry Hurt III. Retrieved on 2-04-08.&lt;/ref&gt;
*[[János Pilinszky]], madžarski pesnik&lt;ref name=&quot;czeizel_pilinszky&quot;&gt;[http://www.kortars.com/0005/ceizel.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090624140034/http://www.kortars.com/0005/ceizel.htm |date=2009-06-24 }} (Hungarian)&lt;/ref&gt;
*[[Brad Pitt]], ameriški igralec&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/news/celebritynews/9042512/Brad-Pitt-I-suffered-depression.html | work=The Daily Telegraph | first=Nick | last=Allen | title=Brad Pitt: 'I suffered depression' | date=26 January 2012 | location=London}}&lt;/ref&gt;
*[[Sylvia Plath]], ameriški pisatelj&lt;ref name=&quot;philosophicalsociety&quot; /&gt;
*[[Edgar Allan Poe]], ameriški pesnik in pisatelj&lt;ref name=&quot;philosophicalsociety&quot; /&gt; 
*[[Jackson Pollock]], ameriški slikar&lt;ref&gt;Jackson Pollock: A Biography by Deborah Solomon 28 September 2001&lt;/ref&gt;
*[[Charley Pride]], ameriški country pevec.&lt;ref&gt;[http://www.cmt.com/shows/dyn/inside_fame/91408/episode.jhtml CMT ''Inside Fame'' show on Charley Pride.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131005073042/http://www.cmt.com/shows/dyn/inside_fame/91408/episode.jhtml |date=2013-10-05 }} – accessed 8 August 2010.&lt;/ref&gt;
*[[Bill Pulsipher]], ameriški bejzbolist&lt;ref name=&quot;Schwarz&quot;&gt;{{navedi novice
  |title=For Pulsipher, Down Doesn't Mean Out
  |author=Bill Pulsipher as told to [[Alan Schwarz]]
  |publisher=[[Baseball America]]
  |date=7 April 2005
  |accessdate=26 March 2007
  |url=http://www.baseballamerica.com/today/columnists/050407schwarz.html
  |archive-date=2007-04-06
  |archive-url=https://web.archive.org/web/20070406212222/http://baseballamerica.com/today/columnists/050407schwarz.html
  |url-status=dead
  }}&lt;/ref&gt;

==R==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]], ruski skladatelj in pianist&lt;ref name=&quot;ng709710&quot;&gt;Norris, ''New Grove 2nd Ed.'', 709–710.&lt;/ref&gt;
*[[Charlotte Rampling]], angleška igralka&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/charlotte-rampling-in-from-the-cold-529788.html | work=The Independent | location=London | title=Charlotte Rampling: In from the cold | date=26 March 2005 | accessdate=27 March 2010}}&lt;/ref&gt;
*[[Trent Reznor]], ameriški glasbenik&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.smh.com.au/news/music/hammer-time-over/2005/08/04/1122748732635.html | work=[[The Sydney Morning Herald]]|last=Roberts|first=Jo | location=Sydney | title=Hammer Time Over | date=5 August 2005 | accessdate=4 January 2011}}&lt;/ref&gt;
*[[Christina Ricci]], ameriška igralka&lt;ref name=&quot;huffingtonpost.com&quot;/&gt;
*[[Anne Rice]], ameriška pisateljica&lt;ref&gt;[http://www.annerice.com/ReaderInteraction-MessagesToFans-Archive.html]&lt;/ref&gt;
*[[Rainer Maria Rilke]], Avstrijski pesnik&lt;ref&gt;[http://art-bin.com/art/oduinocontents.html Rilke and Depression]&lt;/ref&gt;
*[[John D. Rockefeller]], ameriški kapitalist&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://eh.net/bookreviews/library/0103 |title=Titan: The Life of John D. Rockefeller, Sr. {{!}} Book Reviews {{!}} EH.Net |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2010-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100119081019/http://eh.net/bookreviews/library/0103 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Mark Rothko]], ameriški slikar&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://articons.co.uk/rothko.htm |title=Biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160726185950/http://www.articons.co.uk/rothko.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Hans Rott]], Avstrijski skladatelj&lt;ref&gt;[http://www.hans-rott.de/life.htm Hans Rott – His Life]&lt;/ref&gt;
*[[Ronda Rousey]], UFC rokoborec&lt;ref&gt;[http://larrybrownsports.com/mma/ronda-rousey-depression-olympics/234656]&lt;/ref&gt;
*[[Jessica Rowe]], Avstralska reporterka in TV osebnost&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://aww.ninemsn.com.au/living/8230543/jessica-rowe-on-motherhood-and-her-new-book |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512061509/http://aww.ninemsn.com.au/living/8230543/jessica-rowe-on-motherhood-and-her-new-book |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.beyondblue.org.au/index.aspx?link_id=59.952&lt;/ref&gt;
*[[J. K. Rowling]], angleška pisateljica&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/news/main.jhtml?xml=/news/2008/03/23/nrowling123.xml | work=The Daily Telegraph | location=London | title=JK Rowling contemplated suicide | first=Simon | last=Johnson | date=23 March 2008 | accessdate=8 May 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.showbizspy.com/article/57235/jk-rowling-speaks-out-about-the-depression-that-inspired-her-to-write-harry-potter-books.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2009-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090803221201/http://www.showbizspy.com/article/57235/jk-rowling-speaks-out-about-the-depression-that-inspired-her-to-write-harry-potter-books.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Winona Ryder]], ameriška igralka&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.actressarchives.com/news/winona-ryder-battled-depression-after-johnny-depp-split| work=Actress Archives | date=28 May 2009 | accessdate=6 February 2012}}&lt;/ref&gt;

==S==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Antoine de Saint-Exupéry]], Francoski avtor ''[[Mali princ|Malega princa]]''&lt;ref&gt;http://www.poemhunter.com/antoine-de-saint-exupery/biography/&lt;/ref&gt;
*[[J. D. Salinger]], ameriški avtor ''[[Franny and Zooey|Igre v rži]]''&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.nytimes.com/2011/02/11/books/11salinger.html?pagewanted=all&amp;_r=0 | work=New York Times | title=Peering into a Reclusive Life | date=10 February 2011 | accessdate=29 December 2012 | first=Michiko | last=Kakutani}}&lt;/ref&gt;
*[[Jim Salinger]], Novozelandski klimatolog&lt;ref name=&quot;Stuff.co.nz_2976535&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.stuff.co.nz/national/2976535/Salinger-suffered-major-disorder-authority-told |title=Salinger call to Hickey 'personal' |date=19 October 2009 |agency=[[NZPA]] |work=[[Stuff.co.nz]] |accessdate=15 October 2011}}&lt;/ref&gt;
*[[Frankie Sandford]], angleški pop pevec&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2121472/Frankie-Sandfords-battle-depression-The-Saturdays-singer-felt-worthless-ugly.html | work=Daily Mail| title=The Saturdays's Frankie Sandford opens up on her battle with depression| date=28 March 2012 | accessdate=31 March 2013| location=London| first=Emily| last=Sheridan}}&lt;/ref&gt;
*[[Siegfried Sassoon]], angleški pesnik in vojak&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://books.guardian.co.uk/review/story/0,12084,924120,00.html | title=The Hermit of Heytesbury | work=[[The Guardian]] | date = 29 March 2003 | accessdate=11 August 2006 | location=London}}&lt;/ref&gt;
*[[Terry Sawchuk]], Kanadski vratar&lt;ref&gt;{{Citation  | last = Klein  | first = Jeff Z.  | title = Brodeur Ties Sawchuk and Plays Closest to the Legend  | work = [[The New York Times]]  | publisher = The New York Times Company  | date = 6 September 2009  | url = http://www.nytimes.com/2009/12/09/sports/hockey/09brodeur.html  | accessdate =1 July 2011}}&lt;/ref&gt;
*[[Charles M. Schultz]], ameriški avtor risank &lt;ref name=&quot;huffingtonpost.com&quot;/&gt;
*[[Robert Schumann]], Nemški skladatelj&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.classicalarchives.com/bios/schumann_bio.html |title=Schumann Biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070203085602/http://www.classicalarchives.com/bios/schumann_bio.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Jean Seberg]], ameriška igralka&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.tedstrong.com/jeanseberg.html |title=Jean Seberg |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060424071253/http://www.tedstrong.com/jeanseberg.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Brian Sewell]], angleški umetniški kritik&lt;ref&gt;[http://mccooke.blogspot.com/2007/11/is-brian-sewell-actually-best-thing-on.html That's Mad: Is Brian Sewell the Best Thing on Television?]&lt;/ref&gt;
*[[Anne Sexton]], ameriška pesnica&lt;ref&gt;Middlebrook, Diane Wood: Anne Sexton: A Biography, ISBN 0-679-74182-8&lt;/ref&gt;
*[[Amanda Seyfried]], igralka&lt;ref&gt;{{navedi novice | url = http://www.glamour.com/magazine/2010/03/amanda-seyfried-the-most-down-to-earth-member-of-the-glam-new-guard | title = Amanda Seyfried: The Most Down-To-Earth Member of the Glam New Guard | first = Amy | last = Spencer |date = 1 March 2010 | work=glamour.com | accessdate = 23 February 2011}}&lt;/ref&gt;
*[[Brooke Shields]], ameriška igralka&lt;ref&gt;Shields, Brooke: Down Came the Rain: My Journey Through Postpartum Depression ISBN 1-4013-0189-4&lt;/ref&gt;
* [[Sarah Silverman]], ameriška komičarka&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.slate.com/id/2129955/ | title = Sarah Silverman Interview | work = Slate.com | date = 10 November 2003 | accessdate=11 August 2006}}&lt;/ref&gt;
*[[Elliott Smith]], ameriški glasbenik&lt;ref&gt;{{navedi novice | url = http://arts.guardian.co.uk/fridayreview/story/0,12102,1172275,00.html | title = The mysterious death of Mr Misery | work=[[The Guardian]] | date = 19 March 2004 |accessdate=11 August 2006 | location=London | first=Alexis | last=Petridis}}&lt;/ref&gt;
*[[Brittany Snow]], ameriška igralka&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.halfofus.com/video/?videoID=23&amp;chapterID=3 | work=Half of Us | title=Half of Us: Videos: Brittany Snow | date=23 April 2011 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2012-03-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120320083556/http://www.halfofus.com/video/?videoID=23&amp;chapterID=3 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Andrew Solomon]], ameriški avtor&lt;ref&gt;Solomon, Andrew: The Noonday Demon: An Atlas of Depression ISBN 0-7011-6819-6&lt;/ref&gt;
*[[Britney Spears]], ameriška pop pevka&lt;ref&gt;[http://www.healthcentral.com/depression/c/7399/13484/time-spears/ Depression – Here we go again. This time, Britney Spears]&lt;/ref&gt;
*[[Rick Springfield]], ameriški pevec-komponist&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=Lauren | last=Sher| title=Rick Springfield on Battle With Depression, Promiscuity | url=http://abcnews.go.com/GMA/morning_mix/rick-springfield-jessies-girl-singer-opens-battle-depression/story?id=11857669 | work=[[ABC News - Good Morning America]] | date=12 October 2010}}&lt;/ref&gt;
*[[Bruce Springsteen]], ameriški pevec-komponist&lt;ref&gt;{{navedi novice | first=Doug | last=Remnick | title=We Are Alive: Bruce Springsteen at Sixty-Two | url=http://www.newyorker.com/reporting/2012/07/30/120730fa_fact_remnick | work=[[The New Yorker]] | date=30 July 2012}}&lt;/ref&gt;
*[[Aaron Stainthorpe]], angleški pevec skupine [[My Dying Bride]]&lt;ref&gt;http://www.metal-rules.com/interviews/MDB-May2004.htm&lt;/ref&gt;
*[[Nicolas de Staël]], francoski slikar ruskih korenin&lt;ref&gt;Douglas Cooper, Nicolas de Staël, Masters and Movements, Weidenfeld and Nicolson Ltd. London, 1961&lt;/ref&gt;
*[[Layne Staley]], ameriški glasbenik ([[Alice in Chains]], [[Mad Season (band)|Mad Season]])&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.untreatableonline.com/2009/04/layne-staley-shares-date-of-mourning.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160106220546/http://www.untreatableonline.com/2009/04/layne-staley-shares-date-of-mourning.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Vivian Stanshall]], angleški humourist in glasbenik ([[Bonzo Dog Doo-Dah Band|Bonzo Dog Doo-Dah Bin]])&lt;ref&gt;Randall, Lucian: Ginger Geezer: The Life of Vivian Stanshall ISBN 1-84115-679-5&lt;/ref&gt;
*[[Peter Steele]], ameriški glasbenik&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.casketcrew.com/media/interviews/life-is-killing-him/ }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.theatlantic.com/entertainment/archive/2010/04/why-peter-steele-mattered/39039/]&lt;/ref&gt;
*[[Gwen Stefani]], ameriški pop pevec&lt;ref&gt;[http://www.femalefirst.co.uk/celebrity/Gwen+Stefani-1934.html]&lt;/ref&gt;
*[[Rod Steiger]], ameriški igralec&lt;ref&gt;{{navedi novice | url= http://transcripts.cnn.com/TRANSCRIPTS/0207/14/lklw.00.html | title= Larry King Weekend: Interview with Rod Steiger | work=[[CNN]] | date=15 July 2002}}&lt;/ref&gt;
*[[Michael Stipe]], ameriški glasbenik, čelna oseba za R.E.M.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2011/05/09/michael_stipe_i_was_afraid_that_i_was_ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304001119/http://www.starpulse.com/news/index.php/2011/05/09/michael_stipe_i_was_afraid_that_i_was_ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[August Strindberg]], švedski dramatik, pisatelj romanov, pesnik, esejist in slikar&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.imagi-nation.com/moonstruck/clsc8.htm | title=August Strindberg (1849–1912) |  accessdate=2 December 2012}}&lt;/ref&gt;
*[[William Styron]], pisatelj&lt;ref&gt;{{navedi novice | author=BBC | title=US novelist William Styron dies | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/6108594.stm | work=[[BBC News]] | date=2 November 2006}}&lt;/ref&gt;

==T==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Tablo]] (Daniel Armand Lee), korejsko-kanadski hip hop umetnik ([[Epik High]])&lt;ref&gt;http://followtheflow.wordpress.com/2010/05/23/05-10-10-epik-highs-tablo-depression-is-integrated-into-my-life/&lt;/ref&gt;
*[[Amy Tan]], ameriški pisatelj&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.salon.com/12nov1995/feature/tan2.html |title=The SALON Interview: Amy Tan |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060815131220/http://www.salon.com/12nov1995/feature/tan2.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Catherine Tate]], angleška igralka&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.independent.co.uk/news/people/catherine-tate-the-shy-star-429671.html | work=The Independent | location=London | title=Catherine Tate: The shy star | first=Brian | last=Viner | date=23 December 2006 | accessdate=8 May 2010}}&lt;/ref&gt;
*[[Corey Taylor]], ameriški pevec grup [[Slipknot (band)|Slipknot]] in [[Stone Sour]]&lt;ref&gt;http://www.nme.com/news/slipknot/44844&lt;/ref&gt;
*[[James Taylor]], ameriški pevec-komponist&lt;ref&gt;White, Tomithy: James Taylor: Long Ago and Far Away ISBN 0-7119-8803-X&lt;/ref&gt;
*[[Pyotr Ilyich Tchaikovsky|Peter Ilič Čaikovski]], ruski skladatelj&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.geocities.com/Vienna/5648/PLife.htm |title=Personal Life |accessdate=2009-10-27 |archive-date=2009-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091027084532/http://www.geocities.com/Vienna/5648/PLife.htm |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
*[[Emma Thompson]], angleška igralka in scenarist&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://talentdevelop.com/3304/emma-thompson-depression-and-mental-health-awareness-month/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2017-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170722160533/http://talentdevelop.com/3304/emma-thompson-depression-and-mental-health-awareness-month/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/news/celebritynews/7530122/Emma-Thompson-says-work-saved-her-from-going-under-in-her-battle-with-depression.html | location=London | work=The Daily Telegraph | first=Roya | last=Nikkhah | title=Emma Thompson says work saved her from 'going under' in her battle with depression | date=28 March 2010}}&lt;/ref&gt;
*[[Uma Thurman]], ameriška igralka&lt;ref&gt;{http://www.contactmusic.com/news.nsf/story/thurman-confesses-to-depression_1001726}&lt;/ref&gt;
*[[T.I.]], ameriški raper&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1639197/ti-tells-larry-king-depression-led-his-arrest.jhtml |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130619060730/http://www.mtv.com/news/articles/1639197/ti-tells-larry-king-depression-led-his-arrest.jhtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Leo Tolstoy]], ruski pisatelj&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Tolstoy – MSN Encarta|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761579029/Tolstoy_Leo_Nikolayevich.html|work=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080807141131/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761579029/Tolstoy_Leo_Nikolayevich.html|archivedate=2008-08-07|url-status=dead|accessdate=2015-05-06}}&lt;/ref&gt;
*[[Georg Trakl]], avstrijski pesnik&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.littlebluelight.com/lblphp/intro.php?ikey=27 | work = Georg Trakl (1887–1914) Poet, Playwright | title = Littlebluelight.com | accessdate = 11 August 2006 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20060715040043/http://www.littlebluelight.com/lblphp/intro.php?ikey=27 | archivedate = 2006-07-15 | url-status = live }}&lt;/ref&gt;
*[[Marcus Trescothick]], angleški igralec kriketa&lt;ref&gt;[http://www.espncricinfo.com/magazine/content/story/431496.html Trescothick, Gimblett and the black wings of depression]&lt;/ref&gt;
*[[Lars von Trier]], aanski filmski režiser&lt;ref&gt;[http://www.cbc.ca/arts/film/story/2007/05/12/vontrier-depression.html CBC.ca Arts – Lars von Trier's depression could finish his filmmaking]&lt;/ref&gt;
*[[Mark Twain]], ameriški pisatelj&lt;ref name=&quot;philosophicalsociety&quot;/&gt;
*[[Mike Tyson]], afriško-ameriški boksar&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://innthebasement.com/index.php/2009/08/13/mike-tyson-depresseda-dark-moment-in-life-when-daughter-exodus-died/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110820223525/http://innthebasement.com/index.php/2009/08/13/mike-tyson-depresseda-dark-moment-in-life-when-daughter-exodus-died/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==V==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Ville Valo]] – finski pevec ([[HIM (glasbena skupina)|HIM]])&lt;ref&gt;[http://www.komodorock.com/latest-news/latest-news/ville-valo-depressed-by-song-writting-200710032132/ Komodo Rock | Ville Valo Depressed By Song Writting (sic)]&lt;/ref&gt;
*[[Vincent van Gogh]] – nizozemski umetnik&lt;ref&gt;Perry, I. 'Vincent van Gogh's illness: a case record' in Bulletin of the History of Medicine, 1947, Volume 21, pages 146–172&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/van_gogh_vincent.shtml BBC History: Vincent Van Gogh]&lt;/ref&gt;
* [[Eddie Vedder]] – ameriški glasbenik, pevec [[Pearl Jam]]&lt;ref&gt;[http://www.fivehorizons.com/archive/articles/la112094.shtml]&lt;/ref&gt;
*[[Ned Vizzini]] – ameriški pisatelj&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.nedvizzini.com/ |title=Ned Vizzini {{!}} Home |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2017-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170122075831/http://nedvizzini.com/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Kurt Vonnegut]] – ameriški avtor&lt;ref&gt;[http://www.wdog.com/rider/writings/KVJ_soitgoes.htm Kurt Vonnegut Jr.: So it goes]&lt;/ref&gt;
*[[Joey Votto]] – kanadski bejzbolist&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://www.thestar.com/sports/baseball/article/655653 | work=The Star | location=Toronto | title=Votto opens up about his battle with depression | first=Richard | last=Griffin | date=24 June 2009 | accessdate=27 March 2010 | archive-date=2010-07-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100711085723/http://www.thestar.com/sports/baseball/article/655653 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==W==
&lt;!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --&gt;
*[[Mike Wallace (journalist)|Mike Wallace]], ameriški reporter na ''[[60 Minutes]]''&lt;ref&gt;{{navedi novice | author=CBC | title=Mike Wallace Interview | url=http://www.achievement.org/autodoc/page/wal2int-7 | work=[[CBS News]] | publisher=Academy of Achievement | date=8 June 2002 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2009-08-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090807082055/http://www.achievement.org/autodoc/page/wal2int-7 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[David Walliams]], angleški igralec, pisatelj in komik&lt;ref&gt;[http://www.telegraph.co.uk/news/celebritynews/4741511/Tears-of-a-clown-David-Walliams-speaks-of-battle-with-depression-and-despair.html Daily Telegraph: David Walliams speaks of battle with depression]&lt;/ref&gt;
*[[Evelyn Waugh]], angleški pisatelj romanov in reporter&lt;ref&gt;[http://www.nd.edu/~ndmag/au2003/waugh.html Literary Scamp Evelyn Waugh, by Arthur Jones; Notre Dame Magazine Online – University of Notre Dame]&lt;/ref&gt;
*[[Ruby Wax]], ameriška komičarka&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.depressionalliance.org/latest-news/ruby-wax-1.php |title=Interview with Ruby Wax |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-04-14 |archive-url=https://archive.today/20130414150332/http://www.depressionalliance.org/latest-news/ruby-wax-1.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.youtube.com/watch?v=426RPll-9qI Ruby Wax talks about what it is like to live with depression for Time to Change]&lt;/ref&gt;
*[[Gerard Way]], ameriški pevec in pisatelj, čelna oseba skupine [[My Chemical Romance]]&lt;ref&gt;[http://www.youtube.com/watch?v=-oySKiCuIJk]&lt;/ref&gt;
*[[Denise Welch]], angleška igralka in televizijska napovedovalka&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.dailymail.co.uk/health/article-454942/The-secret-depression-drove-Denise-Welch-brink-suicide.html | location=London | work=Daily Mail | title=The secret depression that drove Denise Welch to the brink of suicide | first=Lester | last=Middlehurst | date=15 May 2007}}&lt;/ref&gt;
*[[Jonathon Welch]], avstralski operni pevec in vodja zbora Choir of Hope in Inspiration (prej znanega kot [[The Choir of Hard Knocks]])&lt;ref&gt;Pages 152 to 153 of his autobiography ''Choir Man'', published by HarperCollins in 2009&lt;/ref&gt;  
*[[Pete Wentz]], basist in lirik za rock bend [[Fall Out Boy]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20224443,00.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160825183146/http://www.people.com/people/article/0,,20224443,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Billy West]], ameriški glasbeni umetnik&lt;ref&gt;[http://www.billywest.com/forum/forum_posts.asp?TID=333&amp;KW=the+smile]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
*[[Delonte West]], ameriški košarkar&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.bvonsports.com/2008/10/21/cavs-delonte-west-s-depression-made-him-want-to-quit-team/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131013014347/http://www.bvonsports.com/2008/10/21/cavs-delonte-west-s-depression-made-him-want-to-quit-team/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Jerry West]], ameriški košarkar in menedžer&lt;ref&gt;{{navedi novice | author=Associated Press | title=Jerry West reveals lifelong depression | url=http://espn.go.com/los-angeles/nba/story/_/id/7106320/hall-famer-jerry-west-reveals-lifelong-depression | work=ESPN Los Angeles | publisher=[[ESPN]] | date=15 October 2011}}&lt;/ref&gt;
*[[Wil Wheaton]], ameriški igralec in avtor&lt;ref&gt;{{navedi novice | author=Wil Wheaton | title=Depression lies | url=https://wilwheaton.net/2012/09/depression-lies/ | work=Wil Wheaton dot net | date=10 September 2012}}&lt;/ref&gt;
*[[Dan White]], ameriški morilec Harvey Milk in George Moscone&lt;ref&gt;[http://www.mistersf.com/notorious/notwhiteindex.htm Dan White]&lt;/ref&gt;
*[[Walt Whitman]], ameriški pesnik&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://classiclit.about.com/od/whitmanwalt/a/aa_wwchr.htm |title=Walt Whitman A Brief Chronology |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160601231435/http://classiclit.about.com/od/whitmanwalt/a/aa_wwchr.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Kevin Whitrick]], angleški električni inženir&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.thisislondon.co.uk/news/article-23390052-details/British+man+commits+suicide+on+live+webcam/article.do |title=Chatroom users 'egged on father to kill himself live on webcam' |accessdate=27 May 2007 |date=23 March 2007 |work=This is London |publisher=Associated Newspapers Ltd |archive-date=2009-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090307222607/http://www.thisislondon.co.uk/news/article-23390052-details/British+man+commits+suicide+on+live+webcam/article.do |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Kenneth Williams]], angleški komik&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.findadeath.com/Deceased/w/kennethwilliams/kennethwilliams.htm |title=Life story of Kenneth and his life with depression |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160526211005/http://www.findadeath.com/Deceased/w/kennethwilliams/kennethwilliams.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Robbie Williams]], angleški pop pevec&lt;ref&gt;{{cite episode|title=The Secret Life of the Manic Depressive|network=BBC TV|url=http://www.bbc.co.uk/health/tv_and_radio/secretlife_documentary.shtml}}&lt;/ref&gt;
*[[Robin Williams]], ameriški komik in igralec&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.adherents.com/people/pw/Robin_Williams.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2017-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170215221331/http://www.adherents.com/people/pw/Robin_Williams.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Tennessee Williams]], ameriški dramatik&lt;ref&gt;Jeste ND, Palmer BW, Jeste DV. Tennessee Williams. Am J Geriatr Psychiatry. 2004 Jul–Aug;12(4):370-5. PMID 15249274 [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?db=PubMed&amp;cmd=search&amp;term=15249274]&lt;/ref&gt;
*[[William Carlos Williams]], ameriški pesnik&lt;ref&gt;http://www.writing.upenn.edu/~afilreis/88/asphodel.html&lt;/ref&gt;
*[[Alan Wilson (musician)|Alan Wilson]], ameriški glasbenik ([[Canned Heat]])&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Davis|first=Rebecca|title=Blind Owl Blues: The Mysterious Life and Death of Blues Legend Alan Wilson|year=2013|publisher=Blind Owl Blues|isbn=0615792987|pages=187, 188, 220, 221, 231|url=http://books.google.com/books/about/Blind_Owl_Blues.html?id=dbNCIDz9jQQC|accessdate= 25 April 2014}}&lt;/ref&gt;
*[[Brian Wilson]], ameriški glasbenik ([[Beach Boys]])&lt;ref&gt;Van Dyke &amp; Wilson, Brian: Smile: The Story of Brian Wilson's Lost Masterpiece ISBN 1-86074-627-6&lt;/ref&gt;
*[[Owen Wilson]], ameriški komik in igralec&lt;ref&gt;[http://www.newsweek.com/id/42927 Owen Wilson: Battling Depression]&lt;/ref&gt;
*[[Greg Wilton|Gregory Wilton]], avstralski politik&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.aph.gov.au/hansard/reps/dailys/dr190600.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070831131354/http://www.aph.gov.au/hansard/reps/dailys/dr190600.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Dean Windass]], angleški nogometaš&lt;ref&gt;[http://www.mirror.co.uk/news/uk-news/ex-footballer-dean-windass-i-tried-to-kill-172452]&lt;/ref&gt;
*[[Oprah Winfrey]], Voditeljica ameriških TV oddaj&lt;ref&gt;[http://www.usmagazine.com/healthylifestyle/news/oprah-depression-made-me-eat-30-pounds-of-mac-n-cheese-2011131]&lt;/ref&gt;
*[[Reese Witherspoon]], ameriška igralka in producentka&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2582742.ece | location=London | work=The Times | first=Fiona | last=Hamilton | title=arhivska kopija | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2008-09-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080908053142/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2582742.ece | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Hugo Wolf]], Avstrijski skladatelj&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://w3.rz-berlin.mpg.de/cmp/wolf.html |title=Hugo Wolf biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2009-07-17 |archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20090717073110/http://w3.rz-berlin.mpg.de/cmp/wolf.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*[[Lewis Wolpert]], angleški razvojni biolog, avtor in radijski delavec&lt;ref&gt;''Malignant Sadness: The Anatomy of Depression'', ISBN 0-571-20727-8&lt;/ref&gt;
*[[Virginia Woolf]], angleška pisateljica romanov&lt;ref&gt;[http://www.malcolmingram.com/vwframe.htm] Virginia Woolf's Psychiatric History&lt;/ref&gt;
*[[Elizabeth Wurtzel]], ameriška pisateljica&lt;ref&gt;Wurtzel, Elizabeth: Prozac Nation ISBN 1-57322-512-6&lt;/ref&gt;

==Y==
*[[Michael Yardy]], angleški igralec kriketa&lt;ref&gt;[http://www.espncricinfo.com/ci/content/player/23523.html Michael Yardy]&lt;/ref&gt;
*[[Boris Jelcin]], prvi predsednik Rusije&lt;ref&gt;[http://www.healthieryou.com/exclusive/yeltsin.html Yeltsin's V.I.P. Depression]&lt;/ref&gt;
*[[Thom Yorke]], angleški glasbenik, glavni pevec skupine [[Radiohead]]&lt;ref name=&quot;ECCLES&quot;&gt;
{{navedi novice
  | last=Eccleston
  | first=Danny
  | date=1 October 2000
  | magazine =[[Q (magazine)|Q]]
  | accessdate = 23 December 2007
}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://citizeninsane.eu/s2003-08Mojo.htm | work=[[Mojo (magazine)|Mojo]] | title=Into the Light | first=Peter | last=Padhides | date=August 2003 | accessdate=27 July 2011 | archive-date=2010-12-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20101204215231/http://www.citizeninsane.eu/s2003-08Mojo.htm | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{DEFAULTSORT:Major Depressive Disorder, List Of People With}}
[[Kategorija:Depresija]]</text>
      <sha1>lbq0kap8d3uyvnq2npbiymuf7ab4rp7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kubanska glasba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>403712</id>
    <revision>
      <id>6678040</id>
      <parentid>6499190</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T21:07:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678040</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14546" sha1="n1859p1cha0lgnne449s7m1mbvo2in7" xml:space="preserve">'''Kubanska glasba''' je glasba, ki se je pod španskimi, afriškimi in staroselskimi vplivi razvijala na [[Kuba|Kubi]] od odkritja v [[15. stoletje|15. stoletju]] do današnjih dni. Pod kubansko glasbo uvrščamo tako [[popularna glasba|popularno]] kot [[klasična glasba|klasično glasbo]], ki sta se v tem obdobju razvijali na [[otok|otoku]]. 

==Osvojitev Kube==
[[Kuba]] je največji otok [[Karibsko otočje|Karibskega otočja]]. Leta 1506 je umrl [[Krištof Kolumb]], v prepričanju, da Kuba tvori del celinske [[Azija|Azije]], kar je tri leta kasneje ovrgel [[Sebastián de Ocampo]], ki je obkrožil Kubo in s tem dokazal, da gre za [[otok]]. Leta 1912 je bila ustanovljena [[Baracoa]], prvo naselje na otoku. V prihodnjih letih so ustanovili še šest drugih mest: [[Bayamo]], [[Trinidad, Kuba|Trinidad]], [[Cristóbal de la Habana]], [[Puerto Príncipe]], [[Sancti Spiritus]] in [[Santiago de Cuba]], ki je bila prestolnica Kube do leta 1607. &lt;ref name=&quot;sublette&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Sublette |first=Ned |date=1951|title=Cuba and its Music: from the first drums to the mambo|location=Chicago |publisher=Chicago Review Pres|page=61-62 |isbn=1-55652-632-6 |access-date= }}&lt;/ref&gt;

[[File: LocationCuba.svg|thumb|right|500px|Kuba]]

==Zgodovina glasbe==
Zgodovina kubanske glasbe je bogata in dinamična. Na [[Dan kraljev]] leta 1494 se je v [[Isabela|Isabeli]], na otoku [[La Española]] (današnji [[Haiti]]) oglasila [[maša]], ki velja za prvo izvedbo evropske glasbe v Novem svetu. Kljub temu se večina [[muzikolog|muzikologov]] strinja, da lahko o pravi kubanski glasbi  govorimo šele od sredine [[18. stoletje|18. stoletja]] naprej. Kot že omenjeno zgoraj, glasbo delimo na popularno, ki vsebuje polno [[folklora|folklornih]] elementov in klasično glasbo, ki je bolj kompleksna in abstraktna, vendar se nikoli ni tako razširila po svetu, kot popularna glasba. Kljub temu, da sta se sprva, zaradi zgodovinskih razlogov, razvijali vsaka po svoji poti, so nekateri elementi popularne glasbe našli način in se združili skupaj s klasično glasbo.&lt;ref name=&quot;La historia de la música de Cuba&quot;&gt;{{navedi splet |url= http://www.mgar.net/cuba/musica.htm|title=La historia de la música de Cuba|accessdate=23 Maj 2015}}&lt;/ref&gt; Prve [[kompozicija|kompozicije]], ki se pojavijo na kubanskih tleh so dela [[Esteban Salas|Estebana Salasa]] (1735-1803) in [[Juan París|Juana Parísa]] (1759-1845). Oba avtorja sta ustvarjala [[Baročna glasba|poznobaročne]] skladbe in bila tudi učitelja [[zborovska glasba|zborovske glasbe]] [[Stolnica|katedrale]] v Santiagu de Cuba.&lt;ref name=&quot;carpentier&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Carpentier|first=Alejo|date=2001|title=Music in Cuba|url=https://archive.org/details/musicincuba00carpe|location=Minniapolis MN|publisher=Univ Of Minnesota Press|page=[https://archive.org/details/musicincuba00carpe/page/132 132] et seq.|isbn=978-0816632305 |access-date= }}&lt;/ref&gt; V isti katedrali je v 16.stoletju deloval tudi prvi [[zborovodja]], [[Miguel Velázquez]], ki je svoje znanje izpopolnjeval v [[Španija|Španiji]] in se nato vrnil na Kubo. V verski glasbi je skozi stoletja prevladovala [[polifonija]], tako vokalna kot instrumentalna.

V obdobju osvajanja Novega sveta so iz [[Španija|Španije]] prihajali tudi vplivi njihove popularne glasbe. Zapisi [[kronist|kronistov]] poročajo o [[mornar|mornarjih]], ki so si čas na ladji krajšali s petjem [[ljudska pesem|ljudskih pesmi]] (''villancicos'') in [[španska romanca|španskih romanc]] in jih tako prenesli v [[Amerika|Ameriko]].  [[Fernando Ortiz]] pravi: ''»Pesmi, plesi in napevi so prihajali iz Andaluzije, Amerike in Afrike in Havana je bila središče, kjer so se vse zlile skupaj z največjo vročico in najbolj barvitim spektrom.«'' &lt;ref name=&quot;sublette&quot;/&gt; Na začetku [[19. stoletje|19. stoletja]] je bila na Kubi najbolj popularna [[kontradansa]], [[francoski ples]] in v nekaterih primerih tudi poimenovanje za vrsto [[klavir|klavirskega]] dela. Najbolj znana kubanska avtorja te zvrsti sta [[Manuel Saumell]] in [[Ignacio Cervantes]]. Istočasno je bila na Kubi napisana tudi prva [[opera]] z naslovom ''Jeftejeva hči'' (''La hija de Jefté''), ki je kasneje dobila ime ''Seila'' in jo je ustvaril [[Laureano Fuentes]].

Poleg španskih vplivov na razvoj kubanske glasbe vpliva tudi glasba afriških [[suženj|sužnjev]]. O zadnji je veliko pisal že [[Alejo Carpentier]], ki je poudaril poseben pomen [[Boben|bobna]]. Služil je kot spremljava [[verski obred|verskih obredov]] in [[Ples|plesov]], ki so jih sužnji gojili skrivoma, brez vednosti gospodarjev, saj je bilo tako početje prepovedano. Po Carpentierju naj bi se afriški sužnji tudi sporazumevali s pomočjo glasbe.&lt;ref name=&quot;carpentier&quot;/&gt; Afriški sužnji so se z lahkoto učili novih [[melodija|melodij]] in jim dodajali značilnosti svoje [[glasba|glasbe]]. Že pred 18. stoletjem so na otoku živeli svobodni Afričani, vendar so bili na dnu družbene lestvice. Lahko so opravljali različne poklice od [[Krojaštvo|krojaštva]], izdelovanja čevljev do [[kovaštvo|kovaštva]] in kot najpomembneje, bili so lahko [[glasbenik|glasbeniki]]. Potrebovali so jih tudi v vojski, kjer so tvorili del godbe na [[pihala]].&lt;ref name=&quot;sublette&quot;/&gt; 

Preganjani so bili tudi pripadniki staroselcev, med drugimi tudi [[Neolitik|neolitsko]] ljudstvo [[Taínos]], ki so imeli glasbeni obred, imenovan ''areíto''.&lt;ref name=&quot;areítos&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://diccionariolibre.com/definition.php?word=areitos|title=Areítos|date=30 April 2005|website=Diccionario Libre|accessdate=19 Maj 2015|archive-date=2015-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20150420185630/http://diccionariolibre.com/definition.php?word=areitos|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; [[Herrera y Tordesillas]], španski kronist v svojem delu opisuje to vrsto [[bogoslužje|bogoslužja]], kateri glavni značilnosti sta bili ples in pitje do onemoglosti. Danes vemo, da gre za zanimiv obred, pri katerem so uporabljali bobne, včasih tudi [[flavta|flavte]]. Čeprav ne vemo nič o tem, kako je zvenela glasba, pa vemo, da je obred vključeval [[petje]] in ples velike množice ljudi. Španci so, ko so videli ta obred, začeli ubijati pripadnike in jih prisilili, da so zbežali v gore, kjer so lahko nemoteno prakticirali svoje običaje. Kasneje so se jih pridružili tudi nekateri pobegli afriški sužnji. 

[[File:Vida y viajes de Cristobal Colón, 1851 Honores tributados a la Reina (3819533241).jpg|thumb|500px|right|Neolitsko ljudstvo Taínos]]

Na koncu 18. stoletja mešanica [[španska glasba|španske]] in [[afriška glasba|afriške glasbe]] postane tudi [[plesna glasba]], ki se stoletje kasneje začne širiti po celem otoku in vpliva tudi na celinsko glasbo.najbolj znane zvrsti popularne glasbe so: [[danzón]], [[guajira]], [[mambo]], [[rumba]], [[salsa]], [[son]], [[pachanga]], [[chachachá]] in [[bolero]].&lt;ref name=&quot;La historia de la música de Cuba&quot;/&gt;

==Nekatere zvrsti popularne glasbe==

===Danzón===
Leta 1879 je svoj prvi [[danzón]] z naslovom ''Las Alturas de Simpson'' predstavil sedemindvajsetletni [[Miguel Faílde]]. Danzón v prevodu pomeni ''veliki ples''. Nekateri muzikologi zagovarjajo tezo, da je nastal že veliko prej, njegova predhodnica pa naj bi bila [[kontradansa]]. Kljub temu, v [[glasbena teorija|glasbeni teoriji]] velja, da se je danzón javno uveljavil leta 1879. [[Kubanski danzón]] je plesna glasbena zvrst, ki izvira iz [[kreolska glasba|kreolske glasbe]] in ima krožno obliko. Tako vsi [[Glasbilo|instrumenti]], med katerimi prevladujejo pihala, klavir, [[flavta]], [[Violina|violine]] in [[Kubanski boben|kubanski bobni]], lahko pridejo do izraza. Kasneje sta se s danzónom ukvarjala dva brata, [[Pablo Valenzuela|Pablo]] in [[Raimundo Valenzuela]]. Prvotni glasbeni obliki sta dodala del, kjer je prišel do izraza [[trombon]]. S tem tretjim delom sta dosegla popolno ravnovesje v strukturi in trajanju danzóna. Na Kubi so to zvrst glasbe v prvi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]] prekašali son ter [[mambo]] in [[chachachá]], potomca [[kubanski danzón|kubanskega danzóna]].&lt;ref name=&quot;sublette&quot;/&gt; 

[[File:Raimundo Valenzuela.jpg|thumb|right|250px|Raimundo Valenzuela]]

===Guajira===
[[Guajira]] je glasbena zvrst, ki s svojo melodijo in petjem obudi [[podeželje|podeželsko]] vzdušje. Ime je dobila po poimenovanju za [[kmet|kmeta]]. Lahko jo poje en sam pevec ob spremljavi [[kitara|kitare]]. Oče te glasbene oblike je skladatelj Jorge Ankerman, prepoznavnost pa je postala z glasbenikom [[Guillermo Portables|Guillermom Portablesom]], ki je hitro postal [[idol]] radijskih postaj. Leta 1930 se je rodila mešanica sona in guajire, ki je Kubancem veliko bolj blizu. Danes je najbolj poznana [[guajira-son]] ''Guantanamera'', ki jo je napisal [[Joseíto Fernandez]].&lt;ref name=&quot;guajira&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.escubanoespopular.com/guajira|title=Es cubano es popular|accessdate=23 Maj 2015|archive-date=2015-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20150414073623/http://www.escubanoespopular.com/guajira|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sublette&quot;/&gt; 

===Son===
Do leta 1920 je bil [[son]] javnosti skoraj neznan. V letih [[Gerardo Machado y Morales|Machadovega]] predsednikovanja je ''Sexteto Habanero'' postal najbolj slavna kubanska skupina. Gre za mešanico zvoka španske kitare in afriških ritmov in je najbolj prepoznavna zvrst južnoameriške glasbe. Razvil se je v 19. stoletju. Za njegove predhodnike veljajo [[ñongo]], [[nengón]] in [[changüi]]. Najpopularnejša avtorja sona sta [[Arsenio Rodriguez]] in [[Beny Moré]], ki je ritme sona mešal z ritmi [[bolero|bolera]], [[mambo|mamba]] in [[guaracha|guarache]].&lt;ref name=&quot;El son Cubano&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.monografias.com/trabajos84/son-cubano/son-cubano.shtml|title=El Son Cubano |last=Portuondo|first=Juan Carlos |date=2011 |accessdate=23 Maj 2015}}&lt;/ref&gt; 
 
[[File:Generic 3-2 guajeo.jpg|250px|left|thumb|Son]]


===Pachanga===
Gre za dokaj mlado zvrst glasbe, ki se je rodila na Kubi leta 1959 kot mešanica sona in [[merengue]]. Ima šaljiva besedila, ki jih spremlja živ [[ritem]]. Ime ''pachanga'' je nastalo zaradi zmešnjave, ki jo je povzročil [[Johnny Pacheco]] in tako pretvoril [[charanga|charango]] v [[pachanga|pachango]].

===Mambo===
Beseda mambo se je uporabljala v Novem svetu že v [[16. stoletje|16. stoletju]] in pomeni skupek stvari, ki vključujejo [[komunikacija|komunikacijo]], med njimi tudi petje. Beseda je afriškega izvora in pripada enemu izmed govorečih [[Narečje|dialektov]] v [[Kongo|Kongu]]. Moderni mambo izhaja iz prve polovice 20. stoletja. Gre za plesno glasbo, ki je lahko instrumentalna ali vokalna. Večinoma je pisan za [[orkester]], čeprav ga lahko izvajajo tudi posamezniki. V drugi polovici 20. stoletja se mambo razširi v [[Mehika|Mehiko]] in [[ZDA]]. Najbolj znani avtorji mamba so: [[Celia Cruz]], [[Pupi Campo]], [[Tito Puente]] in [[Beny Moré]]. &lt;ref name=&quot;sublette&quot;/&gt;

===Rumba===
Danes se pod besedo [[rumba]] razume več stvari. [[Ned Sublette]] [[rumba|rumbo]], kot večina Kubancev razume kot ples ob spremljavi [[tolkala|tolkal]]. V [[glasbeno gledališče|glasbenem gledališču]] 19. stoletja se je z rumbo zaključila predstava, vendar to ni bila rumba kot jo razume zgoraj omenjeni avtor. Prvi posnetki rumbe so začeli izhajati na začetku 20. stoletja, vendar tudi tukaj ni bilo sledu o tolkalih, ker je bila taka vrsta plesa na Kubi takrat prepovedana. V [[Združene države Amerike|ZDA]] je beseda rumba takrat označevala katerokoli zvrst kubanske glasbe. Šele leta 1947 so rumbo kot glasbo tolkal, prvič posneli in sicer v [[New York|New Yorku]]. Ima afriški ritem, ki so ga s seboj na Kubo pripeljali sužnji. Sprva je bila peta v njihovih dialektih, vendar so kasneje, ko so se jim pri zabavi pridružili še drugi, začeli peti v [[španščina|španščini]]. Danes poznamo tudi orkestralne različice rumbe, vendar je najpopularnejša še vedno tista, ki označuje glasbo tolkal, instrumentov, ki so bili na voljo sužnjem.&lt;ref name=&quot;sublette&quot;/&gt;

===Salsa===
Ime se je prvič pojavilo leta 1970 v New Yorku. Razvila se je iz sona, danes pa v njej lahko opazimo še elemente guarache, mamba in bolera. Med prvimi avtorji [[salsa|salse]] so: [[Johnny Pacheco]], [[Willie Colón]], [[Ray Barretto]] in [[Eddie Palmieri]]. Danes salsa velja za mešanico [[karibska glasba|karibske glasbe]], [[latinoameriška glasba|latinoameriške glasbe]] in [[afriški jazz|afriškega jazza]]. Med instrumenti prevladujejo bobni, [[pavke]], klavir, [[kontrabas]], [[trobenta]], [[saksofon]], flavta, violina in [[pozavna]].

[[File: Salsa Notes Example1.png|thumb|left|250px|Salsa]]

===Chachachá===
Je glasbena zvrst, ki ima svoje korenine v danzónu, razvil pa jo je violinist in skladatelj [[Enrique Jorrín]] leta 1953. Prva pesem, ki je nastala v procesu eksperimentiranja s danzónom je bila ''Sleparka (La engañadora)''. Soglasno so jo peli trije pevci, kar je predstavljalo novost v danzónu. [[melodija|Melodije]], ki so nastale kasneje so pripadale zvrsti, ki ji je Jorrín nadel ime ''neo-danzón''. Šele kasneje so ga spremenili v chachachá.&lt;ref name=&quot;Historia del Chachachá&quot;&gt;{{navedi splet |url= http://www.8tiempos.com/bailes-de-salon/cha-cha-cha/historia-del-cha-cha-cha/|title=Historia del Chachachá|accessdate=23 Maj 2015}}&lt;/ref&gt;
 
===Bolero===
Prvi [[kubanski bolero]], ki se ga danes še spominjamo, nosi naslov ''Žalosti'' (''Tristezas''). Besedilo govori o razočaranju v ljubezni:
{{quote box
| title=
| halign=center
| width=100%
| style=clear:both
| quote=&lt;poem&gt;
»Tristezas me dan tus quejas mujer
profundo dolor que dudes de mí
no hay prueba de amor que deje entrever
cuánto sufro y padezco por tí.«&lt;ref name=&quot;sublette&quot;/&gt;
&lt;/poem&gt;
|salign=right|source=—[[José Sánchez]]}}

Nekateri muzikologi trdijo, da je kot osnova za kubanski bolero služil [[španski bolero]], vendar so kubanski glasbeniki popolnoma spremenili ritem, melodijo in [[glasbena oblika|obliko]]. Nastala je prva velika kubanska fuzija petja in instrumentalne spremljave, ki se je razširila po vsem svetu. Prvi priznani avtor bolerov je bil [[Pepe Sánchez]], ki danes velja za očeta bolera. Ta glasbena zvrst je postala popularna predvsem v [[Mehika|Mehiki]] in [[Portoriko|Portoriku]].&lt;ref name=&quot;El bolero cubano y su evolución&quot;&gt;{{navedi splet |url= http://www.mgar.net/cuba/bolero.htm|title=El bolero cubano y su evolución|accessdate=23 Maj 2015}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kubanska kultura|Glasba]]
[[Kategorija:Glasba po državah]]</text>
      <sha1>n1859p1cha0lgnne449s7m1mbvo2in7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>London Calling</title>
    <ns>0</ns>
    <id>410868</id>
    <revision>
      <id>6678073</id>
      <parentid>6117332</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T01:37:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678073</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7579" sha1="t11207u1zwlp93c45ybktyv9bt3kt0z" xml:space="preserve">{{ležeč naslov}}
{{Infopolje Album
| Name        = London Calling
| Type        = Studio album
| Artist      = [[The Clash]]
| Cover       = TheClashLondonCallingalbumcover.jpg
| Released    = 14. december 1979
| Recorded    = avgust–september in november 1979
| Studio      = [[Wessex Sound Studios]], [[London]]
| Genre       = [[post-punk]], [[rock]]
| Length      = 65:07
| Label       = [[Columbia Records|CBS]]
| Producer    = [[Guy Stevens]], [[Mick Jones (The Clash)|Mick Jones]]
| Last album  = ''[[Give 'Em Enough Rope]]''&lt;br/&gt;(1978)
| This album  = '''''London Calling'''''&lt;br/&gt;(1979)
| Next album  = ''[[Sandinista!]]''&lt;br/&gt;(1980)
| Misc = {{Singles
 | Name          = London Calling
 | Type          = Studio
 | single 1      = [[London Calling (song)|London Calling]]
 | single 1 date = 7. december 1979
 | single 2      = [[Clampdown]]
 | single 2 date = 1980 (samo AUS)
 | single 3      = [[Train in Vain]]
 | single 3 date = 12. februar 1980
}}
}}

'''''London Calling''''' je tretji studijski [[glasbeni album|album]] angleške [[punk rock]] skupine [[The Clash]], ki je izšel konec leta 1979 pri založbi [[Columbia Records|CBS Records]] in leto kasneje še na [[Združene države Amerike|ameriškem]] tržišču. Gre za [[post-punk]] izdajo, ki vsebuje vrsto glasbenih slogov, kot so [[punk]], [[reggae]], [[rockabilly]], [[ska]], New Orleans [[Ritem in blues|R&amp;B]], [[pop glasba|pop]], lounge [[jazz]] in [[hard rock]], pesmi pa imajo socialne motive, kot so [[brezposelnost]], rasni konflikti, jemanje [[Psihoaktivna droga|mamil]] in odgovornost v odraslosti.&lt;ref name=&quot;ew&quot;&gt;{{navedi revijo |last=Sinclair |first=Tom |url=http://www.ew.com/ew/article/0,,698325,00.html |title=The Best Album of All Time |journal=[[Entertainment Weekly]] |date=24.9.2004 |accessdate=20.2.2008 |archive-date=2012-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120614054943/http://www.ew.com/ew/article/0,,698325,00.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Deležen je bil vsesplošnega odobravanja kritikov in občinstva; uvrstil se je med deset najbolje prodajanih albumov v Združenem kraljestvu, naslovni singl »[[London Calling (pesem)|London Calling]]« pa med 20 največkrat predvajanih.&lt;ref name=&quot;everyhit&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.everyhit.co.uk |title=UK Chart Archive |date=17.2.2008}}&lt;/ref&gt; Po vsem svetu je bilo prodanih več kot 5 milijonov izvodov,&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Myers |first=Marc |title=The Sound of Going to Pieces |url=http://www.wsj.com/articles/the-sound-of-going-to-pieces-1377812079?tesla=y |work=The Wall Street Journal |date=29.8.2014 |accessdate=14.11.2015 |archive-date=2015-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151027192123/http://www.wsj.com/articles/the-sound-of-going-to-pieces-1377812079?tesla=y |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; album pa je bil certificiran tudi kot platinast v ZDA.&lt;ref name=&quot;riaa&quot;&gt;[http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH &quot;RIAA Searchable Database&quot;]. [[Združenje ameriške glasbene industrije]]. Pridobljeno 17.2.2008.&lt;/ref&gt; Uredništvo revije ''[[Rolling Stone]]'' ga je leta 2003 uvrstilo na osmo mesto svojega [[Seznam petstotih najboljših albumov vseh časov po reviji Rolling Stone|seznama petstotih najboljših albumov vseh časov]].&lt;ref name=&quot;500greatest&quot;&gt;{{navedi knjigo |chapter=8&amp;#124; London Calling – The Clash |chapter-url=http://www.rollingstone.com/music/lists/500-greatest-albums-of-all-time-20120531/the-clash-london-calling-20120524 |accessdate=14.11.2015 |last=Levy |first=Joe |author2=Steven Van Zandt  |title=[[Seznam petstotih najboljših albumov vseh časov po reviji Rolling Stone|Rolling Stone's 500 Greatest Albums of All Time]] |origyear=2005 |edition=3. |year=2006 |publisher=Turnaround |location=London |isbn=1-932958-61-4 |oclc=70672814 |ref=RS500}}.&lt;/ref&gt;

== Izdaja ==
The Clash so ''London Calling'' izdali kot dvojni album, čeprav je njihova matična [[glasbena založba|založba]] CBS sprva to zavrnila in se je ob izidu prodajal približno za ceno enojnega. Založba je sprva dala soglasje le za vključitev brezplačnega 12-inčnega [[glasbeni singl|singla]], ki pa je do izdaje vseeno postal dodaten [[long play|LP]] z devetimi skladbami.&lt;ref name=&quot;uncut58&quot;&gt;{{navedi revijo| first=Sweeting |last=Adam |title=Death or Glory |journal=Uncut |date=oktober 2004 |pages=58}}&lt;/ref&gt;

Na naslovnici je znamenita fotografija basista [[Paul Simonon|Paula Simonona]], ki razbija svoj [[Fender Precision Bass]] na odru v [[New York]]u med ameriško turnejo 20. septembra 1979,&lt;ref name=&quot;uncut58&quot;/&gt; pisava pa namerno posnema tisto na [[Elvis Presley (album)|debitantskem albumu]] [[Elvis Presley|Elvisa Presleyja]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://entertainment.time.com/2006/11/02/the-all-time-100-albums/slide/london-calling/ |title=All-Time 100 Albums: London Calling |work=[[Time (revija)|Time]] |accessdate=14.11.2015 |archive-date=2015-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151110235126/http://entertainment.time.com/2006/11/02/the-all-time-100-albums/slide/london-calling/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Seznam skladb ==
{{Track listing
| headline = Prva stran
| all_writing  = [[Joe Strummer]] in [[Mick Jones (The Clash)|Mick Jones]], razen kjer je posebej označeno
| extra_column = Glavni vokal
| title1  = [[London Calling (pesem)|London Calling]]
| extra1  = Strummer
| length1 = 3:19
| title2  = [[Brand New Cadillac]]
| note2   = izvirni avtor in izvajalec [[Vince Taylor]]
| extra2  = Strummer
| length2 = 2:09
| title3  = Jimmy Jazz
| extra3  = Strummer
| length3 = 3:52
| title4  = Hateful
| extra4  = Strummer
| length4 = 2:45
| title5  = [[Rudie Can't Fail]]
| extra5  = Strummer, Jones
| length5 = 3:26
}}

{{Track listing
| headline = Druga stran
| extra_column = Glavni vokal
| title6  = [[Spanish Bombs]]
| extra6  = Strummer, Jones
| length6 = 3:19
| title7  = The Right Profile
| extra7  = Strummer
| length7 = 3:56
| title8  = [[Lost in the Supermarket]]
| extra8  = Jones
| length8 = 3:47
| title9  = [[Clampdown]]
| extra9  = Strummer, Jones
| length9 = 3:49
| title10  = [[The Guns of Brixton]]
| note10   = napisal [[Paul Simonon]]
| extra10  = Simonon
| length10 = 3:07
}}

{{Track listing
| headline = Tretja stran
| extra_column = Glavni vokal
| title11  = Wrong 'Em Boyo
| note11   = napisal Clive Alphonso, prva izvedba Rulers; vključuje pesem [[Stagger Lee (pesem)|Stagger Lee]]
| extra11  = Strummer
| length11 = 3:10
| title12  = [[Death or Glory (pesem)|Death or Glory]]
| extra12  = Strummer
| length12 = 3:55
| title13  = Koka Kola
| extra13  = Strummer
| length13 = 1:46
| title14  = The Card Cheat
| note14   = napisali Strummer, Jones, Simonon in [[Topper Headon]]
| extra14  = Jones
| length14 = 3:51
}}

{{Track listing
| headline = Četrta stran
| extra_column = Glavni vokal
| title15  = Lover's Rock
| extra15  = Strummer
| length15 = 4:01
| title16  = Four Horsemen
| extra16  = Strummer
| length16 = 2:56
| title17  = I'm Not Down
| extra17  = Jones
| length17 = 3:00
| title18  = Revolution Rock
| note18   = napisala [[Jackie Edwards (glasbenik)|Jackie Edwards]] in [[Danny Ray (pevec)|Danny Ray]], prva izvedba Danny Ray and the Revolutionaries
| extra18  = Strummer
| length18 = 5:37
| title19  = [[Train in Vain]]
| note19   = 
| extra19  = Jones
| length19 = 3:09
}}

Pesem »Train in Vain« so vključili v zadnjem trenutku, zato ni napisana na ovitku prve izdaje, niti na etiketi na sami plošči, nalepka z naslovom je bila dodana le na celofanski ovitek plošče.

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}


[[Kategorija:Albumi leta 1979]]
[[Kategorija:Albumi The Clash]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>t11207u1zwlp93c45ybktyv9bt3kt0z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Angers SCO</title>
    <ns>0</ns>
    <id>412046</id>
    <revision>
      <id>6677828</id>
      <parentid>5290003</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:16:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Moštvo sezone  2019/20 */</comment>
      <origin>6677828</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="975" sha1="33xckwo6mlc9tv9bfy4n2wruts0abfj" xml:space="preserve">'''Angers Sporting Club de l'Ouest''', znan tudi kot '''Angers SCO''' ali preprosto '''Angers''', je [[Francija|francoski]] [[nogomet]]ni klub s sedežem v [[Angers]]u. Klub je bil ustanovljen leta [[1919]] in trenutno igra v [[Ligue 1]], 1. francoski nogometni ligi.

Angers je leta [[2015]] prvič po 21 letih napredoval v najvišjo francosko nogometno ligo. Najuspešnejši ligaški rezultat drži Angers iz sezone [[1971]]/[[1972|72]], ko je dosegel 4. mesto. Slednji rezultat pa ga je popeljal tudi do prvega kroga [[Evropska liga|Evropske lige]], kjer pa je bil boljši [[Nemčija|nemški]] [[Berliner FC Dynamo]] (1-1, 1-2). To pa je tudi edini nastop Angersa v evropskih tekmovanjih.

Domači stadion Angersa je [[Stade Raymond Kopa]], ki sprejme 18.000 gledalcev. Barvi dresov sta bela in črna. Vzdevek nogometašev je &quot;&quot;Les Scoïstes&quot;&quot;.


{{-}}

[[Kategorija:Francoski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Angers]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1919]]</text>
      <sha1>33xckwo6mlc9tv9bfy4n2wruts0abfj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Justinijanova dinastija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>412107</id>
    <revision>
      <id>6677886</id>
      <parentid>5363876</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:52:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677886</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2596" sha1="bo2lcofd6y1u1tc90r4lmt11b5q5sqp" xml:space="preserve">[[Slika:Mosaic of Justinianus I - Basilica San Vitale (Ravenna).jpg|thumb|[[Justinijan I.]], mozaik v baziliki San Vitale, [[Ravena]]]]
[[Slika:Consular diptych Justin 540.jpg|thumb|[[Konzulski diptih]] Justina, sina Justinijanovega bratranca Germana  (540)]]

'''Justinijanova dinastija''' je bila vladarska družina, ki je vladala v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]] od leta 518 do 602. Ustanovitelj dinastije je bil cesar [[Justin I.]], zadnji iz dinastije pa [[Mavricij (bizantinski cesar)|Mavricij]]. Član družine je bil morda tudi  konstantinopelski [[Patriarh|patriarh]] German I. (služboval okoli 715-730), katerega oče se je imenoval Justinijan. V družini so bila najpogostejša imena Justin, Justinijan in German.&lt;ref&gt; ''Cambridge Ancient History'', vol. 14, str 149.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Charles Cawley. 
 [http://fmg.ac/Projects/MedLands/BYZANTIUM.htm#_Toc204564467 ''Byzantium 395-1057''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170610052028/http://fmg.ac/Projects/MedLands/BYZANTIUM.htm#_Toc204564467 |date=2017-06-10 }}.&lt;/ref&gt;

* [[Justin I.]] - (518–527)
*# Poročen z Eufemijo, s katero ni imel otrok 
* Vigilancija, Justinova sestra
*# V zakonu s Sabacijem 
*#* Peter Sabacij, Justinov posinovljenec in kasneje cesar [[Justinijan I.]] (527–565)
*#*# Poročen s Teodoro, s katero ni imel otrok 
*#* Vigilancija, sestra Justinijana I. 
*#*# V zakonu z Dulcisimom 
*#*#*[[Justin II.]] - (565–578)
*#*#*# V zakonu s cesarico Zofijo 
*#*#*#* hčerka Arabija, poročena z Baduarijem
*#*#*#* posvojenec [[Tiberij II. Konstantin]] - (574–582)
*#*#*#*# Iz zakona z Ino Anastazijo 
*#*#*#*#* Konstantina, žena cesarja [[Mavricij (bizantinski cesar)|Mavricija]] (582–602)
*#*#*#*#*# Teodozij, najstarejši sin in Mavricijev socesar, poročen s hčerko [[Patriciji (plemstvo)|patricija]] Germana
*#*#*#*#*# Tiberij, Mavricijev drugi, izbran za naslednika Italije
*#*#*#*#*# Miriam/Marija, domnevno Mavricijeva sestra, poročena s [[Kozrav II.|Kzravom II.]]
*#*#*#*#* Hčerka Harita, poročena s [[Seznam bizantinskih cesarjev|cesarjem]]  Germanom
*#*#* Marcel, brat Justina II., poročen z Julijano, prapranečakinjo cesarja Anastazija I.
*#*#* Prejekta.
* Neznan Justinov brat ali sestra 
*# iz neznane zveze z neznanim partnerjem 
*#* German 
*#*# Iz zakona s Pasaro 
*#*#* Justin, konzul leta 540
*#*#* Justinijan, general
*#*#* Justina, poročena z Vitalijanovim nečakom Ivanom  
*#*# Iz zakona z Matasunto 
*#*#* German
*#* Boraid
*#* Just

==Glej tudi==
* [[Seznam bizantinskih cesarjev]]

==Sklici==
{{sklici|1}}

[[Kategorija:Justinijanska dinastija|*]]</text>
      <sha1>bo2lcofd6y1u1tc90r4lmt11b5q5sqp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam japonskih kemikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>416863</id>
    <revision>
      <id>6678155</id>
      <parentid>6523082</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:32:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28279-21</username>
        <id>259659</id>
      </contributor>
      <origin>6678155</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="730" sha1="le8x627arcoji8lw7fea1ndebzyt4f3" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Japonci|japonskih]] [[kemik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Japoncev|Japonska|Japonskih}}
{{CompactTOC2}}

== F ==
*[[Keniči Fukui]]

== I ==
*[[Kikunae Ikeda]]

== J ==

* [[Šinja Jamanaka]] (nobel. n. /fiziol.&amp;medicino 2012)

== K ==

* [[Susumu Kitagawa]] (1951 –) (nobelova n. 2025)

== N ==
*[[Nagajoši Nagai]]
*[[Iiči Negiši]]
*[[Ryoji Noyori]] (1938 –) (nobelova n. 2001)
*[[Hitoshi Nozaki]] (1922 – 2019)

== S ==
*[[Akira Suzuki (kemik)|Akira Suzuki]]

== Š ==
*[[Hideki Shirakawa]]
*[[Osamu Šimomura]]

== T ==
*[[Džokiči Takamine]]
*[[Koiči Tanaka]] (nobelova n. 2002)

{{seznami narodov po poklicu|kemikov}}

[[Kategorija:Seznami Japoncev|Kemiki]]
[[Kategorija:Japonski kemiki|*]]</text>
      <sha1>le8x627arcoji8lw7fea1ndebzyt4f3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lille OSC</title>
    <ns>0</ns>
    <id>418241</id>
    <revision>
      <id>6677922</id>
      <parentid>5688463</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:21:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Moštvo sezone  2021/22 */</comment>
      <origin>6677922</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1427" sha1="say0ct2w0h8vcm7x905f1hlss53zaym" xml:space="preserve">'''LOSC Lille Métropole''', poznan tudi pod imeni '''Lille OSC''', '''LOSC Lille''' ali pa preprosto '''Lille''' je [[Francija|francoski]] [[nogomet]]ni klub iz mesta [[Lille]]. Klub je bil ustanovljen [[23. september|23. septembra]] [[1944]], ko sta se združila kluba ''Olympique Lillois'' in ''SC Fivois'' in trenutno igra v [[Ligue 1]].

Lille je doslej osvojil 4 naslove francoskih prvakov (v letih [[1946]], [[1954]], [[2011]], [[2021]]) in šest francoskih pokalov, zaradi česar je 4. najuspešnejši francoski klub. Lille in [[Red Star FC]] sta edina francoska kluba, ki sta francoski pokal osvojila 3 sezone zapored. Najuspešnejše obdobje za Lille je bilo obdobje med letoma [[1946]] in [[1956]], ko sta klub vodila [[George Berry]] in [[André Cheuva]]. Poleg domačih uspehov, pa ima Lille tudi osvojen [[Pokal Intertoto]] iz leta [[2004]].

Domači stadion Lilla je bil sprva [[Lille Metropole]] v kraju [[Villeneuve d'Ascq]]. Od Leta [[2012]] pa  igra na stadionu [[Stade Pierre-Mauroy]] v istem kraju. Barvi dresov sta rdeča in modra. Nadimek nogometašev Lilla pa je ''Les Dogues'' (mastifi).

== Rivalstvo ==
Dolgoletni rival Lilla je [[RC Lens|Lens]]. Dvoboj med tema dvema kluboma se imenuje ''Derby du Nord'' (Derbi na severu).


{{-}}

[[Kategorija:Francoski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1944]]
[[Kategorija:Lille OSC]]
[[Kategorija:Lille]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>say0ct2w0h8vcm7x905f1hlss53zaym</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rushmore</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420460</id>
    <revision>
      <id>6677940</id>
      <parentid>6519044</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:10:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ gt</comment>
      <origin>6677940</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3748" sha1="k2wwo6a9du3isog7211gkzpa0by3ksw" xml:space="preserve">{{Infobox protected area
| name = Mount Rushmore National Memorial
| iucn_category = V
| photo = Dean Franklin - 06.04.03 Mount Rushmore Monument (by-sa)-3 new.jpg
| photo_caption = Od leve proti desni: skulpture [[George Washington|Georgea Washingtona]], [[Thomas Jefferson|Thomasa Jeffersona]], [[Theodore Roosevelt|Theodora Roosevelta]] in [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]]
| map = ZDA
| relief = 1
| map_caption =
| location = [[Pennington County, Južna Dakota|Pennington County]], [[Južna Dakota]], [[Združene države Amerike]]
| nearest_city = [[Keystone, Južna Dakota]]
| lat_d = 43 | lat_m = 52 | lat_s = 44.21 | lat_NS = N
| long_d = 103 | long_m = 27 | long_s = 35.37 | long_EW = W
| region = US
| coords_ref =
| area = {{convert|1278.45|acre|sqmi km2|sigfig=3}}
| established = 3. marec 1925
| visitation_num = 2.185.447
| visitation_year = 2012
| visitation_ref = &lt;ref name=tourismstat&gt;{{navedi splet |url=http://www.nps.gov/moru/parkmgmt/statistics.htm |title=Park Statistics |publisher=[[National Park Service]] |accessdate=4.1.2014}}&lt;/ref&gt;
| governing_body = [[National Park Service]]
| website = [https://www.nps.gov/moru/ Mount Rushmore National Memorial]
}}

'''Rushmore''' ({{jezik-en|Mount Rushmore}}) je [[granit]]ni [[batolit]] v gorovju [[Black Hills]] v [[Južna Dakota|Južni Dakoti]], [[Združene države Amerike|ZDA]], v katerega je vklesan znameniti '''Narodni spomenik Rushmore''' (''Mount Rushmore National Memorial''), ki predstavlja štiri [[predsednik Združenih držav Amerike|ameriške predsednike]]: [[George Washington|Georgea Washingtona]], [[Thomas Jefferson|Thomasa Jeffersona]], [[Theodore Roosevelt|Theodora Roosevelta]] in [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]].

== Zgodovina ==

[[Slika:Mt. Rushmore Early Morning.jpg|sličica|levo|Gora Rushmore iz doline, z [[melišče]]m, ki je ostalo po gradnji]]

Idejo za ta velikanski [[spomenik]] je dal zgodovinar [[Doane Robinson]], sprva za promocijo turizma v Južni Dakoti, izvedba pa je delo [[kipar]]ja in [[slikar]]ja [[Gutzon Borglum|Gutzona Borgluma]] ter njegovega sina [[Lincoln Borglum|Lincolna]]. Borglum je hotel ustvariti neminljiv narodni spomenik, ki bi simboliziral načela in ideale [[Američani|ameriškega naroda]]. Te štiri predsednike je izbral, ker predstavljajo prvih 130 let naroda, ohranitev republike in razširitev njenega ozemlja.

Smernice za postavitev spomenika so postavili leta 1923. Gutzon in minister za zgodovino Južne Dakote sta izdelala načrt za velikansko skulpturo v gorovju Black Hills, ki naj bi prikazoval portrete najpomembnejših ameriških predsednikov.

== Konflikti in potencial ==

[[Slika:Aerial view of Mount Rushmore National Memorial by Volkan Yuksel DSC04244.JPG|sličica|levo|Zračni posnetek spomenika s kompleksom za obiskovalce]]

Graditev narodnega spomenika je bila zelo dolgo sporna, saj je zemlja, na kateri stoji, po sporazumu iz leta 1868 last staroselcev iz plemena [[Lakota (pleme)|Lakota]]. Kljub temu so gradnjo izvedli. Leta 1948 so kot odgovor na Rushmore pričeli v bližini graditi orjaški [[spomenik Noremu konju]], ki pa do danes še ni končan.

Center za obiskovalce, v sedanji obliki urejen leta 1998, obišče več kot dva milijona obiskovalcev na leto; gora je najbolj obiskana znamenitost Južne Dakote, v kateri je [[turizem]] druga najpomembnejša gospodarska panoga.

== Sklici ==

{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Atatürkova maska]]

== Zunanje povezave ==

* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Mount Rushmore National Memorial|Narodni spomenik Rushmore}}
* {{official|https://www.nps.gov/moru/}}

{{normativna kontrola}}
{{us-geo-stub}}

[[Kategorija:Dela leta 1941]]
[[Kategorija:Geografija Južne Dakote]]
[[Kategorija:Spomeniki v Združenih državah Amerike]]</text>
      <sha1>k2wwo6a9du3isog7211gkzpa0by3ksw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kreda (mineral)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>434053</id>
    <revision>
      <id>6677854</id>
      <parentid>6276910</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:52:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ tn :)</comment>
      <origin>6677854</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8083" sha1="bemxnhtuq4z8dl1wcw3fqq5bvmgy8oy" xml:space="preserve">[[Slika: The Needles.jpg|thumb|The Needles (Igle) so zunaj otoka Wight in so del obsežne južnoangleške kredne oblike]]

'''Kreda''' je mehka, bela, porozna, [[Sedimentne kamnine|sedimentna]] karbonatna kamnina, oblika [[apnenec|apnenca]], sestavljena iz [[mineral]]a [[kalcit]]. Kalcit je ionska sol, imenovana [[kalcijev karbonat]] ali CaCO3. Nastaja v globokih morskih razmerah iz postopnega kopičenja drobcenih kalcitnih lupin ([[kokolit]]ov) mikroorganizmov, imenovanih ''coccolithophores''. [[Kremen]] (vrsta roženca, edinstvenega za kredo) je zelo pogosto kot trakovi vzporedno z žilo ali kot gomolj vgrajen v kredo. Verjetno izhaja iz gobastih iglic ali drugih [[Silicijev dioksid |silikatnih]] organizmov, kot jih je voda potisnila navzgor med stiskanjem. Kremen se pogosto odlaga okoli večjih [[fosil]]ov, kot so [[morski ježki]], ki lahko [[Okamnitev |okamnijo]] (tj. nadomeščajo molekule z molekulo kremena).

Kreda v sedimentih zahodne Evrope je nenavadna med sedimentnimi apnenci v debelih slojih. Večina krednih klifov ima zelo malo vidne lezike v primerjavi z večino debelih slojev apnenca, kot so karbonski apnenci ali jurski oolitski apnenci. To verjetno pomeni zelo stabilne razmere več kot deset milijonov let.
[[File:Nitzana chalk curves (2), Western Negev, Israel.jpg|thumb| &quot;Nitzanska kredna krivulja&quot;, ki je v zahodnem delu puščave [[Negev (puščava)|Negev]] v Izraelu, so kredni sedimenti, izoblikovani v mezozoiku v oceanu Tetis]]

Kreda ima večjo odpornost za [[preperevanje]] kot glina, s katero je običajno povezana tako, da sestavlja visoke strme pečine in kredni grebeni srečajo morje. Kredni griči, ki jih v Angliji imenujejo ''downland'' (ali downs, kar v prevodu pomeni gričevnat, ker ''downs'' izhaja iz staroangleškega dūn = hrib), običajno nastanejo tam, kjer pasovi krede dosežejo površino pod kotom, tako da sestavljajo škarpo. Ker je kreda dobro sprijeta, lahko vsebuje velike količine podzemne vode, ki zagotavlja naravni rezervoar, ki v suhih sezonah počasi sprošča vodo.

== Rudarstvo ==
[[File:Carrieres de Meudon.jpg|thumb|right| Nekdanji podzemni kredni rudnik v Meudonu v Franciji]]
Kredo so kopali iz krednih sedimentov površinsko in podzemno. Kredno [[rudarstvo]] je uspevalo med industrijsko revolucijo zaradi potrebe po izdelkih iz krede, kot sta [[apno]] in [[opeka]]. Nekateri opuščeni rudniki krede so ostali turistična zanimivost zaradi svojega masivnega prostranstva in naravne lepote.

== Sedimenti ==
Kreda je v evropski stratigrafski enoti nastala v obdobju [[kreda|krede]]. To so znameniti [[Dovrski beli klifi]] v [[Kent (grofija)|Kent]]u, [[Anglija]], pa tudi Cap Blanc Nez na drugi strani [[Dovrska vrata|Dovrske ožine]]. V regiji [[Šampanja-Ardeni]] v [[Francija|Franciji]] je večinoma osnova kreda, sediment, ki vsebuje umetne jame, ki se uporabljajo za shranjevanje vina. Nekatere med najvišjimi krednimi čermi v svetu so v [[Narodni park Jasmund|narodnem parku Jasmund]] v [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Møns Klint]] na [[Danska|Danskem]], nekoč otoka.

== Nastanek ==
Kredno gričevje v severni Evropi je nastalo pred 90 milijoni let, izcedek se je nabiral na dnu velikega morja. Kreda je ena prvih skal, sestavljena iz submikroskopskih delcev, ki so jih raziskali z elektronskim mikroskopom, ko so ugotovili, da so skoraj vsi iz kokolitov. Njihove lupine so narejene iz kalcita, izločenega iz bogate morske vode. Ko so umrli, se je v milijonih let postopoma zgradila precejšnja plast, teža ležečih sedimentov se je sčasoma stisnila v skalo. Poznejši premiki zemeljske skorje, povezane z [[Alpidska orogeneza |oblikovanjem Alp]], so postavili ta nekdanja morska tla nad nivo morja.

== Sestava ==
Kemična sestava krede je [[kalcijev karbonat]] z manjšimi količinami mulja in gline &lt;ref&gt;Huxley, T. H.  1868.  On a piece of chalk.  Macmillan's Magazine http://aleph0.clarku.edu/huxley/CE8/Chalk.html&lt;/ref&gt;. V morju jo je zgradil submikroskopski plankton, ki je padal na morsko dno in se nato združil in se v obdobju diageneze stisnil v kredno skalo.

== Uporaba ==
[[File:Seale Chalk Pit 02.JPG|thumb|right|Odprta kredna jama, Seale, Surrey, VK]]
[[File:Chalk-Sidewalk-Art-0092.jpg|thumb|right|Otroci rišejo s kredo na pločnik]]
Kreda je vir [[Kalcijev oksid |apna]] s termičnim razpadom ali [[Kalcijev hidroksid |gašenega apna]] s [[kaljenje]]m v vodi. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Blount|first=Bertram|title=Chemistry for Engineers and Manufacturers: Chemistry of manufacturing processes|year=1990|publisher=University of Wisconsin – Madison|url=https://books.google.com/books?id=Z-vmAAAAMAAJ&amp;pg=PA127&amp;dq=chalk+manufacturing#v=onepage&amp;q=chalk%20manufacturing&amp;f=false}}&lt;/ref&gt; V jugovzhodni Angliji so votline (''deneholes'') znani primeri starih krednih jam. Take zvonaste jame so bili tudi stari rudniki kremena, ko je bil glavni cilj, da se odstranijo kremenovi gomolji za izdelavo kamenega orodja. Površina pri Cissburyju je tak primer, morda najbolj znan je obsežen kompleks Grimes Graves v Norfolku.

Kreda se lahko uporablja zaradi svoje lastnosti kot podlaga. V kmetijstvu se uporablja za dviganje pH-vrednosti v tleh z visoko kislostjo. Najpogostejša oblika je CaCO3 (kalcijev karbonat) in CaO (kalcijev oksid). Majhni odmerki krede se lahko uporabljajo tudi kot [[antacid]]. Poleg tega so majhni delci krede idealna snov za čiščenje in poliranje. Na primer [[zobna krema]] običajno vsebuje majhne količine krede, ki je blag [[abraziv]]. Polirna kreda je kreda, pripravljena s skrbno nadzorovano velikostjo zrn za zelo fino poliranje kovin. &lt;ref&gt;[http://chestofbooks.com/home-improvement/workshop/Workshop-Companion/Polishing-Powders.html Information on polishing powders], from the 1879 book &quot;The Workshop Companion&quot;&lt;/ref&gt; Kredo lahko uporabimo tudi v obliki praška za prstne odtise.

=== Druga uporaba ===
Kreda se uporablja tudi pri rekreaciji. Pri [[tenis]]u na travi se kreda v prahu uporablja za označevanje mejnih črt igralnega polja. Če žoga zadene črto, bo viden oblak krede. V zadnjih letih je bila kreda v prahu nadomeščena s titanovim dioksidom. &lt;ref&gt;http://www.rsc.org/learn-chemistry/content/filerepository/CMP/00/001/020/TeacherResource%20Weightlifting.pdf?v=1356513839795&lt;/ref&gt; V gimnastiki, pri plezanju, dvigovanju uteži in vlečenju vrvi se kreda – zdaj po navadi [[magnezijev karbonat]] – uporablja za roke in noge, da se prepeči potenje in zmanjša zdrs.

Kreda se lahko uporablja tudi kot gradbeni material namesto opeke ali ometa. Lomljeno kredo so razrezali v bloke in jo uporabljali kot tesanec, zdrobljena kreda stisnjena v bloke in položena v malto. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Walker|first1=Peter|title=Rammed earth: design and construction guidelines|date=2005|publisher=Building Research Establishment|location=Bracknell, England|isbn=9781860817342|page=5|display-authors=etal}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Whitaker|first1=William|title=Memoirs of the Geological Survey of Great Britain|date=1872|publisher=Longmans, Green|location=London|isbn=|oclc= 2531996|page=389|volume=4}}&lt;/ref&gt; Še vedno so hiše, ki so bile zgrajene z uporabo krede kot glavnim gradbenim materialom. 

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Chalk}}
*[http://www.geographyinaction.co.uk/Landscapes/Landscapes_WhiteRocks.html Chalk cliffs in the North of Ireland] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090607085758/http://geographyinaction.co.uk/Landscapes/Landscapes_WhiteRocks.html |date=2009-06-07 }}
*[http://www.kabrna.com/cpgs/rocks/sedimentary/chalk.htm Chalk: Sedimentary rocks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090620013255/http://www.kabrna.com/cpgs/rocks/sedimentary/chalk.htm |date=2009-06-20 }}
*[http://www.geo-east.org.uk/special_projects/chalk.htm Chalk East: chalk landscape and geodiversity in the East of England] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120603234302/http://www.geo-east.org.uk/special_projects/chalk.htm |date=2012-06-03 }}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Apnenec]]
[[Kategorija:Sedimentne kamnine]]
[[Kategorija:Kemične snovi]]</text>
      <sha1>bemxnhtuq4z8dl1wcw3fqq5bvmgy8oy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam osebnosti iz Občine Lukovica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>440782</id>
    <revision>
      <id>6678027</id>
      <parentid>6612857</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:34:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30185-66</username>
        <id>260207</id>
      </contributor>
      <comment>Popravek napačne letnice</comment>
      <origin>6678027</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16067" sha1="00kdmwbxx4wngoqo3o0gsopsuvh7idu" xml:space="preserve">'''Seznam osebnosti iz občine Lukovica''' vsebuje osebnosti, ki so delovale v občini Lukovica.

== Pred 19. stoletjem ==
* [[Krištof Ravbar|Krištof Ravbar, plemeniti]] (1466, [[Kranjska|Kranjska]] – 26. oktober 1536, [[Dunaj|Dunaj]]), duhovnik, škof, državnik; leta 1518 je pridobil faro [[Dob, Domžale|Dob]] s Krašnjo za ljubljanski kapitel
* [[Štefan Steinmetzer]] (okoli 1524), poznogotski kamnosek; dal je naslikati fresko na južni steni glavne ladje v cerkvi [[Cerkev sv. Luke, Spodnje Prapreče|sv. Luke]] v [[Spodnje Prapreče|Spodnjih Praprečah]]
*[[Franz Anton Werle|Franz Anton Werle]]  (delovanje 1746–1761), redovnik, jezuit, slikar, poslikal je kapelico Žalostne Matere božje na [[Brdo pri Lukovici|Brdu pri Lukovici]]
*[[Janez Verbnik|Janez Verbnik]] (1733,  [[Kranj|Kranj]] – 9. september 1805, [[Dob, Domžale|Dob]]), kipar; oltar v ladji cerkve v [[Šentvid pri Lukovici|Šentvidu pri Lukovici]]

== 19. stoletje ==

*[[Jožef Burger|Jožef Burgar]] (21. marec 1800, [[Krašnja|Krašnja]] – 24. januar 1870, [[Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]), [[Metelčica|metelčičar]], duhovnik, nabožni pisatelj
*[[Anton Gertscher|Anton Gertscher]]  (29. december 1817, [[Krašnja|Krašnja]] – 17. avgust 1889, [[Ljubljana|Ljubljana]]), pravnik
*[[Andrej Gollmayer|Andrej Gollmayer]]  (28. november 1797, [[Radovljica|Radovljica]] – 17. marec 1883, [[Gorica|Gorica]]), teolog, duhovnik, škof; prvo službo je dobil na [[Brdo pri Lukovici|Brdu pri Lukovici]]
*[[Leopold Höffern-Laafeld|Leopold Höffern-Laafeld]] (1824, [[Brdo pri Lukovici|Brdo pri Lukovici]] – 1876), pravnik in javni delavec
*[[Janko Kersnik|Janko Kersnik]] (4. september 1852, [[Brdo pri Lukovici|Brdo pri Lukovici]] – 28. julij 1897, [[Ljubljana|Ljubljana]]), pripovednik, župan
*[[Jožef Kersnik|Jožef Kersnik]] (28. marec 1823, [[Ljubljana|Ljubljana]] – 3. julij 1877, [[Brdo pri Lukovici|Brdo pri Lukovici]]), pravnik, sodnik; oče pisatelja [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]]
*[[Anton Kolenc|Anton Kolenc]] (6. maj 1868, [[Radmirje|Radmirje]] – 10. marec 1922, [[Celje|Celje]]), veletrgovec v [[Lukovica pri Domžalah|Lukovici]]
*[[Valentin Konšek|Valentin Konšek]] (4. februar 1816, [[Trojane|Trojane]] – 16. julij 1899, [[Ljubljana|Ljubljana]]), šolnik, politik
*[[Josip Lavrič|Josip (Jože) Lavrič]] (1845, [[Kompolje pri Lukovici|Kompolje]] – 1900), mladinski pisatelj, prevajalec
*[[Fran Levec|Fran Levec]] (4. julij 1846, [[Ježica|Ježica]] – 2. december 1916, [[Ljubljana|Ljubljana]]), literarni zgodovinar, urednik, šolnik, domači učitelj pri Kersnikih na [[Brdo pri Lukovici|Brdu]]
*[[Urška Lončar|Urška Lončar]] (1795, [[Prevoje|Prevoje]] – 1889), ljudska pripovednica, pestunja [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]] 
*[[Fran Maselj|Fran Maselj - Podlimbarski]] (23. november 1852, [[Spodnje Loke|Spodnje Loke]] – 19. september 1917, [[Pulkau|Pulkava]], [[Spodnja Avstrija|Spodnja Avstrija]], [[Avstrija|Avstrija]]), pisatelj, častnik
*[[Ivan Milavec|Ivan Milavec]] (22. februar 1874, [[Logatec|Logatec]] – 18. januar 1915, [[Ljubljana|Ljubljana]]), izdelovalec orgel, izdelal je orgle za cerkev v [[Krašnja|Krašnji]]
*[[Janez Nepomuk Šlaker|Janez Nepomuk Šlaker]] (19. april 1791, [[Kamnik|Kamnik]] – 3. marec 1863, [[Ljubljana|Ljubljana]]), šolnik, gospodarstvenik, duhovnik, kratek čas kaplan na [[Brdo pri Lukovici|Brdu pri Lukovici]]
*[[Jernej Pečnik|Jernej Pečnik]] (24. avgust 1835, [[Cesta, Dobrepolje|Cesta]] – 12. junij 1914, [[Ljubljana|Ljubljana]]), arheolog; Leta 1886 izkopaval na [[Trojane|Trojanah]]
*dr. [[Janez Pestotnik|Janez Pestotnik]] (10. maj 1833, [[Mali Jelnik|Mali Jelnik]] –19. januar 1881, Ljubljana), (Burjevčev), zdravnik, področje: sifilis in kožne bolezni, pionir dermatologije in 1. primarij oddelka za kožne bolezni med leti 1871 - 1881 v [[Civilna bolnišnica, Ljubljana|Civilni bolnišnici v Ljubljani]]
*[[Josip Podmilšak|Josip Podmilšak (Andrejčkov Jože)]] (25. marec 1845, [[Krašnja|Krašnja]] – 24. december 1874, [[Ljubljana|Ljubljana]]), pisatelj
*[[Janko Rahne|Janko Rahne]]  (5. maj 1860, [[Rača|Rača]] – 3. julij 1928, [[Lukovica pri Domžalah|Lukovica pri Domžalah]]), pravnik, notar, publicist, pisatelj, župan
*[[Jožef Resnik|Jožef Resnik]] (5. april 1850, [[Blagovica|Blagovica]] – 23. oktober 1885, [[Ljubljana|Ljubljana]]), nabožni pesnik, duhovnik; psevdonim: ''Resnicoljub ''
*[[Ana Schiffrer|Ana Schiffrer]] (17. junij 1867, Lukovica pri Domžalah – 23. julij 1915, Dunaj), muzealna delavka
*[[Matija Smolej|Matija Smolej]] (9. februar 1829, [[Tržič|Tržič]] – 15. julij 1871, [[Dobrepolje|Dobrepolje]]), nabožni pisatelj, duhovnik; služboval kot kaplan na [[Brdo pri Lukovici|Brdu pri Lukovici]]
*[[Feliks Stegnar|Feliks (Srečko) Stegnar]]  (16. maj 1842, [[Brdo pri Lukovici|Brdo pri Lukovici]] – 24. oktober 1915, [[Maribor|Maribor]]), glasbenik, skladatelj, soustanovitelj Narodne čitalnice v Idriji
*[[Feliks Suk|Feliks Suk]]  (30. december 1845, Zgornji Petelinjek – 8. april 1915, Zagreb), teolog, duhovnik, prošt; rektor [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]] v študijskem letu 1882/1883 ter profesor na [[Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu|Katoliški teološki fakulteti v Zagrebu]]
*[[Luka Svetec|Luka Svetec]] (8. oktober 1826, Podgorje – 21. januar 1921, Litija), pisatelj, politik, jezikoslovec; od 1864 sodnik na [[Brdo pri Lukovici|Brdu pri Lukovici]]
*[[Janez Škofic|Janez Škofic]] (22. december 1821, [[Brdo pri Lukovici|Brdo pri Lukovici]] – 30. april 1871, Suhor), nabožni pisec, duhovnik
*[[Franc Šumi|Franc Šumi (Franz Schumi)]] (2. oktober 1848, [[Ljubljana|Ljubljana]] – 17. december 1916, [[Zürich|Zürich]]), zgodovinar, slaščičar; mladost je preživel v [[Blagovica|Blagovici]]
*[[Jovan Vesel-Koseski|Jovan Vesel-Koseski]] (12. september 1798, [[Spodnje Koseze|Spodnje Koseze]] – 26. marec 1884, [[Trst|Trst]]), pesnik, prevajalec, pravnik
*[[Martin Vever|Martin Vever]] (1836, [[Lukovica pri Domžalah|Lukovica pri Domžalah]] – 1908), gospodarstvenik
*[[Franc Ksaver Zajec|Franc Ksaver Zajec]]  (4. december 1821, [[Sovodenj|Sovodenj]] – 8. februar 1888, [[Ljubljana|Ljubljana]]), kipar, podobar; izdelal angele na velikem oltarju v cerkvi v [[Krašnja|Krašnji]]
*[[Jakob Zupan|Jakob Zupan]] (4. julij 1785, [[Prevoje|Prevoje]] – 6. februar 1852, [[Celovec|Celovec]]), jezikoslovec, pesnik, pisatelj, duhovnik
*[[Miroslav Žakelj|Miroslav Žakelj]]  (16. julij 1835, [[Krašnja|Krašnja]] – 20. november 1916, [[Ljubljana|Ljubljana]]), klasični filolog, gimnazijski profesor

== 20. in 21. stol. ==

*[[Franc Avbelj|Franc Avbelj]]  (27. oktober 1914, [[Trnjava|Trnjava]] – 24. december 1991, [[Vir, Domžale|Vir]]), partizan, komunist, narodni heroj
*[[Viktor Avbelj|Viktor Avbelj]] (26. februar 1914, [[Prevoje|Prevoje]] – 6. april 1993, [[Ljubljana|Ljubljana]]), politik, partizan
*[[Stanislav Bevk|Stanislav Bevk]] (2. maj 1875, [[Šentvid pri Lukovici|Šentvid pri Lukovici]] – 29. februar 1956, [[Ljubljana|Ljubljana]]), naravoslovec, zoolog, šolnik
*[[Tomaž Bole|Tomaž Bole]] (1951 –), pesnik; leta 1979 se je preselil v [[Lukovica pri Domžalah|Lukovico]]
*[[Karl Capuder|Karl Capuder]] (13. december 1879, [[Spodnje Prapreče|Spodnje Prapreče]] – 3. maj 1960, [[Izola|Izola]]), zgodovinar, politik
*[[Klemen Gerčar|Klemen Gerčar]] (20. december 1990 –), motokrosist, 2013 je postal svetovni prvak v kategoriji MX3, petkratni slovenski državni prvak 
*[[Boštjan Gorenc|Boštjan Gorenc]] (1977 – ), slovenski podcaster, [[rap|raper]], igralec, komik, pisatelj in prevajalec; sedaj živi v vasi [[Šentožbolt|Šentožbolt]]
*[[Jakob Grčar|Jakob Grčar]] (1889, Dupeljne – 19. november 1966, Ljubljana), publicist, pevec, prevajalec ruskih pravljic; napisal je knjigo ''Deviška zemlja v Krvi: zapiski iz Sibirije''
*[[Ivan Grohar|Ivan Grohar]] (15. junij 1867, Spodnja Sorica – 19. april 1911, Ljubljana.), slikar; 1903 najde zatočišče v Rahnetovi vili v [[Lukovica pri Domžalah|Lukovici]]
*[[Anton Hribar|Anton Hribar]] (12. januar 1864, [[Mali Korinj|Mali Korinj]] – 30. september 1953, [[Zali Log|Zali Log]]), pesnik, duhovnik; med 1906–1913 župnik v [[Šentgotard|Šentgotardu]]
*[[Leopold Hribar|Leopold Hribar]] (31. oktober 1893, [[Trnovče|Trnovče]] – 9. junij 1954, [[Ljubljana|Ljubljana]]), veterinar, pisec strokovnih in poljudnih člankov
*[[Vida Janežič|Vida Janežič]] (6. junij 1914, [[Podbrdo|Podbrdo]] – 6. oktober 1944, [[Ljubljana|Ljubljana]]), aktivistka [[Osvobodilna fronta|OF]], OŠ je obiskovala na [[Brdo pri Lukovici|Brdu pri Lukovici]]
*[[Josip Rus|Josip Rus]] (16. marec 1893, [[Bled|Bled]] – 15. september 1985, [[Ljubljana|Ljubljana]]), pravnik politik, bil je sodnik na [[Brdo pri Lukovici|Brdu pri Lukovici]]
*[[Josip Kenda (skladatelj)|Josip Kenda]] (5. marec 1880, [[Ajdovščina|Ajdovščina]] – 26. februar 1941, [[Brdo pri Lukovici|Brdo pri Lukovici]]), notar, glasbeni organizator, zborovodja
*[[Janko Kersnik (1881–1937)|Janko Kersnik]] (28. december 1881, [[Brdo pri Lukovici|Brdo pri Lukovici]] – 26. februar 1937, [[Ljubljana|Ljubljana]]), narodni gospodar, pravnik, notar; sin pisatelja [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]]
*[[Jože Kotnik|Jože Kotnik]] (1896, [[Lukovica pri Domžalah|Lukovica]] – 1. januar 1921), slikar
*[[Jože Koželj|Jože Koželj]] (28. marec 1898, [[Krašnja|Krašnja]] – ?), domači zdravnik
*[[Niko Kralj|Niko Kralj]] (7. september 1920, [[Zavrh pri Trojanah|Zavrh pri Trojanah]] – 15. julij 2013), arhitekt, univerzitetni profesor, industrijski oblikovalec 
*[[Valentin Kušar (1904–1984)|Valentin Kušar]] (1. januar 1904, [[Učak|Učak pri Trojanah]] – 30. maj 1984, [[Maribor|Maribor]]), zdravnik, pedagog
*[[Anton Lajovic|Anton Lajovic]] (19. december 1878, [[Vače|Vače]] – 28. avgust 1960, [[Ljubljana|Ljubljana]]), skladatelj, publicist; kot sodnik je služboval na Brdu
*[[Ana Lebar|Anica Lebar]] (1887, [[Brdo pri Lukovici|Brdo]] – 1951), pedagoška pisateljica; objavljala je v [[Vigred|Vigredi]], v [[Slovenski učitelj|Slovenskem učitelju]] itd. 
*[[Peter Levec|Peter Levec]] (12. julij 1923 [[Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] – 18. december 1999, [[Ljubljana|Ljubljana]]), pesnik; v otroških letih je živel na [[Vrh nad Krašnjo|Vrhu nad Krašnjo]]
*[[Dragotin Lončar|Dragotin Lončar]] (5. november 1876, [[Brdo pri Lukovici|Brdo pri Lukovici]] – 29. julij 1954, [[Ljubljana|Ljubljana]]), zgodovinar, politik, urednik 
*[[Svetlana Makarovič|Svetlana Makarovič]] (1. januar 1939, [[Maribor|Maribor]] – ), mladinska pisateljica, pesnica, igralka; med 1976–1983 je živela v [[Korpe|Korpah nad Blagovico]]
*[[Fran Marolt|Fran Marolt]] (19. avgust 1865, [[Ljubljana|Ljubljana]] – 19. januar 1945, [[Ljubljana|Ljubljana]]), šolnik, glasbenik; kot začasni učitelj je služboval v [[Blagovica|Blagovici]]
*[[France Marolt|France Marolt]] (21. junij 1891, [[Brdo pri Lukovici|Brdo pri Lukovici]] – 7. april 1951, [[Ljubljana|Ljubljana]]), glasbenik, zborovodja, prvi slovenski etnomuzikolog
*[[Fran Milčinski|Fran Milčinski]] (3. februar 1867, [[Lož|Lož]] – 24. oktober 1932, [[Ljubljana|Ljubljana]]), pravnik, humorist; njegova mati je bila iz [[Lukovica pri Domžalah|Lukovice]]; nadomeščal je sodnika na [[Brdo pri Lukovici|Brdu]]
*[[Pavel Perko|Pavel Perko]] (22. januar 1877, [[Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] – 10. marec 1970, [[Muljava|Muljava]]), pisatelj, duhovnik; med 1910–1935 župnik v [[Češnjice, Lukovica|Češnjicah nad Blagovico]]
*[[Janko Rahne|Janko Rahne]] (5. maj 1860, [[Rača|Rača]] – 3. julij 1928, [[Lukovica pri Domžalah|Lukovica pri Domžalah), pravnik, notar, publicist, pisatelj, župan
*[[Andrej Rape|Andrej Rape]] (30. november 1872, [[Rafolče|Rafolče]] – 11. september 1940, [[Ljubljana|Ljubljana]]), šolnik, mladinski pisatelj; pisal je za mladinski list [[Zvonček|Zvonček]]
*[[Ivan Robida|Ivan Robida]] (1. julij 1871, [[Ljubljana|Ljubljana]] – 12. oktober 1941, [[Ljubljana|Ljubljana]]), pesnik, pisatelj, dramatik, zdravnik, nevrolog, psihiater; kot zdravnik je služboval v [[Lukovica pri Domžalah|Lukovici]]
*[[Bruno Rotter|Bruno Rotter]] (31. avgust 1881, [[Prevoje|Prevoje pri Šentvidu]] – 13. november 1949, [[Maribor|Maribor]]), publicist, črkostavski vajenec v ljubljanski tiskarni [[Kleinmayr &amp; Bamberg|Kleinmayr &amp; Bamberg]], pisal je o [[Pohorje|Pohorju]]
*[[Mavricij Rus|Mavricij Rus]] (12. avgust 1879, [[Matenja vas|Matenja vas]] – 22. marec 1977, [[Ljubljana|Ljubljana]]), zdravnik; odraščal je pri [[Šentvid pri Lukovici|Sv. Vidu pri Lukovici]]
*[[Sava Sever|Sava Sever-Stupica]] (28. junij 1905, [[Trojane|Trojane]] – 23. oktober 1979, [[Ljubljana|Ljubljana]]), gledališka igralka, aktivistka [[Osvobodilna fronta|OF]]
*[[Vinko Simončič|Vinko Simončič]] (19. januar 1914, [[Čatež|Čatež]] – 7. november 1944, [[Blagovica|Blagovica]]), partizan, vojaški poveljnik, komunist
*[[Ančka Vresk|Ančka Vresk]] (1895, [[Zaplanina|Zaplanina pri Šentgotardu]] –24. julij 1964), ljudska pesnica in pripovednica; vsa besedila so ostala v rokopisu
*[[Ivan Vrhovnik|Ivan Vrhovnik]] (24. junij 1854, [[Ljubljana|Ljubljana]] – 8. marec 1935, [[Ljubljana|Ljubljana]]), zgodovinar, duhovnik; župnik v [[Šentgotard|Šentgotardu]].
*[[Stana Stopar|Stana Stopar]] (11. november 1943 – ), ravnateljica na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo, političarka, poslanka [[LDS|LDS]]
*[[Anton Stražar|Anton Stražar]] (2. julij 1895, [[Gradišče pri Lukovici|Gradišče pri Lukovici]] – 3. februar 1959. [[Spodnje Prapreče|Spodnje Prapreče]]), ljudski pisatelj; zapisovalec starih zgodb iz [[Kamnik|kamniške]] in [[Domžale|domžalske]] okolice
*[[Ignac Šlajpah|Ignac Šlajpah]] (1. julij 1885, [[Ljubljana|Ljubljana]] – 23. september 1968, [[Domžale|Domžale]]), strokovnjak za konjerejo, veterinar; deželni živinozdravnik na [[Brdo pri Lukovici|Brdu pri Lukovici]]
*[[Ivan Šporar|Ivan Šporar]] (11. januar 1910, [[Herinja vas|Herinja vas]] – julij 2003, [[Ljubljana|Ljubljana]]), kmetijski strokovnjak; izdelal program za posestvo [[Prevoje|Prevoje]]
*[[Vinko Štrukelj|Vinko Štrukelj]] (1894, [[Krašnja|Krašnja]] – 1964), strokovni pisatelj, pravnik
*[[Vera Trstenjak Jovičić|Vera Terstenjak-Jovičić]] (22. junij 1944, [[Prevoje pri Šentvidu|Prevoje pri Šentvidu]] – ), akademska slikarka
*[[Pavle Urankar|Pavle Urankar]] (28. junij 1902, [[Selce, Lukovica|Selce]] – 20. marec 1991, [[Ljubljana|Ljubljana]]), zgodovinar, šolnik
*[[Anton Vadnal|Anton Vadnal]] (4. april 1876, [[Borovnica|Borovnica]] – 10. februar 1935, [[Šentožbolt|Šentožbolt]]), pisatelj, duhovnik
*[[Ilka Vašte|Ilka Vašte]] (2. junij 1891, [[Novo mesto|Novo mesto]] – 3. julij 1967, [[Ljubljana|Ljubljana]]), pisateljica; učiteljica v [[Krašnja|Krašnji]] med 1910–1911.
*[[Janez Veider|Janez Veider]] (28. maj 1896, [[Mengeš|Mengeš]] – 15. maj 1964, [[Ljubljana|Ljubljana]]), duhovnik, umetnosti zgodovinar; ekspozit v [[Šentvid pri Lukovici|Šentvidu pri Lukovici]]

==Viri==

*[[Stane Stražar|Stane Stražar]]: ''Črni graben. Od Prevoj do Trojan.'' Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica, 1985. {{COBISS|ID=23778567}}
*''Zbornik Občine Lukovica 2004. Ob 700-letnici prve pisne omembe Šentvida in Lukovice.'' Ur. Stanko Pelc et. al.Lukovica: Občina Lukovica, 2004.{{COBISS|ID=214963456}}
*''Zbornik Občine Lukovica II.'' Ur. Stanko Pelc. Ljubljana: Viharnik, 2016. {{COBISS|ID=284956672}}
*Zgodovina deželne civilne bolnice v Ljubljani, Radica Peter, 1887. https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-73OIJISA/750c41b2-54a7-4a80-aa40-f82498029b26/PDF, stran 71: primarij dr. J. Pestotnik
*Razvoj dermatovenerologije na Slovenskem, [[Zvonka Zupanič Slavec]], 2022&lt;nowiki/&gt;https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/isis/2022/isis-11-22.pdf?sfvrsn=800c3836_3, stran 62
{{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}}

[[Kategorija:Občina Lukovica]]
[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Lukovica]]</text>
      <sha1>00kdmwbxx4wngoqo3o0gsopsuvh7idu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Nikolaja, Gent</title>
    <ns>0</ns>
    <id>444099</id>
    <revision>
      <id>6678143</id>
      <parentid>6255702</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:01:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Erardo Galbi je prestavil stran [[Cerkev svetega Nikolaja, Gent]] na [[Cerkev sv. Nikolaja, Gent]]</comment>
      <origin>6255702</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7609" sha1="lorp5jerytakxroq1v2o3kbc89hzumk" xml:space="preserve">{{Infobox church
| name                   = Cerkev svetega Nikolaja v Gentu
| fullname               = 
| other name             = 
| native_name            = 
| native_name_lang       = 
| image                  = &lt;!-- WD --&gt;
| caption                = 
| pushpin map = Belgija
| coordinates= &lt;!-- WD --&gt;
| osgraw                 = &lt;!--  TEXT --&gt; 
| osgridref              = &lt;!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --&gt; 
| location               = [[Gent]] 
| country                = [[Belgija]] 

| denomination           = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| previous denomination  = 
| churchmanship          = 
| membership             = 
| attendance             = 
| website                = [http://www.sintniklaaskerk.be/]
 
| former name            = 
| bull date              = 
| founded date           = 13. stoletje
| founder                = 
| dedication             = 
| dedicated date         = 
| consecrated date       = 
|
| functional status      = cerkev
| heritage designation   = 
| style                  = [[gotska arhitektura]]
| 
| metropolis             = 
| diocese                = Gent
| archbishop             = 
| bishop                 = 
| dean                   = 
| footnotes =
}}
[[Image:Sint-Niklaaskerk, Gent2.jpg|thumb|right|224px|Cerkev svetega Nikolaja okoli 1890–1900]]

'''Cerkev svetega Nikolaja''' (nizozemsko ''Sint-Niklaaskerk'') je ena najstarejših in najpomembnejših znamenitosti v [[Gent]]u v [[Belgija|Belgiji]]. Gradnja se je začela v začetku 13. stoletja kot zamenjava za prejšnjo [[romanska arhitektura|romansko]] cerkev in se je nadaljevala v naslednjem stoletju v šeldskem [[Gotska arhitektura|gotskem]] slogu (imenovan po bližnji reki [[Šelda|Šeldi]]). Za ta slog so značilni uporaba modro-sivega kamna z območja [[Tournai]], en velik stolp nad križiščem in vitki stolpiči na vogalih stavbe.

Zgrajena je v starem trgovskem središču v Gentu ob živahnem Pšeničnem trgu (''Korenmarkt''). Cerkev je bila priljubljena pri [[ceh]]ih, katerih člani so svoje dejavnosti opravljali v bližini. Cehi so imeli svoje kapele, ki so bile v 14. in 15. stoletju dodane ob strani cerkve.

Osrednji stolp, ki ga je deloma financiralo mesto, so uporabljali za opazovalno postajo, nosil je mestne zvonove, dokler ni bil zgrajen sosednji [[Gentski zvonik|zvonik v Gentu]]. Ta dva stolpa skupaj s [[stolnica svetega Bava|stolnico svetega Bava]] še vedno krasijo znamenito srednjeveško nebo v središču mesta. Eden od zakladov cerkve so [[orgle]], ki jih je izdelal znani francoski izdelovalec orgel [[Aristide Cavaillé-Coll]].

== Arhitektura ==
Zgrajena je iz modrega kamna, značilnega za regijo okoli Tournaija, navdušuje z vitkostjo svojih razsežnosti in visokim osrednjim stolpom, katerega klet je bila zasnovana v smeri lanterne med tremi ladjami v notranjosti, medtem ko cerkveni zvonovi visijo v zgornjem nadstropju. Vse fasade in stolp nad križiščem so okvirjeni ali utrjeni z majhnimi stranskimi stolpiči s poudarjenimi koničastimi strehami. Stebri iz notranjosti cerkve niso, kot je to v navadi pri takratni cerkveni arhitekturi v Franciji, zasnovani kot snop stebrov, ampak so opečni in nato obloženi s stebri, tankimi polstebri, da se zdi, da nosijo obok. Glavna ladja ima značilne tridelne gotske stene z arkadno cono, [[triforij]]em in svetlobnim nadstropjem, slednji dve pa sta v primerjavi z arkadnim območjem močno znižani. Cerkev ima [[transept]] in [[ambulatorij|korni obhod]], vendar brez venca kapel.

== Oprema ==
Baročni glavni oltar prikazuje sliko, ki jo uokvirjajo štirje [[steber#Salomonski slog |salomonski stebri]] in ki prikazuje ''čudež svetega Nikolaja, ki nosi škofovsko haljo''. Iz ambulatorija je dostopen [[tabernakelj]], ki ga obdajajo [[putto|putti]], iz nebes pa gleda Bog Oče. Lesena baročna [[prižnica]] je okrašena z bujnimi rezbarijami.

== Obnova ==
Stavba se je v stoletjih postopoma slabšala, tako da je bila ogrožena njena stabilnost. Razpoke so bile prekrite z ometom, okna so bila obzidana, da bi okrepila stene, v 18. stoletju pa so bile zgrajene majhne hiše in trgovine ob zastarelih fasadah. Okoli leta 1840 se je zanimanje za cerkev kot zgodovinski spomenik povečalo, na prelomu 20. stoletja pa so se pojavili pomembni obnovitveni načrti. Hiše ob cerkvi so bile porušene in od takrat je bilo opravljenih veliko obnovitvenih del.

== Orgle ==
[[File:Orgel Sint-Niklaaskerk Gent Belgium.jpg|thumb|Orgle Cavailléja-Colla v cerkvi svetega Nikolaja v Gentu]]
Orgle v cerkvi so ene najpomembnejših romantičnih orgel v Belgiji &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Vzw Vrienden St-Niklaaskerk, de kerk, het orgel|url=http://www.sintniklaaskerk.be/de-kerk/het-orgel|accessdate=2018-01-10|archive-date=2016-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160322133227/http://www.sintniklaaskerk.be/de-kerk/het-orgel|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Izdelal jih je znan francoski izdelovalec orgel Aristide Cavaillé-Coll.

=== Zgodovina ===
Pred temi orglami je cerkev imela orgle, ki jih je leta 1840 naredil flamski izdelovalec orgel Pierre Van Pethegem. &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Orgelkunst-02 2011|url=http://www.orgelnieuws.nl/orgelkunst-022011/}}&lt;/ref&gt;

Leta 1850 je François-Joseph Fétis zagovarjal izdelovanje orgel v Belgiji in dobil je podporo dekana Désiréja Ignaca Verduyna. Cavailléja-Colla so prosili, naj pripravi predlog novih, prvih CC-orgel  v Belgiji.

Najprej je Aristide Cavaillé-Coll marca 1853 predlagal dvomanualni instrument, saj bi lahko delno ponovno uporabil material orgel Van Peteghema. Nato je tudi predlagal dvomanualni instrument s skoraj enako razporeditvijo.

3. septembra 1853 pa je predlagal orgle s tremi manuali in 16  cevmi spredaj.

Orgle so nastajale od leta 1853 do leta 1856. Nanje je prvi zaigral Louis James Alfred Lefébure-Wély 11. marca 1856. &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=De Henau|first=Joris|title=Het Cavaillé-Coll orgel in de Sint-Niklaaskerk te Gent (1856). De geschiedenis van de bouw en de inspeling van een romantisch orgel.|url=http://ojs.ugent.be/index.php/hmgog/article/download/403/396}}&lt;/ref&gt; 

=== Obnova ===
Med obnavljanjem cerkve so bile orgle spravljene v lesen kovček. Nazadnje so nanje igrali leta 1961. Pol stoletja nanje ni bilo mogoče igrati niti jih videti.

Leta 2010 so bile orgle očiščene in ponovno nameščene, nanje pa se še ni dalo igrati, ker je bila vetrnica odstranjena in spravljena.

Leta 2013 so bile orgle hidravlično izravnane in začela se je obnova.

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
Image:Ghent, Saint-nicolas church, view from cathedral.JPG|Vzhodni konec, pogled iz cerkve svetega Bava
Image:Altar Nicholas church Gent.jpg|Notranjost
Image:Fresco Gent.jpg|Oboki s fragmenti fresk
Image:Eduard Gaertner Marktplatz Nikolaikirche Gent.jpg|Slika Eduarda Gaertnerja iz 19. stoletja
Image:Ghent Sint-Niklaaskerk.JPG|Zahodni konec, pogled z mostu svetega Mihaela
Image:Saint Nicholas Church.JPG|Cerkev aprila 2007
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.sintniklaaskerk.be/ Official site]
* [http://www.visoog.be/viewer.php?lang=dut&amp;hotspot=39 Interior of the Saint Nicholas church in 360°]
* [http://www.orgelsite.nl/kerken52/gent-niklaas-hoofdorgel.htm Gent, St Niklaaskerk, Hoofdorgel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160322022959/http://www.orgelsite.nl/kerken52/gent-niklaas-hoofdorgel.htm |date=2016-03-22 }}
* [http://organfotos.be/orgfot/organ.php?id=38&amp;db= Organ photographs site]


[[Kategorija:Gent]]
[[Kategorija:Cerkve v Belgiji]]
[[Kategorija:Gotska arhitektura v Belgiji]]
[[Kategorija: Cerkve svetega Nikolaja]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>lorp5jerytakxroq1v2o3kbc89hzumk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678145</id>
      <parentid>6678143</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:02:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6678145</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7605" sha1="aub8b42rex4ksnoo1o3p5meq0q6w4z7" xml:space="preserve">{{Infobox church
| name                   = Cerkev svetega Nikolaja v Gentu
| fullname               = 
| other name             = 
| native_name            = 
| native_name_lang       = 
| image                  = &lt;!-- WD --&gt;
| caption                = 
| pushpin map = Belgija
| coordinates= &lt;!-- WD --&gt;
| osgraw                 = &lt;!--  TEXT --&gt; 
| osgridref              = &lt;!-- {{gbmappingsmall| TEXT}} --&gt; 
| location               = [[Gent]] 
| country                = [[Belgija]] 

| denomination           = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| previous denomination  = 
| churchmanship          = 
| membership             = 
| attendance             = 
| website                = [http://www.sintniklaaskerk.be/]
 
| former name            = 
| bull date              = 
| founded date           = 13. stoletje
| founder                = 
| dedication             = 
| dedicated date         = 
| consecrated date       = 
|
| functional status      = cerkev
| heritage designation   = 
| style                  = [[gotska arhitektura]]
| 
| metropolis             = 
| diocese                = Gent
| archbishop             = 
| bishop                 = 
| dean                   = 
| footnotes =
}}
[[Image:Sint-Niklaaskerk, Gent2.jpg|thumb|right|224px|Cerkev svetega Nikolaja okoli 1890–1900]]

'''Cerkev svetega Nikolaja''' ({{Jezik-nl|Sint-Niklaaskerk}}) je ena najstarejših in najpomembnejših znamenitosti v [[Gent]]u v [[Belgija|Belgiji]]. Gradnja se je začela v začetku 13. stoletja kot zamenjava za prejšnjo [[romanska arhitektura|romansko]] cerkev in se je nadaljevala v naslednjem stoletju v šeldskem [[Gotska arhitektura|gotskem]] slogu (imenovan po bližnji reki [[Šelda|Šeldi]]). Za ta slog so značilni uporaba modro-sivega kamna z območja [[Tournai]], en velik stolp nad križiščem in vitki stolpiči na vogalih stavbe.

Zgrajena je v starem trgovskem središču v Gentu ob živahnem Pšeničnem trgu (''Korenmarkt''). Cerkev je bila priljubljena pri [[ceh]]ih, katerih člani so svoje dejavnosti opravljali v bližini. Cehi so imeli svoje kapele, ki so bile v 14. in 15. stoletju dodane ob strani cerkve.

Osrednji stolp, ki ga je deloma financiralo mesto, so uporabljali za opazovalno postajo, nosil je mestne zvonove, dokler ni bil zgrajen sosednji [[Gentski zvonik|zvonik v Gentu]]. Ta dva stolpa skupaj s [[stolnica svetega Bava|stolnico svetega Bava]] še vedno krasijo znamenito srednjeveško nebo v središču mesta. Eden od zakladov cerkve so [[orgle]], ki jih je izdelal znani francoski izdelovalec orgel [[Aristide Cavaillé-Coll]].

== Arhitektura ==
Zgrajena je iz modrega kamna, značilnega za regijo okoli Tournaija, navdušuje z vitkostjo svojih razsežnosti in visokim osrednjim stolpom, katerega klet je bila zasnovana v smeri lanterne med tremi ladjami v notranjosti, medtem ko cerkveni zvonovi visijo v zgornjem nadstropju. Vse fasade in stolp nad križiščem so okvirjeni ali utrjeni z majhnimi stranskimi stolpiči s poudarjenimi koničastimi strehami. Stebri iz notranjosti cerkve niso, kot je to v navadi pri takratni cerkveni arhitekturi v Franciji, zasnovani kot snop stebrov, ampak so opečni in nato obloženi s stebri, tankimi polstebri, da se zdi, da nosijo obok. Glavna ladja ima značilne tridelne gotske stene z arkadno cono, [[triforij]]em in svetlobnim nadstropjem, slednji dve pa sta v primerjavi z arkadnim območjem močno znižani. Cerkev ima [[transept]] in [[ambulatorij|korni obhod]], vendar brez venca kapel.

== Oprema ==
Baročni glavni oltar prikazuje sliko, ki jo uokvirjajo štirje [[steber#Salomonski slog |salomonski stebri]] in ki prikazuje ''čudež svetega Nikolaja, ki nosi škofovsko haljo''. Iz ambulatorija je dostopen [[tabernakelj]], ki ga obdajajo [[putto|putti]], iz nebes pa gleda Bog Oče. Lesena baročna [[prižnica]] je okrašena z bujnimi rezbarijami.

== Obnova ==
Stavba se je v stoletjih postopoma slabšala, tako da je bila ogrožena njena stabilnost. Razpoke so bile prekrite z ometom, okna so bila obzidana, da bi okrepila stene, v 18. stoletju pa so bile zgrajene majhne hiše in trgovine ob zastarelih fasadah. Okoli leta 1840 se je zanimanje za cerkev kot zgodovinski spomenik povečalo, na prelomu 20. stoletja pa so se pojavili pomembni obnovitveni načrti. Hiše ob cerkvi so bile porušene in od takrat je bilo opravljenih veliko obnovitvenih del.

== Orgle ==
[[File:Orgel Sint-Niklaaskerk Gent Belgium.jpg|thumb|Orgle Cavailléja-Colla v cerkvi svetega Nikolaja v Gentu]]
Orgle v cerkvi so ene najpomembnejših romantičnih orgel v Belgiji &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Vzw Vrienden St-Niklaaskerk, de kerk, het orgel|url=http://www.sintniklaaskerk.be/de-kerk/het-orgel|accessdate=2018-01-10|archive-date=2016-03-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160322133227/http://www.sintniklaaskerk.be/de-kerk/het-orgel|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Izdelal jih je znan francoski izdelovalec orgel Aristide Cavaillé-Coll.

=== Zgodovina ===
Pred temi orglami je cerkev imela orgle, ki jih je leta 1840 naredil flamski izdelovalec orgel Pierre Van Pethegem. &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Orgelkunst-02 2011|url=http://www.orgelnieuws.nl/orgelkunst-022011/}}&lt;/ref&gt;

Leta 1850 je François-Joseph Fétis zagovarjal izdelovanje orgel v Belgiji in dobil je podporo dekana Désiréja Ignaca Verduyna. Cavailléja-Colla so prosili, naj pripravi predlog novih, prvih CC-orgel v Belgiji.

Najprej je Aristide Cavaillé-Coll marca 1853 predlagal dvomanualni instrument, saj bi lahko delno ponovno uporabil material orgel Van Peteghema. Nato je tudi predlagal dvomanualni instrument s skoraj enako razporeditvijo.

3. septembra 1853 pa je predlagal orgle s tremi manuali in 16 cevmi spredaj.

Orgle so nastajale od leta 1853 do leta 1856. Nanje je prvi zaigral Louis James Alfred Lefébure-Wély 11. marca 1856. &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=De Henau|first=Joris|title=Het Cavaillé-Coll orgel in de Sint-Niklaaskerk te Gent (1856). De geschiedenis van de bouw en de inspeling van een romantisch orgel.|url=http://ojs.ugent.be/index.php/hmgog/article/download/403/396}}&lt;/ref&gt; 

=== Obnova ===
Med obnavljanjem cerkve so bile orgle spravljene v lesen kovček. Nazadnje so nanje igrali leta 1961. Pol stoletja nanje ni bilo mogoče igrati niti jih videti.

Leta 2010 so bile orgle očiščene in ponovno nameščene, nanje pa se še ni dalo igrati, ker je bila vetrnica odstranjena in spravljena.

Leta 2013 so bile orgle hidravlično izravnane in začela se je obnova.

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
Image:Ghent, Saint-nicolas church, view from cathedral.JPG|Vzhodni konec, pogled iz cerkve svetega Bava
Image:Altar Nicholas church Gent.jpg|Notranjost
Image:Fresco Gent.jpg|Oboki s fragmenti fresk
Image:Eduard Gaertner Marktplatz Nikolaikirche Gent.jpg|Slika Eduarda Gaertnerja iz 19. stoletja
Image:Ghent Sint-Niklaaskerk.JPG|Zahodni konec, pogled z mostu svetega Mihaela
Image:Saint Nicholas Church.JPG|Cerkev aprila 2007
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* [http://www.sintniklaaskerk.be/ Official site]
* [http://www.visoog.be/viewer.php?lang=dut&amp;hotspot=39 Interior of the Saint Nicholas church in 360°]
* [http://www.orgelsite.nl/kerken52/gent-niklaas-hoofdorgel.htm Gent, St Niklaaskerk, Hoofdorgel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160322022959/http://www.orgelsite.nl/kerken52/gent-niklaas-hoofdorgel.htm |date=2016-03-22 }}
* [http://organfotos.be/orgfot/organ.php?id=38&amp;db= Organ photographs site]


[[Kategorija:Gent]]
[[Kategorija:Cerkve v Belgiji]]
[[Kategorija:Gotska arhitektura v Belgiji]]
[[Kategorija: Cerkve svetega Nikolaja]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>aub8b42rex4ksnoo1o3p5meq0q6w4z7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mladost Pesem Prijateljstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>445510</id>
    <revision>
      <id>6677865</id>
      <parentid>6669278</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:17:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30071-38</username>
        <id>260178</id>
      </contributor>
      <comment>style fixes &amp; edundant cols code removal</comment>
      <origin>6677865</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7976" sha1="d3liw3xzo9eb9t7io305wl8hlu2exue" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name             = Mladost Pesem Prijateljstvo
| image            = MPP božični koncert 2026.jpg
| image_size       = 
| landscape        = yes
| alt              = 
| caption          = Božični koncert &quot;V začetku je bila beseda&quot;, 2026
| background       = group_or_band
| alias            = MPP
| origin           = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}}
| genre            = [[duhovna ritmična glasba]],&lt;br&gt;[[cerkvena glasba]]
| years_active     = [[1992]]–danes
| label            = 
| associated_acts  = 
| website          = 
| current_members  = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]&lt;br&gt;Ana Pučnik (zborovodja)&lt;br&gt;Filip Mlinar (duhovni vodja)&lt;br&gt;Niko Rovtar (predsednik)
| past_members     = 
| module           = 
| module2          = 
| module3          = 
}}

'''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten.

== Zgodovina ==
V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]].

Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}&lt;/ref&gt; Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev.

== Repertoar in poslanstvo ==
Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}&lt;/ref&gt;

Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}&lt;/ref&gt; Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej.

*''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999)
*''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017)

== Voditelji ==
{| 
| valign=top | 
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Zborovodje
! Obdobje
|-
| Tilen Kuhar
| 1992–1995
|-
| Pavel Dolenc
| 1995–2000
|-
| Peter Kadunc
| 2000–2003
|-
| Tanja Repič
| 2003–2005
|-
| Boštjan Berkopec
| 2005–2010
|-
| Jakov Jurić
| 2010–2012
|-
| Marta Habe
| 2012–2015
|-
| Martina Ješovnik
| 2015–2017
|-
| Tinkara Čerin
| 2017–2018
|-
| Teja Sulejmanovič
| 2018–2022
|-
| Veronika Hrovat
| 2022–2024
|-
| Ana Pučnik
| 2024–
|}

| width=3% | 
| valign=top | 

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Duhovni vodje
! Obdobje
|-
| Janko Fritz, Pepi Lebreht
| 1990–1992&lt;br&gt;(pred uradnim&lt;br&gt;nastankom zbora)
|-
| Ambrož Požun
| 1992–1995
|-
| [[Tadej Strehovec]]
| 1995–1999
|-
| Jernej Kurinčič
| 1999–2003
|-
| Andraž Arko
| 2003–2006
|-
| Miha Pate
| 2006–2007
|-
| Andrej Pollak
| 2007–2009
|-
| Jan Cvetek
| 2009
|-
| Jani Jeriček
| 2009–2012
|-
| Dominik Papež
| 2011–2014
|-
| Melhior Grošelj
| 2013–2015
|-
| Jan Dominik Bogataj
| 2016–2017
|-
| Mario Zrakić
| 2017–2021
|-
| [[Christian Gostečnik]]
| 2021–2023
|-
| Filip Mlinar
| 2023–
|}

| width=3% | 

|}

== Himna ==
&lt;poem&gt;
'''Kjer je mladost, je tudi pesem''' (p. Pavle Jakop OFM)

Kjer je mladost,
je tudi pesem,
kjer je pesem,
je tudi prijateljstvo;
mladost rojeva pesem,
pesem rojeva prijateljstvo
in prijateljstvo hrani oba.
Srce, ki ne poje,
ni več mlado;
srce, ki ne prijateljuje,
ni več živo.
Zato bodi Bog zahvaljen
za Mladost-Pesem- Prijateljstvo,
ki nam dokazuje življenje,
in nam razodeva Boga;
zato naj Bog blagoslavlja
Mladost-Pesem-Prijateljstvo
za ohranjanje mladosti,
za radovanje srca
in za slavljenje Duha!
&lt;/poem&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

{{SocialLinks}}
*{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}}

[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]]
[[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]]</text>
      <sha1>d3liw3xzo9eb9t7io305wl8hlu2exue</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenski daoistični tempelj najvišje harmonije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>450850</id>
    <revision>
      <id>6677943</id>
      <parentid>6397568</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:30:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yuan Wei Qi</username>
        <id>166962</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal spletno stran Slovenskega daoističnega templja.</comment>
      <origin>6677943</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7058" sha1="im2jfey6atrx0xmv4iksz8cwtccemq3" xml:space="preserve">Spletna stran: https://slovenski-daoisticni-tempelj.si/sl&lt;nowiki/&gt;{{več problemov|{{wikificiraj}}{{ton}}}}

'''[[Slovenski daoistični tempelj najvišje harmonije]]''' je prva verska skupnost v Sloveniji, ki temelji na filozofsko - religiozni tradiciji daoizma.&lt;br&gt;[[Daoizem]] spada v skupino sedmih najstarejših, danes še aktivnih religij sveta: Hinduizem, Judaizem, Zoroastrizem, Jainizem, Daoizem, Konfucianizem, Budizem.

== Kratka zgodovina Slovenskega daoističnega templja najvišje harmonije ==

1. dne 4. lunarnega meseca, leta 4715 (dne 26. 4. 2017), ob njegovem obisku na Dnevih kitajske daoistične kulture v Sloveniji, shifu Yuan Li Min  (師父 袁理敏) spodbudi in podpre razmišljanje o ustanovitvi slovenske daoistične verske skupnosti.

Dne 28.9.2017 je taishiye Zhou Gao Xian (太師爺 周高仙) organiziral sestanek v templju Baiyunguan, sedežu Daoistične zveze Kitajske v Beijingu. Sestanka so se udeležili: generalna sekretarka Daoistične zveze Kitajske, Feng He, Wang Tongjiang iz uredniškega oddelka Daoistične zveze Kitajske, Tai Shiye Zhou Gao Xian, mag. Darija Mavrič Čeh in Jure Čeh.

Dne 20.3.2018 je shifu Yuan Li Min  (師父 袁理敏) določil ime; 斯洛文尼亚道教太和宫 / Slovenski Daoistični Tempelj Najvišje Harmonije.

Ustanovna seja Slovenskega daoističnega templja najvišje harmonije je bila 9. dne 4. lunarnega meseca 4716 (dne 23.5.2018), na 771 obletnico rojstnega dne Zhang Sanfeng-a utemeljitelja Wudang Xuan Wu Paia. Ustanovni člani so izvolili organe verske skupnosti in sprejeli statut. 

&lt;u&gt;Izvoljeni in potrjeni so bili sledeči organi:&lt;/u&gt;

*  rektor Jure Čeh - Yuán Wēi Qí &quot;(袁微琪)&quot;
*  prorektorica Darija Mavrič Čeh
*  dekan Miha Virant
*  vodja pravne službe Tomaž Cek

14. dne 4. lunarnega meseca 4716 (dne 28.5. 2018), na 1222 obletnico rojstnega dne Lü Dongbin-a, so bili vsi potrebni dokumenti za registracijo verske skupnosti oddani na vložišču Ministrstva za Kulturo.

Dne 15. 6. 2018 je [[Ministrstvo za Kulturo|Ministrstvo za Kulturo Republike Slovenije]] (Urad za verske skupnosti) potrdilo registracijo [[Religija v Sloveniji|verske skupnosti]].&lt;gallery&gt;
Znak SDT 1.jpg|Znak Slovenskega daoističnega templja najvišje harmonije / 斯洛文尼亚道教太和宫
Žig SDT 1.svg|Žig Slovenskega daoističnega templja najvišje harmonije  / 斯洛文尼亚道教太和宫 
&lt;/gallery&gt;

== Pomembnejši dogodki ==

* &lt;u&gt;26.5.2023&lt;/u&gt; v [[Neapelj|Neaplju]] poteka mednarodni seminar organiziran s strani [[Papeška teološka fakulteta južne Italije|Papeške teološke fakultete južne Italije]] ter s strani [[Italijanski daoistični tempelj|Italijanskega daoističnega templja]] (Chiesa Taoista d'Italia), katerega se prispevkom udeležita tudi mag. Darija Mavrič Čeh in Jure Čeh.
* &lt;u&gt;25.9.2023&lt;/u&gt; se na Maoshanu (provinca Jiangsu na Kitajskem) ustanovi [[Svetovna daoistična zveza]] (World Federation of Daoism - WDF), ki je bila razglašena v sklopu 5. Mednarodnega daoističnega foruma. Na dogodku prisostvuje čez 500 delegatov/članov 52 daoističnih združenj iz 39 držav in regij, med njimi tudi prorektorica mag. Darija Mavrič Čeh in rektor Jure Čeh kot predstavnika Slovenskega daoističnega tempelja najvišje harmonije ''-'' edine tovrstne verske skupnosti v Sloveniji. Slovenija se je tako postavila ob bok 7 sestram daoističnih združenj v Evropi (Nemčije, Italije in Francije) in se s tem zapisala na svetovni zemljevid kultiviranja in promoviranja daoistične prakse v vsakdanjem življenju (*World Federation of Daoism established to promote Daoist unity - CGTN[https://news.cgtn.com/news/2023-09-25/World-Federation-of-Daoism-established-to-promote-Daoist-unity-1nolQn8spP2/index.html]). 
* &lt;u&gt;19.3.2024&lt;/u&gt; na Kitajskem je potekal prvi svet Svetovne daoistične zveze, na katerem sta sodelovala tudi mag. Darija Mavrič Čeh in Jure Čeh.

== Svetovna Daoistična zveza (World Federation of Daoism) ==
Svetovna Daoistična Federacija (World Federation of Daoism - WDF) je bila ustanovljena 25.9.2023 na gori Maoshan na Kitajskem v sklopu 5. Mednarodnega daoističnega foruma.

Li Guangfu, predsednik [[Kitajska daoistična zveza|Kitajske daoistične zveze]] je dejal, da bo zveza delovala za spodbujanje enotnosti in sodelovanja daoističnih skupnosti po vsem svetu ter pripomogla k boljšemu mednarodnemu prepoznavanju in prakticiranju daoizma.

Zhang Gaocheng, namestnik predsednika Kitajske daoistične zveze je pozdravil ustanovitev zveze kot mejnik v zgodovini religije, ker naj bi prispevala k mirnejšemu razvoju sveta in h gradnji skupnosti z zavedanjem in boljšim namenom za prihodnost vsega človeštva.

Forum ob ustanovitvi Svetovne daoistične Federacije je bil tematsko usmerjen v &quot;spoštovanje dao-a in ohranjanje kreposti ter sodelovanje s svetom&quot;. Tema, kot so jo pojasnili organizatorji, kaže na iskanje vsebine znotraj daoistične misli in modrosti, ki se ujema in integrira z moderno družbo, kar omogoča polno izražanje pozitivne naravnanosti daoizma za aktivni prispevek h gradnji človeške skupnosti s skupno prihodnostjo.

Čeprav je bil forum versko tematski, je ostal v koraku s časom in naslovil številne aktualne družbene teme in teme javnega interesa, kot so ''dobrobit ljudi, ekološko upravljanje'' in ''skupna prihodnost človeštva''. Poskušali so ponuditi nove poglede in rešitve za skupne izzive, s katerimi se danes sooča človeška družba, s starodavno vzhodno modrostjo, vpisano v daoizem.[https://news.cgtn.com/news/2023-09-25/World-Federation-of-Daoism-established-to-promote-Daoist-unity-1nolQn8spP2/index.html]

Ob ustanovitvi WDF so štiri evropske daoistične skupnosti podpisale pogodbe s štirimi kitajskimi daoističnimi samostani, ki jih bodo tudi uradno podpirali pri ustreznem razvoju. Sestrinski samostan Slovenskega daoističnega templja je Chongdao Gong (Yichun City, Jiangxi provinca), ki ga vodi Song Chongdao.

== Verski prazniki ==

''Verski prazniki so vezani na lunarni koledar. Za določitev datuma po gregorianskem koledarju se uporablja pretvorbena tabela observatorija v Hong Kongu.''

# Sānqīng (Trije čisti):
## Yuqing (Žadasto božanstvo) Yuánshǐ Tiānzūn, &quot;Nebeški imenitnik prvobitnega začetka  –  8. dan 1. lunarnega meseca
## Shangqing (Najvišja čistost) Lingbao Tianzun »Nebeški imenitnik numinoznega zaklada  – 23. dan 6. lunarnega meseca
## Taiqing (Velika čistost) - Daode Tianzun (Nebeški imenitnik Daa in vrline)  –  15. dan 2. lunarnega meseca
# Rojstni dan Žadastega cesarja /Yuhuang Dadi  –  9. dan 1. lunarnega meseca
# Mati Daa oz. Chóngyáng jié /Doumu 斗母 ali Daomu 道母 – 9. dan 9. lunarnega meseca
# Skrivnostno nebeško najvišje božanstvo  / Xuantian Shangdi /玄天上帝– 3. dan 3. lunarnega meseca
# 15. dan drugega lunarnega meseca je praznik posvečen Lao Ziju oz. načelu poučevanja, ki ga predstavlja Dao De Tianzun.
# Zhang San Feng / 张三丰 –  9. dan 4. lunarnega meseca&lt;br&gt;

[[Kategorija:Religija v Sloveniji]]
[[Kategorija:Daoizem]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2018]]</text>
      <sha1>im2jfey6atrx0xmv4iksz8cwtccemq3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Moj profil</title>
    <ns>0</ns>
    <id>451168</id>
    <revision>
      <id>6678140</id>
      <parentid>5520954</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T09:29:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678140</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2128" sha1="cjkgi4kpo24wwkxn6nmpkrfhbj4trlp" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni singl 
| Name = Moj profil
| Cover = 
| Artist = [[Lea Sirk|Lee Sirk]] 
| Album = 
| Format = [[Odjemanje|odjemanje, pretakanje]]
| B-side =
| Released = 14. julij 2018 
| Recorded = 
| Genre = [[pop glasba|pop]]
| Length = 3:11
| Label = 
| Music = [[Lea Sirk]], Tomy Declerque
| Lyrics = Lea Sirk
| Producer = Lea Sirk, Tomy Declerque
| Last single = »[[Hvala, ne!]]« &lt;br/&gt; (2018)
| This single = »'''Moj profil'''« &lt;br/&gt; (2018)
| Next single = »Recept za lajf« &lt;br /&gt; (2018)
| Misc        = 
{{External music video|{{YouTube|6vKwb0BMYYI|»Moj profil«}}}}
}}

»'''Moj profil'''« je skladba in štirinajsti single [[Lea Sirk|Lee Sirk]] iz leta 2018. Skladbo sta napisala [[Lea Sirk]] (glasba, besedilo) in Tomy Declerque (glasba).

== MMS 2018 ==
14. julija 2018 je skladbo premierno predstavila na [[Melodije morja in sonca 2018|38. Melodijah morja In sonca]], kjer je tudi zmagala. Skladba je prejela tudi nagrado strokovne žirije za najboljšo glasbo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.regionalobala.si/novica/velika-zmagovalka-38-mms-je-lea-sirk-zmagovalna-skladba-je-moj-profil-foto-video|title= Zmagovalna skladba je Moj profil|date= 15. 7. 2018|format= |work= Regional Obala}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Snemanje ==
Skladbo sta producirala [[Lea Sirk]], Tomy Declerque. Ta je istega leta izšla pri samozaložbi na njenem drugem studijskem albumu Lea Sirk na zgoščenki in digitalno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Lea-Sirk-2018/release/13244110|title=Lea Sirk (zgoščenka, odjemanje, 2018)|publisher=discogs.com|accessdate=20. maj 2021}}&lt;/ref&gt;

== Zasedba ==
=== Produkcija ===
* [[Lea Sirk]] – [[glasba]], [[besedilo]], [[Glasbeni aranžer|aranžma]], [[Glasbeni producent|producent]]
* Tomy Declerque – glasba, aranžma, producent

=== Studijska izvedba ===
* [[Lea Sirk]] – vokal

==Sklici ==
{{sklici|50em}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.besedilo.si/lea-sirk/moj-profil »Moj profil«] besedilo

[[Kategorija:Slovenske skladbe]]
[[Kategorija:Pesmi leta 2018]]
[[Kategorija:Singli leta 2018]]</text>
      <sha1>cjkgi4kpo24wwkxn6nmpkrfhbj4trlp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Silivri</title>
    <ns>0</ns>
    <id>460666</id>
    <revision>
      <id>6677936</id>
      <parentid>6417753</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:01:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */ np</comment>
      <origin>6677936</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8894" sha1="mp7rkiqmxdb7olc5m95aex5zrpnafgk" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                    = Silivri 
| native_name             =  
| native_name_lang        = 
| settlement_type         = Okrožje
| image_skyline           = Silivri Yukarıdan.jpg
| image_alt               = 
| image_caption           = Silivri in avtocesta D10
| nickname                = 
| motto                   = 
| image_map               = Istanbul location Silivri.svg
| map_alt                 = 
| map_caption             = 
| pushpin_map             = Turčija
| pushpin_label_position  = 
| pushpin_map_alt         = 
| pushpin_map_caption     = 
| latd = 41 |latm = 05|lats = |latNS = N
| longd = 28 |longm = 15 |longs =  |longEW = E
| coor_pinpoint           = 
| coordinates_footnotes   = 
| subdivision_type        = Država
| subdivision_name        = {{TUR}}
| subdivision_type1       = Regija
| subdivision_name1       = [[Marmara, Turčija|Marmara]]
| subdivision_type2       = Provinca 
| subdivision_name2       = [[İstanbul (provinca)|Istanbul]]
| established_title       = 
| established_date        = 
| founder                 = 
| seat_type               = 
| seat                    = 
| government_footnotes    = 
| leader_title            = Župan
| leader_name             = Bora Balcıoğlu
| leader_party            = [[Republikanska ljudska stranka|CHP]]
| area_footnotes          = &lt;ref&gt;''&quot;Area of regions (including lakes), km²&quot;''. Regional Statistics Database. Turkish Statistical Institute. 2002. Pridobljeno 5. marca 2013.&lt;/ref&gt;
| area_blank1_title       = Okrožje
| area_blank1_km2         = 893,95  
| elevation_m             = 
| population_footnotes    = &lt;ref&gt; ''&quot;Population of province/district centers and towns/villages by districts - 2012&quot;''. Address Based Population Registration System (ABPRS) Database. Turkish Statistical Institute. Pridobljeno 27. februarja 2013.&lt;/ref&gt;
| population_as_of        = 2012
| population_urban        = 137.861
| population_blank1_title = Okrožje
| population_blank1       = 150.183
| population_density_blank1_km2 = auto
| timezone1               = [[turški čas|TSİ]]
| utc_offset1             = +3
| timezone1_DST           = 
| utc_offset1_DST         = 
| postal_code_type        = Poštna številka
| postal_code             = 34570
| area_code_type          = Klicna številka
| area_code               = 0–212
| iso_code                = 
| website                 = http://www.silivri.bel.tr/
| footnotes               = 
}}

'''Silivri''' je okrožje in mesto na obali [[Marmarsko morje|Marmarskega morja]] v turški provinci Istanbul. V okrožju je veliko počitniških hiš meščanov Carigrada. Župan Silivrija je Özcan Işıklar (CHP).

Silivri na vzhodu meji na okrožje Büyükçekmece, na severu na Çatalco, na zahodu na okrožji Çorlu in Marmara Ereğli, na severozahodu na Çerkezköy in na jugu na Marmarsko morje. S površino 760 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; je za Çatalco drugo največje okrožje v provinci Istanbul. Upravno središče okrožja je mesto Silivri.

V okrožje spada 8 mest in 18 vasi s 155.923 prebivalci (2013). Mesto Silivri ima 75.702 prebivalca. 

Leta 2008 je bil 9 km zahodno od Silivrija zgrajen nejsodobnejši in največji evropski zapor. 

==Zgodovina==
[[Slika:The fort and town of Silivria, the ancient Selymbria, on the Sea of Marmara - Francis Hervé - 1832.jpg|thumb|levo|250px|Francis Hervé (okoli 1832, risba): ''Trdnjava in mesto Silivrija''; v lasti Gürhana Altana, Carigrad]]

Silivri, antična Selimbrija ali Selivrija (grško Σηλυ(μ)βρία), je bila pomemben zaradi naravnega pristanišča ob pomembni trgovski poti. Bil je kolonija [[Megara|Megare]] na 56 m visokem hribu vzhodno od zaliva. Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo pred grško kolonijo na tem mestu [[Tračani|tračansko]] naselje. 

Po [[Strabon]]u je ime mesta sestavljeno iz imena mitološkega ustanovitelja mesta Selusa in besede &quot;bria&quot;, ki so jo Tračani uporabljali za &quot;polis&quot; (mesto), čeprav je imela drug pomen.&lt;ref&gt;Johna Boardman, I.E.S. Edwards, E. Sollberger, N.G.L. Hammond (1992). ''The Assyrian and Babylonian Empires and Other States of the Near East, from the Eighth to the Sixth Centuries BC''. The Cambridge Ancient History. str. 612. ISBN 0-521-22717-8.&lt;/ref&gt; 

Silivri je rojstno mesto zdravnika Herodika. Leta 351 pr. n. št. je bil zaveznik [[Atene|Aten]]. Do druge polovice 2. stoletja pr. n. št. je bil neodvisno mesto, potem pa je za nekaj stoletij prišel pod oblast sosednjega [[Bizanc]]a in Perinta. V rimskem obdobju se je iz mesta pretvoril v skromno vas. V zgodnjem 5. stoletju se je med vladanjem bizantinskega cesarja [[Arkadij]]a (377–408) po njegovi ženi Eliji Evdoksiji preimenoval v Evdoksiopolis (grško  Εὐδοξιόπολις), vendar se ime ni prijelo. Leta 805 je mesto oplenil [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarski]] kan [[Krum]]. V poznem 9. stoletju je cesar [[Mihael III. Pijanec]] na vrhu hriba zgradil trdnjavo, ki je bila v bizantinskem obdobju stalna tarča napadov saracenskih gusarjev in [[Rusi|Rusov]]. Trdnjava je zdaj v ruševinah. Po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]], padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1204  in ustanovitvi [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]], je prišla v latinske roke, nato v bolgarske, ponovno v latinske in nazadnje leta 1247 v roke [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskega cesarstva]]. Slednje je leta 1261 osvojilo tudi Konstantinopel in obnovilo Bizantinsko cesarstvo. 

Leta 1346 so [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] [[Turki]] postali zavezniki kandidata za bizantinski prestol [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivana VI. Kantakuzena]] in mu pomagali v borbi proti njegovemu nasprotniku [[Ivan V. Paleolog|Ivanu V. Paleologu]]. Isto leto se je sultan [[Orhan I.]] v Selimbriji poročil s Teodoro, hčerko Ivana VI.

Leta 1399 so Selimbrijo zasedli Osmani in s tem sklenili obroč okoli Konstantinopla, s čimer so ga odrezali od evropskega zaledja. Veliko takratnih opazovalcev je bilo prepričanih, da je padec Konstantinopla samo še vprašanje časa. Takojšen napad na Konstantinopel so preprečili [[Mongoli]], ki so na vzhodu napadli Osmansko cesarstvo. Po težkih porazih v vojni s [[Timur Lenk]]om leta 1403 so Turki Selimbrijo in več drugih posesti vrnili Bizantincem. Kasneje so jo večkrat napadli, vendar je niso osvojili. Med obleganjem Konstantinopla leta 1453 sta se Selimbrija in Epibat postavila proti osmanski vojski in se vdala šele po padcu prestolnice. 

V osmanskem obdobju se je začela Selimbrija širiti izven mestnega obzidja šele. [[Grki]], [[Armenci]] in [[Judje]] so še vedno živeli znotraj obzidja, Turki pa so gradili hiše izven njega ob morski obali. Nemuslimani so se ukvarjali predvsem z [[Vinogradništvo|vinogradništvom]], [[vinarstvo]]m in [[svila]]rstvom, Turki pa so bili ribiči in proizvajalci [[jogurt]]a. Mesto je bilo tudi v osmanskem času poletno turistično središče. 

[[Slika:OldBridgeSilivri01.JPG|thumb|250px|Most Mimarja Sinana v Silivriju]]

Arhitekt [[Mimar Sinan]] je na ukaz sultana [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]] malo zahodno od Silivrije leta 1562 zgradil kamnit most s 33 loki. Imenuje se [[Uzunköprü]] (slovensko 'Dolgi most') in še vedno stoji. Eden od lokov je zaradi naplavin zasut.

Pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je nekaj silivrijskih Judov emigriralo v Camagüey, [[Kuba]].&lt;ref&gt;''&quot;First Immigrants&quot;''. The Museum of the Jewish People at Beit Hatfutsot. Arhivirano iz izvirnika 1. decembra 2008.&lt;/ref&gt; 5. februarja 1878 so Silivri za en mesec okupirali Rusi, 16. novembra 1912 pa Bolgari in ga obdržali do 30. maja 1913.

Med prvo svetovno vojno se je zaradi poslabšanja razmer izselilo veliko sefardskih Judov. Večina je odšla v [[Združene države Amerike]], predvsem v [[New York]] in Seatle. Drugi so se odselili v [[Palestina (regija)|Palestino]], [[Francija|Francijo]] in  [[Južna Amerika|Južno Ameriko]].

Po sklenitvi [[Sevreška mirovna pogodba|Sevreškega mirovnega sporazuma]], je Silivri 20. julija 1920 pripadel [[Grčija|Grčiji]]. Po umiku grška vojske so mesto skladno z Mundanjskim mirovnim sporazumom 22. oktobra 1922 zasedli [[Italijani]]. Nazadnje je 1. novembra 1922 Silivri zasedla turška vojska. V letih  1923–1926 je spadal v provinco Çatalca in zatem v provinco Istanbul.

== Pobratena mesta ==
*{{flagicon|Bolgarija}} Ajtos, [[Bolgarija]]  
* {{flagicon|Romunija}} Câmpina, [[Romunija]]
*{{flagicon|Belarus}} Nesviž, [[Belorusija]] 
*{{flagicon|Bosna in Hercegovina}} Stari Grad, Sarajevo, [[Bosna in Hercegovina]] 

==Galerija==
&lt;gallery mode=packed heights=150px style=&quot;text-align:left&quot;&gt;
Slika:YogurtmanStatue, Silivri.JPG|Spomenik zgodovinskemu prodajalcu jugurta
Slika:Silivri.jpg|Sodobni del mesta
Slika:Silivri06.JPG|thumb|Marina in promenada 
Slika:SilivriStadium 4.JPG|thumb|Stadion Müjdat Gürsu
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja v Turčiji]]</text>
      <sha1>mp7rkiqmxdb7olc5m95aex5zrpnafgk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677937</id>
      <parentid>6677936</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:02:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6677937</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8913" sha1="scx03gtktrf60202ipsxvpcixjb09z0" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                    = Silivri 
| native_name             =  
| native_name_lang        = 
| settlement_type         = Okrožje
| image_skyline           = Silivri Yukarıdan.jpg
| image_alt               = 
| image_caption           = Silivri in avtocesta D10
| nickname                = 
| motto                   = 
| image_map               = Istanbul location Silivri.svg
| map_alt                 = 
| map_caption             = 
| pushpin_map             = Turčija
| pushpin_label_position  = 
| pushpin_map_alt         = 
| pushpin_map_caption     = 
| latd = 41 |latm = 05|lats = |latNS = N
| longd = 28 |longm = 15 |longs =  |longEW = E
| coor_pinpoint           = 
| coordinates_footnotes   = 
| subdivision_type        = Država
| subdivision_name        = {{TUR}}
| subdivision_type1       = Regija
| subdivision_name1       = [[Marmara, Turčija|Marmara]]
| subdivision_type2       = Provinca 
| subdivision_name2       = [[İstanbul (provinca)|Istanbul]]
| established_title       = 
| established_date        = 
| founder                 = 
| seat_type               = 
| seat                    = 
| government_footnotes    = 
| leader_title            = Župan
| leader_name             = Bora Balcıoğlu
| leader_party            = [[Republikanska ljudska stranka|CHP]]
| area_footnotes          = &lt;ref&gt;''&quot;Area of regions (including lakes), km²&quot;''. Regional Statistics Database. Turkish Statistical Institute. 2002. Pridobljeno 5. marca 2013.&lt;/ref&gt;
| area_blank1_title       = Okrožje
| area_blank1_km2         = 893,95  
| elevation_m             = 
| population_footnotes    = &lt;ref&gt; ''&quot;Population of province/district centers and towns/villages by districts - 2012&quot;''. Address Based Population Registration System (ABPRS) Database. Turkish Statistical Institute. Pridobljeno 27. februarja 2013.&lt;/ref&gt;
| population_as_of        = 2012
| population_urban        = 137.861
| population_blank1_title = Okrožje
| population_blank1       = 150.183
| population_density_blank1_km2 = auto
| timezone1               = [[turški čas|TSİ]]
| utc_offset1             = +3
| timezone1_DST           = 
| utc_offset1_DST         = 
| postal_code_type        = Poštna številka
| postal_code             = 34570
| area_code_type          = Klicna številka
| area_code               = 0–212
| iso_code                = 
| website                 = http://www.silivri.bel.tr/
| footnotes               = 
}}

'''Silivri''' je okrožje in mesto na obali [[Marmarsko morje|Marmarskega morja]] v turški provinci Istanbul. V okrožju je veliko počitniških hiš meščanov Carigrada. Župan Silivrija je Özcan Işıklar (CHP).

Silivri na vzhodu meji na okrožje Büyükçekmece, na severu na Çatalco, na zahodu na okrožji Çorlu in Marmara Ereğli, na severozahodu na Çerkezköy in na jugu na Marmarsko morje. S površino 760 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; je za Çatalco drugo največje okrožje v provinci Istanbul. Upravno središče okrožja je mesto Silivri.

V okrožje spada 8 mest in 18 vasi s 155.923 prebivalci (2013). Mesto Silivri ima 75.702 prebivalca. 

Leta 2008 je bil 9 km zahodno od Silivrija zgrajen nejsodobnejši in največji evropski zapor. 

==Zgodovina==
[[Slika:The fort and town of Silivria, the ancient Selymbria, on the Sea of Marmara - Francis Hervé - 1832.jpg|thumb|levo|250px|Francis Hervé (okoli 1832, risba): ''Trdnjava in mesto Silivrija''; v lasti Gürhana Altana, Carigrad]]

Silivri, antična Selimbrija ali Selivrija (grško Σηλυ(μ)βρία), je bila pomemben zaradi naravnega pristanišča ob pomembni trgovski poti. Bil je kolonija [[Megara|Megare]] na 56 m visokem hribu vzhodno od zaliva. Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo pred grško kolonijo na tem mestu [[Tračani|tračansko]] naselje. 

Po [[Strabon]]u je ime mesta sestavljeno iz imena mitološkega ustanovitelja mesta Selusa in besede &quot;bria&quot;, ki so jo Tračani uporabljali za &quot;polis&quot; (mesto), čeprav je imela drug pomen.&lt;ref&gt;Johna Boardman, I.E.S. Edwards, E. Sollberger, N.G.L. Hammond (1992). ''The Assyrian and Babylonian Empires and Other States of the Near East, from the Eighth to the Sixth Centuries BC''. The Cambridge Ancient History. str. 612. ISBN 0-521-22717-8.&lt;/ref&gt; 

Silivri je rojstno mesto zdravnika Herodika. Leta 351 pr. n. št. je bil zaveznik [[Atene|Aten]]. Do druge polovice 2. stoletja pr. n. št. je bil neodvisno mesto, potem pa je za nekaj stoletij prišel pod oblast sosednjega [[Bizanc]]a in Perinta. V rimskem obdobju se je iz mesta pretvoril v skromno vas. V zgodnjem 5. stoletju se je med vladanjem bizantinskega cesarja [[Arkadij]]a (377–408) po njegovi ženi Eliji Evdoksiji preimenoval v Evdoksiopolis (grško  Εὐδοξιόπολις), vendar se ime ni prijelo. Leta 805 je mesto oplenil [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarski]] kan [[Krum]]. V poznem 9. stoletju je cesar [[Mihael III. Pijanec]] na vrhu hriba zgradil trdnjavo, ki je bila v bizantinskem obdobju stalna tarča napadov saracenskih gusarjev in [[Rusi|Rusov]]. Trdnjava je zdaj v ruševinah. Po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]], padcu [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1204  in ustanovitvi [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]], je prišla v latinske roke, nato v bolgarske, ponovno v latinske in nazadnje leta 1247 v roke [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskega cesarstva]]. Slednje je leta 1261 osvojilo tudi Konstantinopel in obnovilo Bizantinsko cesarstvo. 

Leta 1346 so [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] [[Turki]] postali zavezniki kandidata za bizantinski prestol [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivana VI. Kantakuzena]] in mu pomagali v borbi proti njegovemu nasprotniku [[Ivan V. Paleolog|Ivanu V. Paleologu]]. Isto leto se je sultan [[Orhan I.]] v Selimbriji poročil s Teodoro, hčerko Ivana VI.

Leta 1399 so Selimbrijo zasedli Osmani in s tem sklenili obroč okoli Konstantinopla, s čimer so ga odrezali od evropskega zaledja. Veliko takratnih opazovalcev je bilo prepričanih, da je padec Konstantinopla samo še vprašanje časa. Takojšen napad na Konstantinopel so preprečili [[Mongoli]], ki so na vzhodu napadli Osmansko cesarstvo. Po težkih porazih v vojni s [[Timur Lenk]]om leta 1403 so Turki Selimbrijo in več drugih posesti vrnili Bizantincem. Kasneje so jo večkrat napadli, vendar je niso osvojili. Med obleganjem Konstantinopla leta 1453 sta se Selimbrija in Epibat postavila proti osmanski vojski in se vdala šele po padcu prestolnice. 

V osmanskem obdobju se je začela Selimbrija širiti izven mestnega obzidja šele. [[Grki]], [[Armenci]] in [[Judje]] so še vedno živeli znotraj obzidja, Turki pa so gradili hiše izven njega ob morski obali. Nemuslimani so se ukvarjali predvsem z [[Vinogradništvo|vinogradništvom]], [[vinarstvo]]m in [[svila]]rstvom, Turki pa so bili ribiči in proizvajalci [[jogurt]]a. Mesto je bilo tudi v osmanskem času poletno turistično središče. 

[[Slika:OldBridgeSilivri01.JPG|thumb|250px|Most Mimarja Sinana v Silivriju]]

Arhitekt [[Mimar Sinan]] je na ukaz sultana [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]] malo zahodno od Silivrije leta 1562 zgradil kamnit most s 33 loki. Imenuje se [[Uzunköprü (most)|Uzunköprü]] (slovensko 'Dolgi most') in še vedno stoji. Eden od lokov je zaradi naplavin zasut.

Pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je nekaj silivrijskih Judov emigriralo v Camagüey, [[Kuba]].&lt;ref&gt;''&quot;First Immigrants&quot;''. The Museum of the Jewish People at Beit Hatfutsot. Arhivirano iz izvirnika 1. decembra 2008.&lt;/ref&gt; 5. februarja 1878 so Silivri za en mesec okupirali Rusi, 16. novembra 1912 pa Bolgari in ga obdržali do 30. maja 1913.

Med prvo svetovno vojno se je zaradi poslabšanja razmer izselilo veliko sefardskih Judov. Večina je odšla v [[Združene države Amerike]], predvsem v [[New York]] in Seatle. Drugi so se odselili v [[Palestina (regija)|Palestino]], [[Francija|Francijo]] in  [[Južna Amerika|Južno Ameriko]].

Po sklenitvi [[Sevreška mirovna pogodba|Sevreškega mirovnega sporazuma]], je Silivri 20. julija 1920 pripadel [[Grčija|Grčiji]]. Po umiku grška vojske so mesto skladno z Mundanjskim mirovnim sporazumom 22. oktobra 1922 zasedli [[Italijani]]. Nazadnje je 1. novembra 1922 Silivri zasedla turška vojska. V letih  1923–1926 je spadal v provinco Çatalca in zatem v provinco Istanbul.

== Pobratena mesta ==
*{{flagicon|Bolgarija}} Ajtos, [[Bolgarija]]  
* {{flagicon|Romunija}} Câmpina, [[Romunija]]
*{{flagicon|Belarus}} Nesviž, [[Belorusija]] 
*{{flagicon|Bosna in Hercegovina}} Stari Grad, Sarajevo, [[Bosna in Hercegovina]] 

==Galerija==
&lt;gallery mode=packed heights=150px style=&quot;text-align:left&quot;&gt;
Slika:YogurtmanStatue, Silivri.JPG|Spomenik zgodovinskemu prodajalcu jugurta
Slika:Silivri.jpg|Sodobni del mesta
Slika:Silivri06.JPG|thumb|Marina in promenada 
Slika:SilivriStadium 4.JPG|thumb|Stadion Müjdat Gürsu
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Naselja v Turčiji]]</text>
      <sha1>scx03gtktrf60202ipsxvpcixjb09z0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Language/data</title>
    <ns>828</ns>
    <id>462633</id>
    <revision>
      <id>6678099</id>
      <parentid>6028902</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:03:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>XJaM</username>
        <id>3</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>m+/dp+/zle-ort</comment>
      <origin>6678099</origin>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="11042" sha1="bp3yvspbv6ewuvne3d8u62nyu3fdtt6" xml:space="preserve">local U = mw.ustring.char

-- Diacritics, from the [[Combining Diacritical Marks]] block.
local grave        = U(0x300)
local acute        = U(0x301)
local circumflex   = U(0x302)
local tilde        = U(0x303)
local macron       = U(0x304)
local breve        = U(0x306)
local dot          = U(0x307)
local diaeresis    = U(0x308)
local double_acute = U(0x30B)
local double_grave = U(0x30F)
local invbreve     = U(0x311)
local dot_below    = U(0x323)
local undertie     = U(0x35C)

--[[
	
	This is a table of Wiktionary language codes with data belonging to them.
	Name is the &quot;canonical name&quot; used on Wiktionary.
	Article is the Wikipedia article.
	Script is the ISO 15924 code.
]]
local data = {
	[&quot;languages&quot;] = {
		[&quot;ab&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;abhaščina&quot;,
		},
		[&quot;ang&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;stara angleščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = {&quot;stara angleščina&quot;},
			-- [&quot;scripts&quot;] = {&quot;Latn&quot;},
			-- Remove macrons, acutes, and overdots
			[&quot;replacements&quot;] = {
				decompose = true,
				from = { &quot;[&quot; .. macron .. acute .. dot .. &quot;]&quot; },
			},
		},
		[&quot;ar&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;arabščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;arabščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Arab&quot; },
			[&quot;direction&quot;] = &quot;rtl&quot;, -- Should be in the script data module.
			[&quot;replacements&quot;] = {
				-- ālif with wasla is replaced by ālif;
				[U(0x0671)] = U(0x0627),
				-- taṭwīl, fatḥatan, ḍammatan, kasratan,
				-- fatḥa, ḍamma, kasra,
				-- shadda, sukūn, and superscript (dagger) ālif are removed.
				[&quot;[&quot;..U(0x0640)..U(0x064B)..U(0x064C)..U(0x064D)
					..U(0x064E)..U(0x064F)..U(0x0650)
					..U(0x0651)..U(0x0652)..U(0x0670)..&quot;]&quot;] = &quot;&quot;,
			},
		},
		[&quot;av&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;avarščina&quot;
		},
		[&quot;be&quot;] = {
			[&quot;article&quot;] = &quot;beloruščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Cyrl&quot; },
			[&quot;replacements&quot;] = { [acute] = &quot;&quot;, },
		},
		[&quot;bn&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;bengalščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;bengalščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Beng&quot; },
		},
		[&quot;bua&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;burjatščina&quot;,
		},
		[&quot;cel-pro&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;prakeltščina&quot;,
			[&quot;Wikipedia_code&quot;] = &quot;cel-x-proto&quot;,
		},
		[&quot;cu&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;starocerkvena slovanščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;starocerkvena slovanščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Cyrs&quot; },
		},
		[&quot;de&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;nemščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;nemščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot; },
			--[[
			[&quot;replacements&quot;] = {
				[&quot;ae&quot;]    = &quot;ä&quot;,
				[&quot;oe&quot;]    = &quot;ö&quot;,
				[&quot;ue&quot;]    = &quot;ü&quot;,
				[&quot;A[Ee]&quot;] = &quot;Ä&quot;,
				[&quot;O[Ee]&quot;] = &quot;Ö&quot;,
				[&quot;U[Ee]&quot;] = &quot;Ü&quot;,
			},
			]]
		},
		[&quot;en&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;angleščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;angleščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot; },
		},
		[&quot;es&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;španščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;španščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot; },
		},
		[&quot;egy&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;egipščanščina&quot;,
		},
		[&quot;fr&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;francoščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;francoščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot; },
		},
		[&quot;frm&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;srednja francoščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;srednja francoščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot; },
		},
		[&quot;frp&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;frankoprovansalščina&quot;,
		},
		[&quot;ff&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;fulščina&quot;,
		},
		[&quot;gem-pro&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;pragermanščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;pragermanščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot; },
			[&quot;type&quot;] = &quot;reconstructed&quot;,
			[&quot;replacements&quot;] = {},
			[&quot;Wikipedia_code&quot;] = &quot;gem-x-proto&quot;,
		},
		[&quot;gmw-ecg&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;East Central German&quot;,
		},
		[&quot;got&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;gotščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;gotščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Goth&quot; },
			[&quot;replacements&quot;] = {
				-- Latin to Gothic since people will not want to have to copy
				-- and paste Gothic letters in
				[&quot;[AÁaáĀā]&quot;] = &quot;𐌰&quot;,
				[&quot;[Bb]&quot;]     = &quot;𐌱&quot;,
				[&quot;[Gg]&quot;]     = &quot;𐌲&quot;,
				[&quot;[Dd]&quot;]     = &quot;𐌳&quot;,
				[&quot;[EeĒē]&quot;]   = &quot;𐌴&quot;,
				[&quot;[Qq]&quot;]     = &quot;𐌵&quot;,
				[&quot;[Zz]&quot;]     = &quot;𐌶&quot;,
				[&quot;[Hh]&quot;]     = &quot;𐌷&quot;,
				[&quot;[Þþ]&quot;]     = &quot;𐌸&quot;,
				[&quot;[IiÍí]&quot;]   = &quot;𐌹&quot;,
				[&quot;[Kk]&quot;]     = &quot;𐌺&quot;,
				[&quot;[Ll]&quot;]     = &quot;𐌻&quot;,
				[&quot;[Mm]&quot;]     = &quot;𐌼&quot;,
				[&quot;[Nn]&quot;]     = &quot;𐌽&quot;,
				[&quot;[Jj]&quot;]     = &quot;𐌾&quot;,		
				[&quot;[UuÚúŪū]&quot;] = &quot;𐌿&quot;,	
				[&quot;[Pp]&quot;]     = &quot;𐍀&quot;,		
				[&quot;[Rr]&quot;]     = &quot;𐍂&quot;,	
				[&quot;[Ss]&quot;]     = &quot;𐍃&quot;,	
				[&quot;[Tt]&quot;]     = &quot;𐍄&quot;,	
				[&quot;[WwYy]&quot;]   = &quot;𐍅&quot;,
				[&quot;[Ff]&quot;]     = &quot;𐍆&quot;,
				[&quot;[Xx]&quot;]     = &quot;𐍇&quot;,
				[&quot;[Ƕƕ]&quot;]    = &quot;𐍈&quot;, -- Not sure if &quot;hw&quot; and &quot;hv&quot; can safely be converted
				[&quot;[OoŌō]&quot;]   = &quot;𐍉&quot;,
			},
		},
		[&quot;gsw&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;alemanska nemščina&quot;,
		},
		[&quot;grc&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;stara grščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;stara grščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Grek&quot; },
			[&quot;replacements&quot;] = {
				decompose = true,
				from = {
					-- Replace variant letterforms with standard ones.
					&quot;ϐ&quot;, &quot;ϵ&quot;, &quot;ϑ&quot;, &quot;ϰ&quot;, &quot;ϱ&quot;, &quot;ϲ&quot;, &quot;ϕ&quot;,
					-- Remove macrons and breves.
					&quot;[&quot; .. macron .. breve .. undertie .. &quot;]&quot;
				},
				to   = {
					&quot;β&quot;, &quot;ε&quot;, &quot;θ&quot;, &quot;κ&quot;, &quot;ρ&quot;, &quot;σ&quot;, &quot;φ&quot;,
				}
			},
		},
		[&quot;grk-pro&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;pragrščina&quot;,
			[&quot;Wikipedia_name&quot;] = &quot;pragrščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;pragrščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot; },
			[&quot;type&quot;] = &quot;reconstructed&quot;,
			[&quot;replacements&quot;] = {},
		},
		[&quot;ha&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;havščina&quot;,
			-- remove tilde, grave, acute, macron, circumflex
			[&quot;replacements&quot;] = {
				decompose = true,
				from = { &quot;[&quot; .. grave .. circumflex .. macron .. acute .. tilde .. &quot;]&quot; },
			},
		},
		[&quot;hi&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;hindijščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;hindijščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Deva&quot; },
		},
		[&quot;ine-bsl-pro&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;prabaltoslovanščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;prabaltoslovanščina&quot;,
			[&quot;type&quot;] = &quot;reconstructed&quot;,
		},
		[&quot;ine-pro&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;praindoevropščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;indoevropski prajezik&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot; },
			[&quot;type&quot;] = &quot;reconstructed&quot;,
			[&quot;replacements&quot;] = {},
			[&quot;Wikipedia_code&quot;] = &quot;ine-x-proto&quot;,
		},
		[&quot;ja&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;japonščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;japonščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Jpan&quot; },
		},
		[&quot;jbo&quot;] = { -- Lojban
			[&quot;type&quot;] = &quot;appendix&quot;,
		},
		[&quot;la&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;latinščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;latinščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot; },
			[&quot;replacements&quot;] = {
				-- Remove macrons, breves, and diaereses.
				decompose = true,
				from = { &quot;[&quot; .. macron .. breve .. diaeresis .. &quot;]&quot; },
			},
		},
		[&quot;lt&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;litovščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;litovščina&quot;,			-- remove acute, tilde, grave
			[&quot;replacements&quot;] = {
				decompose = true,
				from = { &quot;[&quot; .. acute .. tilde .. grave .. &quot;]&quot; },
			},
		},
		[&quot;moe&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;krijščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;krijščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot; },
			},
		[&quot;mul&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;translingvalno&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;&quot; },
		},
		[&quot;nci&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;klasična nahuatlščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;klasična nahuatlščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = {&quot;Latn&quot;},
			-- Remove macrons, acutes, circumflexes and graves
			[&quot;replacements&quot;] = {
				decompose = true,
				-- Remove macrons, acutes, circumflexes, graves, and saltillo;
				-- see [[Saltillo (linguistics)]].
				from = { &quot;[&quot; .. grave .. acute .. macron .. circumflex .. &quot;Ꞌꞌʻʼ'ʔ]&quot; },
			},
		},
		[&quot;nds-de&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;nizka nemščina&quot;,
		},
		[&quot;oj&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;anašinabščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;anašinabščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot; },
			},
		[&quot;orv&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;stara vzhodna slovanščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;stara vzhodna slovanščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Cyrs&quot; },
			[&quot;replacements&quot;] = {
				[U(0x484)] = &quot;&quot;,
			},
		},
		[&quot;pt&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;portugalščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;portugalščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot; },
		},
		[&quot;pa&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;pandžabščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;pandžabščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Guru&quot;, &quot;Arab&quot;, },
		},
		[&quot;ru&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;ruščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;ruščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Cyrl&quot; },
			[&quot;replacements&quot;] = { [acute] = &quot;&quot;, },
		},
		[&quot;rw&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;Rwanda-Rundi&quot;,
		},
		[&quot;se&quot;] = {
			[&quot;replacements&quot;] = {
				[&quot;([đflmnŋrsšŧv])'%1&quot;] = &quot;%1%1&quot;,
			},
		},
		[&quot;sh&quot;] = {
			[&quot;article&quot;] = &quot;srbohrvaščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot;, &quot;Cyrl&quot; },
			[&quot;replacements&quot;] = {
				decompose = true,
				from =  { &quot;([AaEeIiOoUuRrАаЕеИиОоУуРр])[&quot; .. double_grave
					.. grave .. invbreve .. acute .. macron .. tilde .. &quot;]&quot; },
				to   = { &quot;%1&quot; },
			},
		},
		[&quot;sla-pro&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;praslovanščina&quot;, -- also Common Slavic
			[&quot;type&quot;] = &quot;reconstructed&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot; },
			[&quot;replacements&quot;] = {
				[&quot;[ÀÁÃĀȀȂ]&quot;] = &quot;A&quot;,
				[&quot;[àáãāȁȃ]&quot;] = &quot;a&quot;,
				[&quot;[ÈÉẼĒȄȆ]&quot;] = &quot;E&quot;,
				[&quot;[èéẽēȅȇ]&quot;] = &quot;e&quot;,
				[&quot;[ÌÍĨĪȈȊ]&quot;] = &quot;I&quot;,
				[&quot;[ìíĩīȉȋ]&quot;] = &quot;i&quot;,
				[&quot;[ÒÓÕŌȌȎŐ]&quot;] = &quot;O&quot;, 
				[&quot;[òóõōȍȏő]&quot;] = &quot;o&quot;,
				[&quot;[ÙÚŨŪȔȖŰ]&quot;] = &quot;U&quot;,
				[&quot;[ùúũūȕȗű]&quot;] = &quot;u&quot;,
				[&quot;[ỲÝỸȲ]&quot;] = &quot;Y&quot;,
				[&quot;[ỳýỹȳ]&quot;] = &quot;y&quot;,
				[&quot;Ǭ&quot;] = &quot;Ǫ&quot;,
				[&quot;ǭ&quot;] = &quot;ǫ&quot;,
				[&quot;[&quot; .. grave .. acute .. double_acute .. tilde .. macron .. double_grave .. invbreve .. &quot;]&quot;] = &quot;&quot;,
				[&quot;ĭ&quot;] = &quot;ь&quot;,
				[&quot;ŭ&quot;] = &quot;ъ&quot;,
			},
		},
		[&quot;uk&quot;] = {
			[&quot;article&quot;] = &quot;ukrajinščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Cyrl&quot; },
			[&quot;replacements&quot;] = { [acute] = &quot;&quot;, }
		},
		[&quot;ur&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;urdujščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;urdujščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Arab&quot; },
		},
		[&quot;xcl&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;stara armenščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;klasična armenščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Armn&quot; },
			[&quot;replacements&quot;] = {
				[&quot;[՞՜՛՟]&quot;] = &quot;&quot;,
				[&quot;և&quot;] = &quot;եւ&quot;,
			},
		},
		[&quot;xvn&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;vandalščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;vandalščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Latn&quot; },
		},
		[&quot;zh&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;kitajščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;kitajščina&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;Hani&quot; },
		},
		[&quot;zle-ort&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;stara rutenščina&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;rutenščina&quot;,
			[&quot;replacements&quot;] = { [acute] = &quot;&quot;, },
		},
--[[
		[&quot;&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;&quot; },
		},
	
		[&quot;&quot;] = {
			[&quot;name&quot;] = &quot;&quot;,
			[&quot;article&quot;] = &quot;&quot;,
			-- [&quot;scripts&quot;] = { &quot;&quot; },
			[&quot;replacements&quot;] = {
			},
		},

]]
	},

-- Here, keys (for example, &quot;gem&quot;) are Wikipedia language codes used in
-- {{lang}}, and values (for example, &quot;gem-pro&quot;) are the equivalent Wiktionary
-- code.
-- Subtags are not currently supported.
	[&quot;redirects&quot;] = {
		[&quot;aae&quot;] = &quot;sq&quot;,
		[&quot;aiq&quot;] = &quot;fa&quot;,
		[&quot;aln&quot;] = &quot;sq&quot;,
		[&quot;als&quot;] = &quot;sq&quot;,
		[&quot;azb&quot;] = &quot;az&quot;,
		[&quot;azj&quot;] = &quot;az&quot;,
		[&quot;bgn&quot;] = &quot;bal&quot;,
		[&quot;bs&quot;] = &quot;sh&quot;,
		[&quot;bxr&quot;] = &quot;bua&quot;,
		[&quot;cel-x-proto&quot;] = &quot;cel-pro&quot;,
		[&quot;ciw&quot;] = &quot;oj&quot;,
		[&quot;cnr&quot;] = &quot;sh&quot;,
		[&quot;fil&quot;] = &quot;tl&quot;,
		[&quot;fuf&quot;] = &quot;ff&quot;,
		[&quot;gem&quot;] = &quot;gem-pro&quot;, -- Not correct, but is commonly used.
		[&quot;gem-x-proto&quot;] = &quot;gem-pro&quot;,
		[&quot;hak&quot;] = &quot;zh&quot;,
		[&quot;hbo&quot;] = &quot;he&quot;,
		[&quot;hr&quot;] = &quot;sh&quot;,
		[&quot;ine&quot;] = &quot;ine-pro&quot;, -- Not correct, but might be commonly used.
		[&quot;ine-x-proto&quot;] = &quot;ine-pro&quot;,
		[&quot;kjv&quot;] = &quot;sh&quot;,
		[&quot;nan&quot;] = &quot;zh&quot;,
		[&quot;prs&quot;] = &quot;fa&quot;,
		[&quot;rn&quot;] = &quot;rw&quot;,
		[&quot;sli&quot;] = &quot;gmw-ecg&quot;,
		[&quot;sr&quot;] = &quot;sh&quot;,
		[&quot;src&quot;] = &quot;sc&quot;,
		[&quot;sro&quot;] = &quot;sc&quot;,
		[&quot;tw&quot;] = &quot;ak&quot;,
		[&quot;wae&quot;] = &quot;gsw&quot;,
		[&quot;wep&quot;] = &quot;nds-de&quot;,
		[&quot;yue&quot;] = &quot;zh&quot;,
		[&quot;xno&quot;] = &quot;fro&quot;,
	},
}

return data</text>
      <sha1>bp3yvspbv6ewuvne3d8u62nyu3fdtt6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stade Brestois 29</title>
    <ns>0</ns>
    <id>463527</id>
    <revision>
      <id>6677842</id>
      <parentid>5290068</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:26:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Moštvo sezone  2019/20 */</comment>
      <origin>6677842</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="886" sha1="at9m38i1tjfc6ss2mr36uhtgasw2h2m" xml:space="preserve">'''Stade Brestois 29''' ali na kratko '''Stade Brest''', oziroma '''Brest''' je [[Francija|francoski]] [[nogomet]]ni klub iz mesta [[Brest, Francija|Brest]]. Ustanovljen je bil leta [[1950]] in aktualno igra v [[Ligue 1]], 1. francoski nogometni ligi.

Vidnejši uspehi Bresta so en naslov prvaka 2. lige (1980/81), dvakratni doseg četrtfinala francoskega pokala (1982/83, 2014/15), en naslov prvaka pokala Gambardella (1990), štirikratni naslov prvaka [[Bretanja|bretanske]] divizije d'Honneur (1966, 1972, 1977, 2005) in en naslov prvaka bretanskega pokala (1969).

Domači stadion Bresta je [[Stade Francis-Le Blé]], ki sprejme 15.931 gledalcev. Barvi dresov sta rdeča in bela. Nadimek nogometašev je ''Les Ty' Zefs''


{{-}}

[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1950]]
[[Kategorija:Francoski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Brest, Francija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>at9m38i1tjfc6ss2mr36uhtgasw2h2m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kawhi Leonard</title>
    <ns>0</ns>
    <id>464000</id>
    <revision>
      <id>6677939</id>
      <parentid>6339230</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:09:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677939</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="69745" sha1="97u9pqfv0xbn8577nnzouiwyxye9yfg" xml:space="preserve">{{Infobox NBA Player|name=Kawhi Leonard|image=&lt;!-- Wikidata --&gt;|number=2|position=[[krilo (košarka)|krilo]]|height_m=2.01|weight_kg=104|league=[[NBA]]|team=Los Angeles Clippers|birth_date=&lt;!-- Wikidata --&gt;|birth_place=&lt;!-- Wikidata --&gt;|nationality={{ikonazastave|USA}} [[Američani|Američan]]|high_school=[[Canyon Springs High School|Canyon Springs]] &lt;br&gt;
[[Martin Luther King High School|Martin Luther King]]|college=[[San Diego State]] (2009-2011)|draft_year=2011|draft_round=1|draft_pick=15|career_start=2011|years1={{nbay|2011|start}}–{{nbay|2017|end}}|team1=[[San Antonio Spurs]]|years2={{nbay|2018|full=y}}|team2=[[Toronto Raptors]]|years3={{nbay|2019|start}}–danes|team3=[[Los Angeles Clippers]]|nba_profile=https://stats.nba.com/player/202695/|highlights=2x prvak lige NBA ([[2014]], [[2019]])&lt;br&gt; 2x Najkoristnejši igralec finala lige NBA ([[2014]], [[2019]])&lt;br&gt; 4x Nastop na tekmi vseh zvezd ([[2016]], [[2017]], [[2019]], [[2020]])&lt;br&gt; 2x Izbor v najboljšo postavo lige NBA ([[2016]], [[2017]])&lt;br&gt; Izbor v najboljšo drugo postavo lige NBA ([[2019]]),&lt;br&gt; 2x Najboljši obrambni košarkar lige NBA ([[2015]], [[2016]])&lt;br&gt; 3x Izbor v najboljšo obrambno postavo lige NBA ([[2015]]-[[2017]])&lt;br&gt; 2x Izbor v drugo najboljšo obrambno postavo lige NBA ([[2014]], [[2019]])&lt;br&gt; Izbor v najboljšo postavo novincev v ligi NBA ([[2012]])&lt;br&gt; Košarkar z največ ukradenimi žogami v ligi NBA  ([[2015]])&lt;br&gt;|draft_team=[[Indiana Pacers]]|bbr=https://www.basketball-reference.com/players/l/leonaka01.html|letter=l|years1,team1=}}
'''Kawhi Anthony Leonard''', [[Američani|ameriški]] [[košarkar]], * [[29. junij]] [[1991]], [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike]].

Poznan tudi pod vzdevkom »'''The Claw'''«, je košarkar, ki trenutno igra za moštvo [[Los Angeles Clippers]] v [[NBA|ligi NBA]].

Leonard je svojo profesionalno kariero začel leta 2011, ko je bil na [[Nabor NBA|naboru lige NBA]] izbran 15. s strani ekipe [[Indiana Peacers]], ki pa ga je v menjavi poslala v [[San Antonio Spurs]], kjer je igral 7 sezon. S Spursi je bil leta [[2014]] [[Prvak NBA|prvak lige NBA]]. Ob tem pa je bil izbran za najkoristnejšega igralca finala lige NBA.

Pred začetkom NBA sezone [[2018]]-[[2019]] so Leonarda prek menjave pripeljali v svoje vrste [[Toronto Raptors]]. Popeljal jih je do naslova prvaka NBA in ponovno postal najkoristnejši igralec finala lige NBA. Za kanadsko franšizo je bil to tudi prvi naslov prvaka NBA v njihovi zgodovini.

Po končani sezoni 2018-2019 se je Leonardu iztekla pogodba, zato se je kot prost igralec pridružil [[Los Angeles Clippers]].

Kawhi je štirikrat nastopil na tekmi vseh zvezd lige NBA (2016, 2017, 2019, 2020(All stars MVP)) . Dvakrat je bil tudi izbran za najboljšega obrambnega košarkarja, in sicer v letih [[2015]] in [[2016]].

== Zgodnja leta ==
Kawhi Leonard se je rodil očetu [[Mark Leonard|Marku Leonardu]] in materi [[Kim Leonard]] v [[Los Angeles]]u, [[Kalifornija]] in je tam tudi odraščal. Je najmlajši od petih otrok, ima štiri starejše sestre. Očeta je izgubil leta 2008, ko je bil ubit v svoji avtopralnici.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard Biography Facts, Childhood And Personal Life|url=https://sportytell.com/basketball/kawhi-leonard-biography-facts-childhood-personal-life/|website=SportyTell|date=2018-10-21|accessdate=2019-07-26|language=en-US|last=Spacle}}&lt;/ref&gt;

== Srednja šola ==
Najprej je obiskoval srednjo šolo [[Canyon Springs High School|Canyon Springs]] v [[Moreno Valley]], vendar tam ni ostal dolgo. Kmalu je šolo zamenjal za [[Martin Luther King High School|Martin Luther King]] srednjo šolo, ki jo je tudi uspešno končal.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard - Bio, Wife, Uncle, Salary, Girlfriend, Injury, Career Stats|url=https://answersafrica.com/kawhi-leonard-bio-career-wife-uncle.html|website=Answers Africa|date=2018-10-19|accessdate=2019-07-26|language=en-US|last=chidimma|archive-date=2020-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200921000617/https://answersafrica.com/kawhi-leonard-bio-career-wife-uncle.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V srednješolskih letih je igral za moštvo [[King High Wolves]]. V zadnjem letu je ekipo popeljal do 30 zmag ob le 3 porazih. Njegov soigralec je bil [[Tony Snell]], ki je kasneje prav tako končal v ligi NBA. Njegova srednješolska statistika je v tem letu znašala 22.6 točke, 3.9 asistence in 3.0 blokade na tekmo. S svojimi izjemnimi predstavami si je prislužil naziv California Mr. Basketball.

Spletni portal Rivals.com je Leonarda leta 2009 označil za rekruta s 4 zvezdicami in ga razvrstil kot 48. igralca v državi, 8. med krilnimi košarkarji.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Who is Kawhi Leonard? Everything You Need to Know|url=https://www.thefamouspeople.com/profiles/kawhi-leonard-42760.php|website=www.thefamouspeople.com|accessdate=2019-07-26|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Univerza ==
[[Slika:Kawhi Leonard 2.jpg|sličica|201x201px|Kawhi Leonard v času igranja za [[San Diego State Univesity]]|alt=|levo]]
Kawhi je obiskoval [[San Diego State Univesity]], za katero je nastopil na 70 tekmah.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard - Men's Basketball|url=https://goaztecs.com/roster.aspx?rp_id=565|website=SDSU Athletics|accessdate=2019-07-26|language=en}}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; V tistem času je bilo košarkarsko moštvo [[San Diego State Aztecs men's basketball|Aztecs]] te univerze precej neatraktivna destinacija, saj se 6 sezon zapored niso uvrstili na [[NCAA turnir]]. Tako je bila odločitev Leonarda, ki je prihajal iz ene najboljših ekip južne Kalifornije, presenteljiva. Glavni razlog zanjo je bila odsotnost ponudb prepoznavnejših šol kot so [[Univerza Duke|Duke]], [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu|Severna Karolina]] in [[Kentucky univerza|Kentucky]]. Najboljše univerze namreč niso menile, da je Leonard dovolj dober za njihov program in so bile prepričane, da ne bo sodil v njihov sistem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Looking back: Just how did San Diego State get Kawhi Leonard?|url=https://www.sandiegouniontribune.com/sports/aztecs/story/2019-05-31/sdsu-aztecs-basketball-kawhi-leonard-recruitment-nba-finals-toronto|website=San Diego Union-Tribune|date=2019-05-31|accessdate=2019-07-26|language=en-US}}&lt;/ref&gt; V svoji prvi sezoni (2009-2010) je Leonard popeljal svojo ekipo do izkupička 25-9 (zmage-porazi) in do naslova prvaka turnirja [[Mountain West Conference]] (MWC). Zbral je največ skokov v MWC, bil izbran za novinca leta MWC in v prvo peterko MWC. Poleg tega si je prislužil tudi naslov najkoristnejšega igralca finala MWC turnirja.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Univerza si je priborila avtomatsko uvrstitev na NCAA turnir, vendar je izgubila že vprvem krogu, proti [[University of Tenessee]], z rezultatom 62-59.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=San Diego State vs. Tennessee - Box Score - March 18, 2010 - ESPN|url=https://www.espn.com/mens-college-basketball/boxscore?gameId=300772633|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Kawhi je na tej tekmi zabeležil 12 točk in 10 skokov. Njegova statistika je v sezoni 2009-10 znašala v povprečju 12.7 točke in 9.9 skoka na tekmo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard College Stats|url=https://www.sports-reference.com/cbb/players/kawhi-leonard-1.html|website=College Basketball at Sports-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20190410160005/https://www.sports-reference.com/cbb/players/kawhi-leonard-1.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Tudi v drugi sezoni (2010-2011) je ekipa uspešno nastopala v MWC in končala s še boljšim izkupičkom zmag in porazov: 34-3. Ponovno so osvojili naslov prvaka turnirja MWC. Leonard je bil vodilni igralec v različnih statističnih kategorijah in osvojil je tudi več individualnih nagrad. [[San Diego State Aztecs men's basketball|Aztecs]] so na NCAA turnirju nastopili bolje kot v prejšnji sezoni in se uvrstili med najboljših 16. Izločili so jih [[Connecticut Huskies]], ki so v nadljevanju postali tudi prvaki turnirja. Leonard je bil izbran v drugo peterko All-America in zapustil San Diego State ter se prijavil na [[NBA nabor 2011|2011 NBA nabor]]. V svoji drugi sezoni je izboljšal svojo osebno statistiko in v povprečju dosegal 15.7 točke in 10.4 skoka na tekmo.

== Profesionalna kariera ==

=== NBA Nabor 2011 ===

Po poročanju NBA skavtov je bila Leonardova obramba nevprašljiva. Njegove fizične predispozicije (2.01 metra višine in razpon rok 2.21 metra) so mu omogočile pokrivanje več pozicij. Velika prednost je bilo tudi njegovo skakanje, ki je bilo več kot očitno na NBA nivoju.&lt;ref name=&quot;draftexpress.com&quot;&gt;{{Navedi splet|title=DraftExpress - Kawhi Leonard DraftExpress Profile: Stats, Comparisons, and Outlook|url=http://www.draftexpress.com/profile/Kawhi-Leonard-5821/|website=DraftExpress|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190717203724/http://www.draftexpress.com/profile/Kawhi-Leonard-5821/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Island of KAWHI|url=https://www.si.com/vault/2016/03/08/island-kawhi|website=Vault|accessdate=2019-07-26|language=en|first=Lee|last=Jenkins}}&lt;/ref&gt; Največ vprašanj se je porajalo glede njegovih ofenzivnih spretnosti. V srednji šoli je zadel le 25 % poizkusov za 3 točke, zato so se pojavili resni dvomi o njegovi sposobnosti konsistenega zadevanja metov z razdalje v NBA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NBA Draft 2019: What scouts were saying about Kawhi Leonard coming into the NBA|url=https://ca.nba.com/news/nba-draft-2019-kawhi-leonard-2011-biggest-steal-scouting-reports-san-diego-state-toronto-raptors/1m1w35zov7kl61m4n1xq9xvbrs|website=NBA.com Canada {{!}} The official site of the NBA|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; V svojem arsenalu tudi ni imel specifične napadalne poteze, ki bi mu omogočala stalno doseganje točk.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard {{!}} NBADraft.net|url=https://www.nbadraft.net/players/kawhi-leonard|website=www.nbadraft.net|accessdate=2019-07-26}}&lt;/ref&gt; Skavte je skrbela tudi 53 % uspešnost zaključevanja okoli obroča, ki je bila glede na njegove fizične sposobnosti relativno nizka. Tudi spretnosti z žogo niso bile najboljše, vidne so bile namreč pomankljivosti vodenja žoge, kar mu je onemogočalo ustvarjanje boljših priložnosti za met.&lt;ref name=&quot;draftexpress.com&quot;/&gt;

Predvsem nizko število doseženih točk je pripomoglo k padcu Leonarda do 15. izbora. Nekatere ekipe so imele celo dva izbora med prvimi 15., vendar se niso odločile za Kawhi-a. Za razliko od večine pa so bili zanj izjemno zainteresirani [[San Antonio Spurs]], ki so v njem prepoznali velik potencial. Z [[Indiana Peacers]] so se dogovorili za menjavo, in sicer so dobili 15. izbor na naboru, s katerim so izbrali Leonarda, in pravice za [[Erazem Lorbek|Erazma Lorbka]] ter 42. izbor. V zameno pa so Peacers-om poslali obetavnega George Hill, ki bi si v San Antoniu težko priboril mesto prvega organizatorja igre ob [[Tony Parker]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anatomy of a Deal: Kawhi Leonard for George Hill|url=https://grantland.com/features/analyzing-kawhi-leonard-george-hill-trade-2013-conference-finals/|website=Grantland|date=2013-05-28|accessdate=2019-07-26|language=en-US|first=Zach|last=Lowe}}&lt;/ref&gt;

=== San Antonio Spurs ===
[[Slika:Kawhi Leonard Dunk cropped.jpg|sličica|Kawhi Leonard v dresu [[San Antonio Spurs]]|alt=|levo|327x327px]]

==== 2011-12: Novinec v ligi NBA ====
Njegova prva sezona se je začela z zamikom zaradi [[NBA lockout]]. Kot novinec je bil povabljen na tekmo [[NBA Rising Stars Challenge|Rising Stars Challenge]], v okviru [[Vikenda vseh zvezd NBA|vikenda vseh zvezd]] (All-Stars weekend), a zaradi poškodbe mečne mišice ni nastopil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spurs' Leonard (calf) out of Rising Stars game|url=https://www.espn.com/nba/allstar2012/story/_/id/7613261|website=ESPN.com|date=2012-02-25|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Sredi sezone so Spursi v menjavi z [[Golden State Warriors]] pripeljali [[Stephen Jackson]] za [[Richard Jefferson]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golden State Warriors: Warriors Trade Stephen Jackson for Richard Jefferson|url=https://bleacherreport.com/articles/1106797-golden-state-warriors-warriors-trade-stephen-jackson-for-richard-jefferson|website=Bleacher Report|accessdate=2019-07-26|language=en|first=Eric|last=He}}&lt;/ref&gt; Tako je bil Leonard premaknjen v prvo peterko na pozicijo krilnega igralca. Prložnost je odlično izkoristil in na koncu sezone končal kot 4. po glasovanju za [[Novinec leta lige NBA|novinca leta lige NBA]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2011-12 NBA Awards Voting|url=https://www.basketball-reference.com/awards/awards_2012.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2013-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130117192124/http://www.basketball-reference.com/awards/awards_2012.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Izbran je bil tudi v prvo peterko novincev te sezone.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Year-by-year NBA All-Rookie Teams|url=http://www.nba.com/history/awards/all-rookie-team|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;

San Antonio Spursi so redni del sezone končali z izkupičkom 50-16 in se kot prvouvrščeni v zahodni konferenci uvrstili v končnico. Izgubili so v konferenčnem finalu zahoda proti [[Oklahoma City Thunder]] z izidom 2-4.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2011-12 NBA Season Summary|url=https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2012.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200212070926/https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2012.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Med poletjem 2012 je bil Leonard izbran v [[USA men's basketball Select Team]], ki je trenirala skupaj z ameriško košarkarsko ekipo za olimpijske igre, v kateri so bili [[Kobe Bryant]], [[LeBron James|Lebron James]], [[Kevin Durant]], [[Chris Paul]] in drugi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=USA Basketball Announces 2012 Men's Select Team|url=https://www.slamonline.com/nba/usa-basketball-announces-2012-mens-select-team/|website=SLAM|date=2012-07-26|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;

==== 2012-13: Nastop v finalu lige NBA ====
Ponovno je bil povabljen na tekmo BBVA Rising Stars Challenge, kjer je nastopil za ekipo [[Charles Barkley|Chuck]]. Dosegel je 20 točk in zbral 7 skokov v zmagi nad ekipo [[Shaquille O'Neal|Shaq]] z rezultatom 163-135.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2013 NBA Rising Stars Box Score|url=https://www.basketball-reference.com/allstar/NBA_2013_rookie.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20190330135849/https://www.basketball-reference.com/allstar/NBA_2013_rookie.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Spursi so redni del sezone uspešno zaključili z izidom 58-24, kar je bilo dovolj za uvrstitev v končnico in 2. mesto v zahodni konferenci. Prebiti se jim je uspelo do finala lige NBA, kjer pa so po dolgi in naporni seriji morali priznati premoč na 7. tekmi [[Miami Heat]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2012-13 NBA Season Summary|url=https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2013.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200208045652/https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2013.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leonard je v finalu dosegal 14.6 točke in 11.1 skoka na tekmo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2013 NBA Finals - San Antonio Spurs vs. Miami Heat|url=https://www.basketball-reference.com/playoffs/2013-nba-finals-spurs-vs-heat.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402200612/https://www.basketball-reference.com/playoffs/2013-nba-finals-spurs-vs-heat.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== 2013-14: Prvak lige NBA in najkoristnejši igralec finala ====
[[Slika:Kawhi Leonard presents ball to President Obama 2 2015-01-12 cropped.jpg|sličica|Leonard na sprejemu pri predsedniku [[Barack Obama|Baracku Obami]] v [[Bela hiša|Beli hiši]] po osvojitvi naslova prvaka NBA 2014.|248x248_pik]]
Leonard je še naprej razvijal svoj potencial in v rednem delu sezone dosegal v povprečju na tekmo 12.8 točke, 6.2 skoka, 2.0 asistence, 1.7 ukradene žoge, z 52,2 % metom iz igre.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard Stats|url=https://www.basketball-reference.com/players/l/leonaka01.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190626184054/https://www.basketball-reference.com/players/l/leonaka01.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Vrhunec rednega dela je predstavljala tekma z [[Memphis Grizzlies]] 6. aprila 2014. Spuri so tekmo zanesljivo dobili z rezultatom 112-92. Leonard je dosegel 26 točk&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Grizzlies vs. Spurs - Box Score - April 6, 2014 - ESPN|url=https://africa.espn.com/nba/boxscore?gameId=400490027|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;, kar je bil zanj najvišji izkupiček točk v tej sezoni, ki jo je ekipa iz San Antonio-a uspešno zaključila z izidom 62-20. To je bilo dovolj za prvo mesto v zahodni konferenci.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=2013-14 NBA Season Summary|url=https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2014.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200208045655/https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2014.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pomemben mejnik za Kawhi-a je bil tudi izbor v drugo obrambno peterko lige NBA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard Named to 2013-14 NBA All-Defensive Second Team|url=https://www.nba.com/spurs/news/140602_kawhi_leonard_second_team_defensive_player|website=San Antonio Spurs|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;

V končnici so Spursi odlično nastopili in se prebili v finale lige NBA. Ponovno je bil njihov nasprotnik [[Miami Heat]]. Na tretji tekmi finala je Leonard z odlično individualno predstavo dosegel največ točk na eni tekmi v svoji karieri, in sicer 29.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=San Antonio Spurs at Miami Heat Box Score, June 10, 2014|url=https://www.basketball-reference.com/boxscores/201406100MIA.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190714150453/https://www.basketball-reference.com/boxscores/201406100MIA.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; San Antonio je finale prepričljivo dobil z izidom 4-1.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Najkoristnejši igralec finala pa je postal prav Kawhi Leonard. V povprečju je dosegal 17.8 točke na tekmo, z 61 % metom iz igre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2014 NBA Finals - Miami Heat vs. San Antonio Spurs|url=https://www.basketball-reference.com/playoffs/2014-nba-finals-heat-vs-spurs.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190629220319/https://www.basketball-reference.com/playoffs/2014-nba-finals-heat-vs-spurs.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Izjemnega pomena pa je bilo tudi njegovo pokrivanje prvega zvezdnika nasprotnikov [[LeBron James]] v obrambi. Prisilil ga je v manj metov in stikov z žogo, zato je imel James precej manjši vpliv na potek igre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard wreaking havoc on LeBron|url=https://www.espn.com/blog/statsinfo/post/_/id/91407|website=ESPN.com|date=2014-06-12|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NBA Finals: How Kawhi Leonard defended LeBron James well enough|url=https://www.cbssports.com/nba/news/nba-finals-how-kawhi-leonard-defended-lebron-james-well-enough/|website=CBSSports.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Leonard je postal tretji najmlajši igralec, ki je osvojil nagrado najkoristnejšega igralca finala (22 let in 351 dni).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MVP Leonard does it all|url=https://www.espn.com/blog/statsinfo/post/_/id/91529|website=ESPN.com|date=2014-06-15|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je postal šele šesti igralec s tem dosežkom, ki pred tem ni nastopil na tekmi vseh zvezd (All-Star).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi, of course: Spurs' Leonard Finals MVP|url=https://www.espn.com/nba/playoffs/2014/story/_/id/11090381/2014-nba-playoffs-kawhi-leonard-san-antonio-spurs-named-finals-mvp|website=ESPN.com|date=2014-06-16|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;

==== 2014-15: Najboljši obrambni košarkar leta v ligi NBA ====
Sezona se je za Leonarda začela oteženo. Izpustiti je moral zadnjih šest pripravljalnih tekem in uvodno tekmo sezone proti [[Dallas Mavericks]], zaradi infekcije desnega očesa. Debitiral je tako na tekmi proti [[Phoenix Suns]] 31. oktobra, vendar je še vedno imel težave z motnjo vidljivosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spurs' Leonard to return from eye infection|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/11791729|website=ESPN.com|date=2014-10-30|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Navkljub težavam je nadaljeval z igranjem in 10. novembra v zmagi nad [[Los Angeles Clippers]], z rezultatom 89-85, dosegel največ točk v sezoni - 26.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spurs vs. Clippers - Team Statistics - November 10, 2014 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/matchup?gameId=400578394|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Zaradi novih zdravstvenih težav - težave z desno roko, v katero je tudi dobil injekcijo - je bil prisiljen izpustiti še nekaj dodatnih tekem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=No timetable for Spurs' Leonard after injection|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/12069267|website=ESPN.com|date=2014-12-23|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Izpustil je 15 tekem in bil odsoten od 22. decembra do 16. januarja, ko je ponovno zaigral na tekmi proti [[Portland Trail Blazers]], ki so jo Spursi dobili z rezultatom 110-96. Ob povratku je dosegel 20 točk in temu dodal še 4 skoke, 5 asistenc in 3 ukradene žoge.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Trail Blazers vs. Spurs - Game Summary - January 16, 2015 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/game?gameId=400578887|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;

5. aprila je Kawhi poskrbel za nov vrhunec sezone. Svojo ekipo je popeljal do zmage nad [[Golden State Warriors]] z rezultatom 107-92. Pri tem je izenačil svoj najvišji točkovni izkupiček te sezone - 26 točk, ob tem pa je dosegel tudi največ ukradenih žog v svoji karieri - 7.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Warriors vs. Spurs - Game Summary - April 5, 2015 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/game?gameId=400579442|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Spursi so sezono zaključili z izkupičkom 55-27, kar je bilo dovolj za 6. mesto v zahodni konferenci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2014-15 NBA Season Summary|url=https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2015.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201012144248/https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2015.html/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 23. aprila je bil Leonard proglašen za najboljšega obrambnega košarkarja leta v ligi NBA. Postal je šele tretji košarkar ob [[Michael Jordan]] in [[Hakeem Olajuwon]], ki je osvojil to priznanje in nagrado za najkoristnejšega igralca finala lige NBA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard Named 2014-15 NBA Defensive Player of the Year|url=https://www.slamonline.com/archives/kawhi-leonard-named-2014-15-nba-defensive-player-of-the-year/|website=SLAM|date=2015-07-26|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard joins exclusive group with DPOY award|url=http://sanantonio.suntimes.com/san-antonio-spurs/7/128/85038/kawhi-leonard-wins-dpoy|website=web.archive.org|date=2015-04-25|accessdate=2019-07-26|archive-date=2015-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20150425131226/http://sanantonio.suntimes.com/san-antonio-spurs/7/128/85038/kawhi-leonard-wins-dpoy|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; V svojo osebno statistiko je vpisal 16.5 točke, 7.2 skoka, 2.5 asistence, 2.3 ukradene žoge, pri 48 % metu iz igre, v povprečju na tekmo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

V končnici so izpadli že v prvem krogu proti Los Angeles Clippers-om, z izidom 3-4. Na tretji tekmi je Leonard postavil nov mejnik v svoji karieri in dosegel največ točk na tekmi končnice - 32.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2015 NBA Western Conference First Round - San Antonio Spurs vs. Los Angeles Clippers|url=https://www.basketball-reference.com/playoffs/2015-nba-western-conference-first-round-spurs-vs-clippers.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190520084047/https://www.basketball-reference.com/playoffs/2015-nba-western-conference-first-round-spurs-vs-clippers.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== 2015-16: Prvi nastop na tekmi vseh zvezd ====
Po koncu sezone 2014-2015 se je Leonardu iztekla pogodba s Spursi, vendar se je 16. julija 2015 dogovoril za novo petletno pogodbo, vredno 90 milijonov ameriških dolarjev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spurs Re-Sign Kawhi Leonard|url=https://www.nba.com/spurs/spurs-re-sign-kawhi-leonard|website=San Antonio Spurs|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sources: Leonard agrees to max deal with Spurs|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/13178613|website=ESPN.com|date=2015-07-01|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Sezona se je začela obetavno. Na otvoritvi 28. oktobra je dosegel 32 točk na tekmi proti [[Oklahoma City Thunder]], ki so jo sicer izgubili z rezultatom 112-106. Leonard je postavil nov osebni mejnik doseženih točk na eni tekmi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spurs vs. Thunder - Game Summary - October 28, 2015 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/game?gameId=400827900|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Novo vrhunsko predstavo je pripravil 3. decembra v zmagi nad Memphis Grzzlies z 103-83. Dosegel je 27 točk in zanj rekordnih 7 zadetih trojk.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=San Antonio Spurs at Memphis Grizzlies Box Score, December 3, 2015|url=https://www.basketball-reference.com/boxscores/201512030MEM.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200828052955/https://www.basketball-reference.com/boxscores/201512030MEM.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Odlične predstave so mu prislužile dovolj glasov za tekmo vseh zvezd. Tako je bil 21. januarja 2016 izbran v prvo peterko zahodne konference za tekmo zvezd 2016. Postal je šele 6. igralec v zgodovini San Antonio Spurs, ki je nastopil na tej tekmi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KAWHI LEONARD SELECTED AS STARTER FOR THE 2016 NBA ALL-STAR GAME|url=https://www.nba.com/spurs/kawhi-leonard-selected-starter-2016-nba-all-star-game|website=San Antonio Spurs|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Ekipa zahoda je tekmo prepričljivo dobila z rezultatom 196-173. Leonard je ob tem dosegel 17 točk, temu pa dodal 6 skokov in 3 asistence.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2016 NBA All-Star Game Box Score|url=https://www.basketball-reference.com/allstar/NBA_2016.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190915133905/https://www.basketball-reference.com/allstar/NBA_2016.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Tudi v nadaljevanju sezone je Kawhi nadaljeval z izvrstnimi nastopi. 23. marca je ponovno dosegel 32 točk na tekmi proti [[Miami Heat]]. Tekmo je ekipa s San Antonia dobila z rezultatom 112-88. S to zmago so Spursi podaljšali svoj niz zmag na domačem terenu na 45 tekem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Warriors end Spurs' home winning streak at 39|url=https://www.espn.com/blog/san-antonio-spurs/post/_/id/722|website=ESPN.com|date=2016-04-10|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miami Heat at San Antonio Spurs Box Score, March 23, 2016|url=https://www.basketball-reference.com/boxscores/201603230SAS.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190723213124/https://www.basketball-reference.com/boxscores/201603230SAS.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zmaga nad [[Toronto Raptors]], z 102-95, 2. aprila, je prinesla nov najvišji dosežek točk na eni tekmi Leonarda. Dosegel jih je namreč 33. S to zmago so Spursi dosegli tudi rekordno 64. zmago v eni sezoni, s čimer so presegli 63 dobljenih tekem v sezoni 2005-06. Podaljšali so tudi svoj niz dobljenih tekem na domačem terenu na 39 od začetka sezone.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Raptors vs. Spurs - Game Summary - April 3, 2016 - ESPN|url=https://www.espn.co.uk/nba/game?gameId=400829027|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Redni del sezone so končali z izidom 67-15, kar je bilo dovolj za drugo mesto v zahodni konferenci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2015-16 NBA Season Summary|url=https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2016.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401172000/https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2016.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leonard je ponovno osvojil nagrado za najboljšega obrambnega košarkarja leta v ligi NBA. Postal je prvi igralec, ki ne igra pozicije centra, ki je nagrado osvojil v zaporednih sezonah po [[Dennis Rodman]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KAWHI LEONARD WINS 2015-16 KIA NBA DEFENSIVE PLAYER OF THE YEAR AWARD|url=https://www.nba.com/spurs/kawhi-leonard-wins-2015-16-kia-nba-defensive-player-year-award|website=San Antonio Spurs|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Prvič je bil izbran v prvo peterko lige NBA. Poleg tega je končal 2. v glasovanju za najkoristnejšega igralca sezone, takoj za [[Stephen Curry]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2015-16 NBA Annual Award Voting Results|url=https://official.nba.com/2015-16-nba-annual-award-voting-results/|website=official.nba.com|date=25. maj 2016|accessdate=2019-07-26|language=en-US|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Leonardova statistika je v tej sezoni znašala v povprečju na tekmo 21.2 točke, 6.8 skoka, 2.6 asistence, 1.8 ukradene žoge, pri 51 % metu iz igre.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

V končnici so v prvem krogu uspešno izločili Memphis Grizzlies z 4-0. Na tretji tekmi je Leonard z 32 točkami poskrbel za izenačenje svojega najboljšega strelskega izkupička v končnici.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2016 NBA Western Conference First Round - Memphis Grizzlies vs. San Antonio Spurs|url=https://www.basketball-reference.com/playoffs/2016-nba-western-conference-first-round-grizzlies-vs-spurs.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190724225513/https://www.basketball-reference.com/playoffs/2016-nba-western-conference-first-round-grizzlies-vs-spurs.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V drugem krogu so se pomerili z [[Oklahoma City Thunder]]. Na tretji tekmi je Leonard svojo ekipo z 31 točkami in 11 skoki popeljal do vodstva v zmagah z 2-1&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=San Antonio Spurs at Oklahoma City Thunder Box Score, May 6, 2016|url=https://www.basketball-reference.com/boxscores/201605060OKC.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200208092252/https://www.basketball-reference.com/boxscores/201605060OKC.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, vendar so Spursi v nadaljevanju izgubili naslednje tritekme in izpadli iz končnice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2016 NBA Western Conference Semifinals - Oklahoma City Thunder vs. San Antonio Spurs|url=https://www.basketball-reference.com/playoffs/2016-nba-western-conference-semifinals-thunder-vs-spurs.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2016-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20161103022212/http://www.basketball-reference.com/playoffs/2016-nba-western-conference-semifinals-thunder-vs-spurs.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== 2016-17: Ponovni izbor v najboljšo peterko sezone lige NBA ====
Novo sezono so 25. oktobta Spursi pričeli z zmago nad Golden State Warriors (129-100). Leonard je blestel z 35 točkami, kar je pomenilo nov osebni rekord, in 5 ukradenimi žogami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spurs vs. Warriors - Game Recap - October 25, 2016 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899377|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Ponovno je svoj najvišji točkovni izkupiček presegel 14. januarja proti [[Phoenix Suns]], ki pa jo je njegova ekipa izgubila s 105-108. Ob porazu je Kawhi dosegel 38 točk. S tem je tudi zabeležil niz 3 zaporednih tekem, na katerih je presegel mejo 30 točk in s tem postal prvi košarkar San Antonia po [[Tony Parker]], ki mu je to uspelo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Devin Booker and Kawhi Leonard wow sellout crowd in Mexico City|url=https://www.espn.com/blog/san-antonio-spurs/post/_/id/1306|website=ESPN.com|date=2017-01-14|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Ta niz mu je uspelo podaljšati na 5 tekem proti [[Denver Nuggets]] 19. januarja, ko je dosegel 34 točk. Istega dne je bil imenovan tudi v prvo peterko ekipe zahodne konference za tekmo vseh zvezd.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nuggets vs. Spurs - Game Recap - January 19, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900060|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cavaliers' James, Irving and Warriors' Durant, Curry selected to start NBA All-Star Game 2017|url=http://www.nba.com/article/2017/01/19/2017-all-star-starters-official-release|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en|first=Official|last=release}}&lt;/ref&gt; Dva dni kasneje je ponovno zablestel v zmagi nad [[Cleveland Cavaliers]] z 118-115. Še enkrat več je podrl svoj rekord doseženih točk na eni tekmi s strelskim izkupičkom 41 točk. Postal je prvi igralec San Antonia po letu 1986, ki mu je na šestih zaporednih tekmah uspelo doseči 30 točk ali več.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spurs vs. Cavaliers - Game Recap - January 21, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900078|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; S svojimi odličnimi predstavami si je priboril naziv igralec tedna zahodne konference med 16. in 22. januarjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Joel Embiid, Kawhi Leonard named NBA Players of the Week|url=http://www.nba.com/article/2017/01/23/nba-players-week-joel-embiid-kawhi-leonard|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en|first=Official|last=release}}&lt;/ref&gt;

13. februarja so San Antonio Spursi premagali [[Indiana Peacers]] z 110-106. Leonard je dosegel 32 točk in temu dodal 6 skokov ter 4 ukradene žoge. Ponovno je dosegel niz 5 zaporednih tekem z doseženimi vsaj 30 točkami. Zmaga nad Peacersi je predstavljala 42. v sezoni, kar je pomenilo, da so si Spursi že 20 sezono zapored zagotovili zmagovalni izkupiček.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spurs vs. Pacers - Game Summary - February 13, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/game?gameId=400900230|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Tekma vseh zvezd je potekala 19. februarja, a na njej Leonard ni pustil večjega pečata. V slabih 15 minutah je zbral le 4 točke, 2 skoka in 2 asistenci. Ekipa zahoda pa si je kljub temu priborila zmago nad vzhodom, z rezultatom 192-182.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2017 NBA All-Star Game Box Score|url=https://www.basketball-reference.com/allstar/NBA_2017.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190915133852/https://www.basketball-reference.com/allstar/NBA_2017.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 6. marca je bil Leonard že 4. v svoji karieri izbran za igralca tedna. Istega dne je njegova ekipa ugnala s 112-110 [[Houston Rockets]]. Kawhi je dosegel 39 točk in tem že 91. zaporedno tekmo dosegel dvomestno število točk. S tem je izenačil klubski rekord [[Tim Duncan]] iz leta 2002-03.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Charlotte Hornets' Kemba Walker, San Antonio Spurs' Kawhi Leonard named Players of the Week|url=http://www.nba.com/article/2017/03/06/kemba-walker-kawhi-leonard-players-week|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en|first=Official|last=release}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rockets vs. Spurs - Game Recap - March 6, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900337|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;

Spursi so sezono končali z izkupičkom 61-21 in se s tem uvrstili na drugo mesto zahodne konference.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2016-17 NBA Season Summary|url=https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2017.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201012144301/https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2017.html/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leonard je za sabo pustil iz statističnega vidika najuspešnejšo sezono do sedaj. Dosegal je namreč v povprečju 25.5 točke, 5.8 skoka, 3.5 asistence, 1.8 ukradene žoge, pri 49 % metu iz igre.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Njegove odlične predstave so mu prislužile mesto v prvi peterki sezone. Ob tem se je že tretje leto zapored uvrstil tudi v najboljšo obrambno peterko. V glasovanju za najboljšega obrambnega košarkarja in najboljšega košarkarja sezona je obakrat končal na tretjem mestu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2017 NBA Awards Complete List Of Winners|url=http://www.nba.com/nbaawards/2017/finalists|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;

Končnico je ekipa iz San Antonia 15. aprila odprla z zmago nad Memphis Grizzlies s 111-82. Leonard je izenačil svoj najboljši strelski izkušiček v končnici z 32 točkami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Grizzlies vs. Spurs - Game Recap - April 15, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400950319|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Že dva dni kasneje pa je svoj strelski rekord popravil s 37 točkami, dodal pa tudi 11 skokov. Njegova ekipa je prepričljivo premagala Grizzlije z 96-82 in s tem povedla z 2-0 v zmagah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Grizzlies vs. Spurs - Game Recap - April 17, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400950393|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; 4. tekma prvega kroga je bila ponovno rekordna za Leonarda. Dosegel je namreč 43 točk, a so Spursi klonili po podaljšku z 110-108. S tem sta se ekipi izenačili po zmagah na 2-2.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spurs vs. Grizzlies - Game Recap - April 22, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400950397|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Na 6. tekmi je Leonard s 29 točkami popeljal svojo ekipo do zmage z rezultatom 103-96 in do napredovanja v naslednji krog z izidom 4-2. V 2. krogu so Spursi uspešno izločili [[Houston Rockets]] z 4-2. To jim je uspelo, čeprav Kawhi na 6. tekmi zaradi poškodbe gležnja ni igral.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spurs vs. Rockets - Game Recap - May 11, 2017 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400952495|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; V konferenčnem finalu so se pomerili z [[Golden State Warriors]]. Na prvi tekmi je v tretji četrtini Leonard po metu pristal na nogi [[Zaza Pachulia]]. Obnovil je poškodbo gležnja in bil primoran zapustiti tekmo s 26 točkami. Poškodba mu je onemogočila nadaljnje nastope v konferenčnem finalu, v katerem je njegova ekipa na koncu izgubila že po 4 tekmah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2017 NBA Western Conference Finals - San Antonio Spurs vs. Golden State Warriors|url=https://www.basketball-reference.com/playoffs/2017-nba-western-conference-finals-spurs-vs-warriors.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190520085935/https://www.basketball-reference.com/playoffs/2017-nba-western-conference-finals-spurs-vs-warriors.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Okoliščine poškodbe so sprožile veliko polemik, saj so bili nekateri mnenja, da jo je Pachulia povzročil namerno. Da bi preprečile podobne situacije v prihodnosti je prišlo tudi do uvedbe pravila, ki sodnikom dovoljuje, da kaznujejo branilca, ki nasprotniku pri metu ne pusti prostora za varen doskok.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NBA creates 'Zaza Pachulia rule' after Kawhi Leonard injury|url=https://www.mysanantonio.com/sports/article/NBA-refs-can-rule-reckless-closeouts-as-flagrants-12220572.php|website=San Antonio Express-News|date=2017-09-21|accessdate=2019-07-26|first=Brian|last=Mahoney|first2=AP Basketball|last2=Writer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Twitter rips Zaza Pachulia after seemingly dirty play that knocked Kawhi Leonard out of Game 1|url=https://www.mysanantonio.com/sports/spurs/article/Twitter-rips-Zaza-Pachulia-after-seemingly-dirty-11145481.php|website=San Antonio Express-News|date=2017-05-14|accessdate=2019-07-26|first=Chris|last=Quinn|first2=mySA com / San Antonio|last2=Express-News}}&lt;/ref&gt; Leonard je končnico zaključil s povprečjem 27.7 točk, 7.8 skoka, 4.6 asistence, 1.7 ukradene žoge na tekmo. Pri tem je metal iz igre 52,5 %.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard|url=https://stats.nba.com/player/202695/|website=NBA Stats|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;

==== 2017-18: S poškodbo zaznamovana sezona ====
Leonard je debitiral šele 12 decembra proti [[Dallas Mavericks]] in izpustil prvih 27 tekem zaradi poškodbe [[Štiriglava stegenska mišica|štiriglave stegenske mišice]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spurs vs. Mavericks - Game Recap - December 12, 2017 - ESPN|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975153|website=web.archive.org|date=2017-12-13|accessdate=2019-07-26|archive-date=2017-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171213142759/http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975153|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Do 13. januarja je nastopil na 9 tekmah&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard 2017-18 Game Log|url=https://www.basketball-reference.com/players/l/leonaka01/gamelog/2018/|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2019-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190524035848/https://www.basketball-reference.com/players/l/leonaka01/gamelog/2018/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Tega dne je ponovno zaigral proti [[Denver Nuggets]] po 3 tekmah odsotnosti zaradi poškodbe leve rame proti [[Phoenix Suns]] 5. januarja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nuggets vs. Spurs - Game Recap - January 13, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975379|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Ponovne težave s [[Štiriglava stegenska mišica|štiriglave stegenske mišice]] so ga 17. januarja dokončno onemogočile. Moral je na rehabilitacijo, čas njegove vrnitve je bil neznanka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=KAWHI LEONARD UPDATE|url=https://www.nba.com/spurs/kawhi-leonard-update|website=San Antonio Spurs|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Leonardu so zdravniki San Antonia kmalu dali dovoljenje za igro, vendar se je sam odločil, da poišče drugo mnenje. Nametosti med taborom Spursom in Leonarda so začele naraščati. Nihče ni zares vedel časa njegove vrnitve, prav tako pa ekipa ni imela inormacij o poteku njegove rehabilitacije. V javnost so prihjale nenavadne izjave soigralcev in trenerja [[Gregg Popovich]]. Ta je na novinarskih konferencah jasno pokazal nezadovoljstvo s situacijo in tudi dal vedeti, da nihče ni pričakoval tako dolgotrajne rehabilitacije. Stanje je dodatno posalbšala izjava soigralca [[Tony Parker]], ki je bil prav tako v tem času okreval po poškodbi, za katero je deja, da je enaka kot pri Leonardu vendar &quot;100 krat hujša&quot;. 17. marca so imeli po igralci zaprt sestanek z Kawhi-om. Prišlo je do konfrontacije med Parkerjem in [[Emanuel Ginobili|Ginobilijem]] na eni strani in Leonardom na drugi. Soigralci so mu namreč očitali, da se ni pripravljen žrtvovati za ekipo in ji pomagati v boju za končnico. Srečanje je bilo po poračnju napeto in čustveno. Leonard v sezoni 2017-18 ni več zaigral.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The uncomfortable silence of Kawhi Leonard|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/23366667|website=ESPN.com|date=2018-05-01|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sources: Spurs met to implore Kawhi to return|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/22870675|website=ESPN.com|date=2018-03-22|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Toronto Raptors ===
Odnosi med Leonardom in San Antonio Spursi so se povsem porušili in junija 2018 so bila objavljena poročila, da je Kawhi zaprosil za menjavo v drugo ekipo. Spursi so začeli iskanje za najboljšo ponudbo, vendar so ob tem naleteli na dve oviri. Druge ekipe so bile namreč zadržane glede bogatih ponudb zaradi nejasnosti glede poškodbe Leonarda. Poleg tega pa je imel prvi zvezdnik San Antonia le še eno leto pogodbe, ob tem pa je jasno izrazil svoje namere, da želi kot prost igralec skleniti novo pogodbo z [[Los Angeles Lakers]]. Tako bi vsaka druga ekipa imela v praksi Leonarda le na enoletni posoji, za kar pa večina ni bila pripravljena dati svojih boljših igralcev oziroma več izborov na naboru v prvem krogu. Tveganje je nazadnje prevzel predsednik košarkarskih poslov [[Toronto Raptors]] - [[Masai Ujiri]]. Njegova ekipa je s svojima glavnima zvezdnikoma [[DeMar DeRozan]] in [[Kyle Lowry]] gladko izgubila v konferenčnem finalu vzhoda s 4-0. Postalo je jasno, da je za Reptors-e v takratni sestavi naslov nedosegljiv. Ujiri se je uspešno dogovoril za menjavo s Spursi, in sicer je v zameno za DeRozan-a in [[Jakob Poeltl]] ter zaščiten izbor na NBA naboru 2019 v prvem krogu dobil Leonarda in [[Danny Green]]. S tem so se jasno pokazale namere Raptors-ev, da gredo naslednjo sezono na vse ali nič.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Official: Kawhi to Toronto, DeRozan to Spurs|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/24128461|website=ESPN.com|date=2018-07-18|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Reports: Kawhi Leonard demands trade from San Antonio Spurs|url=http://www.nba.com/article/2018/06/15/report-kawhi-leonard-demands-trade-san-antonio-spurs|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en }}&lt;/ref&gt;
[[Slika:1 kawhi leonard 2019.jpg|sličica|332x332px|Leonard v barvah [[Toronto Raptors]]]]

==== 2018-19: Drugič prvak NBA in najkoristnejši igralec finala ====
Ekipo Toronta je čakal velik izziv. Imeli so enkratno priložnost, da se vmešajo v boj za naslov, ob tem pa so želeli Leonarda prepričati v podaljšanje pogodbe, čeprav je pred menjavo jasno izrazil namene, da se želi vrniti v svoje rodno mesto - Los Angeles. Pozorni so morali biti tudi na pristop k Leonardovi poškodbi, nihče si ni namreč želel, da bi se pripretila podobna situacija, kot se je prejšnjo sezono v San Antoniu. Izbrali so posebno strategijo, kjer so Leonardu pustili, da je izpustil nekatere manj pomembne tekme rednega dela sezone zaradi &quot;upravljanja obremenitve&quot; (angleško ''load management''). Prav tako ni igral na tekmah, ki so se odvile drugi dan zapored. Leonard je tako zaigral na 59 od 81 tekem rednega dela.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=What is load management and why do the Raptors use it on Kawhi Leonard? - Sportsnet.ca|url=https://www.sportsnet.ca/basketball/nba/load-management-raptors-use-kawhi-leonard/|website=www.sportsnet.ca|accessdate=2019-07-26}}&lt;/ref&gt;

Leonard je za Raptorse debitiral 17. oktobra na uvodni tekmi sezone, na kateri premagali [[Cleveland Cavaliers]] s 116-104. Dosegel 24 točk in 12 skokov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cavaliers vs. Raptors - Game Recap - October 17, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401070698|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Dva dni kasneje je popravil svoj strelski izkupiček in dosegel 31 točk ob 10 skokih v zmagi nad [[Boston Celtics]] s 113-101.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celtics vs. Raptors - Game Recap - October 19, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401070219|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Svojo formo je stopnjeval in proti [[Minnesota Timberwolves]] 24. oktobra zbral 35 točk. Tekmo so Raptorsi dobili z izidom 112-105. Sezono so tako odprli z nizom petih zaporednih zmag.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Timberwolves vs. Raptors - Game Recap - October 24, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401070736|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Proti [[Boston Celtics]] so ponovno zaigrali 16. novembra, vendar tokrat klonili po podaljšku z 116-123. Ob porazu je Leonard zbral 31 točk in dodal 15 skokov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Raptors vs. Celtics - Game Recap - November 16, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401070897|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; 25. novembra je Leonard na tekmi proti [[Miami Heat]] dobil prvo tehnično napako svoje NBA kariere v rednem delu sezone. Tekmo je sicer ekipa iz Toronta dobila z rezultatom 125-115, Kawhi je končal kot najboljši strelec svoje ekipe, z 29 točkami, in tudi skakalec, z 10 skoki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard loses his cool, picks up first regular season technical foul of his career|url=https://sports.yahoo.com/kawhi-leonard-loses-cool-picks-first-regular-season-technical-foul-career-021520044.html|website=sports.yahoo.com|accessdate=2019-07-26|language=en-US|archive-date=2019-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190728133700/https://sports.yahoo.com/kawhi-leonard-loses-cool-picks-first-regular-season-technical-foul-career-021520044.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Heat vs. Raptors - Game Summary - November 25, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/game?gameId=401070971|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;br /&gt;29. novembra proti [[Golden State Warriors]] je zbral največ točk na tekmi v sezoni, in sicer 37. Tekmo so Raptorsi dobili po podaljšku (131-128).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Warriors vs. Raptors - Game Recap - November 29, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401070997|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; med 26. novembrom in 2. decembrom je bil izbran za igralca tedna na vzhodu. Svoj najboljši strelski izkupiček sezone je pononvno izenačil 21. decembra na tekmi proti [[Cleveland Cavaliers]], ki so jo dobili z 126-110.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cavaliers vs. Raptors - Game Recap - December 21, 2018 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071151|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; 1. januar je postavil svoj osebni strelski rekord in dosegel 45 točk v zmagi s 122-116 nad [[Utah Jazz]]. To je bila zanj že rekordna 14 zaporedna tekma, na kateri je dosegel vsaj 20 točk.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jazz vs. Raptors - Game Recap - January 1, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071225|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Ponovno je bil s 41 točkami in 11 skoki izjemno razpoložen 13. januarja proti [[Washington Wizards]]. Tekmo so Raptorsi dobili šele po dvojnem podaljšku, in sicer z 140-38. Leonard je na parketu preživel kar 45 minut.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Raptors vs. Wizards - Game Recap - January 13, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071315|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Njegov niz prebite meje 20 točk se je končal na 23. zaporedni tekmi 31. januarja (niz je trajal 22 tekem), ko je ob porazu s 92-105 proti [[Milwaukee Bucks]] dosegel le 16 točk.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bucks vs. Raptors - Game Recap - January 31, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071439|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; 3. marca je Kawhi znova zablestel v napetem obračunu z [[Portland Trail Blazers]], na katerem je dosegel 38 točk in koš za zmago s 119-117 v zadnjih treh sekundah tekme.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Trail Blazers vs. Raptors - Game Recap - March 1, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071603|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;

Redni del sezone so Toronto Raptorsi zaključili na 2. mestu vzhodne konference, z izkupičkom 58-24.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=2018-19 NBA Season Summary|url=https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2019.html|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-26|language=en|archive-date=2020-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201012144318/https://www.basketball-reference.com/leagues/NBA_2019.html/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leonard je v povprečju dosegal na tekmo 26.6 točke, 7.3 skoka, 3.3 asistence in 1.8 ukradene žoge. Iz igre je metal 50 %.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Uvrščen je bil v drugo najboljšo peterko sezone in v drugo najboljšo obrambno peterko sezone.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Year-by-year NBA All-Defensive Teams|url=http://www.nba.com/history/awards/defensive-team|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Year-by-year All-NBA Teams|url=http://www.nba.com/history/awards/all-nba-team|website=NBA.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;

Drugi krog končnice proti [[Philadelphia 76ers]] je Leonard začel izjemno. Dosegel je 45 točk ob 69,6 % metu iz igre in popeljal Raptorse do zmage z 108-95.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Raptors vs. 76ers Game 1 score, highlights: Kawhi Leonard's playoff career-high 45 points power Toronto past Philadelphia|url=https://www.cbssports.com/nba/news/raptors-vs-76ers-game-1-score-highlights-kawhi-leonards-playoff-career-high-45-points-power-toronto-past-philadelphia/amp/|website=www.cbssports.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Postal je šele drugi igralec v zgodovini franšize, ki je v končnici presegel mejo 40 točk (pridružil se je [[Vince Carter]], ki je 2001 dosegel 50 točk).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=76ers vs. Raptors - Game Summary - April 27, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/game?gameId=401129113|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Na 4. tekmi je s 39 točkami in 14 skoki ključno pripomogel k zmagi z rezultatom 101-96. S tem sta se ekipi izenačili v zmagah: 2-2.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Raptors vs. 76ers - Game Recap - May 5, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401129102|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Serija se je zavlekla do odločilne 7. tekme, na kateri se je Leonard ponovno pokazal v veliki luči. Zadel je ključni met ob zvoku sirene in svoji ekipi prinesel zmago s 92-90. Sam met se bo zapisal v zgodovino košarke, Kawhi je metal iz težkega položaja v kotu in po večkratnem odboju žoge od obroča, se je le ta uspešno zvalila skozi in prinesla napredovanje kanadski ekipi. To je bil prvi uspešen met ob zvoku sirene na 7. tekmi končnice v zgodovini lige NBA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.cbc.ca/sports/basketball/nba/toronto-raptors-philadelphia-sixers-game-7-1.5133188|title=Kawhi Leonard hits buzzer beater for wild series win over Sixers|date=May 12, 2019|accessdate=27.7.2019|website=CBS|publisher=|last=Ewing|first=Lori}}&lt;/ref&gt; Poleg odločilnega meta je Leonard k zmagi prispeval tudi 41 točk, ob nekoliko slabšem metu iz igre (16-39).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=76ers vs. Raptors - Game Recap - May 12, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401129105|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt;

Svoj zmagoviti pohod so Raptorsi nadaljevali v konferenčnem finalu vzhoda proti [[Milwaukee Bucks]]. Leonard je pononvno izstopal. Poleg neverjetnih predstav v napadu, pa je ponovno veliko vlogo odigrala njegova obramba. Pokrival je namreč prvega zvezdnika nasprotne ekipe - [[Giannis Antetokounmpo]], ki je bil do tedaj za vse nasprotnike nerešljiva uganka. Svoje delo je Kawhi opravil z odliko, saj je Giannisu dovolil v povšrečju polovico manj točk kot naslednji najbolj uspešen branilec, ki je pokrival Grka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NBA Playoffs 2019: Kawhi Leonard's defence on Giannis Antetokounmpo has changed the Eastern Conference Finals|url=https://ca.nba.com/news/nba-playoffs-2019-kawhi-leonards-defense-on-giannis-antetokounmpo-has-changed-the-series-eastern-conference-finals/yjy605u7nlai1ie63rx33qthz|website=NBA.com Canada {{!}} The official site of the NBA|accessdate=2019-07-27|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard Has Defended Giannis Better Than Any Other Player in the NBA|url=https://www.12up.com/posts/kawhi-leonard-has-defended-giannis-better-than-any-other-player-in-the-nba-01dbn67g4nxp|website=12up.com|date=2019-05-24|accessdate=2019-07-27|language=en}}&lt;/ref&gt; Na 3. tekmi je dosegel 36 točk, od tega 8 v drugem podaljšku, in prinesel zmago svoji ekipi (118-112). S tem se je zmanjžal zaostanek Toronta v zmagah na 1-2.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bucks vs. Raptors - Game Recap - May 19, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401131842|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; V nadaljevanju pa je prišlo do preobrata in na 5. tekmi so po zmagi s 105-99 Raptorsi povedli v seriji s 3-2. Pononvno je imel odločilno vlogo na tekmi Kawhi, ki je bil prvi strelec s 35 točkami, ob tem je zadel tudi 5 metov za 3 in zbral 7 skokov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Raptors vs. Bucks - Game Recap - May 23, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401131844|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Na 6. tekmi je Torontu uspel zgodovinski uspeh, saj se jim je prvič v zgodovini franšize uspelo uvrstiti v finale lige NBA. Ob ključni zmagi s 100-94 je Leonard prispeval 27 točk in 17 skokov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bucks vs. Raptors - Game Recap - May 25, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401131845|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-26|language=en}}&lt;/ref&gt; Piko na i je postavil z zabijanjem prek [[Giannis Antetokounmpo]], po uspešno ukradeni žogi soigralca [[Kyle Lowry]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard throws down earth-shattering dunk on Giannis Antetokounmpo|url=https://sports.yahoo.com/kawhi-leonard-throws-down-earthshattering-dunk-during-game-6-vs-bucks-024709877.html|website=sports.yahoo.com|accessdate=2019-07-26|language=en-CA|archive-date=2019-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190623222856/https://sports.yahoo.com/kawhi-leonard-throws-down-earthshattering-dunk-during-game-6-vs-bucks-024709877.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V Finalu so Toronto čakali [[Golden State Warriors]], ki so bili že od začetka sezone obravnavani kot nesporni favoriti za osvojitev naslova.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Opening 2019 NBA title odds feel LeBron effect|url=https://www.espn.com/chalk/story/_/id/23680463/2018-19-nba-title-odds-open-golden-state-warriors-favored-philadelphia-76ers-tops-east|website=ESPN.com|date=2018-06-03|accessdate=2019-07-27|language=en}}&lt;/ref&gt; Kljub temu pa so Warriorsi imeli veliko nesreče s poškodbami. Na prvih 4 tekmah niso mogli računati na prvega zvezdnika [[Kevin Durant]], ki se je vrnil šele na 5. tekmi, a se na njej ponovno hudo poškodoval.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kevin Durant Playoffs Game Log|url=https://www.basketball-reference.com/players/d/duranke01/gamelog-playoffs/|website=Basketball-Reference.com|accessdate=2019-07-27|language=en|archive-date=2019-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190806101727/https://www.basketball-reference.com/players/d/duranke01/gamelog-playoffs/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kevin Durant confirms he suffered ruptured right Achilles|url=http://www.nba.com/article/2019/06/12/warriors-durant-achilles-injury-update|website=NBA.com|accessdate=2019-07-27|language=en}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je na zadnji, 6. tekmi, hujšo poškodbo staknil še [[Klay Thompson]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klay Thompson tears ACL in Game 6 of Finals|url=http://www.nba.com/article/2019/06/13/thompson-tears-ACL|website=NBA.com|accessdate=2019-07-27|language=en}}&lt;/ref&gt; Kljub temu pa se je Leonard v finalu zapisal v zgodovino in prikazal eno najboljših predstav finala lige NBA vseh časov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NBA Finals 2019: Uniquely dominant – Kawhi Leonard's playoff run is placing him among all-time greats|url=https://in.nba.com/news/nba-finals-2019-toronto-raptors-vs-golden-state-warriors-kawhi-leonard-scoring-historic/1hjo2uuvdzip51is8972pwbu7k|website=NBA.com India {{!}} The official site of the NBA|accessdate=2019-07-27|language=en}}&lt;/ref&gt; Na 2. tekmi je ob porazu s 104-109 prispeval 34 točk in dodal 14 skokov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Warriors vs. Raptors - Game Recap - June 2, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401134816|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-27|language=en}}&lt;/ref&gt; Raptorsi so na 4. tekmi povedli v seriji s 3-1 po zmagi na gostovanju z 105-92. Ključen mož je bil zopet Kawhi, ki je zabeležil 36 točk ob 12 skokih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Raptors vs. Warriors - Game Recap - June 7, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401134818|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-27|language=en}}&lt;/ref&gt; Na 6. tekmi je s 22 točkami poskrbel za končno zmago v seriji s 4-2 (tekma se je končala z izidom 114-110) in osvojitev naslova prvaka lige NBA.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Raptors vs. Warriors - Game Recap - June 13, 2019 - ESPN|url=https://www.espn.com/nba/recap?gameId=401134820|website=ESPN.com|accessdate=2019-07-27|language=en}}&lt;/ref&gt; Za Raptorse je bil to prvi naslov, za Leonarda pa drugi v karieri. Ob tem je postal že drugič najkoristnejši igralec finala lige NBA. S tem dosežkom se je pridružil [[LeBron James]] in [[Kareem Abdul-Jabbar]], ki sta do takrat edina osvojila ta naziv z dvema različnima ekipama.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard joins elite company in winning Finals MVP|url=http://www.nba.com/article/2019/06/13/finals-mvps-more-one-team|website=NBA.com|accessdate=2019-07-27|language=en|first=From NBA com|last=Staff}}&lt;/ref&gt; V končnici je Leonard dosegel 732 točk, kar ga uvršča na tretje mesto na večni lestvici po najvišjem doseženem številu točk v končnici, takoj za [[LeBron James]] (748 v letu 2018) in [[Michael Jordan]] (759 v letu 1992).&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Njegova statistika je znašala v povprečju na tekmo 30.5 točke, 9.1 skoka, 3.9 asistence in 1.7 ukradene žoge. Ob tem je metal iz igre 49 %.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

=== Los Angeles Clippers ===
==== Prost igralec ====
V petletni pogodbi, ki jo je Kawhi podpisal leta 2015, je bilo zadnje leto izbirno. To je pomenilo, da se bo Leonard lahko sam odločil, ali po izkoristil zadnje leto pogodbe ali ne. Po pričakovanjih se za koriščenje ni odločil, saj se to ni splačalo že iz ekonomskega vidika. Zadnje leto mu bi namreč prineslo 21.3 milijona ameriških dolarjev, na trgu pa je imel ponudbe prek 30 milijonov ameriških dolarjev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard Declines 2019/20 Player Option|url=https://www.hoopsrumors.com/2019/06/kawhi-leonard-declines-201920-player-option.html|website=Hoops Rumors|accessdate=2019-07-27|language=en-US}}&lt;/ref&gt; 30. junija se je začel prestopni rok&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=When does NBA free agency start? Key 2019 NBA offseason dates|url=https://www.oregonlive.com/blazers/2019/06/when-does-nba-free-agency-start-key-2019-nba-offseason-dates.html|website=oregonlive.com|date=2019-06-27|accessdate=2019-07-27|language=en-US|first=Sean|last=Meagher}}&lt;/ref&gt; (angleško ''free agency'') in posledično spopad med glavnimi akterji na trgu za Leonarda, ki je veljal za najboljšega in najbolj zaželenega igralca na voljo. Kmalu so bili jasni trije možni scenariji: Kawhi ostane v Torontu, Kawhi se pridruži [[Los Angeles Lakers]] ali Kawhi postane član [[Los Angeles Clippers]]. Med tem ko je večina vidnejših prostih imen sklenila pododbo z moštvom kmalu po 30. juniju, si je Leonard vzel čas za premislek in odločitev. V javnost je prihajalo veliko nasprotujočih si informacij o njegovi odločitvi, vendar nihče ni zares vedel kaj se dogaja v njegovem taboru. Kawhi je vedno veljal za zelo zaprtega igralca, ki mu medijska pozornost prav nič ne diši, ima le ozek krog zaupnikov, s katerimi sprejema pomebne odločitve o svoji karieri.

5. julija zvečer je v Južni Kaliforniji ob odjeknil močan potres z magnitudo 7.1.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=7.1 Magnitude Earthquake Rocks Southern California|url=http://www.nbclosangeles.com/news/local/Large-Earthquake-Shakes-for-Up-to-40-Seconds-512288562.html|website=NBC Southern California|accessdate=2019-07-27|language=en|first=Jason|last=K|last2=el|first3=Beverly|last3=White}}&lt;/ref&gt; Kmalu za tem pa se je košarkarski svet ponovno zatresel: Kawhi Leonard je izbral [[Los Angeles Clippers]]. Ekipa, ki je bila v vsej svoji zgodovini v senci Lakersov, je pripeljala najbolj zaželenega igralca prestopnega roka. Kmalu za novico o Leonardovi odločitvi pa je prišlo na dan novo poročilo, da so se Clippersi z [[Oklahoma City Thunder]] dogovorili za menjavo, s katero so v svoje vrste pripreljali še enega zvezdnika - [[Paul George]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NBA world stunned by Kawhi Leonard-Paul George team-up|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/27129483|website=ESPN.com|date=2019-07-06|accessdate=2019-07-27|language=en}}&lt;/ref&gt; Zanj so plačali veliko ceno, saj so v drugo smer morali poslati štiri nezaščitene izbora v prvem krogu nabora, en zaščiten izbor v prvem krogu in dve možnosti zamenjave izbora v prvem krogu nabora. Ob tem so se morali posloviti tudi od obetavnega [[Shai Gilgeous-Alexander]] in [[Danilo Galllinari]]. Čeprav so bili primorani plačati visoko ceno, pa so Clippersi s to potezo postali glavni favoriti za osvojitev naslova v naslednjih sezonah. Kmalu je postalo jasno tudi, da se Leonard ne bi pridružil, če skupaj z njim ne bi prišel še en zvezdnik. V nasprotnem primeru, bi lahko končal pri mestnih rivalih Lakersih, ki imajo v svojih vrstah že [[LeBron James]] in [[Anthony Davis]] ter bi tako postali nova super-ekipa po razpadu dinastije [[Golden State Warriors]]. Clippersi so se tega še posebej bali, zato so bili pripravljeni za George-a ponuditi izjemno veliko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Sources: Fear of Lakers dynasty drove Clips' deal|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/27131637|website=ESPN.com|date=2019-07-06|accessdate=2019-07-27|language=en}}&lt;/ref&gt; Glavni razlog za Leonardovo izbiro Clippersov je bil poleg lokacije v rodnem kraju, kamor se je že pred letom želel vrniti, tudi izjemno ambiciozno in kompetentno vodstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kawhi Leonard Chooses L.A. Clippers For Less Money Than Toronto Raptors Could Have Offered|url=https://www.forbes.com/sites/curtisrush/2019/07/06/kawhi-leonard-chooses-la-clippers-for-less-money-than-toronto-raptors-could-have-offered/|website=Forbes|accessdate=2019-07-27|language=en|first=Curtis|last=Rush}}&lt;/ref&gt; Clippersi so namreč po menjavi lastništva v letu 2014 zapluli v povsem drugačne vode.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ballmer Buys The LA Clippers For $2 Billion|url=https://www.businessinsider.com/steve-ballmer-buys-la-clippers-for-2-billion-2014-5|website=Business Insider|accessdate=2019-07-27|first=Karyne Levy, Paul|last=Szoldra}}&lt;/ref&gt; Dobili so energičnega in ambicioznega lastnika [[Steve Ballmer]], ki je uspel sestavil izjemno ekipo. Pripeljali so trenerja [[Doc Rivers]], ki je v sezoni 2007-08 z [[Boston Celtics]] osvojil naslov prvaka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NBA Championships: Coaches That Have Won at Least One Title|url=https://www.landofbasketball.com/championships/coches_with_titles.htm|website=www.landofbasketball.com|accessdate=2019-07-27}}&lt;/ref&gt; Moštvu se je kot svetovalec pridružil legendarni [[Jerry West]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hall of Famer Jerry West joins L.A. Clippers as consultant|url=http://www.nba.com/article/2017/06/19/hall-famer-jerry-west-joins-l-clippers-consultant|website=NBA.com|accessdate=2019-07-27|language=en|first=JILL PAINTER LOPEZ {{!}} Associated|last=Pres}}&lt;/ref&gt; Vodenje pisarne pa je odlično prevzel [[Lawrence Frank]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Clippers relieve Doc Rivers of his GM duties and promote Lawrence Frank|url=https://www.latimes.com/sports/clippers/la-sp-clippers-rivers-gm-20170804-story.html|website=Los Angeles Times|date=2017-08-04|accessdate=2019-07-27|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Kawhi si tudi ni želel ustvariti nove super-ekipe skupaj z [[LeBron James]], temveč se je raje odločil, da bo tekmoval proti njemu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Green: Kawhi wanted 'his own route,' not Lakers|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/27170710|website=ESPN.com|date=2019-07-11|accessdate=2019-07-27|language=en}}&lt;/ref&gt;

Leonard je s Clippersi podpisal triletno pogodbo (zadnje leto je izbirno) vredno 103.1 milijonov ameriških dolarjev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Source: Kawhi signs shorter 3-year Clips deal|url=https://www.espn.com/nba/story/_/id/27162014|website=ESPN.com|date=2019-07-10|accessdate=2019-07-27|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}
{{NBA Finals MVP}}
{{Najkoristnejši igralec Tekme vseh zvezd NBA}}

{{DEFAULTSORT:Leonard, Kawhi}}
[[Kategorija:Ameriški košarkarji]]
[[Kategorija:Krila (košarka)]]</text>
      <sha1>97u9pqfv0xbn8577nnzouiwyxye9yfg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Črni Vrh nad Idrijo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>465315</id>
    <revision>
      <id>6678009</id>
      <parentid>6677112</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T19:21:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6678009</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3154" sha1="kzuc2a3z19jgrsmczatajybj5ayepln" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Črni Vrh nad Idrijo
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3&lt;br&gt;5274 Črni Vrh nad Idrijo
| parish_church = Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo
| dedication = Sveti Jošt
| established = 
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Rafael Klemenčič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]]
}}

'''[[Župnija]] [[Črni Vrh nad Idrijo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]].

==Zgodovina==

===Župnijske spominske plošče===
V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.&lt;ref&gt;Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995&lt;/ref&gt;
===Pastoralno območje župnije===
Črnovrški župnik od 4. avgusta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Godovič|Godovič]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;.

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slika
! Cerkev
! Kraj/lokacija
|-
| {{Slika d|Q60359949|100px}}
| [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|-
| 
| [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]&lt;br&gt;[[kapela|pokopališka kapela]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]]
[[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]]</text>
      <sha1>kzuc2a3z19jgrsmczatajybj5ayepln</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678010</id>
      <parentid>6678009</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T19:23:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6678010</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3136" sha1="2ibcwm7akd7sgz371kvxfj0wvbyer3v" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Črni Vrh nad Idrijo
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3&lt;br&gt;5274 Črni Vrh nad Idrijo
| parish_church = Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo
| dedication = Sveti Jošt
| established = 
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Rafael Klemenčič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]]
}}

'''Župnija Črni Vrh nad Idrijo''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]]  [[Dekanija Idrija - Cerkno|Dekanije Idrija - Cerkno]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]].

==Zgodovina==

===Župnijske spominske plošče===
V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.&lt;ref&gt;Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995&lt;/ref&gt;
===Pastoralno območje župnije===
Črnovrški župnik od 4. avgusta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Godovič|Godovič]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;.

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slika
! Cerkev
! Kraj/lokacija
|-
| {{Slika d|Q60359949|100px}}
| [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|-
| 
| [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]&lt;br&gt;[[kapela|pokopališka kapela]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]]
[[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]]</text>
      <sha1>2ibcwm7akd7sgz371kvxfj0wvbyer3v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678012</id>
      <parentid>6678010</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T19:26:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6678012</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3353" sha1="7v0c4yptcq5afvihwb0bt8o3e8rpdi3" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Črni Vrh nad Idrijo
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3&lt;br&gt;5274 Črni Vrh nad Idrijo
| parish_church = Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo
| dedication = Sveti Jošt
| established = [[1897]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crni-Vrh-nad-Idrijo/ |title=Matricula online: Župnija Črni Vrh nad Idrijo |accessdate=15. maja 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Rafael Klemenčič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]]
}}

'''Župnija Črni Vrh nad Idrijo''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]]  [[Dekanija Idrija - Cerkno|Dekanije Idrija - Cerkno]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]].

==Zgodovina==

===Župnijske spominske plošče===
V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.&lt;ref&gt;Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995&lt;/ref&gt;
===Pastoralno območje župnije===
Črnovrški župnik od 4. avgusta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Godovič|Godovič]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;.

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slika
! Cerkev
! Kraj/lokacija
|-
| {{Slika d|Q60359949|100px}}
| [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|-
| 
| [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]&lt;br&gt;[[kapela|pokopališka kapela]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]]
[[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]]</text>
      <sha1>7v0c4yptcq5afvihwb0bt8o3e8rpdi3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678025</id>
      <parentid>6678012</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:31:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pastoralno območje župnije */</comment>
      <origin>6678025</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3406" sha1="9f7wwp1tinhyxlobllo3v8sjt2316fo" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Črni Vrh nad Idrijo
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3&lt;br&gt;5274 Črni Vrh nad Idrijo
| parish_church = Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo
| dedication = Sveti Jošt
| established = [[1897]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crni-Vrh-nad-Idrijo/ |title=Matricula online: Župnija Črni Vrh nad Idrijo |accessdate=15. maja 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Rafael Klemenčič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]]
}}

'''Župnija Črni Vrh nad Idrijo''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]]  [[Dekanija Idrija - Cerkno|Dekanije Idrija - Cerkno]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]].

==Zgodovina==

===Župnijske spominske plošče===
V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.&lt;ref&gt;Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995&lt;/ref&gt;
===Pastoralno območje župnije===
Črnovrški župnik od 4. avgusta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Godovič|Godovič]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, kateri je bila že prej pripojena Župnija Zavratec.

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slika
! Cerkev
! Kraj/lokacija
|-
| {{Slika d|Q60359949|100px}}
| [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|-
| 
| [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]&lt;br&gt;[[kapela|pokopališka kapela]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]]
[[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]]</text>
      <sha1>9f7wwp1tinhyxlobllo3v8sjt2316fo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678026</id>
      <parentid>6678025</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:34:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pastoralno območje župnije */</comment>
      <origin>6678026</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3693" sha1="fwbpwqhdfy5qn602bpzmyif68df7d7e" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Črni Vrh nad Idrijo
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3&lt;br&gt;5274 Črni Vrh nad Idrijo
| parish_church = Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo
| dedication = Sveti Jošt
| established = [[1897]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crni-Vrh-nad-Idrijo/ |title=Matricula online: Župnija Črni Vrh nad Idrijo |accessdate=15. maja 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Rafael Klemenčič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]]
}}

'''Župnija Črni Vrh nad Idrijo''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]]  [[Dekanija Idrija - Cerkno|Dekanije Idrija - Cerkno]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]].

==Zgodovina==

===Župnijske spominske plošče===
V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.&lt;ref&gt;Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995&lt;/ref&gt;
===Pastoralno območje župnije===
Črnovrški župnik od 4. avgusta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Godovič|Godovič]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, kateri je bila 1. januarja 1018 pripojena Župnija Zavratec.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date=1. januar 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slika
! Cerkev
! Kraj/lokacija
|-
| {{Slika d|Q60359949|100px}}
| [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|-
| 
| [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]&lt;br&gt;[[kapela|pokopališka kapela]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]]
[[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]]</text>
      <sha1>fwbpwqhdfy5qn602bpzmyif68df7d7e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678028</id>
      <parentid>6678026</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:36:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6678028</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3717" sha1="9cxr8zgq8ymwg7jji7as2sb3wz42e3v" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Črni Vrh nad Idrijo
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3&lt;br&gt;5274 Črni Vrh nad Idrijo
| parish_church = Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo
| dedication = Sveti Jošt
| established = [[1897]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crni-Vrh-nad-Idrijo/ |title=Matricula online: Župnija Črni Vrh nad Idrijo |accessdate=15. maja 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Rafael Klemenčič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]]
}}

'''Župnija Črni Vrh nad Idrijo''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]]  [[Dekanija Idrija - Cerkno|Dekanije Idrija - Cerkno]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]].

==Zgodovina==

===Župnijske spominske plošče===
V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.&lt;ref&gt;Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995&lt;/ref&gt;
===Pastoralno območje župnije===
Črnovrški župnik od 4. avgusta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Godovič|Godovič]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, kateri je bila 1. januarja 1018 pripojena Župnija Zavratec.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date=1. januar 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slika
! Cerkev
! Kraj/lokacija
|-
| {{Slika d|Q60359949|100px}}
| [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|-
| 
| [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]&lt;br&gt;[[kapela|pokopališka kapela]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Župnija Godovič]]
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]]
[[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]]</text>
      <sha1>9cxr8zgq8ymwg7jji7as2sb3wz42e3v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678032</id>
      <parentid>6678028</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:44:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6678032</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3955" sha1="mcqm7xn9hps41w5mp847kjzz131i6br" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Črni Vrh nad Idrijo
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3&lt;br&gt;5274 Črni Vrh nad Idrijo
| parish_church = Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo
| dedication = Sveti Jošt
| established = [[1897]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crni-Vrh-nad-Idrijo/ |title=Matricula online: Župnija Črni Vrh nad Idrijo |accessdate=15. maja 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;  1630 vikariat v predjožefinski
župniji Vipava, župnija 1897
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Rafael Klemenčič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]]
}}

'''Župnija Črni Vrh nad Idrijo''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]]  [[Dekanija Idrija - Cerkno|Dekanije Idrija - Cerkno]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]].

==Zgodovina==
Leta [[1630]] se v zgodovinskih virih Črni Vrh omenja kot vikariat v predjožefinski
[[Župnija Vipava|Župniji Vipava]], samostojna župnija je bila ustanovljena leta 1897.
===Župnijske spominske plošče===
V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.&lt;ref&gt;Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995&lt;/ref&gt;
===Pastoralno območje župnije===
Črnovrški župnik od 4. avgusta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Godovič|Godovič]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, kateri je bila 1. januarja 1018 pripojena Župnija Zavratec.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date=1. januar 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slika
! Cerkev
! Kraj/lokacija
|-
| {{Slika d|Q60359949|100px}}
| [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|-
| 
| [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]&lt;br&gt;[[kapela|pokopališka kapela]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Župnija Godovič]]
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]]
[[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]]</text>
      <sha1>mcqm7xn9hps41w5mp847kjzz131i6br</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678033</id>
      <parentid>6678032</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:45:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6678033</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3959" sha1="fn7qmocewerj4f0wewk9g0uswmdykgc" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Črni Vrh nad Idrijo
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3&lt;br&gt;5274 Črni Vrh nad Idrijo
| parish_church = Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo
| dedication = Sveti Jošt
| established = [[1897]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crni-Vrh-nad-Idrijo/ |title=Matricula online: Župnija Črni Vrh nad Idrijo |accessdate=15. maja 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;  1630 vikariat v predjožefinski
župniji Vipava, župnija 1897
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Rafael Klemenčič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]]
}}

'''Župnija Črni Vrh nad Idrijo''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]]  [[Dekanija Idrija - Cerkno|Dekanije Idrija - Cerkno]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]].

==Zgodovina==
Leta [[1630]] se v zgodovinskih virih Črni Vrh omenja kot vikariat v predjožefinski
[[Župnija Vipava|Župniji Vipava]], samostojna župnija je bila ustanovljena leta [[1897]].
===Župnijske spominske plošče===
V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.&lt;ref&gt;Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995&lt;/ref&gt;
===Pastoralno območje župnije===
Črnovrški župnik od 4. avgusta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Godovič|Godovič]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, kateri je bila 1. januarja 1018 pripojena Župnija Zavratec.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date=1. januar 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slika
! Cerkev
! Kraj/lokacija
|-
| {{Slika d|Q60359949|100px}}
| [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|-
| 
| [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]&lt;br&gt;[[kapela|pokopališka kapela]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Župnija Godovič]]
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]]
[[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]]</text>
      <sha1>fn7qmocewerj4f0wewk9g0uswmdykgc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678034</id>
      <parentid>6678033</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:48:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6678034</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4118" sha1="8nnziyt63qeybyfpg4dqey8mi1xhbnu" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Črni Vrh nad Idrijo
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3&lt;br&gt;5274 Črni Vrh nad Idrijo
| parish_church = Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo
| dedication = Sveti Jošt
| established = [[1897]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crni-Vrh-nad-Idrijo/ |title=Matricula online: Župnija Črni Vrh nad Idrijo |accessdate=15. maja 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;  1630 vikariat v predjožefinski
župniji Vipava, župnija 1897
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Rafael Klemenčič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]]
}}

'''Župnija Črni Vrh nad Idrijo''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]]  [[Dekanija Idrija - Cerkno|Dekanije Idrija - Cerkno]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]].

==Zgodovina==
Leta [[1630]] se v zgodovinskih virih Črni Vrh omenja kot vikariat v predjožefinski
[[Župnija Vipava|Župniji Vipava]], samostojna župnija je bila ustanovljena leta [[1897]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www2.arnes.si/~rzjtopl/ziz/Ccrn.pdf |title=Zgodovinski imenik župnij |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
===Župnijske spominske plošče===
V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.&lt;ref&gt;Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995&lt;/ref&gt;
===Pastoralno območje župnije===
Črnovrški župnik od 4. avgusta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Godovič|Godovič]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, kateri je bila 1. januarja 1018 pripojena Župnija Zavratec.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date=1. januar 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slika
! Cerkev
! Kraj/lokacija
|-
| {{Slika d|Q60359949|100px}}
| [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|-
| 
| [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]&lt;br&gt;[[kapela|pokopališka kapela]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Župnija Godovič]]
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]]
[[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]]</text>
      <sha1>8nnziyt63qeybyfpg4dqey8mi1xhbnu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678035</id>
      <parentid>6678034</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:53:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6678035</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4137" sha1="c0a54fytnbte7wgvx049yty3soqb0zt" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Črni Vrh nad Idrijo
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3&lt;br&gt;5274 Črni Vrh nad Idrijo
| parish_church = Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo
| dedication = Sveti Jošt
| established = [[1897]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crni-Vrh-nad-Idrijo/ |title=Matricula online: Župnija Črni Vrh nad Idrijo |accessdate=15. maja 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;  1630 vikariat v predjožefinski
župniji Vipava, župnija 1897
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Rafael Klemenčič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]]
}}

'''Župnija Črni Vrh nad Idrijo''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]]  [[Dekanija Idrija - Cerkno|Dekanije Idrija - Cerkno]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]].

==Zgodovina==
Leta [[1630]] se v zgodovinskih virih Črni Vrh omenja kot vikariat v predjožefinski
[[Župnija Vipava|Župniji Vipava]], samostojna župnija je bila ustanovljena leta [[1897]].&lt;ref name=&quot;Zgodovinski&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www2.arnes.si/~rzjtopl/ziz/Ccrn.pdf |title=Zgodovinski imenik župnij |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
===Župnijske spominske plošče===
V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.&lt;ref&gt;Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995&lt;/ref&gt;
===Pastoralno območje župnije===
Črnovrški župnik od 4. avgusta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Godovič|Godovič]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, kateri je bila 1. januarja 1018 pripojena Župnija Zavratec.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date=1. januar 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slika
! Cerkev
! Kraj/lokacija
|-
| {{Slika d|Q60359949|100px}}
| [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|-
| 
| [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]&lt;br&gt;[[kapela|pokopališka kapela]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Župnija Godovič]]
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]]
[[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]]</text>
      <sha1>c0a54fytnbte7wgvx049yty3soqb0zt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678036</id>
      <parentid>6678035</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:53:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6678036</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4251" sha1="kbguiu6nddikjqfvw93v4xf6gnbg241" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Črni Vrh nad Idrijo
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3&lt;br&gt;5274 Črni Vrh nad Idrijo
| parish_church = Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo
| dedication = Sveti Jošt
| established = [[1897]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Crni-Vrh-nad-Idrijo/ |title=Matricula online: Župnija Črni Vrh nad Idrijo |accessdate=15. maja 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Zgodovinski&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www2.arnes.si/~rzjtopl/ziz/Ccrn.pdf |title=Zgodovinski imenik župnij |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper|Koper]]
| province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Rafael Klemenčič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]]
}}

'''Župnija Črni Vrh nad Idrijo''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]]  [[Dekanija Idrija - Cerkno|Dekanije Idrija - Cerkno]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]].

==Zgodovina==
Leta [[1630]] se v zgodovinskih virih Črni Vrh omenja kot vikariat v predjožefinski
[[Župnija Vipava|Župniji Vipava]], samostojna župnija je bila ustanovljena leta [[1897]].&lt;ref name=&quot;Zgodovinski&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www2.arnes.si/~rzjtopl/ziz/Ccrn.pdf |title=Zgodovinski imenik župnij |accessdate=15. maj 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
===Župnijske spominske plošče===
V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.&lt;ref&gt;Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995&lt;/ref&gt;
===Pastoralno območje župnije===
Črnovrški župnik od 4. avgusta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Godovič|Godovič]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;, kateri je bila 1. januarja 1018 pripojena Župnija Zavratec.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date=1. januar 2018 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slika
! Cerkev
! Kraj/lokacija
|-
| {{Slika d|Q60359949|100px}}
| [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|-
| 
| [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]&lt;br&gt;[[kapela|pokopališka kapela]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Župnija Godovič]]
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]]
[[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]]</text>
      <sha1>kbguiu6nddikjqfvw93v4xf6gnbg241</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Korten</title>
    <ns>0</ns>
    <id>474831</id>
    <revision>
      <id>6678003</id>
      <parentid>5744385</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:56:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* top */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6678003</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="698" sha1="b8ru2jpj20pjlybaqf9e5jnuc1rzjny" xml:space="preserve">[[slika:AbetxukoBridge.jpg|thumb|Most v vasi Abetxuko v [[Baskija|Baskiji]] ([[Španija]])]]
'''Korten''' (cor-ten) je [[jeklo]], odporno proti koroziji, saj se zaradi [[baker|bakra]] in [[fosfor]]ja, ki ju vsebuje, pri izpostavljenosti atmosferskim pojavom samozaščiti s tankim slojem [[Korozija|rje]], ki prepreči nadaljnje rjavenje oziroma oksidacijo globlje v material. 

Dobra stran kortena je, da ga ni treba vzdrževati, če pa se površina poškoduje, se tam ustvari nov sloj rje. Zaradi edinstvenega in rustikalnega videza se korten uporabalja za urbano opremo, gradove, spomenike, parke ipd.

{{tech-stub}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Jeklo]]
[[Kategorija:Kiparski materiali]]</text>
      <sha1>b8ru2jpj20pjlybaqf9e5jnuc1rzjny</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Keelingova krivulja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>486431</id>
    <revision>
      <id>6677942</id>
      <parentid>6675521</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:24:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677942</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17749" sha1="fteim9oq464zhx79znyb9z7k440ad6w" xml:space="preserve">[[Slika:Mauna_Loa_CO2_monthly_mean_concentration.svg|sličica|500x500_pik| Koncentracija atmosferskega [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] ({{CO2}}) od leta 1958 do leta 2019]]
'''Keelingova krivulja''' je graf kopičenja ogljikovega dioksida v zemeljski atmosferi, ki temelji na neprekinjenih meritvah, opravljenih na observatoriju Mauna Loa na [[Havaji|Havajih]] od leta 1958 do danes. Krivulja je poimenovana po znanstveniku [[Charles David Keeling|Charlesu Davidu Keelingu]], ki je začel program merjenja in ga vodil do svoje smrti leta 2005.

Keelingove meritve so dale prve pomembne dokaze o hitrem naraščanju ravni [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] ({{CO2}}) v ozračju.&lt;ref name=&quot;UCSD&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://scrippsco2.ucsd.edu/history_legacy/early_keeling_curve.html|title=The Early Keeling Curve {{!}} Scripps {{CO2}} Program|website=scrippsco2.ucsd.edu|language=en|accessdate=2018-11-24|archive-date=2022-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20221008043137/https://scrippsco2.ucsd.edu/history_legacy/early_keeling_curve.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Po mnenju Naomi Oreskes, profesorice zgodovine znanosti na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], je Keelingova krivulja eno najpomembnejših znanstvenih del 20. stoletja.&lt;ref name=&quot;clidis&quot;&gt;{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=ENvJ2WqxNgQ|title=Climate Disruption|date=23 January 2017|last=Naomi Oreskes|language=en|publisher=Awesome Documentaries TV|trans-title=|accessdate=27 August 2017|medium=video}}&lt;/ref&gt; Številni znanstveniki štejejo Keelingovo krivuljo za prvo opozorilo svetu o trenutnem povečevanju koncentracije {{CO2}} v ozračju.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Nisbet|first=Euan|date=2007|title=Cinderella science|url=https://www.esrl.noaa.gov/gmd/co2conference/Reporters/EarthmonitoringCinderellascience_Nature.pdf|journal=Nature|volume=450|issue=7171|pages=789–790|doi=10.1038/450789a|pmid=18063983|via=}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==
Pred petdesetimi leti so bile na različnih lokacijah [[ad hoc]] narejene meritve atmosferske koncentracije {{CO2}}. Leta 1938 je inženir in amaterski meteorolog [[Guy Stewart Callendar]] primerjal nabore podatkov o atmosferskem {{CO2}} iz londonskega predmestja Kew v letih 1898–1901, kjer je koncentracija v povprečju znašala 274 prostorninskih delov na milijon ([[Deli na zapis|ppmv]]),&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Brown|first=Horace Tabberer|last2=Escombe|first2=F.|date=1905|title=On the variations in the amount of carbon dioxide in the air of Kew during the years 1898-1901|journal=Proc. R. Soc. Lond. B|language=en|volume=76|issue=507|pages=118–121|bibcode=1905RSPSB..76..118B|doi=10.1098/rspb.1905.0004|issn=0950-1193|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; in z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]] v letih 1936–1938, kjer je v povprečju znašala 310 ppmv, in zaključil, da sta koncentraciji {{CO2}} naraščali zaradi [[antropogen]]ih emisij.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Callendar|first=Guy Stewart|date=1938|title=The artificial production of carbon dioxide and its influence on temperature|url=https://www.eas.ualberta.ca/jdwilson/EAS372_15/exams/Callendar_QJRMS1938.pdf|journal=Quarterly Journal of the Royal Meteorological Society|volume=64|issue=275|pages=223–240|bibcode=1938QJRMS..64..223C|doi=10.1002/qj.49706427503|via=|access-date=2020-11-21|archive-date=2020-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201112015420/https://www.eas.ualberta.ca/jdwilson/EAS372_15/exams/Callendar_QJRMS1938.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Toda znanstvena srenja Callendarjevih ugotovitev zaradi neenakomernega izvajanja meritev ni splošno sprejela.&lt;ref name=&quot;Fleming&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Historical Perspectives on Climate Change|url=https://archive.org/details/historicalperspe0000flem|last=Fleming|first=James Rodger|date=1998|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=978-0195078701|location=Oxford}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://history.aip.org/history/climate/co2.htm#SC|title=The Carbon Dioxide Greenhouse Effect|website=history.aip.org|language=en|accessdate=2018-11-24}}&lt;/ref&gt;

[[Charles David Keeling]] iz Scrippsovega zavoda za oceanografijo na [[Univerza Kalifornije, San Diego|Kalifornijski univerzi v San Diegu]] je bil prvi, ki je opravljal pogoste redne meritve atmosferskega {{CO2}}, in sicer njegovih koncentracij na [[Antarktika|Antarktiki]] in od marca 1958 naprej na [[Havaji|havajskem]] vulkanu Mauna Loa.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Harris|first=Daniel C.|date=2010|title=Charles David Keeling and the Story of Atmospheric {{CO2}} Measurements|journal=Analytical Chemistry|volume=82|issue=19|pages=7865–7870|doi=10.1021/ac1001492|issn=0003-2700|pmid=20536268}}&lt;/ref&gt; Keeling je merilne tehnike predhodno preizkusil in uporabljal na različnih lokacijah, vključno z [[Big Sur]]om pri Montereyju, deževnimi gozdovi polotoka [[Olympic Peninsula]] v [[Washington (zvezna država)|zvezni državi Washington]] in visokogorskimi gozdovi v [[Arizona|Arizoni]].&lt;ref name=&quot;UCSD&quot;/&gt; Opazil je močno dnevno nihanje {{CO2}} s presežkom {{CO2}} ponoči zaradi [[Dihanje|respiracije]] rastlin in tal ter popoldanskimi vrednostmi, ki so reprezentativne za »prosto ozračje« nad [[Severna polobla|severno poloblo]].

== Meritve na Mauna Loi ==
[[Slika:Mauna_Loa_Observatory_from_air.jpg|alt=|sličica|400x400_pik| Observatorij Mauna Loa]]
V letih 1957–1958, mednarodnem geofizikalnem letu, je Keeling od [[Urad za vreme (ZDA)|Urada za vreme]] pridobil sredstva za namestitev infrardečih [[plinski analizator|plinskih analizatorjev]] na oddaljenih krajih, vključno z [[Južni tečaj|Južnim tečajem]] in vulkanom Mauna Loa na Havajih. Mauna Loa je bila izbrana kot mesto dolgoročnega spremljanja zaradi velike oddaljenosti od celin in borne vegetacije. Da bi zmanjšali lokalno kontaminacijo iz vulkanskih odprtin, so Keeling in sodelavci merili dohodni oceanski vetrič nad [[Toplotni preobrat|toplotno inverzijsko plastjo]] in podatke normalizirali.&lt;ref name=&quot;:2&quot;/&gt; Zaradi krčenja sredstev sredi šestdesetih let je bil Keeling prisiljen opustiti prizadevanja za nepretrgano spremljanje na južnem tečaju, vendar je nastrgal dovolj denarja za nadaljnje opazovanje na observatoriju Mauna Loa, ki se nadaljuje še danes.&lt;ref name=&quot;rewards&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Keeling|first=Charles D.|date=1998|title=Rewards and Penalties of Monitoring the Earth|journal=Annual Review of Energy and the Environment|volume=23|issue=|pages=25–82|citeseerx=10.1.1.173.2051|doi=10.1146/annurev.energy.23.1.25}}&lt;/ref&gt;{{External media|Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego|, Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego|width=210px|headerimage=|video1=Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego, [https://www.youtube.com/watch?v=rEbE5fcnFVs The Keeling Curve Animation], Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego|video2=Ralph Keeling, [https://www.youtube.com/watch?v=6WFCoJgt71A &quot;The (Ralph) Keeling Curve&quot;], Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego|video3=Dr. John Barnes, [https://www.youtube.com/watch?v=3jOAlC2dVtA Mauna Loa Observatory I Exploratorium], [[Exploratorium]]|video4=Charles David Keeling, [https://www.youtube.com/watch?v=K0Z7RRKzrdg &quot;The Keeling Curve Turns 50&quot;]|video5=Charles David Keeling, 2005 [https://www.youtube.com/watch?v=aH1837EUvTI &quot;Tyler Prize Laureate Lecture&quot;]}}Keeling je leta 1960 v znanstveni reviji Tellus objavil članek s prvim mesečnim zapisom {{CO2}} z Mauna Loe in Antarktike (od 1957 do 1960) ter v njem poročal o »izrazitem sezonskem kroženju ... in verjetno svetovnem naraščanju {{CO2}} iz leta v leto.« &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Keeling|first=Charles D.|date=1960|title=The concentration and isotopic abundances of carbon dioxide in the atmosphere|url=http://scrippsco2.ucsd.edu/assets/publications/keeling_tellus_1960.pdf|journal=Tellus|volume=12|issue=2|pages=200–203|doi=10.3402/tellusa.v12i2.9366|via=|access-date=2020-11-21|archive-date=2023-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230729032104/https://scrippsco2.ucsd.edu/assets/publications/keeling_tellus_1960.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;rewards&quot;/&gt; Do sedemdesetih let je bilo že zanesljivo potrjeno, da raven ogljikovega dioksida v ozračju nenehno narašča in da je posledica antropogenih emisij.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Pales|first=Jack C.|last2=Keeling|first2=Charles David|year=1965|title=The Concentration of Atmospheric Carbon Dioxide in Hawaii|journal=Journal of Geophysical Research|volume=70|issue=24|pages=6053–6076|bibcode=1965JGR....70.6053P|doi=10.1029/JZ070i024p06053}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Keeling|first=Charles D.|last2=Bacastow|first2=Robert B.|last3=Bainbridge|first3=Arnold E.|last4=Ekdahl Jr.|first4=Carl A.|last5=Guenther|first5=Peter R.|last6=Waterman|first6=Lee S.|last7=Chin|first7=John F. S.|date=1976|title=Atmospheric carbon dioxide variations at Mauna Loa Observatory, Hawaii|journal=Tellus|language=en|volume=28|issue=6|pages=538–551|doi=10.3402/tellusa.v28i6.11322|issn=0040-2826}}&lt;/ref&gt;

Meritve ogljikovega dioksida na [[Observatorij Mauna Loa|observatoriju Mauna Loa]] na [[Havaji|Havajih]] se izvajajo z vrsto [[Infrardeča spektroskopija|infrardečega spektrofotometra]], ki ga danes imenujemo [[nedisperzivni infrardeči senzor]] in je umerjen po standardih [[Svetovna meteorološka organizacija|Svetovne meteorološke organizacije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/about/co2_measurements.pdf|title=How we measure background {{CO2}} levels on Mauna Loa|last=Tans|first=Pieter|last2=Thoning|first2=Kirk|date=March 2018}}&lt;/ref&gt; To vrsto instrumenta, ki se je prvotno imenoval kapnograf, je izumil [[John Tyndall]] leta 1864. Meritve so se s pisalom beležile na zapisovalni trak.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/interactive/2010/12/22/science/earth/20101222-carbon/index.html|work=[[The New York Times]]|title=Sampling the Air|date=December 22, 2010}}&lt;/ref&gt; Na [[Scrippsovem zavodu za oceanografijo]] trenutno dodajajo več laserskih senzorjev, ki bodo delovali sočasno z infrardečim spektrofotometrom, medtem ko za meritve [[NOAA]] na Mauna Loi še vedno uporabljajo nedisperzivni infrardeči senzor.

== Rezultati in interpretacija ==
Meritve, opravljene na Observatoriju Mauna Loa, kažejo na stalno naraščanje povprečne atmosferske koncentracije {{CO2}}, in sicer s 313 prostorninskih delov na milijon (ppmv) marca 1958 na 406 ppmv novembra 2018,&lt;ref name=&quot;MaunaMonthly&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Recent Monthly Average Mauna Loa CO2|url=http://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/trends/|website=Earth System Research Laboratory|accessdate=9 May 2016}}&lt;/ref&gt; s trenutnim povečevanjem za 2,48 ± 0,26 (povprečje ± 2 std) ppmv {{CO2}} na leto.&lt;ref name=&quot;Atmospheric Carbon Dioxide Growth Rate&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://mlg.eng.cam.ac.uk/carl/words/carbon.html|title=Atmospheric Carbon Dioxide Growth Rate|last=Rasmussen, Carl Edward}}&lt;/ref&gt; To povečevanje atmosferskega {{CO2}} je posledica [[Gorenje (kemija)|zgorevanja]] [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] in se v zadnjih letih pospešuje. Ker je {{CO2}} [[toplogredni plin]], ima to pomembne posledice za [[globalno segrevanje]]. Meritve koncentracije {{CO2}} v starodavnih [[Mehurček|zračnih mehurčkih]], ujetih v polarnih ledenih jedrih, kažejo, da je bila atmosferska koncentracija {{CO2}} času [[Holocen|holocena]] (9000 let [[Naše štetje let|pr. n. št.]]) med 275 in 285 ppmv, vendar je začela strmo naraščati v začetku devetnajstega stoletja.&lt;ref name=&quot;Neftel&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Neftel|first=A.|author-link=|last2=Moor|first2=E.|last3=Oeschger|first3=H.|last4=Stauffer|first4=B.|date=1985|title=Evidence from polar ice cores for the increase in atmospheric {{CO2}} in the past two centuries|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1985-05-02_315_6014/page/44|journal=Nature|volume=315|issue=6014|pages=45–47|bibcode=1985Natur.315...45N|doi=10.1038/315045a0|quote=}}&lt;/ref&gt;

Keelingova krivulja kaže tudi ciklično spreminjanje za približno 5 ppmv vsako leto, kar ustreza sezonski spremembi privzema {{CO2}} s svetovno kopensko vegetacijo. Večina te vegetacije je na [[Severna polobla|severni polobli]], kjer je večina kopnega. Od maksimuma maja se raven v času pomladi in poletja severne poloble znižuje, saj [[rastline]] pri rasti zajemajo {{CO2}} iz atmosfere s [[Fotosinteza|fotosintezo]]. Od septembra, ko dosežejo minimum, se ravni v času severne jeseni in zime spet zvišujejo, saj rastline in listi ob odmrtju in propadanju sproščajo {{CO2}} nazaj v ozračje.&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; &lt;ref name=&quot;:3&quot;/&gt;

== Zapuščina ==

=== Globalno spremljanje ===
Delno zaradi pomembnosti Keelingovih ugotovitev &lt;ref name=&quot;rewards&quot;/&gt; je NOAA v sedemdesetih letih začela spremljati ravni {{CO2}} po vsem svetu. Danes atmosfersko raven {{CO2}} z Globalno referenčno mrežo za toplogredne pline spremljajo na približno 100 krajih po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/|title=ESRL Global Monitoring Division - Global Greenhouse Gas Reference Network|last=Laboratory|first=US Department of Commerce, NOAA, Earth System Research|website=www.esrl.noaa.gov|language=en|accessdate=2018-11-25}}&lt;/ref&gt; Meritve na številnih drugih osamljenih krajih so potrdile dolgoročni trend, ki ga izraža Keelingova krivulja,&lt;ref&gt;[https://scrippsco2.ucsd.edu/graphics_gallery/other_stations/global_stations_co2_concentration_trends.html Global Stations {{CO2}} Concentration Trends] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210426232957/https://scrippsco2.ucsd.edu/graphics_gallery/other_stations/global_stations_co2_concentration_trends.html |date=2021-04-26 }}. Scripps {{CO2}} Program.&lt;/ref&gt; čeprav nikjer ne potekajo tako dolgo kot na Mauna Loi.&lt;ref name=&quot;KeelingWhorfContinuous&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://cdiac.ornl.gov/trends/co2/sio-keel-flask/sio-keel-flaskmlo_c.html|title=Atmospheric {{CO2}} from Continuous Air Samples at Mauna Loa Observatory, Hawaii, U.S.A.|last=Keeling|first=Charles D.|last2=Whorf|first2=T. P.|date=2004|accessdate=2007-10-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303173428/http://cdiac.ornl.gov/trends/co2/sio-keel-flask/sio-keel-flaskmlo_c.html|archivedate=2016-03-03}}&lt;/ref&gt;

=== Ralph Keeling ===
Po smrti Charlesa Davida Keelinga leta 2005 sta bila odgovornost in nadzor nad projektom prenesena na Keelingovega sina Ralpha Keelinga. Ob petdeseti obletnici začetka projekta je Keeling mlajši za revijo [[Science]] napisal članek, v katerem je opisal očetovo življenje in delo, vključno s tem, kako je projekt sčasoma rasel in se razvijal.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Keeling|first=Ralph F.|date=2008|title=Recording Earth's Vital Signs|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-03-28_319_5871/page/1770|journal=Science|language=en|volume=319|issue=5871|pages=1771–1772|doi=10.1126/science.1156761|issn=0036-8075|pmid=18369129}}&lt;/ref&gt; Keeling je poleg natančnejših merilnih materialov in sredstev za projekt spremljanja {{CO2}} na Zemlji izrazil svoj ponos na očetovo delo in opisal, kako ga je ohranil v spominu.

=== Priznanje ===
Leta 2015 je [[Ameriško kemijsko društvo]] Keelingovo krivuljo prepoznalo kot [[Nacionalne zgodovinske kemijske znamenitosti|nacionalno zgodovinsko kemijsko znamenitost]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.acs.org/content/acs/en/education/whatischemistry/landmarks/keeling-curve.html|title=Keeling Curve - American Chemical Society|website=American Chemical Society|language=en|accessdate=2018-11-25}}&lt;/ref&gt; Spominske plošče so namestili na Observatoriju Mauna Loa in na Scrippsovem zavodu za oceanografijo na [[Univerza Kalifornije, San Diego|Kalifornijski univerzi v San Diegu]].

=== Presežena meja 400 ppm ===
9. maja 2013 je povprečna dnevna koncentracija {{CO2}} v atmosferi, izmerjena na Mauna Loi, presegla 400 delcev na milijon (ppmv).&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Showstack|first=Randy|date=2013|title=Carbon dioxide tops 400 ppm at Mauna Loa, Hawaii|journal=Eos, Transactions American Geophysical Union|volume=94|issue=21|pages=192|bibcode=2013EOSTr..94Q.192S|doi=10.1002/2013eo210004|issn=0096-3941}}&lt;/ref&gt; Ocene {{CO2}} v prejšnjih [[Era|geoloških obdobjih]] kažejo, da koncentracija {{CO2}} te ravni ni dosegla od sredine [[pliocen]]a pred 2 do 4 milijoni let.&lt;ref name=&quot;Montaigne&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://e360.yale.edu/feature/keeling_curve_son_of_climate_science_pioneer_on_co2_milestone/2650/|title=Son of Climate Science Pioneer Ponders A Sobering Milestone|last=Montaigne|first=Fen|website=Yale Environment 360|publisher=Yale School of Forestry &amp; Environmental Studies|accessdate=14 May 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130608174549/http://e360.yale.edu/feature/keeling_curve_son_of_climate_science_pioneer_on_co2_milestone/2650/|archivedate=8 June 2013}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Spremljanje toplogrednih plinov]]
* [[Charles David Keeling]]
* [[Ralph Keeling]]
* [[Ogljikov dioksid v zemeljski atmosferi]]
* [[Globalno segrevanje]]
* [[Akcija za krepitev podnebja (ACE)|Akcija za klimatsko opolnomočenje (ACE)]]
* [[Observatorij Mauna Loa]]
* [[Pariški sporazum]] (Pariški podnebni sporazum iz leta 2015)

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20170426045237/https://scripps.ucsd.edu/programs/keelingcurve/ Uradna spletna stran Keelingove krivulju]  [https://web.archive.org/web/20170426045237/https://scripps.ucsd.edu/programs/keelingcurve/ Scrippsov zavod za oceanografijo, UC San Diego]
* [https://co2.earth {{CO2}} earth]: letno posodobljena različica Keelingove krivulje
* [https://scrippsco2.ucsd.edu/ Program za CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; Scrippsovega zavoda za oceanografijo: dom Keelingove krivulje]
[[Kategorija:Ogljikov dioksid]]
[[Kategorija:Atmosfera]]
[[Kategorija:Klimatologija]]</text>
      <sha1>fteim9oq464zhx79znyb9z7k440ad6w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>RC Lens</title>
    <ns>0</ns>
    <id>487294</id>
    <revision>
      <id>6677924</id>
      <parentid>6269364</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:34:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Makenzis</username>
        <id>158308</id>
      </contributor>
      <comment>/* Moštvo sezone  2020/21 */</comment>
      <origin>6677924</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1557" sha1="q93nxsd56n40x8blrlsxci347ht4wln" xml:space="preserve">'''Racing Club de Lens''' ali na kratko '''Lens''' je [[Francija|francoski]] [[nogomet]]ni klub iz mesta [[Lens, Pas-de-Calais|Lens]]. Ustanovljen je bil leta [[1906]] in aktualno igra v [[Ligue 1]], 1. francoski nogometni ligi.

Z domačih tekmovanj ima Lens 1 naslov državnega prvaka ([[1997]]/[[1998|98]]) in 4 naslove državnega podprvaka (1955/56, 1956/57, 1976/77, 2001/02), 4 naslove prvaka (1936/37, 1948/49, 1972/73, 2008/09) in 2 naslova podprvaka (2013/14, 2019/20) 2. lige, 3 naslove podprvaka francoskega pokala (1947/48, 1974/75, 1997/98), 2 naslova prvaka (1994, 1998/99) in 1 naslov podprvaka (2007/08) francoskega ligaškega pokala, 3 naslove prvaka (1959, 1960, 1965) in 1 naslov podprvaka (1957) Pokala Drago ter 3 naslove prvaka (1957, 1958, 1992) in 4 naslove podprvaka (1979, 1983, 1993, 1995) Pokala Gambardella. Iz evropskih tekmovanj pa so vidnejši rezultati Lensa doseg polfinala v [[Evropska liga|Evropski ligi]] v sezoni 1999/2000, kjer je bil boljši [[Anglija|angleški]] [[Arsenal F.C.|Arsenal]] ter soprvak [[Pokal Intertoto|Pokala Intertoto]] v letih 2005 in 2007.

Domači stadion Lensa je [[Stade Bollaert-Delelis]], kateri sprejme 38.223 gledalcev. Barve dresov so rumena, rdeča in črna. Nadimek nogometašev je ''Sang et Or'' (&quot;Kri in zlato&quot;).

== Rivalstvo ==
Tradicionalni rival Lensa je iz severnega sosednjega mesta, [[Lille OSC|Lille]].


{{-}}

[[Kategorija:Francoski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1906]]
[[Kategorija:RC Lens|*]]
[[Kategorija:Lens]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>q93nxsd56n40x8blrlsxci347ht4wln</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kneževina Bolgarija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>497353</id>
    <revision>
      <id>6677966</id>
      <parentid>6336187</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T17:48:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677966</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13755" sha1="d9me8yafygyvtzhw5qb18s5dsycdbfn" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
|native_name            = Княжество България&lt;br&gt;''Knjažestvo Blgarija''
|conventional_long_name = Kneževina Bolgarija
|common_name            = Kneževina Bolgarija
|status                 = Vazalna država
|empire                 = Osmansko cesarstvo
|status_text = Vazalna država [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]&lt;ref&gt;Pearson, Raymond (25. september 2014). ''&quot;The Longman Companion to European Nationalism 1789-1920&quot;''. Routledge. Pridobljeno 15. oktobra 2017 – via Google Books.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Miller-Yianni, Martin (20. maj 2010). ''&quot;Bulgarian History - A Concise Account&quot;''. Lulu.com. Pridobljeno 15. oktobra 2017 – via Google Books.&lt;/ref&gt;
|continent              = Evropa
|event_pre              = {{nowrap|[[Sanstefanski sporazum]]}}
|date_pre               = 3. marec 1878
|event_start            = [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinski sporazum]]
|year_start             = 1878
|date_start             = 13. julij
|event1                 = Trnovska ustava 
|date_event1            = 28. april 1879
|event2                 = Združitev Bolgarije 
|date_event2            = 6. september 1885
|event_end              = [[Pravoslavne Cerkve|Bolgarska razglasitev neodvisnosti]] 
|year_end               = 1908
|date_end               = 5. oktober 
|p1                     = Donavski vilajet 
|flag_p1                = Flag of the Ottoman Empire.svg
|p2                     = Vzhodna Rumelija
|s1                     = Kraljevina Bolgarija 
|flag_s1                = Flag of Bulgaria.svg
|image_flag             = Flag of Bulgaria.svg
|image_coat             = Blason Principauté de Bulgarie (1887).svg
|image_map              = Principality of Bulgaria (1890).svg
|symbol_type            = Državni grb (1881–1927)
|image_map_caption      = Bolgarija (temno zeleno): Vzhodna Rumelija (svetlo zeleno) je bila od leta 1885 v osebni uniji s Kneževino Bolgarijo{{plainlist | style = padding-center: 0.6em; text-align: center; |
* {{Legend|#008000|Kneževina Bolgarija}}
* {{Legend|#C6DEBD|[[Vzhodna Rumelija]]}}
}}
|capital                = [[Plovdiv]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;(1878–1878) (Začasna ruska uprava Bolgarije)&lt;/small&gt;&lt;br/&gt;[[Sofija]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;(1878–1908) (Začasna ruska uprava Bolgarije  do junija 1879)&lt;/small&gt;&lt;br/&gt;[[Veliko Trnovo|Trnovo]]&lt;br/&gt;&lt;small&gt;(1879-1879) (volitve bolgarskega ustavodajnega sveta, 1879)&lt;/small&gt;
|national_anthem        = &quot;Marica šumi&quot;&lt;br/&gt;Шуми Марица&lt;br/&gt;''Šumi Marica''{{spaces|2}}&lt;br&gt;
'''Kraljeva himna'''&lt;br&gt;&quot;Bog, varuj carja!&quot;&lt;ref&gt;&quot;Химнът на България през превратностите на времето&quot;. socbg.com. Pridobljeno 26. julija 2018.&lt;/ref&gt;
|common_languages       = [[bolgarščina]],&lt;ref&gt;Росен Ташев. ''Обща теория на правото''. Основни правни понятия. (2010) изд. Сиби, str. 101. ISBN 978-954-730-678-3.&lt;/ref&gt; po priključitvi Vzhodne Rumelije tudi [[grščina]]&lt;ref&gt;Hidryma Meletōn Chersonēsou tou Haimou (1956) Volume 11. Solun, Grčija.  Institute for Balkan Studies. str. 8.&lt;/ref&gt; in [[turščina]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://saedinenieto.bg/organicheski-ustav-na-iztochna-rumelia-dokument/ |title=Art 2 in The Organic Statute of Eastern Rumelia, promulgated in the three equally valid language versions: Bulgarian, Greek and Osmanlica (Ottoman Turkish) (1879) |accessdate=2021-04-20 |archive-date=2024-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240915043959/http://saedinenieto.bg/organicheski-ustav-na-iztochna-rumelia-dokument/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|government_type        = [[Kneževina]]
|religion               = Bolgarska pravoslavna cerkev
|currency               = bolgarski lev 
|title_leader           = Knez 
|leader1                = [[Aleksander I. Bolgarski|Aleksander I.]]
|year_leader1           = 1879–1886
|leader2                = [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]]
|year_leader2           = 1887–1908
|title_representative   = [[Regent]]i
|representative1        = Stefan Stambolov
|year_representative1   = 1886–1887
|representative2        = Sava Mutkurov
|year_representative2   = 1886–1887
|representative3        = Petko Karavelov
|year_representative3   = 1886–1887
|title_deputy           = Predsedniki ministrskega sveta
|deputy1                = Todor Burmov 
|year_deputy1           = 1879 &lt;small&gt;(prvi)&lt;/small&gt;
|deputy2                = Aleksandar Malinov 
|year_deputy2           = 1908 &lt;small&gt;(zadnji)&lt;/small&gt;
|legislature            = Narodna skupščina
|stat_area1             = 63752
|stat_area2             = 95223
|stat_pop1              = 2.007.919
|stat_year1             = 1880
|stat_pop2              = 4.215.000
|stat_year2             = 1908
|today                  = {{flag|Bolgarija}}{{br}}{{flag|Srbija}}
}}

'''Kneževina Bolgarija''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]] Княжество България, Knjažestvo Blgarija) je bila ''[[de facto]]'' neodvisna, ''[[de iure]]'' pa [[vazal]]na država pod suverenostjo [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Ustanovljena je bila z [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinskim sporazumom]] leta 1878.

Po ruski zmagi v [[Rusko-turška vojna (1877-1878)|rusko-turški vojni  (1877–1878)]] sta [[Ruski imperij|Rusija]] in Osmansko cesarstvo 3. marca 1878 podpisali [[Sanstefanski sporazum |Sanstefanski sporazum]], s katerem je bila, med drugim, ustanovljena bolgarska vazalna država, v katero so bili vključeni  skoraj vsi etnični [[Bolgari]] na [[Balkan]]u. Vanjo je bila vključena  večina [[Mezija|Mezije]], [[Trakija|Trakije]] in [[Makedonija|Makedonije]] in se je raztezala od [[Črno morje|Črnega]] do [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Avstro-Ogrska]] sta bili proti ustanovitvi tako velike rusofilne pravoslavne  države na Balkanu, saj sta se bali, da bi to spremenilo razmerje moči v [[Sredozemlje|Sredozemlju]].  Veliki sili sta zato sklicali Berlinski kongres in podpisali Berlinski sporazum, ki je nadomestil Sanstefanski sporazum, ki ni nikoli začel veljati. Predlagana velika bolgarska država je bila razdeljena na manjšo Kneževino Bolgarijo in avtonomno [[Vzhodna  Rumelija|Vzhodno Rumelijo]] znotraj Osmanskega cesarstva.

Četudi je bila Bolgarija osmanski vazal, je samo formalno priznavala oblast [[Visoka porta|Visoke porte]]. Imela je svojo ustavo, zastavo in himno ter vodila svojo zunanjo politiko. Leta 1885 je Bolgarija z nekrvavo revolucijo priključila Vzhodno Rumelijo, kar je Osmansko cesarstvo sprejelo s Tophanskim sporazumom. 5. oktobra 1908 je Bolgarija razglasila svojo neodvisnost kot [[Kraljevina Bolgarija]].

==Ozadje==
Leta 1396 so se bolgarsko-osmanske vojne končale s padcem [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. Bolgarsko plemstvo je bilo pod osmansko oblastjo uničeno, narodna zavest pa zatrta. Bolgarski narodni preporod, ki se je začel konec 18. stoletja, je obudil bolgarsko identiteto in spodbudil idejo o ustvarjanju nove bolgarske države. Številna revolucionarna gibanja in vstaje proti Osmanom so se dogajala tudi drugod na [[Balkan]]u in dosegla višek v rusko-turški vojni  1877-1878.

==Berlinski sporazum==
[[Slika:Bulgaria-SanStefano -(1878)-byTodorBozhinov.png|left|thumb|300px|Sanstefanski in Berlinski sporazum]]

Sanstefanski sporazum, podpisan 3. marca 1878, je predvidel bolgarsko državo, ki bi geografsko obsegala Mezijo, Trakijo in Makedonijo. 3. marec Bolgarija še vedno praznuje kot državni praznik.
 
Velike sile zaradi strahu pred veliko prorusko balkansko državo niso bile pripravljene priznati Sanstefanskega sporazuma. Leta 1878 so sklicale Berlinski kongres pod vrhovnim nadzorom [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]] iz [[Nemčija|Nemčije]] in  Benjamina Disraelija iz [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenega kraljestva]]. Na njem so revidirali Sanstefanski sporazum in zmanjšali predvideni obseg bolgarske države.

Ustanovljena je bila zelo samostojna Kneževina Bolgarija s sedežem v stari bolgarski prestolnici [[Veliko Trnovo|Trnovo]],  ki je obsegala ozemlje med [[Donava|Donavo]] in pogorjem [[Stara planina]] vključno s [[Sofija|Sofijo]]. Kneževina naj bi bila uradno pod osmansko suverenostjo, vendar naj bi ji vladal knez, ki bi ga izvolili na  kongresu bolgarskih uglednikov in odobrili njegova pooblastila. Vztrajali so, da knez ne more biti [[Rusi|Rus]], kompromisno pa so za prvega kneza izbrali Aleksandra Battenberškega, nečaka carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] Južno od Stare planine je bila ustanovljena avtonomna osmanska provinca z imenom Vzhodna Rumelija. Makedonija je bila vrnjena pod osmansko oblast.

==19. stoletje==
[[Slika:Stefan Stambolov by Georgi Danchov Zografina.jpg|left|thumb|200px| Stefan Stambolov]]

Bolgari so sprejeli napredno demokratično [[Ustava|ustavo]] in oblast je kmalu prešla na Liberalno stranko pod vodstvom Stefana Stambolova. Knez Aleksander je bil konzervativen in je sprva nasprotoval politiki Stambolova, vendar je do leta 1885 postal dovolj naklonjen svoji novi državi, da si je premislil in podpiral liberalce. Podprl je tudi združitev Bolgarije in Vzhodne Rumelije, ki jo je septembra 1885 povzročil državni udar v [[Plovdiv]]u. Velike sile niso posredovale zaradi lastnih medsebojnih bojev za oblast. Srbija je Bolgariji napovedala vojnio v upanju na osvojitev ozemlja, preden bi se stanje v Bolgariji stabiliziralo. Bolgari so v bitki pri Slivici premagali Srbe, potisnili njihovo vojsko  na srbsko ozemlje in zasedli [[Pirot]] in [[Vranje]]. V obeh mestih je prevladovalo bolgarsko  prebivalstvo, a sta bili skladno z Bukareškim sporazumom leta 1886 vrnjeni  Srbiji. 

Zaradi teh dogodkov je postal Aleksander v Bolgariji zelo priljubljen, Rusija pa vedno bolj nezadovoljna z liberalnimi težnjami pod njegovo vladavino. Avgusta 1886 so sprožili državni udar, v katerem je bil Aleksander prisiljen odstopiti in bil izgnan v Rusijo. Stambolov je na dogodke hitro ukrepal in prisilil udeležence puča pobegniti iz države. Stambolov je hotel Aleksandra ponovno vrniti na oblast, toda močno rusko nasprotovanje je kneza prisililo, da je znova odstopil. Julija 1887 so Bolgari za novega kneza izvolili [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinanda]] iz rodbine Saxe-Coburg-Gotha.  Ker je bil Ferdinand &quot;avstrijski kandidat, ga  Rusi ga niso hoteli priznati. Ferdinand je sprva sodeloval s Stambolovom, potem pa  se je njun odnos do leta 1894 poslabšal. Stambolov je odstopil in bil julija 1895 umorjen. Ferdinand se je nato odločil obnoviti odnose z Rusijo, kar je pomenilo vrnitev h konzervativni politiki.

==20. stoletje==
Veliko  bolgarskega prebivalstva je še vedno živelo pod osmansko oblastjo, zlasti v Makedoniji. Stanje v Makedoniji je bilo zapleteno, saj sta dele Makedonije zase terjali tudi Srbija in Grčija. Razen tega so Srbi kot slovanski narod Makedonce imeli za pripadnike srbskega naroda. Začel se je petstranski boj za oblast na teh območjih, ki je trajal do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Leta 1903 je v Osmanski Makedoniji prišlo do bolgarskega upora in vse je kazalo na vojno. Leta 1908 je Ferdinand I. izrabil borbe med velikimi silami in 5. oktobra v Cerkvi štiridesetih mučenikov v [[Veliko Trnovo|Velikem Tarnovem]] razglasil Bolgarijo  za popolnoma neodvisno kraljestvo na čelu s carjem. 

===Ilindensko-Preobraženjska vstaja===
[[Slika:Ohrid Banner1.jpg|right|thumb|250px|Prapir Notranje makedonske revolucionarne organizacije]]

Glavni zunanjepolitični problem, s katerim se je Bolgarija spopadala v obdobju do prve  svetovne vojne, je bila usoda Makedonije in Vzhodne Trakije. Konec 19. stoletja je bila ustanovljena Notranja makedonsko-odrinska revolucionarna organizacija (NMORO) , ki je začela s pripravo oborožene vstaje v regijah, ki so jih še vedno zasedli Turki. Organizacija se je delno oprla na  Kneževino Bolgarijo, zato se je NMORO lotil organizacije mreže odborov v Makedoniji in Trakiji. Avgusta 1903 je v Makedoniji in Trakiji izbruhnila množična oborožena vstaja, ki je bila v zgodovini znana kot Ilindensko-Preobraženjska vstaja ali krajše Ilindenska vstaja. Njen cilj je bil osvoboditi te regije ali pa vsaj opozoriti velike sile in jih spodbuditi k izboljšanju življenjskih razmer prebivalstva s pravnimi in gospodarskimi reformami. Po treh mesecih ostrih bojev je osmanska vojska z veliko okrutnostjo proti civilnemu prebivalstvu vstajo zatrla.

==Bolgarska kneza==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! width=9%  | Slika
! width=25% | Ime
! width=9%  | Rojstvo
! width=9%  | Smrt
! width=9%  | Od
! width=9%  | Do
! width=30% | Komentar
|-
|align=&quot;center&quot;|[[Slika:Alexander I of Bulgaria by Dimitar Karastoyanov.jpg|80px]]
|align=&quot;center&quot;|[[Aleksander I. Bolgarski]]
|align=&quot;center&quot;|5. april 1857
|align=&quot;center&quot;|23.  oktober 1893
|align=&quot;center&quot;|29. april 1879 
|align=&quot;center&quot;|7.  september 1886
|align=&quot;center&quot;|Odstopil
|-
|align=&quot;center&quot;|[[Slika:Zar Ferdinand Bulgarien.jpg|80px]]
|align=&quot;center&quot;|[[Ferdinand I. Bolgarski]] 
|align=&quot;center&quot;|26. februar 1861 
|align=&quot;center&quot;|10.  september 1948
|align=&quot;center&quot;|29. april 1887 
|align=&quot;center&quot;|5. oktober 1908
|align=&quot;center&quot;|Leta 1908 postal kralj Bolgarije 
|}

==Galerija==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;150&quot;&gt;
Slika:Syedinena Bylgaria - Litografia na N.Pavlovich.JPG|N. Pavlovič: Združitev Bolgarije leta 1885
Slika:Palace of prince Alexander of Bulgaria (engraving).jpg|Bolgarski državni udar leta 1886 
Slika:Portrait of Alexander I von Battenberg.png|Portret kneza Aleksandra I. 
Slika:Bulgarian-Exarchate-1870-1913.jpg|Ozemlje Bolgarskega eksarhata v letih  1870-1913
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]]</text>
      <sha1>d9me8yafygyvtzhw5qb18s5dsycdbfn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Každý den odvahu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>499236</id>
    <revision>
      <id>6677941</id>
      <parentid>6261229</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:21:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677941</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3281" sha1="i8j1wx3camhmfrl790gbb6opiku0jxy" xml:space="preserve">{{Infobox film
| name           = Každý den odvahu
| image          = 
| alt            = 
| caption        = 
| director       = [[Evald Schorm]]
| producer       = 
| screenplay     = [[Antonín Máša]]
| story          = [[Antonín Máša]]
| based_on       = 
| starring       = [[Jana Brejchová]]&lt;br&gt;[[Jan Kačer]]
| music          = [[Jan Klusák]]
| cinematography = [[Jan Čuřík]]
| editing        = [[Filmové studio Barrandov]]
| studio         = [[Filmové studio Barrandov]]
| distributor    = [[Státní fond kinematografie]]
| released       = {{film date|df=yes|1965|1|15}}
| runtime        = 85 minut
| country        = [[Češkoslovaška]]
| language       = [[češčina]]
| budget         = 
| gross          = 
}}
'''''Každý den odvahu''''' ({{jezik-sl|Pogum za vsak dan}}) je češkoslovaški [[črno-beli film|črno-beli]] [[dramski film]] iz leta 1965, ki ga je režiral [[Evald Schorm]] po scenariju [[Antonín Máša|Antonína Máše]]. V glavnih vlogah nastopata [[Jana Brejchová]] in [[Jan Kačer]].&lt;ref name=&quot;filmovyprehled&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.filmovyprehled.cz/cs/film/396601/kazdy-den-odvahu|title=Každý den odvahu|website=Filmový přehled|publisher=NFA|accessdate=7 March 2020|archive-date=2023-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20230512191908/https://www.filmovyprehled.cz/cs/film/396601/kazdy-den-odvahu|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zgodba prikazuje Jardo (Kačer), ki je strasten delavec in dejaven pripadnik komunistične partije. Toda sčasoma vsi okoli njega z njim ne delijo več političnega prepričanja, zaradi česar spozna, da je bila vsa njegova dejavnost zaman.

Film je bil premierno predvajan 15. januarja 1965 v češkoslovaških kinematografih. Na [[Mednarodni filmski festival Locarno|Mednarodnem filmskem festivalu Locarno]] je osvojil glavno nagrado ''zlati leopard'' za najboljši film&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.pardo.ch/jahia/Jahia/home/Festival/History/Winners-of-the-Golden-Leopard/lang/en |title=Winners of the Golden Leopard |publisher=Locarno International Film Festival |access-date=4 September 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090719031720/http://www.pardo.ch/jahia/Jahia/home/Festival/History/Winners-of-the-Golden-Leopard/lang/en |archivedate=19 July 2009| language=en }}&lt;/ref&gt;, na [[Filmski festival v Plzňu|Filmskem festivalu v Plzňu]] pa je bil nagrajen z ''zlatim vodomcem''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.imdb.com/title/tt0058259/awards |title=Kazdy den odvahu (1964) - Awards |accessdate=2021-05-12 |work=[[Internet Movie Database]]| language=en }}&lt;/ref&gt;

==Vloge==
* [[Jana Brejchová]] kot Věra
* [[Jan Kačer]] kot Jarda Lukáš
* [[Josef Abrhám]] kot Bořek
* [[Vlastimil Brodský]] kot novinar
* [[Jiřina Jirásková]] kot Olina, novinarjeva žena
* [[Olga Scheinpflugová]] kot stanodajalka
* [[Václav Trégl]] kot Eduard Mrázek
* [[Jan Libíček]] kot fotograf
* [[Jan Cmíral]] kot direktor
* [[Josef Krameš]] kot čarodej
* [[Helena Uhlířová]] kot čarodejeva pomočnica

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{Zlati leopard}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Češki filmi]]
[[Kategorija:Dramski filmi]]
[[Kategorija:Črno-beli filmi]]
[[Kategorija:Filmi o komunizmu]]</text>
      <sha1>i8j1wx3camhmfrl790gbb6opiku0jxy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lee Harvey Oswald</title>
    <ns>0</ns>
    <id>501483</id>
    <revision>
      <id>6678021</id>
      <parentid>6676967</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:19:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Umor */ np</comment>
      <origin>6678021</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40788" sha1="ga6d6l0rdb6w0inkonbe4btcr45eo9w" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Lee Harvey Oswald|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Oswald fotografiran 23. novembra 1963, dan po tem, ko je ubil ameriškega predsednika Kennedya|citizenship={{USA}} &lt;br/&gt; {{USSR}}|death_cause=[[Umor]]|known_for=Atentator na ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]] in policista [[J. D. Tippit|J.D. Tippita]]|occupation=}}
'''Lee Harvey Oswald''', [[Američani|ameriški]] [[vojak]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marinec]] in [[Atentat|atentator]] * [[18. oktober]] [[1939]] [[New Orleans]], [[Louisiana]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[24. november]] [[1963]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. 

Oswald se je v zgodovino zapisal po tem, ko je leta 1963 izvedel [[Atentat na Johna Kennedyja|atentat na ameriškega predsednika]] [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], katerega je v atentatu tudi ubil.

Oswald je bil zaradi nedovoljenega pouka pri 12. letih zaprt za mladoletnike, v tem času pa ga je psihiater zaradi pomanjkanja običajnega družinskega življenja ocenil kot »čustveno problematičnega fanta«. Potem ko je v mladosti obiskal 22 šol, je večkrat nehal in se končno, ko je bil star 17 let, pridružil marincem. Oswald je bil med služenjem dvakrat na vojaškem sodišču in bil zaprt. Bil je častno odpuščen iz aktivne službe v marincih v rezervo, nato pa je takoj odšel v [[Evropa|Evropo]] in oktobra 1959 pobegnil v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Živel je v [[Minsk|Minsku]] v [[Belorusija|Belorusiji]], kjer se je poročil z Rusinjo po imenu [[Marina Oswald Porter|Marina]] in z njo dobil eno hčerko. Junija 1962 se je z ženo vrnil v [[Združene države Amerike|ZDA]] in se na koncu preselil v [[Dallas, Teksas|Dallas]], kjer se je rodila tudi njuna druga hči.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=A J.F.K. Assassination Glossary: Key Figures and Theories|date=May 10, 2018|url=https://www.nytimes.com/2017/10/26/us/jfk-assassination.html|last=Victor|first=Daniel|newspaper=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt; 

Oswald je 22. novembra 1963 iz šestega nadstropja Skladišča šolske knjižnice v Dallasu streljal na povorko ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], ko se je ta vozil z avtomobilom čez Dealey Plaza v Dallasu ter pri tem ubil predsednika Kennedyja in huje ranil texaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallya]], ki se je tudi vozil v avtu. Približno 45 minut po atentatu na Kennedyja je Oswald na lokalni ulici ustrelil in ubil še tamkajšnjega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. Nato je pobegnil v [[kino]], kjer ga je policija aretirala približno 20 minut po Tippitovem umoru. Pri tem se je Oswald poskušal upreti aretaciji tako, da je napadel in udaril policista [[Nick McDonald|Nicka McDonalda]], vendar je ga je policija uspešno aretirala. V priporu je bil Oswald obtožen umora predsednika Kennedyja in policista Tippita ter poskusa umora guvernerja Connallyja, vendar je odgovornost zanikal in izjavil, da je bil »nedolžen«. Dva dni kasneje, 24. novembra 1963 so Oswalda spremljali med premeščanjem v okrožni zapor, ko ga je v kleti Dallasovega policijskega sedeža ustrelil [[Jack Ruby]], lastnik lokalnega nočnega kluba. Oswald je bil smrtno ranjen in je pozneje tega dne umrl, zaradi česar mu nikoli niso sodili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://texashistory.unt.edu/explore/collections/JFKDP/|title=John F Kennedy, Dallas Police Department Collection – The Portal to Texas History}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Final Report of the Kennedy Assassination Records Review Board|url=https://books.google.com/books?id=OibCmEpOqDwC&amp;pg=PA1}}&lt;/ref&gt; 

Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam. Ta zaključek, čeprav sporen, je bil podprt s preiskavami policijske uprave Dallas, [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznega preiskovalnega urada]] (FBI), [[Centralna obveščevalna agencija|tajne službe Združenih držav Amerike]] in Odbora za atentate izbranega parlamenta.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.gallup.com/poll/1813/most-americans-believe-oswald-conspired-others-kill-jfk.aspx|title=Gallop: Most Americans Believe Oswald Conspired With Others to Kill JFK}}&lt;/ref&gt;

== Mladost ==
Lee Harvey Oswald se je rodil 18. oktobra 1939 v [[New Orleans|New Orleansu]] v [[Louisiana|Louisiani]] v ameriški družini nižjega srednjega razreda. Njegov oče je umrl dva meseca pred njegovim rojstvom, zaradi česar je njegova mati [[Marguerite Oswald|Marguerite]] sama vzgajala tri sinove: Johna Edwarda Pica (rojenega 17. januarja 1932 iz prejšnjega zakona z Edwardom Johnom Picom ml.), Roberta (rojenega 7. aprila 1934) in Leeja Harveyja. Oswald je otroštvo preživel v selitvi od ene družine do druge, od sosedov k sorodnikom, medtem ko sta bila njegova dva brata nameščena v sirotišnici, ker mati ni imela dovolj denarja za preživljanje. Oswaldovo otroštvo je bilo zelo težko, težave pa so se povečale, ko se je njegova mati ponovno poročila in preselila v [[Dallas, Teksas|Dallas]] v [[Teksas|Teksasu]]. Zakon se je kmalu zatem razpadel in Marguerite se je preselila v [[New York]]. Odhod svojih dveh najstarejših sinov na služenje vojaškega roka je Marguriete izkoristila, da se je posvetil najmlajšemu sinu, ki ni imel prijateljev in je še posebej trpel zaradi nenehnih selitev.

Oswaldov značaj se je hitro spremenil. Iz žalostnega in samotnega, a v bistvu neškodljivega fanta je postal agresiven in nasilen, do te mere, da je vodstvo šole, ki jo je obiskoval, zahtevalo pregled pri psihiatru. Diagnoza je bila, da je mali Oswald mladenič, ki trpi za motnjami, ki povzročajo nasilno vedenje, da je žrtev pogostih blodnj o vsemogočnosti, da je popolnoma izoliran od svojega socialnega okolja in da močno trpi zaradi vztrajnega pomanjkanja naklonjenosti. Njegovo vedenje se je postopoma razvilo v tipične sociopatske, mejne in [[Narcistična osebnostna motnja|narcistične]] težnje, težnje, ki so se pri njem odkrile še kasneje. Pristojni sodnik je odredil, da Oswald potrebuje ustrezno zdravljenje, vendar njegova mama ni ubogala naročil in je z Oswaldom pobegnila v [[New Orleans]]. Oswaldovo vedenje se je samo še poslabšalo. Pri šestnajstih letih je opustil šolo in se poskušal prijaviti v mornarico, vendar je bila njegova prošnja za marince zavrnjena.

== Služenje v marincih ==
[[Slika:Lee Harvey Oswald-USMC.jpg|sličica|283x283_pik|Oswald leta 1962, ko je služil pri ameriških marincih.]]
Oswald je bil velik ljubitelj orožja in si je pred včlanitvijo priskrbel puško [[Marlin kalibra .22]] za urjenje. Splošno prepričanje, ki je temeljilo na intervjuju s soborcem, je bilo, da je bil Oswald slab strelec, medtem ko je za strele, ki so ubili Kennedyja, potreboval zelo spretnega strelca. V resnici si je v marincih prislužil čin ostrostrelca, kasneje pa je bil povišan v strokovnjaka za strelstvo; uspelo mu je zadeti 48 od 50 tarč na razdalji, ki je bila dvakrat večja od razdalje od skladišča knjig do predsedniškega avtomobila. Poleg tega je puška [[Mannlicher-Carcano]], ki jo je uporabil na dan Kennedyjevega atentata, zelo učinkovito orožje, Lee Oswald pa jo je pogosto vadil polniti in prazniti v zgolj nekaj sekundah.

Nikoli ni izgubil veselja do orožja, tako zelo, da se je tik pred premestitvijo v japonsko letalsko oporišče soočil z disciplinskim ukrepom, ker se je po nesreči ustrelil v roko z neregistrirano pištolo. Po še enem primeru neposlušnosti (začel je naključno streljati, brez razloga, iz stražarskega stolpa) je bil Oswald kaznovan z novo premestitvijo na [[Japonska|Japonsko]] ter dejansko degradiran in izoliran.

== Beg v Sovjetsko zvezo ==
[[Slika:CE1393.jpg|sličica|306x306_pik|Oswald medtem, ko je živel v Minsku.]]
V prvi polovici leta 1959 se je odločil spremeniti svoje življenje: zaprosil je in dobil dovoljenje za odhod iz marincev, se ustavil v [[Fort Worth, Teksas|Fort Worthu]], da bi se poslovil od matere, in se vkrcal na ladjo za Helsinke, s katero je najprej prispel v [[Francija|Francijo]], od tam naprej pa je nadaljeval pot v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je imel namen ostati, saj je že v času služenja pri marincih razvil močna levičarska stališča in postal zagrizen [[Marksizem|marksist]]. Po prihodu v Moskvo je zaprosil za sovjetsko državljanstvo, vendar je bila njegova prošnja zavrnjena.

Pretresen zaradi neuspeha je poskušal storiti [[samomor]] v hotelu, kjer je bival, tako da si je prerezal žile. Vendar ga je opazil turistični vodnik, ki ga je spremljal, ga rešil in odpeljal v bolnišnico, kjer mu je bilo rešeno življenje. Dogodek se je izkazal za srečno priložnost: Oswalda so končno sprejeli v ZSSR, dobili so mu politični azil, našli so mu službo tovarniškega delavca in ponudili nastanitev v [[Minsk|Minsku]], v današnji Belorusiji, z dovoljenjem za prebivanje. Medtem, ko je živel v Sovjetski zvezi, je Oswald delal kot strugar v tovarni elektronike Gorizont, ki je proizvajala radijske sprejemnike, televizorje ter vojaško in vesoljsko elektroniko.

Oswald je marca 1961 spoznal mlado [[Marina Oswald Porter|Marino Prusakovo]], s katero se je poročil pet tednov pozne. Njuna prva hči, June, se je rodila 15. februarja 1962.

== Vrnitev v ZDA ==
[[Slika:Lee Harvey Oswald and Marina leaving Russia, CE2629.jpg|sličica|394x394_pik|Oswald in Marina pri zapuščanju Sovjetske zveze.]]
Januarja 1961 Oswald v svoj dnevnik zapisal: &quot;Začenjam ponovno pretehtati svojo željo po tem, da bi ostal. Delo je dolgočasno, denarja, ki ga dobim, nimam kam porabiti. Nobenih nočnih klubov ali kegljišč ni tukaj, nobenih rekreacijskih prostorov razen sindikalnih plesov. Dovolj imam tega.&quot; Kmalu zatem je Oswald (ki se ni nikoli uradno odpovedal ameriškemu državljanstvu) pisal veleposlaništvu Združenih držav Amerike v [[Moskva|Moskvi]], v katerem je zahteval vrnitev ameriškega potnega lista in predlagal vrnitev v [[Združene države Amerike|ZDA]], če bodo vse obtožbe proti njemu umaknjene. 

24. maja 1962 sta Oswald in Marina na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi zaprosila za dokumente, ki bi ji omogočili emigracijo v ZDA. 1. junija je ameriško veleposlaništvo Oswaldu odobrilo repatriacijsko posojilo v višini 435,71 dolarjev. Oswald, Marina in njuna dojenčica so odšli v Združene države Amerike, kjer so bili deležni manj pozornosti medijev, kot je Oswald pričakoval. Oswald in njegova žena sta se 13. junija vrnila v Ameriko; prispela sta na krov ladje Maasdam in priplula v Hobokenu v [[New Jersey|New Jerseyju]]. Tam ju je pričakal Spas T. Raikin iz Društva za pomoč popotnikom, s katerim je stopil v stik ameriški zunanji minister. Oswalda in njegovo družino je odpeljal na newyorški oddelek za socialno delo, kjer so jih obravnavali.

=== Dallas ===
Oswald in Marina sta se kmalu naselila na območju [[Dallas, Teksas|Dallasa/Fort Wortha]], kjer sta živela Leejeva mati in brat. Oswald je začel pisati rokopis o sovjetskem življenju, vendar je projekt sčasoma opustil. Oswaldova sta se seznanila tudi s številnimi protikomunističnimi ruskimi in vzhodnoevropskimi emigranti na tem območju. [[Alexander Kleinlerer]] je v pričanju pred Warrenovo komisijo dejal, da so ruski emigranti sočustvovali z Marino, medtem ko so Oswalda zgolj tolerirali, saj so ga imeli za nesramnega in arogantnega. Čeprav so ruski emigranti Marino sčasoma zapustili, ko ni pokazala, da bi zapuščala moža, je Oswald našel nenavadnega prijatelja, 51-letnega ruskega emigranta [[George de Mohrenschildt|Georgea de Mohrenschildta]], dobro izobraženem naftnem geologu z mednarodnimi poslovnimi povezavami. Mohrenschildt, rojen v [[Rusija|Rusiji]], je kasneje Warrenovi komisiji povedal, da je Oswald &quot;izjemno tekoče govoril [[Ruščina|ruščino]]&quot;. Medtem se je Marina spoprijateljila z [[Ruth Paine]], kvekerko, ki se je poskušala naučiti ruščine, in njenim možem [[Michael Paine|Michaelom Paineom]], ki je delal za Bell Helicopter.

Julija 1962 je Oswalda zaposlilo podjetje Leslie Welding Company kot delavca za obdelavo pločevine v Dallasu; delo mu ni bilo všeč in je po treh mesecih dal odpoved. 12. oktobra je začel delati za grafično podjetje Jaggars-Chiles-Stovall kot pripravnik za fototisk. Sodelavec pri Jaggars-Chiles-Stovall je pričal, da je bila Oswaldova nesramnost na novi službi takšna, da je grozila nevarnost pretepov, in da je nekoč videl Oswalda, kako bere publikacijo v ruskem jeziku. Oswalda so odpustili v prvem tednu aprila 1963.

=== Poskus atentata na Edwina Walkerja ===
[[Slika:Lee Harvey Oswald with rifle, taken in Oswald's back yard, Neely Street, Dallas Texas, March 1963, CE133A.jpg|sličica|264x264_pik|Oswald marca 1963 z pištolo, ki jo je kupil preko pošte in je z njo pozneje poskušal ubiti Edwina Walkerja.]]
Marca 1963 je Oswald uporabil lažno ime &quot;Alik Hidell&quot; za nakup rabljene puške Carcano kalibra 6,5 ​​mm po pošti za 19,95 $ plus 1,50 $ za poštnino. Po pošti je kupil tudi revolver Smith &amp; Wesson Model 10 kalibra .38 za 29,95 $ plus 1,27 $ za poštnino. Warrenova komisija je ugotovila, da je Oswald 10. aprila 1963 poskušal ubiti upokojenega ameriškega generalmajorja [[Edwin Walker|Edwina Walkerja]] in da je Oswald s puško Carcano streljal na Walkerja skozi okno z razdalje manj kot 30 m, medtem ko je Walker sedel za mizo v svojem domu v Dallasu. Krogla je zadela okenski okvir in Walkerjeve edine poškodbe so bili drobci krogle v podlakti. Odbor za atentate predstavniškega doma Združenih držav Amerike je izjavil, da dokazi močno kažejo, da je streljanje izvedel Oswald. General Walker je bil odkrit protikomunist, segregacionist in član Društva John Birch. Leta 1961 je bil Walker razrešen poveljstva 24. divizije ameriške vojske v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodni Nemčiji]] zaradi distribucije desničarske literature svojim vojakom. Walkerjeva kasnejša dejanja v nasprotovanju rasni integraciji na Univerzi v Mississippiju so privedla do njegove aretacije zaradi upora, uporniške zarote in drugih obtožb. Začasno je bil pridržan v psihiatrični ustanovi po ukazu brata predsednika Kennedyja, generalnega državnega tožilca [[Robert F. Kennedy|Roberta F. Kennedyja]], vendar ga je velika porota zavrnila obtožnico.

Marina Oswald je pričala, da ji je mož povedal, da se je z avtobusom odpeljal do hiše generala Walkerja in streljal na Walkerja s puško. Povedala je, da je Oswald Walkerja imel za vodjo &quot;[[Fašizem|fašistične]] organizacije&quot;. Sporočilo, ki ga je Oswald pustil Marini v noči atentata, v katerem ji je naročil, kaj naj stori, če se ne vrne, so našli deset dni po atentatu na Kennedyja.

=== New Orleans ===
Oswald se je 24. aprila 1963 vrnil v [[New Orleans]]. Marinina prijateljica Ruth Paine jo je naslednji mesec odpeljala z avtomobilom iz Dallasa, da bi se Oswaldu pridružila v New Orleansu. 10. maja je Oswalda zaposlila kavarna Reily Coffee Company kot vzdrževalca. Julija so ga odpustili, ker njegovo delo ni bilo zadovoljivo in ker je preveč časa preživel v sosednji garaži Adriana Albe, kjer je bral revije o puškah in lovu.
[[Slika:Pizzo Exh B-Oswald leaflets FPFC-WH Vol21 139.jpg|sličica|291x291_pik|Oswald med deljenjem letakov &quot;Fair Play For Cuba&quot; v New Orleansu avgusta 1963.]]
26. maja je Oswald pisal na sedež odbora [[Fair Play za Kubo]], ki je podpirala [[Fidel Castro|Fidela Castra]], v New Yorku in predlagal, da bi si na lastne stroške najel »majhno pisarno z namenom ustanovitve podružnice FPCC v New Orleansu«. Tri dni pozneje se je FPCC odzval na Oswaldovo pismo, v katerem je odsvetoval odprtje pisarne v New Orleansu. V nadaljnjem pismu je Oswald odgovoril: »Proti vašemu nasvetu sem se odločil, da bom že od samega začetka najemen pisarno.« 29. maja je Oswald pri lokalnem tiskarju naročil naslednje: 500 prijavnic, 300 članskih izkaznic in 1000 letakov z naslovom »Roke stran od [[Kuba|Kube]]«. Po Marininih besedah ​​ji je Lee naročil, naj na njegovo člansko izkaznico podpiše ime »A. J. Hidell« kot predsednik podružnice. Teden dni kasneje, 16. avgusta, je Oswald s pomočjo dveh najetih pomočnikov ponovno delil letake Fair Play for Cuba, tokrat pred nakupovalnim središčem International Trade Mart. Incident je posnela televizija WDSU-TV. Druga dva sta bila neidentificirani Kubanec in Charles Hall Steele ml., ki ga je Oswald našel na zavodu za zaposlovanje in mu plačal 2 dolarja za petnajst minut njegovega časa. Naslednji dan je Oswalda intervjuval radijski komentator WDSU [[William Stuckey]], ki je preiskoval Oswaldovo preteklost. Nekaj ​​dni pozneje je Oswald sprejel Stuckeyjevo povabilo, da se udeleži radijske debate WDSU s [[Carlos Bringuier|Carlosom Bringuierjem]] in Bringuierjevim sodelavcem [[Edward Scannell Butler|Edwardom Scannellom Butlerjem]], vodjo desničarskega Informacijskega sveta Amerik (INCA). Ta debata je bila posneta in kasneje objavljena s strani INCA kot &quot;Oswald: Avtoportret v rdečem&quot;.

=== Potovanje v Mehiko ===
Marinina prijateljica Ruth Paine je 23. septembra 1963 z avtomobilom prepeljala Marino in njenega otroka iz New Orleansa v Irving v Teksasu, blizu Dallasa. Oswald je v New Orleansu ostal še vsaj dva dni, da bi prevzel potrdilo za brezposelnost v višini 33 dolarjev. Ni znano, kdaj je zapustil New Orleans; je pa znano, da se je 26. septembra vkrcal na avtobus v [[Houston, Teksas|Houstonu]] – ki je bil namenjen proti [[Mehika|mehiški]] meji in ne v Dallas – in da je drugim potnikom na avtobusu povedal, da namerava potovati na Kubo prek Mehike. V [[Ciudad de México|Mexico City]] je prispel 27. septembra, kjer je na kubanskem konzulatu zaprosil za tranzitni vizum, češ da želi na poti v Sovjetsko zvezo obiskati Kubo. Kubanski konzularni uradniki so vztrajali, da bo Oswald potreboval sovjetsko odobritev, vendar ni mogel dobiti takojšnjega sodelovanja sovjetskega konzulata. Dokumenti [[Centralna obveščevalna agencija|CIE]] navajajo, da je Oswald med srečanji s kubanskimi in sovjetskimi uradniki govoril grozno, komaj prepoznavno ruščino. 

Po petih dneh prehajanja med konzulati – vključno z vročim prepirom z uradnikom na kubanskem konzulatu, strastnimi prošnjami agentom [[KGB]] in vsaj nekaj nadzora CIE – je kubanski konzularni uradnik Oswaldu povedal, da ni naklonjen odobritvi vizuma, češ da »oseba, kot je [Oswald], namesto da bi pomagala kubanski revoluciji, ji škoduje«. Kasneje, 18. oktobra, je kubansko veleposlaništvo vizum odobrilo, vendar se je Oswald do takrat že vrnil v Združene države Amerike in se je odpovedal načrtom za obisk Kube in Sovjetske zveze. Še kasneje, enajst dni pred atentatom na predsednika Kennedyja, je Oswald pisal sovjetskemu veleposlaništvu v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]], in zapisal: »Če bi mi uspelo priti do sovjetskega veleposlaništva v [[Havana|Havani]], kot je bilo načrtovano, bi imelo veleposlaništvo tam čas, da opravimo svoje delo.«

=== Vrnitev v Dallas ===
[[Slika:Dallas July 2015 09 (Texas School Book Depository).jpg|sličica|311x311_pik|Texsaško skladišče šolskih knjig, kjer je Oswald delal in tudi streljal na Kennedyja.]]
2. oktobra 1963 je Oswald z avtobusom zapustil Mexico City in naslednji dan prispel v Dallas. Ruth Paine je povedala, da ji je soseda 14. oktobra povedala za prosto delovno mesto v skladišču šolskih knjig v Teksasu, kjer je delal sosedov brat [[Wesley Frazier]]. Ga. Paine je obvestila Oswalda, ki je bil na razgovoru v skladišču in je bil tam 16. oktobra zaposlen kot izpolnjevalec naročil z minimalno plačo 1,25 dolarja na uro. Oswaldov nadzornik, [[Roy S. Truly]] (1907–1985), je dejal, da je Oswald &quot;dobro opravljal svoje dolžnosti&quot; in da je bil nadpovprečen zaposleni. Med tednom je Oswald bival v dallaski sobi pod imenom &quot;O. H. Lee&quot;, vikende pa je preživel z Marino v domu Paineovih v Irvingu. Oswald ni vozil avtomobila, vendar se je ob ponedeljkih in petkih vozil v Dallas in nazaj s sodelavcem Wesleyjem Frazierjem. 20. oktobra (mesec dni pred atentatom) se je rodila Oswaldova druga hči, Audrey, vendar pa sta takrat že živela ločeno, predvsem zaradi Oswaldovega nasilja nad Marino.

Dallaška podružnica [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]] se je začela zanimati za Oswalda, potem ko je njen agent izvedel, da je CIA ugotovila, da je bil Oswald v stiku s sovjetskim veleposlaništvom v Mehiki, zaradi česar bi bil Oswald morebiten vohunski primer. Agenti FBI so v začetku novembra, ko Oswald ni bil prisoten, dvakrat obiskali dom Paineovih in se pogovorili z gospo Paine. Oswald je približno dva do tri tedne pred atentatom obiskal pisarno FBI v Dallasu in prosil za srečanje s specialnim agentom [[James P. Hosty|Jamesom P. Hostyjem]]. Ko so mu povedali, da Hosty ni na voljo, je Oswald pustil sporočilo, ki je po besedah ​​receptorja pisalo: &quot;Naj bo to opozorilo. Razstrelil bom FBI in policijsko upravo Dallasa, če ne boste nehali nadlegovati moje žene&quot; [podpisano] &quot;Lee Harvey Oswald&quot;. Sporočilo naj bi vsebovalo grožnjo, vendar se poročila razlikujejo glede tega, ali je Oswald grozil, da bo &quot;razstrelil FBI&quot; ali pa je to zgolj &quot;poročil višjim oblastem&quot;. Po Hostyjevih besedah ​​je v sporočilu pisalo: »Če želite izvedeti karkoli o meni, se pogovorite neposredno z mano. Če ne boste nehali nadlegovati moje žene, bom ustrezno ukrepal in to prijavil pristojnim organom.« Agent Hosty je povedal, da je Oswaldovo sporočilo uničil po ukazu svojega nadrejenega [[Gordon Shanklin|Gordona Shanklina]], potem ko je bil Oswald imenovan za osumljenca v atentatu na Kennedyja.

== Umor predsednika Kennedyja in policista Tippita ==
[[Slika:HowardBrennan.jpg|sličica|319x319_pik|Okno iz katerega je Oswald streljal na predsednika Kennedyja.]]
V dneh pred prihodom predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]] je več lokalnih časopisov objavilo pot Kennedyjeve kolone vozil, ki je šla mimo skladišča šolskih knjig v [[Teksas|Teksasu]]. V četrtek, 21. novembra 1963, je Oswald prosil Frazierja za nenavaden prevoz sredi tedna nazaj v [[Irving]], češ da mora pobrati nekaj stvari. Naslednje jutro (na dan atentata) se je s Frazierjem vrnil v Dallas. Zapustil je 170 dolarjev in poročni prstan, s seboj pa je vzel veliko papirnato vrečko. Frazier je poročal, da mu je Oswald povedal, da vrečka vsebuje palice za zavese.Warrenova komisija je ugotovila, da paket &quot;palic za zavese&quot; dejansko vsebuje puško, ki jo je Oswald nameraval uporabiti za atentat.

Ko je Kennedyjeva kolona avtomobilov povorke 22. novembra ob 12:30 peljala skozi Dealey Plaza, je Oswald iz okna v jugovzhodnem kotu šestega nadstropja skladišča šolskih knjig v Teksasu izstrelil tri strele s puško, pri čemer je ubil predsednika Kennedyja in hudo ranil teksaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallyja]]. En strel je očitno povsem zgrešil predsedniško limuzino, drugi je zadel najprej Kennedyja v vrat ter nato Connallyja v hrbet, tretji pa je zadel Kennedyja v glavo in ga smrtno ranil. Mimoidoči [[James Tague]] je utrpel manjšo poškodbo obraza zaradi majhnega kosa robnika, ki se je odlomil, potem ko ga je zadel eden od nabojev.

Priča [[Howard Brennan]] je sedel nasproti skladišča šolskih knjig v Teksasu in opazoval mimoidoči avtomobilski sprevod. Policijo je obvestil, da je od zgoraj slišal strel, in pogledal gor ter videl moškega s puško, ki je iz jugovzhodnega kotnega okna v šestem nadstropju znova ustrelil. Dejal je, da je istega moškega videl nekaj minut prej gledati skozi okno. Brennan je opisal strelca, dallaska policija pa je nato opise objavila ob 12:45, 12:48 in ponovno ob 12:55. Papirnato vrečko, ki jo je opisal Frazier, je policija našla blizu odprtega okna v šestem nadstropju, iz katerega je Oswald najverjetneje streljal; dolga je bila 97 cm in je imela na notranji strani sledi, ki so kazale na to, da je bila uporabljena za nošenje puške. Na tleh blizu okna so našli tri tulce, puško Mannlicher-Carcano s teleskopskim merilnikom pa v severozahodnem kotu šestega nadstropja blizu stopnišča.

Kot navaja preiskava, je Oswald po streljanju puško pokril s škatlami in se spustil po zadnjem stopnišču. Približno 90 sekund po strelih ga je v jedilnici v drugem nadstropju srečal dallaški policist [[Marrion L. Baker]], ki je bil z Oswaldovim šefom, [[Roy Truly|Royem Trulyjem]]. Baker je Oswalda spustil mimo, potem ko ga je Truly identificiral kot zaposlenega. Baker je kasneje dejal, da Oswald ni bil videti &quot;živčen&quot; ali &quot;zadihan&quot;. Truly je povedal, da je bil Oswald videti &quot;presenečen&quot;, ko je Baker vanj usmeril pištolo. Ga. [[Robert Reid]], administrativna nadzornica v skladišču, ki se je v dveh minutah po streljanju vrnila v svojo pisarno, je povedala, da je v drugem nadstropju videla Oswalda, &quot;zelo mirnega&quot;, ki je držal steklenico [[Coca-Cola|Coca-Cole]]. Ko sta šla drug mimo drugega, je ga. Reid Oswaldu rekla: &quot;Predsednik je bil ustreljen,&quot; na kar je ta nekaj zamrmral v odgovor, vendar ga Reid ni razumel. Oswald naj bi zapustil skladišče skozi glavni vhod tik preden ga je policija zaprla. Truly je kasneje policistom povedal, da je bil Oswald edini zaposleni, za katerega je bil prepričan, da ga pogreša. Okoli 12:40, 10 minut po streljanju, se je Oswald vkrcal na mestni avtobus. Verjetno zaradi gostega prometa je voznika prosil za prevoz in izstopil dva bloka kasneje. Oswald se je nato s taksijem odpeljal do svoje sobe na naslovu North Beckley Avenue 1026 in vstopil skozi glavna vrata okoli 13:00. Po besedah ​​​​njegove gospodinje [[Earlene Roberts]] je Oswald takoj odšel v svojo sobo in &quot;hodil precej hitro&quot;. Roberts je povedala, da je Oswald odšel &quot;zelo nekaj minut&quot; kasneje, zadrgnil si je jakno, ki je ni nosil, ko je prej vstopil. Ko je Oswald odhajal, je Robertsova pogledala skozi okno svoje hiše in ga nazadnje videla stati na avtobusni postaji Beckley Avenue v smeri proti severu pred njeno hišo.
[[Slika:Simulated Positions of Lee Harvey Oswald and JD Tippit on November-22-1963.png|sličica|294x294_pik|FBI je simuliral rekreacijo položajev Oswalda in policista Tippita v času streljanja.]]
Warrenova komisija je ugotovila, da se je malo pred 13:15 dallaški patruljni policist [[J. D. Tippit]] pripeljal v svojem patruljnem avtomobilu poleg Oswalda, verjetno zato, ker je bil Oswald podoben opisu moškega, ki ga je videl priča [[Howard Brennan]], ko je streljal na Kennedyjevo kolono vozil. Oswalda je srečal blizu vogala East 10th Street in North Patton Avenue. Ta lokacija je približno 1,4 km jugovzhodno od Oswaldovega prenočišča – razdalja, za katero je Warrenova komisija ugotovila, da bi jo &quot;Oswald zlahka prehodil&quot;. Tippit se je ustavil poleg Oswalda in očitno izmenjal besede z [njim] skozi desno sprednje ali prezračevalno okno. Ob 13:15 je Tippit izstopil iz avtomobila. Oswald je takoj ustrelil s pištolo in ubil Tippita s štirimi streli. Številne priče so slišale strele in videle Oswalda, kako je pobegnil s kraja dogodka z revolverjem v roki; Devet jih je pozitivno identificiralo kot moškega, ki je ustrelil Tippita in pobegnil. Štiri krogle, najdene na kraju dogodka, so izvedenci pred Warrenovo komisijo in odborom Predstavniškega doma identificirali kot tulke, ki so bile izstreljene iz revolverja, ki je bil kasneje najden v Oswaldovi posesti, pri čemer je bilo izključeno vse drugo orožje. Krogel, vzetih iz Tippitovega telesa, ni bilo mogoče pozitivno identificirati kot izstreljenih iz Oswaldovega revolverja, saj so bile krogle preveč poškodovane, da bi lahko podali dokončno oceno.

=== Aretacija v gledališču ===
Vodja trgovine s čevlji [[Johnny Brewer]] je pričal, da je videl Oswalda, kako se je skril v vhodno nišo svoje trgovine. Brewer je sumil te aktivnosti in opazoval Oswalda, kako nadaljuje pot po ulici in se brez plačila izmuzne v bližnje gledališče [[Texas Theatre]], kjer se je predvajal film [[War Is Hell]]. Opozoril je blagajničarko gledališča, ki je poklicala policijo, okoli 13:40. Ko je prispela policija, so se prižgale luči v gledališču in Brewer je pokazal na Oswalda, ki je sedel blizu zadnjega dela gledališča. Policist [[Nick McDonald]] je pričal, da je bil prvi, ki je prišel do Oswalda, in da se je Oswald zdel pripravljen predati se, rekoč: &quot;No, zdaj je vsega konec.&quot; McDonald je povedal, da je Oswald potegnil pištolo, zataknjeno v sprednji del hlač, nato pa pištolo usmeril vanj in pritisnil na sprožilec. McDonald je izjavil, da pištola ni sprožila, zaradi nepravilnega položaja. McDonald je tudi povedal, da ga je Oswald udaril, a je ta udaril nazaj in Oswald je padel na stol. Ko so ga odpeljali iz gledališča, je Oswald zavpil, da je žrtev policijske brutalnosti. Ko je bil pripeljan na policijsko postajo v pripor, je zanikal, da je ubil koga. Ob 19:10 22. novembra je bil Oswald uradno obtožen umora policista Tippita, ob 23:25 22. novembra pa je bil uradno obtožen tudi umora predsednika Kennedyja in poskusa umora guvernerja Connallyja.

== Policijska preiskava ==
Oswalda so med dvema dnevoma na policijski upravi v Dallasu večkrat zasliševali. Priznal je, da je po odhodu iz knjigarne odšel v svojo sobo. Priznal je tudi, da se je preoblekel in oborožil z revolverjem kalibra .38, preden je odšel iz hiše v gledališče. Oswald je zanikal, da bi ubil Kennedyja in Tippita, da je imel puško, in trdil, da sta dve fotografiji, na katerih drži puško in pištolo, ponarejeni. Prav tako je zanikal, da bi sodelavcu rekel, da želi prevoz do Irvinga po zavesne palice za svoje stanovanje (dejal je, da je paket vseboval njegovo kosilo). Zanikal je tudi, da je zjutraj na dan atentata v službo nosil dolg, zajeten paket. Oswald je zanikal, da bi poznal &quot;A. J. Hidella&quot;. Oswaldu so nato pokazali ponarejeno kartico selektivnega vojaškega sistema z njegovo fotografijo in psevdonimom &quot;Alek James Hidell&quot;, ki jo je imel pri sebi ob aretaciji. Oswald ni hotel odgovoriti na vsa vprašanja v zvezi s kartico. Posebni agent FBI [[James P. Hosty]] in poveljnik dallaške policije [[Will Fritz]] (vodja oddelka za umore) sta prvo zaslišanje Oswalda opravila v petek, 22. novembra. Ko so Oswalda vprašali, kaj je storil v času atentata, je odgovoril, da je kosilo jedel v salonu v prvem nadstropju (znanem kot &quot;domino soba&quot;); povedal je, da je nato šel v jedilnico v drugem nadstropju, da bi kupil steklenico Coca-Cole iz avtomata, in jo pil, ko je srečal dallaškega motorističnega policista [[Marrion L. Baker|Marriona L. Bakerja]], ki je vstopil v stavbo s pištolo v roki. Oswald je povedal, da je v domino sobi videl dva &quot;črna zaposlena&quot;, ki sta šla mimo, enega je prepoznal kot &quot;mlajšega&quot; in nižjega moškega, čigar imena se ni mogel spomniti. [[Junior Jarman]] in [[Harold Norman]] sta Warrenovi komisiji potrdila, da sta se okoli poldneva med odmorom za kosilo &quot;sprehodila&quot; skozi domino sobo. Ko so Normana vprašali, ali je bil v sobi z domino še kdo, je pričal, da je bil tam še kdo, vendar se ni mogel spomniti, kdo je bil. Jarman je pričal, da Oswalda v sobi z domino ni bilo, ko je bil tam. 

Ko je detektiv za umore [[Jim Leavelle]] pričal pred Warrenovo komisijo, je povedal, da je bil prvič prisoten na zaslišanju z Oswaldom v nedeljo zjutraj, 24. novembra 1963. Ko je odvetnik [[Joseph Ball]] vprašal Leavella, ali je pred tem zaslišanjem kdaj govoril z Oswaldom, je ta izjavil: &quot;Ne, nikoli prej se nisem pogovarjal z njim.&quot; Leavelle je nato med pričanjem izjavil, da je bil &quot;edini čas, ko sem imel stik z Oswaldom, to nedeljo zjutraj [24. novembra 1963]. Med Oswaldovim zadnjim zaslišanjem 24. novembra so po besedah ​​poštnega inšpektorja [[Harry Holmes|Harryja Holmesa]] Oswalda ponovno vprašali, kje je bil v času streljanja. Holmes (ki se je zaslišanju udeležil na povabilo stotnika Willa Fritza) je povedal, da je Oswald odgovoril, da je delal v zgornjem nadstropju, ko je prišlo do streljanja, nato pa se je spustil dol po stopnicah, kjer je srečal policista na motorju iz Dallasa Marriona L. Bakerja. Oswald je med zaslišanjem večkrat zaprosil za pravno zastopanje, prav tako pa je prosil za pomoč med srečanji z novinarji. Ko se je v soboto v njegovi celici srečal [[H. Louis Nichols]], predsednik odvetniške zbornice Dallasa, je njihove storitve zavrnil, češ da ga želi zastopati [[John Abt]], glavni svetovalec [[Komunistična partije ZDA|Komunistične partije ZDA]], ali odvetniki, povezani z Ameriško zvezo za državljanske svoboščine. Tako Oswald kot Ruth Paine sta v soboto in nedeljo večkrat poskušala poklicati Abta po telefonu, vendar je bil Abt za konec tedna odsoten. Oswald je v soboto zavrnil tudi ponudbo svojega brata Roberta, da bi si priskrbel lokalnega odvetnika. Med zaslišanjem s kapitanom Fritzom je Oswald na vprašanje: &quot;Ste [[Komunizem|komunist]]?&quot; odgovoril: &quot;Ne, nisem komunist. Sem [[Marksizem|marksist]].&quot;

== Umor ==
[[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|353x353_pik|[[Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda|Jack Ruby v trenutku, ko je ustrelil Oswalda]].]]
V nedeljo, 24. novembra, so detektivi pospremili Oswalda skozi klet policijske uprave v Dallasu proti oklepnemu avtomobilu, ki naj bi ga odpeljal iz mestnega zapora (ki se je nahajal v četrtem nadstropju policijske uprave) v bližnji okrožni zapor. Ob 11:21 se je lastnik nočnega kluba v Dallasu, [[Jack Ruby]], približal Oswaldu s strani množice in ga od blizu ustrelil v trebuh. Ko je odjeknil strel, je policijski detektiv [[Jim Leavelle]] prepoznal Rubyja in vzkliknil: &quot;Jack, ti ​​prekleti prasec!&quot; Množica pred policijsko postajo je ploskala, ko je slišala, da je bil Oswald ustreljen.

Ko se je Oswald z dvigalom spuščal v klet, so bile njegove zadnje posnete besede: &quot;Želim videti Ameriško zvezo za državljanske svoboščine&quot;. Ko je odjeknil strel, je Oswald od bolečine zavpil &quot;Oh!&quot; in se z rokami oklepal trebuha, medtem ko je stokal in se zgrudil na tla. Medtem, ko je policija aretirala Ruby, so Oswalda odnesli nazaj v pisarno v kleti. Detektiv [[Billy Combest]] je Oswalda vprašal: »Ali nam želite zdaj kaj povedati?« Oswald je zmajal z glavo in padel v nezavest.
[[Slika:Lee Harvey Oswald death newsreel.webm|sličica|295x295_pik|Poročila o Oswaldovem umoru.]]
Oswald je nenehno izgubljal zavest, nato pa so ga namestili v reševalno vozilo in ga odpeljali v bolnišnico Parkland Memorial, isto bolnišnico, kjer je dva dni prej umrl predsednik Kennedy. [[Frederick Bieberdorf]], dežurni študent medicine, ki se je peljal v reševalnem vozilu, je povedal, da se je Oswald – nekaj minut pred prihodom v bolnišnico – začel premetavati, se upirati Beiberdorfovi masaži srca in poskušati sprostiti kisikovo masko z ust. Oswald je umrl ob 13:07. Načelnik policije v Dallasu [[Jesse Curry]] je njegovo smrt objavil v televizijskem poročilu. Istega dne so ob 14:45 v pisarni okrožnega zdravniškega preglednika opravili obdukcijo Oswalda. Zdravstveni preglednik okrožja Dallas, [[Earl Rose]], je objavil rezultate obdukcije: »Ugotovili smo lahko dve stvari: prvič, da je umrl zaradi krvavitve zaradi strelne rane in da je bil sicer fizično zdrav moški.« Roseov pregled je pokazal, da je krogla vstopila v Oswaldovo levo stran v sprednji del trebuha in povzročila poškodbe vranice, želodca, aorte, vene cave, ledvic, jeter, diafragme in enajstega rebra, preden se je ustavila na njegovi desni strani.

=== Pogreb ===
[[Slika:Family of Lee Harvey Oswald at his Gravesite.jpg|sličica|281x281_pik|Oswaldov pogreb z Marino Oswald, otrokoma in Oswaldovo mamo v prisotnosti 25. novembra 1963 na pokopališču Rose Hill v Ft. Worthu.]]
Pogrebni zavod Miller je imel velike težave z iskanjem pokopališča, ki bi bilo pripravljeno sprejeti Oswaldove posmrtne ostanke; pokopališče Rose Hill v Fort Worthu je sčasoma privolilo. Luteranski duhovnik je nejevoljno privolil v izvedbo obreda, a se nato ni pojavil. Javil se je tudi častiti [[Louis Saunders]] iz Sveta cerkva Fort Wortha, ki je dejal, da nekdo mora pomagati tej družini. 25. novembra je pod strogim nadzorom opravil kratko obred ob grobu. Novinarji, ki so poročali o pogrebu, so bili zaprošeni, naj nosijo krsto. Oswaldov originalni napis z njegovim polnim imenom, datumom rojstva in datumom smrti je bil ukraden štiri leta po atentatu. Njegova mati ga je nadomestila z napisom, na katerem je bilo preprosto napisano Oswald. Ukradeni napis so kasneje našli. Truplo njegove matere so pokopali poleg njegovega leta 1981.

== Uradna preiskava ==
Predsednik [[Lyndon B. Johnson]] je izdal izvršni ukaz, s katerim je ustanovil Warrenovo komisijo za preiskavo atentata. Komisija je ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam, Warrenovo poročilo pa Oswaldovim dejanjem ni moglo pripisati nobenega motiva ali skupine motivov:&lt;blockquote&gt;Vendar je očitno, da je Oswalda gnala prevladujoča sovražnost do okolja. Zdi se, da ni bil sposoben vzpostaviti smiselnih odnosov z drugimi ljudmi. Bil je nenehno nezadovoljen s svetom okoli sebe. Že dolgo pred atentatom je izrazil sovraštvo do ameriške družbe in ukrepal v znak protesta proti njej. Oswaldovo iskanje tistega, kar je sam dojemal kot popolno družbo, je bilo že od samega začetka obsojeno na propad. Iskal si je mesto v zgodovini – vlogo &quot;velikega človeka&quot;, ki bi bil prepoznan kot nekdo, ki je pred svojim časom. Zdi se, da je bila njegova predanost marksizmu in komunizmu še en pomemben dejavnik njegove motivacije. Pokazal je tudi sposobnost odločnega delovanja in ne glede na posledice, kadar bi takšno dejanje prispevalo k njegovim trenutnim ciljem. Iz teh in mnogih drugih dejavnikov, ki so morda oblikovali značaj Leeja Harveyja Oswalda, se je izoblikoval človek, sposoben atentata na predsednika Kennedyja.&lt;/blockquote&gt;Delo komisije je bilo zaprto, čeprav ne tajno. Približno tri odstotke njenih spisov še ni bilo objavljenih, kar je med raziskovalci še naprej sprožalo ugibanja.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Literatura ==
* {{cite book|last=Bugliosi|first=Vincent|title=Reclaiming History: The Assassination of President John F. Kennedy|publisher=Norton|year=2007|isbn=978-0-393-04525-3|author-link=Vincent Bugliosi}}
* {{cite book|last=Epstein|first=Edward Jay|title=Legend: the Secret World of Lee Harvey Oswald|location=New York|publisher=McGraw-Hill Book Company|year=1978|isbn=0-07-019539-0}}
* {{cite book|author-link=Gerald Ford|last=Ford|first=Gerald|title=Portrait of the Assassin|location=New York|publisher=Simon and Schuster|year=1965|isbn=0-684-82663-1}}
* Gillon, Steven. ''Lee Harvey Oswald: 48 Hours to Live'' Sterling. 2013. {{ISBN|1454912510}}.
* McMillan, Priscilla Johnson. [https://www.amazon.com/Marina-Lee-Priscilla-Johnson-McMillan/dp/B000O613EW/ ''Marina and Lee''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170328200356/https://www.amazon.com/Marina-Lee-Priscilla-Johnson-McMillan/dp/B000O613EW |date=March 28, 2017 }} New York: Harper &amp; Row, 1977.
* Melanson, Philip H. ''Spy Saga: Lee Harvey Oswald and U.S. Intelligence''. New York: Praeger Publishers, 1990, hardcover, {{ISBN|0-275-93571-X}}.
* Nechiporenko, Oleg M. ''Passport to Assassination: The Never-Before Told Story of Lee Harvey Oswald by the KGB Colonel Who Knew Him''. New York: Carroll &amp; Graf Publishers, 1993, {{ISBN|1-55972-210-X}}.
* Roffman, Howard. ''Presumed Guilty''. South Brunswick and New York: A. S. Barnes and Company, 1976, hardcover, {{ISBN|0-498-01933-0}}.
* {{cite book|last=Sauvage|first=Leo|title=The Oswald Affair|location=Cleveland and New York|publisher=The World Publishing Company|year=1966}}{{ISBN?}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/oswald/ ''Frontline'': Who Was Lee Harvey Oswald?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110623071243/http://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/oswald/ |date=June 23, 2011 }}
* [https://web.archive.org/web/20170106060329/http://www.pbs.org/wgbh/amex/oswald/ ''American Experience'': Oswald's Ghost]
* [https://web.archive.org/web/20070101065556/http://www.jfkassassination.net/oswald.htm Lee Harvey Oswald: Lone Assassin or Patsy] by John C. McAdams
* [https://web.archive.org/web/20070129111859/http://jfkassassination.net/parnell/chrono.htm Lee Harvey Oswald Chronology] by W. Tracy Parnell
* {{cite journal|pmc = 1806829|year = 1967|last1 = Abrahamsen|first1 = D.|title = A Study of Lee Harvey Oswald: Psychological Capability of Murder|journal = Bulletin of the New York Academy of Medicine|volume = 43|issue = 10|pages = 861–888|pmid = 19312773}}
* {{IMDb name|652640}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Oswald, Lee Harvey}}
[[Kategorija:Ameriški morilci]]
[[Kategorija:Ameriški komunisti]]
[[Kategorija:Atentatorji]]
[[Kategorija:Umorjeni ljudje]]
[[Kategorija:Lee Harvey Oswald|*]]</text>
      <sha1>ga6d6l0rdb6w0inkonbe4btcr45eo9w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Miran Zupanič</title>
    <ns>10</ns>
    <id>501811</id>
    <revision>
      <id>6678110</id>
      <parentid>5535866</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:30:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>+1</comment>
      <origin>6678110</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="671" sha1="5g4rhc271c3sxm93cg3qnxyfrlvx0w6" xml:space="preserve">{{Navbox
| name = Miran Zupanič
| title = Filmi v režiji [[Miran Zupanič|Mirana Zupaniča]]
| state = {{{state|autocollapse}}}
| bodyclass = hlist
| nowrapitems = yes

|list1 = 

* ''[[Operacija Cartier]] (1991)
* ''[[Radio.doc]]'' (1995)
* ''[[Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine]]'' (2004)
* ''[[Barabe!]] (2001)
* ''[[Delitve]]'' (2003)
* ''[[Otroci s Petrička]]'' (2007)
* ''[[Igra s pari]]'' (2009)
* ''[[Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine]]'' (2011)
* ''[[Poj mi pesem (film)|Poj mi pesem]]'' (2018)
* ''[[Sarajevo Safari (film)|Sarajevo Safari]]'' (2022)

{{nowrap end}}
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za filmske ustvarjalce]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>5g4rhc271c3sxm93cg3qnxyfrlvx0w6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678111</id>
      <parentid>6678110</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:30:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6678111</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="671" sha1="ikxk9q7qm2xumoxmn1c791crdwjhf47" xml:space="preserve">{{Navbox
| name = Miran Zupanič
| title = Filmi v režiji [[Miran Zupanič|Mirana Zupaniča]]
| state = {{{state|autocollapse}}}
| bodyclass = hlist
| nowrapitems = yes

|list1 = 

* ''[[Operacija Cartier]] (1991)
* ''[[Radio.doc]]'' (1995)
* ''[[Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine]]'' (2004)
* ''[[Barabe!]] (2001)
* ''[[Delitve]]'' (2003)
* ''[[Otroci s Petrička]]'' (2007)
* ''[[Igra s pari]]'' (2009)
* ''[[Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine]]'' (2011)
* ''[[Poj mi pesem (film)|Poj mi pesem]]'' (2018)
* ''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]'' (2022)

{{nowrap end}}
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za filmske ustvarjalce]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ikxk9q7qm2xumoxmn1c791crdwjhf47</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Martinus Justinus Godefriedus Veltman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>504801</id>
    <revision>
      <id>6678079</id>
      <parentid>6612350</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T05:06:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678079</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14910" sha1="ftzh6dfgqpl3c11ojvw8sj83oee2wga" xml:space="preserve">{{short description|nizozemski fizik in nobelovec}}
{{infopolje Znanstvenik
| image             =
| caption           = Veltman leta 2005
| birth_name        =
| birth_date        =
| birth_place       =
| death_date        =
| death_place       =
| residence         = {{ubl|{{NLD}}|{{USA}}}}
| nationality       = {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemci|nizozemska]]
| fields            = [[fizika]]
| workplaces        = {{ubl|[[Univerza Michigana]]|[[Univerza v Utrechtu]]}}
| alma_mater        = [[Univerza v Utrechtu]] &lt;br /&gt;{{small|[[doktorat]] 1963}}
|known_for          = [[renormalizacija]] [[Yang-Millsova teorija|Yang-Millsove teorije]] &lt;br /&gt; [[razsežnostna regularizacija]] &lt;br /&gt; [[Schoonschip]] &lt;br /&gt;[[masivna gravitacija|diskontinuiteta vDVZ]] &lt;br /&gt; Passarino-Veltmanova redukcija
| doctoral_students = {{ubl|[[Peter van Nieuwenhuizen]] {{small|(1971)}}|Johannes Reiff {{small|(1971)}}|[[Gerardus 't Hooft]] {{small|(1972)}}|[[Bernard de Wit]] {{small|(1973)}}|Jacobus Johannes Maria Verbaarschot {{small|(1977)}}|Christianus Marinus Emmanuel Otten {{small|(1978)}}|Michel Eugène Lemoine {{small|(1979)}}|Jochum Johan van der Bij {{small|(1983)}}}}
| awards            = {{ikona Nob nag}} [[Nobelova nagrada za fiziko]] {{small|(1999)}}
| thesis_title      = Intermediate particles in S-matrix theory and calculation of higher order effects in the production of intermediate vector bosons
| thesis_year       = 1963
| thesis_url        = https://inspirehep.net/literature/923826
| doctoral_advisor  = [[Léon Van Hove]]
}}

'''Martinus Justinus Godefriedus »Tini« Veltman''' [mɑrˈtinʏʃʏsˈtinʏs xoːdəˈfridʏs ˈtini ˈvɛltmɑn],{{efn|Posamezno se ''Martinus'', ''Justinus'' in ''Godefriedus'' izgovarjajo [mɑrˈtinʏs], [jʏsˈtinʏs] in [ɣoːdəˈfridʏs].}}  [[Nizozemci|nizozemski]] [[fizik]], * [[27. junij]] [[1931]],  [[Waalwijk]], [[Nizozemska]], † [[4. januar]] [[2021]], [[Bilthoven]], Nizozemska.&lt;ref name=&quot;s10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;s11&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;s12&quot; /&gt;

Veltman si je leta 1999 delil [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagarado za fiziko]] s svojim doktorskim študentom [[Gerardus 't Hooft|Gerardusom 't Hooftom]] za njuno delo iz [[fizika osnovnih delcev|fizike delcev]].&lt;ref name=&quot;ilio_2021&quot; /&gt;

== Življenje ==

Veltmanov oče je bil ravnatelj krajevne osnovne šole. Trije od očetovih bratov in sester so bili učitelji v osnovni šoli. Materin oče je bil pogodbeni delavec in je vodil tudi kavarano. Bil je četrti otrok v družini šestih otrok. Leta 1948 je začel študirati matematiko in fiziko na [[Univerza v Utrechtu|Univerzi v Utrechtu]].&lt;ref name=&quot;Nobel-bio&quot; /&gt;

Kot mladenič se je zelo zanimal za radijsko elektroniko, kar je bil težek konjiček, saj je okupacijska nemška vojska zajela večino razpoložljive radijske opreme.&lt;ref name=&quot;Nobel-bio&quot; /&gt;

Leta 1955 je postal raziskovalni asistent profesorja [[Antonius Mathias Johannes Friedrich Michels|Michelsa]] v Van Der Waalsovem laboratoriju v [[Amsterdam]]u. Michels je bil fizikalni kemik in eksperimentalni fizik, ki je delal na področju fizike velikih tlakov. Veltmanova glavna naloga je bilo vzdrževanje velike knjižnične zbirke in občasne priprave na predavanja za Michelsa.

Njegova raziskovalna kariera je napredovala, ko se je leta 1955 preselil v Utrecht in delal pri [[Léon Van Hove|Léonu Vanu Hoveju]]. Leta 1956 je [[magisterij|magistriral]], po tem pa je dve leti služil vojaški rok. Vrnil se je februarja 1959. Van Hove ga je nato najel kot doktorskega raziskovalca.

Van Hove je leta 1960 postal direktor teoretičnega oddelka v [[CERN]] v [[Ženeva|Ženevi]], evropskem laboratoriju za visoke energije. Veltman se mu je pridružil leta 1961. Medtem se je leta 1960 poročil z ženo Anneke, ki je rodila njuno hči Hélène na Nizozemskem, preden se je preselila v Ženevo, da bi živela z Martinusom. Hélène je sledila očetovim stopinjam in pravočasno zaključila z disertacijo iz fizike delcev pri [[Mary Katharine Gaillard]] na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije v  Berkeleyju]], čeprav zdaj dela v finančni industriji v [[London]]u.&lt;ref name=&quot;Nobel-bio&quot; /&gt;

Veltman je [[doktorat|doktoriral]] iz teoretične fizike leta 1963 pod Van Hovejevim mentorstvom z disertacijo o popravkih z uporabo [[Feynmanov diagram|Feynmanovih diagramov]] pri računanju nastanka [[vektorski bozon|vektorskih bozonov]] z [[nevtrino|nevtrini]].&lt;ref name=&quot;lang_2009&quot; /&gt; Leta 1966 je postal profesor na Univerzi v Utrechtu.&lt;ref name=&quot;Nobel-bio&quot; /&gt;

Med letoma 1963 in 1964 med podaljšanim obiskom laboratorija [[SLAC]] je Veltman razvil računalniški program [[Schoonschip]] za simbolično manipulacijo matematičnih enačb, ki sedaj velja za prvi [[programi za simbolno računanje|program za simbolno računanje]]. Program v [[zbirni jezik|zbirnem jeziku]] je prvotno razvil za računanje [[kvadrupolni moment|kvadrupolnega momenta]] [[bozoni W in Z|bozona W]], kar je v vmesnih korakih zahtevalo 50.000 členov. Pravilno je predvidel, da bodo praktični izračuni Feynmanovih diagramov postajali vse bolj zapleteni, še posebej za teorije z vektorskimi bozoni. Sedaj razširjene izračune nad eno zanko si je nemogoče zamisliti brez računalniške algebre.&lt;ref name=&quot;gaem_2021&quot; /&gt;

Poleg tega je okoli leta 1988 razvil svojo različico [[prenosni računalnik|prenosnega računalnika]] z lastnim [[operacijski sistem|operacijskim sistemom]].

Veltman je bil tesno povezan s poskusom z nevtrini v CERN leta 1963 in je analiziral slike, ki so jih generirali detektorji. Ko ni prišlo do spektakularnih dogodkov, je navdušenje popustilo in čez nekaj časa sta Veltman in Bernardini edina analizirala slike. Zaradi tega je Veltman leta 1963 postal predstavnik skupine na konferenci v Brookhavnu.&lt;ref name=&quot;Nobel-bio&quot; /&gt;

Leta 1971 je 'tHooft, ki je zaključeval svoj doktorat pod Veltmanovim mentorstvom, [[renormalizacija|renormaliziral]] [[Yang-Millsova teorija|Yang-Millsovo teorijo]]. Pokazala sta, da če morajo biti simetrije Yang-Millsove teorije realizirane v [[spontani zlom simetrije|spontano zlomljenem]] načinu, znanem kot [[Higgsov mehanizem]], se lahko Yang-Millsova teorija renormalizira.&lt;ref name=&quot;thoo_1972&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;s13&quot; /&gt; Renormalizacija Yang-Millsove teorije je eden pomembnejših dosežkov fizike 20. stoletja.

Veltman je leta 1980 postal član [[Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti|Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti]].&lt;ref name=&quot;s14&quot; /&gt; Leta 1981 je zapustil Univerzo v Utrechtu in odšel na [[Univerza Michigana|Univerzo Michigana]] v Ann Arborju, kjer se je upokojil leta 1996.&lt;ref name=&quot;s15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;s16&quot; /&gt; Pozneje se je preselil nazaj na Nizozemsko.

Leta 1999 sta Veltman in 't Hooft prejela Nobelovo nagrado za fiziko »za pojasnitev kvantne strukture [[elektrošibka interakcija|elektrošibke interakcije]] v fiziki.«&lt;ref name=&quot;Nobel-bio&quot; /&gt; Ko so nagrado podelili, sta se pridružila praznovanju na Univerzi v Utrechtu.

Leta 2003 je Veltman objavil knjigo o fiziki delcev za širše občinstvo z naslovom ''Dejstva in skrivnosti v fiziki osnovnih delcev'' (''Facts and Mysteries in Elementary Particle Physics'').

Veltman je umrl na svojem domu v Bilthovnu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===

Po njem se imenuje [[asteroid]] [[9492 Veltman]].

== Izbrana dela ==

* Veltman, M. [https://www.osti.gov/biblio/4826146-perturbation-theory-massive-yang-mills-fields &quot;Perturbation Theory of Massive Yang-Mills Fields&quot;], Utrecht Rijksuniversiteit (Netherlands). Instituut voor Theoretische Fysica. Paris Univ., Orsay (France). Laboratoire de Physique Théorique et Hautes Energies, (avgust 1968).
* Veltman, M.; Yellin, J. [https://www.osti.gov/biblio/4435257-some-comments-decays-eta &quot;Some Comments on the Decays of eta (550)&quot;], [[Brookhavenski narodni laboratorij]], [[Ministrstvo za energijo ZDA]] (prek predhodne agencije [[Komisija za atomsko energijo ZDA|Komisije za atomsko energijo ZDA]] (AEC)), julij 1966.
* Veltman, M. ''Facts and Mysteries in Elementary Particle Physics'', World Scientific Publishing, 2003. {{ISBN|981-238-149-X}}.

== Glej tudi ==

* [[kiralna anomalija]]
* [[Pauli-Villarsova regularizacija]]

== Opombe ==

{{seznam opomb}}

== Sklici ==

{{sklici|4|refs=
&lt;ref name=&quot;:0&quot;  &gt;{{navedi splet|title= Nobel prize winner Martinus Veltman passed away - News - Universiteit Utrecht|url= https://www.uu.nl/en/news/nobel-prize-winner-martinus-veltman-passed-away|archive-url=https://web.archive.org/web/20210106131011/https://www.uu.nl/en/news/nobel-prize-winner-martinus-veltman-passed-away|date= 6. januar 2021|archive-date= 6. januarja 2021|website= www.uu.nl|language= en}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Nobel-bio&quot; &gt;{{navedi splet|url= https://www.nobelprize.org/prizes/physics/1999/veltman/facts/|title= Martinus J.G. Veltman|publisher= Nobelprize.org|language= en}}&lt;/ref&gt; 
&lt;ref name=&quot;s10&quot; &gt;{{navedi novice|title= Nobelprijswinnaar Martin Veltman (1931) overleden|url= https://www.nrc.nl/nieuws/2021/01/06/een-voor-nederland-te-uitgesproken-gigant-a4026328?utm_source=twitter&amp;utm_medium=social&amp;utm_campaign=twitter&amp;utm_term=20210106|work= NRC|language= nl}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;s11&quot; &gt;{{navedi splet|url= https://www.telegraaf.nl/nieuws/1981949169/nobelprijswinnaar-martinus-veltman-89-overleden|title= Nobelprijswinnaar Martinus Veltman (89) overleden|date= 6. januar 2021|website= Telegraaf|language= nl|accessdate= 2021-09-01|archive-date= 2021-01-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20210106101841/https://www.telegraaf.nl/nieuws/1981949169/nobelprijswinnaar-martinus-veltman-89-overleden|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;s12&quot; &gt;{{navedi splet|title= Martinus Veltman (1931 – 2021)|url= https://home.cern/news/obituary/cern/martinus-veltman-1931-2021|access-date= 12. januarja 2021|website= CERN|language= en|archive-date= 2021-06-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20210629171307/https://home.cern/news/obituary/cern/martinus-veltman-1931-2021|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;s13&quot; &gt;{{navedi splet|url= http://www.staff.science.uu.nl/~hooft101/gthpub/regularization_renormalization.pdf|title= Regularization and Renormalization of Gauge Fields by 't Hooft and Veltman|format= PDF|language= en}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;s14&quot; &gt;{{navedi splet|url= https://www.knaw.nl/en/members/members/8030 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201125225944/https://www.knaw.nl/en/members/members/8030|title= Martinus Veltman |publisher= Kraljeva nizozemska akademija umetnosti in znanosti|archive-date= 25. november 2020|language= en}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;s15&quot; &gt;{{navedi splet|url= https://www.uu.nl/en/research/prizes-and-distinctions/nobel-prize-winners|title= Nobel Prize winners - Organisation - Universiteit Utrecht|website= www.uu.nl}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;s16&quot; &gt;{{navedi splet|url= https://www.newnetherlandinstitute.org/history-and-heritage/dutch_americans/martinus-justinus-godefriedus-veltman/|title= Martinus Justinus Godefriedus Veltman|website= www.newnetherlandinstitute.org}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;gaem_2021&quot; &gt;{{sktxt|Gaemers|De Wit|2021}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;ilio_2021&quot; &gt;{{sktxt|Iliopoulos|Maiani|2021}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;lang_2009&quot; &gt;{{sktxt|Lang|2009}}.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;thoo_1972&quot; &gt;{{sktxt|'t Hooft|Veltman|1972}}.&lt;/ref&gt;
}}

== Viri ==

{{refbegin|2}}
* {{citat|last1= Gaemers|first1= Karel|last2= De Wit|first2= Bernard|authorlink2= Bernard de Wit|title= Martinus J G Veltman 1931–2021|journal= [[CERN Courier]]|date= 4. marec 2021|url= https://cerncourier.com/a/martinus-j-g-veltman-1931-2021/|language= en|accessdate= 2021-09-01|archive-date= 2021-09-01|archive-url= https://web.archive.org/web/20210901172648/https://cerncourier.com/a/martinus-j-g-veltman-1931-2021/|url-status= dead}}
* {{citat|last1= Iliopoulos|first1= John|authorlink1= John Iliopoulos|last2= Maiani|first2= Luciano|authorlink2= Luciano Maiani|date= 20. januar 2021|title= Martinus Justinus Godefriedus Veltman (1931 – 2021)|url= https://home.cern/news/obituary/cern/martinus-justinus-godefriedus-veltman-1931-2021|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20210131032803/https://home.cern/news/obituary/cern/martinus-justinus-godefriedus-veltman-1931-2021|archive-date= 2021-01-31|access-date= 27. januarja 2021|website= CERN|language= en}}
* {{citat|last1= Lang|first1= Herman de|title= Canon van de Natuurkunde|date= 2009|publisher= Veen magazines|location= Diemen|pages= 277-281}}
* {{citat|last1='t Hooft|first1= Gerardus|authorlink1= Gerardus 't Hooft|last2= Veltman|first2= Martinus Justinus Godefriedus|title= Regularization and Renormalization of Gauge Fields|journal= Nuclear Physics B|date= 1972|volume= 44|issue= 1|pages= 189–219|bibcode= 1972NuPhB..44..189T|doi= 10.1016/0550-3213(72)90279-9|hdl= 1874/4845| hdl-access= free}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki-medvrstično|Martinus Veltman|Martinus Justinus Godefriedus Veltman}}
{{wikinavedek}}
* [https://www.nobelprize.org/prizes/physics/1999/veltman/facts/ Martinus J.G. Veltman] na Nobelprize.org vključno z Nobelovim predavanjem 8. decembra 1999 ''From Weak Interactions to Gravitation'' {{ikona en}}
* [http://www.ii.umich.edu/content/michigan-lsa/physics/en/people/emeritus/veltman.html University of Michigan Page] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170510163447/http://www.ii.umich.edu/content/michigan-lsa/physics/en/people/emeritus/veltman.html |date=2017-05-10 }}
* [http://www.vega.org.uk/video/programme/36 Freeview video 'An Interview with Martinus Veltman' by the Vega Science Trust]
* [https://web.archive.org/web/20060901071147/http://pauli.physics.lsa.umich.edu/w/arch/som/sto2001/Veltman/real/n001.htm Freeview video 'Why do we need a linear collider']
* [https://inspirehep.net/authors/984831 Martinus J.G. Veltman] na [[INSPIRE-HEP]] {{ikona en}}
* [https://academictree.org/physics/peopleinfo.php?pid=25597 Akademsko drevo Martinusa Justinusa Godefriedusa Veltmana] na Physics Tree {{ikona en}}
* [https://genealogy.math.ndsu.nodak.edu/id.php?id=15775 Martinus Justinus Godefriedus Veltman] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210513054636/https://www.genealogy.math.ndsu.nodak.edu/id.php?id=15775 |date=2021-05-13 }} na [[Projekt Matematična genealogija|Projektu matematična genealogija]] {{ikona en}}

{{Nobelova nagrada za fiziko}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Veltman, Martinus Justinu Godefriedus}}

[[Kategorija:Nizozemski fiziki]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Utrechtu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Utrechtu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Michigana]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti]]
[[Kategorija:Tuji člani Nacionalne akademije znanosti ZDA]]
[[Kategorija:Tuji člani Ruske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]]
[[Kategorija:Nosilci reda nizozemskega leva]]
[[Kategorija:Ljudje, povezani s CERN]]
[[Kategorija:Nizozemski akademiki]]
[[Kategorija:Nizozemski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>ftzh6dfgqpl3c11ojvw8sj83oee2wga</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Atentat na Johna Kennedyja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>505610</id>
    <revision>
      <id>6678181</id>
      <parentid>6677580</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T11:05:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Streljanje na Dealy Plaza */ urejanje</comment>
      <origin>6678181</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31232" sha1="kgl7jcklikuno36xt1m1irnjcw1ltpa" xml:space="preserve">[[John F. Kennedy|John Fitzgerald Kennedy]], 35. predsednik [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], je bil umorjen v petek 22. novembra 1963 ob 12:30 v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] v [[Teksas|Teksasu]], medtem ko se je s svojo predsedniško limuzino vozil skozi Dealey Plaza. Kennedy se je vozil skupaj z svojo ženo [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jacqueline]], guvernerjem Teksasa [[John Connally|Johnom Connallyjem]] in Connallyjevo ženo [[Nellie Connally|Nellie]], ko ga je usodno ustrelil [[Lee Harvey Oswald]], nekdanji ameriški marinec, ki je iz bližnje stavbe streljal nanj. Guverner Connally je bil v napadu hudo poškodovan. Povorka je odhitela v spominsko bolnišnico Parkland, kjer je bil Kennedy približno 30 minut po streljanju razglašen za mrtvega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/chapter-1.html#conclusions|title=Report of the President's Commission on the Assassination of President Kennedy, Chapter 1: Summary and Conclusions}}&lt;/ref&gt; 

{{Infopolje Napad na civiliste|title=Atentat na Johna Kennedyja|image=JFK limousine.png|caption=Predsednik Kennedy skupaj z svojo ženo Jacquiline in guverner Teksasa John Connally z ženo Nellie v predsedniški limuzini nekaj minut pred atentaom|date=22. november 1963|time=12:30|victims=2|injuries=3|perpetrator=[[Lee Harvey Oswald]]|location=[[Dallas]], [[Teksas]], [[ZDA]]}}

Policijska uprava Dallas je Oswalda aretirala 70 minut po prvem streljanju. Oswald je bil po zakonu zvezne države Teksas obtožen umora Kennedyja in policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. 24. novembra 1963 ob 11:21 uri, ko so televizijske kamere v živo spremljale njegov prehod iz mestnega zapora v okrožni zapor, je lastnik nočnega kluba Dallas, [[Jack Ruby]] ustrelil in smrtno ranil Oswalda v kleti policijskega sedeža Dallasa. Oswalda so odpeljali v spominsko bolnišnico Parkland, kjer je kmalu umrl. Ruby je bil obsojen na zapor zaradi Oswaldovega umora, čeprav je bil kasneje v pritožbi razveljavljen, Ruby pa je leta 1967 umrl v priporu, medtem ko je čakal na novo sojenje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.law.cornell.edu/constitution/articleii|title=Article II}}&lt;/ref&gt;

Po 10-mesečni preiskavi je Warrenova komisija ugotovila, da je Oswald pri streljanju na Kennedyja ravnal povsem sam in da je Ruby pravtako ravnal sam pri ustrelitvi Oswalda. Kennedy je bil osmi in najnovejši ameriški predsednik, ki je umrl na položaju, četrti (po Lincolnu, Garfieldu in McKinleyju) pa je bil umorjen. Podpredsednik [[Lyndon B. Johnson]] je samodejno postal predsednik po Kennedyjevi smrti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/images/pdf/937a1JFKAssassination.pdf|title=John F. Kennedy's Assassination Leaves a Legacy of Suspicion}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.lifeinlegacy.com/display.php?weekof=September|title=26, 2009#P12844 Life in Legacy|accessdate=2021-09-24|archive-date=2011-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110512002820/http://lifeinlegacy.com/display.php?weekof=September|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Odbor Združenih držav za atentate (HSCA) se je strinjal z Warrenovo komisijo, da sta Oswaldovi trije streli povzročila poškodbe, ki sta jih utrpela Kennedy in Connally. Po analizi zvočnega posnetka diktabel je HSCA ugotovila, da je bil Kennedy verjetno umorjen zaradi zarote. Odbor ni mogel identificirati drugega strelca ali skupine, ki bi bila vpletena v možno zaroto, čeprav je HSCA ugotovila, da analiza kaže na obstoj dodatnega streljanja in veliko verjetnost, da sta dva strelca streljala na predsednika.&lt;ref&gt;Jarrett Murphy, [http://www.cbsnews.com/stories/2003/11/20/national/main584668.shtml &quot;40 Years Later: Who Killed JFK?&quot;] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111117235233/http://www.cbsnews.com/stories/2003/11/20/national/main584668.shtml|date=November 17, 2011}}, [[:en:CBS_News|CBS News]], November 21, 2003.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://jfk.hood.edu/Collection/Weisberg%20Subject%20Ind|title=Letter from Assistant Attorney General William F. Weld to Peter W. Rodino Jr., undated}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==
Ameriški predsednik [[John F. Kennedy|John Kennedy]] je novembra 1963 odpotoval v Teksas, da bi odpravil opravke in dela v demokratični stranki med liberalci Ralph Yarborough, Don Yarborough in konservativnim teksaškim guvernerjem Johnom Connallyjem.&lt;ref&gt;{{harvnb|Warren|1964|page=28}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|White|1965|page=[https://archive.org/details/makingofpresiden00whit/page/3 3]}}&lt;/ref&gt; Za obisk sta se najprej dogovorila Kennedy, podpredsednik Lyndon B. Johnson in župan Connally na srečanju v El Pasu junija. Kennedy je imel v mislih tri osnovne cilje:

* Za pomoč pri zbiranju več prispevkov za predsedniško kampanjo Demokratične stranke; 

* Svoje prizadevanje za ponovno izvolitev je začel novembra 1964; in

* Za pomoč pri političnih popravkih med več vodilnimi člani teksaške demokratske stranke, za katere se je zdelo, da se borijo med seboj 

Potovanje je bilo napovedano konec septembra 1963. Trasa povorke je bila dokončana 18. novembra in kmalu zatem napovedana. 21. novembra so mediji napovedali povorko, kje in kako bo potekala.&lt;ref&gt;{{harvnb|United Press International|''American Heritage''|1964|page=7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvnb|Warren|1964|page=40}}&lt;/ref&gt; 

== Atentat ==

=== Pot na Dealy Plaza ===
[[Slika:Kennedys arrive at Dallas 11-22-63.JPG|sličica|268x268_pik|Predsednik Kennedy in njegova žena Jacquiline po prihodu na letališče Dallas ob 11:30 22. novembra 1963.]]
Kennedyjev itinerar je pozval predsednika, naj prispe na letališče [[Dallas Love Field]] s kratkim letom iz letalske baze Carswell v [[Fort Worth, Teksas|Fort Worthu]]. Pot motornega kolone skozi Dallas - s Kennedyjem, Connallyjem in njihovima ženama skupaj v eni sami limuzini, Johnsonom in ženo za dvema avtomobiloma zadaj - je nameravala Kennedyju dati največjo izpostavljenost lokalnim množicam pred njegovim prihodom na kosilo v Trade Mart, kjer se je predsednik Kennedy nameraval srečati z državljanskimi in poslovnimi voditelji. [[Kenneth O'Donnell]], Kennedyjev prijatelj in sekretar za imenovanja, je za cilj povorke vozil izbral Trade Mart.

Odhod z Dallas Love Fielda je bil povorki dodeljen 45 minut za prihod v Trade Mart ob predvidenem času prihoda ob 12:15. Pot je bila načrtovana tako, da je služila kot 16-kilometrska kriva pot med obema krajema, vozila s policijskimi motorji pa so se lahko v predvidenem času vozili počasi. 

Posebni agent [[Winston G. Lawson]], član [[Bela hiša|Bele hiše]], ki je deloval kot agent tajne službe, in agent tajne službe Forrest V. Sorrels, posebni agent, odgovoren za pisarno v Dallasu, sta bila najbolj aktivna pri načrtovanju dejanske povorke. 14. novembra sta se oba moška udeležila sestanka na Love Fieldu in se odpeljala po poti, za katero je Sorrels verjel, da je najbolj primerna za povorko. Od Love Fielda je pot potekala skozi primestni odsek Dallasa, skozi Downtown vzdolž glavne ulice, desno zavijanje na ulici N. Houston Street za en blok, levo na ulici Elm, ki poteka skozi Dealey Plaza, in navzdol kratek odsek&amp;nbsp;Stemmonsova avtocesta do trgovskega trga. 

Kennedy se je nameraval vrniti na Love Field in se pozneje tega dne odpraviti na večerjo za zbiranje sredstev v Austinu. Za povratno potovanje so agenti izbrali bolj neposredno pot, ki je bila približno 6,4 km dolga; nekaj te poti bi morali prevoziti uporabili po atentatu. Načrtovana pot do Trade Mart-a je bila nekaj dni pred dogodkom na široko objavljena v časopisih Dallas, v korist ljudi, ki so si želeli ogledati povorko. 

Za prehod skozi Downtown Dallas je bila izbrana pot zahodno vzdolž glavne ulice in ne ulice Elm (en blok proti severu), saj je bila to tradicionalna parada in je zagotavljala največji pogled na stavbo in množice. Odsek poti na glavni ulici je preprečil neposreden zavoj na izvoz Fort Worth Turnpike (ki je služil tudi kot izvoz Stemmons Freeway), ki je bil pot do Trade Mart, saj je bil ta izvoz dostopen le z ulice Elm. Zato je načrtovana proga povorke vključevala kratek zavoj v enem bloku na koncu glavnega dela glavne ulice, na Houston Street za en blok proti severu, preden so spet zavili proti zahodu na Elm, tako da so lahko pred izstopom iz Elma nadaljevali skozi Dealey Plaza&amp;nbsp; na avtocesto Stemmons.&amp;nbsp; Teksaški šolski knjižni depozit je bil (in je še vedno) na severozahodnem vogalu križišča Houston in Elm Street. 

Povorka Dallas je za tajno službo in policijsko zaščito uporabljala tri vozila:

* Prvi avtomobil, beli Ford brez oznak (trdi streh), so imeli na krovu šefa policije Dallasa [[Jesse Curry]], agent tajne službe [[Win Lawson]], šerif [[Bill Decker]] in Dallas Field Agent [[Forrest Sorrels]].
* Drugi avtomobil, kabriolet Lincoln Continental iz leta 1961, so zasedli voznik agent [[Bill Greer]], SAIC [[Roy Kellerman]], guverner [[John Connally]], [[Nellie Connally]], predsednik [[John F. Kennedy|Kennedy]] in [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jackie Kennedy]]. 
* Tretji avtomobil, kabriolet Cadillac iz leta 1955 s kodnim imenom &quot;Halfback&quot;, je vseboval voznika agenta [[Sam Kinney|Sama Kinneyja]], ATSAIC [[Emory Roberts]], pomočnika predsednika [[Ken O'Donnell]] in [[Dave Powers]], voznika agenta [[Georgea Hickeyja]] in agent PRS Glena Bennetta.&amp;nbsp; Agenti tajnih služb [[Clint Hill]], [[Jack Ready]], [[Tim McIntyre]] in [[Paul Landis]] so bili udeleženi na motorjih. 

22. novembra 1963 - po govoru na zajtrku v Fort Worthu, kjer je Kennedy prenočil po prihodu iz San Antonia, Houstona in Washingtona, prejšnji dan - se je Kennedy vkrcal na letalo Air Force One, ki je odletelo ob 11:10 in prispelo v Love Polje 15 minut kasneje. Ob 11:40 je Kennedyjeva povorka zapustila Love Field na pot skozi Dallas, ki je tekla po urniku, približno 10 minut daljšem od načrtovanega 45 minutnega dogodka, zaradi navdušenih množic, ocenjenih na 150.000 do 200.000 ljudi, in dveh nenačrtovanih postankov, ki jih je častil Kennedy. 

=== Streljanje na Dealy Plaza ===
[[Slika:John F. Kennedy motorcade, Dallas crop.png|sličica|301x301px|Kennedy, Jacquilline, Conally in Nellie v predsedniški limuzini nekaj minut pred atentatom]]
Ob 12:30 je Kennedyjeva predsedniška limuzina Lincoln Continental prispela na Dealy Plaza. Nellie Connally, prva dama Teksasa, se je kmalu zatem obrnila na Kennedyja, ki je sedel za njo, in rekla: &quot;Gospod predsednik, ne morete reči, da vas Dallas ne mara.&quot; Kennedy se je nato nasmehnil in odgovoril: &quot;Ne, zagotovo ne morem tega reči.&quot; To so bile njegove zadnje besede. 

Z ulice Houston Street je limuzina načrtovano zavila levo na cesto Elm, da bi omogočila dostop do izhoda s avtoceste Stemmons. Ko se je vozilo obrnilo, je zapleljalo mimo teksaškega šolskega knjižnega skladišča in nadaljevalo pot po cesti naravnost. Približno 80 % prič je dejalo, da je kmalu zatem zaslišalo streljanje. V bližini odprtega okna v šestem nadstropju skladišča knjig so našli tudi puško Mannlicher-Carcano in na tleh tri porabljene metke.
[[Slika:Moorman photo of JFK assassination.jpg|levo|sličica|255x255px|Slika Mary Moorman, posneta v trenutku atentata]]
Kmalu potem, ko je Kennedy začel mahati množici, se je zaslišal prvi strel, kar pa je bilo, vendar se večina v množici ali tistih, ki so se vozili v povorki, ni odzvala. Mnogi so kasneje rekli, da so si predstavljali, da so slišali [[Petarda|petardo]] ali povratno streljanje vozila. Tako Kennedy kot Connally, ki sta oba delala kot oficirja v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], sta zvok prepoznala kot strel močne puške. Ta metek je je zadel Kennedyja v spodnji del vratu ter mu prebil kožo in nato zadel še Connallyja v levi zgornji del hrbta v bližini leve rame. Kmalu zatem se je zaslišal drugi strel, ta metek pa je za las zgrešil limuzino in zadel pločnik ob cesti. Pri tem je mimoidočega [[James Tague|Jamesa Taguea]] majhen košček pločnika, ki se je odtrgal od metka, zadel v desno lico zaradi česar je utrpel manjšo rano na licu. Kmalu zatem je Connally od bolečine zavpil: &quot;O ne, ne! Ljubi bog! Vse nas bodo pobili!&quot; Kennedy si je nato z rokami od bolečine pokril obraz, kmalu po drugem streljanju pa se je zaslišal še tretji strel. Ta metek je Kennedyja zadel naravnost v glavo in je bil za predsednika usoden. Pri tem je njegova kri iz glave tako močno špricnila, da je pristala na sprednjem oknu limuzine. Kennedy je v trenutku padel na svoj sedež limuzine ter padel v nezavest zaradi močne krvavitve in hude poškodbe. Takoj po usodni ustrelitvi je njegova žena Jacqueline vstala in z stegnjeno roko začela mahati policistom na motorjih v znak, da je Kennedy hudo ranjen. 

Posebni agent tajne službe, [[Clint Hill]] se je vozil na levi sprednji ploščadi naslednjega avtomobila, ki je bil tik za Kennedyjevo limuzino, ko je zagledal, da je bil Kennedy ustreljen. Hill je skočil na ulico Elm in stekel naprej, da bi se vkrcal na prtljažnik limuzine in zaščitil Kennedyja. Vedel je, da posega po nečem, morda po kosu Kennedyjeve lobanje. Skočil je na zadnjo stran limuzine, da bi zaščitil Kennedyja, Jacqueline pa se je nato usedla nazaj na svoj sedež in prijela Kennedyja, da bi mu ustavila krvavenje. 
[[Slika:Kennedy after being shot.jpg|sličica|294x294px|Kennedyjev agent na zadnjem delu limuzine potem, ko je odhitel zaščititi predsednika.]]
Voznika limuzine sta opazila, da sta Kennedy in Connally močno ranjena ter avto usmerila k spominski bolnišnici Parkland. Nellie Connally je držala svojega moža na poškodovanem delu telesa, medtem, ko je Jacquilline držala Kennedyja za glavo k sebi. Med potjo v bolnišnico je Jacquilline večkrat glasno dejala: &quot;Ubili so mi moža! V roki imam njegove [[Možgani|možgane]]!&quot; Leta po atentatu je Jacquilline dejala: &quot;Med potjo v bolnišnico sem se skozi sklanjala nad njim in dejala: Jack! Jack, me slišiš? Ljubim te Jack! Nenehno sem mu držala zgornji del glave pokonci, da bi mu ostali možgani v lobanji.&quot;

Ob 12:36 je limuzina prispela v bolnišnico. Po prihodu v bolnišnico sta bila Kennedy in Connally nemudoma odpeljana na urgenco. Jacquilline Kennedy je v svoji obleki, umazani od krvi svojega moža čakala pred operacijsko sobo. Zdravniki so takoj operirali oba poškodovanca. Kljub hitremu okrepanju, je so bile Kennedyjeve poškodbe prehude, kirurg, ki ga je pa operiral, pa je verjel, da je preživetje skoraj da nemogoče, saj je tretji metek, ki ga je zadel v zadnji del glave, povzročil veliko poškodbo lobanje in možganov ter posledično močno krvavitev. Ob 13:00, pol ure po atentatu, je 46-letni ameriški predsednik John F. Kennedy podlegel poškodbi ter krvavitvi glave in umrl. 

Župan Connally je preživel operacijo, čeprav kljub velikim poškodbam ni bil v življenjski nevarnosti. Kirurgi, ki so ga operirali, so dejali, da ga je žena po streljanju potegnila v naročje, zaradi česar je nastala drža zaprla njegovo prednjo rano na prsih, zaradi česar se je zrak sesal neposredno v prsni koš okrog poškodovanih desnih pljuč. 

=== Obdukcija ===
[[The New York Times|New York Times]] je o Kennedyjevi smrti poročal ob 13:33. Po Kennedyjevi smrti so njegovo truplo ob 14:00 odpeljali v [[Washington, D.C.|Washington D. C.]] Njegova obdukcija je bila opravljena v pomorski bolnišnici Bethesda v Bethesdi v Marylandu, okoli 20. ure. in ob polnoči po vzhodnem vzhodnem vremenu, v soboto, 23. novembra. Izvedeno je bilo v pomorski bolnišnici na zahtevo Jacqueline Kennedy na podlagi tega, da je bil predsednik Kennedy med drugo svetovno vojno pomorski častnik.

=== Umor policista J.D. Tippita ter aretacija Leeja Harveyja Oswalda ===
Med preiskavo šestega nadstropja skladišča sta dva namestnika našla italijansko puško Carcano M91/38 z zaklepnim mehanizmom. [[Lee Harvey Oswald]] je rabljeno puško kupil marca 1963 pod imenom &quot;A. Hidell&quot; in jo dal dostaviti na svoj poštni predal v Dallasu. FBI je na cevi našel delni odtis Oswaldove dlani, vlakna na puški pa so se ujemala z vlakni na Oswaldovi srajci. Krogla, najdena na bolnišničnem vozičku guvernerja Connallyja, in dva drobca, najdena v limuzini, so se balistično ujemala s puško Carcano.
[[Slika:Simulated Positions of Lee Harvey Oswald and JD Tippit on November-22-1963.png|sličica|285x285_pik|FBI je simuliral rekreacijo položajev Oswalda in policista Tippita v času streljanja.]]
Oswald je po streljanju na predsednika Kennedyja zapustil skladišče in se z avtobusom odpeljal v svoj dom, kjer je vzel drugo jakno in revolver. Policist [[J. D. Tippit]] se je ob 13:13 pripeljal s policijskim avtom v ulico sosednje soteske Oak Cliff v Dallasu potem, ko mu je bilo naročeno, da naj se odpelje na mesto atentata in opazil Oswalda v beli majci, ki je hodil po pločniku v stanovanjski soseski (tri milje od Dealey Plaza). Tippit se je ustavil, odprl okno in ga skozi odprto okno poklical do avta, ker je po njegovi obleki verjel, da je osumljenec atentata, ki so mu ga opisali. Oswald je stopil do avta, oba pa sta si nato izmenjavala besede. Po končanem pogovoru je Tippit izstopil iz avta, da bi stopil do Oswalda in ga pregledal. Medtem, ko je hodil pred sprednjim delom avta do njega, je Oswald potegnil iz žepa svoj revolver ter z njim trikrat ustrelil Tippita. Dve krogli sta Tippita zadeli v prsni koš, ena ga pa je zgrešila. Tippit je za tem padel na tla pred avto in medtem, ko je ležal po tleh, ga je Oswald še enkrat ustrelil, pri čemer je Tippita ustrelil v desni tempelj. Zatem je Oswald pobegnil s kraja dogodka, ko so začele prihajati priče. Nezavestnega Tippita je našel voznik [[Domingo Benavides]], kateri je o dogodku obvestil policijo po mikrofonu iz Tippitovega avta, Tippita pa so nato odpeljali v Medototično bolnišnico, kjer je ob 13:25 podlegel strelnim poškodbam in umrl.

Medtem ko so dallaški policisti izvajali popis zaposlenih v skladišču, je Oswaldov nadzornik [[Roy Truly]] ugotovil, da Oswalda ni, in obvestil policijo. Ob 13:36 so poklicali policijo, potem ko so opazili opaznega Oswalda, utrujenega od teka, ki se je prikradel v gledališče Texas Theatre, ne da bi plačal. Medtem ko je še vedno predvajan film War is hell, so dallaški policisti Oswalda aretirali po kratkem pretepu, v katerem je Oswald potegnil svojo popolnoma nabito pištolo in z njo udaril policista [[Nick McDonald|Nicka McDonalda]]. Zanikal je, da bi kogar koli ubil, in trdil, da je on grešni kozelj, ker je živel v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Ob 19:10 istega dne je bil Oswald najprej obtožen umora policista Tippita, ob 23:25 pa je bil obtožen še umora predsednika Kennedyja in poskusa umora guvernerja Connallyja. 

== Posledice in preiskava v Deally Plaza ==
[[Slika:Newman Family.jpg|levo|sličica|199x199_pik|Bill in Gayle Newman sta se po streljanju padla vrgla travo in zaščitila svoje otroke.]]
[[Slika:Lyndon B. Johnson taking the oath of office, November 1963.jpg|sličica|249x249_pik|Podpredsednik [[Lyndon B. Johnson]] na letalu pri priseganju kot 36. ameriški predsednik, ob 14:40 22. novembra 1963. Ob prisegi je bila zraven njega Jacquilline Kennedy, še vedno oblečena v obleki umazani od krvi njenega moža.]]
Dallaška policija je območje, kjer se je zgodil atentat, zaprla med 12:33 in 12:50. Na Dealey Plaza je bilo najmanj 104 očividcev, ki so bili zabeleženi z mnenjem o smeri, od koder so prihajali streli. 51,9% ljudi je menilo, da so vsi posnetki prišli iz zgradbe depozitarja. 31,7% ljudi je menilo, da prihajajo bodisi iz travnatega hriba bodisi iz trojnega podvoza. 8,7% jih je menilo, da je vsak strel prišel z mesta, ki se popolnoma razlikuje od hrupa ali skladišča. 4,8% je menilo, da so slišali strele z dveh lokacij, 2,9% pa so menili, da streli izvirajo iz smeri, ki je skladna tako z gomoljem kot s skladiščem. 
[[Slika:HowardBrennan.jpg|levo|sličica|Prikazovanje nadstropij Dallaške stavbe shranjevalnice knjig, od koder je Lee Oswald streljal na predsednika Kennedyja.]]
Ko je limuzina zapustila Dealey Plaza in se odpravila proti bolnišnici, so policisti in gledalci stekli navzgor po travnatem hribu in od trojnega podhoda do območja za 1,5 metra visoko ograjo na vrhu griča, ki jo je ločilo od parkirišča. Medtem je [[Howard Brennan]], parni monter, ki je sedel nasproti teksaškega šolskega skladišča knjig, pristopil k policiji in rekel, da je ob povorki slišal strel od zgoraj, nato pa pogledal navzgor, da bi videl moškega s puško, ki se je nahajal šestem nadstropju. Rekel je, da je istega moža nekaj minut prej gledal skozi okno. Policija si je ob 12:45, 12:48 in 12:55 zapisala Brennanov opis tega moškega. Po drugem strelu se je Brennan spomnil, da je ta človek ciljal na svoj zadnji strel in je morda za trenutek ustavil, da bi se prepričal, da je zadel cilj.&quot; 

Ko se je Brennan pogovarjal s policijo pred stavbo, sta se jim pridružila še dva uslužbenca depozitarja knjig, ki sta z okna na jugovzhodnem kotu petega nadstropja stavbe opazovala povorko. Eden je poročal, da je slišal tri strele neposredno nad njim ter zvoke puške in nabojev metkov, ki so padli na tla sobe. 

Delavec teksaškega šolskega knjižnega zavoda Bonnie [[Ray Williams]] je pričal, da je Leeja Harveyja Oswalda prepoznal kot nekoga, ki ga je pred atentatom dvakrat videl v šestem nadstropju stavbe z skladiščem knjig. Devet mesecev kasneje je FBI odstranil robnik, spektrografska analiza pa je pokazala kovinske ostanke, skladne z ostanki svinčevega jedra v strelu Oswalda. Tague je pričal pred Warrenovo komisijo in sprva izjavil, da ga je ranil na lice bodisi z drugim ali tretjim strelom od treh strelov, ki se jih je spomnil. Ko ga je odvetnik komisije zahteval, da je natančnejši, je Tague pričal, da je bil ranjen pri drugem strelu. 

Warrenova komisija je dodatno sklenila, da so bili sproženi trije streli, in dejala, da je &quot;znatna večina prič navedla, da streli niso enakomerno razporejeni. Večina prič se je spomnila, da sta bila drugi in tretji strel združena&quot;.

== Umor Leeja Harveyja Oswalda ==
[[Slika:Ruby shoots Oswald (full).jpg|sličica|341x341_pik|Jack Ruby kmalu potem, ko je ustrelil Oswalda]]24. novembra zjutraj je bilo odločeno, da se Oswalda premesti v mestni zapor za vložitev obtožnice in s tem pripravo na njegovo sojenje. Ob 11:21 sta dva policijska detektiva [[Jim Leavelle]] in [[L.C. Graves]] spremljala Oswalda do jeklenega policijskega avta v pritličju pod stopniščem Dallaškega pripora. Odhod do zapora so spremljale številne televizije v živo. Med množico ljudi, ki so opazovali Oswaldov odhod v zapor, je bil tudi lastnik Dallaškega nočnega kluba [[Jack Ruby]]. Približno 3 metre pred jeklenim avtom, ko so se je Oswald bližal z svojima spremljevalcema, je Jack Ruby vzel iz žepa svojo manjšo pištolo, stopil iz množice ter nameril v Oswalda in ga z pištolo enkrat ustrelil v trebuh. Oswald je takoj po ustrelitvi zavpil od neznosne bolečine ter padel po tleh. Takoj potem, ko je Oswald padel na tla, se je Ruby sklonil in z svojo pištolo nameril še Oswaldu v glavo, da bi ga na mestu dokončno ubil, vendar sta ga dva policijska detektiva, ki sta spremljala Oswalda, takoj prijela, policija pa ga je aretirala. Množica izven policijske postaje je odkrito ploskala, ko je ugotovila, da je bil Oswald ustreljen. Po aretaciji Rubyja sta policijska detektiva vprašala ležečega Oswalda: &quot;A nam zdaj hočete kaj povedati?&quot; Oswald je odkimal ter kmalu zatem padel v nezavest. Nezavestnega Oswalda so nato z rešilcem odpeljali v spomeniško bolnišnico Parkland, kjer je Oswald ob 13:07 podlegel močni poškodbi prsnega koša, ki ga je povzročila ustrelitev in umrl. 

Ruby je bil zaradi ustrelitve Oswalda obsojen na smrtno kazen, vendar je bila njegova obsodba razveljavljena zaradi njegove pritožbe. Na sojenju je dejal, da je Oswalda ubil, ker ga je Kennedyjeva smrt močno prizadela in da bi umor Oswalda Jacqueline Kennedy prizanesel neprijetnosti pri vrnitvi na sojenje. Decembra 1966 je Ruby med čakanjem v priporu na novo sojenje zbolel za pljučnim rakom ter umrl 3. januarja naslednje leto. 

== Pogreb ==
[[Slika:John F. Kennedy Lying in State November 25, 1963 (10965631824).jpg|sličica|Kennedyjeva krsta pri prevozu med pogrebom, 25. novembra 1963.]]
24. novembra so Kennedyjevo truplo v krsti postavili v hišo ameriškega kongresa kjer je bila na voljo za ogled od naslednjega dne. Čez dan in noč se je na stotine tisoč ljudi zbralo, da bi si ogledalo varovano krsto. Državnega pogreba so se v ponedeljek 25. novembra udeležili predstavniki iz več kot 90 držav. Po maši zadušnici v stolnici sv. Mateja je bil Kennedy pokopan na narodnem pokopališču Arlington, tik pred Washingtonom v Virginiji. Pogreba policista Tippita in Oswalda sta bila prav tako 25. novembra. Tippit je bil pokopan v spominskem parku Laurel Land v Dallasu, Oswald pa na pokopališču Rose Hill v Fort Worth. 

== Preiskave ==

=== FBI-jejva preiskava ===
9. decembra 1963 je Warrenova komisija prejela poročilo FBI o svoji preiskavi, v katerem je bilo ugotovljeno, da so bili izstreljeni trije metki - prva je zadela Kennedyja, druga je zadela Connallyja, tretja pa Kennedyja v glavo in ga ubila. Warrenova komisija je zaključila, da je eden od treh strelov zgrešil, eden je šel skozi Kennedyja in nato zadel Connallyja, tretji pa Kennedyja v glavo.

=== Warrenova komisija ===
[[Slika:Warren Commission presenting report on assassination of John F. Kennedy to Lyndon Johnson.jpg|sličica|296x296_pik|Warrenova komisija je svoje poročilo predstavila predsedniku Johnsonu. Od leve proti desni: John McCloy, J. Lee Rankin (generalni svetovalec), senator Richard Russell, kongresnik Gerald Ford, vrhovni sodnik Earl Warren, predsednik Lyndon B. Johnson, Allen Dulles, senator John Sherman Cooper in kongresnik Hale Boggs.]]
Predsednikovo komisijo za atentat na predsednika Kennedyja, neuradno znano kot Warrenova komisija, je 29. novembra 1963 ustanovil predsednik Johnson za preiskavo atentata. Njegovo končno poročilo na 888 straneh je bilo Johnsonu predstavljeno 24. septembra 1964 in objavljeno tri dni pozneje. Ugotovil je, da je Lee Harvey Oswald sam ubil Kennedyja in poškodoval Connallyja ter da je Jack Ruby sam ubil Oswalda. Ugotovitve komisije so se izkazale za kontroverzne in so bile pozneje raziskane na različne načine kritizirane in podprte. 

Komisija je svoje neuradno ime, &quot;Warrenova komisija&quot;, dobila po svojem predsedniku, vrhovnem sodniku Earlu Warrenu. Glede na objavljene stenograme Johnsonovih predsedniških telefonskih pogovorov so nekateri veliki uradniki nasprotovali oblikovanju takšne komisije, več članov komisije pa se jih je udeležilo le z izjemnim zadržkom. Eden od njihovih glavnih pridržkov je bil, da bi komisija na koncu ustvarila več polemik kot soglasja in ti strahovi so se na koncu izkazali za upravičene. 

Vsi zapisi Warrenove komisije so bili predloženi nacionalnemu arhivu leta 1964. Neobjavljeni del teh zapisov je bil sprva zapečaten 75 let (do leta 2039) v skladu s splošno politiko nacionalnega arhiva, ki je veljala za vse zvezne preiskave izvršilne veje oblasti, obdobje &quot;namenjeno zaščiti nedolžnih oseb, ki bi bile sicer lahko poškodovane zaradi odnosa z udeleženci v zadevi&quot;. 75-letno pravilo ne obstaja več, nadomeščeno z Zakonom o svobodi dostopa do informacij iz leta 1966 in Zakonom o evidencah JFK iz leta 1992. 

== Odzivi na atentat ==
Atentat je po vsem svetu povzročil osupljive odzive. Prvo uro po streljanju je bil čas velike zmede pred napovedjo smrti predsednika. Incident se je zgodil med [[Hladna vojna|hladno vojno]] in sprva ni bilo jasno, ali bi bil streljanje lahko del večjega napada na ZDA. Zaskrbljeno je bilo tudi, ali je podpredsednik Johnson, ki se je za volanom vozil dva avtomobila zadaj, varen. 

Novica o atentatu je šokirala ameriški narod. Ljudje so odkrito jokali in se zbirali v veleblagovnicah, da bi si ogledali televizijsko oddajo, drugi pa so molili. Promet na nekaterih območjih se je ustavil, ko se je novica razširila iz avtomobila v avto. Šole po Združenih državah Amerike so predčasno odpustile svoje učence iz pouka. Jezo proti Teksasu in Teksašanom so poročali nekateri posamezniki. Različni navijači Cleveland Brownsa so na primer naslednje nedelje na domači tekmi nosili napise proti Dallas Cowboysom, ki so mesto Dallas obtožili, da je ubil predsednika. 

Bili pa so tudi primeri, ko so bili Kennedyjevi nasprotniki veseli za atentat. Novinar je poročal, da se veseli na ulicah Amarilla, pri čemer je ženska kričala: &quot;Hej, super, JFK je umorjen!&quot; 

Dogodek je pustil trajen vtis na mnoge po vsem svetu. Tako kot pri prejšnjem napadu na Pearl Harbor 7. decembra 1941 in veliko kasneje tudi pri [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]], je postalo pogosta tema razprava &quot;Kje ste bili, ko ste slišali za atentat na predsednika Kennedyja&quot;.

== Teorije zarote ==
[[Slika:JFK Wooden Fence.jpg|sličica|Lesena ograja na travnatem hribu, kjer mnogi teoretiki zarote menijo, da je stal še en strelec.]]
Številne teorije zarote trdijo, da so v atentatu poleg Leeja Harveyja Oswalda sodelovali tudi drugi ljudje ali organizacije. Večina aktualnih teorij predstavlja kriminalno zaroto, ki vključuje različne stranke, kot so FBI, CIA, ameriška vojska, mafija, podpredsednik Johnson, kubanski predsednik Fidel Castro, KGB ali nekakšna kombinacija teh subjektov. 

Raziskave javnega mnenja so dosledno pokazale, da večina Američanov verjame v zaroto za umor Kennedyja. Gallupove raziskave so pokazale tudi, da le 20–30% prebivalstva meni, da je Oswald deloval sam. Te ankete tudi kažejo, da ni soglasja o tem, kdo je še lahko sodeloval. Nekdanji okrožni tožilec v [[Los Angeles|Los Angelesu]] Vincent Bugliosi je ocenil, da je bilo skupaj 42 skupin, 82 morilcev in 214 ljudi obtoženih različnih teorij zarote o umoru Kennedyja. 

== Glej tudi ==

* [[Teorije zarote o atentatu na Johna Kennedyja]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==
* [https://web.archive.org/web/20080526082205/https://www.jfk.org/go/home The Sixth Floor Museum at Dealey Plaza] (archived May 26, 2008)
* [https://www.archives.gov/research/jfk/ The President John F. Kennedy Assassination Records Collection] – National Archives and Records Administration
* [https://www.cbsnews.com/feature/jfk-assassination/ JFK Assassination: A look back at the death of President John F. Kennedy 50 years ago] – CBS News
* {{cite web |title=November 22, 1963: Death of the President |date=November 7, 2024 |url=https://www.jfklibrary.org/JFK/JFK-in-History/November-22-1963-Death-of-the-President.aspx |publisher=John F. Kennedy Presidential Library and Museum}}
* [https://archive.org/details/nationalsecurityarchive-weisberg &quot;Weisberg Collection on the JFK Assassination&quot;] – Internet Archive
* [https://books.google.com/books?id=DFMEAAAAMBAJ&amp;pg=PA38 LIFE Magazine Nov. 25, 1966]
* {{TARO|utarl|02307|John F. Kennedy Assassination Collection}}
[[Kategorija:Leto 1963]]
[[Kategorija:Atentati|Kennedy, John]]
[[Kategorija:Članki o smrtih ljudi|Kennedy, John F. ]]
[[Kategorija:Lee Harvey Oswald]]</text>
      <sha1>kgl7jcklikuno36xt1m1irnjcw1ltpa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Windows 11</title>
    <ns>0</ns>
    <id>506331</id>
    <revision>
      <id>6677826</id>
      <parentid>6677820</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:00:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-30083-99|~2026-30083-99]] ([[User talk:~2026-30083-99|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]]</comment>
      <origin>6641940</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3742" sha1="lxf8ec5drqdg83heaf2u47jorxagess" xml:space="preserve">{{Infopolje Različica OS
| name = Windows 11
| family = Microsoft Windows
| logo = Windows 11 logo.svg
| screenshot = Windows 11 en.png
| caption = Zaslonski posnetek namizja z novim začetnim menijem in usredinjeno opravilno vrstico
| developer = [[Microsoft]]
| website = {{URL|http://microsoft.com/windows/windows-11}}
| first_release_date = 5. oktobra 2021&lt;ref name=win11release&gt;{{navedi splet |url=https://blogs.windows.com/windowsexperience/2021/10/04/windows-11-a-new-era-for-the-pc-begins-today/ |title=Windows 11: A new era for the PC begins today| date=4. oktober 2021 |website=Windows Experience Blog |access-date=11. oktobra 2021}}&lt;/ref&gt;
| first_release_url = 
| release_version = 
| release_date = 
| release_url = 
| source_model = [[zaprta koda]], [[deljena koda]], nekaj [[odprta koda|odprokodnih]] komponent&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.zdnet.com/article/programming-language-tools-windows-gets-versatile-new-open-source-terminal/ |title=Programming language tools: Windows gets versatile new open-source terminal |newspaper=ZDNet |access-date=31. avgusta 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zdnet.com/article/microsoft-is-open-sourcing-windows-calculator-on-github/ |title=Microsoft is open-sourcing Windows Calculator on GitHub |publisher=ZDNet |access-date=31. avgusta 2020}}&lt;/ref&gt;
| license = 
| supported_platforms = [[x86-64]], [[ARM64]]
| preceded_by = [[Windows 10]] (2015)
| succeeded_by = 
| kernel_type = hibridno ([[Windows NT]])
| updatemodel = [[Windows Update]]&lt;br /&gt;[[trgovina Microsoft Store]]&lt;br /&gt;[[Windows Server Update Services]] (WSUS)
| support_status = 
}}
'''Windows 11''' je izdaja operacijskega sistema [[Microsoft]] [[Windows]] iz družine [[Windows NT]]. Napovedali so ga 24. junija 2021 kot naslednika [[Windows 10]], izdanega leta 2015. Izhajati je začel 5. oktobra 2021 kot brezplačna nadgradnja preko [[Windows Update]] za združljive naprave.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042974076 |title=Kdaj boste lahko brezplačno naložili windows 11 tudi vi? |date=2. oktober 2021 |newspaper=Dnevnik |access-date=11. oktobra 2021 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Microsoft je Windows 11 opisoval kot učinkovitejši in preprostejši za uporabo od Windows 10. [[Lupina (računalništvo)|Lupina]] sistema je doživela obsežne spremembe, ki jih je navdihnil nikoli izdani sistem [[Windows 10X]], kot so preoblikovan začetni meni, nadomestitev »dinamičnih ploščic« z ločeno ploščo »pripomočkov« v opravilni vrstici, možnost ustvarjanja skupin oken in nove tehnologije za igranje iger, podedovane od konzol [[Xbox]] X in S, ob združljivi strojni opremi. [[Internet Explorer]] se je popolnoma umaknil brskalniku [[Microsoft Edge]] na osnovi izrisovalnika Blink, program [[Microsoft Teams]] pa je vključen v sistem. Microsoft je napovedal tudi načrte, da bi Windows 11 omogočal nameščanje mobilnih aplikacij za [[Android (operacijski sistem)|Android]], s podporo za trgovino Amazon Appstore.

Kritike sistema Windows 11 so mešane do pozitivne. Poročanje pred izidom se je osredotočalo predvsem na njegove strožje zahteve po strojni opremi z razpravami, ali so upravičene zaradi izboljšanja varnosti ali so namenjene le prisili uporabnikov v nakup novejših računalnikov, s čimer bi povečali tudi količino [[elektronski odpadek|elektronskih odpadkov]]. Po izidu je Windows 11 prejel pohvale za vizualno zasnovo, upravljanje oken in večjo osredotočenost na varnost, skupaj s kritikami o nazadovanju nekaterih vidikov uporabniškega vmesnika.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Windows}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Microsoft Windows]]
[[Kategorija:Programska oprema leta 2021]]</text>
      <sha1>lxf8ec5drqdg83heaf2u47jorxagess</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677829</id>
      <parentid>6677826</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:18:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30222-85</username>
        <id>260172</id>
      </contributor>
      <origin>6677829</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3742" sha1="8p7881rvjscwaayxyskyylphd8pvyad" xml:space="preserve">{{Infopolje Različica OS
| name = Windows 11
| family = Microsoft Windows
| logo = Windows 11 logo.svg
| screenshot = Windows 11 en.png
| caption = Zaslonski posnetek namizja z novim začetnim menijem in usredinjeno opravilno vrstico
| developer = [[Microsoft]]
| website = {{URL|http://microsoft.com/windows/windows-11}}
| first_release_date = 5. oktobra 2021&lt;ref name=win11release&gt;{{navedi splet |url=https://blogs.windows.com/windowsexperience/2021/10/04/windows-11-a-new-era-for-the-pc-begins-today/ |title=Windows 11: A new era for the PC begins today| date=4. oktober 2021 |website=Windows Experience Blog |access-date=11. oktobra 2021}}&lt;/ref&gt;
| first_release_url = 
| release_version = 
| release_date = 
| release_url = 
| source_model = [[zaprta koda]], [[deljena koda]], nekaj [[odprta koda|odprokodnih]] komponent&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.zdnet.com/article/programming-language-tools-windows-gets-versatile-new-open-source-terminal/ |title=Programming language tools: Windows gets versatile new open-source terminal |newspaper=ZDNet |access-date=31. avgusta 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zdnet.com/article/microsoft-is-open-sourcing-windows-calculator-on-github/ |title=Microsoft is open-sourcing Windows Calculator on GitHub |publisher=ZDNet |access-date=31. avgusta 2020}}&lt;/ref&gt;
| license = 
| supported_platforms = [[x86-64]], [[ARM64]]
| preceded_by = [[Windows 10]] (2015)
| succeeded_by = 
| kernel_type = hibridno ([[Windows NT]])
| updatemodel = [[Windows Update]]&lt;br /&gt;[[trgovina Microsoft Store]]&lt;br /&gt;[[Windows Server Update Services]] (WSUS)
| support_status = 
}}
'''Windows 69''' je izdaja operacijskega sistema [[Microsoft]] [[Windows]] iz družine [[Windows NT]]. Napovedali so ga 24. junija 2021 kot naslednika [[Windows 10]], izdanega leta 2015. Izhajati je začel 5. oktobra 2021 kot brezplačna nadgradnja preko [[Windows Update]] za združljive naprave.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042974076 |title=Kdaj boste lahko brezplačno naložili windows 11 tudi vi? |date=2. oktober 2021 |newspaper=Dnevnik |access-date=11. oktobra 2021 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Microsoft je Windows 11 opisoval kot učinkovitejši in preprostejši za uporabo od Windows 10. [[Lupina (računalništvo)|Lupina]] sistema je doživela obsežne spremembe, ki jih je navdihnil nikoli izdani sistem [[Windows 10X]], kot so preoblikovan začetni meni, nadomestitev »dinamičnih ploščic« z ločeno ploščo »pripomočkov« v opravilni vrstici, možnost ustvarjanja skupin oken in nove tehnologije za igranje iger, podedovane od konzol [[Xbox]] X in S, ob združljivi strojni opremi. [[Internet Explorer]] se je popolnoma umaknil brskalniku [[Microsoft Edge]] na osnovi izrisovalnika Blink, program [[Microsoft Teams]] pa je vključen v sistem. Microsoft je napovedal tudi načrte, da bi Windows 11 omogočal nameščanje mobilnih aplikacij za [[Android (operacijski sistem)|Android]], s podporo za trgovino Amazon Appstore.

Kritike sistema Windows 11 so mešane do pozitivne. Poročanje pred izidom se je osredotočalo predvsem na njegove strožje zahteve po strojni opremi z razpravami, ali so upravičene zaradi izboljšanja varnosti ali so namenjene le prisili uporabnikov v nakup novejših računalnikov, s čimer bi povečali tudi količino [[elektronski odpadek|elektronskih odpadkov]]. Po izidu je Windows 11 prejel pohvale za vizualno zasnovo, upravljanje oken in večjo osredotočenost na varnost, skupaj s kritikami o nazadovanju nekaterih vidikov uporabniškega vmesnika.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Windows}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Microsoft Windows]]
[[Kategorija:Programska oprema leta 2021]]</text>
      <sha1>8p7881rvjscwaayxyskyylphd8pvyad</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677830</id>
      <parentid>6677829</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:18:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Quinlan83</username>
        <id>192915</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-30222-85|~2026-30222-85]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-30222-85|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Upwinxp (6677829): odstranitev vandalizma</comment>
      <origin>6641940</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3742" sha1="lxf8ec5drqdg83heaf2u47jorxagess" xml:space="preserve">{{Infopolje Različica OS
| name = Windows 11
| family = Microsoft Windows
| logo = Windows 11 logo.svg
| screenshot = Windows 11 en.png
| caption = Zaslonski posnetek namizja z novim začetnim menijem in usredinjeno opravilno vrstico
| developer = [[Microsoft]]
| website = {{URL|http://microsoft.com/windows/windows-11}}
| first_release_date = 5. oktobra 2021&lt;ref name=win11release&gt;{{navedi splet |url=https://blogs.windows.com/windowsexperience/2021/10/04/windows-11-a-new-era-for-the-pc-begins-today/ |title=Windows 11: A new era for the PC begins today| date=4. oktober 2021 |website=Windows Experience Blog |access-date=11. oktobra 2021}}&lt;/ref&gt;
| first_release_url = 
| release_version = 
| release_date = 
| release_url = 
| source_model = [[zaprta koda]], [[deljena koda]], nekaj [[odprta koda|odprokodnih]] komponent&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.zdnet.com/article/programming-language-tools-windows-gets-versatile-new-open-source-terminal/ |title=Programming language tools: Windows gets versatile new open-source terminal |newspaper=ZDNet |access-date=31. avgusta 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zdnet.com/article/microsoft-is-open-sourcing-windows-calculator-on-github/ |title=Microsoft is open-sourcing Windows Calculator on GitHub |publisher=ZDNet |access-date=31. avgusta 2020}}&lt;/ref&gt;
| license = 
| supported_platforms = [[x86-64]], [[ARM64]]
| preceded_by = [[Windows 10]] (2015)
| succeeded_by = 
| kernel_type = hibridno ([[Windows NT]])
| updatemodel = [[Windows Update]]&lt;br /&gt;[[trgovina Microsoft Store]]&lt;br /&gt;[[Windows Server Update Services]] (WSUS)
| support_status = 
}}
'''Windows 11''' je izdaja operacijskega sistema [[Microsoft]] [[Windows]] iz družine [[Windows NT]]. Napovedali so ga 24. junija 2021 kot naslednika [[Windows 10]], izdanega leta 2015. Izhajati je začel 5. oktobra 2021 kot brezplačna nadgradnja preko [[Windows Update]] za združljive naprave.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042974076 |title=Kdaj boste lahko brezplačno naložili windows 11 tudi vi? |date=2. oktober 2021 |newspaper=Dnevnik |access-date=11. oktobra 2021 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Microsoft je Windows 11 opisoval kot učinkovitejši in preprostejši za uporabo od Windows 10. [[Lupina (računalništvo)|Lupina]] sistema je doživela obsežne spremembe, ki jih je navdihnil nikoli izdani sistem [[Windows 10X]], kot so preoblikovan začetni meni, nadomestitev »dinamičnih ploščic« z ločeno ploščo »pripomočkov« v opravilni vrstici, možnost ustvarjanja skupin oken in nove tehnologije za igranje iger, podedovane od konzol [[Xbox]] X in S, ob združljivi strojni opremi. [[Internet Explorer]] se je popolnoma umaknil brskalniku [[Microsoft Edge]] na osnovi izrisovalnika Blink, program [[Microsoft Teams]] pa je vključen v sistem. Microsoft je napovedal tudi načrte, da bi Windows 11 omogočal nameščanje mobilnih aplikacij za [[Android (operacijski sistem)|Android]], s podporo za trgovino Amazon Appstore.

Kritike sistema Windows 11 so mešane do pozitivne. Poročanje pred izidom se je osredotočalo predvsem na njegove strožje zahteve po strojni opremi z razpravami, ali so upravičene zaradi izboljšanja varnosti ali so namenjene le prisili uporabnikov v nakup novejših računalnikov, s čimer bi povečali tudi količino [[elektronski odpadek|elektronskih odpadkov]]. Po izidu je Windows 11 prejel pohvale za vizualno zasnovo, upravljanje oken in večjo osredotočenost na varnost, skupaj s kritikami o nazadovanju nekaterih vidikov uporabniškega vmesnika.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Windows}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Microsoft Windows]]
[[Kategorija:Programska oprema leta 2021]]</text>
      <sha1>lxf8ec5drqdg83heaf2u47jorxagess</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677832</id>
      <parentid>6677830</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:19:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30222-85</username>
        <id>260172</id>
      </contributor>
      <origin>6677832</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3728" sha1="qftvvb3w2kgcb7vrickt3w5f7svydy0" xml:space="preserve">{{Infopolje Različica OS
| name = Windows 11
| family = 7.A
| logo = Windows 11 logo.svg
| screenshot = Windows 11 en.png
| caption = Zaslonski posnetek namizja z novim začetnim menijem in usredinjeno opravilno vrstico
| developer = [[Microsoft]]
| website = {{URL|http://microsoft.com/windows/windows-11}}
| first_release_date = 5. oktobra 2021&lt;ref name=win11release&gt;{{navedi splet |url=https://blogs.windows.com/windowsexperience/2021/10/04/windows-11-a-new-era-for-the-pc-begins-today/ |title=Windows 11: A new era for the PC begins today| date=4. oktober 2021 |website=Windows Experience Blog |access-date=11. oktobra 2021}}&lt;/ref&gt;
| first_release_url = 
| release_version = 
| release_date = 
| release_url = 
| source_model = [[zaprta koda]], [[deljena koda]], nekaj [[odprta koda|odprokodnih]] komponent&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.zdnet.com/article/programming-language-tools-windows-gets-versatile-new-open-source-terminal/ |title=Programming language tools: Windows gets versatile new open-source terminal |newspaper=ZDNet |access-date=31. avgusta 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zdnet.com/article/microsoft-is-open-sourcing-windows-calculator-on-github/ |title=Microsoft is open-sourcing Windows Calculator on GitHub |publisher=ZDNet |access-date=31. avgusta 2020}}&lt;/ref&gt;
| license = 
| supported_platforms = [[x86-64]], [[ARM64]]
| preceded_by = [[Windows 10]] (2015)
| succeeded_by = 
| kernel_type = hibridno ([[Windows NT]])
| updatemodel = [[Windows Update]]&lt;br /&gt;[[trgovina Microsoft Store]]&lt;br /&gt;[[Windows Server Update Services]] (WSUS)
| support_status = 
}}
'''Windows 11''' je izdaja operacijskega sistema [[Microsoft]] [[Windows]] iz družine [[Windows NT]]. Napovedali so ga 24. junija 2021 kot naslednika [[Windows 10]], izdanega leta 2015. Izhajati je začel 5. oktobra 2021 kot brezplačna nadgradnja preko [[Windows Update]] za združljive naprave.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042974076 |title=Kdaj boste lahko brezplačno naložili windows 11 tudi vi? |date=2. oktober 2021 |newspaper=Dnevnik |access-date=11. oktobra 2021 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Microsoft je Windows 11 opisoval kot učinkovitejši in preprostejši za uporabo od Windows 10. [[Lupina (računalništvo)|Lupina]] sistema je doživela obsežne spremembe, ki jih je navdihnil nikoli izdani sistem [[Windows 10X]], kot so preoblikovan začetni meni, nadomestitev »dinamičnih ploščic« z ločeno ploščo »pripomočkov« v opravilni vrstici, možnost ustvarjanja skupin oken in nove tehnologije za igranje iger, podedovane od konzol [[Xbox]] X in S, ob združljivi strojni opremi. [[Internet Explorer]] se je popolnoma umaknil brskalniku [[Microsoft Edge]] na osnovi izrisovalnika Blink, program [[Microsoft Teams]] pa je vključen v sistem. Microsoft je napovedal tudi načrte, da bi Windows 11 omogočal nameščanje mobilnih aplikacij za [[Android (operacijski sistem)|Android]], s podporo za trgovino Amazon Appstore.

Kritike sistema Windows 11 so mešane do pozitivne. Poročanje pred izidom se je osredotočalo predvsem na njegove strožje zahteve po strojni opremi z razpravami, ali so upravičene zaradi izboljšanja varnosti ali so namenjene le prisili uporabnikov v nakup novejših računalnikov, s čimer bi povečali tudi količino [[elektronski odpadek|elektronskih odpadkov]]. Po izidu je Windows 11 prejel pohvale za vizualno zasnovo, upravljanje oken in večjo osredotočenost na varnost, skupaj s kritikami o nazadovanju nekaterih vidikov uporabniškega vmesnika.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Windows}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Microsoft Windows]]
[[Kategorija:Programska oprema leta 2021]]</text>
      <sha1>qftvvb3w2kgcb7vrickt3w5f7svydy0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677833</id>
      <parentid>6677832</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:19:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Quinlan83</username>
        <id>192915</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-30222-85|~2026-30222-85]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-30222-85|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Quinlan83 (6677832): odstranitev vandalizma</comment>
      <origin>6641940</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3742" sha1="lxf8ec5drqdg83heaf2u47jorxagess" xml:space="preserve">{{Infopolje Različica OS
| name = Windows 11
| family = Microsoft Windows
| logo = Windows 11 logo.svg
| screenshot = Windows 11 en.png
| caption = Zaslonski posnetek namizja z novim začetnim menijem in usredinjeno opravilno vrstico
| developer = [[Microsoft]]
| website = {{URL|http://microsoft.com/windows/windows-11}}
| first_release_date = 5. oktobra 2021&lt;ref name=win11release&gt;{{navedi splet |url=https://blogs.windows.com/windowsexperience/2021/10/04/windows-11-a-new-era-for-the-pc-begins-today/ |title=Windows 11: A new era for the PC begins today| date=4. oktober 2021 |website=Windows Experience Blog |access-date=11. oktobra 2021}}&lt;/ref&gt;
| first_release_url = 
| release_version = 
| release_date = 
| release_url = 
| source_model = [[zaprta koda]], [[deljena koda]], nekaj [[odprta koda|odprokodnih]] komponent&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.zdnet.com/article/programming-language-tools-windows-gets-versatile-new-open-source-terminal/ |title=Programming language tools: Windows gets versatile new open-source terminal |newspaper=ZDNet |access-date=31. avgusta 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zdnet.com/article/microsoft-is-open-sourcing-windows-calculator-on-github/ |title=Microsoft is open-sourcing Windows Calculator on GitHub |publisher=ZDNet |access-date=31. avgusta 2020}}&lt;/ref&gt;
| license = 
| supported_platforms = [[x86-64]], [[ARM64]]
| preceded_by = [[Windows 10]] (2015)
| succeeded_by = 
| kernel_type = hibridno ([[Windows NT]])
| updatemodel = [[Windows Update]]&lt;br /&gt;[[trgovina Microsoft Store]]&lt;br /&gt;[[Windows Server Update Services]] (WSUS)
| support_status = 
}}
'''Windows 11''' je izdaja operacijskega sistema [[Microsoft]] [[Windows]] iz družine [[Windows NT]]. Napovedali so ga 24. junija 2021 kot naslednika [[Windows 10]], izdanega leta 2015. Izhajati je začel 5. oktobra 2021 kot brezplačna nadgradnja preko [[Windows Update]] za združljive naprave.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042974076 |title=Kdaj boste lahko brezplačno naložili windows 11 tudi vi? |date=2. oktober 2021 |newspaper=Dnevnik |access-date=11. oktobra 2021 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Microsoft je Windows 11 opisoval kot učinkovitejši in preprostejši za uporabo od Windows 10. [[Lupina (računalništvo)|Lupina]] sistema je doživela obsežne spremembe, ki jih je navdihnil nikoli izdani sistem [[Windows 10X]], kot so preoblikovan začetni meni, nadomestitev »dinamičnih ploščic« z ločeno ploščo »pripomočkov« v opravilni vrstici, možnost ustvarjanja skupin oken in nove tehnologije za igranje iger, podedovane od konzol [[Xbox]] X in S, ob združljivi strojni opremi. [[Internet Explorer]] se je popolnoma umaknil brskalniku [[Microsoft Edge]] na osnovi izrisovalnika Blink, program [[Microsoft Teams]] pa je vključen v sistem. Microsoft je napovedal tudi načrte, da bi Windows 11 omogočal nameščanje mobilnih aplikacij za [[Android (operacijski sistem)|Android]], s podporo za trgovino Amazon Appstore.

Kritike sistema Windows 11 so mešane do pozitivne. Poročanje pred izidom se je osredotočalo predvsem na njegove strožje zahteve po strojni opremi z razpravami, ali so upravičene zaradi izboljšanja varnosti ali so namenjene le prisili uporabnikov v nakup novejših računalnikov, s čimer bi povečali tudi količino [[elektronski odpadek|elektronskih odpadkov]]. Po izidu je Windows 11 prejel pohvale za vizualno zasnovo, upravljanje oken in večjo osredotočenost na varnost, skupaj s kritikami o nazadovanju nekaterih vidikov uporabniškega vmesnika.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Windows}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Microsoft Windows]]
[[Kategorija:Programska oprema leta 2021]]</text>
      <sha1>lxf8ec5drqdg83heaf2u47jorxagess</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677836</id>
      <parentid>6677833</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:20:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30222-85</username>
        <id>260172</id>
      </contributor>
      <origin>6677836</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3740" sha1="qo6ao47fe9baw0mxu1bvyn7e4q3131h" xml:space="preserve">{{Infopolje Različica OS
| name = Windows 11
| family = idk wtf is this
| logo = Windows 11 logo.svg
| screenshot = Windows 11 en.png
| caption = Zaslonski posnetek namizja z novim začetnim menijem in usredinjeno opravilno vrstico
| developer = [[Microsoft]]
| website = {{URL|http://microsoft.com/windows/windows-11}}
| first_release_date = 5. oktobra 2021&lt;ref name=win11release&gt;{{navedi splet |url=https://blogs.windows.com/windowsexperience/2021/10/04/windows-11-a-new-era-for-the-pc-begins-today/ |title=Windows 11: A new era for the PC begins today| date=4. oktober 2021 |website=Windows Experience Blog |access-date=11. oktobra 2021}}&lt;/ref&gt;
| first_release_url = 
| release_version = 
| release_date = 
| release_url = 
| source_model = [[zaprta koda]], [[deljena koda]], nekaj [[odprta koda|odprokodnih]] komponent&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.zdnet.com/article/programming-language-tools-windows-gets-versatile-new-open-source-terminal/ |title=Programming language tools: Windows gets versatile new open-source terminal |newspaper=ZDNet |access-date=31. avgusta 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zdnet.com/article/microsoft-is-open-sourcing-windows-calculator-on-github/ |title=Microsoft is open-sourcing Windows Calculator on GitHub |publisher=ZDNet |access-date=31. avgusta 2020}}&lt;/ref&gt;
| license = 
| supported_platforms = [[x86-64]], [[ARM64]]
| preceded_by = [[Windows 10]] (2015)
| succeeded_by = 
| kernel_type = hibridno ([[Windows NT]])
| updatemodel = [[Windows Update]]&lt;br /&gt;[[trgovina Microsoft Store]]&lt;br /&gt;[[Windows Server Update Services]] (WSUS)
| support_status = 
}}
'''Windows 11''' je izdaja operacijskega sistema [[Microsoft]] [[Windows]] iz družine [[Windows NT]]. Napovedali so ga 24. junija 2021 kot naslednika [[Windows 10]], izdanega leta 2015. Izhajati je začel 5. oktobra 2021 kot brezplačna nadgradnja preko [[Windows Update]] za združljive naprave.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042974076 |title=Kdaj boste lahko brezplačno naložili windows 11 tudi vi? |date=2. oktober 2021 |newspaper=Dnevnik |access-date=11. oktobra 2021 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Microsoft je Windows 11 opisoval kot učinkovitejši in preprostejši za uporabo od Windows 10. [[Lupina (računalništvo)|Lupina]] sistema je doživela obsežne spremembe, ki jih je navdihnil nikoli izdani sistem [[Windows 10X]], kot so preoblikovan začetni meni, nadomestitev »dinamičnih ploščic« z ločeno ploščo »pripomočkov« v opravilni vrstici, možnost ustvarjanja skupin oken in nove tehnologije za igranje iger, podedovane od konzol [[Xbox]] X in S, ob združljivi strojni opremi. [[Internet Explorer]] se je popolnoma umaknil brskalniku [[Microsoft Edge]] na osnovi izrisovalnika Blink, program [[Microsoft Teams]] pa je vključen v sistem. Microsoft je napovedal tudi načrte, da bi Windows 11 omogočal nameščanje mobilnih aplikacij za [[Android (operacijski sistem)|Android]], s podporo za trgovino Amazon Appstore.

Kritike sistema Windows 11 so mešane do pozitivne. Poročanje pred izidom se je osredotočalo predvsem na njegove strožje zahteve po strojni opremi z razpravami, ali so upravičene zaradi izboljšanja varnosti ali so namenjene le prisili uporabnikov v nakup novejših računalnikov, s čimer bi povečali tudi količino [[elektronski odpadek|elektronskih odpadkov]]. Po izidu je Windows 11 prejel pohvale za vizualno zasnovo, upravljanje oken in večjo osredotočenost na varnost, skupaj s kritikami o nazadovanju nekaterih vidikov uporabniškega vmesnika.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Windows}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Microsoft Windows]]
[[Kategorija:Programska oprema leta 2021]]</text>
      <sha1>qo6ao47fe9baw0mxu1bvyn7e4q3131h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677837</id>
      <parentid>6677836</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:21:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Quinlan83</username>
        <id>192915</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-30222-85|~2026-30222-85]] ([[User talk:~2026-30222-85|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Quinlan83|Quinlan83]]</comment>
      <origin>6641940</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3742" sha1="lxf8ec5drqdg83heaf2u47jorxagess" xml:space="preserve">{{Infopolje Različica OS
| name = Windows 11
| family = Microsoft Windows
| logo = Windows 11 logo.svg
| screenshot = Windows 11 en.png
| caption = Zaslonski posnetek namizja z novim začetnim menijem in usredinjeno opravilno vrstico
| developer = [[Microsoft]]
| website = {{URL|http://microsoft.com/windows/windows-11}}
| first_release_date = 5. oktobra 2021&lt;ref name=win11release&gt;{{navedi splet |url=https://blogs.windows.com/windowsexperience/2021/10/04/windows-11-a-new-era-for-the-pc-begins-today/ |title=Windows 11: A new era for the PC begins today| date=4. oktober 2021 |website=Windows Experience Blog |access-date=11. oktobra 2021}}&lt;/ref&gt;
| first_release_url = 
| release_version = 
| release_date = 
| release_url = 
| source_model = [[zaprta koda]], [[deljena koda]], nekaj [[odprta koda|odprokodnih]] komponent&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.zdnet.com/article/programming-language-tools-windows-gets-versatile-new-open-source-terminal/ |title=Programming language tools: Windows gets versatile new open-source terminal |newspaper=ZDNet |access-date=31. avgusta 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.zdnet.com/article/microsoft-is-open-sourcing-windows-calculator-on-github/ |title=Microsoft is open-sourcing Windows Calculator on GitHub |publisher=ZDNet |access-date=31. avgusta 2020}}&lt;/ref&gt;
| license = 
| supported_platforms = [[x86-64]], [[ARM64]]
| preceded_by = [[Windows 10]] (2015)
| succeeded_by = 
| kernel_type = hibridno ([[Windows NT]])
| updatemodel = [[Windows Update]]&lt;br /&gt;[[trgovina Microsoft Store]]&lt;br /&gt;[[Windows Server Update Services]] (WSUS)
| support_status = 
}}
'''Windows 11''' je izdaja operacijskega sistema [[Microsoft]] [[Windows]] iz družine [[Windows NT]]. Napovedali so ga 24. junija 2021 kot naslednika [[Windows 10]], izdanega leta 2015. Izhajati je začel 5. oktobra 2021 kot brezplačna nadgradnja preko [[Windows Update]] za združljive naprave.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042974076 |title=Kdaj boste lahko brezplačno naložili windows 11 tudi vi? |date=2. oktober 2021 |newspaper=Dnevnik |access-date=11. oktobra 2021 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Microsoft je Windows 11 opisoval kot učinkovitejši in preprostejši za uporabo od Windows 10. [[Lupina (računalništvo)|Lupina]] sistema je doživela obsežne spremembe, ki jih je navdihnil nikoli izdani sistem [[Windows 10X]], kot so preoblikovan začetni meni, nadomestitev »dinamičnih ploščic« z ločeno ploščo »pripomočkov« v opravilni vrstici, možnost ustvarjanja skupin oken in nove tehnologije za igranje iger, podedovane od konzol [[Xbox]] X in S, ob združljivi strojni opremi. [[Internet Explorer]] se je popolnoma umaknil brskalniku [[Microsoft Edge]] na osnovi izrisovalnika Blink, program [[Microsoft Teams]] pa je vključen v sistem. Microsoft je napovedal tudi načrte, da bi Windows 11 omogočal nameščanje mobilnih aplikacij za [[Android (operacijski sistem)|Android]], s podporo za trgovino Amazon Appstore.

Kritike sistema Windows 11 so mešane do pozitivne. Poročanje pred izidom se je osredotočalo predvsem na njegove strožje zahteve po strojni opremi z razpravami, ali so upravičene zaradi izboljšanja varnosti ali so namenjene le prisili uporabnikov v nakup novejših računalnikov, s čimer bi povečali tudi količino [[elektronski odpadek|elektronskih odpadkov]]. Po izidu je Windows 11 prejel pohvale za vizualno zasnovo, upravljanje oken in večjo osredotočenost na varnost, skupaj s kritikami o nazadovanju nekaterih vidikov uporabniškega vmesnika.

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Windows}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Microsoft Windows]]
[[Kategorija:Programska oprema leta 2021]]</text>
      <sha1>lxf8ec5drqdg83heaf2u47jorxagess</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Južnokitajsko morje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>507827</id>
    <revision>
      <id>6677891</id>
      <parentid>6618638</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:05:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677891</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36711" sha1="8oo51kyncamnmj4ya5z8087kigg1j8e" xml:space="preserve">{{Infobox sea
| name               = Južnokitajsko morje 
| caption            = Satelitska slika Južnokitajskega morja
| image              = Mar de China Meridional - BM WMS 2004.jpg
| image_bathymetry   = South China Sea.jpg
| caption_bathymetry = Severovzhodni del Južnokitajskega morja
| location           = [[Daljni vzhod]], [[Azija]]
| coords             = {{Coord|12|N|113|E|type:waterbody_scale:10000000|display=inline,title}}
| type               = [[Robno morje]]
| inflow             = {{hlist|Agno|Jiulong|[[Mekong]]|Min|Pahang|Pampanga|Pasig|[[Biserna reka]]|Rajang|[[Rdeča reka]]}}
| outflow            =
| catchment          =
| islands            =
| basin_countries    = [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]], [[Vietnam]], [[Filipini]], [[Indonezija]], [[Malezija]]
| trenches           = [[Manilski jarek]]
| cities             =
| length             =
| width              =
| area               = 3.500.000 km²
| depth              =
| max-depth          =
| volume             =
| reference          = 
}}

'''Južnokitajsko morje''' je [[robno morje]] zahodnega [[Tihi ocean|Tihega oceana]]. Na severu meji na obale južne [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] (od tu ime), na zahodu na [[Indokitajski polotok]], na vzhodu na [[Tajvan]] in [[Filipini|Filipine]] (otok [[Luzon]]) in na jugu na [[Indonezija|Indonezijo]] (otoka [[Borneo]] in [[Sumatra]]). Njegova površina je okrog 3.500.000&amp;nbsp;km². Stika se z [[Vzhodnokitajsko morje|Vzhodnokitajskim morjem]] preko Tajvanskega preliva, [[Filipinsko morje|Filipinskim morjem]] preko Luzonskefa preliva, s Sulujanskim morjem preko prelivov okoli Palavana, preko [[Melaški preliv|Melaškega]] in [[Singapursku preliv|Singapurskim prelivom]] z [[Javansko morje|Javanskim morjem]]. Del Južnokitajskega morja sta tudi [[Tajski zaliv]] in [[Tonkinški zaliv]].

Južnokitajsko morje je območje izjemnega [[ekonomija|ekonomskega]] in [[geostrategija|geostrateškega]] pomena. Prečka ga ena tretjina svetovnega pomorskega transporta v vrednosti več kot 3 bilijarde USD v trgovini letno.&lt;ref&gt;[https://chinapower.csis.org/much-trade-transits-south-china-sea/] ''ChinaPower'', August 4, 2017.&lt;/ref&gt; Pod morskim dnom Južnokitajskega morja naj bi bile obsežne zaloge [[nafta|nafte]] in [[zemeljski plin|zemeljskega plina]].&lt;ref&gt;[https://www.theguardian.com/world/feedarticle/9755825 A look at the top issues at Asian security meeting] ''Associated Press'', Robin McDowell, July 21, 2011.&lt;/ref&gt; Poleg tega je na območju morja razvito dobičkonosno ribištvo, ki je ključno za prehransko varnost milijonov v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]].

Otočje Južnokitajskega morja, ki skupaj obsega več skupin arhipelagov večinoma majhnih nenaseljenih otokov, otočkov (zalivi in ​​plitvine), grebenov/[[atol]]ov in podvodnih gora, ki jih je na stotine, je predmet konkurenčnih zahtev po suverenosti več držav. Te trditve se odražajo tudi v različnih imenih, ki se uporabljajo za otoke in morje.

== Geografija ==
Glede na meje oceanov in morij [[Mednarodna hidrografska organizacija|Mednarodne hidrografske organizacije]] (IHO), 3. izdaja (1953), leži:
*južno od kitajske celine,
*južno od Hainana,
*zahodno od Tajvana;
*vzhodno od Vietnama;
*zahodno od Filipinov;
*vzhodno od Malajskega polotoka, do vzhodnega vhoda v Singapursko ožino in južno od otokov Bintan in Batam;
*severovzhodna obala Sumatre;
*in severno od otokov Bangka Belitung in Bornea.
Vendar pa je IHO v svojem neodobrenem osnutku 4. izdaje (1986)&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=IHO PUBLICATION S-23, Limits of Oceans and Seas, Draft 4th Edition, 1986 |publisher=IHO |url=https://www.iho.int/mtg_docs/com_wg/S-23WG/S-23WG_Misc/Draft_1986/Draft_1986.htm |access-date=2017-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160412231804/http://www.iho.int/mtg_docs/com_wg/S-23WG/S-23WG_Misc/Draft_1986/Draft_1986.htm |archive-date=2016-04-12 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; predlagal morje Natuna, zato je bila južna meja Južnokitajskega morja premaknjena proti severu, od severno od otokov Bangka Belitung proti severu in severovzhodu otokov Natuna.

Države in ozemlja z mejami na morju (v smeri urinega kazalca od severa) so: [[Ljudska republika Kitajska]], Republika Kitajska ([[Tajvan]]), [[Filipini]], [[Malezija]], [[Brunej]], [[Indonezija]] in [[Vietnam]].

Glavne reke, ki se izlivajo v Južnokitajsko morje, so reke [[Biserna reka]] (''Zhũ Jiãng''), Min, Jiulong, [[Rdeča reka]], [[Mekong]], [[Menam]], Rajang, Baram, Kapuas, Batang Hari, Musi, Kampar, Indragiri, Pahang, Agno, Pampanga in Pasig.

== Obseg ==
Mednarodna hidrografska organizacija v svojih mejah oceanov in morij, 3. izdaja (1953), opredeljuje meje Južnokitajskega morja na naslednji način:[5]

&lt;blockquote&gt;Na jugu. Vzhodna in južna meja Singapurskega in Melaškega preliva [črta, ki povezuje Tanjong Datok, jugovzhodno točko Johoreja ({{Coord|1|22|N|104|17|E|display=inline}}) skozi Horsburghov greben do Pulo Koko, severovzhodni skrajni del otoka Bintan ({{Coord|1|13.5|N|104|35|E|display=inline}}). Severovzhodna obala Sumatre] tako zahodno kot Tanjong Kedabu ({{Coord|1|06|N|102|58|E|display=inline}}) navzdol po vzhodni obali Sumatre do Lucipara Point ({{Coord|3|14|S|106|05|E|display=inline}}) od tod do Tanjong Nanka, jugozahodna skrajnost otoka Banka (kjer prehaja v Javansko morje), skozi ta otok do Tanjong Berikat vzhodne točke ({{Coord|2|34|S|106|51|E|display=inline}}), naprej do Tanjong Djemang ({{Coord|2|36|S|107|37|E|display=inline}}) v Billitonu, vzdolž severne obale tega otoka do Tanjong Boeroeng Mandi ({{Coord|2|46|S|108|16|E|display=inline}}) in od tod črta do Tanjong Sambar ({{Coord|3|00|S|110|19|E|display=inline}}) jugozahodno ekstrem Bornea.

Na vzhodu. Od Tanjong Sambarja skozi zahodno obalo Bornea do Tanjong Sampanmangia, severne točke, od tod črta do zahodnih točk Balabac in grebenov Secam, naprej do zahodne točke otoka Bancalan in do rta Buliluyan, jugozahodne točke Palavan, skozi to otoka do točke Cabuli, njegove severne točke, od tod do severozahodne točke Busuanga in do rta Calavite na otoku Mindoro, do severozahodne točke otoka Lubang in do točke Fuego (14°08'N) na otoku Luzon, skozi ta otok do rta Engano, severovzhodne točke Luzona, vzdolž črte, ki povezuje ta rt z vzhodno točko otoka Balintang (20°N) in do vzhodne točke otoka Y'Ami (21°05'N) od tod do Garana Bi, južna točka Tajvana (Formosa), preko tega otoka do Santya (25°N), njegove severovzhodne točke.

Na severu. Od Fuki Kakuja severna točka Formoze do Kiushan Tao (otok Turnabout) naprej do južne točke Haitan Tao (25°25'N) in od tod proti zahodu na vzporedniku 25°24' severno do obale Fukiena.

Na zahodu. Celina, južna meja Tajskega zaliva in vzhodna obala Malajskega polotoka.&lt;/blockquote&gt;

Vendar pa je Mednarodna hidrografska organizacija v revidirani izdaji Meja oceanov in morij, 4. izdaja (1986), uradno priznala morje Natuna. Tako je južna meja Južnokitajskega morja popravljena od otokov Bangka Belitung do otokov Natuna.&lt;ref name=&quot;IHO-1986&quot;&gt;{{navedi splet | title = Limits of Ocean and Seas | work = International Hydrographic Organization | url = https://www.iho.int/mtg_docs/com_wg/S-23WG/S-23WG_Misc/Draft_1986/S-23_Draft_1986_Headings.pdf | pages = 108–109 | access-date = 2017-07-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180430200117/https://www.iho.int/mtg_docs/com_wg/S-23WG/S-23WG_Misc/Draft_1986/S-23_Draft_1986_Headings.pdf | archive-date = 2018-04-30 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

== Geologija ==
[[File:Mui Ne4.jpg|thumb|Sončni zahod na Južnokitajskem morju pred vasjo Mũi Né na jugovzhodni obali Vietnama]]
Morje leži nad potopljenim epikontinentalnim pasom; med nedavnimi ledenimi dobami je bila globalna gladina morja več sto metrov nižja in Borneo je bil del azijske celine.

Južnokitajsko morje se je odprlo pred približno 45 milijoni let, ko so se »Nevarna tla« odtrgala od južne Kitajske. Razširitev je dosegla vrhunec s širjenjem morskega dna pred približno 30 milijoni let, procesom, ko se je razširilo na JZ in povzročilo bazen v obliki črke V, ki ga vidimo danes. Širjenje se je ustavilo pred približno 17 milijoni let.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=http://idm.gov.vn/Nguon_luc/Xuat_ban/Anpham/Tracuu_PVDC/B3.htm#BienDong|title=Lexicon of Geological Units of Viet Nam|publisher=Department of Geology and Mineral of Việt Nam|author1=Trần Tất Thắng|author2=Tống Duy Thanh|author3=Vũ Khúc|author4=Trịnh Dánh|author5=Đào Đình Thục|author6=Trần Văn Trị|author7=Lê Duy Bách|year=2000|access-date=2022-11-25|archive-date=2022-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804230428/http://www.idm.gov.vn/Nguon_luc/Xuat_ban/Anpham/Tracuu_PVDC/B3.htm#BienDong|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Argumenti o vlogi tektonskega iztiskanja pri oblikovanju bazena so se nadaljevali. Paul Tapponnier in njegovi kolegi so trdili, da ko Indija trči v Azijo, Indokitajski polotok potiska na JV. Relativno striženje med Indokitajskim polotokom in Kitajsko je povzročilo odprtje Južnokitajskega morja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author1=Jon Erickson|author2=Ernest Hathaway Muller|title=Rock Formations and Unusual Geologic Structures: Exploring the Earth's Surface|url=https://books.google.com/books?id=DvlP-P7xctEC|year=2009|publisher=Infobase Publishing|isbn=978-1-4381-0970-1|page=[https://books.google.com/books?id=DvlP–P7xctEC&amp;pg=PA91 91]}}&lt;/ref&gt; Temu mnenju nasprotujejo nekateri geologi, ki ne menijo, da se je Indokitajski polotok premaknil daleč glede na celinsko Azijo. Morske geofizikalne študije v [[Tonkinški zaliv|Tonkinškem zalivu]], ki jih je opravil Peter Clift, so pokazale, da je bil prelom Rdeče reke aktiven in je povzročil nastanek bazena pred najmanj 37 milijoni let v SZ Južnokitajskem morju, kar je skladno z iztiskanjem, ki je igralo vlogo pri nastanku morja. Od odprtja je Južnokitajsko morje odlagališče velikih količin usedlin, ki jih prinašajo reke Mekong, Rdeča reka in Biserna reka. Več teh delt je bogatih z nahajališči nafte in plina.

== Otoki in podvodne gore ==
Južnokitajsko morje vsebuje več kot 250 majhnih otokov, atolov, zalivov, plitvin, grebenov in peščenih grebenov, od katerih večina nima domorodnih prebivalcev, mnogi med njimi so naravno pod vodo ob visoki plimi, nekateri pa so trajno potopljeni. To so:
[[File:Karta CN SouthChinaSea.PNG|thumb|upright|Južnokitajsko morje]]
*Spratlyjevo otočje
*Otočje Paracel
*Otok Pratas in Vereker Bank
*Macclesfield Bank
*Plitvina Scarborough
Spratlyjevo otočje se razprostira na 810 krat 900&amp;nbsp;km velikem območju, ki pokriva približno 175 identificiranih otoških značilnosti, največji je otok Taiping (Itu Aba), dolg nekaj več kot 1,3 kilometra, z najvišjo nadmorsko višino 3,8 metra.

Največja posebnost na območju Spratlyjevega otočja je 100 kilometrov široka podvodna gora, imenovana Reed Tablemount, znana tudi kot Reed Bank, na severovzhodu skupine, ločena od otoka Palavan na Filipinih s Palavanskim jarkom. Zdaj popolnoma potopljena, z globino 20 metrov, je bila otok, dokler ni potonil pred približno 7000 leti zaradi naraščajoče gladine morja po zadnji ledeni dobi. S površino 8866 kvadratnih kilometrov je ena največjih potopljenih atolskih struktur na svetu.

== Trgovska pot ==
[[File:Major crude oil trade flows in the South China Sea (2016) (43582519014).png|thumb|upright=1.3|Skozi Južnokitajsko morje se vsak dan trguje z milijoni sodčkov surove nafte]]
Južnokitajsko morje je v geopolitičnem smislu izjemno pomembno vodno telo. Morje je bilo v zgodovini pomembna trgovska pot med Kitajsko, jugovzhodno Azijo ter Indijo in zahodom. Številne razbitine trgovskih ladij, ki ležijo na oceanskem dnu, pričajo o cvetoči trgovini, ki sega stoletja nazaj. Švedski inženir Sten Sjöstrand je izkopal devet zgodovinskih trgovskih ladij, ki so prevažale keramiko iz obdobja od 10. do 19. stoletja.&lt;ref&gt;Shipwrecks
* {{navedi splet|url=https://www.skanesauktionsverk.se/sten-sjstrand|title=STEN SJÖSTRAND COLLECTION (Discovery and salvage of four Ming dynasty Chinese shipwrecks, Royal Nanhai, Nanyang, Xuande and Longquan loaded with stoneware and porcelain, made between 1440 and 1470, from e.g., Thailand, China and Vietnam)|accessdate=February 8, 2022|website=mingwrecks.com|archive-date=2022-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220207235707/https://www.skanesauktionsverk.se/sten-sjstrand|url-status=dead}}
* Rodrigo, Jennifer. ''[http://www.mingwrecks.com/WhatOthersSay.html#anchor_63 History hunter underwater] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220314090513/http://www.mingwrecks.com/WhatOthersSay.html#anchor_63 |date=2022-03-14 }}'', New Straits Times. 7/12/2004
* {{navedi novice|url=http://edition.cnn.com/WORLD/9609/24/mala.ship/|title=Rare Ming dynasty ceramics found in shipwrecks|date=September 24, 1996|newspaper=CNN.com|accessdate=2022-11-25|archive-date=2022-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20221125115816/http://edition.cnn.com/WORLD/9609/24/mala.ship/|url-status=dead}}
* {{cite magazine|url=https://www.newsweek.com/race-ruins-145387|title=Race For Ruins|date=May 18, 2002|magazine=Newsweek}}&lt;/ref&gt;

Danes je to druga najbolj uporabljena pomorska pot na svetu, medtem ko glede na letno tonažo svetovne trgovske flote več kot 50 % teče skozi [[Melaški preliv]], [[Sundski preliv]] in Lomboški preliv. Več kot 1,6 milijona m³ (10 milijonov sodčkov) surove nafte na dan se prevaža skozi Melaški preliv, kjer redno poročajo o [[piratstvo|piratstvu]], vendar veliko manj pogosto kot pred sredino 20. stoletja.

== Naravni viri ==
Regija ima dokazane zaloge [[nafta|nafte]] v višini približno 1,2&amp;nbsp;km³ (7,7 milijarde sodčkov), po ocenah pa skupno 4,5&amp;nbsp;km³ (28 milijard sodčkov). Zaloge [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] so ocenjene na približno 7500&amp;nbsp;km³. Poročilo ameriške uprave za energetske informacije iz leta 2013 je skupne ocenjene rezerve nafte dvignilo na 11 milijard sodov.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20130213111846/http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?ID=201302090013&amp;Type=aIPL &quot;U.S. report details rich resources in South China Sea.&quot;] (archived from [http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?Type=aIPL&amp;ID=201302090013 the original] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211203082913/http://focustaiwan.tw/ShowNews/WebNews_Detail.aspx?Type=aIPL&amp;ID=201302090013 |date=2021-12-03 }} on 2013-02-133)&lt;/ref&gt; Leta 2014 je Kitajska začela vrtati za nafto v vodah, ki so sporne z Vietnamom.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://foreignpolicy.com/articles/2014/05/05/how_do_you_say_drill_baby_drill_in_chinese |title=How Do You Say 'Drill, Baby, Drill' in Chinese? |last1=Johnson |first1=Keith |date=5 May 2014 |website=www.foreignpolicy.com |publisher=AFP - Getty |access-date=6 May 2014 |archive-date=2014-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141125073319/http://www.foreignpolicy.com/articles/2014/05/05/how_do_you_say_drill_baby_drill_in_chinese |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zadevno območje je znano kot Vanguard Bank in za katerega vietnamski uradniki trdijo, da leži znotraj 200-miljske izključne ekonomske cone njihove države. Kitajska pa temu dejstvu nasprotuje.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=AP |title=US concerned over China's 'interference' in South China Sea |publisher=Associated Press |date=21 July 2019 |url=https://news.yahoo.com/us-concerned-over-chinas-interference-033058084.html |access-date=21 July 2019 }}&lt;/ref&gt;

Glede na študije Ministrstva za okolje in naravne vire na Filipinih je v tem vodnem telesu ena tretjina celotne svetovne morske [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], zaradi česar je zelo pomembno območje za [[ekosistem]]. Vendar so staleži rib izčrpani in države uporabljajo prepovedi ribolova kot sredstvo za uveljavljanje svojih zahtev po suverenosti.&lt;ref&gt;Schearf, Daniel. [http://www.globalsecurity.org/military/library/news/2012/05/mil-120516-voa03.htm &quot;S. China Sea Dispute Blamed Partly on Depleted Fish Stocks.&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210826061351/http://www.globalsecurity.org/military/library/news/2012/05/mil-120516-voa03.htm |date=2021-08-26 }} GlobalSecurity.org, ''VOA.'' May 16, 2012.&lt;/ref&gt;

Ribiške flote iz Vietnama in Filipinov so vdrle v indonezijske morske vode, zaradi česar so indonezijske oblasti zasegle in potopile omenjene ladje.

Kitajska je maja 2017 napovedala preboj pri rudarjenju [[metanov klatrat|metanskih klatratov]], ko so pridobivali [[metan]] iz hidratov v Južnokitajskem morju.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-china-39971667|title=China claims breakthrough in 'flammable ice'|work=BBC News|date=19 May 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://foreignpolicy.com/2017/05/19/china-taps-lode-of-fire-ice-in-south-china-sea/|title=China Taps Lode of 'Fire Ice' in South China Sea|author1=Gramer, Robbie|author2= Keith, Johnson}}&lt;/ref&gt;

== Ozemeljske zahteve ==
[[File:South China Sea claims map.svg|thumb|250px|Otoški zahtevki v Južnokitajskem morju]]
[[File:Spratly with flags.jpg|thumb|250px|Zemljevid različnih držav, ki zasedajo Spratlyjevo otočje]]
Več držav je podalo konkurenčne ozemeljske zahteve nad Južnokitajskim morjem. Takšni spori veljajo za najbolj potencialno nevarno konfliktno točko v Aziji. Tako Ljudska republika Kitajska (LRK) kot Republika Kitajska (ROC, splošno znana kot Tajvan) trdita, da je skoraj celotno telo njihova last, pri čemer sta svoje trditve razmejili znotraj tako imenovane »črte z devetimi pomišljaji«, kjer se trditve prekrivajo s skoraj vsako drugo državo v regiji. Konkurenčni zahtevki so:
*Indonezija, Vietnam,&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Randy Mulyanto |date=2020-11-02 |title=Vietnamese ships in Indonesian waters show extent of Asean maritime disputes |url=https://www.scmp.com/week-asia/politics/article/3108079/its-not-just-south-china-sea-vietnamese-vessels-indonesian |access-date=2022-08-09 |website=South China Morning Post |language=en}}&lt;/ref&gt; Kitajska in Tajvan nad vodami SV od otokov Natuna
*Filipini, Kitajska in Tajvan nad plitvino Scarborough.
*Vietnam, Kitajska in Tajvan nad vodami zahodno od Spratlyjevega otočja. Nekateri ali vsi sami otoki so prav tako sporni med Vietnamom, Kitajsko, Tajvanom, Brunejem, Malezijo in Filipini.
*Otočje Paracel so predmet spora med Kitajsko, Tajvanom in Vietnamom.
*Malezija, Kambodža, Tajska in Vietnam nad območji v Tajskem zalivu.
*Singapur in Malezija vzdolž preliva Johore in Singapurskega preliva.

Kitajska in Vietnam sta bila odločna pri pregonu svojih trditev. Kitajska (različne vlade) in Južni Vietnam sta vsaka nadzorovala del otočja Paracel pred letom 1974. Kratek konflikt leta 1974 je povzročil 18 smrtnih žrtev Kitajcev in 53 Vietnamcev, od takrat pa Kitajska nadzoruje celoten Paracel. Spratlyjevo otočje je bilo prizorišče pomorskega spopada, v katerem je bilo marca 1988 ubitih več kot 70 vietnamskih mornarjev južno od grebena Chigua. Sprti tožniki redno poročajo o spopadih med mornariškimi plovili.

[[ASEAN]] na splošno in zlasti Malezija sta si zelo prizadevala zagotoviti, da ozemeljski spori v Južnokitajskem morju ne bi prerasli v oborožen spopad. Kot taki so bili ustanovljeni skupni razvojni organi  na območjih prekrivajočih se zahtevkov za skupni razvoj območja in enakomerno razdelitev dobička, ne da bi rešili vprašanje suverenosti nad območjem. To še posebej velja za [[Tajski zaliv]]. Na splošno je Kitajska raje dvostransko reševala konkurenčne zahtevke,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.china.org.cn/world/2010-07/26/content_20571259.htm|title=Direct bilateral dialogue 'best way to solve disputes' - China.org.cn|website=www.china.org.cn}}&lt;/ref&gt; medtem ko imajo nekatere države ASEAN raje večstranske pogovore,&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20100727194701/http://news.yahoo.com/s/afp/20100723/pl_afp/aseanarfchinausmilitary_20100723133312 Resolving S.China Sea disputes pivotal to stability: Clinton] AFP News, archived from [https://news.yahoo.com/s/afp/20100723/pl_afp/aseanarfchinausmilitary_20100723133312 the original] on 2010-07-27)&lt;/ref&gt; saj verjamejo, da so v dvostranskih pogajanjih z veliko večjo Kitajsko prikrajšane in ker številne države zahtevajo isto ozemlje, so samo večstranski pogovori. bi lahko učinkovito rešil konkurenčne zahtevke.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=https://www.nytimes.com/2010/02/05/world/asia/05hanoi.html?scp=2&amp;sq=ASEAN%20South%20china%20sea%20multilateral&amp;st=cse | work=The New York Times | first=Edward | last=Wong | title=Vietnam Enlists Allies to Stave Off China's Reach | date=February 5, 2010}}&lt;/ref&gt;

Prekrivajoče se terjatve glede Pedra Branca ali Pulau Batu Putih, vključno s sosednjimi Middle Rocks s strani Singapurja in Malezije, je leta 2008 poravnalo Meddržavno sodišče, pri čemer je Pedra Branca/Pulau Batu Puteh prisodilo Singapurju, Middle Rocks pa Maleziji.

Julija 2010 je ameriška državna sekretarka [[Hillary Clinton]] Kitajsko pozvala k rešitvi ozemeljskega spora. Kitajska se je odzvala z zahtevo, da se ZDA ne vmešavajo v to vprašanje. To se je zgodilo v času, ko sta se obe državi ukvarjali s pomorskimi vajami v razkazovanju sile nasprotni strani, kar je povečalo napetosti v regiji. Ministrstvo za obrambo ZDA je 18. avgusta objavilo izjavo, v kateri je nasprotovalo uporabi sile za rešitev spora in obtožil Kitajsko samozavestnega vedenja.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Sinaga|first=Lidya Christin|date=2015|title=China's Assertive Foreign Policy in South China Sea Under XI Jinping: Its Impact on United States and Australian Foreign Policy|url=https://www.neliti.com/publications/27009/chinas-assertive-foreign-policy-in-south-china-sea-under-xi-jinping-its-impact-o|journal=Journal of ASEAN Studies|language=en|volume=3|issue=2|pages=133–149|doi=10.21512/jas.v3i2.770|issn=2338-1361|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; 22. julija 2011 je bila ena od indijskih amfibijskih jurišnih ladij ''INS Airavat'', ki je bila na prijateljskem obisku v Vietnamu, domnevno v stiku na razdalji 45 navtičnih milj (83&amp;nbsp;km) od vietnamske obale v spornem Južnokitajskem morju na odprtem radijskem kanalu plovila, ki se predstavlja kot kitajska mornarica in navaja, da ladja vpluje v kitajske vode.&lt;ref name=autogenerated3&gt;{{navedi splet|url=http://www.dnaindia.com/india/report_india-china-face-off-in-south-china-sea-report_1582481|title=India-China face-off in South China Sea: Report|date=2 September 2011|work=dna}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.southasiaanalysis.org/papers47/paper4677.html|title=South Asia Analysis Group|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120330094421/http://www.southasiaanalysis.org/papers47/paper4677.html|archive-date=2012-03-30}}&lt;/ref&gt; Tiskovni predstavnik [[Indijska vojna mornarica|indijske mornarice]] je pojasnil, da ker iz ''INS Airavat'' ni bilo videti nobene ladje ali letala, je nadaljevala svojo pot po načrtu. Indijska mornarica je nadalje pojasnila, da »ni bilo nobenega spopada, ki bi vključeval INS Airavat. Indija podpira svobodo plovbe v mednarodnih vodah, vključno z Južnokitajskim morjem, in pravico do prehoda v skladu s sprejetimi načeli mednarodnega prava. Ti načela bi morali spoštovati vsi.«

Septembra 2011, kmalu po tem, ko sta Kitajska in Vietnam podpisala sporazum za omejitev spora glede Južnokitajskega morja, je indijska državna raziskovalna družba ''Oil and Natural Gas Corporation'' (ONGC) sporočila, da je njena čezmorska naložbena veja ONGC Videsh Limited podpisala triletni dogovor s PetroVietnamom za razvoj dolgoročnega sodelovanja v naftnem sektorju&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.gatewayhouse.in/india-china-and-the-south-china-sea/|title=How India is Impacted by China's Assertiveness in the S. China Sea|last=GatewayHouse|date=2015-06-11|work=Gateway House|access-date=2017-06-02|language=en-US}}&lt;/ref&gt; in da je sprejel vietnamsko ponudbo za raziskovanje v določenih blokih v Južnokitajskem morju. V odgovor je tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Jiang Yu izrazil protest.&lt;ref name=&quot;autogenerated2&quot;&gt;{{navedi splet |last=B. Raman |date=17 September 2011 |title=SOUTH CHINA SEA : INDIA SHOULD AVOID RUSHING IN WHERE EVEN US EXERCISES CAUTION |url=http://www.southasiaanalysis.org/%5Cpapers48%5Cpaper4702.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110924183534/http://www.southasiaanalysis.org/papers48/paper4702.html |archive-date=24 September 2011 |website=South Asia Analysis Group}}&lt;/ref&gt; Tiskovni predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve indijske vlade se je odzval z besedami, da so bili »Kitajci zaskrbljeni, vendar se ravnamo po tem, kar so nam povedale vietnamske oblasti, in smo to posredovali Kitajcem.« Indo-Vietnamci dogovor je obsodil tudi kitajski državni časopis Global Times.

Leta 1999 je Tajvan zahteval celotne otoke v Južnokitajskem morju pod administracijo Lee Teng-huija.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20000929110352/http://www.atimes.com/china/AG15Ad01.html Taiwan sticks to its guns, to U.S. chagrin], July 14, 1999.&lt;/ref&gt; Celotno podzemlje, morsko dno in vode Paracelsa in Spratlyja si lasti Tajvan.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=11 May 2014 |title=Taiwan reiterates Paracel Islands sovereignty claim |url=http://www.taipeitimes.com/News/taiwan/archives/2014/05/11/2003590086 |access-date=11 November 2016 |website=Taipei Times}}&lt;/ref&gt;

V letih 2012 in 2013 sta se Vietnam in Tajvan sprla zaradi protivietnamskih vojaških vaj, ki jih izvaja Tajvan.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20140517134232/http://www.newshome.us/news-2144953-Photo:-Taiwan-military-exercises-with-Vietnam-as-an-imaginary-enemy-generals-admit-Taiping-Island.html Photo: Taiwan military exercises with Vietnam as an imaginary enemy generals admit Taiping Island], September 5, 2012.[https://web.archive.org/web/20140325175801/http://www.philippinenews.com/read/latest-news/8067-vietnams-angry-at-taiwan-as-it-stages-live-fire-drill-in-the-spratlys.html Vietnam's angry at Taiwan as it stages live-fire drill in the Spratlys], 12 August 2012.[https://www.bloomberg.com/news/articles/2012-08-23/vietnam-demands-taiwan-cancel-spratly-island-live-fire-drill Vietnam Demands Taiwan Cancel Spratly Island Live Fire] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160826134250/http://www.bloomberg.com/news/articles/2012-08-23/vietnam-demands-taiwan-cancel-spratly-island-live-fire-drill |date=2016-08-26 }}, March 1, 2013.[https://web.archive.org/web/20140325175721/http://www.wantchinatimes.com/news-subclass-cnt.aspx?id=20120905000091&amp;cid=1101 Taiwan unmoved by Vietnam's protest against Taiping drill], September 5, 2012&lt;/ref&gt;

Maja 2014 je Kitajska postavila naftno ploščad v bližini otočja Paracel, kar je povzročilo številne incidente med vietnamskimi in kitajskimi ladjami.&lt;ref name=&quot;bbc&quot;&gt;{{navedi novice |date=12 July 2016 |title=Q&amp;A: South China Sea dispute |newspaper=BBC |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-13748349}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |author=Bloomberg News |author-link= |date=6 June 2014 |title=Vietnam Says China Still Ramming Boats, Airs Sinking Video |newspaper=Bloomberg L.P. |url=https://www.bloomberg.com/news/2014-06-05/vietnam-says-china-still-harassing-boats-shows-video-of-sinking.html |access-date=6 June 2014}}&lt;/ref&gt;

Decembra 2018 je upokojeni kitajski admiral Luo Yuan predlagal, da bi bila možna rešitev za napetosti z Združenimi državami v Južnokitajskem morju potopitev ene ali dveh letalonosilk ameriške mornarice, da bi zlomili moralo ZDA.&lt;ref name=BILockie&gt;{{navedi splet|first=Alex |last=Lockie |title= China sets the stage for a 'bloody nose' attack on US aircraft carriers, but it would backfire horribly |website=Business Insider|date= January 11, 2019|url=https://www.businessinsider.com/chinas-threats-to-attack-us-aircraft-carriers-would-backfire-horribly-2019-1 }}&lt;/ref&gt; Tudi decembra 2018 je kitajski komentator in višji polkovnik v letalskih silah Ljudske osvobodilne vojske Dai Xu predlagal, da bi morala kitajska mornarica zabijati ladje mornarice Združenih držav, ki plujejo v Južnokitajskem morju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Duncan |last=Deaeth |title= Senior Chinese military official urges PLAN to attack US naval vessels in S. China Sea |publisher=Taiwan News|date=December 8, 2018 |url= https://www.taiwannews.com.tw/en/news/3592985 }}&lt;/ref&gt;

ZDA, čeprav niso podpisnice UNCLOS, vztrajajo pri svojem stališču, da so njihove mornariške ladje dosledno neovirano plule skozi Južnokitajsko morje in bodo to počele še naprej.&lt;ref&gt;US Chief of Naval Operations, Admiral John M. Richardson, {{YouTube|YwOq7BcfXU4|John M. Richardson: &quot;Maintaining Maritime Superiority&quot;}}, Lecture at Atlantic Council's Scowcroft Center. / Feb 2019, minutes 38:22–41:25; 49:39–52:00.&lt;/ref&gt; Včasih so se ameriške vojaške ladje približale meji 12 navtičnih milj otokom pod kitajskim nadzorom (kot je otočje Paracel), kar je povzročilo jezo Kitajske. Med obiskom poveljnika mornariških operacij ZDA na Kitajskem v začetku leta 2019 sta s kitajskim kolegom oblikovala pravila delovanja, kadar koli se ameriške in kitajske vojaške ladje srečajo na odprtem morju.

26. junija 2020 je virtualno potekal 36. vrh Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN). Vietnam je kot predsedujoči vrhu objavil izjavo predsednika. V izjavi je navedeno, da je Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu »osnova za določanje pomorskih pravic, suverenih pravic, jurisdikcije in zakonitih interesov nad morskimi conami, UNCLOS iz leta 1982 pa določa pravni okvir, znotraj katerega so vse dejavnosti v oceanih in morja je treba izvajati.«&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1= B Pitlo III|first1=Lucio| title=ASEAN stops pulling punches over South China Sea|date=3 July 2020|url= https://asiatimes.com/2020/07/asean-stops-pulling-punches-over-south-china-sea/|access-date=16 August 2020 |archive-url= https://web.archive.org/web/20200817052619/https://asiatimes.com/2020/07/asean-stops-pulling-punches-over-south-china-sea/| archive-date=17 August 2020}}&lt;/ref&gt;

== Vojaški manevri ==
Glas Amerike je 27. avgusta 2020 poročal, da je ameriški obrambni uradnik dejal, da je Ljudska osvobodilna vojska Kitajske iz celinske Kitajske izstrelila štiri balistične rakete srednjega dosega na območje Južnokitajskega morja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1= Babb |first1= Carla | title= China Launches 4 Missiles into South China Sea|url=https://www.voanews.com/usa/china-launches-4-missiles-south-china-sea |website=VOA |access-date=28 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200828220902/https://www.voanews.com/usa/china-launches-4-missiles-south-china-sea |archive-date=28 August 2020}}&lt;/ref&gt;

Leta 2022 je Vietnam zahteval, da Tajvan preneha izvajati svoje vojaške vaje na otokih Spratly, ki se nahajajo v Južnokitajskem morju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Vu |first1=Minh |title=Vietnam demands Taiwan cancel military drills in Spratlys |url=https://hanoitimes.vn/vietnam-demands-taiwan-cancel-military-drills-in-spratlys-320214.html |website=hanoitimes.vn |access-date=22 March 2022 |language=en |date=12 March 2022 |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328013952/https://hanoitimes.vn/vietnam-demands-taiwan-cancel-military-drills-in-spratlys-320214.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Arbitraža 2016 ==
Januarja 2013 so Filipini sprožili arbitražni postopek proti Kitajski (LRK) zaradi vprašanj v zvezi s »črto z devetimi pomišljaji«, karakterizacijo pomorskih značilnosti in EEZ. 12. julija 2016 je arbitražno sodišče razsodilo v prid Filipinov glede večine stališč. Pojasnilo je, da ne bo »odločalo o nobenem vprašanju suverenosti nad kopenskim ozemljem in ne bo razmejilo nobene morske meje med pogodbenicama«, vendar je sklenilo, da Kitajska v preteklosti ni izvajala izključnega nadzora znotraj »črte z devetimi pomišljaji«, zato »nima pravne podlage« zahtevati »zgodovinske pravice« nad viri.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://pca-cpa.org/wp-content/uploads/sites/175/2016/07/PH-CN-20160712-Press-Release-No-11-English.pdf |title=Press Release: The South China Sea Arbitration (''The Republic of the Philippines v. The People's Republic of China'') |date=12 July 2016 |publisher=PCA |access-date=13 July 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160712201412/https://pca-cpa.org/wp-content/uploads/sites/175/2016/07/PH-CN-20160712-Press-Release-No-11-English.pdf |archive-date=12 July 2016 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ugotovilo je tudi, da kitajske zgodovinske pravice do morskih območij (v nasprotju s kopenskimi masami in teritorialnimi vodami) znotraj »črte z devetimi pomišljaji« ne bi imele pravnega učinka zunaj tistega, do česar je upravičen po UNCLOS. Kritiziral je kitajske projekte melioracije zemlje in njeno gradnjo umetnih otokov na Spratlyjevem otočju, pri čemer je dejal, da je to povzročilo »resno škodo okolju koralnega grebena«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/world/2016/jul/12/philippines-wins-south-china-sea-case-against-china |title=Beijing rejects tribunal's ruling in South China Sea case |author1=Tom Phillips|author2= Oliver Holmes|author3= Owen Bowcott |date=12 July 2016 |work=The Guardian |access-date=13 July 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160712220441/https://www.theguardian.com/world/2016/jul/12/philippines-wins-south-china-sea-case-against-china |archive-date=12 July 2016 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Nazadnje je označil otok Taiping in druge značilnosti Spratlyjevega otočja kot ''skale'' v skladu z UNCLOS in zato niso upravičeni do 200 navtičnih milj izključne ekonomske cone.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url = http://www.straitstimes.com/asia/east-asia/taiwan-rejects-south-china-sea-ruling-says-will-deploy-another-navy-vessel-to-itu-aba | work = The Straits Times | date = 12 July 2016 | first = Jermyn | last = Chow | title = Taiwan rejects South China Sea ruling, says will deploy another navy vessel to Taiping | access-date = 13 July 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180617015244/https://www.straitstimes.com/asia/east-asia/taiwan-rejects-south-china-sea-ruling-says-will-deploy-another-navy-vessel-to-itu-aba | archive-date = 17 June 2018 | url-status = live }}&lt;/ref&gt; Odločitev arbitražnega sodišča je bila razglašena za dokončno in nobena država ne more pritožiti. Kitajska je sodbo zavrnila in jo označila za »neutemeljeno«.&lt;ref name=&quot;BBC 2016&quot;&gt;{{navedi novice |date=12 July 2016 |title=South China Sea: Tribunal backs case against China brought by Philippines |work=BBC |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-china-36771749 |url-status=live |access-date=21 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620040633/https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-china-36771749 |archive-date=20 June 2018}}&lt;/ref&gt; Tajvan, ki trenutno upravlja otok Taiping, največji izmed otokov Spratlyjevega otočja, je prav tako zavrnil sodbo. Osem vlad je javno pozvalo k spoštovanju razsodbe, 35 jih je izdalo na splošno pozitivne izjave, v katerih so opozorile na razsodbo, vendar strani niso pozvale, naj jo spoštujejo, osem pa jo je javno zavrnilo. Osem vlad, ki jih podpirajo, so Avstralija, Kanada, Nemčija, Japonska, Nova Zelandija, Filipini, Združeno kraljestvo in Združene države; vlade v opoziciji so Kitajska, Črna gora, Pakistan, Rusija, Sudan, Sirija, Tajvan in Vanuatu. Združeni narodi sami nimajo stališča o pravni in postopkovni utemeljenosti primera ali o spornih zahtevkih, generalni sekretar pa je izrazil upanje, da bodo nadaljnja posvetovanja o kodeksu ravnanja med ASEAN in Kitajsko v okviru Izjava o ravnanju pogodbenic v Južnokitajskem morju bo privedla do večjega medsebojnega razumevanja med vsemi stranmi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.un.org/press/en/2016/db160712.doc.htm |title=Daily Press Briefing by the Office of the Spokesperson for the Secretary-General |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date=12 July 2016 |website=United Nations |publisher=United Nations |access-date=27 October 2020}}&lt;/ref&gt;

Marca 2020 so Filipini izrazili zaskrbljenost zaradi približno 220 plovil milice LRK na spornem območju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=AFP News |date=21 Mar 2021 |title=Philippines accuses China of 'incursion' in disputed sea |url=https://www.channelnewsasia.com/news/asia/philippines-accuses-china-incursion-disputed-sea-whitsun-reef-14456556 |website=Channel NewsAsia}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}
{{Kategorija v Zbirki|South China Sea}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam morij]]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Južnokitajsko morje]]
[[Kategorija:Geografija Kitajske]]
[[Kategorija:Geografija Vietnama]]
[[Kategorija:Geografija Tajvana]]
[[Kategorija:Geografija Filipinov]]
[[Kategorija:Geografija Malezije]]
[[Kategorija:Robna morja]]</text>
      <sha1>8oo51kyncamnmj4ya5z8087kigg1j8e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Konjic</title>
    <ns>0</ns>
    <id>515079</id>
    <revision>
      <id>6677976</id>
      <parentid>6675883</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:44:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677976</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10535" sha1="6u4gjlqc0qq6evezt0fj20gikblfeln" xml:space="preserve">{{zapomen|kraj v Srbiji|Konjic, Osečina}}
{{Infopolje Naselje
|official_name          = Konjic
|native_name            = Коњиц
|image_skyline          = Panorama Konjica - panoramio.jpg
|image_caption          =
|pushpin_map            = Bosna in Hercegovina
|latd=43  |latm=39  |lats=15  |latNS=N
|longd=17 |longm=57 |longs=39 |longEW=E
|coordinates_region     = BA-07
|coordinates_display    = title,inline
|subdivision_type       = [[Seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name       = {{zastava|Bosna in Hercegovina}}
|subdivision_type1      = Entiteta
|subdivision_name1      = [[Federacija Bosne in Hercegovine]]
|subdivision_type2      = [[Kantoni Bosne in Hercegovine|Kanton]]
|subdivision_name2      = [[Slika:Flag of Herzegovina-Neretva.svg|21px|Hercegovsko-neretvanski kanton]] [[Hercegovsko-neretvanski kanton|Hercegovsko-neretvanski]]
|elevation_m            = 280
|population_as_of       = 2013
|population_footnotes   = &lt;ref name=&quot;popis2013&quot;/&gt;
|population_total       = 10732
|postal_code_type       = Poštna številka
|postal_code            = 88 400
|area_code              = +387 (0)36
|website                =
|footnotes              =
}}
'''Konjic''' je mesto in središče istoimenske občine v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].

== Zemljepis ==
Konjic leži v severni [[Hercegovina|Hercegovini]], od [[Sarajevo|Sarajeva]] je oddaljen 62 kilometrov in od [[Mostar]]a 70 kilometrov. Razteza se na bregovih reke [[Neretva|Neretve]] in ob njenem pritoku Trešanici. Južno od mesta se dviga gora [[Prenj]], visoka preko 2100 metrov. V bližini sta [[akumulacijsko jezero|akumulacijsko]] [[Jablaničko jezero]] na Neretvi in [[ledeniško jezero|ledeniško]] [[Boračko jezero]].

Skozi Konjic poteka magistralna cesta M-17, ki povezuje Sarajevo, Mostar in Čapljino; tod je predvidena tudi gradnja [[Avtocesta A1, Bosna in Hercegovina|avtoceste A1]]. Skozi mesto teče tudi [[železniška proga]] Sarajevo–[[Ploče]].

== Zgodovina ==
Na področju današnjega Konjica je obstajala naselbina v [[mlajša kamena doba|mlajši kameni dobi]], prvo znano ljudstvo na območju mesta pa so bili [[Iliri]]. V času [[antični Rim|antičnega Rima]] je tod potekala prometna pot med [[Dalmacija|Dalmacijo]] in [[Podonavje]]m. Iz tega obdobja so najdeni sledovi večjega naselja, med katerimi izstopajo ostanki [[mitraizem|mitreja]].&lt;ref name=&quot;konjictourism&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://konjictourism.ba/historija-konjica/ |title=Historija Konjica |accessdate=18. marca 2022 |website=Konjic tourism |language=bs |archive-date=2021-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211201101348/https://konjictourism.ba/historija-konjica/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;enciklopedija.hr&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=33022 |title=Konjic |accessdate=18. marca 2022 |website=enciklopedija.hr |language=hr }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Naselje z imenom Konjic se prvič omenja leta 1382 v zapisu trgovske karavane, ki je potovala v [[Dubrovniška republika|Dubrovnik]]. V srednjem veku je bilo mesto del [[Kraljevina Bosna|Kraljevine Bosne]], v letih 1463–1469 je mesto osvojilo [[Osmansko cesarstvo]]. V 17. stoletju je bil zgrajen Stari most čez Neretvo, ki je danes upodobljen v občinskem grbu.&lt;ref name=&quot;konjictourism&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;enciklopedija.hr&quot;/&gt;

Leta 1878 je skupaj s preostankom Bosne in Hercegovine postal del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], po prvi svetovni vojni [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], med drugo svetovno vojno je pripadel [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]] in po vojni [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]]. Med letoma 1953 in 1979 so v bližini Konjica v tajnosti zgradili [[Armijska ratna komanda Konjic|protiatomski bunker ARK/D-o]], znan kot »Titov bunker«.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Delavci niso vedeli, da gradijo bunker za Tita |date=24. maj 2016 |url=https://old.delo.si/prosti-cas/potovanja/delavci-niso-vedeli-da-gradijo-bunker-za-tita.html |newspaper=[[Delo (časopis)|Delo]]}}&lt;/ref&gt;

Ob razpadu Jugoslavije je Konjic bil večetnično mesto z dobrimi povezavami med Sarajevom in južnim delom republike ter z številnimi vojaškimi objekti. Kot tako je postal pomembna strateška točka v [[vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojni ob razpadu Jugoslavije]]. V srbskih vaseh okoli mesta je [[Republika Srbska]] ustanovila »Srbsko občino Konjic«, območje pa je zahtevala tudi nepriznana državna tvorba [[Herceg-Bosna]]. Aprila in maja 1992 sta mesto nadzorovali bosanska teritorialna obramba in [[Hrvaški obrambni svet]], medtem ko so srbske vojaške formacije blokirale dostop in ga odrezale od zunanje oskrbe. Bosanska in hrvaška vojska sta bosanske Srbe, aretirane v vojaških operacijah, internirali v taborišču Čelebići, kjer so številne civiliste mučili in ubili.&lt;ref name=&quot;icty&quot;&gt;{{navedi knjigo |title=Sodba Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije proti Zejnilu Delaliću, Zdravku Muciću, Hazimu Deliću in Esadu Landžu |date=16. november 1998 |url=https://www.icty.org/x/cases/mucic/tjug/en/981116_judg_en.pdf |language=en}}&lt;/ref&gt; Od marca 1993 do konca vojne je na območju Konjica prihajalo do spopadov med Bošnjaki in Hrvati.&lt;ref name=&quot;enciklopedija.hr&quot;/&gt;

Med vojno se je iz Konjica izselil velik del srbskega in hrvaškega prebivalstva, priselili pa so se bošnjaški begunci s sosednjih zasedenih območij. Vodje taborišča Čelebići je [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaško sodišče]] obsodilo [[vojni zločin|vojnih zločinov]].&lt;ref name=&quot;icty&quot;/&gt;

== Prebivalstvo ==
Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je v Konjicu živelo 13.729 prebivalcev, od tega približno polovica Bošnjakov ter po ena petina Hrvatov in Srbov. Ob popisu leta 2013 je mesto imelo 10.732 prebivalcev, med katerimi so močno prevladovali Bošnjaki (skoraj 90%).&lt;ref name=&quot;popis2013&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=12&amp;id=10529 |title=Konjic - Popis 2013 u BiH |accessdate=18. marca 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}&lt;/ref&gt;

{| cellpadding=5 style=&quot;text-align: left;&quot;
|+
|{{Tortni diagram
| caption=Konjic, popis 1991; skupaj 13.729
| label1 = [[Muslimani]] 6697
| value1 = 48,8
| color1 = #228B22
| label2 = [[Hrvati]] 3036
| value2 = 22,1
| color2 = #4169E1
| label3 = [[Srbi]] 2536
| value3 = 18,5
| color3 = #FF0000
| label4 = drugi in neznano 1460
| value4 = 10,6
| color4 = #FFBF00
}}
|{{Tortni diagram
| caption=Konjic, popis 2013; skupaj: 10.732
| label1 = [[Bošnjaki]] 9475
| value1 = 88,3
| color1 = #228B22
| label2 = [[Hrvati]] 607
| value2 = 5,7
| color2 = #4169E1
| label3 = [[Srbi]] 195
| value3 = 1,8
| color3 = #FF0000
| label4 = drugi in neznano 405
| value4 = 4,2
| color4 = #FFBF00
}}
|}

== Kultura ==
[[Slika:Konjic and its Stara Ćuprija, Old Bridge.jpg|sličica|Stari most v Konjicu]]
Kot narodni spomenik Bosne in Hercegovine je zavarovan kamniti Stari most čez Neretvo, zgrajen v 17. stoletju in eden najlepših mostov v Bosni in Hercegovini iz osmanskega obdobja. Marca 1945 ga je med umikanjem porušila nemška vojska, v letih 2006–2009 pa so ga obnovili.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.konjic.ba/ba/opcina-konjic/nacionalni-spomenici/59-stara-kamena-cuprija-u-konjicu.html |title=Stara kamena ćuprija u Konjicu |accessdate=18. marca 2022 |website=www.konjic.ba |language=bs |archive-date=2022-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220121162554/https://www.konjic.ba/ba/opcina-konjic/nacionalni-spomenici/59-stara-kamena-cuprija-u-konjicu.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Področje Konjica ima tradicijo [[Konjiško rezbarjenje|rezbarjenja]] pohištva, interjerja in malih okrasnih predmetov. Obrt je uvrščena na [[UNESCO|Unescov]] seznam [[nesnovna kulturna dediščina|nesnovne kulturne dediščine]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://ich.unesco.org/en/RL/konjic-woodcarving-01288 |title=Konjic woodcarving - intangible heritage - Culture Sector - UNESCO |accessdate=18. marca 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Občina ==
Občina Konjic je po površini tretja največja občina v Bosni in Hercegovini za mestoma [[Banja Luka]] in [[Mostar]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/?show=1#link21 |title=Površina - Popis 2013 u BiH |accessdate=18. marca 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}&lt;/ref&gt; Poleg Konjica zajema 167 naselij:

Argud, Bale, Bare, Barmiš, Bijela, Bjelovčina, Blace, Blučići, Borci, Boždarevići, Bradina, Brda, Brđani, Budišnja Ravan, Bukovica, Bukovlje, Bulatovići, Bušćak, Buturović Polje, Cerići, Crni Vrh, Čelebići, Čelina, Česim, Čestaljevo, Čičevo, Čuhovići, Dobričevići, Dolovi, Doljani, Donja Vratna Gora, Donje Selo, Donje Višnjevice, Donji Čažanj, Donji Gradac, Donji Nevizdraci, Donji Prijeslop, Došćica, Dramiševo, Dubočani, Dubravice, Dudle, Dužani, Džajići, Džanići, Džepi, Falanovo Brdo, Gakići, Galjevo, Gapići, Glavatičevo, Gobelovina, Gorani, Goransko Polje, Gorica, Gornja Vratna Gora, Gornje Višnjevice, Gornji Čažanj, Gornji Gradac, Gornji Nevizdraci, Gostovići, Grabovci, Gradeljina, Grušča, Gvozno, Hasanovići, Herići, Homatlije, Homolje, Hondići, Hotovlje, Idbar, Jasenik, Javorik, Jezero, Ježeprosina, Jošanica, Kale, Kanjina, Kašići, Kostajnica, Koto, Krajkovići, Kralupi, Krtići, Krupac, Krušćica, Kula, Lađanica, Lisičići, Lokva, Luka, Luko, Lukomir, Lukšije, Ljesovina, Ljubuča, Ljusići, Ljuta, Ljuta, Mladeškovići, Mokro, Mrkosovice, Obrenovac, Obri, Odžaci, Orahovica, Orlište, Oteležani, Ovčari, Pačerani, Parsovići, Plavuzi, Podhum, Podorašac, Pokojište, Polje, Polje Bijela, Požetva, Prevlje, Radešine, Rajac, Raotići, Rasvar, Razići, Redžići, Repovci, Repovica, Ribari, Ribići, Seljani, Seljani, Seonica, Sitnik, Slavkovići, Solakova Kula, Sopot, Spiljani, Stojkovići, Strgonice, Studenčica, Sultići, Susječno, Svijenča, Šunji, Tinje, Tovarnica, Treboje, Trešnjevica, Trešnjevica, Trusina, Tuhobići, Turija, Ugošće, Veluša, Vinište, Vrbljani, Vrci, Vrdolje, Vrhovina, Zaborani, Zabrđani, Zabrđe, Zagorice, Zaslivlje, Zelomići, Zukići.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Konjic|Konjic}}
*[https://www.konjic.ba/ Spletno mesto občine Konjic]

{{Bosna in Hercegovina}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]]
[[Kategorija:Hercegovsko-neretvanski kanton]]</text>
      <sha1>6u4gjlqc0qq6evezt0fj20gikblfeln</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Južnokavkaška železnica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>515263</id>
    <revision>
      <id>6677890</id>
      <parentid>6262365</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:05:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677890</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4953" sha1="aeo50f2yu8k8p8p5dfkehbt7dq0sz4p" xml:space="preserve">{{Infobox Railway
|title = Južnokavkaška železnica
|logo= South Caucasus Railway logo.svg
|image= Սասունցի_Դավիթ24.JPG
|caption= Erevanska železniška postaja, največja v Armeniji
|building= 
|commisioned= 2008 - danes
|decommisioned=
|category=
|del=
|country= [[Armenija]]
|company= 
|mednarodna oznaka proge=
|tiri= 
|oznaka=
|dolzina=780 km
| gauge             = 1520 mm 
| electrification = 3&amp;nbsp;kV (enosmerni tok)
| maxincline=  
| minradius   = 
| speed       = 
| racksystem  = 
| elevation   = 
| map         = Armenian Railway.png
|prepustna moc=
|izkoristek=
|vir=
|website           = [http://ukzhd.am/en.html ukzhd.am]
|embedded = 
}}
[[File:Armenian Railway.png|thumb|250px|Železniško omrežje Armenije]]
'''Južnokavkaška železnica''' ({{Jezik-hy|Հարավկովկասյան երկաթուղի}}, {{Jezik-ru|Южно-Кавказская железная дорога}}) je železniški operater v Armeniji v lasti [[Ruske železnice|Ruskih železnic]].

== Glavni podatki ==
Vlada [[Armenija|Armenije]] je 13. februarja 2008 podpisala sporazum o prenosu 100 % državnega podjetja Armenske železnice na ''Ruske železnice''. Po pogodbi je koncesijska doba 30 let, z možnostjo podaljšanja še za 10 let po dogovoru strank. V skladu s pogoji razpisa so obstoječe delavce (4300 ljudi), razen tistih v starosti za upokojitev, premestili med osebje Južnokavkaške železnice z zvišanjem plače do 20 %.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=About company|url=http://ukzhd.am/en_about_company.html|publisher=South Caucasus Railway|access-date=2 October 2016}}&lt;/ref&gt;

== Linije ==
''Južnokavkaška železnica'' trenutno izvaja naslednje storitve:&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Schedule|url=http://ukzhd.am/raspisanie/en/raspisanie.html|publisher=South Caucasus Railway|access-date=2 October 2016}}&lt;/ref&gt;

# hitri/spalni vlak Armenija–Gruzija: od [[Erevan|Erevana]] do [[Tbilisi]]ja/[[Batumi]]ja skozi [[Gjumri]] in [[Vanadzor]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://wander-lush.org/train-from-tbilisi-to-yerevan/|title=Train from Tbilisi to Yerevan: Your Complete Travel Guide}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.seat61.com/georgia-armenia-and-azerbaijan-by-train.htm#Tbilisi_or_Batumi_to_Yerevan|title = How to travel by train to Georgia, Armenia &amp; Azerbaijan}}&lt;/ref&gt;
# Erevan–Mjasnikjan (postaja Araks)–Gjumri – 3 povezave na dan plus 1 dodatna kratka vožnja do Mjasnikjana, ter hitri vlak ob vikendih. Na nadaljevanju proge iz Gjumrija v Artik, Pemzašen in Maralik se potniški promet ne izvaja od leta 2013, tovornemu prometu namenjena proga pa se odcepi v Armavirju (postaja pred Araksom) do elektrarne Mecamor.
# Erevan–Ararat–Jeraskh – 1 povezava na dan.
# Le poletna linija iz Erevana do [[Hrazdan|Hrazdana]], [[Sevan]]a in Šorže&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://caravanistan.com/transport/train/armenia/|title = Train travel in Armenia}}&lt;/ref&gt; (odcep od Hrazdana do [[Dilidžan]]a skozi 8 km dolg predor Meghradzor-Fioletovo se ne uporablja od leta 2012,&lt;ref&gt;[[:ru:%D0%9F%D0%B0%D0%BC%D0%B1%D0%B0%D0%BA%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9 %D1%82%D0%BE%D0%BD%D0%BD%D0%B5%D0%BB%D1%8C|Pambak tunnel]] ru.wikipedia.org&lt;/ref&gt; naprej do [[Idževan|Idževana]] pa od leta 1992&lt;ref&gt;[https://epress.am/ru/2021/05/04/состояние-ж-д-сети-армении-на-фоне-возм.html Condition of the railway network in Armenia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220128075506/https://epress.am/ru/2021/05/04/%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%B5-%D0%B6-%D0%B4-%D1%81%D0%B5%D1%82%D0%B8-%D0%B0%D1%80%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D1%84%D0%BE%D0%BD%D0%B5-%D0%B2%D0%BE%D0%B7%D0%BC.html |date=2022-01-28 }} epress.am 4 May 2021&lt;/ref&gt;)

Slednjo progo vse leto uporabljajo tovorni vlaki, ki vozijo onkraj Šorže za prevoz zlate rude iz [[Rudnik zlata Zod|rudnika Sotk]] tik za Vardenisom nazaj preko zahodne obvozne tovorne železniške proge Erevana do rafinerije v Araratu (kot tudi vlaki, ki oskrbujejo tovarno cementa Hrazdan, ki je 5 km navzgor za odcepom proti Dilidžanu). Obstaja tudi povezava z podzemno železnico v Erevanu v remizi Čarbakh prek tira Karmir Blur.
[[File:South Caucasus Railway, headquarter.jpg|thumb|250px|Uprava Južnokavkaške železnice v Erevanu]]

== Mednarodne povezave ==
* {{flagicon|Azerbajdžan}} Azerbajdžan – &lt;span style=&quot;color:red&quot;&gt;zaprta&lt;/span&gt; – ista tirna širina
* {{flagicon|Gruzija}} Gruzija – &lt;span style=&quot;color:green&quot;&gt;odprta&lt;/span&gt; – ista tirna širina
* {{flagicon|Iran}} Iran – skozi azerbajdžansko eksklavo Nahičevan – &lt;span style=&quot;color:red&quot;&gt;zaprta&lt;/span&gt; – sprememba tirne širine na 1520&amp;nbsp;mm
* {{flagicon|Turčija}} Turčija – Akhurjan/Doğukapı, &lt;span style=&quot;color:red&quot;&gt;zaprta&lt;/span&gt; od 1993 – sprememba tirne širine na 1520&amp;nbsp;mm

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://railway.am Uradno spletno mesto]

[[Kategorija:Promet v Armeniji]]
[[Kategorija:Železniški prevozniki]]</text>
      <sha1>aeo50f2yu8k8p8p5dfkehbt7dq0sz4p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Komrat</title>
    <ns>0</ns>
    <id>515775</id>
    <revision>
      <id>6677853</id>
      <parentid>6666704</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:51:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */ [[Besarabska gubernija]]</comment>
      <origin>6677853</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8538" sha1="opmo03aiyl010krdedwp0ljhxsu7dqg" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|official_name          = Komrat
|native_name            = Comrat&lt;br/&gt;Комрат
|image_skyline          = MD.GE.Comrat - Catedrala Sf. Ioan Botezătorul - jun 2017.jpg
|image_caption          =
|pushpin_map            = Moldavija
|pushpin_label_position = left
|latd=46  |latm=18  |latNS=N
|longd=28 |longm=39 |longEW=E
|coordinates_region     = MD
|coordinates_display    = title,inline
|subdivision_type       = [[Seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name       = {{zastava|Moldavija}}
|subdivision_type1      = Pokrajina
|subdivision_name1      = [[Slika:Flag of Gagauzia.svg|25px|Gagauzija]] [[Gagauzija]]
|elevation_m            = 64
|population_as_of       = 2014
|population_footnotes   = &lt;ref name=&quot;popis2014&quot;/&gt;
|population_total       = 20113
|timezone               = [[Vzhodnoevropski čas|EET]]
|utc_offset             = +2
|timezone_DST           = [[Vzhodnoevropski čas|EEST]]
|utc_offset_DST         = +3
|postal_code_type       = Poštna številka
|postal_code            = 
|area_code              = +373 298
|registration_plate_type= [[Registrske tablice Moldavije|Avtomobilska oznaka]]
|registration_plate     = 
|website                = https://comrat.md/
|footnotes              =
}}
'''Komrat''' ({{jezik-ro|Comrat}}, [[cirilica|cirilični]] zapis ''Комрат'') je mesto in središče istoimenske občine na jugu [[Moldavija|Moldavije]] ter glavno mesto [[avtonomna pokrajina|avtonomne pokrajine]] [[Gagauzija|Gagauzije]]. Leta 2014 je imelo 20&amp;thinsp;113 prebivalcev, med katerimi so večino predstavljali [[Gagauzi]].&lt;ref name=&quot;popis2014&quot;&gt;{{navedi splet |title=Rezultatele Recensământului Populației și al Locuințelor 2014 |publisher=Državni statistični urad Republike Moldavije |accessdate=29. marca 2022 |language=ro |url=https://statistica.gov.md/pageview.php?idc=479}}&lt;/ref&gt;

== Zemljepis ==
Komrat leži na desnem bregu reke [[Jalpug]] (''Ialpug''), ki izvira severno od mesta in se južneje v [[Ukrajina|Ukrajini]] izliva v [[Donava|Donavo]]. Od [[Kišinjev]]a je oddaljen okoli 100 kilometrov, drugo največje gagauško mesto Ceadîr-Lunga pa leži okoli 35 km vzhodno. Skozi mesto poteka [[Vseevropsko cestno omrežje|evropska pot]] E584 [[Slobozia]]–Kišinjev–[[Poltava]]. [[Železniška postaja]] Komrat se nahaja v okoli 7 km oddaljenem naselju Budžak (''Bugeac'' / ''Bucak'').

Pokrajina okoli Komrata je enolična valovita ravnica z naravno travnato [[Stepa|stepsko]] vegetacijo ter polji [[Žitarica|žitaric]] in [[Sončnica|sončnic]]. Mesto leži na približno 64 metrih [[Nadmorska višina|nadmorske višine]], okoliški griči pa dosežejo višino do 200 metrov. Poletja so topla, zime so hladne in vlažne, obdobje brez zmrzali pa traja do 200 dni; letna količina padavin je v letih 2009 do 2012 znašala 438–613 mm.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Babaian|first=Maria|date=December 2014|title=Ecopedological Conditions of Pastures in Southern Plain of Moldova and Measures to Improve|url=https://www.researchgate.net/publication/269555083_Results_Regarding_the_Chemical_Control_of_European_Cherry_Fruit_Fly_Rhagoletis_cerasi_L_in_Cherry_Orchards_from_Cluj_Area#page=79|magazine=Lucrări Științifice|language=en|publisher=Univerza v Iașiju|pages=79–84}}&lt;/ref&gt; Griči, pokriti z debelo plastjo zemlje [[Černozjom|črnice]], ter podnebje so zelo primerni za [[vinogradništvo]]. Pridelujejo se večinoma [[Rdeče vino|rdeča]] [[Sladko vino|sladka]] in [[Desertno vino|desertna vina]], ki se izvažajo v [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;Martin Petrick: Landwirtschaft. In: Klaus Bochmann u. a. (Hrsg.): Die Republik Moldau, 2012, S. 488&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Glede na arheološke raziskave je bilo območje Komrata poseljeno že v [[Antika|antiki]]. Prvi vir, v katerem je omenjena vas Komrat, naj bi segali v leto 1443, le nekaj let po prvi omembi Kišinjeva (1436). Območje je tedaj pripadalo [[Kneževina Moldavija|Kneževini Moldaviji]]; v 16. stoletju je prišlo pod [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] nadvlado. Po splošnem prepričanju je bilo mesto ustanovljeno v drugi polovici 18. stoletja, kot letnica se najpogosteje navaja 1789. Od 1780. let do poznega 19. stoletja so se na ozemlje južne [[Besarabija|Besarabije]] priseljevali [[Pravoslavje|pravoslavni]] Gagauzi in [[Bolgari]], ki so bežali pred verskim zatiranjem v osmanski Bolgariji. Tedanji opazovalci pogosto niso razlikovali med tema etničnima skupinama.&lt;ref&gt;Charles King: The Moldovans, 2000, S. 211&lt;/ref&gt; Z [[Bukareški mir (1812)|Bukareškim mirom leta 1812]] je območje Besarabije do zahodne meje na [[Prut|Prutu]] dobila [[Ruski imperij|Rusija]]. Sledila je politika rusifikacije, usmerjena predvsem proti [[Romuni|Romunom]], ki so živeli v državi. Kot rezultat [[Pariški mir (1856)|tretjega pariškega miru leta 1856]] so bila tri južna besarabska okrožja Cahul, Bolgrad in Ismail – na vzhodni meji slednjega je bil Komrat – dodeljena Kneževini Moldaviji. Na [[Berlinski kongres|berlinskem kongresu leta 1878]] je bila priznana neodvisnost Romunije od Osmanskega cesarstva, vendar je država morala južna besarabska okrožja vrniti Rusiji. [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|Med rusko-turško vojno 1877–78]] so ruske čete tri leta zasedale [[Bolgarija|Bolgarijo]], kar je Gagauzom olajšalo izselitev v Besarabijo.&lt;ref&gt;Gagauz. In: Andrei Brezianu, Vlad Spânu: The A to Z of Moldova, 2000, S. 159&lt;/ref&gt;

Do leta 1917 je obstajala ruska [[Besarabska gubernija]]. Med svetovnima vojnama je bila Besarabija del [[Romunija#Svetovni vojni in Velika Romunija|Velike Romunije]] vse do [[Sovjetska zveza|sovjetske]] invazije junija 1940. Julija 1941 sta to ozemlje okupirali Romunija in [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]]. Romunski medvojni [[Fašizem|fašistični]] režim je večino Judov iz Besarabije zaprl v taborišča in jih deportiral v [[Pridnestrje]], kjer je večina izgubila življenje, vključno z Judi iz Komrata.&lt;ref&gt;Jean Ancel: The History of the Holocaust in Romania. (The Comprehensive History of the Holocaust) University of Nebraska Press, Lincoln, und Yad Vashem, Jerusalem 2011, S. 239&lt;/ref&gt;

Po ponovnem sovjetskem zavzetju leta 1944 je Besarabija pripadla [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavski sovjetski socialistični republiki]]. Leta 1957 je Komrat uradno dobil mestne pravice. V sovjetskem obdobju so v njem delovali obrati za predelavo [[Mleko|mleka]], vinske kleti in tovarna [[Preproga|preprog]] z moldavskimi narodnimi motivi. Število prebivalcev se je s 14&amp;thinsp;142 leta 1959 povečalo na 21&amp;thinsp;093 leta 1970. Leta 1989 je bilo prebivalcev 25&amp;thinsp;800. 

Z razpadom Sovjetske zveze se je med Gagauzi pojavilo gibanje, ki je zahtevalo neodvisnost. Ko so se politične napetosti med novoustanovljeno moldavsko stranko in rusko vlado povečale, so jeseni 1989 gagauški voditelji razglasili avtonomno republiko. Avgusta 1990 se je za samostojno državo proglasila [[Gagauška republika]] s sedežem v Komratu. Nasilne spopade med moldavskimi in gagauškimi paravojaškimi tvorbami je preprečilo posredovanje ruskih čet. Decembra 1994 so dosegli sporazum, se odrekli neodvisnosti in se vključili v Moldavijo kot [[Gagauzija|avtonomna ozemeljska enota Gagauzija]] (''Gagauz Yeri'').

Po osamosvojitvi se je zaradi gospodarskega zloma države veliko prebivalcev izselilo v tujino. Leta 2004 jih je bilo 23 327. Od tega se jih je 16 993 opredelilo kot Gagauzi (okoli 73 odstotkov), 2067 kot [[Moldavci]] (8,9 odstotka), 1711 kot [[Rusi]] (7,3 odstotka), 1121 kot [[Ukrajinci]] (4,8 odstotka), 1065 kot [[Bolgari]] (4,6 odstotka), 108 kot [[Romi]], 16 kot [[Poljaki]], 13 kot [[Romuni]] in 7 kot [[Judje]].&lt;ref&gt;[https://statistica.gov.md/pageview.php?l=en&amp;idc=295&amp;id=2234 Demographic, national, language and cultural characteristics]. Državni statistični urad Republike Moldavije&lt;/ref&gt; Leta 2002 je bila ustanovljena [[Državna univerza Komrat]]. V nasprotju s separatističnim [[Pridnestrska republika|Pridnestrjem]], ki se je bilo v času Sovjetske zveze razvilo v središče za težko industrijo in proizvodnjo električne energije, je Gagauzija še vedno ena najrevnejših regij v Moldaviji in je finančno odvisna od Kišinjeva.&lt;ref&gt;Charles King: Moldovan Identity and the Politics of Pan-Romanianism. In: Slavic Review, Vol. 53, No. 2. Sommer 1994, S. 345–368, hier S. 362&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Comrat|Komrat}}
*{{uradno spletno mesto|https://comrat.md/}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mesta v Moldaviji]]
[[Kategorija:Gagauzija]]</text>
      <sha1>opmo03aiyl010krdedwp0ljhxsu7dqg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Let 691 Yeti Airlines</title>
    <ns>0</ns>
    <id>530529</id>
    <revision>
      <id>6678058</id>
      <parentid>6332524</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T23:09:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678058</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18940" sha1="7bcr3iv6j0tevn457h26bbepkq8rnha" xml:space="preserve">{{Infopolje Letalska nesreča|name=Let Yeti Airlines 671|image=|image_upright=1.2|alt=|caption=Udeleženo letalo na letališču Pokhara, osem mesecev pred trkom|Date={{start date|2023|01|15|df=y}}|summary=Strmoglavil med pristankom, nesreča pod preiskavo|Site=Letališče Pokhara, [[Pokhara]], [[Nepal]]|Coordinates={{Coord|28|11|38|N|83|58|56|E|display=inline,title}}|aircraft_type=[[ATR 72|ATR 72-500]]|aircraft_name=|Operator=Yeti Airlines|tail_number=9N-ANC|Origin=Mednarodno letališče Tribuvan, [[Katmandu]], [[Nepal]]|Stopover=|Stopover0=|Destination=Mednarodno letališče Pokhara, Pokhara, Nepal|Passengers=68|Crew=4|Fatalities=64&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=At least 64 killed in Nepal's worst air crash in 30 years |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/plane-carrying-72-people-crashes-nepal-some-bodies-recovered-official-state-tv-2023-01-15/ |access-date=2023-01-15 |date=2023-01-15}}&lt;/ref&gt;|Injuries=|Missing=|Survivors=}}

'''Let Yeti Airlines 671''' (YT671/NYT671) je bil redni notranji potniški let, ki ga je izvajal Yeti Airlines z mednarodnega letališča Tribhuvan v [[Katmandu|Katmanduju]] na mednarodno letališče Pokhara. 15. januarja 2023 je letalo [[ATR 72|ATR 72-500]] med pristajanjem v [[Pokhara|Pokhari]] strmoglavilo na bregu [[Seti Gandaki|reke Seti]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Pokharel|first=Santosh|title=Yeti Airlines plane crashes in Pokhara|website=My Republica|accessdate=2023-01-15|url=http://myrepublica.nagariknetwork.com/news/135539/|archive-date=2023-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20230115113332/https://myrepublica.nagariknetwork.com/news/135539/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=|first=|date=2023-01-15|title=Nepal plane crash with 72 onboard leaves at least 16 dead|url=https://www.theguardian.com/world/2023/jan/15/nepal-plane-crash-with-72-onboard-leaves-at-least-16-dead|accessdate=2023-01-15|website=The Guardian|language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Chua|first=Alfred|last2=Waldron2023-01-15T07:43:00+00:00|first2=Greg|title=Yeti Airlines ATR 72-500 crashes near Pokhara|url=https://www.flightglobal.com/safety/yeti-airlines-atr-72-500-crashes-near-pokhara/151636.article|accessdate=2023-01-15|website=Flight Global|language=en}}&lt;/ref&gt; Na krovu je bilo 72 ljudi, od tega 68 potnikov, vključno s 15 tujimi državljani in štirimi člani posadke. V nesreči je umrlo vseh 72 ljudi na krovu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=At least 64 killed in Nepal's worst air crash in 30 years|language=en|website=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/plane-carrying-72-people-crashes-nepal-some-bodies-recovered-official-state-tv-2023-01-15/|accessdate=2023-01-15|date=2023-01-15}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{navedi novice|last=Sangam Prasai, Bryan Pietsch and Kelly Kasulis Cho|date=January 16, 2023|title=‘No survivors’ in Nepal plane crash, official says|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2023/01/16/nepal-plane-crash-no-survivors-yeti/}}&lt;/ref&gt; To je najhujša letalska nesreča v Nepalu po strmoglavljenju leta 211 družbe US-Bangla Airlines leta 1992, najhujša nesreča letal [[ATR]] in najhujša letalska nesreča leta 2023.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Sharma|first=Gopal|date=2023-01-15|title=At least 40 killed in Nepal's worst air crash in nearly five years|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/plane-carrying-72-people-crashes-nepal-some-bodies-recovered-official-state-tv-2023-01-15/|accessdate=2023-01-15}}&lt;/ref&gt;

== Letalo ==
V nesreči je bilo udeleženo 15 let staro letalo ATR 72-500 s serijsko številko 754 in registracijo 9N-ANC.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Livemint|date=2023-01-15|title=Nepal: Passenger plane crashes on runway of Pokhara Airport, five Indians onboard|url=https://www.livemint.com/news/world/nepal-aircraft-with-68-passengers-and-4-crew-members-crashes-in-pokhara-yeti-airlines-11673762625915.html|accessdate=2023-01-15|website=mint|language=en|archivedate=15 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230115113334/https://www.livemint.com/news/world/nepal-aircraft-with-68-passengers-and-4-crew-members-crashes-in-pokhara-yeti-airlines-11673762625915.html}}&lt;/ref&gt; Letalo je bilo leta 2007 dostavljeno Kingfisher Airlines z registracijo VT-KAJ. Kasneje je bil leta 2013 prenesen na družbo Nok Air z registrsko oznako HS-DRD, preden je bil leta 2019 dostavljen družbi Yeti Airlines.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=9N-ANC Yeti Airlines ATR 72|url=https://www.planespotters.net/airframe/atr-72-9n-anc-yeti-airlines/rzwng9|accessdate=2023-01-15|website=www.planespotters.net|language=en|archivedate=15 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230115113332/https://www.planespotters.net/airframe/atr-72-9n-anc-yeti-airlines/rzwng9}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Press|first=Associated|date=2023-01-15|title=Officials: At least 40 people killed in Nepal plane crash|url=https://emeatribune.com/officials-at-least-32-killed-in-nepal-plane-crash/|accessdate=2023-01-15|website=EMEA TRIBUNE Breaking News, World News, Latest News, Top Headlines|language=en-US|archivedate=15 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230115113352/https://emeatribune.com/officials-at-least-32-killed-in-nepal-plane-crash/}}&lt;/ref&gt;  Letalo sta pilotirala višji častnik Kamal Khatri Chhetri in kopilotka Anju Khatiwanda.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{navedi novice|last=Singh|first=Mrityunjay|date=15 January 2023|title=Nepal Plane Crash: Co-Pilot Of Ill-Fated Flight Anju Khatiwada Was To Get Pilot Licence After Landing|work=ABP News|url=https://news.abplive.com/news/india/nepal-plane-crash-co-pilot-of-ill-fated-flight-anju-khatiwada-was-to-get-pilot-licence-after-landing-1575886|access-date=15 January 2023}}&lt;/ref&gt;

== Nesreča ==
{{External media|float=right|width=|video1=[https://twitter.com/KazmiWajahat/status/1614514162880897026 Strašljivi zadnji trenutki letala ATR med priletom v Pokharo iz Katmanduja]}}[[Pokhara]] je pomembna turistična destinacija in drugo največje mesto v Nepalu. Letalo je iz Katmanduja vzletelo ob 10.33 po lokalnem času.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Plane with 72 people onboard crashes near Nepal's Pokhara airport, 36 bodies recovered so far|url=https://www.indiatoday.in/world/story/nepal-plane-crash-pokhara-kathmandu-yati-airline-2321748-2023-01-15|accessdate=2023-01-15|website=India Today|language=en|archivedate=15 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230115113836/https://www.indiatoday.in/world/story/nepal-plane-crash-pokhara-kathmandu-yati-airline-2321748-2023-01-15}}&lt;/ref&gt; Pred pristankom je strmoglavilo na breg reke [[Seti Gandaki|Seti]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2023-01-15|title=Nepal Plane Crash Updates: At least 40 bodies recovered from Nepal crash|url=https://www.hindustantimes.com/world-news/nepal-plane-crash-updates-passenger-aircraft-with-72-onboard-crashes-in-nepal-101673763105593.html|accessdate=2023-01-15|website=Hindustan Times|language=en|archivedate=15 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230115063832/https://www.hindustantimes.com/world-news/nepal-plane-crash-updates-passenger-aircraft-with-72-onboard-crashes-in-nepal-101673763105593.html}}&lt;/ref&gt; Videoposnetek, posnet malo pred trkom, je posnel močan nagib letala na levo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Bhandari|first=Shashwat|date=2023-01-15|title=Nepal: Moment when Yeti Airlines plane tilted mid-air before it crashed near Pokhara Airport {{!}} WATCH|url=https://www.indiatvnews.com/news/world/nepal-plane-tilted-mid-air-before-crash-landing-at-pokhara-international-airport-viral-video-yeti-airlines-9n-anc-atr-72-2023-01-15-839402|accessdate=2023-01-15|website=www.indiatvnews.com|language=en|archivedate=15 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230115113840/https://www.indiatvnews.com/news/world/nepal-plane-tilted-mid-air-before-crash-landing-at-pokhara-international-airport-viral-video-yeti-airlines-9n-anc-atr-72-2023-01-15-839402}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Sud|first1=Vedika|title=Video appears to show plane rolling on its side before crash in Nepal|url=https://edition.cnn.com/videos/world/2023/01/15/nepal-plane-rolling-yeti-airlines-crash-pokhara-vpx.cnn|website=CNN|publisher=CNN|access-date=16 January 2023}}&lt;/ref&gt;

Letalo je trčilo med starim in novim letališčem v Pokhari, ki je bilo odprto le dva tedna pred nesrečo ter bi bil tudi cilj leta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Pokhara takes off|url=https://www.nepalitimes.com/uncategorized/pokhara-takes-off/|work=Nepali Times|date=6 January 2023|access-date=6 January 2023|language=en|archive-date=2023-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20230111084750/https://www.nepalitimes.com/uncategorized/pokhara-takes-off/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Pokharel|first1=Santosh|title=Pokhara's Old Airport to Remain Functional as CAAN Prepares to Launch Int'l Airport|url=https://myrepublica.nagariknetwork.com/news/pokhara-s-old-airport-to-remain-functional-as-caan-prepares-to-launch-int-l-airport/|publisher=República|access-date=1 January 2023|date=22 December 2022}}&lt;/ref&gt; Trk je povzročil smrt vseh 72 ljudi na krovu in je tako najhujša letalska nesreča v Nepalu po strmoglavljenju leta 268 Pakistan International Airlines leta 1992&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; ter tretja najhujša v zgodovini Indije.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi splet|last1=Thapa|first1=Asha|last2=Magramo|first2=Kathleen|last3=Pokharel|first3=Sugam|date=2023-01-15|title=At least 68 killed in Nepal's worst airplane crash in 30 years|url=https://www.cnn.com/2023/01/15/asia/nepal-yeti-airlines-crash-intl-hnk/index.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230115134153/https://www.cnn.com/2023/01/15/asia/nepal-yeti-airlines-crash-intl-hnk/index.html|archive-date=15 January 2023|access-date=2023-01-15|website=CNN}}&lt;/ref&gt; 

Po informacijah uradnikov na letališču Pokhara je kontrolor zračnega prostora dal letalu dovoljenje za pristanek na pisti 30 (smer vzhod–zahod), a je pilot le nekaj minut pred trkom zahteval pisto 12 (smer zahod–vzhod).&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/asia/south-asia/nepal-plane-crash-yeti-airlines-pokhara-airport-latest-b2262987.html|title=Pilot of crashed Nepal flight ‘asked to switch runway before landing’ at Pokhara|date=16 January 2023|work=The Independent|access-date=16 January 2023}}&lt;/ref&gt; Zaradi jasnega vremena je po prvih podatkih za trk kriva tehnična napaka na letalu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.nepalminute.com/detail/1619/pokhara-atc-cleared-runway-30-for-landing-but-yeti-flight-crew-asked-for-runway-12|title='Pokhara ATC cleared runway 30 for landing, but Yeti flight crew asked for runway 12'|work=nepalminute.com|date=15 January 2023|access-date=15 January 2023}}&lt;/ref&gt;

== Potniki in posadka ==
Na krovu je bilo 68 potnikov in štirje člani posadke. Med potniki je bilo triinpetdeset Nepalcev, pet Indijcev, štirje Rusi, dva Južnokorejca, en Argentinec, en Avstralec, en Francoz in en Irec.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Sarkar|first=Alisha Rahaman|date=2023-01-15|title=40 bodies recovered as plane with 72 people on board crashes in Nepal|url=https://www.independent.co.uk/asia/south-asia/nepal-pokhara-airport-plane-crash-b2262424.html|accessdate=2023-01-15|website=The Independent|language=en|archivedate=15 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230115113838/https://www.independent.co.uk/asia/south-asia/nepal-pokhara-airport-plane-crash-b2262424.html}}&lt;/ref&gt; Med potniki je bilo 37 moških, 25 žensk in 6 otrok, od tega so bili trije dojenčki.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Strmoglavljenja ni preživel noben potnik.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;

Letalo sta pilotirala višji častnik Kamal Khatri Chhetri in kopilotka Anju Khatiwanda.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Khatiwandin mož, Dipak Khatiwanda je umrl v letalski [[Strmoglavljenje Twin Otter Yeti Airlines (2006)|nesreči letala Twin Otter leta 2006]], Anju pa bi s tem opravljenim poletom postala pilotka. Za seboj je imel 6.400 ur letenja.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Singh|first=Mrityunjay|date=15 January 2023|title=Nepal Plane Crash: Co-Pilot Of Ill-Fated Flight Anju Khatiwada Was To Get Pilot Licence After Landing|work=ABP News|url=https://news.abplive.com/news/india/nepal-plane-crash-co-pilot-of-ill-fated-flight-anju-khatiwada-was-to-get-pilot-licence-after-landing-1575886|access-date=15 January 2023}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
! rowspan=&quot;1&quot; |Narodnost
! colspan=&quot;1&quot; |Potniki
! colspan=&quot;1&quot; |Posadka
! colspan=&quot;1&quot; |Skupno
|- valign=&quot;top&quot;
|{{NEP}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; |53
| style=&quot;text-align:center;&quot; |4
| style=&quot;text-align:center;&quot; |57
|- valign=&quot;top&quot;
|{{IND}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; |5
| style=&quot;text-align:center;&quot; |0
| style=&quot;text-align:center;&quot; |5
|- valign=&quot;top&quot;
|{{RUS}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; |4
| style=&quot;text-align:center;&quot; |0
| style=&quot;text-align:center;&quot; |4
|- valign=&quot;top&quot;
|{{KOR}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; |2
| style=&quot;text-align:center;&quot; |0
| style=&quot;text-align:center;&quot; |2
|- valign=&quot;top&quot;
|{{IRL}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; |1
| style=&quot;text-align:center;&quot; |0
| style=&quot;text-align:center;&quot; |1
|- valign=&quot;top&quot;
|{{ARG}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; |1
| style=&quot;text-align:center;&quot; |0
| style=&quot;text-align:center;&quot; |1
|- valign=&quot;top&quot;
|{{AUS}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; |1
| style=&quot;text-align:center;&quot; |0
| style=&quot;text-align:center;&quot; |1
|- valign=&quot;top&quot;
|{{FRA}}
| style=&quot;text-align:center;&quot; |1
| style=&quot;text-align:center;&quot; |0
| style=&quot;text-align:center;&quot; |1
|- valign=&quot;top&quot;
|'''Total'''
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''68'''
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''4'''
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''72'''
|}

== Posledice ==
Letališče je bilo po incidentu zaprto zaradi reševalne akcije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Bureau|first=ABP News|date=2023-01-15|title=At Least '16 Dead' In Nepal As Passenger Plane With 72 Persons Onboard Crashes At Pokhara Airpo|url=https://news.abplive.com/news/world/nepal-airport-plane-crash-72-seater-passenger-aircraft-crashes-on-runway-at-pokhara-international-airport-in-nepal-1575778|accessdate=2023-01-15|website=news.abplive.com|language=en|archivedate=15 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230115113837/https://news.abplive.com/news/world/nepal-airport-plane-crash-72-seater-passenger-aircraft-crashes-on-runway-at-pokhara-international-airport-in-nepal-1575778}}&lt;/ref&gt; Nepalska vlada je po nesreči sklicala nujno sejo kabineta. Indijski minister za letalstvo Jyotiraditya Scindia je izrazil sožalje.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Nepal tragedy: Embassy tweets about Indians aboard plane, helpline|url=https://www.hindustantimes.com/india-news/extremely-unfortunate-scindia-others-react-to-nepal-plane-tragedy-101673769237343.html|accessdate=15 January 2023|work=[[Hindustan Times]]|date=15 January 2023|archivedate=15 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230115113840/https://www.hindustantimes.com/india-news/extremely-unfortunate-scindia-others-react-to-nepal-plane-tragedy-101673769237343.html}}&lt;/ref&gt; Nepalski predsednik vlade, Pushpa Kamal Daha, je bil »zaradi žalostne in tragične nesreče globoko užaloščen«.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Zaradi tragične izgube življenj je bil užaloščen tudi indijski predsednik vlade, [[Narendra Modi]].&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{navedi splet|title=India PM Modi, Pakistan Prime Minister Sharif and President Alvi offer condolences over Pokhara plane crash|url=https://kathmandupost.com/national/2023/01/15/india-pm-modi-pakistan-prime-minister-sharif-and-president-alvi-offer-condolences-over-pokhara-plane-crash|access-date=2023-01-16|website=The Kathmandu Post|language=en}}&lt;/ref&gt; Pakistanski predsednik vlade, [[Shehbaz Sharif]], je pozval k molitvi za Nepal in družine, ki so bile v dogodku prizadete.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Naslednjega dne so bile nepalske zastave v znak žalovanja spuščene na polovico droga.

Yeti Airlines je za naslednji dan, ponedeljek 16. januarja, v znak žalovanja odpovedal vse svoje lete.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Pokharel|first=Asha Thapa,Kathleen Magramo,Sugam|date=2023-01-15|title=At least 68 killed in Nepal's worst airplane crash in 30 years|url=https://www.cnn.com/2023/01/15/asia/nepal-yeti-airlines-crash-intl-hnk/index.html|access-date=2023-01-15|website=CNN}}&lt;/ref&gt;

== Preiskava ==
Nepalska vlada je sestavila petčlansko ekipo za preiskavo incidenta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Yeti aircraft crash update|url=https://mteveresttoday.com/yeti-aircraft-crash-update/|access-date=2023-01-15|website=mteveresttoday.com|date=15 January 2023|archive-date=2023-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20230115173257/https://mteveresttoday.com/yeti-aircraft-crash-update/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Amit Singh, izkušen pilot in ustanovitelj indijske varnostne organizacije, je na podlagi posnetka trka špekuliral, da je, zaradi visokega kota nosu letala in nato nenadnega padca višine prišlo do izgube vzgona.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://apnews.com/article/nepal-business-accidents-c075568ac6b1760e1c7d10d80253bac8|title=EXPLAINER: Why did Nepal plane crash in fair weather?|last=Rising|first=David|date=16 January 2023|work=[[APNews]]|access-date=16 January 2023|quote=“If you see the trajectory of the aircraft, the aircraft’s nose goes up, and the nose up would be associated with a reduction in speed,” he told The Associated Press. “When they have stalls, typically one wing goes down and wings are basically generating the lift. So as the air flow reduces, the lift generated is not enough to sustain the aircraft in flight and the wing drops and the aircraft nosedives.”}}&lt;/ref&gt; Pilot letala o tehničnih težavah ni poročal.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-64284366|title=Nepal plane crash: Pilot didn’t report anything untoward, official says|last=Vaidyanathan|first=Rajini|date=16 January 2023|work=BBC News|access-date=16 January 2023}}&lt;/ref&gt;

16. januarja so preiskovalci našli obe črni skrinjici, obe sta bili v dobrem stanju.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Black box and cockpit voice recorder from plane that crashed in Nepal found|url=https://news.sky.com/story/black-box-and-cockpit-voice-recorder-from-plane-that-crashed-in-nepal-found-12787837|date=16 January 2023|work=Sky News|access-date=16 January 2023}}&lt;/ref&gt; 17. januarja se je pričel postopek vračanja trupel družinam svojcev, črni skrinjici pa so poslali na analizo v Francijo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://time.com/6247651/nepal-plane-crash-data-recorder-analysis/|title=Nepal to Send Data Recorder From Plane Crash to France for Analysis|last1=Bhattarai|first1=Anish|last2=Pathi|first2=Krutika|date=17 January 2023|publisher=time.com|access-date=17 January 2023|archive-date=2023-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20230117104822/https://time.com/6247651/nepal-plane-crash-data-recorder-analysis/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Koordinat ni v Wikipodatkih]]
[[Kategorija:Katastrofe leta 2023]]
[[Kategorija:Letalske nesreče]]
[[Kategorija:Katastrofe v Nepalu]]</text>
      <sha1>7bcr3iv6j0tevn457h26bbepkq8rnha</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Monero</title>
    <ns>0</ns>
    <id>533346</id>
    <revision>
      <id>6678142</id>
      <parentid>6625832</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T09:38:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678142</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41955" sha1="hz9hmsexfqh0e9kbmx3aaom4uay80wu" xml:space="preserve">{{short description|Privacy-focused cryptocurrency}}
{{Infobox cryptocurrency
| currency_name = Monero
| image_1 = Monero-Logo.svg
| precision = 10&lt;sup&gt;−12&lt;/sup&gt;
| subunit_ratio_1 = {{frac|1000}}
| subunit_name_1 = millinero
| subunit_ratio_2 = {{frac|{{val|1000000}}}}
| subunit_name_2 = micronero
| subunit_ratio_3 = {{frac|{{val|1000000000}}}}
| subunit_name_3 = nanonero
| subunit_ratio_4 = {{frac|{{val|1000000000000}}}}
| subunit_name_4 = piconero&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.getmonero.org/resources/moneropedia/denominations.html | title=Moneropedia: Denominations | accessdate=2023-02-11 | archive-date=2022-06-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220629022130/https://www.getmonero.org/resources/moneropedia/denominations.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| plural = moneri
| ticker_symbol = XMR
| code = XMR
| author = Nicolas van Saberhagen
| white_paper = &quot;[https://bytecoin.org/old/whitepaper.pdf CryptoNote v 2.0]&quot;
| initial_release_date = {{Start date and age|df=yes|2014|4|18|p=y}}
| latest_release_version = 0.18.1.2
| latest_release_date = {{Start date and age|df=yes|2022|09|29|p=y}}
| code_repository = {{URL|https://github.com/monero-project/}}
| status = dejavno
| operating_system = [[Linux]], [[Windows]], [[macOS]], [[Android (operacijski sistem)|Android]], [[FreeBSD]]
| platforms = [[x86]], [[x86-64]], [[ARM (arhitektura)|ARM]]
| source_model = [[FOSS]]
| license = [[MIT License]]
| website = {{URL|getmonero.org}}
| ledger_start = 
| timestamping = [[dokaz o delu]]
| hash_function = RandomX
| block_time = 2 minuti
| block_reward = XMR&amp;nbsp;0,6
| block_explorer = {{URL|https://xmrchain.net/}}
| circulating_supply = ~XMR&amp;nbsp;18,21&amp;nbsp;milijona
| supply_limit = neomejeno
| footnotes = {{notelist|group=infobox}}
}}
'''Monero''' ( {{IPAc-en|m|ə|ˈ|n|ɛr|oʊ}}; [[ISO 4217|kratica]] '''XMR''') je decentralizirana [[kriptovaluta]]. Uporablja javno [[Distribuirana knjiga transakcij|distribuirano knjigo transakcij]] s [[Tehnologija za izboljšanje zasebnosti|tehnologijo za izboljšanje zasebnosti,]] ki zakriva transakcije, da bi dosegli anonimnost in [[zamenljivost]]. V omrežju lahko izda transakcije vsakdo, opazovalci pa ne morejo razbrati zneskov transakcij ali naslovov.

Monero je bil prvič izdan leta&amp;nbsp;2014. Protokol je [[Odprta koda|odprtokoden]] in temelji na [[CryptoNote|protokolu CryptoNote]], ki ga je leta&amp;nbsp;2013 prvič opisal Nicolas van Saberhagen. Kriptografska skupnost je ta koncept uporabila za zasnovo monera in je vzpostavila njegovo glavno omrežje leta 2014. Monero uporablja za zakritje podatkov o transakciji [[krožni podpis|krožne podpise], [[dokaz z ničelnim vedenjem|dokaze z ničelnim vedenjem]], »zakrite naslove« in načine za zakritje [[IP-naslov]]ov. Te možnosti so vgrajene v protokol, čeprav upoorabniki lahko delijo svoje ključe, če želijo tretjim osebam omogočiti pregled transakcij. Za izdajo novih kovancev in spodbujanje rudarjev za zaščito omrežja in potrjevanje transakcij uporablja zgoščevalno funkcijo [[Dokaz o delu|dokaza o delu]] RandomX. RandomX je zasnovan tako, da je odporen proti [[Aplikacijsko specifično integrirano vezje|ASIC]]-rudarjenju.

Monero ima tretjo največjo skupnost razvijalcev kriptovalut, za [[bitcoin]]om in [[ethereum]]om. Njegove zasebnostne lastnosti privlačijo [[ciferpank]]erje in uporabnike mehanizmov zasebnosti, ki pri bolj priljubljenih kriptovalutah niso na vojo. Vse več se uporablja v nelegalnih dejavnostih, kot so [[pranje denarja]], plačila na [[temni splet|temnem trgu]], plačilazaradi [[izsiljevalsko programje|izsiljevalskega programja]] in [[kriptougrabitev|kriptougrabitve]]  Ameriška [[Služba za notranje prihodke]] (IRS) je objavila nagrade za ponudnike, ki lahko razvijejo tehnike sledenja monera.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Phillips Erb |first1=Kelly |title=IRS Will Pay Up To $625,000 If You Can Crack Monero, Other Privacy Coins |url=https://www.forbes.com/sites/kellyphillipserb/2020/09/14/irs-will-pay-up-to-625000-if-you-can-crack-monero-other-privacy-coins/?sh=3749d97585cc |website=Forbes.com |publisher=Forbes |access-date=11 October 2021}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==
Korenine monera segajo v CryptoNote, [[Kriptovaluta|kriptovalutni]] protokol, ki je bil najprej opisan v [[bel papir|belem papirju]] Nicolasa van Saberhagna (domnevno psevdonim), objavljenem oktobra 2013.&lt;ref name=&quot;WIREDFire3&quot;&gt;{{Navedi revijo|title=Monero, the Drug Dealer's Cryptocurrency of Choice, Is on Fire|magazine=WIRED|url=https://www.wired.com/2017/01/monero-drug-dealers-cryptocurrency-choice-fire/|accessdate=2017-11-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181210020727/https://www.wired.com/2017/01/monero-drug-dealers-cryptocurrency-choice-fire/|archivedate=2018-12-10}}&lt;/ref&gt; Avtor je zasebnost in anonimnost opisal kot »najpomembnejša vidika elektronske gotovine« in [[Bitcoin|sledljivost bitcoinov]] označil za »kritično napako«.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Murphy|first=Hannah|date=2021-06-22|title=Inside monero, emerging crypto of choice for cybercriminals|url=https://www.ft.com/content/13fb66ed-b4e2-4f5f-926a-7d34dc40d8b6|accessdate=2021-06-22|website=Financial Times}}&lt;/ref&gt; Uporabnik foruma Bitcointalk »thankful_for_today« je te ideje kodiral v kovanec, ki so ga poimenovali BitMonero. Drugi uporabniki foruma se niso strinjali z usmeritvijo »thankful_for_today« glede BitMonera, zato so ga leta&amp;nbsp;2014 razvejili tako, da so ustvarili monero. ''Monero'' se v [[esperanto]] prevede kot ''kovanec''. Tako Van Saberhagen kot tudi »thankful_for_today« ostajata anonimna. 

Monero ima za bitcoinom in ethereumom tretjo največjo skupnost razvijalcev. &lt;ref name=&quot;:02&quot;/&gt; Trenutni vzdrževalec protokola je južnoafriški razvijalec Riccardo Spagni.&lt;ref name=&quot;:52&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Melendez|first=Steven|date=2017-12-18|title=Highly Anonymized Cryptocurrency Monero Peeks Out Of The Shadows|url=https://www.fastcompany.com/40505925/highly-anonymous-cryptocurrency-monero-peeks-out-of-the-shadows|accessdate=2021-06-22|website=Fast Company|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Večina osrednje razvojne ekipe se je odločila ostati anonimna.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Sigalos|first=MacKenzie|date=2021-06-13|title=Why some cyber criminals are ditching bitcoin for a cryptocurrency called monero|url=https://www.cnbc.com/2021/06/13/what-is-monero-new-cryptocurrency-of-choice-for-cyber-criminals.html|accessdate=2021-06-22|website=CNBC|language=en}}&lt;/ref&gt;

Za izboljšanja monerovega protokola in lastnosti je deloma zadolžen laboratorij Monero Research Lab (MRL). Ta je del menjajoče se ekipe raziskovalcev, znanstvenikov, kriptografov in razvijalcev. Podobno kot jedrna ekipa ostaja del ekipe MRL anonimen ali drugače deluje psevdonimno.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://web.getmonero.org/resources/research-lab/ | title=Monero Research Lab (MRL) }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://web.getmonero.org/community/workgroups/ | title=Workgroups }}&lt;/ref&gt;

== Zasebnost ==
[[File:CryptoNote blockchain analysis ambiguity.gif|thumb|upright=2|right|[[Krožni podpis]]i ustvarijo pri analizi verig blokov nedoločljivost.]]

[[Slika:Dont_buy_monero.svg|desno|sličica|Uradno distribuirani marketinški material, ki promovira [[kriptoanarhizem]]]]
Monerove ključne značilnosti so tiste, ki se nanašajo na zasebnost in anonimnost.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Hern|first=Alex|date=2017-12-11|title=Missed the bitcoin boom? Five more baffling cryptocurrencies to blow your savings on|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/technology/shortcuts/2017/dec/11/missed-bitcoin-boom-five-more-baffling-cryptocurrencies-to-blow-your-savings-on|url-status=live|access-date=2018-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20181215223218/https://www.theguardian.com/technology/shortcuts/2017/dec/11/missed-bitcoin-boom-five-more-baffling-cryptocurrencies-to-blow-your-savings-on|archive-date=2018-12-15|issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;WIREDFire2&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;/&gt; Čeprav gre za javno in decentralizirano knjigo, so naslovi uporabnikov in zneski transakcij zakriti.&lt;ref name=&quot;explainer2&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Wilson|first=Tom|date=2019-05-15|title=Explainer: 'Privacy coin' Monero offers near total anonymity|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-crypto-currencies-altcoins-explainer-idUSKCN1SL0F0|accessdate=2021-06-11}}&lt;/ref&gt; To je drugače kot pri bitcoinu, pri katerem so vsi podatki o transakcijah, naslovi uporabnikov in zneski denarnic javni in pregledni.&lt;ref name=&quot;WIREDFire2&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;/&gt; Te lastnosti so moneru zagotovile zvestobo [[Kriptoanarhizem|kriptoanarhistov]], [[ciferpanker]]jev in zagovornikov zasebnosti.&lt;ref name=&quot;:02&quot;/&gt;

Transakcijski izhodi ali zapisi o uporabnikih, ki uporabljajo monero, so zakriti s [[krožni podpis|krožnimi podpisi]], ki združujejo pošiljateljeve izhode z drugimi lažnimi izhodi.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.getmonero.org/resources/moneropedia/ringsignatures.html | title=Moneropedia: Ring Signature | accessdate=2023-02-11 | archive-date=2025-02-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250208205518/https://www.getmonero.org/resources/moneropedia/ringsignatures.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Šifriranje zneskov transakcij se je začelo leta&amp;nbsp;2017 z uvedbo zaupnih krožnih transakcij (RingCTs).&lt;ref name=&quot;WIREDFire2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Bittercoin: true blockchain believers versus the trough of disillusionment|url=https://techcrunch.com/2017/03/12/bittercoin-true-blockchain-believers-vs-the-trough-of-disillusionment/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20181220033922/https://techcrunch.com/2017/03/12/bittercoin-true-blockchain-believers-vs-the-trough-of-disillusionment/|archive-date=2018-12-20|access-date=2018-12-19|website=TechCrunch|date=13 March 2017 }}&lt;/ref&gt; Razvijalci so uvedli tudi metodo [[dokaz z ničelnim vedenjem|dokaza z ničelnim vedenjem]] »Bulletproofs«, ki dokazuje, da je bila transakcija opravljena, brez podatka o njeni vrednosti.&lt;ref&gt;Alsalami, Nasser; Zhang, Bingsheng (2019). &quot;SoK: A Systematic Study of Anonymity in Cryptocurrencies&quot;. ''2019 IEEE Conference on Dependable and Secure Computing (DSC)''. pp. 1–6. {{doi|10.1109/DSC47296.2019.8937681}}.&lt;/ref&gt; Prejemniki monera so zaščiteni z »zakritimi naslovi«, ki jih ustvarijo uporabniki za prejem sredstev, niso pa sledljivi za lastnika kot opazovalca omrežja.&lt;ref name=&quot;WIREDFire2&quot; /&gt; Te zasebnostne možnosti se v omrežju uporabljajo po privzetem,&lt;ref name=&quot;WIREDFire2&quot; /&gt; čeprav uporabniki lahko delijo ključ zasebnega pogleda, da omogočijo pregled svoje denarnice tretjim osebam&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=How to Verify Your Funds with a Private View Key|url=https://www.monero.how/how-to-verify-your-monero-funds-with-a-private-view-key|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210309043917/https://www.monero.how/how-to-verify-your-monero-funds-with-a-private-view-key|archive-date=2021-03-09|access-date=2021-05-18|website=monero.how}}&lt;/ref&gt;, ali ključ transakcije za pregled transakcije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=How to Prove Payment|url=https://web.getmonero.org/resources/user-guides/prove-payment.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210518181054/https://web.getmonero.org/resources/user-guides/prove-payment.html|archive-date=2021-05-18|access-date=2021-05-18|website=getmonero.org}}&lt;/ref&gt;

=== Krožni podpisi ===
Monero je nastal na podlagi [[CryptoNote|protokola CryptoNote]], ki enkratne krožne podpise uporablja kot osnovni [[kriptografski primitiv]] za zagotavljanje anonimnosti, zdaj pa temelji na RandomX, ki kaznuje rudarjenje z GPU in ASIC.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://cryptobriefing.com/monero-penalizes-gpu-mining-randomx/|title=Archived copy|accessdate=2021-03-24|archivedate=2021-02-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210226042341/https://cryptobriefing.com/monero-penalizes-gpu-mining-randomx/}}&lt;/ref&gt; 10.&amp;nbsp;januarja&amp;nbsp;2017 so bile uvedene zaupne krožne transakcije (RingCT), različica krožnih podpisov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bittercoin: true blockchain believers versus the trough of disillusionment|url=https://techcrunch.com/2017/03/12/bittercoin-true-blockchain-believers-vs-the-trough-of-disillusionment/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181220033922/https://techcrunch.com/2017/03/12/bittercoin-true-blockchain-believers-vs-the-trough-of-disillusionment/|archivedate=2018-12-20|accessdate=2018-12-19|website=TechCrunch}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Sun, Shi-Feng et al. (2017). &quot;RingCT 2.0: A Compact Accumulator-Based (Linkable Ring Signature) Protocol for Blockchain Cryptocurrency Monero&quot;. In ''Computer Security – ESORICS 2017''. p. 456. {{DOI|10.1007/978-3-319-66399-9_25}}.&lt;/ref&gt; RingCT imajo dve komponenti. Prva so krožni podpisi Večplastne povezljive spontane anonimne skupine (MLSAG), ki zakrijejo pošiljatelja transakcije. Druga so zaupne transakcije (CT), ki uporabljajo [[Pedersenova zavezanost|zavezo Pedersen]] za skritje zneskov transakcij.&lt;ref&gt;Han, Runchao et al. (2019). &quot;Evaluating CryptoNote-Style Blockchains&quot;. In ''Information Security and Cryptology: 14th International Conference, Inscrypt 2018''. p. 32. {{DOI|10.1007/978-3-030-14234-6_2}}.&lt;/ref&gt;

=== Zakriti naslovi ===
Monero uporablja za skrivanje naslovov prejemnikov protokol za zakritje naslova z dvojnim ključem (DKSAP), s katerim ustvari enkratni zakriti naslov.&lt;ref&gt;Fan, Xinxin (2018). &quot;Faster Dual-Key Stealth Addresses for Blockchain-Based Internet of Things Systems&quot;. In ''Blockchain – ICBC 2018''. pp. 129–130. {{DOI|10.1007/978-3-319-94478-4_9}}.&lt;/ref&gt; Tega ustvari pošiljatelj v imenu prejemnika z uporabo dveh podatkov. Prvi je skupna skrivnost, ustvarjena z dogovorom o Diffie–Hellmanovem ključu z eliptično krivuljo. Drugi je javni ključ prejemnika, ki aktivno preišče verigo blokov, zazna, ali je transakcija namenjena njegovemu naslovu, in za dostop do sredstev pridobi zasebni ključ tega enkratnega javnega ključa.&lt;ref&gt;Helal, Mohammad; Asghar, Muhammad (2020). &quot;Towards Preserving Privacy and Security in Blockchain&quot;. In ''Essentials of Blockchain Technology''. CRC Press. p. 111. {{ISBN|978-0-367-02771-1}}.&lt;/ref&gt;

=== Neprebojne zaščite ===
Oktobra 2018 je monerova ekipa uvedla neprebojne zaščite, tj. [[Neinteraktivni protokol NIZKP z ničelnim vedenjem|neinteraktivni protokol NIZKP z ničelnim vedenjem (NIZKP).]]&lt;ref&gt;Bunz, Benedikt et al. (2018). &quot;Bulletproofs: Short Proofs for Confidential Transactions and More&quot;. ''2018 IEEE Symposium on Security and Privacy (SP)''. p. 315. {{DOI|10.1109/SP.2018.00020}}.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Signal Adds Payments—With a Privacy-Focused Cryptocurrency|language=en-us|work=Wired|url=https://www.wired.com/story/signal-mobilecoin-payments-messaging-cryptocurrency/|accessdate=2021-04-09|issn=1059-1028|archivedate=2021-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210408155920/https://www.wired.com/story/signal-mobilecoin-payments-messaging-cryptocurrency/}}&lt;/ref&gt; Pri razponskem preverjanju RingCT je nadomestil Borromove krožne podpise. Neprebojne zaščite so znatno zmanjšale velikost transakcij, kar je pospešilo preverjanje in zmanjšalo provizije.&lt;ref&gt;Alsalami, Nasser; Zhang, Bingsheng (2019). &quot;SoK: A Systematic Study of Anonymity in Cryptocurrencies&quot;. ''2019 IEEE Conference on Dependable and Secure Computing (DSC)''. pp. 1–6. {{DOI|10.1109/DSC47296.2019.8937681}}.&lt;/ref&gt;

=== Dandelion++ ===
Monero uporablja za zakritje IP-naslovov naprave, ki je ustvarila transakcijo, postopek propagacije oddajanja transakcije. Nova podpisana transakcija se sprva posreduje samo enemu vozlišču v monerovem medvrstniškem komunikacijskem omrežju, za določitev, kdaj naj bo nova podpisana transakcija poslana samo enemu vozlišču ali oddana številnim vozliščem, pa se v postopku, imenovanem poplavljanje, uporablja večkraten verjetnostni postopek.&lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Bojja Venkatakrishnan|first=Shaileshh|last2=Fanti|first2=Giulia|last3=Viswanath|first3=Pramod|date=2017-06-13|title=Dandelion: Redesigning the Bitcoin Network for Anonymity|journal=Proceedings of the ACM on Measurement and Analysis of Computing Systems|volume=1|issue=1|pages=22:1–22:34|arxiv=1701.04439|doi=10.1145/3084459|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi časopis|last=Fanti|first=Giulia|last2=Venkatakrishnan|first2=Shaileshh Bojja|last3=Bakshi|first3=Surya|last4=Denby|first4=Bradley|last5=Bhargava|first5=Shruti|last6=Miller|first6=Andrew|last7=Viswanath|first7=Pramod|date=2018-06-13|title=Dandelion++: Lightweight Cryptocurrency Networking with Formal Anonymity Guarantees|journal=Proceedings of the ACM on Measurement and Analysis of Computing Systems|volume=2|issue=2|pages=29:1–29:35|arxiv=1805.11060|doi=10.1145/3224424|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Moutreach-Dandelion&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.monerooutreach.org/stories/dandelion.html|title=Dandelion for Monero|date=2020-03-03|website=www.monerooutreach.org|accessdate=2021-05-08|archivedate=2021-01-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210127081706/https://www.monerooutreach.org/stories/dandelion.html}}&lt;/ref&gt; Zasnovo takega propagacijskega postopka za izboljšanje zasebnosti sta spodbudila rastoč trg za širokopovršinsko analizo kriptovalut in morebitna uporaba [[botnet]]ov za to analizo.

=== Pregledovanje ===
Zaradi izvorne zasnove monera tretje osebe privzeto ne morejo opazovati ali preverjati transakcij, vendar lahko udeleženci transakcij tretjim osebam posredujejo kriptografske informacije in dovolijo pregled. Lastnik denarnice lahko deli ključ zasebnega pogleda. Ključ zasebnega pogleda omogoča opazovanje sredstev, ki so poslana v denarnico, na ustrezajočem naslovu denarnice, vendar ga ni mogoče uporabiti za porabo teh sredstev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.monero.how/how-to-verify-your-monero-funds-with-a-private-view-key|title=How to Verify Your Funds with a Private View Key|website=monero.how|accessdate=2021-05-18|archivedate=2021-03-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210309043917/https://www.monero.how/how-to-verify-your-monero-funds-with-a-private-view-key}}&lt;/ref&gt; Pošiljatelj monera lahko drugim tudi dokaže, da je bilo plačilo izvedeno. To stori z zagotovitvijo niza, imenovanega transakcijski ključ.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://web.getmonero.org/resources/user-guides/prove-payment.html|title=How to Prove Payment|website=getmonero.org|accessdate=2021-05-18|archivedate=2021-05-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210518181054/https://web.getmonero.org/resources/user-guides/prove-payment.html}}&lt;/ref&gt; S transakcijskim ključem so vidni cilji vseh sredstev, prenesenih v eni transakciji.

=== Prizadevanja za sledenje transakcij ===
Aprila 2017 so raziskovalci izpostavili tri glavne grožnje zasebnosti uporabnikov monera. Prva temelji na izkoriščanju velikosti krožnih podpisov in možnosti prikaza izhodnih zneskov. Druga, »izkoriščanje združevanja izhodov«, vključuje sledenje transakcijam, pri katerih dva izhoda pripadata istemu uporabniku, na primer pri pošiljanju sredstev samemu sebi (»vrtinčenje«). Tretja, »časovna analiza«, kaže, da je napovedovanje pravega izhoda v krožnem podpisu lahko preprostejše, kot se je domnevalo prej.&lt;ref&gt;Kumar, Amrit et al. (2017). &quot;[https://eprint.iacr.org/2017/338 A Traceability Analysis of Monero's Blockchain] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170710043945/http://eprint.iacr.org/2017/338|date=2017-07-10}}&quot;. Cryptology ePrint Archive. Retrieved 2020-12-20.&lt;/ref&gt; Razvojna skupina za monero je odgovorila, da je prvo skrb že obravnavala z uvedbo RingCT-jev januarja 2017, pa tudi z določitvijo minimalne velikosti krožnih podpisov marca 2016.&lt;ref&gt;&quot;[https://www.getmonero.org/2017/04/19/an-unofficial-response-to-an-empirical-analysis-of-linkability.html An Unofficial Response to 'An Empirical Analysis of Linkability in the Monero Blockchain'] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201124234124/https://www.getmonero.org/2017/04/19/an-unofficial-response-to-an-empirical-analysis-of-linkability.html|date=2020-11-24}}&quot;. GetMonero.org. Retrieved 2020-12-20.&lt;/ref&gt;

Leta 2018 so raziskovalci v prispevku z naslovom »Empirična analiza sledljivosti v verigi blokov Monero« predstavili možne ranljivosti.&lt;ref name=&quot;moser&quot;&gt;Moser, Malte et al. (2018). &quot;An Empirical Analysis of Traceability in the Monero Blockchain&quot;. ''Proceedings on Privacy Enhancing Technologies''. '''2018''' (3): 143. {{DOI|10.1515/popets-2018-0025}}.&lt;/ref&gt; Monerova  skupina se je na prispevek odzvala marca 2018.&lt;ref&gt;&quot;[https://www.getmonero.org/2018/03/29/response-to-an-empirical-analysis-of-traceability.html Response to &quot;An Empirical Analysis of Traceability in the Monero Blockchain&quot;, Version 2] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210124225912/https://www.getmonero.org/2018/03/29/response-to-an-empirical-analysis-of-traceability.html|date=2021-01-24}}&quot;. GetMonero.org. Retrieved 2020-12-20.&lt;/ref&gt;

Septembra 2020 je [[Kazenska preiskava IRS|kazenskopreiskovalni oddelek]] [[Notranja davčna služba|ameriške Službe za notranje prihodke (IRS-CI)]] objavil nagrado v višini 625.000 ameriških dolarjev za pogodbene izvajalce, ki bi lahko razvili orodja za pomoč pri sledenju monera, drugih kriptovalut z izboljšano zasebnostjo, bitcoinovega omrežja Lightning Network ali drugih protokolov »plasti&amp;nbsp;2«.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Franceschi-Bicchierai, Lorenzo (2020-09-12). &quot;[https://www.vice.com/en/article/wxq9xx/the-irs-wants-to-buy-tools-to-trace-privacy-focused-cryptocurrency-monero The IRS Wants to Buy Tools to Trace Privacy-Focused Cryptocurrency Monero] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201202012637/https://www.vice.com/en/article/wxq9xx/the-irs-wants-to-buy-tools-to-trace-privacy-focused-cryptocurrency-monero|date=2020-12-02}}&quot;. ''Motherboard''. Retrieved 2020-12-17.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:02&quot;/&gt; IRS je sporočila, da postajajo zasebnostni kovanci vedno bolj priljubljeni tako med vlagatelji kot med kriminalci. Naročilo je oddala skupinama za analizo verig bloko Chainalysis in Integra FEC.

== Rudarjenje ==
[[Slika:Monero_0_17_1_9.jpg|desno|sličica| Monerov grafični uporabniški vmesnik Monero, ki se izvaja na oddaljenem vozlišču]]
Monero je zasnovan tako, da je odporen proti [[Integrirano vezje, specifično za aplikacijo|rudarjenju z integriranimi vezji]] (ASIC), ki se običajno uporablja za rudarjenje drugih kriptovalut, kot je [[bitcoin]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.economist.com/business/2018/05/19/how-a-few-companies-are-bitcoining-it|title=How a few companies are bitcoining it|date=2018-05-19|newspaper=The Economist|accessdate=2018-12-11|issn=0013-0613|archivedate=2018-12-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181209053922/https://www.economist.com/business/2018/05/19/how-a-few-companies-are-bitcoining-it}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/technology/2017/dec/13/video-site-visitors-unwittingly-mine-cryptocurrency-as-they-watch-report-openload-streamango-rapidvideo-onlinevideoconverter-monero|title=Billions of video site visitors unwittingly mine cryptocurrency as they watch|last=Gibbs|first=Samuel|date=2017-12-13|work=The Guardian|accessdate=2018-12-11|issn=0261-3077|archivedate=2020-11-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201113180709/https://www.theguardian.com/technology/2017/dec/13/video-site-visitors-unwittingly-mine-cryptocurrency-as-they-watch-report-openload-streamango-rapidvideo-onlinevideoconverter-monero}}&lt;/ref&gt; Z manjšo učinkovitostjo ga je mogoče rudariti na strojni opremi za potrošnike, kot so [[x86]], [[x86-64]], [[Arhitektura ARM|ARM]] in [[grafični procesor]]ji, kar je konceptna odločitev na podlagi nasprotovanja centralizaciji rudarjenja z ASIC-rudarjenjem,&lt;ref name=&quot;vice-asic&quot;&gt;{{navedi splet |last1=Oberhaus |first1=Daniel |title=What Is an ASIC Miner and Is It the Future of Cryptocurrency? |url=https://www.vice.com/en/article/3kj5dw/what-is-an-asic-miner-bitmain-monero-ethereum |website=www.vice.com |publisher=Vice Media |access-date=8 January 2022 |language=en}}&lt;/ref&gt; povzročila pa je veliko priljubljenost monera med rudarji, ki za rudarjenje uporabljajo [[zlonamerno programje|izkoriščevalsko programje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.theverge.com/2017/12/19/16796084/backdoor-coin-mining-hacks-are-spreading-as-prices-rise|title=Backdoor coin-mining hacks are spreading as prices rise|last=Brandom|first=Russell|date=2017-12-19|website=The Verge|access-date=2018-12-11|archive-date=2018-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211045111/https://www.theverge.com/2017/12/19/16796084/backdoor-coin-mining-hacks-are-spreading-as-prices-rise|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zdnet.com/article/cyber-attackers-are-cashing-in-on-cryptocurrency-mining-but-heres-why-theyre-avoiding-bitcoin/|title=Cyber attackers are cashing in on cryptocurrency mining - but here's why they're avoiding bitcoin|last=Palmer|first=Danny|website=ZDNet|access-date=2018-12-11|archive-date=2019-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190326082433/https://www.zdnet.com/article/cyber-attackers-are-cashing-in-on-cryptocurrency-mining-but-heres-why-theyre-avoiding-bitcoin/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; In October of 2021 the Monero project introduced P2Pool,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://github.com/SChernykh/p2pool|title = Monero P2Pool|website = [[GitHub]]|date = 23 April 2022}}&lt;/ref&gt; a [[mining pool]] running on a [[Sidechain (ledger)|sidechain]] which gives participants full control of their node as with solo mining configurations.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=April 10, 2022|title=Monero P2Pool is now live|url=https://www.getmonero.org/2021/10/05/p2pool-released.html|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410175251/https://www.getmonero.org/2021/10/05/p2pool-released.html|archive-date=April 10, 2022|access-date=April 10, 2022|website=getmonero.org}}&lt;/ref&gt;

== Nezakonita uporaba ==
Zaradi zasebnostnih lastnosti je monero postal priljubljena kriptovaluta za nedovoljene namene.&lt;ref name=&quot;explainer&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Wilson|first=Tom|date=2019-05-15|title=Explainer: 'Privacy coin' Monero offers near total anonymity|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-crypto-currencies-altcoins-explainer-idUSKCN1SL0F0|accessdate=2021-06-11}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Kshetri, Nir (2018). &quot;Cryptocurrencies: Transparency Versus Privacy&quot;. ''Computer''. IEEE Computer Society. '''51''' (11): 99–111. {{DOI|10.1109/MC.2018.2876182}}.&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=2016-08-23|title=Meet Monero, the Currency Dark Net Dealers Hope Is More Anonymous Than Bitcoin|work=Motherboard|url=https://motherboard.vice.com/en_us/article/jpgv8k/monero-cryptocurrency-dark-net-drug-dealers-hope-more-anonymous-than-bitcoin-alphabay|accessdate=2018-11-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181118122721/https://motherboard.vice.com/en_us/article/jpgv8k/monero-cryptocurrency-dark-net-drug-dealers-hope-more-anonymous-than-bitcoin-alphabay|archivedate=2018-11-18}}&lt;/ref&gt;

=== Temni trgi ===
Monero je običajno sredstvo menjave na [[temni splet|temnih trgih]].&lt;ref name=&quot;WIREDFire2&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Monero, the Drug Dealer's Cryptocurrency of Choice, Is on Fire|work=WIRED|url=https://www.wired.com/2017/01/monero-drug-dealers-cryptocurrency-choice-fire/|accessdate=2017-11-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181210020727/https://www.wired.com/2017/01/monero-drug-dealers-cryptocurrency-choice-fire/|archivedate=2018-12-10}}&lt;/ref&gt; Avgusta&amp;nbsp;2016 je temni trg [[AlphaBay]] svojim prodajalcem dovolil, da začnejo monero sprejemati kot alternativo bitcoinu. Agencija Reuters je leta&amp;nbsp;2019 poročala, da monero sprejemajo trije od petih največjih temnih trgov, čeprav je bil najpogostejša oblika plačila na teh trgih še vedno bitcoin.&lt;ref name=&quot;explainer&quot;/&gt;

=== Rudarska zlonamerna koda ===
Hekerji so vdelali zlonamerno kodo v spletna mesta in aplikacije, ki ugrabijo procesorje žrtev za rudarjenje monera.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Melendez|first=Steven|date=2017-12-18|title=Highly Anonymized Cryptocurrency Monero Peeks Out Of The Shadows|url=https://www.fastcompany.com/40505925/highly-anonymous-cryptocurrency-monero-peeks-out-of-the-shadows|accessdate=2021-06-22|website=Fast Company|language=en-US}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;ZDNetApps&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Tung|first=Liam|title=Android security: Coin miners show up in apps and sites to wear out your CPU {{!}} ZDNet|work=ZDNet|url=http://www.zdnet.com/article/android-security-coin-miners-show-up-in-apps-and-sites-to-wear-out-your-cpu/|accessdate=2017-11-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171205130450/http://www.zdnet.com/article/android-security-coin-miners-show-up-in-apps-and-sites-to-wear-out-your-cpu/|archivedate=2017-12-05}}&lt;/ref&gt; Konec leta&amp;nbsp;2017 so ponudniki storitev za zaščito pred virusi in zlonamerno kodo blokirali Coinhive, [[JavaScript|javaskriptno]] izvedbo rudarjenja monera, ki je bila vdelana v spletna mesta in aplikacije, v nekaterih primerih zaradi hekerjev. Coinhive je skript ustvaril kot alternativo oglasom; spletno mesto ali aplikacija bi ga lahko vdelala in uporabila [[Procesor|CPU]] obiskovalca spletnega mesta za pridobivanje kriptovalute med uporabo vsebine spletnega mesta, pri čemer bi lastnik mesta ali aplikacije prejel odstotek izkopanih kovancev.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Thomson|first=Iain|date=October 19, 2017|title=Stealth web crypto-cash miner Coinhive back to the drawing board as blockers move in|work=The Register|url=https://www.theregister.co.uk/2017/10/19/malwarebytes_blocking_coin_hive_browser_cryptocurrency_miner_after_user_revolt/|accessdate=November 3, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171107023801/https://www.theregister.co.uk/2017/10/19/malwarebytes_blocking_coin_hive_browser_cryptocurrency_miner_after_user_revolt/|archivedate=November 7, 2017}}&lt;/ref&gt; Nekatera spletna mesta in aplikacije so to storile brez obveščanja obiskovalcev, nekateri hekerji pa so to izvedli tako, da so porabili vse razpoložljive sistemske vire obiskovalcev. Posledično so skript blokirala podjetja, ki ponujajo naročniške sezname za [[Blokiranje reklam|blokiranje oglasov]], protivirusne storitve in storitve proti zlonamernemu programju.&lt;ref name=&quot;ArsCPU&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Goodin|first=Dan|date=October 30, 2017|title=A surge of sites and apps are exhausting your CPU to mine cryptocurrency|work=Ars Technica|url=https://arstechnica.com/information-technology/2017/10/a-surge-of-sites-and-apps-are-exhausting-your-cpu-to-mine-cryptocurrency/|accessdate=November 3, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171103213655/https://arstechnica.com/information-technology/2017/10/a-surge-of-sites-and-apps-are-exhausting-your-cpu-to-mine-cryptocurrency/|archivedate=November 3, 2017}}&lt;/ref&gt;  Coinhive so pred tem našli skrit v pretočnih platformah, ki so bile v lasti ''[[Čas predvajanja (televizijsko omrežje)|Showtima]]''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Showtime's Websites May Have Used Your CPU to Mine Cryptocoin While You Binged on Twin Peaks|url=https://gizmodo.com/showtimes-websites-may-have-used-your-cpu-to-mine-crypt-1818763497|accessdate=2021-06-22|website=Gizmodo|date=25 September 2017|language=en-us}}&lt;/ref&gt;, pa tudi v dostopovnih Wi-Fi točkah kavarn [[Starbucks]] v Argentini. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Hackers Hijacked an Internet Provider to Mine Cryptocurrency with Laptops In Starbucks|url=https://www.vice.com/en/article/evabb7/an-argentine-isp-was-hacked-to-inject-cryptocurrency-miner-code-into-starbucks-wi-fi|accessdate=2021-06-22|website=www.vice.com|language=en}}&lt;/ref&gt; Leta&amp;nbsp;2018 so raziskovalci našli podobno zlonamerno kodo, ki je rudarila monero in ga pošiljala [[Univerza Kim Il-sung|Univerzi Kim Il-sung]] v [[Severna Koreja|Severni Koreji]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Kharpal|first=Arjun|date=2018-01-09|title=Hackers have found a way to mine cryptocurrency and send it to North Korea|url=https://www.cnbc.com/2018/01/09/north-korea-hackers-create-malware-to-mine-monero.html|accessdate=2021-06-22|website=CNBC|language=en}}&lt;/ref&gt;

=== Izsiljevalska koda ===
[[File:Revil-ransom-demand.png|thumb|right|Izsiljevalska koda, ki jo je leta 2021 uvedel [[REvil]]. Hekerji so zahtevali plačilo v moneru.&lt;ref&gt;{{Cite magazine|last=Barrett|first=Brian|date=2 July 2021|title=A New Kind of Ransomware Tsunami Hits Hundreds of Companies|url=https://www.wired.com/story/kaseya-supply-chain-ransomware-attack-msps/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210703001806/https://www.wired.com/story/kaseya-supply-chain-ransomware-attack-msps/|archive-date=3 July 2021|magazine=WIRED}}&lt;/ref&gt;]]
Monero včasih uporabljajo skupine [[Izsiljevalsko programje|izsiljevalcev]]. Po podatkih [[CNBC]] je bil v prvi polovici leta 2018 monero uporabljen v 44&amp;nbsp;% kriptovalutnih [[Izsiljevalsko programje|izsiljevalskih]] napadov.&lt;ref name=&quot;cnbc&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Rooney|first=Kate|date=2018-06-07|title=$1.1 billion in cryptocurrency has been stolen this year, and it was apparently easy to do|work=CNBC|url=https://www.cnbc.com/2018/06/07/1-point-1b-in-cryptocurrency-was-stolen-this-year-and-it-was-easy-to-do.html|accessdate=2018-09-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180906124540/https://www.cnbc.com/2018/06/07/1-point-1b-in-cryptocurrency-was-stolen-this-year-and-it-was-easy-to-do.html|archivedate=2018-09-06}}&lt;/ref&gt;

[[The Shadow Brokers|Shadow Brokers]], ena od skupin, odgovornih za napad z izsiljevalskim programjem [[WannaCry]] leta 2017, je poskušala odkupnino, ki so jo zbrali v bitcoinih, zamenjati za monero. Spletni mesti [[Ars Technica|''Ars Technica'']] in [[Hitro podjetje|''Fast Company'']] sta poročali, da je bila menjava uspešna,&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Gallagher|first=Sean|date=2017-08-04|title=Researchers say WannaCry operator moved bitcoins to “untraceable” Monero|url=https://arstechnica.com/gadgets/2017/08/researchers-say-wannacry-operator-moved-bitcoins-to-untraceable-monero/|accessdate=2021-06-22|website=Ars Technica|language=en-us}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;:5&quot;/&gt; portal [[BBC News]] pa je poročal, da je ponudnik storitve, ki jo je poskušal uporabiti kriminalec [[ShapeShift]], zanikal kakršen koli tak prenos.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=2017-08-04|title=Wannacry money laundering attempt thwarted|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/technology-40826056|accessdate=2021-06-22}}&lt;/ref&gt; Shadow Brokers so monero začeli sprejemati kot plačilo pozneje leta 2017.

Leta 2021 so [[CNBC]], ''[[Financial Times]]'' in ''[[Newsweek]]'' poročali, da se je povpraševanje po moneru povečalo po izterjavi odkupnine v bitcoinih, plačani v [[Kibernetski napad na Colonial Pipeline|kibernetskem napadu na Colonial Pipeline]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Sigalos|first=MacKenzie|date=2021-06-13|title=Why some cyber criminals are ditching bitcoin for a cryptocurrency called monero|url=https://www.cnbc.com/2021/06/13/what-is-monero-new-cryptocurrency-of-choice-for-cyber-criminals.html|accessdate=2021-06-22|website=CNBC|language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;:02&quot;/&gt; &lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Browne|first=Ed|date=2021-06-15|title=Monero developer expects more criminal groups to use the crypto for ransoms|url=https://www.newsweek.com/monero-developer-criminal-groups-use-crypto-ransoms-justin-ehrenhofer-1600884|accessdate=2021-06-22|website=Newsweek|language=en|archive-date=2023-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230321002936/https://www.newsweek.com/monero-developer-criminal-groups-use-crypto-ransoms-justin-ehrenhofer-1600884|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Maja 2021 je vdor prisilil upravnika plinovoda k plačilu 4,4&amp;nbsp;milijona dolarjev odkupnine v bitcoinih, čeprav je ameriška zvezna vlada naslednji mesec velik del sredstev zaplenila. Skupina za napadom, [[DarkSide (hekerska skupina)|DarkSide]], običajno zahteva plačilo bodisi v bitcoinu bodisi v moneru, vendar zaradi povečanega sledljivostnega tveganja za plačila v bitcoinih zaračuna 10–20-% premijo. Izsiljevalska skupina [[REvil]] je leta&amp;nbsp;2021 odpravila možnost plačila odkupnine v bitcoinih in sprejemala samo monero. Pogajalci skupin, ki žrtvam pomagajo plačati odkupnino, so se obrnili na razvijalce monera, da bi lahko razumeli to tehnologijo. Kljub temu je po poročanju ''CNBC'' bitcoin še vedno izbrana valuta, ki jo zahteva večina izsiljevalcev, saj zavarovalnice zaradi sledljivostnih vidikov niso pripravljene izplačevati odkupnin v moneru.

=== Regulativni odzivi ===
Pripisovanje monera nezakonitim trgom je vplivalo na to, da so se nekatere borze odrekle ponudbi trgovanja z njim. To je uporabnikom otežilo menjavo monero za fiduciarne valute ali druge kriptovalute.&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt; Borze v Južni Koreji in Avstraliji so zaradi regulativnih pritiskov monero in druge zasebnostne kovance odstranile s seznama trgovanih valut.&lt;ref&gt;Ikeda, Scott (2020-11-17). &quot;[https://www.cpomagazine.com/data-privacy/south-koreas-new-crypto-aml-law-bans-trading-of-privacy-coins-monero-zcash/ South Korea's New Crypto AML Law Bans Trading of &quot;Privacy Coins&quot; (Monero, Zcash)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201216083805/https://www.cpomagazine.com/data-privacy/south-koreas-new-crypto-aml-law-bans-trading-of-privacy-coins-monero-zcash/|date=2020-12-16}}&quot;. CPO magazine. Retrieved 2020-12-17.&lt;/ref&gt;

Leta 2018 sta [[Evropski policijski urad|Europol]] in njegov direktor Rob Wainwright zapisala, da se bodo kriminalci v enem letu preusmerili z uporabe bitcoinov na monero, pa tudi ethereum, [[Dash (kriptovaluta)|Dash]] in [[Zcash]].&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Kottasová|first=Ivana|date=2018-01-03|title=Bitcoin is too hot for criminals. They're using monero instead|url=https://money.cnn.com/2018/01/03/technology/bitcoin-popularity-criminals-monero/index.html|accessdate=2021-06-22|website=CNNMoney|archive-date=2023-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20230211212620/https://money.cnn.com/2018/01/03/technology/bitcoin-popularity-criminals-monero/index.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ''Bloomberg'' in ''CNN sta'' poročala, da je povpraševanje po moneru posledica tega, da so oblasti postale boljše pri nadzoru nad bitcoinom.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Kharif|first=Olga|date=January 2, 2018|title=The Criminal Underworld Is Dropping Bitcoin for Another Currency|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2018-01-02/criminal-underworld-is-dropping-bitcoin-for-another-currency|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210604094359/https://www.bloomberg.com/news/articles/2018-01-02/criminal-underworld-is-dropping-bitcoin-for-another-currency|archivedate=2021-06-04|accessdate=2021-06-04|website=Bloomberg}}&lt;/ref&gt; 

== Javnost ==

* Potem ko so številne spletne plačilne platforme po shodu [[Unite the Right]] leta&amp;nbsp;2017 ukinile dostop [[Beli nacionalisti|belim nacionalistom]], so nekateri izmed njih, med njimi [[Christopher Cantwell]] in [[Weev|Andrew Auernheimer]] (»weev«), začeli uporabljati in promovirati monero.&lt;ref name=&quot;NewsweekCite&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Hayden|first=Michael Edison|date=27 March 2018|title=White supremacists are investing in a cryptocurrency that promises to be completely untraceable|work=Newsweek|url=https://www.newsweek.com/white-supremacists-cryptocurrency-monero-bitcoin-861104|accessdate=6 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190407152515/https://www.newsweek.com/white-supremacists-cryptocurrency-monero-bitcoin-861104|archivedate=7 April 2019}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;MotherboardCite&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Cox|first=Joseph|date=5 March 2018|title=Neo-Nazis Turn to Privacy-Focused Cryptocurrency Monero|work=Motherboard|url=https://motherboard.vice.com/en_us/article/neqy7z/neo-nazis-monero-weev-daily-stormer|accessdate=6 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180906124928/https://motherboard.vice.com/en_us/article/neqy7z/neo-nazis-monero-weev-daily-stormer|archivedate=6 September 2018}}&lt;/ref&gt;
* Decembra 2017 je monerova ekipa objavila sporočilo o partnerstvu s 45 glasbeniki in več spletnimi trgovinami, da bi se monero lahko uporabljal kot način za plačilo blaga.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Shin|first=Laura|title=Cryptocurrency Monero To Be Accepted By Musicians Such As Mariah Carey, G-Eazy, Sia For Holidays|url=https://www.forbes.com/sites/laurashin/2017/12/05/cryptocurrency-monero-to-be-accepted-by-musicians-such-as-mariah-carey-g-eazy-sia-for-holidays/|accessdate=2021-06-22|website=Forbes|language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;:5&quot;/&gt;
* Novembra 2018 je projekt Bail Bloc izdal mobilno aplikacijo, ki rudari monero za zbiranje sredstev za obdolžence z nizkimi dohodki, ki drugače ne morejo pokriti varščine.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Mining cryptocurrency helps raise bail for those who can't {{!}} CBC Radio|work=CBC|url=https://www.cbc.ca/radio/spark/379-integrated-shopping-leaving-silicon-valley-wifi-enabled-plastic-and-more-1.4474658/mining-cryptocurrency-helps-raise-bail-for-those-who-can-t-1.4474674|accessdate=2018-11-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180928032406/https://www.cbc.ca/radio/spark/379-integrated-shopping-leaving-silicon-valley-wifi-enabled-plastic-and-more-1.4474658/mining-cryptocurrency-helps-raise-bail-for-those-who-can-t-1.4474674|archivedate=2018-09-28}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|date=2017-11-15|title=You Can Now Mine Cryptocurrency to Bail People Out of Jail|work=Motherboard|url=https://motherboard.vice.com/en_us/article/vb3j93/you-can-now-mine-cryptocurrency-to-bail-people-out-of-jail-bail-bloc|accessdate=2018-11-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181118122741/https://motherboard.vice.com/en_us/article/vb3j93/you-can-now-mine-cryptocurrency-to-bail-people-out-of-jail-bail-bloc|archivedate=2018-11-18}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{Uradno spletno mesto|https://getmonero.org/}}

[[Kategorija:Kriptovalute]]
[[Kategorija:Zasebnost]]
[[Kategorija:Blokverige]]
[[Kategorija:Protokoli aplikacijske plasti]]
[[Kategorija:Programska oprema leta 2014]]</text>
      <sha1>hz9hmsexfqh0e9kbmx3aaom4uay80wu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Besarabija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>538237</id>
    <revision>
      <id>6677848</id>
      <parentid>6654639</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:48:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>[[Besarabska gubernija]]</comment>
      <origin>6677848</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="75526" sha1="ehxjm3u8q00ng8e2nwumih45m4w3jwb" xml:space="preserve">[[Slika:Bessarabia in Europe map.svg|thumb|upright=1.6|Zemljevid Besarabije znotraj [[Moldavija|Moldavije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]]]]
[[Slika:Bessarabia.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'']]

'''Besarabija''' ({{langx|gag|Besarabija}}, {{jezik-ro|Basarabia}}, {{jezik-uk|Бессарабія|Bessarabija}}) je zgodovinska regija v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]], omejena z rekama [[Dnester]] na vzhodu in [[Prut]] na zahodu ter [[Črno morje|Črnim morjem]]. Približno dve tretjini Besarabije pripada sedanji državi [[Moldavija|Moldaviji]], tretjina pa [[Ukrajina|Ukrajini]]. Južni črnomoski del Besarabije med izlivom Pruta v [[Donava|Donavo]] oz. [[Delta Donave|delto Donave]] in izlivom reke Dnester zavzema danes ukrajinsko zgodovinsko pokrajino [[Budžak]], majhen del na severu pa je del ukrajinske [[Črnoviška oblast|Črnoviške oblasti]].

Po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]] in [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)|Bukareštanskem miru]], ki je sledil, so bili vzhodni deli kneževine Moldavije, vazala [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], skupaj z nekaterimi območji, ki so bila prej pod neposredno osmansko oblastjo, predani [[Ruski imperij|Carski Rusiji]]. Pridobitev je bila med zadnjimi ozemeljskimi pridobitvami [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] v Evropi. Novo pridobljena ozemlja so bila organizirana kot [[Besarabska gubernija]] Ruskega imperija. Ime Besarabija se je pred tem uporabljalo samo za južne nižine med rekama Dnester in Donavo. Po krimski vojni leta 1856 so bila južna območja Besarabije vrnjena pod moldavsko oblast. Ruskija je oblast nad celotno regijo obnovila leta 1878, ko je bila [[Romunija]], ki je nastala z združitvijo zgodovinske romunske [[Kneževina Moldavija|kneževine Moldavije]] z [[Vlaška|Vlaško]], prisiljena zamenjati ta ozemlja za [[Dobrudža|Dobrudžo]].

Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917 se je območje organiziralo kot avtonomna Moldavska demokratična republika v predlagani ruski zvezni državi. Boljševiška  agitacija konec leta 1917 in v začetku leta 1918 je povzročila intervencijo romunske vojske, ki naj bi domnevno pomirila regijo. Kmalu zatem je lokalnna parlamentarna skupščina razglasila neodvisnost in nato združitev s [[Kraljevina Romunija|Kraljevino Romunijo]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Clark |first=Charles Upson |title=Bessarabia |url=http://depts.washington.edu/cartah/text_archive/clark/meta_pag.shtml |publisher=Dodd, Mead |location=New York City |year=1927 |access-date=15. marca 2006 |archive-date=8. oktobra 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191008231407/http://depts.washington.edu/cartah/text_archive/clark/meta_pag.shtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zakonitost teh dejanj je bila sporna. Oporekala jim je predvsem [[Sovjetska zveza]], ki je to območje obravnavala kot ozemlje, ki ga je okupirala Romunija.

Ko je Sovjetska zveza  s [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Paktom Molotov–Ribbentrop]] leta 1940 pridobila privolitev nacistične Nemčije, je pod grožnjo vojne pritisnila na Romunijo,&lt;ref name=&quot;Rothschild77&quot;&gt;Joseph Rothschild, ''[https://books.google.com/books?id=ytc-muwFT_IC&amp;pg=PA314 East-Central Europe between the two World Wars]'' University of Washington Press, Seattle, 1977; {{ISBN|0-295953-57-8}}, str. 314&lt;/ref&gt; da se je umaknila iz Besarabije. Besarabijo je zasedla [[Rdeča armada]] in omogočila njeno priključitev k Sovjetski zvezi. Večina ozemlja je bila vključena v Moldavsko ASSR,  medtem ko so bila ozemlja s slovansko večino na severu in jugu Besarabije prenesena v Ukrajinsko SSR. Romunija, ki se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pridružila osi, je med nacistično invazijo na Sovjetsko zvezo ponovno zasedla Besarabijo. Ko se je tok vojne obrnil, jo je leta 1944 ponovno izgubila. Leta 1947 je bila sovjetsko-romunska meja na Prutu mednarodno priznana s [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariškim mirovnim sporazumom]], ki je končal drugo svetovno vojno.

Med procesom razpada Sovjetske zveze sta Moldavska in [[Ukrajinska SSR]] leta 1991 razglasili svojo neodvisnost in postali moderni državi [[Moldavija]] in [[Ukrajina]] ter ohranili obstoječo delitev Besarabije. Po kratki vojni v začetku 90. let prejšnjega stoletja je bila v [[Pridnestrska republika|Pridnestrju]] razglašena [[Pridnestrska republika]], ki je svojo oblast razširila tudi na mesto/občino [[Bender]] na desnem bregu reke Dnester. Del z [[Gagavzi|Gagauzi]] naseljenih območij v južni Besarabiji je bil leta 1994 organiziran kot avtonomna regija znotraj Moldavije.

== Etimologija in raba imena == 
[[Slika:Partitions of Moldavia.jpg|thumb|right|upright=1.2|Zemljevid Besarabije znotraj Moldavije v različnih zgodovinskih obdobjih]]

Po tradicionalni razlagi ime Besarabija (romunsko Basarabia) izhaja iz imena vlaške dinastije Basarab, ki naj bi v 14. stoletju vladala južnemu delu območja. Nekateri učenjaki v to dvomijo in trdijo, da:

* je bilo ime eksonim, ki so ga uporabljali zahodni kartografi, 
* je bilo v domačih virih prvič uporabljeno šele v poznem 17. stoletju, 
* je zamisel, da se nanaša na moldavske regije blizu Črnega morja, izrecno zavrnil zgodnji moldavski kronist Miron Costin kot kartografsko zmedo, ki so jo morda povzročili srednjeveški zahodni kartografi, ki so sodobno poljsko omembo Vlaške kot Besarabije napačno razlagali kot ločeno deželo med Vlaško in Moldavijo.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Coman| first=Marian|title=Basarabia – Inventarea cartografică a unei regiuni|journal=Studii și Materiale de Istorie Medie| volume=XXIX| pages=183–215|year=2011| publisher= Nicolae Iorga Institute of History| issn=1222-4766}}&lt;/ref&gt;

Po Dimitriju Cantemirju se je ime Besarabija prvotno nanašalo le na del ozemlja južno od zgornjega [[Trajanov zid|Trajanovega zidu]], ki je le malo večje od današnjega [[Budžak]]a.

== Geografija == 
Regijo na severu in vzhodu omejuje reka Dnester, na zahodu Prut in na jugu spodnja Donava in Črno morje. Regija ima površino  45.630&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Descrierea Basarabiei: teritoriul dintre Prut și Nistru în evoluție istorică (din primele secole ale mileniului II până la sfîrșitul secolului al XX-lea)|url=https://books.google.com/books?id=RREDAwAAQBAJ&amp;pg=PA414|year=2011|publisher=Cartier|isbn=978-9975-79-704-7|pages=414–}}&lt;/ref&gt; Ozemlje je večinoma gričevnata ravnina in ravna stepa. Je zelo rodovitno in ima nahajališča [[lignit]]a in kamnolome. Glavna gospodarska panoga v regiji je [[kmetijstvo]]. Pridelujejo se [[sladkorna pesa]], [[Sončnica|sončnice]], [[pšenica]], [[koruza]], [[tobak]], vinsko [[grozdje]] in sadje in redijo [[Domača ovca|ovce]] in [[govedo]].

Glavna mesta so [[Kišinjev]], nekoč prestolnica ruske gubernije Besarabije, zdaj glavno mesto Moldavije, ter Izmajil in Bilgorod-Dnistrovski, zgodovinsko imenovana Cetatea Albă in Akkerman. Obe slednji mesti sta v Ukrajini. Druga mesta upravnega ali zgodovinskega pomena so: Hotin, Reni in Kilija, vsa v Ukrajini, in Lipcani, Briceni, Soroca, Bălți, Orhei, Ungheni, Bender/Tighina in Cahul, vsa v Moldaviji.

==Zgodovina== 
V poznem 14. stoletju je novoustanovljena [[Kneževina Moldavija]] obsegala tisto, kar je kasneje postalo znano kot Besarabija. Kasneje so na tem  ozemlju neposredno ali posredno in delno ali v celoti vladali: [[Osmansko cesarstvo]] kot suveren Moldavije, vendar z neposredno oblastjo le v Budžaku in Hotinu, [[Rusko carstvo]], [[Romunija]] in  [[Sovjetska zveza]]. Od leta 1991 večina ozemlja tvori jedro Moldavije, manjši deli pa spadajo v Ukrajino.

===Prazgodovina=== 
Ozemlje Besarabije je bilo naseljeno že v davnini. Od 6. do 3. tisočletja je na tem ozemlju cvetela [[kukutensko-tripilska kultura]].

===Stari vek=== 
V antiki so to regijo poseljevali [[Tračani]], krajša obdobja pa tudi [[Kimerijci]], [[Skiti]], [[Sarmati]] in [[Kelti]], zlasti  [[Kostoboki]], [[Karpi]], [[Britogali]], [[Tirageti]] in [[Bastarni]].&lt;ref&gt;{{in lang|ro}}Hotia C. Matei, &quot;Enciplopedia de istorie&quot; (&quot;History encyclopedia&quot;), Meronia, Bucharest, 2006, {{ISBN|978-973-7839-03-9}}. str. 290.&lt;/ref&gt; V 6. stoletju pr. n. št. so grški naseljenci ustanovili kolonijo Tyras ob obali [[Črno morje|Črnega morja]] in trgovali z domačini. V južni Besarabiji so se naselili Kelti z glavnim mestom Aliobrks, zdaj Orlivka.

Prva država, za katero se domneva, da je vključevala celotno Besarabijo, je bila [[Burebista|Burebistova]] dačanska država v 1. stoletju pr. n. št.  Po njegovi smrti je bilo država razdeljena na manjše dele, osrednji deli pa so bili v 1. stoletju n. št.  združeni v [[Decebal]]ovo  [[Dačansko kraljestvo]]. Njegovo  kraljestvo je leta 106 n. št. uničil rimski cesar [[Trajan]]. Južna Besarabija je bila v Rimsko cesarstvo vključena že pred tem leta 57 n. št. kot del rimske province [[Mezija|Spodnje Mezije]]. Dejanska rimska oblast je bila vzpostavljena šele po Decebalovam porazu. Rimljani so v južni Besarabiji zgradili zemeljske obrambne zidove, med njimi spodnji [[Trajanov zid]], da bi obranili provinco [[Mala Skitija]] pred vdori nomadov. Pod neposredno rimsko oblastjo je bila samo črnomorska obala. V notranjosti je živelo več tamkajšnjih plemen, ki jih sodobni zgodovinarji imenujejo [[Svobodni Dačani]].&lt;ref&gt;Mihai Bărbulescu, Dennis Diletant, Keith Hitchins, Șerban Papacostea, Pompiliu Teodor. &quot;Istoria României&quot;. Corint, Bucharest, 2007. {{ISBN|978-973-135-031-8}}. str. 77.&lt;/ref&gt; Od 2. do 5. stoletja se je v regiji  razvila [[černjahovska kultura]].

Leta 270 je začelo Rimsko cesarstvo zaradi vdorov [[Goti|Gotov]] in [[Karpi|Karpov]] umikati svoje sile, predvsem iz rimske Dakije, na ozemlje južno  od [[Donava|Donave]]. Germanski Goti so vdrli v Rimsko cesarstvo s spodnjega toka reke [[Dneper|Dnepra]] preko južne Besarabije (Budžaška stepa). Leta 378 so območje preplavili [[Huni]]. 
 
===Zgodnji srednji vek=== 
[[Slika:Tara Rumaneasca map.png|thumb|left|upright=1.2|Po eni od teorij je regija dobila ime po vlaških vladarjih iz poznega 14. stoletja (zemljevid za leto 1390)]]

Od 3. do 11. stoletja so na ozemlje Besarabije večkrat zaporedoma vdrla različna plemena: [[Goti]], [[Huni]], [[Avari]], [[Bolgari]], [[Madžari]], [[Pečenegi]], [[Kumani]] in [[Mongoli]]. Ozemlje Besarabije je bilo zajeto v desetinah efemernih kraljestev, ki so bila razpuščena, ko je prišel nov val migrantov. Za to obdobje je bila značilna grozljiva negotovost in množično gibanje plemen. Obdobje je bilo kasneje znano kot temni vek Evrope ali obdobje preseljevanj.

Leta 561 so Besarabijo zavzeli Avari in usmrtili lokalnega vladarja [[Mesamer]]ja. Za Avari so v regijo prišli [[Slovani]] in ustanovili svoje naselbine. Nato so se leta 582 v jugovzhodni Besarabiji in severni Dobrudži naselili [[Onoguri|Onogurski Bolgari]] in se od tam, domnevno pod pritiskom [[Hazari|Hazarov]], preselili v Spodnjo Mezijo in začeli oblikovati Bolgarijo. Z vzponom hazarske države na vzhodu so se invazije začele zmanjševati in bilo je mogoče ustvariti večje države. Po nekaterih mnenjih je južni del Besarabije ostal do konca 9. stoletja pod vplivom [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]].

Med 8. in 10. stoletjem so južni del Besarabije naselili prišleki balkansko-donavske kulture,&lt;ref&gt;Чеботаренко, Г.Ф. ''Материалы к археологической карте памятников VIII-Х вв. южной части Пруто-Днестровского междуречья//Далекое прошлое Молдавии''. Кишинев, 1969. str. 224–230.&lt;/ref&gt; znane tudi kot kultura Prvega bolgarskega cesarstva. Med 9. in 13. stoletjem se Besarabija v slovanskih kronikah omenja kot del  Bolohovenskega vojvodstva na severu in Brodniškega vojvodstva na jugu. Domneva se, da sta to bili zgodnjesrednjeveški vlaški kneževini.

Zadnji obsežni vpadi v Besarabijo so bili vpadi Mongolov leta 1241, 1290 in 1343. Pomembna naselbina [[Zlata horda|Zlate horde]] iz tega obdobja je bila Sehr al-Ddid blizu Orheja. Vdori so povzročili umik velikega dela prebivalstva v gorata območja v vzhodnih [[Karpati]]h in [[Transilvanija|Transilvanijo]]. Število prebivalcev vzhodno od [[Prut]]a se je še posebej zmanjšalo v času vpadov [[Tatari|Tatarov]].

V poznem srednjem veku kronike omenjajo &quot;republiko&quot; Tigeci, ki je nastala pred ustanovitvijo kneževine Moldavije. Nahajala se je v bližini sodobnega mesta Cahul na jugozahodu Besarabije in ohranila svojo avtonomijo tudi v kasnejši kneževini vse do 18. stoletja. [[Genovska republika|Genovski]]  trgovci so obnovili ali ustanovili številne utrdbe ob Dnestru, zlasti Moncastro,  in Donavi, vključno s Kilijo/Chilia-Licostomo.

===Kneževina Moldavija=== 
[[Slika:Rom1793-1812.png|thumb|250px|Večina Besarabije je bila več stoletij del Kneževine Moldavije (zemljevid za leto 1800)]]

Od 60. let 14. stoletja  se je  regija postopoma vključevala v [[Kneževina Moldavija|Kneževino Moldavijo]], ki je do leta 1392 vzpostavila oblast nad trdnjavama Akkerman in Kilija. Vzhodna meja kneževine je postala reka Dnester. Za ime Besarabije nekateri avtorji menijo, da ga je dobila po takrat vladajoči vlaški dinastiji Basarab. V 15. stoletju je bila celotna regija del kneževine Moldavije. Med letoma 1457 in 1504  je skoraj petdeset let vladal [[Štefan III. Moldavski|Štefan Veliki]], ki je zmagal v 32 bitkah in obranil svojo državo pred skoraj vsemi svojimi sosedi, predvsem Osmanskim cesarstvom in Tatari, pa tudi Madžari in Poljaki. Izgubil je samo dve bitki. Po vsaki zmagi v bližini bojišča postavil samostan ali cerkev.

[[Slika:Акерманська фортеця в Білгород-Дністровському11.jpg|thumb|250px|Akkermanska trdnjava  v Bilgorod-Dnistrovskem, Ukrajina, je bila ena od številnih pomembnih gradov v Besarabiji]]

Leta 1484 so v Besarabijo vdrli  Osmanski Turki, zavzeli Kilijo in Cetateo Albo (turško Akkerman) in južni obalni del  Besarabije priključili k Osmanskemu cesarstvu. Ozemlje so razdelili na dva [[sandžak]]a (okrožji). Leta 1538 so Osmani priključili še nekaj besarabskega ozemlja na jugu do Tigine, medtem ko sta osrednja in severna Besarabija ostali del Kneževine Moldavije. Slednja je postala [[vazal]] Osmanskega cesarstva. Med letoma 1711 in 1812 je Ruski imperij med svojimi vojnami proti Osmanskemu in [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]] petkrat okupiral regijo.

===Priključitev k Ruskemu carstvu===
[[Slika:Cahul Ismail si Bolgrad.PNG|thumb|right|Moldavsko-ruska meja od leta 1856/1857 do 1878]]

Z [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)|Bukareštanskim mirovnim sporazumom]], sklenjenim 12. maja 1812, se je končala [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turška vojna 1806-1812]]. Osmansko cesarstvo je ozemlje med rekama Prut in Dnester, vključno z Moldavijo, prepustilo Ruskemu carstvu. Celotno ozemlje se je takrat imenovalo Besarabija.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |publisher=H.M. Stationery Office |editor-last=Prothero |editor-first=GW |title=Bessarabia |location=London |series=Peace handbooks |date=1920 |pages=12, 15–16 |url=http://www.wdl.org/en/item/9176/view/1/27/ }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Leta 1814 so v Besarabijo  prispeli prvi nemški priseljenci in se naselili večinoma v južnih delih regije. V regijo so se začeli naseljevati tudi besarabski Bolgari in ustanovili več mest, med njimi Bolhrad. Med letoma 1812 in 1846 se je bolgarsko in gagavško prebivalstvo, ki je dolgo živelo pod zatiralsko osmansko oblastjo, preselilo preko Donave v Rusko carstvo in se naselilo v južni Besarabiji. Turško govoreča plemena [[Nogaj|Nogajske horde]], ki so od 16. do 18. stoletja naseljevala tudi regijo Budžak v južni Besarabiji, so do leta 1812 popolnoma izgnali.

Upravno je Besarabija leta 1818 postala [[Oblast (upravna enota)|oblast]] in leta 1873 [[gubernija]] Ruskega imperija.

Z [[Odrinski mirovni sporazum|Odrinskim mirovnim sporazumom]], sklenjenim leta 1829, s katerim se je končala [[Rusko-turška vojna (1828–1829)|rusko-turška vojna 1828-1829]], je bila celotna delta Donave priključena k besarabski regiji. Po besedah Vasila Stoice, odposlanca romunske vlade v Združenih državah, je bila leta 1834 romunščina prepovedana v šolah in vladnih ustanovah, čeprav je 80 % prebivalstva govorilo rumunsko. Prepoved se je sčasoma razširila v cerkve, medije in knjige. Po mnenju istega avtorja bi lahko tiste, ki so protestirali proti prepovedi romunščine, poslali v Sibirijo.&lt;ref name=Stoica1&gt;{{navedi knjigo|last=Stoica|first=Vasile|title=The Roumanian Question: The Roumanians and their Lands|year=1919|publisher=Pittsburgh Printing Company|location=Pittsburgh|page=31|url=http://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/|access-date=2023-04-10|archive-date=2021-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20211028123506/https://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

====Vrnitev južne Besarabije Moldaviji====
Ob koncu krimske vojne leta 1856 je bila s Pariškim mirom južna Besarabija, organizirana v okraja Cahul in Izmajil, vrnjena Moldaviji, s čimer je Ruski imperij izgubil dostop do Donave.

Leta 1859 sta se Moldavija in Vlaška združili v Združeno romunsko kneževino (Romunijo), ki je vključevala tudi južni del Besarabije.

Železnica Kišinjev–Iași je bila odprta 1. junija 1875 kot del priprav na [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turško vojno (1877–1878)]]. Eifflov most je bil odprt 21. aprila 1877,  samo tri dni pred izbruhom vojne. Romunska vojna za neodvisnost je potekala v letih 1877–1678 s pomočjo Ruskega imperija kot zaveznika. Romuniji je bila zaradi njene vloge v rusko-turški vojni po vojni priključena severna [[Dobrudža]] kot nadomestilo za odstop južne Besarabije.

====Zgodnje 20. stoletje====
[[Slika:Unification of Romania &amp; Bessarabia.jpg|thumb|upright|Deklaracija o združitvi Romunije in Besarabije]]

Kišinjevski pogrom se je v glavnem mestu Besarabije zgodil 6. aprila 1903, potem ko so lokalni časopisi objavili članke, ki so javnost spodbujali k ukrepanju proti [[Judje|Judom]]. 47 ali 49 Judov je bilo ubitih in 92 hudo ranjenih. Uničenih je bilo 700 hiš. Antisemitski časopis ''Besarabec'', ki ga je izdajal Pavel Kruševan, je namigoval, da so lokalni Judje ubili ruskega dečka. Drug časopis, ''Svet'' (slovensko ''Svetloba''), je objavil, da so  dečka umorili, da bi njegovo kri uporabili za pripravo nekvašenega obrednega kruha.

Po [[Ruska revolucija (1905)|ruski revoluciji leta 1905]] se je v Besarabiji začelo razvijati moldavsko nacionalistično gibanje. V kaosu, ki ga je povzročila [[oktobrska revolucija|ruska revolucija]] oktobra 1917, je bil v Besarabiji ustanovljen Narodni svet (Sfatul Țării) s 120 člani, izvoljenimi v Besarabiji, in 10 člani, izvoljenimi v Pridnestrju z večinoma ukrajinskim prebivalstvom. Za vrhovno oblast v Besarabiji se je razglasil Rumčerodski komite, centralni izvršilni odbor sovjetov romunske fronte, črnomorske flote in vojaškega okrožja Odesa.

Pod pretvezo zavarovanja oskrbovalnih linij pred napadi boljševikov in oboroženih banditov&lt;ref name=ref1133&gt;King 1999, str. 33.&lt;/ref&gt; so  člani moldavskega zakonodajnega sveta Sfatul Țării in sile [[Antanta|antante]] zaprosile za vojaško pomoč Romunijo in romunska vojska je 23. januarja 1918 prestopila mejo sovjetske republike.&lt;ref&gt;Mitrasca 2007, str. 35-36.&lt;/ref&gt; Po več spopadih z moldavskimi in boljševiškimi enotami je bila okupacija celotne regije zaključena v začetku marca 1918.&lt;ref&gt;van Meurs 1996, str. 85.&lt;/ref&gt;  Romunska okupacija Besarabije ni bila povsod dobrodošla in člani besarabske vlade so zanikali, da bi bile romunske čete kadarkoli povabljene, da zasedejo republiko.&lt;ref name=ref1133/&gt;

Potem ko je Ukrajina izdala svoj Četrti [[Univerzal (akt)|univerzal]], s katerim je prekinila vezi z boljševiško Rusijo in razglasila suvereno ukrajinsko državo, je Sfatul Țării 24. januarja 1918 razglasil neodvisnost Besarabije kot Moldavske demokratične republike.&lt;ref name=ref1237&gt;Mitrasca 2007, str. 37.&lt;/ref&gt;

===Združitev z Romunijo===

5. marca 1918 je [[Nemško cesarstvo]] v tajnem sporazumu, sklenjenem v skladu z [[Buftejski sporazum|Buftejskim sporazumom]], dovolilo Romuniji, da priključi Besarabijo v zameno za prost prehod nemških čet proti Ukrajini.&lt;ref name=ref1387&gt;van Meurs 1996, str 87.&lt;/ref&gt;  Okrajni sveti Bălțija, Soroca in Orheija so prvi zaprosili za združitev Moldavske demokratične republike s Kraljevino Romunijo in 9. aprila 1918 je deželni svet, imenovan Sfatul Țării, v navzočnosti romunske vojske&lt;ref name=ref14&gt;Cristina Petrescu.&quot;Contrasting/Conflicting Identities:Bessarabians, Romanians, Moldovans&quot;. V Nation-Building and Contested Identities, Polirom, 2001. str. 156.&lt;/ref&gt; glasoval za združitev pod naslednjimi pogoji:

# Deželni svet se bo lotil agrarne reforme, ki jo bo morala romunska vlada sprejeti. 
# Besarabija bo ostala avtonomna, s svojim demokratično izvoljenim parlamentom in Deželnim svetom. 
# Deželni svet bo glasoval o lokalnih proračunih, nadzoroval svete dežel in mest ter imenoval lokalno upravo.  
# Vpoklic v vojsko se bo izvajal na teritorialni osnovi. 
# Lokalne zakone in obliko uprave bo mogoče spremeniti le s soglasjem lokalnih predstavnikov.  
# Spoštovane bodo morale biti pravice manjšin. 
# V romunski vladi morata biti dva predstavnika Besarabije. 
# V romunskem parlamentu mora biti sorazmerno veliko predstavnikov Besarabije. 
# Vse volitve morajo biti neposredne, enakopravne, tajne in splošne. 
# Svoboda govora in prepričanja mora biti zagotovljena v ustavi. 
# Vsi posamezniki, ki so med revolucijo zagrešili kazniva dejanja iz političnih razlogov, morajo biti  amnestirani.

86 delegatov je pogoje podprlo, trije so glasovali proti, 36 pa je bilo vzdržanih. Takratni romunski premier Alexandru Marghiloman je pozneje priznal, da so o uniji odločali v [[Bukarešta|Bukarešti]] in [[Iași|Iaşi]]ju, kjer sta bila sedeža romunske vlade.&lt;ref name=ref1389&gt;van Meurs 1996, str. 89.&lt;/ref&gt;

O prvem pogoju, agrarni reformi, so razpravljali in ga potrdili novembra 1918. Deželni svet je nato sklenil, da druge pogoje ukine in se brezpogojno odločil za združitev z Romunijo.&lt;ref name=ref15&gt;Charles King. &quot;The Moldovans: Romania, Russia, and the Politics of Culture&quot;. Hoover Press, 2000. str. 35.&lt;/ref&gt; Zakonitost tega glasovanja je bila zelo sporna, saj seja ni bila javno objavljena, ni bila sklepčna, udeležilo se je je le 44 od 125 članov, večinoma moldavskih konservativcev. Državni svet  je nato izglasoval samorazpustitev,&lt;ref name=ref15/&gt;  ki je preprečila, da bi se upoštevali protesti Moldavcev in pripadnikov manjšine, ki se niso udeležili parlamentarnega zasedanja.&lt;ref name=&quot;ref16&quot;&gt;van Meurs, Wim P. (1994). ''Bessarabian Question in Communist Historiography: Nationalist and Communist Politics and History Writing''. New York: Columbia University Press. str. 70–71. ISBN 0880332840.&lt;/ref&gt;

Jeseni 1919 so bile v Besarabiji volitve za romunsko ustavodajno skupščino. Izvoljenih je bilo 90 poslancev in 35 senatorjev. 20. decembra 1919 so ti možje skupaj s predstavniki drugih romunskih regij glasovali za ratifikacijo združitvenih aktov, ki so jih potrdili Deželni svet in nacionalni kongresi v [[Transilvanija|Transilvaniji]] in [[Bukovina|Bukovini]].

Unijo so v Pariškem sporazumu iz leta 1920 priznale [[Francija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]], [[Kraljevina Italija|Italija]] in [[Japonska]]. Sporazum ni bil nikoli veljaven, ker ga Japonska ni ratificirala. ZDA so zavrnile podpis sporazuma z obrazložitvijo, da na konferenci ni bila zastopana Rusija.&lt;ref&gt;Wayne S Vucinich. ''Bessarabia''. V: ''Collier's Encyclopedia''. Crowell Collier and MacMillan Inc., 1967, vol. 4. str. 103.&lt;/ref&gt; ZDA so razen tega  obravnavale Besarabijo kot ozemlje pod romunsko okupacijo in ne kot romunsko ozemlje, kljub obstoječim političnim in gospodarskim odnosom med ZDA in Romunijo.&lt;ref&gt;Mitrasca 2007, str. 131.&lt;/ref&gt; Sovjetska Rusija in pozneje Sovjetska zveza unije nista priznali. Ko je Romunija leta 1924  že drugič zavrnila sovjetske zahteve po regionalnem [[plebiscit]]u, je Sovjetska zveza  razglasila Besarabijo za sovjetsko ozemlje pod tujo okupacijo.&lt;ref name=Petrescu&gt;C. Petrescu, op. №26 na strani  170.&lt;/ref&gt; Na vseh sovjetskih zemljevidih je bila Besarabija označena kot ozemlje, ki ne pripada Romuniji.

====Posledice==== 
5. maja 1919 je bila v izgnanstvu v [[Odesa|Odesi]] ustanovljena Začasna besarabska vlada delavcev in kmetov.

11. maja 1919 je bila Besarabska sovjetska socialistična republika razglašena za avtonomni del Ruske SFSR, vendar so jo vojaške sile [[Poljska|Poljske]] in [[Francija|Francije]] v [[poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetski vojni]] septembra 1919 ukinile. Po zmagi boljševiške Rusije v ruski državljanski vojni je bila leta 1922 ustanovljena Ukrajinska SSR, leta 1924 pa Moldavska avtonomna sovjetska socialistična republika na traku ukrajinskega ozemlja na zahodnem bregu Dnestra, kjer so Moldavci in Romuni tvorili manj kot tretjino prebivalstva. Večinsko prebivalstvo so bili Ukrajinci.

===Besarabija kot del Romunije=== 
====Splošno==== 
Po besedah Vladimirja Solonarja in Vladimirja Bruterja je Besarabija pod romunsko vladavino doživela nizko rast prebivalstva predvsem zaradi visoke umrljivosti, najvišje v Romuniji in ene najvišjih v Evropi, in izseljevanja. Za Besarabijo sta bila značilna tudi gospodarska stagnacija in visoka brezposelnost.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor1-last=Shlapentokh |editor1-first=Vladimir |editor2-last=Sendich |editor2-first=Munir |editor3-last=Payin |editor3-first=Emil |title=The New Russian diaspora: Russian Minorities in the former Soviet Republics |chapter=Russians in Moldova |date=2016 |publisher=Routledge |orig-year=1st pub. M.E. Sharpe:1994 |isbn=978-1315484112 |pages=74–76}}&lt;/ref&gt; Dostop do socialnih storitev se je po ukinitvi [[Zemstvo|zemstev]] v zgodnjih 20. letih 20. stoletja zmanjšal, saj so zemstva  zagotavljala lokalno avtonomijo pri upravljanju šolstva in javnega zdravstva. V poznih 30. letih 20. stoletja je besarabsko prebivalstvo trpelo zaradi veliko nalezljivih bolezni in visoke umrljivosti zaradi njih.&lt;ref name=ref114142&gt;King 1999, str. 41–42.&lt;/ref&gt;

Po mnenju Dana Dungaciuja je bil edina modernizacija v Besarabiji izvedena v romunskem medvojnem obdobju, čeprav so bile tako domače kot mednarodne razmere takrat neugodne zaradi povojne recesije.&lt;ref name=&quot;Dungaciu&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.historia.ro/sectiune/general/articol/basarabia-dupa-unire-un-exercitiu-de-deconstructie |title=Basarabia după Unire. Un exercițiu de deconstrucție |last=Dungaciu |first=Dan |date=2016 |website=historia.ro |publisher=Revista Historia |access-date=23. aprila  2020 |language=ro |trans-title=Bessarabia after the Union. An exercise of deconstruction}}&lt;/ref&gt; Gheorghe Duca meni, da je Besarabija v obdobju med vojnama močno napredovala v znanosti, gospodarstvu, umetnosti, političnem in družbenem življenju.&lt;ref name=&quot;Duca&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://academiaromana.ro/com2014/img1128Unirea/doc/d04MareaUnire-GheorgheDuca.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://academiaromana.ro/com2014/img1128Unirea/doc/d04MareaUnire-GheorgheDuca.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live |title=Marea Unire din 1918 și consecințele ei pentru dezvoltarea științei și culturii în Basarabia |last=Duca |first=Gheorghe |date=28. november  2014 |website=academiaromana.ro |publisher=Romanian Academy |access-date=23. april  2020 |language=ro |trans-title=The Great Union of 1918 and its consequences for the development of science and culture in Bessarabia}}&lt;/ref&gt;

Nicolae Enciu ceni, da je medvojno obdobje s politično, socialno-ekonomsko in kulturno modernizacijo pomenilo napredek romunske družbe s koristnimi učinki v vseh njenih zgodovinskih regijah. Obenem je medvojno obdobje doživelo tudi neuspehe, saj je bilo prekratko, da bi lahko proizvedlo korenite preobrazbe, ki bi zmanjšale ekonomsko in socialno polarizacijo.&lt;ref name=&quot;Enciu&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.historia.ro/sectiune/general/articol/cum-s-a-schimbat-basarabia-dupa-unirea-cu-romania-pe-calea-regasirii-de-sine-si-a-progresului |title=Cum s-a schimbat Basarabia după unirea cu România: &quot;Pe calea regăsirii de sine și a progresului&quot; |last=Enciu |first=Nicolae |website=historia.ro |publisher=Revista Historia |access-date=6. maja 2020 |language=ro |trans-title=How Bessarabia changed after the union with Romania: &quot;On the path of self-recovery and progress&quot;}}&lt;/ref&gt;

====Politika==== 
Po mnenju  Wima P. van Meursa je bila Besarabija po letu 1918 dolgo časa v izrednem stanju in zaradi   mejnih incidentov in vznemirjenja med kmeti in manjšinami pod vojaško upravo. Da bi zajezili boljševiško propagando, je bila uvedena stroga cenzura.&lt;ref name=ref1397&gt;van Meurs 1996, str. 97.&lt;/ref&gt;  V prvem desetletju romunske vladavine so se v pokrajini zgodili trije veliki upori ali sovjetski napadi. Januarja 1919 so se lokalni kmetje s podporo z druge strani Dnestra uprli romunski vojski na območju Hotina. Podobna vstaja se je pozneje istega leta zgodila v Tighini. Medtem ko v prvem primeru sodelovanje Sovjetske zveze ni dokumentirano, je bil slednji verjetno sovjetski napad, čeprav van Meurs navaja, da je šlo najverjetneje za lokalno pobudo, ki ni bila usklajena s centralno vlado v Moskvi. Najdaljši večtedenski upor se je zgodil leta 1924 na območju Tatarbunarja, ko so  agitatorji iz Sovjetske zveze tamkajšnje prebivalce spodbudili, da so razglasili Besarabsko sovjetsko republiko. V vseh primerih je upore brutalno zatrla romunska vojska, ki je proti upornikom občasno poslala tudi topništvo.&lt;ref&gt;van Meurs 1996, str. 97-98.&lt;/ref&gt;

Po besedah Anatola Petrencuja je Besarabija v večjem delu romunskega obdobja imela koristi od demokracije z večstrankarskim in modernim volilnim sistemom, ki je temeljil na ustavi in zakonih iz leta 1923.&lt;ref name=ref30&gt;{{navedi splet |url=http://dspace.usm.md:8080/xmlui/bitstream/handle/123456789/1952/Basarabenii%20in%20cadrul%20Romaniei%20intregite_0.pdf?sequence=1&amp;isAllowed=y |title=Basarabenii în cadrul României întregite |last=Petrencu |first=Anatol |date=2018 |website=usm.md |publisher=Moldova State University |access-date=29. april  2020 |language=ro |trans-title=The Bessarabians within the united Romania |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411062415/http://dspace.usm.md:8080/xmlui/bitstream/handle/123456789/1952/Basarabenii%20in%20cadrul%20Romaniei%20intregite_0.pdf?sequence=1&amp;isAllowed=y |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Novembra 1919 je Romunija izvolila prvi povojni parlament na podlagi sorazmerne zastopanosti mandatov glede na število prebivalcev. Sredi leta 1919 je bilo število prebivalcev Besarabije ocenjeno na okoli 2 milijona.&lt;ref name=ref31&gt;{{navedi knjigo|last=Kaba|first=John|title=Politico-economic Review of Basarabia|year=1919|publisher=American Relief Administration|location=United States|page=8|url=http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/9/|access-date=2023-04-11|archive-date=2013-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20131004222401/http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/9/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ob 72,2 odstotni volilni udeležbi so Besarabci izvolili in v romunski parlament poslali 90 poslancev in 37 senatorjev.&lt;ref name=ref30/&gt;

Po besedah Charlesa Kinga je bila v Romuniji ''&quot;nastajajoča demokracija […] kmalu zdrobljena pod težo korupcije, dvornih spletk in desničarske reakcije&quot;''.&lt;ref&gt;King 1999, str. 36.&lt;/ref&gt;  Isti avtor ugotavlja, da so bili pokvarjeni in trdovratni Romunski upravitelji še posebej razširjeni prav v Besarabiji,  romunska tajna policija Siguranța pa je izvajala obsežen nadzor nad manjšinami in pridnestrske begunce in besarabske študente obravnavala kot potencialne boljševiške agente. To je ''&quot;med domačini povzročilo občutek, da je Romunija Besarabijo okupirala in ne pridružila&quot;''.&lt;ref name=&quot;King 1999, str. 42&quot;&gt;King 1999, str. 42.&lt;/ref&gt; Zlasti [[Rusi]] so veljali za ''&quot;preoblečene boljševike&quot;''. Njihove cerkve in knjižnice so zaprli ali romunizirali.&lt;ref&gt;King 1999, str. 44.&lt;/ref&gt;

====Gospodarstvo==== 
Na začetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je okoli 80 % prebivalstva Besarabije ukvarjalo s kmetijstvom. Po vojni je Sfatul Țării nameraval z agrarno reformo razdeliti zemljo kmetom, vendar je romunski pritisk povzročil znatno spremembo njegovih načrtov. Reforma je bila usklajena s podobnimi reformami v Moldaviji, Vlaški in Transilvaniji. Romunska zemljiška reforma je bila bolj radikalna kot drugje, saj je izplačevala nižje odškodnine, imela nižje meje za zemljišča, izvzeta iz razlastitve, dodeljevala večje parcele in tudi razveljavila nekatere ad hoc razdelitve zemljišč, ki so se zgodile med rusko revolucijo, kar je povzročilo nezadovoljstvo med kmeti.&lt;ref name=&quot;ref32&quot;&gt;Skvortsova, Alla (2002). ''Русские Бессарабии: опыт жизни в диаспоре (1918-1940 гг.)''. Chișinău: Pontos. str. 46–47. ISBN 9975902146.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=str96&gt;van Meurs 1996, str. 96.&lt;/ref&gt; Od 40 % kmetijske zemlje, ki so jo leta 1917 posedovali veleposestniki, je bila samo nekaj več kot tretjina (38,6 %) razdeljena kmetom. Druga tretjina je bila vrnjena prejšnjim lastnikom, preostanek pa je postal državna last in je bil v veliki meri pozneje podeljen častnikom romunske vojske, uradnikom in duhovščini. Precejšnje število zemljišč je bilo podeljenih romunskim priseljencem iz Vlaške in Zahodne Moldavije.&lt;ref name=str96/&gt; Romunski uradniki, ki so se poročili z Besarabkami, so bilo upravičeni do 100 hektarjev zemlje.&lt;ref&gt;King 1999, str. 43.&lt;/ref&gt; Čeprav je reforma določila najmanjši delež na 6 hektarjev, je več kot dve tretjini kmečkih gospodinjstev dobilo manj kot 5 hektarjev, leta 1931 pa je bilo 367.800 kmečkih družin še vedno brez zemlje. Povprečna velikost posesti  kmečkega gospodinjstva se je po zemljiški reformi zaradi razdelitve zemlje med dediče še dodatno zmanjšala.&lt;ref name=str48&gt;Skvortsova 2002, str. 48.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Tsaranov, V. I. (2002). Очерки социально-экономического развития Молдовы (1940-1960 гг.). Chișinău: Elan Poligraf. str. 52–56. ISBN 9975-9663-3-0.&lt;/ref&gt;

Po mnenju Alle Skvortsove je reforma sicer spodbudila razvoj kmetovanja na podeželju in razširila trg za industrijske proizvode, vendar ni prinesla pričakovanih rezultatov.&lt;ref name=str48/&gt; Kmetje so morali naslednjih dvajset let plačevati odkupnino za zemljo, ki so jo dobili, hkrati pa ni bila zagotovljena državna podpora za pridobitev tehnične opreme, potrebne za uspešen razvoj kmetij. Krediti so bili dostopni le premožnejšim med njimi in zato na splošno nepomembni. Regiji je primanjkovalo tudi usposobljenih strokovnjakov in je zaostajala v infrastrukturi, saj je imela vlada malo sredstev in več drugih prednostnih projektov. Glavni dejavniki, ki so ovirali nastanek uspešnega kmečkega razreda, so bili plačila za odkup zemlje, kmečki dolgovi in davki,&lt;ref name=str48/&gt; nedostopnost tradicionalnega ruskega tržišča, težave pri preboju na romunski in evropski kmetijski trg ter pogoste suše, zlasti leta 1921, 1924, 1925, 1927–28 in 1935. Na vinarstvo, enega glavnih stebrov lokalnega gospodarstva, je vplivala zlasti zunanja politika romunske države. Status države z največjimi ugodnostmi, dodeljen Franciji, je na lokalni trg prinesel poceni francosko vino, dostop do sovjetskega trga pa je bil blokiran.&lt;ref name=&quot;King 1999, str. 42&quot;/&gt; Izvoz na tradicionalno poljsko tržišče je ovirala trgovinska vojna, ki se je začela leta 1926.&lt;ref name=str50&gt;Skvortsova 2002, str. 50.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=str5256&gt;Tsaranov 2002, str.  52–56.&lt;/ref&gt;

Položaj kmetov je dodatno poslabšala velika gospodarska kriza v Romuniji. Cene kmetijskih proizvodov so katastrofalno padle in si niso opomogle do konca desetletja.&lt;ref name=str49&gt;Skvortsova 2002, str. 49.&lt;/ref&gt; Narodna banka Romunije je leta 1936 samo 2,8 % kreditov, namenjenih kmetijstvu, usmerila proti Besarabiji. Do leta 1940 je bilo 70 % kmetov zadolženih pri veleposestnikih in dninarjih. Mnogo revnejših kmetov je moralo za poplačilo dolgov prodati živino in celo zemljo. Zemljišča, za katera se kupnine niso plačale dve leti in pol, so prešle v državno last. Do leta 1938 je v soroškem okraju z reformo dodeljeno zemljo ohranila samo četrtina kmečkih gospodarstev.&lt;ref&gt;Skvortsova 2002, str. 48-49.&lt;/ref&gt;

Do leta 1939 so kmetije do 5 ha v celotni regiji izgubile sedmino zemlje, medtem ko so se  kmetije z več kot 10 ha zemlje povečale za 26 %. Po študiji nove sovjetske uprave je bilo junija 1940 7,3 % kmečkih gospodarstev v besarabskih regijah Moldavske SSR povsem brez zemlje. 38,15 % jih je imelo do 3 hektarje, povprečno 1,7 hektarja, in 22,4 % 3 do 5 hektarjev, povprečno 2,6 hektarja na gospodarstvo. Več kot dve tretjini kmečkih gospodinjstev  so bili kmečki delavci in revni kmetje. V boljšem položaju so bil srednji kmetje, ki so imel v lasti 5 do 10 hektarjev zemlje in so predstavljali 22,73 % kmetij. Ostali, ki so predstavljali 9,4 % kmetij, so imele v lasti več kot 10 hektarjev in v celoti 36 % kmečke zemlje, tj. več kot vse male kmetije skupaj. 818 veleposestnikov je imelo v povprečju po 100 hektarjev. Institucionalni lastniki - država, cerkve in samostani, so imeli v lasti 59 tisoč ha zemlje. Približno 54 % kmečkih gospodinjstev ni imelo živine, približno dve tretjini ni  imelo konja. Nekaj več kot šestina jih je imela po enega konja in le 13,2 % dva ali več delovnih konj. 
 
V celotni besarabski regiji Moldavske SSR je bilo na začetku sovjetske uprave le 219 zastarelih traktorjev, ki so bili večinoma v lasti večjih kmetij in so se uporabljali predvsem kot mlatilnice. Večina uporabne konjske opreme za obdelavo tal, setev in žetev se je uporabljala samo sezonsko. V času med obema vojnama je bila Besarabija priča številnim negativnim pojavom: nadaljnjemu socialnemu razslojevanju na podeželju, poglabljanju revščine, zmanjševanju zemljišč, slabšanju strukture poljščin in zmanjševanju celotne kmetijske proizvodnje.&lt;ref name=str49/&gt;&lt;ref&gt;Tsaranov 2002, str. 96.&lt;/ref&gt; Število govedi se je med letoma 1926 in 1938 zmanjšalo za 26 %, število ovac za 5 % in število prašičev za 14 %. Povprečni pridelek žit se je od leta 1920/1925 do 1935/1939 zmanjšal z 850&amp;nbsp;kg  na 800&amp;nbsp;kg na hektar. Vinogradniške površine so se med letoma 1930 in 1938 povečale za 15.000 ha, vendar je kakovost vina padla, saj je bilo nekaj več kot 80 % vinogradov zasajenih z manj kakovostnimi sortami vinske trte.&lt;ref name=str50/&gt;  Po V.I. Tsaranovu  je poleg pomanjkanja zemlje, majhnih zemljišč in slabih donosov pridelkov regijo pestila tudi visoka brezposelnost med podeželskimi prebivalci. Junija 1940 je bilo zabeleženih okoli 550 tisoč nezaposlenih.&lt;ref name=str5256/&gt;

Romunska vlada je neposredno ali prek bančnega sistema spodbujala razvoj industrije na območjih predvojne Romunije, medtem ko je proces na novih ozemljih zavirala. Posledično so celo besarabski podjetniki raje vlagali svoj kapital drugod in ne v regiji. Lokalna industrija se je soočala z ostro konkurenco večjih romunskih podjetij, ki so imela dostop do preferencialnih železniških tarif, omejevala posojila lokalnim podjetnikom in preplavila lokalni trg s cenejšim industrijskim blagom, proizvedenim v Romuniji ali uvoženim iz tujine.&lt;ref name=&quot;Skvortsova 2002, str. 52&quot;&gt;Skvortsova 2002, str. 52.&lt;/ref&gt; V Besarabiji je bilo v 20. letih prejšnjega stoletja kljub temu ustanovljenih nekaj majhnih industrijskih podjetij, ki so uporabljala predvsem lokalne surovine in proizvajala za lokalni trg.  Čeprav se je število industrijskih podjetij po letu 1918 več kot podvojilo, je prevladovala mala polobrtna proizvodnja, ki je le redko uporabljala najeto delovno silo. Leta 1930 so imela podjetja zaposlena povprečno  samo  2,4 delavca.&lt;ref name=str50/&gt; V 22 letih romunske vladavine je bilo v Besarabiji zgrajeno samo eno veliko podjetje: tovarna sladkorja Bălți.&lt;ref&gt;Skvortsova 2002, str. 51.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Tsaranov 2002, str. 35–42&quot;&gt;Tsaranov 2002, str. 35–42.&lt;/ref&gt;
 
Velika gospodarska kriza po prvi svetovni vojni je imela še posebej močan vpliv na regijo. Mnoga novoustanovljena podjetja so v letih 1929–1933 propadla ali se zaprla. Vladna politika pod vplivom bančnega sistema in industrijskih kartelov je preprečila oživitev, industrija starega dela Romunije pa je bila ponovno deležna prednostne obravnave. Glavni dejavniki, ki so zavirali razvoj Besarabije v 30. letih prejšnjega stoletja, so bile stroge kreditne omejitve, zvišanje prometnih tarif in carin ter posebna davčna politika. Davčno breme je bilo izrazito visoko, saj so morala podjetja dodeljenemu davčnemu zastopniku v celoti zagotoviti stanovanje, ogrevanje, razsvetljavo in pisarniški prostor.&lt;ref&gt;Skvortsova 2002, str. 53.&lt;/ref&gt; Besarabija je postala predvsem dobavitelj surovin in trg za industrijsko blago romunskega ali tujega izvora. Do konca 30. let 20. stoletja sta bila edina industrijska sektorja, ki sta se uspela opomoči, živilska in lesnopredelovalna industrija, ostali pa so bili priča stagnaciji ali zmanjšanju v primerjavi z ravnmi pred gospodarsko krizo. Večina industrijskih obratov v živilski industriji je celo v uspešnih letih delovalo znatno pod svojo instalirano zmogljivostjo. Več velikih tovarn, železniške delavnice, kišinjevske tekstilne tovarne ter tovarna konzerv in destilarna v Cetatei Albi so bile do leta 1938 razstavljene in preseljene  v Romunijo.&lt;ref&gt;Skvortsova 2002, str.  50–51.&lt;/ref&gt;

Med letoma 1929 in 1937 se je fiksni kapital v industriji zmanjšal za 10 %. Število industrijskih delavcev v Besarabiji je s samo 5400 leta 1925 padlo na 3500 leta 1937. V Romuniji se je njihovo skupno število v istem obdobju povečalo za skoraj 27 %.&lt;ref&gt;Skvortsova 2002, str. 55–56&lt;/ref&gt;  Poraba električne energije v Kišinjevu, središču Besarabije in drugem največjem romunskem mestu, je leta 1925 znašala 4,47 milijona kWh. V naslednjem desetletju se je povečala le za 6,7 % in močno zaostajala za drugimi romunskimi mesti. V Galațiju se je povečala za 572,3%, v Bukarešti za 238,2%  in Iașiju za več kot 101 %.&lt;ref name=&quot;Tsaranov 2002, str. 35–42&quot;/&gt; Do konca 30. let 20. stoletja je imel dostop do elektrike le vsak sedmi Besarabec. V Romuniji je imel dostop do nje vsak četrti prebivalec.&lt;ref&gt;Skvortsova 2002, str. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;King 1999, str. 41.&lt;/ref&gt;

Skupna dolžina železniških prog v Besarabiji se je med vojnama povečala le za 78&amp;nbsp;km, s 1140&amp;nbsp;km leta 1918 na 1218 leta 1940. V tem času je bilo zgrajenih nekaj novih cest  in mostov čez Prut, del obstoječih cest pa je bil obnovljen, s čimer se je dolžina cest povečala s 150 na 754&amp;nbsp;km. Večina drugih cest je v deževnih obdobjih ostala neprevozna.&lt;ref&gt;King 1999, str. 41-42.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=str5354&gt;Skvortsova 2002, str. 53–54.&lt;/ref&gt; Ladijski promet po Dnestru je bil ukinjen, na Prutu pa ni bil nikoli vzpostavljen. V 30. letih 20. stoletja so zgradili nova letališča, napeljali telefonske linije in postavili radijske oddajnike, a je regija kljub temu še vedno zaostajala Romunijo.&lt;ref name=str5354/&gt;

Delež investicij v besarabsko industrijo se je od leta 1923 do 1936 zmanjšal z 0,3 na 0,1 %.&lt;ref name=&quot;str5354&quot;/&gt; Po mnenju sociologa T.Al. Știrbuja so romunske vlade v svojih dolgoročnih načrtih v Besarabiji videle ''&quot;samo rezervat poceni delovne sile in vir poceni kruha za industrijo v ostalih delih države&quot;''.&lt;ref name=&quot;Skvortsova 2002, str. 52&quot;/&gt; Industrijski delavci v regiji so morali delati do štirinajst ur dnevno brez ustrezne varnosti in v slabih higienskih pogojih. Realne mezde so se do leta 1913 do 1937 zmanjšale za 60%.&lt;ref name=&quot;Tsaranov 2002, str. 35–42&quot;/&gt;

====Šolstvo==== 
Leta 1919 je Besarabija postala romunska regija z najvišjo stopnjo nepismenosti.&lt;ref name=&quot;Țîcu_limba&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://moldova.europalibera.org/a/basarabia-%C3%AEn-cadrul-rom%C3%A2niei-re%C3%AEntregite-(v)-introducerea-limbii-rom%C3%A2ne-(1)/30514659.html |title=Basarabia în cadrul României reîntregite (V): Introducerea limbii române (1) |last=Țîcu |first=Octavian |date=28. marec 2020 |website=moldova.europalibera.org |publisher=Radio Free Europe |access-date=23. aprila 2020}}&lt;/ref&gt; V Besarabiji pred letom 1918 ni delovala nobena šola v romunskem jeziku, čeprav je bilo prebivalstvo večinoma romunsko/moldavsko.&lt;ref name=ref27&gt;Dungaciu, Dan (2016). &quot;Basarabia după Unire. Un exercițiu de deconstrucție&quot; [Bessarabia after the Union. An exercise of deconstruction]. historia.ro (in Romanian). Revista Historia. Pridobljeno 23. aprila 2020.&lt;/ref&gt;  Posledično je bilo med njimi pismenih le 10,5 % moških in 1,77 % žensk.&lt;ref name=ref27/&gt; Do leta 1930 se je število pismenih povečalo na 38,1 % celotnega prebivalstva.&lt;ref name=&quot;Țîcu_limba&quot;/&gt; V obdobju 1920-1938 se je število osnovnih šol povečalo s 1.747 na 2.718, število učencev pa s 136.172 na 346.747. Leta 1940 je bilo v regiji 24 gimnazij in srednjih šol ter 26 višjih šol.&lt;ref name=&quot;Duca&quot;/&gt;  Izobraževanje v manjšinskih jezikih je bilo okrnjeno, čeprav je tam živelo več kot 870.000 Rusov, Ukrajincev in Judov. Zasebne šole so po letu 1925 smele delovati le, če je bil pouk v romunščini, do leta 1938 pa državnih šol ni bilo več. Država je sponzorirala samo eno zasebno rusko-ukrajinsko šolo. Po nemškem in sovjetskem napadu na Poljsko leta 1939 se je vlada vrnila k svoji prejšnji politiki in se odločila, da ponovno uvede pouk manjšinskih jezikov v državnih šolah in omogoči večjo stopnjo kulturnega izražanja slovanskih manjšin. Glavni namen vlade je bil izboljšati svojo podobo med lokalnim  prebivalstvom.&lt;ref&gt;King 1999, str.  44.&lt;/ref&gt;

V medvojnem obdobju so bili  postavljeni temelji za prve visokošolske ustanove v Besarabiji. Leta 1926 je bila v Kišinjevu ustanovljena Teološka fakulteta, ki sta ji leta 1928 sledila Državni konservatorij in leta 1933 Fakulteta za kmetijske vede.&lt;ref name=&quot;Duca&quot;/&gt; Obe fakulteti sta bili v predvojni Romuniji oddelka Univerze v Iaşiju.

[[Slika:GUVERNAMANTUL BASARABIEI.png|thumb|right|upright=1.1|Zemljevid upravnih enot Province Besarabije februarja  1942]]

===Druga svetovna vojna===
Sovjetska zveza ni priznala vključitve Besarabije v Romunijo in je ves medvojni čas na vse načine spodkopavala pravice Romunije do tega ozemlja.&lt;ref name=Petrescu/&gt; V [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Paktu Ribbentrop-Molotov]],  podpisanem 23. avgusta 1939, je [[Tretji rajh]] v 4. členu  tajnega aneksa k sporazumu priznal Besarabijo kot sovjetsko &quot;interesno sfero&quot;.

Spomladi 1940 je Zahodno Evropo preplavila nemška vojska. Ko je bila svetovna pozornost osredotočena na te dogodke, je ZSSR 26. junija 1940 Romuniji izdala ultimat,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor-first=Ronald D.|editor-last=Bachman|title=Romania: A Country Study|chapter=World War II|chapter-url=http://countrystudies.us/romania/22.htm|year=1989}}&lt;/ref&gt; v katerem je pod grožnjo vojne zahtevala takojšen odstop Besarabije in severne Bukovine. Romunija je dobila štiri dni časa, da evakuira svoje vojake in uradnike. Obe guberniji skupaj sta imeli površino 51.000&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in po  uradnih romunskih virih približno 3,75 milijona prebivalcev, od tega polovica Romunov. Dva dni kasneje je Romunija popustila in začela evakuacijo. Med evakuacijo od 28. junija do 3. julija so skupine lokalnih komunistov in sovjetskih simpatizerjev napadale umikajoče se sile in civiliste, ki so se odločili oditi. Napadom so se pridružili številni pripadniki manjšin, med njimi Judje in Ukrajinci.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Nagy-Talavera |first=Nicolas M. |title=Green Shirts and Others: a History of Fascism in Hungary and Romania |year= 1970 |page=305}}&lt;/ref&gt; Romunsko vojsko je napadla tudi sovjetska vojska, ki je vstopila v Besarabijo še preden se je romunska uprava povsem umaknila. Po poročanju romunske vojske je bilo v sedmih dneh mrtvih ali pogrešanih 356 častnikov in 42.876 vojakov.

[[Slika:Harta etnica a Guvernamantului Basarabiei in 1941.png|thumb|left|upright=1.3|Etnična sestava province Besarabije po romunskem popisu prebivalstva leta 1941, potem ko so romunske oblasti &quot;očistile&quot; judovsko prebivalstvo]]

2. avgusta 1940 je bila na večini ozemlja Besarabije, združene z zahodnimi deli nekdanje Moldavske ASSR, ustanovljena Moldavska sovjetska socialistična republika. Besarabija je bila razdeljena med Moldavsko SSR (65 % ozemlja in 80 % prebivalstva) in Ukrajinsko SSR. Severna in južna okrožja Besarabije, danes Budžak in deli [[Črnoviška oblast|Črnoviške oblasti]], so bila dodeljena Ukrajini, medtem ko so bila nekatera ozemlja, velika okoli 4000&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; na levem (vzhodnem) bregu Dnestra, sedanje [[Pridnestrska republika]], prej del Ukrajine, dodeljena Moldaviji. Po sovjetskem prevzemu oblasti so bili številni Besarabci, ki so bili obtoženi podpore odstavljeni romunski administraciji, usmrčeni ali izgnani v [[Sibirija|Sibirijo]] in [[Kazahstan]].

Med septembrom in novembrom 1940 je bila besarabskim etničnim Nemcem po nemško-sovjetskem sporazumu ponujena preselitev v Nemčijo. Zaradi strahu pred sovjetskim zatiranjem so se skoraj vsi Nemci (93.000) s tem strinjali. Večina jih je bila preseljena na  poljska ozemlja, priključena k Nemškemu Rajhu.

22. junija 1941 se je z [[Operacija Barbarossa|Operacijo Barbarossa]] začela invazija držav osi na Sovjetsko zvezo. Med 22. junijem in 26. julijem 1941 so romunske čete s pomočjo [[Wehrmacht]]a povrnile Besarabijo in severno Bukovino. Sovjeti so med prisilnim umikom iz Besarabije uporabili taktiko požgane zemlje, uničili infrastrukturo in po železnici odpeljali premično blago v Rusijo. Konec julija, po letu dni sovjetske vladavine, je bila regija ponovno pod romunskim nadzorom, organizirana kot Gubernija Besarabija.

Ko so bile vojaške operacije še v teku, je bilo veliko primerov, da so se romunske enote &quot;maščevale&quot; Judom v Besarabiji. Izvajale so pogrome nad civilisti in  ubijale judovske ujetnike, kar je povzročilo več tisoč mrtvih. Domnevni vzrok za pomor Judov je bil, da so nekateri Judje leta 1940 sovjetski prevzem oblasti pozdravili kot osvoboditev. Istočasno je zloglasna SS Einsatzgruppe D, ki je delovala na območju nemške 11. armade, izvajala  usmrtitve Judov po hitrem postopku pod pretvezo, da so vohuni, saboterji, komunisti ali brez kakršne koli pretveze.

Politično rešitev &quot;judovskega vprašanja&quot; je romunski diktator, maršal [[Ion Antonescu]], očitno videl bolj v izgonu kot v iztrebljenju. Tisti del judovskega prebivalstva Besarabije in Bukovine, ki ni pobegnil v Sovjetsko zvezo pred umikom sovjetskih čet (147.000), je bil sprva zbran v gete ali nacistična koncentracijska taborišča, nato pa v letih 1941–1942 na smrtnih pohodih deportiran v romunsko okupirano Pridnestrje, kjer je bila izvršena &quot;končna rešitev&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=https://www.academia.edu/499496|title=Constructing Interethnic Conflict and Cooperation: Why Some People Harmed Jews and Others Helped Them during the Holocaust in Romania|journal=World Politics |date=januar 2011 |volume=63 |issue=1 |pages=1–42 |access-date=19. aprila 2014 |doi=10.1017/s0043887110000274|pmid=21591305|last1=Dumitru|first1=Diana|author1-link=|last2=Johnson|first2=Carter|s2cid=24344965}}&lt;/ref&gt;

Po treh letih relativnega miru se je nemško-sovjetska fronta leta 1944 vrnila na kopensko mejo na Dnestru. 20. avgusta 1944 je Rdeča armada s približno 3.400.000 pripadniki začela veliko poletno ofenzivo pod kodnim imenom Druga ofenziva Jasi-Kišinev. Sovjetska vojska je v petih dneh zasedla Besarabijo v dvokraki ofenzivi. V žepnih bitkah pri Kišinjevu in Sărati je bila dokončno uničena nemška 6. armada s približno 650.000 možmi, na novo organizirana po [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]]. Hkrati z uspešnim sovjetskim napadom je Romunija prekinila vojaško zavezništvo z Osjo in zamenjala stran. 23. avgusta 1944 je kralj [[Mihael I. Romunski|Mihael I.]] aretiral maršala Iona Antonescuja in ga pozneje izročil Sovjetom.

===Del Sovjetske zveze=== 
[[Slika:Moldavian SSR in the Soviet Union.svg|300px|thumb|Moldavska SSR (reče) kot del Sovjetske zveze]]

Sovjetska zveza je regijo ponovno pridobila leta 1944, ko je Rdeča armada zasedla Romunijo. Do leta 1947 so Sovjeti v Bukarešti uvedli Moskvi prijazno in poslušno komunistično vlado. Sovjetska okupacija Romunije je trajala do leta 1958. Romunski komunistični režim v svojih diplomatskih odnosih s Sovjetsko zvezo ni odkrito izpostavil vprašanja Besarabije ali Severne Bukovine. V povojni lakoti v Moldaviji je umrlo najmanj 100.000 ljudi.

Med letoma 1969 in 1971 je več mladih intelektualcev v Kišinjevu ustanovilo tajno Nacionalno patriotsko fronto. Štela je več kot 100 članov, ki so se zaobljubili, da se bodo borili za ustanovitev Moldavske demokratične republike, njeno odcepitev od Sovjetske zveze in združitev z Romunijo.

Decembra 1971 so bili po ovadbi Iona Stănescuja,  predsednika Sveta za državno varnost Romunske socialistične republike, aretirani trije voditelji Nacionalne patriotske fronte: Alexandru Usatiuc-Bulgar, Gheorghe Ghimpu in Valeriu Graur. Aretiran je bil tudi Alexandru Soltoianu, vodja podobnega tajnega gibanja v Severni Bukovini. Vsi so bili kasneje osbojeni na dolge zaporne kazni.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=https://www.academia.edu/4921186 |title=Political Repressions in the Moldavian Soviet Socialist Republic after 1956: Towards a Typology Based on KGB files Igor Casu |journal=Dystopia |volume=I |issue=1–2 |year=2014 |pages= 89–127 |access-date=19. oktobra 2014}}&lt;/ref&gt;

===Vzpon neodvisne Moldavije=== 
V oslabljeni Sovjetski zvezi so februarja 1988 v Kišinjevu potekale prve nesankcionirane demonstracije. Demonstranti so bili sprva naklonjeni perestrojki, vendar so se kmalu obrnili proti vladi in zahtevali, da uradni jezik namesto ruskega postane  romunski (moldavski). Po 600.000-glavih demonstracijah v Kišinjevu je štiri dni kasneje, 31. avgusta 1989,  romunščina (moldavščina) postala uradni jezik Moldavske sovjetske socialistične republike. V praksi se to več let ni izvajalo. Leta 1990 so bile izvedene prve svobodne parlamentarne volitve, na katerih je zmagala opozicijska Ljudska fronta. Oblikovana je bila vlada, ki jo je vodil Mircea Druc, eden od voditeljev Ljudske fronte. Moldavska SSR je postala SSR Moldavija in kasneje Republika Moldavija. Slednja  je postala neodvisna 31. avgusta 1991 in prevzela nespremenjene meje Moldavske SSR.

==Prebivalstvo== 
Po podatkih besarabskega zgodovinarja Ștefana Ciobanuja in moldavske filologinje Viorice Răileanu je bilo leta 1810 med prebivalci Besarabije približno 95% Moldavcev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Ciobanu|first=Ștefan|title=Cultura românească în Basarabia sub stăpânirea rusă|year=1923|publisher=Editura Asociației Uniunea Culturală Bisericească|location=Chișinău|page=20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.upm.ro/cci12/volCCI_II/Pages%20from%20Volum_texteCCI2-134.pdf |title=The Memory of (Im)Proper Names from Basarabia |access-date=18. januarja 2017 |archive-date=29. marca 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170329114833/http://www.upm.ro/cci12/volCCI_II/Pages%20from%20Volum_texteCCI2-134.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je kot posledica ruske politike kolonizacije in rusifikacije&lt;ref&gt;Mitrasca 2007, str. 20-.&lt;/ref&gt; delež moldavskega prebivalstva, odvisno od vira podatkov, zmanjšal na 47,6 % (leta 1897), 52 % ali 75 % leta (1900, Krusevan), 53,9 % (1907), 70 % (1912, Laskov) ali 65–67 % (1918, J. Kaba).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://istoria.md/articol/446/Recens%C4%83minte_%C5%9Fi_m%C4%83rturii_%C3%AEn_Basarabia_%C5%A2arist%C4%83 |title=Cenuses in Bessarabia |accessdate=2023-04-11 |archive-date=2020-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201005195439/http://istoria.md/articol/446/Recens%C4%83minte_%C5%9Fi_m%C4%83rturii_%C3%AEn_Basarabia_%C5%A2arist%C4%83 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Ruski popis prebivalstva  leta 1817, ki je zajel 96.526 družin in 482.630 prebivalcev, ni beležil etničnih podatkov, razen nedavnih beguncev, predvsem Bolgarov,  in nekaterih etnosocialnih kategorij (Judje, Armenci in Grki).&lt;ref name=postarencu24-25&gt;{{navedi knjigo|last=Poștarencu|first=Dinu|title=Contribuții la istoria modernă a Basarabiei. II|year=2009|publisher=Tipografia Centrală|location=Chișinău|isbn=978-9975-78-735-2|pages=24–25}}&lt;/ref&gt; Uradne evidence so navajale 3.826 judovskih družin (4,2 %), 1.200 lipovskih družin (1,5 %), 640 grških družin (0,7 %), 530 armenskih družin (0,6 %) in 482 bolgarskih in [[gagauzi|gagauških]] družin (0,5 %).

V 20. stoletju je romunski zgodovinar Ion Nistor ekstrapoliral&lt;ref name=postarencu24-25/&gt; število Moldavcev na 83.848 družin (86 %) in Rusinov na 6.000 družin (6,5 %). Ocena je temeljila na predpostavki, da so Rusini predstavljali do tretjino prebivalstva okrožja Hotin, ostalo zabeleženo prebivalstvo pa je bilo izključno Moldavsko.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;Ion Nistor, Istoria Basarabiei, edit. Humanitas, București, 1991, str. 199, 203, 210.&lt;/ref&gt; Alternativna ocena za isto leto kaže 76,4 % Moldavacev, 8,7 % Ukrajincev, 5,1 % Bolgarov in Gagauzov, 4,5 % Judov in 2 % Rusov.&lt;ref name=&quot;ungureanu&quot;&gt;{{cite journal |last1=Ungureanu |first1=Constantin |title=Populația Bucovinei și Basarabiei sub stăpâniri imperiale 1775/1812-1918) |journal=Archiva Moldaviae |date=2013 |volume=5 |issue=5 |pages=97–98 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=467982 |language=ro |issn=2067-3930}}&lt;/ref&gt;

Statistični podatki treh okrajev v južni Besarabiji (Akkerman, Izmail in Bender) iz leta 1818 pričajo o  močnemu izseljevanju muslimanskega prebivalstva in priseljevanju iz drugih regij, vključno iz osmanskih dežel južno od Donave.&lt;ref name=&quot;ungureanu&quot;/&gt;

Moldavski zgodovinar Ion Gumenâi omenja, da je imela  Besarabije leta 1828 517.135 prebivalcev in navaja, da je bilo med njimi 376.910 Moldavcev (72,88 %), 52.000 Rusinov (10,05 %), 30.929 Judov (5,9 %), 8.846 Nemcev (1,71 %), 7.947 Rusov ( 1,53 %), 5.974 Lipovanov (1,15 %), 2.384 Poljakov (0,46 %), 2.000 Grkov (0,38 %), 2.000 Armencev (0,38 %) in 27.445 (5,3 %) naseljencev na jugu Besarabije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.researchgate.net/publication/329774596 |title=Raporturile dintre populația autohtonă a Basarabiei și minoritățile confesionale în prima jumătate a secolului al XIX-lea |last=Gumenai |first=Ion |date=december 2010 |website=researchgate.net |access-date= 21. aprila 2020}}&lt;/ref&gt;

Prva statistika, ki je zajela etnične skupine po vsej Besarabiji, je bil nepopoln administrativni popis prebivalstva, opravljen v letih 1843–1844 na zahtevo Ruske akademije znanosti. Med  692.777 prebivalci je bilo 59,4 % Moldavcev, 17,2 % Ukrajincev, 9,3 % Bolgarov, 7,1 % Judov in 2,2 % Rusov. V nekaterih urbanih središčih podatki niso bili sporočeni za vse etnične skupine. Poleg tega se velikost skupnega prebivalstva razlikuje od drugih uradnih poročil iz istega obdobja, ki navajajo 774.492 ali 793.103 prebivalcev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Poștarencu|first=Dinu|title=Contribuții la istoria modernă a Basarabiei. II|year=2009|publisher=Tipografia Centrală|location=Chișinău|isbn=978-9975-78-735-2|pages=34–36}}&lt;/ref&gt;

Cerkveni zapisi, zbrani okoli leta 1850–1855, navajajo skupno 841.523 prebivalcev z naslednjo sestavo: 51,4 % Moldavcev, 4,2 % Rusov, 21,3 % Ukrajincev, 10 % Bolgarov, 7,2 % Judov in 5,7 % drugih. Po drugi strani uradni podatki za leto 1855 beležijo skupno 980.031 prebivalcev, brez prebivalstva na ozemlju pod oblastjo posebne uprave mesta Izmail.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Poștarencu|first=Dinu|title=Contribuții la istoria modernă a Basarabiei. II|year=2009|publisher=Tipografia Centrală|location=Chișinău|isbn=978-9975-78-735-2|pages=40}}&lt;/ref&gt;

Po Ionu Nistorju je prebivalstvo Besarabije leta 1856 sestavljalo 736.000 Moldavcev (74 %), 119.000 Ukrajincev (12 %), 79.000 Judov (8 %), 47.000 Bolgarov in Gagauzov (5 %), 24.000 Nemcev (2,4 %), 11.000 Romov (1,1 %), 6.000 Rusov (0,6 %), skupaj 990.274 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Zgodovinar Constantin Ungureanu navaja bistveno drugačne številke za isto leto: 676.100 Moldavcev (68,2 %), 126.000 Ukrajincev (12,7 %), 78.800 Judov (7,9 %), 48.200 Bolgarov in Gagauzov (4,9 %), 24.200 (2,4 %) Nemcev in 20.000 Rusov (2 %) skupaj 991.900.&lt;ref name=&quot;ungureanu&quot;/&gt;

Ruski podatki za leto 1889 omenjajo skupaj 1.628.867 prebivalcev.

Po ruskem popisu prebivalstva leta 1897 je imela Besarabija 1.935.412 prebivalcev:&lt;ref&gt;[http://demoscope.ru/weekly/ssp/rus_lan_97.php?reg=31 Results of the 1897 Russian Census at demoscope.ru] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160530135948/http://demoscope.ru/weekly/ssp/rus_lan_97.php?reg=31 |date=30. maj 2016}}&lt;/ref&gt;

* 920.919 Moldavcev (47,6%) 
* 379.698 Ukrajincev  (19,6%) 
* 228.168 Judov  (11,8%) 
* 155.774 Rusov (8%) 
* 103.225 Bolgarov  (5,3%) 
* 60.026 Nemcev (3,1%) 
* 55.790 Turkov (Gagauzov) (2,9%)

[[Slika:BASARABIA ETNIC.png|thumb|right|upright=1.3|Etnična slika Besarabije leta 1930]]

Nekateri strokovnjaki so glede popisa leta 1897 menili, da ''&quot;[...] je imel popisovalec praviloma navodila, da vsakogar, ki razume državni jezik, šteje kot pripadnika te narodnosti, ne glede na to, kakšen je njegov vsakdanji govor&quot;''. Tako bi lahko bili številni Moldavci registrirani kot Rusi.&lt;ref&gt;Charles Upson Clark.  [http://depts.washington.edu/cartah/text_archive/clark/bc_17.shtml ''Bessarabia. Russia and Roumania on the Black Sea''].&lt;/ref&gt;

Po N. Durnovo je imela Besarabija leta 1900 1.935.000 prebivalcev:&lt;ref&gt;cf. Nistor, str. 212–213.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; 
|+ 
! | &lt;small&gt;Okraj&lt;/small&gt; 
! | &lt;small&gt;[[Moldavci]]&lt;/small&gt; 
! | &lt;small&gt;[[Ukrajinci]]&lt;br/&gt;in [[Rusi]]&lt;/small&gt; 
! | &lt;small&gt;[[Judje]]&lt;/small&gt; 
! | &lt;small&gt;[[Bolgari]]&lt;br/&gt; in [[Gagauzi]]&lt;/small&gt; 
! | &lt;small&gt;[[Nemci]], [[Grki]],&lt;br/&gt;[[Armenci]] in drugi&lt;/small&gt;  
! | &lt;small&gt;Skupaj&lt;/small&gt; 
|- 
| Hotin || align=&quot;right&quot; | 89.000 || align=&quot;right&quot; | 161.000 || align=&quot;right&quot; | 54.000 || colspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot; | 3.000 || align=&quot;right&quot; | 307.000 
|- 
| Soroca || align=&quot;right&quot; | 156.000 || align=&quot;right&quot; | 28.000 || align=&quot;right&quot; | 31.000 || colspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot; | 4.000 || align=&quot;right&quot; | 219.000  
|- 
| Bălți|| align=&quot;right&quot; | 154.000 || align=&quot;right&quot; | 27.000 || align=&quot;right&quot; | 17.000 || colspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot; | 14.000 || align=&quot;right&quot; | 212.000 
|- 
| Orhei || align=&quot;right&quot; | 176.000 || align=&quot;right&quot; | 10.000 || align=&quot;right&quot; | 26.000 || colspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot; | 1.000 || align=&quot;right&quot; | 213.000 
|- 
| Lăpușna || align=&quot;right&quot; | 198.000 || align=&quot;right&quot; | 19.000 || align=&quot;right&quot; | 53.000 || colspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot; | 10.000 || align=&quot;right&quot; | 280.000 
|- 
| Tighina || align=&quot;right&quot; | 103.000 || align=&quot;right&quot; | 32.000 || align=&quot;right&quot; | 16.000 || align=&quot;right&quot; | 36.000 || align=&quot;right&quot; | 8.000 || align=&quot;right&quot; | 195.000 
|- 
| Cahul in Ismail&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; || align=&quot;right&quot; | 109.000 || align=&quot;right&quot; | 53.000 || align=&quot;right&quot; | 11.000 || align=&quot;right&quot; | 27.000 || align=&quot;right&quot; | 44.000 || align=&quot;right&quot; | 244.000 
|- 
| Cetatea Albă || align=&quot;right&quot; | 106.000 || align=&quot;right&quot; | 48.000 || align=&quot;right&quot; | 11.000 || align=&quot;right&quot; | 52.500 || align=&quot;right&quot; | 47.500 || align=&quot;right&quot; | 265.000 
|- 
| '''Skupaj''' || align=&quot;right&quot; | 1.092.000 || align=&quot;right&quot; | 378.000 || align=&quot;right&quot; | 219.000 || colspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot; | 247.000 || align=&quot;right&quot; | 1.935.000 
|- 
| % || align=&quot;right&quot; | 56,5% || align=&quot;right&quot; | 19,5% || align=&quot;right&quot; | 11,5% || colspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot; | 12,5% || align=&quot;right&quot; | 100% 
|- 
|}

&lt;small&gt;''Opomba:'' &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Združena dva okraja.&lt;/small&gt;

Romunske ocene za leto 1919 (1922) so pokazale 2.631.000 prebivalcev:&lt;ref name=&quot;cpc-ew&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.cpc-ew.ro/pdfs/rm_etnopol.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.cpc-ew.ro/pdfs/rm_etnopol.pdf |archive-date=9. oktobra 2022 |url-status=live |title=Republica Moldova. Aspecte etnopolitice |publisher=Center for Conflict Prevention and Early Warning |pages=62–63}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://depts.washington.edu/cartah/text_archive/clark/mobile.html |title=Bessarabia. Russia and Roumania on the Black Sea |author=Charles Upson Clark |page=70 |website=depts.washington.edu |access-date=2. marca 2021 |archive-date=1. junija 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210601021920/https://depts.washington.edu/cartah/text_archive/clark/mobile.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=090000168008b135 |title=Report Submitted by Romania Pursuant to Article 25, Paragraph 1 of the Framework Convention for the Protection of National Minorities |page=7 |website=[[Council of Europe]]: Secretariat of the Framework Convention for the Protection of National Minorities |date=24. junij 1999 |access-date= 2. marca 2021}}&lt;/ref&gt;

* 1.685.000 Moldavcev (64,0%) 
* 254.000 Ukrajincev (9,7%) 
* 287.000 Judov (10,2%) 
* 75.000 Rusov (2,8%) 
* 147.000 Bolgarov (5,6%) 
* 79.000 Nemcev (3,0%) 
* 59.000 Lipovanov in kozakov (2,2%) 
* 67.000 drugih (2,5%)

Po podatkih v Demografski zgodovini Romunije je bilo leta 1930 v Besarabiji 2.864.662 prebivalcev:

{| class=&quot;wikitable&quot; 
|+ 
! | Okraj 
! | Moldavci 
! | Ukrajinci  
! | Rusi&lt;sup&gt;''1''&lt;/sup&gt; 
! |Judje  
! | Bolgari  
! | Gagauzi 
! | Nemci  
! | drugi&lt;sup&gt;''2''&lt;/sup&gt; 
! | Skupaj 
|- 
| Hotin  || align=&quot;right&quot; | 137.348 || align=&quot;right&quot; | 163.267 || align=&quot;right&quot; | 53.453 || align=&quot;right&quot; | 35.985 || align=&quot;right&quot; | 26 || align=&quot;right&quot; | 2 || align=&quot;right&quot; | 323 || align=&quot;right&quot; | 2.026 || align=&quot;right&quot; | 392.430 
|- 
| Soroca  || align=&quot;right&quot; | 232.720 || align=&quot;right&quot; | 26.039 || align=&quot;right&quot; | 25.736 || align=&quot;right&quot; | 29.191 || align=&quot;right&quot; | 69 || align=&quot;right&quot; | 13 || align=&quot;right&quot; | 417 || align=&quot;right&quot; | 2.183 || align=&quot;right&quot; | 316.368  
|- 
| Bălți  || align=&quot;right&quot; | 270.942 || align=&quot;right&quot; | 29.288 || align=&quot;right&quot; | 46.569 || align=&quot;right&quot; | 31.695 || align=&quot;right&quot; | 66 || align=&quot;right&quot; | 8 || align=&quot;right&quot; | 1.623 || align=&quot;right&quot; | 6.530 || align=&quot;right&quot; | 386.721 
|- 
| Orhei || align=&quot;right&quot; | 243.936 || align=&quot;right&quot; | 2.469 || align=&quot;right&quot; | 10.746 || align=&quot;right&quot; | 18.999 || align=&quot;right&quot; | 87 || align=&quot;right&quot; | 1 || align=&quot;right&quot; | 154 || align=&quot;right&quot; | 2.890 || align=&quot;right&quot; | 279.282 
|- 
|Lăpușna || align=&quot;right&quot; | 326.455 || align=&quot;right&quot; | 2.732 || align=&quot;right&quot; | 29.770 || align=&quot;right&quot; | 50.013 || align=&quot;right&quot; | 712 || align=&quot;right&quot; | 37 || align=&quot;right&quot; | 2.823 || align=&quot;right&quot; | 7.079 || align=&quot;right&quot; | 419.621 
|- 
| Tighina || align=&quot;right&quot; | 163.673 || align=&quot;right&quot; | 9.047 || align=&quot;right&quot; | 44.989 || align=&quot;right&quot; | 16.845 || align=&quot;right&quot; | 19.599 || align=&quot;right&quot; | 39.345 || align=&quot;right&quot; | 10.524 || align=&quot;right&quot; | 2.570 || align=&quot;right&quot; | 306.592 
|- 
| Cahul  || align=&quot;right&quot; | 100.714 || align=&quot;right&quot; | 619 || align=&quot;right&quot; | 14.740 || align=&quot;right&quot; | 4.434 || align=&quot;right&quot; | 28.565 || align=&quot;right&quot; | 35.299 || align=&quot;right&quot; | 8.644 || align=&quot;right&quot; | 3.948|| align=&quot;right&quot; | 196.963 
|- 
| Ismail  || align=&quot;right&quot; | 72.020 || align=&quot;right&quot; | 10.655 || align=&quot;right&quot; | 66.987 || align=&quot;right&quot; | 6.306 || align=&quot;right&quot; | 43.375 || align=&quot;right&quot; | 15.591 || align=&quot;right&quot; | 983 || align=&quot;right&quot; | 9.592 || align=&quot;right&quot; | 225.509 
|- 
| Cetatea Albă || align=&quot;right&quot; | 62.949 || align=&quot;right&quot; | 70.095 || align=&quot;right&quot; | 58.922 || align=&quot;right&quot; | 11.390 || align=&quot;right&quot; | 71.227 || align=&quot;right&quot; | 7.876 || align=&quot;right&quot; | 55.598 || align=&quot;right&quot; | 3.119 || align=&quot;right&quot; | 341.176 
|- 
| '''Skupaj''' || align=&quot;right&quot; | 1.610.757 || align=&quot;right&quot; | 314.211 || align=&quot;right&quot; | 351.912 || align=&quot;right&quot; | 204.858 || align=&quot;right&quot; | 163.726 || align=&quot;right&quot; | 98.172 || align=&quot;right&quot; | 81.089 || align=&quot;right&quot; | 39.937 || align=&quot;right&quot; | 2.864.662 
|- 
| % || align=&quot;right&quot; | 56,23% || align=&quot;right&quot; | 10,97% || align=&quot;right&quot; | 12,28% || align=&quot;right&quot; | 7,15% || align=&quot;right&quot; | 5,72% || align=&quot;right&quot; | 3,43% || align=&quot;right&quot; | 2,83% || align=&quot;right&quot; | 1,39% || align=&quot;right&quot; | 100% 
|- 
|} 
&lt;small&gt;Opombi:'' &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Vključno z Lipovani. &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Poljaki, Armenci, Albanci, Grki, Romi in drugi neopredeljeni&lt;/small&gt;

Podatki romunskega popisa prebivalstva iz leta 1939 pred sovjetsko okupacijo Besarabije in severne Bukovine niso bili v celoti obdelani. Število prebivalcev je bilo ocenjeno na približno 3,2 milijona.

Popis leta 1941, opravljen med romunsko vojno upravo, je naštel 2.733.563 prebivalcev:&lt;ref name=&quot;cpc-ew&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Stavilă |first=Veaceslav |date=2000 |title=De la Basarabia românească la Basarabia sovietică: 1939-1945 |trans-title=From Romanian Bessarabia to Soviet Bessarabia: 1939-1945 |location=Chișinău |publisher=Firma Editorial-Poligrafică &quot;Tipografia Centrală&quot; |isbn=9975-78-035-0}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Ciorănescu |first=George |title=Basarabia, pământ românesc disputat între est și vest |trans-title=Bessarabia, Romanian land disputed between east and west |year=2001 |publisher=Editura Fundației Culturale Române |isbn=978-973-577-307-6}}&lt;/ref&gt;

* 1.793.493 Moldavcev (65,6%) 
* 449.540 Ukrajincev  (16,4%) 
* 177.647 Bolgarov (6,5%) 
* 164.410 Rusov (6,0%) 
* 115.683 Gagauzov (4,2%) 
* 9.086 Poljakov (0,3%) 
* 6.882 Judov (0,3%) 
* 2.058 Nemcev (0,1%) 
* 14.794 drugih (0,6%)

V sovjetskem popisu prebivalstva leta 1979 za Moldavsko SSR, vključno s Pridnestrjem, vendar brez severne in južne Besarabije, ki sta zdaj del Ukrajine, se je za Moldavce opredelilo  63,9 % prebivalcev in za Romune 0,04 %. V sovjetskem popisu leta 1989, izvedenem v Moldavski SSR, se je  za Moldavce opredelilo 64,5% prebivalcev in za Romune 0,06 %. V moldavskem popisu leta 2014, brez Pridnestrja, se jih je 75 % opredelilo za Moldavce in 7 % Romune.

==Gospodarstvo== 
Leta 1911 je bilo v Besarabiji  165 posojilnic, 117 hranilnic, 43 stanovskih hranilnic in posojilnic ter osem deželnih posojilnic s skupnim premoženjem približno 10.000.000 rubljev. Bilo je tudi 89 državnih hranilnic z vlogami okoli 9.000.000 rubljev.

Leta 1918 je bilo v regiji samo 1.057&amp;nbsp;km železniških prog. Glavne proge so bile širše od evropskih in so se  stekale proti Rusiji. Vozni park in tiri so bili v slabem stanju. V regiji je bilo približno 400 lokomotiv, a le okoli 100 uporabnih. Potniških vagonov je bilo 323, od tega  33 na popravilu. Od 4530 tovornih vagonov in 187 vagonov cistern  je bilo uporabnih le 1389 oziroma 103. Romuni so zmanjšali širino prog na standardnih 1.440&amp;nbsp;mm,  da so se lahko povezali s preostalo Evropo. Poleg tega je bilo le nekaj uporabnih mostov. Romunski cestni inženirji so se odločili zgraditi deset novih mostov: Cuzlău, Țuțora, Lipcani, Șerpenița, Ștefănești–Brăniște, Cahul-Oancea, Bădărăi-Moara Domnească, Sărata, Bumbala-Leova, Badragi in Fălciu. Od načrtovanih mostov so zgradili samo štiri:  Cuzlău, Fălciu, Lipcani in Sărata.

==Sklici== 
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{Wikivoyage-inline|Bessarabia}}
{{Commons category-inline|Bessarabia}}
* [http://depts.washington.edu/cartah/text_archive/clark/meta_pag.shtml Charles Upson Clark. 1927. &quot;Bessarabia: Russia and Roumania on the Black Sea&quot;. (Elektronska različica knjige).] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191008231407/http://depts.washington.edu/cartah/text_archive/clark/meta_pag.shtml |date=8. oktober 2019}}
* {{navedi knjigo|author=George F. Jewsbury|title=The Russian Annexation of Bessarabia, 1774–1828: A Study of Imperial Expansion|url=https://books.google.com/books?id=p4odAAAAMAAJ|year=1976|publisher=East European Quarterly|isbn=978-0-914710-09-7}}
* {{Cite EB1911|wstitle= Bessarabia | volume= 3 |last1= Kropotkin |first1= Peter Alexeivitch |author1-link= Peter Kropotkin| last2= Bealby |first2= John Thomas| page = 821 }}
* {{navedi knjigo|author=Ioan Scurtu|title=Istoria Basarabiei de la începuturi până în 2003|url=https://books.google.com/books?id=UD8iAQAAIAAJ|year=2003|publisher=Editura Institutului Cultural Român|isbn=9789735773779}}
* [http://www.rtrfoundation.org/webart/JewsBessarabia.pdf Jews in Bessarabia on the eve of WWII]
* [http://www.rtrfoundation.org/webart/massacresbessarabia.pdf Massacres, deportations &amp; death marches from Bessarabia, from July 1941]
* [http://bessarabia.altervista.org/ Bessarabia – Homeland of a German minority]
* [https://www.academia.edu/377397/FULL_TEXT_Politica_nationala_in_Moldova_Sovietica_1944-1989_Nationalities_Policy_in_Soviet_Moldavia_1944-1989 Igor Casu, (2000) &quot;Politica națională&quot; în Moldova Sovietică, 1944–1989, Chisinau]
* [https://www.academia.edu/7393697/%D0%A3_%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D0%BA%D0%BE%D0%B2_%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D1%86%D0%B8%D0%B8_%D0%91%D0%B5%D1%81%D1%81%D0%B0%D1%80%D0%B0%D0%B1%D0%B8%D0%B8._%D0%92%D1%8B%D1%8F%D0%B2%D0%BB%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B5_%D0%BA%D0%BB%D0%B0%D1%81%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE%D0%B3%D0%BE_%D0%B2%D1%80%D0%B0%D0%B3%D0%B0_%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%84%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%86%D0%B8%D1%8F_%D0%B8%D0%BC%D1%83%D1%89%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%B0_%D0%B8_%D1%82%D1%80%D1%83%D0%B4%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%8F_%D0%BC%D0%BE%D0%B1%D0%B8%D0%BB%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D1%86%D0%B8%D1%8F_1940-1941._%D0%A1%D0%B1%D0%BE%D1%80%D0%BD%D0%B8%D0%BA_%D0%B4%D0%BE%D0%BA%D1%83%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D1%82%D0%BE%D0%B2 Игор Кашу, (2014) У истоков советизации Бессарабии. Выявление &quot;классового врага&quot;, конфискация имущества и трудовая мобилизация, 1940–1941. Сборник документов. Chisinau,CARTIER]
* [http://dacoromania.net/book/%D0%B1%D0%B5%D1%81%D1%81%D0%B0%D1%80%D0%B0%D0%B1%D0%B8%D1%8F_%D0%B2_%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2%D0%B5_%D1%80%D0%BE%D1%81%D1%81%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B9_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%B8 Андрей Кушко, Виктор Таки, Олег Гром (2012) Бессарабия в составе Российской империи (1812—1917). Москва, Новое Литературное обозрение] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141102025918/http://dacoromania.net/book/%D0%B1%D0%B5%D1%81%D1%81%D0%B0%D1%80%D0%B0%D0%B1%D0%B8%D1%8F_%D0%B2_%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2%D0%B5_%D1%80%D0%BE%D1%81%D1%81%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B9_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%B8 |date=2. novembra 2014 }}
* [http://www.cartier.md/carti/du%C8%99manul-de-clas%C4%83/1105.html Igor Casu, (2014) Dușmanul de clasă. Represiuni politice, violența și rezistența in R(A)SS Moldoveneasca, 1924–1956, Chișinău, Cartier.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190413080024/http://www.cartier.md/carti/du%C8%99manul-de-clas%C4%83/1105.html |date=13. aprila 2019 }}

{{zgodovinske pokrajine Romunije}}

{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovinske regije]]
[[Kategorija:Moldavija]]
[[Kategorija:Ukrajina]]
[[Kategorija:Romunija]]</text>
      <sha1>ehxjm3u8q00ng8e2nwumih45m4w3jwb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677849</id>
      <parentid>6677848</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:48:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Geografija */ [[Besarabska gubernija]]</comment>
      <origin>6677849</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="75551" sha1="88bw5hc80nrs7gxykcuucuil8qg27mh" xml:space="preserve">[[Slika:Bessarabia in Europe map.svg|thumb|upright=1.6|Zemljevid Besarabije znotraj [[Moldavija|Moldavije]] in [[Ukrajina|Ukrajine]]]]
[[Slika:Bessarabia.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'']]

'''Besarabija''' ({{langx|gag|Besarabija}}, {{jezik-ro|Basarabia}}, {{jezik-uk|Бессарабія|Bessarabija}}) je zgodovinska regija v [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]], omejena z rekama [[Dnester]] na vzhodu in [[Prut]] na zahodu ter [[Črno morje|Črnim morjem]]. Približno dve tretjini Besarabije pripada sedanji državi [[Moldavija|Moldaviji]], tretjina pa [[Ukrajina|Ukrajini]]. Južni črnomoski del Besarabije med izlivom Pruta v [[Donava|Donavo]] oz. [[Delta Donave|delto Donave]] in izlivom reke Dnester zavzema danes ukrajinsko zgodovinsko pokrajino [[Budžak]], majhen del na severu pa je del ukrajinske [[Črnoviška oblast|Črnoviške oblasti]].

Po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]] in [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)|Bukareštanskem miru]], ki je sledil, so bili vzhodni deli kneževine Moldavije, vazala [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], skupaj z nekaterimi območji, ki so bila prej pod neposredno osmansko oblastjo, predani [[Ruski imperij|Carski Rusiji]]. Pridobitev je bila med zadnjimi ozemeljskimi pridobitvami [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] v Evropi. Novo pridobljena ozemlja so bila organizirana kot [[Besarabska gubernija]] Ruskega imperija. Ime Besarabija se je pred tem uporabljalo samo za južne nižine med rekama Dnester in Donavo. Po krimski vojni leta 1856 so bila južna območja Besarabije vrnjena pod moldavsko oblast. Ruskija je oblast nad celotno regijo obnovila leta 1878, ko je bila [[Romunija]], ki je nastala z združitvijo zgodovinske romunske [[Kneževina Moldavija|kneževine Moldavije]] z [[Vlaška|Vlaško]], prisiljena zamenjati ta ozemlja za [[Dobrudža|Dobrudžo]].

Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917 se je območje organiziralo kot avtonomna Moldavska demokratična republika v predlagani ruski zvezni državi. Boljševiška  agitacija konec leta 1917 in v začetku leta 1918 je povzročila intervencijo romunske vojske, ki naj bi domnevno pomirila regijo. Kmalu zatem je lokalnna parlamentarna skupščina razglasila neodvisnost in nato združitev s [[Kraljevina Romunija|Kraljevino Romunijo]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Clark |first=Charles Upson |title=Bessarabia |url=http://depts.washington.edu/cartah/text_archive/clark/meta_pag.shtml |publisher=Dodd, Mead |location=New York City |year=1927 |access-date=15. marca 2006 |archive-date=8. oktobra 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191008231407/http://depts.washington.edu/cartah/text_archive/clark/meta_pag.shtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zakonitost teh dejanj je bila sporna. Oporekala jim je predvsem [[Sovjetska zveza]], ki je to območje obravnavala kot ozemlje, ki ga je okupirala Romunija.

Ko je Sovjetska zveza  s [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Paktom Molotov–Ribbentrop]] leta 1940 pridobila privolitev nacistične Nemčije, je pod grožnjo vojne pritisnila na Romunijo,&lt;ref name=&quot;Rothschild77&quot;&gt;Joseph Rothschild, ''[https://books.google.com/books?id=ytc-muwFT_IC&amp;pg=PA314 East-Central Europe between the two World Wars]'' University of Washington Press, Seattle, 1977; {{ISBN|0-295953-57-8}}, str. 314&lt;/ref&gt; da se je umaknila iz Besarabije. Besarabijo je zasedla [[Rdeča armada]] in omogočila njeno priključitev k Sovjetski zvezi. Večina ozemlja je bila vključena v Moldavsko ASSR,  medtem ko so bila ozemlja s slovansko večino na severu in jugu Besarabije prenesena v Ukrajinsko SSR. Romunija, ki se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pridružila osi, je med nacistično invazijo na Sovjetsko zvezo ponovno zasedla Besarabijo. Ko se je tok vojne obrnil, jo je leta 1944 ponovno izgubila. Leta 1947 je bila sovjetsko-romunska meja na Prutu mednarodno priznana s [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariškim mirovnim sporazumom]], ki je končal drugo svetovno vojno.

Med procesom razpada Sovjetske zveze sta Moldavska in [[Ukrajinska SSR]] leta 1991 razglasili svojo neodvisnost in postali moderni državi [[Moldavija]] in [[Ukrajina]] ter ohranili obstoječo delitev Besarabije. Po kratki vojni v začetku 90. let prejšnjega stoletja je bila v [[Pridnestrska republika|Pridnestrju]] razglašena [[Pridnestrska republika]], ki je svojo oblast razširila tudi na mesto/občino [[Bender]] na desnem bregu reke Dnester. Del z [[Gagavzi|Gagauzi]] naseljenih območij v južni Besarabiji je bil leta 1994 organiziran kot avtonomna regija znotraj Moldavije.

== Etimologija in raba imena == 
[[Slika:Partitions of Moldavia.jpg|thumb|right|upright=1.2|Zemljevid Besarabije znotraj Moldavije v različnih zgodovinskih obdobjih]]

Po tradicionalni razlagi ime Besarabija (romunsko Basarabia) izhaja iz imena vlaške dinastije Basarab, ki naj bi v 14. stoletju vladala južnemu delu območja. Nekateri učenjaki v to dvomijo in trdijo, da:

* je bilo ime eksonim, ki so ga uporabljali zahodni kartografi, 
* je bilo v domačih virih prvič uporabljeno šele v poznem 17. stoletju, 
* je zamisel, da se nanaša na moldavske regije blizu Črnega morja, izrecno zavrnil zgodnji moldavski kronist Miron Costin kot kartografsko zmedo, ki so jo morda povzročili srednjeveški zahodni kartografi, ki so sodobno poljsko omembo Vlaške kot Besarabije napačno razlagali kot ločeno deželo med Vlaško in Moldavijo.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Coman| first=Marian|title=Basarabia – Inventarea cartografică a unei regiuni|journal=Studii și Materiale de Istorie Medie| volume=XXIX| pages=183–215|year=2011| publisher= Nicolae Iorga Institute of History| issn=1222-4766}}&lt;/ref&gt;

Po Dimitriju Cantemirju se je ime Besarabija prvotno nanašalo le na del ozemlja južno od zgornjega [[Trajanov zid|Trajanovega zidu]], ki je le malo večje od današnjega [[Budžak]]a.

== Geografija == 
Regijo na severu in vzhodu omejuje reka Dnester, na zahodu Prut in na jugu spodnja Donava in Črno morje. Regija ima površino  45.630&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Descrierea Basarabiei: teritoriul dintre Prut și Nistru în evoluție istorică (din primele secole ale mileniului II până la sfîrșitul secolului al XX-lea)|url=https://books.google.com/books?id=RREDAwAAQBAJ&amp;pg=PA414|year=2011|publisher=Cartier|isbn=978-9975-79-704-7|pages=414–}}&lt;/ref&gt; Ozemlje je večinoma gričevnata ravnina in ravna stepa. Je zelo rodovitno in ima nahajališča [[lignit]]a in kamnolome. Glavna gospodarska panoga v regiji je [[kmetijstvo]]. Pridelujejo se [[sladkorna pesa]], [[Sončnica|sončnice]], [[pšenica]], [[koruza]], [[tobak]], vinsko [[grozdje]] in sadje in redijo [[Domača ovca|ovce]] in [[govedo]].

Glavna mesta so [[Kišinjev]], nekoč prestolnica ruske [[Besarabska gubernija|gubernije Besarabije]], zdaj glavno mesto Moldavije, ter Izmajil in Bilgorod-Dnistrovski, zgodovinsko imenovana Cetatea Albă in Akkerman. Obe slednji mesti sta v Ukrajini. Druga mesta upravnega ali zgodovinskega pomena so: Hotin, Reni in Kilija, vsa v Ukrajini, in Lipcani, Briceni, Soroca, Bălți, Orhei, Ungheni, Bender/Tighina in Cahul, vsa v Moldaviji.

==Zgodovina== 
V poznem 14. stoletju je novoustanovljena [[Kneževina Moldavija]] obsegala tisto, kar je kasneje postalo znano kot Besarabija. Kasneje so na tem  ozemlju neposredno ali posredno in delno ali v celoti vladali: [[Osmansko cesarstvo]] kot suveren Moldavije, vendar z neposredno oblastjo le v Budžaku in Hotinu, [[Rusko carstvo]], [[Romunija]] in  [[Sovjetska zveza]]. Od leta 1991 večina ozemlja tvori jedro Moldavije, manjši deli pa spadajo v Ukrajino.

===Prazgodovina=== 
Ozemlje Besarabije je bilo naseljeno že v davnini. Od 6. do 3. tisočletja je na tem ozemlju cvetela [[kukutensko-tripilska kultura]].

===Stari vek=== 
V antiki so to regijo poseljevali [[Tračani]], krajša obdobja pa tudi [[Kimerijci]], [[Skiti]], [[Sarmati]] in [[Kelti]], zlasti  [[Kostoboki]], [[Karpi]], [[Britogali]], [[Tirageti]] in [[Bastarni]].&lt;ref&gt;{{in lang|ro}}Hotia C. Matei, &quot;Enciplopedia de istorie&quot; (&quot;History encyclopedia&quot;), Meronia, Bucharest, 2006, {{ISBN|978-973-7839-03-9}}. str. 290.&lt;/ref&gt; V 6. stoletju pr. n. št. so grški naseljenci ustanovili kolonijo Tyras ob obali [[Črno morje|Črnega morja]] in trgovali z domačini. V južni Besarabiji so se naselili Kelti z glavnim mestom Aliobrks, zdaj Orlivka.

Prva država, za katero se domneva, da je vključevala celotno Besarabijo, je bila [[Burebista|Burebistova]] dačanska država v 1. stoletju pr. n. št.  Po njegovi smrti je bilo država razdeljena na manjše dele, osrednji deli pa so bili v 1. stoletju n. št.  združeni v [[Decebal]]ovo  [[Dačansko kraljestvo]]. Njegovo  kraljestvo je leta 106 n. št. uničil rimski cesar [[Trajan]]. Južna Besarabija je bila v Rimsko cesarstvo vključena že pred tem leta 57 n. št. kot del rimske province [[Mezija|Spodnje Mezije]]. Dejanska rimska oblast je bila vzpostavljena šele po Decebalovam porazu. Rimljani so v južni Besarabiji zgradili zemeljske obrambne zidove, med njimi spodnji [[Trajanov zid]], da bi obranili provinco [[Mala Skitija]] pred vdori nomadov. Pod neposredno rimsko oblastjo je bila samo črnomorska obala. V notranjosti je živelo več tamkajšnjih plemen, ki jih sodobni zgodovinarji imenujejo [[Svobodni Dačani]].&lt;ref&gt;Mihai Bărbulescu, Dennis Diletant, Keith Hitchins, Șerban Papacostea, Pompiliu Teodor. &quot;Istoria României&quot;. Corint, Bucharest, 2007. {{ISBN|978-973-135-031-8}}. str. 77.&lt;/ref&gt; Od 2. do 5. stoletja se je v regiji  razvila [[černjahovska kultura]].

Leta 270 je začelo Rimsko cesarstvo zaradi vdorov [[Goti|Gotov]] in [[Karpi|Karpov]] umikati svoje sile, predvsem iz rimske Dakije, na ozemlje južno  od [[Donava|Donave]]. Germanski Goti so vdrli v Rimsko cesarstvo s spodnjega toka reke [[Dneper|Dnepra]] preko južne Besarabije (Budžaška stepa). Leta 378 so območje preplavili [[Huni]]. 
 
===Zgodnji srednji vek=== 
[[Slika:Tara Rumaneasca map.png|thumb|left|upright=1.2|Po eni od teorij je regija dobila ime po vlaških vladarjih iz poznega 14. stoletja (zemljevid za leto 1390)]]

Od 3. do 11. stoletja so na ozemlje Besarabije večkrat zaporedoma vdrla različna plemena: [[Goti]], [[Huni]], [[Avari]], [[Bolgari]], [[Madžari]], [[Pečenegi]], [[Kumani]] in [[Mongoli]]. Ozemlje Besarabije je bilo zajeto v desetinah efemernih kraljestev, ki so bila razpuščena, ko je prišel nov val migrantov. Za to obdobje je bila značilna grozljiva negotovost in množično gibanje plemen. Obdobje je bilo kasneje znano kot temni vek Evrope ali obdobje preseljevanj.

Leta 561 so Besarabijo zavzeli Avari in usmrtili lokalnega vladarja [[Mesamer]]ja. Za Avari so v regijo prišli [[Slovani]] in ustanovili svoje naselbine. Nato so se leta 582 v jugovzhodni Besarabiji in severni Dobrudži naselili [[Onoguri|Onogurski Bolgari]] in se od tam, domnevno pod pritiskom [[Hazari|Hazarov]], preselili v Spodnjo Mezijo in začeli oblikovati Bolgarijo. Z vzponom hazarske države na vzhodu so se invazije začele zmanjševati in bilo je mogoče ustvariti večje države. Po nekaterih mnenjih je južni del Besarabije ostal do konca 9. stoletja pod vplivom [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvega bolgarskega cesarstva]].

Med 8. in 10. stoletjem so južni del Besarabije naselili prišleki balkansko-donavske kulture,&lt;ref&gt;Чеботаренко, Г.Ф. ''Материалы к археологической карте памятников VIII-Х вв. южной части Пруто-Днестровского междуречья//Далекое прошлое Молдавии''. Кишинев, 1969. str. 224–230.&lt;/ref&gt; znane tudi kot kultura Prvega bolgarskega cesarstva. Med 9. in 13. stoletjem se Besarabija v slovanskih kronikah omenja kot del  Bolohovenskega vojvodstva na severu in Brodniškega vojvodstva na jugu. Domneva se, da sta to bili zgodnjesrednjeveški vlaški kneževini.

Zadnji obsežni vpadi v Besarabijo so bili vpadi Mongolov leta 1241, 1290 in 1343. Pomembna naselbina [[Zlata horda|Zlate horde]] iz tega obdobja je bila Sehr al-Ddid blizu Orheja. Vdori so povzročili umik velikega dela prebivalstva v gorata območja v vzhodnih [[Karpati]]h in [[Transilvanija|Transilvanijo]]. Število prebivalcev vzhodno od [[Prut]]a se je še posebej zmanjšalo v času vpadov [[Tatari|Tatarov]].

V poznem srednjem veku kronike omenjajo &quot;republiko&quot; Tigeci, ki je nastala pred ustanovitvijo kneževine Moldavije. Nahajala se je v bližini sodobnega mesta Cahul na jugozahodu Besarabije in ohranila svojo avtonomijo tudi v kasnejši kneževini vse do 18. stoletja. [[Genovska republika|Genovski]]  trgovci so obnovili ali ustanovili številne utrdbe ob Dnestru, zlasti Moncastro,  in Donavi, vključno s Kilijo/Chilia-Licostomo.

===Kneževina Moldavija=== 
[[Slika:Rom1793-1812.png|thumb|250px|Večina Besarabije je bila več stoletij del Kneževine Moldavije (zemljevid za leto 1800)]]

Od 60. let 14. stoletja  se je  regija postopoma vključevala v [[Kneževina Moldavija|Kneževino Moldavijo]], ki je do leta 1392 vzpostavila oblast nad trdnjavama Akkerman in Kilija. Vzhodna meja kneževine je postala reka Dnester. Za ime Besarabije nekateri avtorji menijo, da ga je dobila po takrat vladajoči vlaški dinastiji Basarab. V 15. stoletju je bila celotna regija del kneževine Moldavije. Med letoma 1457 in 1504  je skoraj petdeset let vladal [[Štefan III. Moldavski|Štefan Veliki]], ki je zmagal v 32 bitkah in obranil svojo državo pred skoraj vsemi svojimi sosedi, predvsem Osmanskim cesarstvom in Tatari, pa tudi Madžari in Poljaki. Izgubil je samo dve bitki. Po vsaki zmagi v bližini bojišča postavil samostan ali cerkev.

[[Slika:Акерманська фортеця в Білгород-Дністровському11.jpg|thumb|250px|Akkermanska trdnjava  v Bilgorod-Dnistrovskem, Ukrajina, je bila ena od številnih pomembnih gradov v Besarabiji]]

Leta 1484 so v Besarabijo vdrli  Osmanski Turki, zavzeli Kilijo in Cetateo Albo (turško Akkerman) in južni obalni del  Besarabije priključili k Osmanskemu cesarstvu. Ozemlje so razdelili na dva [[sandžak]]a (okrožji). Leta 1538 so Osmani priključili še nekaj besarabskega ozemlja na jugu do Tigine, medtem ko sta osrednja in severna Besarabija ostali del Kneževine Moldavije. Slednja je postala [[vazal]] Osmanskega cesarstva. Med letoma 1711 in 1812 je Ruski imperij med svojimi vojnami proti Osmanskemu in [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskemu cesarstvu]] petkrat okupiral regijo.

===Priključitev k Ruskemu carstvu===
[[Slika:Cahul Ismail si Bolgrad.PNG|thumb|right|Moldavsko-ruska meja od leta 1856/1857 do 1878]]

Z [[Bukareštanski mirovni sporazum (1812)|Bukareštanskim mirovnim sporazumom]], sklenjenim 12. maja 1812, se je končala [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turška vojna 1806-1812]]. Osmansko cesarstvo je ozemlje med rekama Prut in Dnester, vključno z Moldavijo, prepustilo Ruskemu carstvu. Celotno ozemlje se je takrat imenovalo Besarabija.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |publisher=H.M. Stationery Office |editor-last=Prothero |editor-first=GW |title=Bessarabia |location=London |series=Peace handbooks |date=1920 |pages=12, 15–16 |url=http://www.wdl.org/en/item/9176/view/1/27/ }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Leta 1814 so v Besarabijo  prispeli prvi nemški priseljenci in se naselili večinoma v južnih delih regije. V regijo so se začeli naseljevati tudi besarabski Bolgari in ustanovili več mest, med njimi Bolhrad. Med letoma 1812 in 1846 se je bolgarsko in gagavško prebivalstvo, ki je dolgo živelo pod zatiralsko osmansko oblastjo, preselilo preko Donave v Rusko carstvo in se naselilo v južni Besarabiji. Turško govoreča plemena [[Nogaj|Nogajske horde]], ki so od 16. do 18. stoletja naseljevala tudi regijo Budžak v južni Besarabiji, so do leta 1812 popolnoma izgnali.

Upravno je Besarabija leta 1818 postala [[Oblast (upravna enota)|oblast]] in leta 1873 [[gubernija]] Ruskega imperija.

Z [[Odrinski mirovni sporazum|Odrinskim mirovnim sporazumom]], sklenjenim leta 1829, s katerim se je končala [[Rusko-turška vojna (1828–1829)|rusko-turška vojna 1828-1829]], je bila celotna delta Donave priključena k besarabski regiji. Po besedah Vasila Stoice, odposlanca romunske vlade v Združenih državah, je bila leta 1834 romunščina prepovedana v šolah in vladnih ustanovah, čeprav je 80 % prebivalstva govorilo rumunsko. Prepoved se je sčasoma razširila v cerkve, medije in knjige. Po mnenju istega avtorja bi lahko tiste, ki so protestirali proti prepovedi romunščine, poslali v Sibirijo.&lt;ref name=Stoica1&gt;{{navedi knjigo|last=Stoica|first=Vasile|title=The Roumanian Question: The Roumanians and their Lands|year=1919|publisher=Pittsburgh Printing Company|location=Pittsburgh|page=31|url=http://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/|access-date=2023-04-10|archive-date=2021-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20211028123506/https://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

====Vrnitev južne Besarabije Moldaviji====
Ob koncu krimske vojne leta 1856 je bila s Pariškim mirom južna Besarabija, organizirana v okraja Cahul in Izmajil, vrnjena Moldaviji, s čimer je Ruski imperij izgubil dostop do Donave.

Leta 1859 sta se Moldavija in Vlaška združili v Združeno romunsko kneževino (Romunijo), ki je vključevala tudi južni del Besarabije.

Železnica Kišinjev–Iași je bila odprta 1. junija 1875 kot del priprav na [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turško vojno (1877–1878)]]. Eifflov most je bil odprt 21. aprila 1877,  samo tri dni pred izbruhom vojne. Romunska vojna za neodvisnost je potekala v letih 1877–1678 s pomočjo Ruskega imperija kot zaveznika. Romuniji je bila zaradi njene vloge v rusko-turški vojni po vojni priključena severna [[Dobrudža]] kot nadomestilo za odstop južne Besarabije.

====Zgodnje 20. stoletje====
[[Slika:Unification of Romania &amp; Bessarabia.jpg|thumb|upright|Deklaracija o združitvi Romunije in Besarabije]]

Kišinjevski pogrom se je v glavnem mestu Besarabije zgodil 6. aprila 1903, potem ko so lokalni časopisi objavili članke, ki so javnost spodbujali k ukrepanju proti [[Judje|Judom]]. 47 ali 49 Judov je bilo ubitih in 92 hudo ranjenih. Uničenih je bilo 700 hiš. Antisemitski časopis ''Besarabec'', ki ga je izdajal Pavel Kruševan, je namigoval, da so lokalni Judje ubili ruskega dečka. Drug časopis, ''Svet'' (slovensko ''Svetloba''), je objavil, da so  dečka umorili, da bi njegovo kri uporabili za pripravo nekvašenega obrednega kruha.

Po [[Ruska revolucija (1905)|ruski revoluciji leta 1905]] se je v Besarabiji začelo razvijati moldavsko nacionalistično gibanje. V kaosu, ki ga je povzročila [[oktobrska revolucija|ruska revolucija]] oktobra 1917, je bil v Besarabiji ustanovljen Narodni svet (Sfatul Țării) s 120 člani, izvoljenimi v Besarabiji, in 10 člani, izvoljenimi v Pridnestrju z večinoma ukrajinskim prebivalstvom. Za vrhovno oblast v Besarabiji se je razglasil Rumčerodski komite, centralni izvršilni odbor sovjetov romunske fronte, črnomorske flote in vojaškega okrožja Odesa.

Pod pretvezo zavarovanja oskrbovalnih linij pred napadi boljševikov in oboroženih banditov&lt;ref name=ref1133&gt;King 1999, str. 33.&lt;/ref&gt; so  člani moldavskega zakonodajnega sveta Sfatul Țării in sile [[Antanta|antante]] zaprosile za vojaško pomoč Romunijo in romunska vojska je 23. januarja 1918 prestopila mejo sovjetske republike.&lt;ref&gt;Mitrasca 2007, str. 35-36.&lt;/ref&gt; Po več spopadih z moldavskimi in boljševiškimi enotami je bila okupacija celotne regije zaključena v začetku marca 1918.&lt;ref&gt;van Meurs 1996, str. 85.&lt;/ref&gt;  Romunska okupacija Besarabije ni bila povsod dobrodošla in člani besarabske vlade so zanikali, da bi bile romunske čete kadarkoli povabljene, da zasedejo republiko.&lt;ref name=ref1133/&gt;

Potem ko je Ukrajina izdala svoj Četrti [[Univerzal (akt)|univerzal]], s katerim je prekinila vezi z boljševiško Rusijo in razglasila suvereno ukrajinsko državo, je Sfatul Țării 24. januarja 1918 razglasil neodvisnost Besarabije kot Moldavske demokratične republike.&lt;ref name=ref1237&gt;Mitrasca 2007, str. 37.&lt;/ref&gt;

===Združitev z Romunijo===

5. marca 1918 je [[Nemško cesarstvo]] v tajnem sporazumu, sklenjenem v skladu z [[Buftejski sporazum|Buftejskim sporazumom]], dovolilo Romuniji, da priključi Besarabijo v zameno za prost prehod nemških čet proti Ukrajini.&lt;ref name=ref1387&gt;van Meurs 1996, str 87.&lt;/ref&gt;  Okrajni sveti Bălțija, Soroca in Orheija so prvi zaprosili za združitev Moldavske demokratične republike s Kraljevino Romunijo in 9. aprila 1918 je deželni svet, imenovan Sfatul Țării, v navzočnosti romunske vojske&lt;ref name=ref14&gt;Cristina Petrescu.&quot;Contrasting/Conflicting Identities:Bessarabians, Romanians, Moldovans&quot;. V Nation-Building and Contested Identities, Polirom, 2001. str. 156.&lt;/ref&gt; glasoval za združitev pod naslednjimi pogoji:

# Deželni svet se bo lotil agrarne reforme, ki jo bo morala romunska vlada sprejeti. 
# Besarabija bo ostala avtonomna, s svojim demokratično izvoljenim parlamentom in Deželnim svetom. 
# Deželni svet bo glasoval o lokalnih proračunih, nadzoroval svete dežel in mest ter imenoval lokalno upravo.  
# Vpoklic v vojsko se bo izvajal na teritorialni osnovi. 
# Lokalne zakone in obliko uprave bo mogoče spremeniti le s soglasjem lokalnih predstavnikov.  
# Spoštovane bodo morale biti pravice manjšin. 
# V romunski vladi morata biti dva predstavnika Besarabije. 
# V romunskem parlamentu mora biti sorazmerno veliko predstavnikov Besarabije. 
# Vse volitve morajo biti neposredne, enakopravne, tajne in splošne. 
# Svoboda govora in prepričanja mora biti zagotovljena v ustavi. 
# Vsi posamezniki, ki so med revolucijo zagrešili kazniva dejanja iz političnih razlogov, morajo biti  amnestirani.

86 delegatov je pogoje podprlo, trije so glasovali proti, 36 pa je bilo vzdržanih. Takratni romunski premier Alexandru Marghiloman je pozneje priznal, da so o uniji odločali v [[Bukarešta|Bukarešti]] in [[Iași|Iaşi]]ju, kjer sta bila sedeža romunske vlade.&lt;ref name=ref1389&gt;van Meurs 1996, str. 89.&lt;/ref&gt;

O prvem pogoju, agrarni reformi, so razpravljali in ga potrdili novembra 1918. Deželni svet je nato sklenil, da druge pogoje ukine in se brezpogojno odločil za združitev z Romunijo.&lt;ref name=ref15&gt;Charles King. &quot;The Moldovans: Romania, Russia, and the Politics of Culture&quot;. Hoover Press, 2000. str. 35.&lt;/ref&gt; Zakonitost tega glasovanja je bila zelo sporna, saj seja ni bila javno objavljena, ni bila sklepčna, udeležilo se je je le 44 od 125 članov, večinoma moldavskih konservativcev. Državni svet  je nato izglasoval samorazpustitev,&lt;ref name=ref15/&gt;  ki je preprečila, da bi se upoštevali protesti Moldavcev in pripadnikov manjšine, ki se niso udeležili parlamentarnega zasedanja.&lt;ref name=&quot;ref16&quot;&gt;van Meurs, Wim P. (1994). ''Bessarabian Question in Communist Historiography: Nationalist and Communist Politics and History Writing''. New York: Columbia University Press. str. 70–71. ISBN 0880332840.&lt;/ref&gt;

Jeseni 1919 so bile v Besarabiji volitve za romunsko ustavodajno skupščino. Izvoljenih je bilo 90 poslancev in 35 senatorjev. 20. decembra 1919 so ti možje skupaj s predstavniki drugih romunskih regij glasovali za ratifikacijo združitvenih aktov, ki so jih potrdili Deželni svet in nacionalni kongresi v [[Transilvanija|Transilvaniji]] in [[Bukovina|Bukovini]].

Unijo so v Pariškem sporazumu iz leta 1920 priznale [[Francija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]], [[Kraljevina Italija|Italija]] in [[Japonska]]. Sporazum ni bil nikoli veljaven, ker ga Japonska ni ratificirala. ZDA so zavrnile podpis sporazuma z obrazložitvijo, da na konferenci ni bila zastopana Rusija.&lt;ref&gt;Wayne S Vucinich. ''Bessarabia''. V: ''Collier's Encyclopedia''. Crowell Collier and MacMillan Inc., 1967, vol. 4. str. 103.&lt;/ref&gt; ZDA so razen tega  obravnavale Besarabijo kot ozemlje pod romunsko okupacijo in ne kot romunsko ozemlje, kljub obstoječim političnim in gospodarskim odnosom med ZDA in Romunijo.&lt;ref&gt;Mitrasca 2007, str. 131.&lt;/ref&gt; Sovjetska Rusija in pozneje Sovjetska zveza unije nista priznali. Ko je Romunija leta 1924  že drugič zavrnila sovjetske zahteve po regionalnem [[plebiscit]]u, je Sovjetska zveza  razglasila Besarabijo za sovjetsko ozemlje pod tujo okupacijo.&lt;ref name=Petrescu&gt;C. Petrescu, op. №26 na strani  170.&lt;/ref&gt; Na vseh sovjetskih zemljevidih je bila Besarabija označena kot ozemlje, ki ne pripada Romuniji.

====Posledice==== 
5. maja 1919 je bila v izgnanstvu v [[Odesa|Odesi]] ustanovljena Začasna besarabska vlada delavcev in kmetov.

11. maja 1919 je bila Besarabska sovjetska socialistična republika razglašena za avtonomni del Ruske SFSR, vendar so jo vojaške sile [[Poljska|Poljske]] in [[Francija|Francije]] v [[poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetski vojni]] septembra 1919 ukinile. Po zmagi boljševiške Rusije v ruski državljanski vojni je bila leta 1922 ustanovljena Ukrajinska SSR, leta 1924 pa Moldavska avtonomna sovjetska socialistična republika na traku ukrajinskega ozemlja na zahodnem bregu Dnestra, kjer so Moldavci in Romuni tvorili manj kot tretjino prebivalstva. Večinsko prebivalstvo so bili Ukrajinci.

===Besarabija kot del Romunije=== 
====Splošno==== 
Po besedah Vladimirja Solonarja in Vladimirja Bruterja je Besarabija pod romunsko vladavino doživela nizko rast prebivalstva predvsem zaradi visoke umrljivosti, najvišje v Romuniji in ene najvišjih v Evropi, in izseljevanja. Za Besarabijo sta bila značilna tudi gospodarska stagnacija in visoka brezposelnost.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |editor1-last=Shlapentokh |editor1-first=Vladimir |editor2-last=Sendich |editor2-first=Munir |editor3-last=Payin |editor3-first=Emil |title=The New Russian diaspora: Russian Minorities in the former Soviet Republics |chapter=Russians in Moldova |date=2016 |publisher=Routledge |orig-year=1st pub. M.E. Sharpe:1994 |isbn=978-1315484112 |pages=74–76}}&lt;/ref&gt; Dostop do socialnih storitev se je po ukinitvi [[Zemstvo|zemstev]] v zgodnjih 20. letih 20. stoletja zmanjšal, saj so zemstva  zagotavljala lokalno avtonomijo pri upravljanju šolstva in javnega zdravstva. V poznih 30. letih 20. stoletja je besarabsko prebivalstvo trpelo zaradi veliko nalezljivih bolezni in visoke umrljivosti zaradi njih.&lt;ref name=ref114142&gt;King 1999, str. 41–42.&lt;/ref&gt;

Po mnenju Dana Dungaciuja je bil edina modernizacija v Besarabiji izvedena v romunskem medvojnem obdobju, čeprav so bile tako domače kot mednarodne razmere takrat neugodne zaradi povojne recesije.&lt;ref name=&quot;Dungaciu&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.historia.ro/sectiune/general/articol/basarabia-dupa-unire-un-exercitiu-de-deconstructie |title=Basarabia după Unire. Un exercițiu de deconstrucție |last=Dungaciu |first=Dan |date=2016 |website=historia.ro |publisher=Revista Historia |access-date=23. aprila  2020 |language=ro |trans-title=Bessarabia after the Union. An exercise of deconstruction}}&lt;/ref&gt; Gheorghe Duca meni, da je Besarabija v obdobju med vojnama močno napredovala v znanosti, gospodarstvu, umetnosti, političnem in družbenem življenju.&lt;ref name=&quot;Duca&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://academiaromana.ro/com2014/img1128Unirea/doc/d04MareaUnire-GheorgheDuca.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://academiaromana.ro/com2014/img1128Unirea/doc/d04MareaUnire-GheorgheDuca.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live |title=Marea Unire din 1918 și consecințele ei pentru dezvoltarea științei și culturii în Basarabia |last=Duca |first=Gheorghe |date=28. november  2014 |website=academiaromana.ro |publisher=Romanian Academy |access-date=23. april  2020 |language=ro |trans-title=The Great Union of 1918 and its consequences for the development of science and culture in Bessarabia}}&lt;/ref&gt;

Nicolae Enciu ceni, da je medvojno obdobje s politično, socialno-ekonomsko in kulturno modernizacijo pomenilo napredek romunske družbe s koristnimi učinki v vseh njenih zgodovinskih regijah. Obenem je medvojno obdobje doživelo tudi neuspehe, saj je bilo prekratko, da bi lahko proizvedlo korenite preobrazbe, ki bi zmanjšale ekonomsko in socialno polarizacijo.&lt;ref name=&quot;Enciu&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.historia.ro/sectiune/general/articol/cum-s-a-schimbat-basarabia-dupa-unirea-cu-romania-pe-calea-regasirii-de-sine-si-a-progresului |title=Cum s-a schimbat Basarabia după unirea cu România: &quot;Pe calea regăsirii de sine și a progresului&quot; |last=Enciu |first=Nicolae |website=historia.ro |publisher=Revista Historia |access-date=6. maja 2020 |language=ro |trans-title=How Bessarabia changed after the union with Romania: &quot;On the path of self-recovery and progress&quot;}}&lt;/ref&gt;

====Politika==== 
Po mnenju  Wima P. van Meursa je bila Besarabija po letu 1918 dolgo časa v izrednem stanju in zaradi   mejnih incidentov in vznemirjenja med kmeti in manjšinami pod vojaško upravo. Da bi zajezili boljševiško propagando, je bila uvedena stroga cenzura.&lt;ref name=ref1397&gt;van Meurs 1996, str. 97.&lt;/ref&gt;  V prvem desetletju romunske vladavine so se v pokrajini zgodili trije veliki upori ali sovjetski napadi. Januarja 1919 so se lokalni kmetje s podporo z druge strani Dnestra uprli romunski vojski na območju Hotina. Podobna vstaja se je pozneje istega leta zgodila v Tighini. Medtem ko v prvem primeru sodelovanje Sovjetske zveze ni dokumentirano, je bil slednji verjetno sovjetski napad, čeprav van Meurs navaja, da je šlo najverjetneje za lokalno pobudo, ki ni bila usklajena s centralno vlado v Moskvi. Najdaljši večtedenski upor se je zgodil leta 1924 na območju Tatarbunarja, ko so  agitatorji iz Sovjetske zveze tamkajšnje prebivalce spodbudili, da so razglasili Besarabsko sovjetsko republiko. V vseh primerih je upore brutalno zatrla romunska vojska, ki je proti upornikom občasno poslala tudi topništvo.&lt;ref&gt;van Meurs 1996, str. 97-98.&lt;/ref&gt;

Po besedah Anatola Petrencuja je Besarabija v večjem delu romunskega obdobja imela koristi od demokracije z večstrankarskim in modernim volilnim sistemom, ki je temeljil na ustavi in zakonih iz leta 1923.&lt;ref name=ref30&gt;{{navedi splet |url=http://dspace.usm.md:8080/xmlui/bitstream/handle/123456789/1952/Basarabenii%20in%20cadrul%20Romaniei%20intregite_0.pdf?sequence=1&amp;isAllowed=y |title=Basarabenii în cadrul României întregite |last=Petrencu |first=Anatol |date=2018 |website=usm.md |publisher=Moldova State University |access-date=29. april  2020 |language=ro |trans-title=The Bessarabians within the united Romania |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411062415/http://dspace.usm.md:8080/xmlui/bitstream/handle/123456789/1952/Basarabenii%20in%20cadrul%20Romaniei%20intregite_0.pdf?sequence=1&amp;isAllowed=y |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Novembra 1919 je Romunija izvolila prvi povojni parlament na podlagi sorazmerne zastopanosti mandatov glede na število prebivalcev. Sredi leta 1919 je bilo število prebivalcev Besarabije ocenjeno na okoli 2 milijona.&lt;ref name=ref31&gt;{{navedi knjigo|last=Kaba|first=John|title=Politico-economic Review of Basarabia|year=1919|publisher=American Relief Administration|location=United States|page=8|url=http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/9/|access-date=2023-04-11|archive-date=2013-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20131004222401/http://www.wdl.org/en/item/7313/view/1/9/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ob 72,2 odstotni volilni udeležbi so Besarabci izvolili in v romunski parlament poslali 90 poslancev in 37 senatorjev.&lt;ref name=ref30/&gt;

Po besedah Charlesa Kinga je bila v Romuniji ''&quot;nastajajoča demokracija […] kmalu zdrobljena pod težo korupcije, dvornih spletk in desničarske reakcije&quot;''.&lt;ref&gt;King 1999, str. 36.&lt;/ref&gt;  Isti avtor ugotavlja, da so bili pokvarjeni in trdovratni Romunski upravitelji še posebej razširjeni prav v Besarabiji,  romunska tajna policija Siguranța pa je izvajala obsežen nadzor nad manjšinami in pridnestrske begunce in besarabske študente obravnavala kot potencialne boljševiške agente. To je ''&quot;med domačini povzročilo občutek, da je Romunija Besarabijo okupirala in ne pridružila&quot;''.&lt;ref name=&quot;King 1999, str. 42&quot;&gt;King 1999, str. 42.&lt;/ref&gt; Zlasti [[Rusi]] so veljali za ''&quot;preoblečene boljševike&quot;''. Njihove cerkve in knjižnice so zaprli ali romunizirali.&lt;ref&gt;King 1999, str. 44.&lt;/ref&gt;

====Gospodarstvo==== 
Na začetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je okoli 80 % prebivalstva Besarabije ukvarjalo s kmetijstvom. Po vojni je Sfatul Țării nameraval z agrarno reformo razdeliti zemljo kmetom, vendar je romunski pritisk povzročil znatno spremembo njegovih načrtov. Reforma je bila usklajena s podobnimi reformami v Moldaviji, Vlaški in Transilvaniji. Romunska zemljiška reforma je bila bolj radikalna kot drugje, saj je izplačevala nižje odškodnine, imela nižje meje za zemljišča, izvzeta iz razlastitve, dodeljevala večje parcele in tudi razveljavila nekatere ad hoc razdelitve zemljišč, ki so se zgodile med rusko revolucijo, kar je povzročilo nezadovoljstvo med kmeti.&lt;ref name=&quot;ref32&quot;&gt;Skvortsova, Alla (2002). ''Русские Бессарабии: опыт жизни в диаспоре (1918-1940 гг.)''. Chișinău: Pontos. str. 46–47. ISBN 9975902146.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=str96&gt;van Meurs 1996, str. 96.&lt;/ref&gt; Od 40 % kmetijske zemlje, ki so jo leta 1917 posedovali veleposestniki, je bila samo nekaj več kot tretjina (38,6 %) razdeljena kmetom. Druga tretjina je bila vrnjena prejšnjim lastnikom, preostanek pa je postal državna last in je bil v veliki meri pozneje podeljen častnikom romunske vojske, uradnikom in duhovščini. Precejšnje število zemljišč je bilo podeljenih romunskim priseljencem iz Vlaške in Zahodne Moldavije.&lt;ref name=str96/&gt; Romunski uradniki, ki so se poročili z Besarabkami, so bilo upravičeni do 100 hektarjev zemlje.&lt;ref&gt;King 1999, str. 43.&lt;/ref&gt; Čeprav je reforma določila najmanjši delež na 6 hektarjev, je več kot dve tretjini kmečkih gospodinjstev dobilo manj kot 5 hektarjev, leta 1931 pa je bilo 367.800 kmečkih družin še vedno brez zemlje. Povprečna velikost posesti  kmečkega gospodinjstva se je po zemljiški reformi zaradi razdelitve zemlje med dediče še dodatno zmanjšala.&lt;ref name=str48&gt;Skvortsova 2002, str. 48.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Tsaranov, V. I. (2002). Очерки социально-экономического развития Молдовы (1940-1960 гг.). Chișinău: Elan Poligraf. str. 52–56. ISBN 9975-9663-3-0.&lt;/ref&gt;

Po mnenju Alle Skvortsove je reforma sicer spodbudila razvoj kmetovanja na podeželju in razširila trg za industrijske proizvode, vendar ni prinesla pričakovanih rezultatov.&lt;ref name=str48/&gt; Kmetje so morali naslednjih dvajset let plačevati odkupnino za zemljo, ki so jo dobili, hkrati pa ni bila zagotovljena državna podpora za pridobitev tehnične opreme, potrebne za uspešen razvoj kmetij. Krediti so bili dostopni le premožnejšim med njimi in zato na splošno nepomembni. Regiji je primanjkovalo tudi usposobljenih strokovnjakov in je zaostajala v infrastrukturi, saj je imela vlada malo sredstev in več drugih prednostnih projektov. Glavni dejavniki, ki so ovirali nastanek uspešnega kmečkega razreda, so bili plačila za odkup zemlje, kmečki dolgovi in davki,&lt;ref name=str48/&gt; nedostopnost tradicionalnega ruskega tržišča, težave pri preboju na romunski in evropski kmetijski trg ter pogoste suše, zlasti leta 1921, 1924, 1925, 1927–28 in 1935. Na vinarstvo, enega glavnih stebrov lokalnega gospodarstva, je vplivala zlasti zunanja politika romunske države. Status države z največjimi ugodnostmi, dodeljen Franciji, je na lokalni trg prinesel poceni francosko vino, dostop do sovjetskega trga pa je bil blokiran.&lt;ref name=&quot;King 1999, str. 42&quot;/&gt; Izvoz na tradicionalno poljsko tržišče je ovirala trgovinska vojna, ki se je začela leta 1926.&lt;ref name=str50&gt;Skvortsova 2002, str. 50.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=str5256&gt;Tsaranov 2002, str.  52–56.&lt;/ref&gt;

Položaj kmetov je dodatno poslabšala velika gospodarska kriza v Romuniji. Cene kmetijskih proizvodov so katastrofalno padle in si niso opomogle do konca desetletja.&lt;ref name=str49&gt;Skvortsova 2002, str. 49.&lt;/ref&gt; Narodna banka Romunije je leta 1936 samo 2,8 % kreditov, namenjenih kmetijstvu, usmerila proti Besarabiji. Do leta 1940 je bilo 70 % kmetov zadolženih pri veleposestnikih in dninarjih. Mnogo revnejših kmetov je moralo za poplačilo dolgov prodati živino in celo zemljo. Zemljišča, za katera se kupnine niso plačale dve leti in pol, so prešle v državno last. Do leta 1938 je v soroškem okraju z reformo dodeljeno zemljo ohranila samo četrtina kmečkih gospodarstev.&lt;ref&gt;Skvortsova 2002, str. 48-49.&lt;/ref&gt;

Do leta 1939 so kmetije do 5 ha v celotni regiji izgubile sedmino zemlje, medtem ko so se  kmetije z več kot 10 ha zemlje povečale za 26 %. Po študiji nove sovjetske uprave je bilo junija 1940 7,3 % kmečkih gospodarstev v besarabskih regijah Moldavske SSR povsem brez zemlje. 38,15 % jih je imelo do 3 hektarje, povprečno 1,7 hektarja, in 22,4 % 3 do 5 hektarjev, povprečno 2,6 hektarja na gospodarstvo. Več kot dve tretjini kmečkih gospodinjstev  so bili kmečki delavci in revni kmetje. V boljšem položaju so bil srednji kmetje, ki so imel v lasti 5 do 10 hektarjev zemlje in so predstavljali 22,73 % kmetij. Ostali, ki so predstavljali 9,4 % kmetij, so imele v lasti več kot 10 hektarjev in v celoti 36 % kmečke zemlje, tj. več kot vse male kmetije skupaj. 818 veleposestnikov je imelo v povprečju po 100 hektarjev. Institucionalni lastniki - država, cerkve in samostani, so imeli v lasti 59 tisoč ha zemlje. Približno 54 % kmečkih gospodinjstev ni imelo živine, približno dve tretjini ni  imelo konja. Nekaj več kot šestina jih je imela po enega konja in le 13,2 % dva ali več delovnih konj. 
 
V celotni besarabski regiji Moldavske SSR je bilo na začetku sovjetske uprave le 219 zastarelih traktorjev, ki so bili večinoma v lasti večjih kmetij in so se uporabljali predvsem kot mlatilnice. Večina uporabne konjske opreme za obdelavo tal, setev in žetev se je uporabljala samo sezonsko. V času med obema vojnama je bila Besarabija priča številnim negativnim pojavom: nadaljnjemu socialnemu razslojevanju na podeželju, poglabljanju revščine, zmanjševanju zemljišč, slabšanju strukture poljščin in zmanjševanju celotne kmetijske proizvodnje.&lt;ref name=str49/&gt;&lt;ref&gt;Tsaranov 2002, str. 96.&lt;/ref&gt; Število govedi se je med letoma 1926 in 1938 zmanjšalo za 26 %, število ovac za 5 % in število prašičev za 14 %. Povprečni pridelek žit se je od leta 1920/1925 do 1935/1939 zmanjšal z 850&amp;nbsp;kg  na 800&amp;nbsp;kg na hektar. Vinogradniške površine so se med letoma 1930 in 1938 povečale za 15.000 ha, vendar je kakovost vina padla, saj je bilo nekaj več kot 80 % vinogradov zasajenih z manj kakovostnimi sortami vinske trte.&lt;ref name=str50/&gt;  Po V.I. Tsaranovu  je poleg pomanjkanja zemlje, majhnih zemljišč in slabih donosov pridelkov regijo pestila tudi visoka brezposelnost med podeželskimi prebivalci. Junija 1940 je bilo zabeleženih okoli 550 tisoč nezaposlenih.&lt;ref name=str5256/&gt;

Romunska vlada je neposredno ali prek bančnega sistema spodbujala razvoj industrije na območjih predvojne Romunije, medtem ko je proces na novih ozemljih zavirala. Posledično so celo besarabski podjetniki raje vlagali svoj kapital drugod in ne v regiji. Lokalna industrija se je soočala z ostro konkurenco večjih romunskih podjetij, ki so imela dostop do preferencialnih železniških tarif, omejevala posojila lokalnim podjetnikom in preplavila lokalni trg s cenejšim industrijskim blagom, proizvedenim v Romuniji ali uvoženim iz tujine.&lt;ref name=&quot;Skvortsova 2002, str. 52&quot;&gt;Skvortsova 2002, str. 52.&lt;/ref&gt; V Besarabiji je bilo v 20. letih prejšnjega stoletja kljub temu ustanovljenih nekaj majhnih industrijskih podjetij, ki so uporabljala predvsem lokalne surovine in proizvajala za lokalni trg.  Čeprav se je število industrijskih podjetij po letu 1918 več kot podvojilo, je prevladovala mala polobrtna proizvodnja, ki je le redko uporabljala najeto delovno silo. Leta 1930 so imela podjetja zaposlena povprečno  samo  2,4 delavca.&lt;ref name=str50/&gt; V 22 letih romunske vladavine je bilo v Besarabiji zgrajeno samo eno veliko podjetje: tovarna sladkorja Bălți.&lt;ref&gt;Skvortsova 2002, str. 51.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Tsaranov 2002, str. 35–42&quot;&gt;Tsaranov 2002, str. 35–42.&lt;/ref&gt;
 
Velika gospodarska kriza po prvi svetovni vojni je imela še posebej močan vpliv na regijo. Mnoga novoustanovljena podjetja so v letih 1929–1933 propadla ali se zaprla. Vladna politika pod vplivom bančnega sistema in industrijskih kartelov je preprečila oživitev, industrija starega dela Romunije pa je bila ponovno deležna prednostne obravnave. Glavni dejavniki, ki so zavirali razvoj Besarabije v 30. letih prejšnjega stoletja, so bile stroge kreditne omejitve, zvišanje prometnih tarif in carin ter posebna davčna politika. Davčno breme je bilo izrazito visoko, saj so morala podjetja dodeljenemu davčnemu zastopniku v celoti zagotoviti stanovanje, ogrevanje, razsvetljavo in pisarniški prostor.&lt;ref&gt;Skvortsova 2002, str. 53.&lt;/ref&gt; Besarabija je postala predvsem dobavitelj surovin in trg za industrijsko blago romunskega ali tujega izvora. Do konca 30. let 20. stoletja sta bila edina industrijska sektorja, ki sta se uspela opomoči, živilska in lesnopredelovalna industrija, ostali pa so bili priča stagnaciji ali zmanjšanju v primerjavi z ravnmi pred gospodarsko krizo. Večina industrijskih obratov v živilski industriji je celo v uspešnih letih delovalo znatno pod svojo instalirano zmogljivostjo. Več velikih tovarn, železniške delavnice, kišinjevske tekstilne tovarne ter tovarna konzerv in destilarna v Cetatei Albi so bile do leta 1938 razstavljene in preseljene  v Romunijo.&lt;ref&gt;Skvortsova 2002, str.  50–51.&lt;/ref&gt;

Med letoma 1929 in 1937 se je fiksni kapital v industriji zmanjšal za 10 %. Število industrijskih delavcev v Besarabiji je s samo 5400 leta 1925 padlo na 3500 leta 1937. V Romuniji se je njihovo skupno število v istem obdobju povečalo za skoraj 27 %.&lt;ref&gt;Skvortsova 2002, str. 55–56&lt;/ref&gt;  Poraba električne energije v Kišinjevu, središču Besarabije in drugem največjem romunskem mestu, je leta 1925 znašala 4,47 milijona kWh. V naslednjem desetletju se je povečala le za 6,7 % in močno zaostajala za drugimi romunskimi mesti. V Galațiju se je povečala za 572,3%, v Bukarešti za 238,2%  in Iașiju za več kot 101 %.&lt;ref name=&quot;Tsaranov 2002, str. 35–42&quot;/&gt; Do konca 30. let 20. stoletja je imel dostop do elektrike le vsak sedmi Besarabec. V Romuniji je imel dostop do nje vsak četrti prebivalec.&lt;ref&gt;Skvortsova 2002, str. 54.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;King 1999, str. 41.&lt;/ref&gt;

Skupna dolžina železniških prog v Besarabiji se je med vojnama povečala le za 78&amp;nbsp;km, s 1140&amp;nbsp;km leta 1918 na 1218 leta 1940. V tem času je bilo zgrajenih nekaj novih cest  in mostov čez Prut, del obstoječih cest pa je bil obnovljen, s čimer se je dolžina cest povečala s 150 na 754&amp;nbsp;km. Večina drugih cest je v deževnih obdobjih ostala neprevozna.&lt;ref&gt;King 1999, str. 41-42.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=str5354&gt;Skvortsova 2002, str. 53–54.&lt;/ref&gt; Ladijski promet po Dnestru je bil ukinjen, na Prutu pa ni bil nikoli vzpostavljen. V 30. letih 20. stoletja so zgradili nova letališča, napeljali telefonske linije in postavili radijske oddajnike, a je regija kljub temu še vedno zaostajala Romunijo.&lt;ref name=str5354/&gt;

Delež investicij v besarabsko industrijo se je od leta 1923 do 1936 zmanjšal z 0,3 na 0,1 %.&lt;ref name=&quot;str5354&quot;/&gt; Po mnenju sociologa T.Al. Știrbuja so romunske vlade v svojih dolgoročnih načrtih v Besarabiji videle ''&quot;samo rezervat poceni delovne sile in vir poceni kruha za industrijo v ostalih delih države&quot;''.&lt;ref name=&quot;Skvortsova 2002, str. 52&quot;/&gt; Industrijski delavci v regiji so morali delati do štirinajst ur dnevno brez ustrezne varnosti in v slabih higienskih pogojih. Realne mezde so se do leta 1913 do 1937 zmanjšale za 60%.&lt;ref name=&quot;Tsaranov 2002, str. 35–42&quot;/&gt;

====Šolstvo==== 
Leta 1919 je Besarabija postala romunska regija z najvišjo stopnjo nepismenosti.&lt;ref name=&quot;Țîcu_limba&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://moldova.europalibera.org/a/basarabia-%C3%AEn-cadrul-rom%C3%A2niei-re%C3%AEntregite-(v)-introducerea-limbii-rom%C3%A2ne-(1)/30514659.html |title=Basarabia în cadrul României reîntregite (V): Introducerea limbii române (1) |last=Țîcu |first=Octavian |date=28. marec 2020 |website=moldova.europalibera.org |publisher=Radio Free Europe |access-date=23. aprila 2020}}&lt;/ref&gt; V Besarabiji pred letom 1918 ni delovala nobena šola v romunskem jeziku, čeprav je bilo prebivalstvo večinoma romunsko/moldavsko.&lt;ref name=ref27&gt;Dungaciu, Dan (2016). &quot;Basarabia după Unire. Un exercițiu de deconstrucție&quot; [Bessarabia after the Union. An exercise of deconstruction]. historia.ro (in Romanian). Revista Historia. Pridobljeno 23. aprila 2020.&lt;/ref&gt;  Posledično je bilo med njimi pismenih le 10,5 % moških in 1,77 % žensk.&lt;ref name=ref27/&gt; Do leta 1930 se je število pismenih povečalo na 38,1 % celotnega prebivalstva.&lt;ref name=&quot;Țîcu_limba&quot;/&gt; V obdobju 1920-1938 se je število osnovnih šol povečalo s 1.747 na 2.718, število učencev pa s 136.172 na 346.747. Leta 1940 je bilo v regiji 24 gimnazij in srednjih šol ter 26 višjih šol.&lt;ref name=&quot;Duca&quot;/&gt;  Izobraževanje v manjšinskih jezikih je bilo okrnjeno, čeprav je tam živelo več kot 870.000 Rusov, Ukrajincev in Judov. Zasebne šole so po letu 1925 smele delovati le, če je bil pouk v romunščini, do leta 1938 pa državnih šol ni bilo več. Država je sponzorirala samo eno zasebno rusko-ukrajinsko šolo. Po nemškem in sovjetskem napadu na Poljsko leta 1939 se je vlada vrnila k svoji prejšnji politiki in se odločila, da ponovno uvede pouk manjšinskih jezikov v državnih šolah in omogoči večjo stopnjo kulturnega izražanja slovanskih manjšin. Glavni namen vlade je bil izboljšati svojo podobo med lokalnim  prebivalstvom.&lt;ref&gt;King 1999, str.  44.&lt;/ref&gt;

V medvojnem obdobju so bili  postavljeni temelji za prve visokošolske ustanove v Besarabiji. Leta 1926 je bila v Kišinjevu ustanovljena Teološka fakulteta, ki sta ji leta 1928 sledila Državni konservatorij in leta 1933 Fakulteta za kmetijske vede.&lt;ref name=&quot;Duca&quot;/&gt; Obe fakulteti sta bili v predvojni Romuniji oddelka Univerze v Iaşiju.

[[Slika:GUVERNAMANTUL BASARABIEI.png|thumb|right|upright=1.1|Zemljevid upravnih enot Province Besarabije februarja  1942]]

===Druga svetovna vojna===
Sovjetska zveza ni priznala vključitve Besarabije v Romunijo in je ves medvojni čas na vse načine spodkopavala pravice Romunije do tega ozemlja.&lt;ref name=Petrescu/&gt; V [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Paktu Ribbentrop-Molotov]],  podpisanem 23. avgusta 1939, je [[Tretji rajh]] v 4. členu  tajnega aneksa k sporazumu priznal Besarabijo kot sovjetsko &quot;interesno sfero&quot;.

Spomladi 1940 je Zahodno Evropo preplavila nemška vojska. Ko je bila svetovna pozornost osredotočena na te dogodke, je ZSSR 26. junija 1940 Romuniji izdala ultimat,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|editor-first=Ronald D.|editor-last=Bachman|title=Romania: A Country Study|chapter=World War II|chapter-url=http://countrystudies.us/romania/22.htm|year=1989}}&lt;/ref&gt; v katerem je pod grožnjo vojne zahtevala takojšen odstop Besarabije in severne Bukovine. Romunija je dobila štiri dni časa, da evakuira svoje vojake in uradnike. Obe guberniji skupaj sta imeli površino 51.000&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in po  uradnih romunskih virih približno 3,75 milijona prebivalcev, od tega polovica Romunov. Dva dni kasneje je Romunija popustila in začela evakuacijo. Med evakuacijo od 28. junija do 3. julija so skupine lokalnih komunistov in sovjetskih simpatizerjev napadale umikajoče se sile in civiliste, ki so se odločili oditi. Napadom so se pridružili številni pripadniki manjšin, med njimi Judje in Ukrajinci.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Nagy-Talavera |first=Nicolas M. |title=Green Shirts and Others: a History of Fascism in Hungary and Romania |year= 1970 |page=305}}&lt;/ref&gt; Romunsko vojsko je napadla tudi sovjetska vojska, ki je vstopila v Besarabijo še preden se je romunska uprava povsem umaknila. Po poročanju romunske vojske je bilo v sedmih dneh mrtvih ali pogrešanih 356 častnikov in 42.876 vojakov.

[[Slika:Harta etnica a Guvernamantului Basarabiei in 1941.png|thumb|left|upright=1.3|Etnična sestava province Besarabije po romunskem popisu prebivalstva leta 1941, potem ko so romunske oblasti &quot;očistile&quot; judovsko prebivalstvo]]

2. avgusta 1940 je bila na večini ozemlja Besarabije, združene z zahodnimi deli nekdanje Moldavske ASSR, ustanovljena Moldavska sovjetska socialistična republika. Besarabija je bila razdeljena med Moldavsko SSR (65 % ozemlja in 80 % prebivalstva) in Ukrajinsko SSR. Severna in južna okrožja Besarabije, danes Budžak in deli [[Črnoviška oblast|Črnoviške oblasti]], so bila dodeljena Ukrajini, medtem ko so bila nekatera ozemlja, velika okoli 4000&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; na levem (vzhodnem) bregu Dnestra, sedanje [[Pridnestrska republika]], prej del Ukrajine, dodeljena Moldaviji. Po sovjetskem prevzemu oblasti so bili številni Besarabci, ki so bili obtoženi podpore odstavljeni romunski administraciji, usmrčeni ali izgnani v [[Sibirija|Sibirijo]] in [[Kazahstan]].

Med septembrom in novembrom 1940 je bila besarabskim etničnim Nemcem po nemško-sovjetskem sporazumu ponujena preselitev v Nemčijo. Zaradi strahu pred sovjetskim zatiranjem so se skoraj vsi Nemci (93.000) s tem strinjali. Večina jih je bila preseljena na  poljska ozemlja, priključena k Nemškemu Rajhu.

22. junija 1941 se je z [[Operacija Barbarossa|Operacijo Barbarossa]] začela invazija držav osi na Sovjetsko zvezo. Med 22. junijem in 26. julijem 1941 so romunske čete s pomočjo [[Wehrmacht]]a povrnile Besarabijo in severno Bukovino. Sovjeti so med prisilnim umikom iz Besarabije uporabili taktiko požgane zemlje, uničili infrastrukturo in po železnici odpeljali premično blago v Rusijo. Konec julija, po letu dni sovjetske vladavine, je bila regija ponovno pod romunskim nadzorom, organizirana kot Gubernija Besarabija.

Ko so bile vojaške operacije še v teku, je bilo veliko primerov, da so se romunske enote &quot;maščevale&quot; Judom v Besarabiji. Izvajale so pogrome nad civilisti in  ubijale judovske ujetnike, kar je povzročilo več tisoč mrtvih. Domnevni vzrok za pomor Judov je bil, da so nekateri Judje leta 1940 sovjetski prevzem oblasti pozdravili kot osvoboditev. Istočasno je zloglasna SS Einsatzgruppe D, ki je delovala na območju nemške 11. armade, izvajala  usmrtitve Judov po hitrem postopku pod pretvezo, da so vohuni, saboterji, komunisti ali brez kakršne koli pretveze.

Politično rešitev &quot;judovskega vprašanja&quot; je romunski diktator, maršal [[Ion Antonescu]], očitno videl bolj v izgonu kot v iztrebljenju. Tisti del judovskega prebivalstva Besarabije in Bukovine, ki ni pobegnil v Sovjetsko zvezo pred umikom sovjetskih čet (147.000), je bil sprva zbran v gete ali nacistična koncentracijska taborišča, nato pa v letih 1941–1942 na smrtnih pohodih deportiran v romunsko okupirano Pridnestrje, kjer je bila izvršena &quot;končna rešitev&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=https://www.academia.edu/499496|title=Constructing Interethnic Conflict and Cooperation: Why Some People Harmed Jews and Others Helped Them during the Holocaust in Romania|journal=World Politics |date=januar 2011 |volume=63 |issue=1 |pages=1–42 |access-date=19. aprila 2014 |doi=10.1017/s0043887110000274|pmid=21591305|last1=Dumitru|first1=Diana|author1-link=|last2=Johnson|first2=Carter|s2cid=24344965}}&lt;/ref&gt;

Po treh letih relativnega miru se je nemško-sovjetska fronta leta 1944 vrnila na kopensko mejo na Dnestru. 20. avgusta 1944 je Rdeča armada s približno 3.400.000 pripadniki začela veliko poletno ofenzivo pod kodnim imenom Druga ofenziva Jasi-Kišinev. Sovjetska vojska je v petih dneh zasedla Besarabijo v dvokraki ofenzivi. V žepnih bitkah pri Kišinjevu in Sărati je bila dokončno uničena nemška 6. armada s približno 650.000 možmi, na novo organizirana po [[Bitka za Stalingrad|bitki za Stalingrad]]. Hkrati z uspešnim sovjetskim napadom je Romunija prekinila vojaško zavezništvo z Osjo in zamenjala stran. 23. avgusta 1944 je kralj [[Mihael I. Romunski|Mihael I.]] aretiral maršala Iona Antonescuja in ga pozneje izročil Sovjetom.

===Del Sovjetske zveze=== 
[[Slika:Moldavian SSR in the Soviet Union.svg|300px|thumb|Moldavska SSR (reče) kot del Sovjetske zveze]]

Sovjetska zveza je regijo ponovno pridobila leta 1944, ko je Rdeča armada zasedla Romunijo. Do leta 1947 so Sovjeti v Bukarešti uvedli Moskvi prijazno in poslušno komunistično vlado. Sovjetska okupacija Romunije je trajala do leta 1958. Romunski komunistični režim v svojih diplomatskih odnosih s Sovjetsko zvezo ni odkrito izpostavil vprašanja Besarabije ali Severne Bukovine. V povojni lakoti v Moldaviji je umrlo najmanj 100.000 ljudi.

Med letoma 1969 in 1971 je več mladih intelektualcev v Kišinjevu ustanovilo tajno Nacionalno patriotsko fronto. Štela je več kot 100 članov, ki so se zaobljubili, da se bodo borili za ustanovitev Moldavske demokratične republike, njeno odcepitev od Sovjetske zveze in združitev z Romunijo.

Decembra 1971 so bili po ovadbi Iona Stănescuja,  predsednika Sveta za državno varnost Romunske socialistične republike, aretirani trije voditelji Nacionalne patriotske fronte: Alexandru Usatiuc-Bulgar, Gheorghe Ghimpu in Valeriu Graur. Aretiran je bil tudi Alexandru Soltoianu, vodja podobnega tajnega gibanja v Severni Bukovini. Vsi so bili kasneje osbojeni na dolge zaporne kazni.&lt;ref&gt;{{cite journal|url=https://www.academia.edu/4921186 |title=Political Repressions in the Moldavian Soviet Socialist Republic after 1956: Towards a Typology Based on KGB files Igor Casu |journal=Dystopia |volume=I |issue=1–2 |year=2014 |pages= 89–127 |access-date=19. oktobra 2014}}&lt;/ref&gt;

===Vzpon neodvisne Moldavije=== 
V oslabljeni Sovjetski zvezi so februarja 1988 v Kišinjevu potekale prve nesankcionirane demonstracije. Demonstranti so bili sprva naklonjeni perestrojki, vendar so se kmalu obrnili proti vladi in zahtevali, da uradni jezik namesto ruskega postane  romunski (moldavski). Po 600.000-glavih demonstracijah v Kišinjevu je štiri dni kasneje, 31. avgusta 1989,  romunščina (moldavščina) postala uradni jezik Moldavske sovjetske socialistične republike. V praksi se to več let ni izvajalo. Leta 1990 so bile izvedene prve svobodne parlamentarne volitve, na katerih je zmagala opozicijska Ljudska fronta. Oblikovana je bila vlada, ki jo je vodil Mircea Druc, eden od voditeljev Ljudske fronte. Moldavska SSR je postala SSR Moldavija in kasneje Republika Moldavija. Slednja  je postala neodvisna 31. avgusta 1991 in prevzela nespremenjene meje Moldavske SSR.

==Prebivalstvo== 
Po podatkih besarabskega zgodovinarja Ștefana Ciobanuja in moldavske filologinje Viorice Răileanu je bilo leta 1810 med prebivalci Besarabije približno 95% Moldavcev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Ciobanu|first=Ștefan|title=Cultura românească în Basarabia sub stăpânirea rusă|year=1923|publisher=Editura Asociației Uniunea Culturală Bisericească|location=Chișinău|page=20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.upm.ro/cci12/volCCI_II/Pages%20from%20Volum_texteCCI2-134.pdf |title=The Memory of (Im)Proper Names from Basarabia |access-date=18. januarja 2017 |archive-date=29. marca 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170329114833/http://www.upm.ro/cci12/volCCI_II/Pages%20from%20Volum_texteCCI2-134.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju se je kot posledica ruske politike kolonizacije in rusifikacije&lt;ref&gt;Mitrasca 2007, str. 20-.&lt;/ref&gt; delež moldavskega prebivalstva, odvisno od vira podatkov, zmanjšal na 47,6 % (leta 1897), 52 % ali 75 % leta (1900, Krusevan), 53,9 % (1907), 70 % (1912, Laskov) ali 65–67 % (1918, J. Kaba).&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://istoria.md/articol/446/Recens%C4%83minte_%C5%9Fi_m%C4%83rturii_%C3%AEn_Basarabia_%C5%A2arist%C4%83 |title=Cenuses in Bessarabia |accessdate=2023-04-11 |archive-date=2020-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201005195439/http://istoria.md/articol/446/Recens%C4%83minte_%C5%9Fi_m%C4%83rturii_%C3%AEn_Basarabia_%C5%A2arist%C4%83 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Ruski popis prebivalstva  leta 1817, ki je zajel 96.526 družin in 482.630 prebivalcev, ni beležil etničnih podatkov, razen nedavnih beguncev, predvsem Bolgarov,  in nekaterih etnosocialnih kategorij (Judje, Armenci in Grki).&lt;ref name=postarencu24-25&gt;{{navedi knjigo|last=Poștarencu|first=Dinu|title=Contribuții la istoria modernă a Basarabiei. II|year=2009|publisher=Tipografia Centrală|location=Chișinău|isbn=978-9975-78-735-2|pages=24–25}}&lt;/ref&gt; Uradne evidence so navajale 3.826 judovskih družin (4,2 %), 1.200 lipovskih družin (1,5 %), 640 grških družin (0,7 %), 530 armenskih družin (0,6 %) in 482 bolgarskih in [[gagauzi|gagauških]] družin (0,5 %).

V 20. stoletju je romunski zgodovinar Ion Nistor ekstrapoliral&lt;ref name=postarencu24-25/&gt; število Moldavcev na 83.848 družin (86 %) in Rusinov na 6.000 družin (6,5 %). Ocena je temeljila na predpostavki, da so Rusini predstavljali do tretjino prebivalstva okrožja Hotin, ostalo zabeleženo prebivalstvo pa je bilo izključno Moldavsko.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;Ion Nistor, Istoria Basarabiei, edit. Humanitas, București, 1991, str. 199, 203, 210.&lt;/ref&gt; Alternativna ocena za isto leto kaže 76,4 % Moldavacev, 8,7 % Ukrajincev, 5,1 % Bolgarov in Gagauzov, 4,5 % Judov in 2 % Rusov.&lt;ref name=&quot;ungureanu&quot;&gt;{{cite journal |last1=Ungureanu |first1=Constantin |title=Populația Bucovinei și Basarabiei sub stăpâniri imperiale 1775/1812-1918) |journal=Archiva Moldaviae |date=2013 |volume=5 |issue=5 |pages=97–98 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=467982 |language=ro |issn=2067-3930}}&lt;/ref&gt;

Statistični podatki treh okrajev v južni Besarabiji (Akkerman, Izmail in Bender) iz leta 1818 pričajo o  močnemu izseljevanju muslimanskega prebivalstva in priseljevanju iz drugih regij, vključno iz osmanskih dežel južno od Donave.&lt;ref name=&quot;ungureanu&quot;/&gt;

Moldavski zgodovinar Ion Gumenâi omenja, da je imela  Besarabije leta 1828 517.135 prebivalcev in navaja, da je bilo med njimi 376.910 Moldavcev (72,88 %), 52.000 Rusinov (10,05 %), 30.929 Judov (5,9 %), 8.846 Nemcev (1,71 %), 7.947 Rusov ( 1,53 %), 5.974 Lipovanov (1,15 %), 2.384 Poljakov (0,46 %), 2.000 Grkov (0,38 %), 2.000 Armencev (0,38 %) in 27.445 (5,3 %) naseljencev na jugu Besarabije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.researchgate.net/publication/329774596 |title=Raporturile dintre populația autohtonă a Basarabiei și minoritățile confesionale în prima jumătate a secolului al XIX-lea |last=Gumenai |first=Ion |date=december 2010 |website=researchgate.net |access-date= 21. aprila 2020}}&lt;/ref&gt;

Prva statistika, ki je zajela etnične skupine po vsej Besarabiji, je bil nepopoln administrativni popis prebivalstva, opravljen v letih 1843–1844 na zahtevo Ruske akademije znanosti. Med  692.777 prebivalci je bilo 59,4 % Moldavcev, 17,2 % Ukrajincev, 9,3 % Bolgarov, 7,1 % Judov in 2,2 % Rusov. V nekaterih urbanih središčih podatki niso bili sporočeni za vse etnične skupine. Poleg tega se velikost skupnega prebivalstva razlikuje od drugih uradnih poročil iz istega obdobja, ki navajajo 774.492 ali 793.103 prebivalcev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Poștarencu|first=Dinu|title=Contribuții la istoria modernă a Basarabiei. II|year=2009|publisher=Tipografia Centrală|location=Chișinău|isbn=978-9975-78-735-2|pages=34–36}}&lt;/ref&gt;

Cerkveni zapisi, zbrani okoli leta 1850–1855, navajajo skupno 841.523 prebivalcev z naslednjo sestavo: 51,4 % Moldavcev, 4,2 % Rusov, 21,3 % Ukrajincev, 10 % Bolgarov, 7,2 % Judov in 5,7 % drugih. Po drugi strani uradni podatki za leto 1855 beležijo skupno 980.031 prebivalcev, brez prebivalstva na ozemlju pod oblastjo posebne uprave mesta Izmail.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Poștarencu|first=Dinu|title=Contribuții la istoria modernă a Basarabiei. II|year=2009|publisher=Tipografia Centrală|location=Chișinău|isbn=978-9975-78-735-2|pages=40}}&lt;/ref&gt;

Po Ionu Nistorju je prebivalstvo Besarabije leta 1856 sestavljalo 736.000 Moldavcev (74 %), 119.000 Ukrajincev (12 %), 79.000 Judov (8 %), 47.000 Bolgarov in Gagauzov (5 %), 24.000 Nemcev (2,4 %), 11.000 Romov (1,1 %), 6.000 Rusov (0,6 %), skupaj 990.274 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; Zgodovinar Constantin Ungureanu navaja bistveno drugačne številke za isto leto: 676.100 Moldavcev (68,2 %), 126.000 Ukrajincev (12,7 %), 78.800 Judov (7,9 %), 48.200 Bolgarov in Gagauzov (4,9 %), 24.200 (2,4 %) Nemcev in 20.000 Rusov (2 %) skupaj 991.900.&lt;ref name=&quot;ungureanu&quot;/&gt;

Ruski podatki za leto 1889 omenjajo skupaj 1.628.867 prebivalcev.

Po ruskem popisu prebivalstva leta 1897 je imela Besarabija 1.935.412 prebivalcev:&lt;ref&gt;[http://demoscope.ru/weekly/ssp/rus_lan_97.php?reg=31 Results of the 1897 Russian Census at demoscope.ru] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160530135948/http://demoscope.ru/weekly/ssp/rus_lan_97.php?reg=31 |date=30. maj 2016}}&lt;/ref&gt;

* 920.919 Moldavcev (47,6%) 
* 379.698 Ukrajincev  (19,6%) 
* 228.168 Judov  (11,8%) 
* 155.774 Rusov (8%) 
* 103.225 Bolgarov  (5,3%) 
* 60.026 Nemcev (3,1%) 
* 55.790 Turkov (Gagauzov) (2,9%)

[[Slika:BASARABIA ETNIC.png|thumb|right|upright=1.3|Etnična slika Besarabije leta 1930]]

Nekateri strokovnjaki so glede popisa leta 1897 menili, da ''&quot;[...] je imel popisovalec praviloma navodila, da vsakogar, ki razume državni jezik, šteje kot pripadnika te narodnosti, ne glede na to, kakšen je njegov vsakdanji govor&quot;''. Tako bi lahko bili številni Moldavci registrirani kot Rusi.&lt;ref&gt;Charles Upson Clark.  [http://depts.washington.edu/cartah/text_archive/clark/bc_17.shtml ''Bessarabia. Russia and Roumania on the Black Sea''].&lt;/ref&gt;

Po N. Durnovo je imela Besarabija leta 1900 1.935.000 prebivalcev:&lt;ref&gt;cf. Nistor, str. 212–213.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; 
|+ 
! | &lt;small&gt;Okraj&lt;/small&gt; 
! | &lt;small&gt;[[Moldavci]]&lt;/small&gt; 
! | &lt;small&gt;[[Ukrajinci]]&lt;br/&gt;in [[Rusi]]&lt;/small&gt; 
! | &lt;small&gt;[[Judje]]&lt;/small&gt; 
! | &lt;small&gt;[[Bolgari]]&lt;br/&gt; in [[Gagauzi]]&lt;/small&gt; 
! | &lt;small&gt;[[Nemci]], [[Grki]],&lt;br/&gt;[[Armenci]] in drugi&lt;/small&gt;  
! | &lt;small&gt;Skupaj&lt;/small&gt; 
|- 
| Hotin || align=&quot;right&quot; | 89.000 || align=&quot;right&quot; | 161.000 || align=&quot;right&quot; | 54.000 || colspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot; | 3.000 || align=&quot;right&quot; | 307.000 
|- 
| Soroca || align=&quot;right&quot; | 156.000 || align=&quot;right&quot; | 28.000 || align=&quot;right&quot; | 31.000 || colspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot; | 4.000 || align=&quot;right&quot; | 219.000  
|- 
| Bălți|| align=&quot;right&quot; | 154.000 || align=&quot;right&quot; | 27.000 || align=&quot;right&quot; | 17.000 || colspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot; | 14.000 || align=&quot;right&quot; | 212.000 
|- 
| Orhei || align=&quot;right&quot; | 176.000 || align=&quot;right&quot; | 10.000 || align=&quot;right&quot; | 26.000 || colspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot; | 1.000 || align=&quot;right&quot; | 213.000 
|- 
| Lăpușna || align=&quot;right&quot; | 198.000 || align=&quot;right&quot; | 19.000 || align=&quot;right&quot; | 53.000 || colspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot; | 10.000 || align=&quot;right&quot; | 280.000 
|- 
| Tighina || align=&quot;right&quot; | 103.000 || align=&quot;right&quot; | 32.000 || align=&quot;right&quot; | 16.000 || align=&quot;right&quot; | 36.000 || align=&quot;right&quot; | 8.000 || align=&quot;right&quot; | 195.000 
|- 
| Cahul in Ismail&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; || align=&quot;right&quot; | 109.000 || align=&quot;right&quot; | 53.000 || align=&quot;right&quot; | 11.000 || align=&quot;right&quot; | 27.000 || align=&quot;right&quot; | 44.000 || align=&quot;right&quot; | 244.000 
|- 
| Cetatea Albă || align=&quot;right&quot; | 106.000 || align=&quot;right&quot; | 48.000 || align=&quot;right&quot; | 11.000 || align=&quot;right&quot; | 52.500 || align=&quot;right&quot; | 47.500 || align=&quot;right&quot; | 265.000 
|- 
| '''Skupaj''' || align=&quot;right&quot; | 1.092.000 || align=&quot;right&quot; | 378.000 || align=&quot;right&quot; | 219.000 || colspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot; | 247.000 || align=&quot;right&quot; | 1.935.000 
|- 
| % || align=&quot;right&quot; | 56,5% || align=&quot;right&quot; | 19,5% || align=&quot;right&quot; | 11,5% || colspan=&quot;2&quot; align=&quot;right&quot; | 12,5% || align=&quot;right&quot; | 100% 
|- 
|}

&lt;small&gt;''Opomba:'' &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Združena dva okraja.&lt;/small&gt;

Romunske ocene za leto 1919 (1922) so pokazale 2.631.000 prebivalcev:&lt;ref name=&quot;cpc-ew&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.cpc-ew.ro/pdfs/rm_etnopol.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.cpc-ew.ro/pdfs/rm_etnopol.pdf |archive-date=9. oktobra 2022 |url-status=live |title=Republica Moldova. Aspecte etnopolitice |publisher=Center for Conflict Prevention and Early Warning |pages=62–63}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://depts.washington.edu/cartah/text_archive/clark/mobile.html |title=Bessarabia. Russia and Roumania on the Black Sea |author=Charles Upson Clark |page=70 |website=depts.washington.edu |access-date=2. marca 2021 |archive-date=1. junija 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210601021920/https://depts.washington.edu/cartah/text_archive/clark/mobile.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=090000168008b135 |title=Report Submitted by Romania Pursuant to Article 25, Paragraph 1 of the Framework Convention for the Protection of National Minorities |page=7 |website=[[Council of Europe]]: Secretariat of the Framework Convention for the Protection of National Minorities |date=24. junij 1999 |access-date= 2. marca 2021}}&lt;/ref&gt;

* 1.685.000 Moldavcev (64,0%) 
* 254.000 Ukrajincev (9,7%) 
* 287.000 Judov (10,2%) 
* 75.000 Rusov (2,8%) 
* 147.000 Bolgarov (5,6%) 
* 79.000 Nemcev (3,0%) 
* 59.000 Lipovanov in kozakov (2,2%) 
* 67.000 drugih (2,5%)

Po podatkih v Demografski zgodovini Romunije je bilo leta 1930 v Besarabiji 2.864.662 prebivalcev:

{| class=&quot;wikitable&quot; 
|+ 
! | Okraj 
! | Moldavci 
! | Ukrajinci  
! | Rusi&lt;sup&gt;''1''&lt;/sup&gt; 
! |Judje  
! | Bolgari  
! | Gagauzi 
! | Nemci  
! | drugi&lt;sup&gt;''2''&lt;/sup&gt; 
! | Skupaj 
|- 
| Hotin  || align=&quot;right&quot; | 137.348 || align=&quot;right&quot; | 163.267 || align=&quot;right&quot; | 53.453 || align=&quot;right&quot; | 35.985 || align=&quot;right&quot; | 26 || align=&quot;right&quot; | 2 || align=&quot;right&quot; | 323 || align=&quot;right&quot; | 2.026 || align=&quot;right&quot; | 392.430 
|- 
| Soroca  || align=&quot;right&quot; | 232.720 || align=&quot;right&quot; | 26.039 || align=&quot;right&quot; | 25.736 || align=&quot;right&quot; | 29.191 || align=&quot;right&quot; | 69 || align=&quot;right&quot; | 13 || align=&quot;right&quot; | 417 || align=&quot;right&quot; | 2.183 || align=&quot;right&quot; | 316.368  
|- 
| Bălți  || align=&quot;right&quot; | 270.942 || align=&quot;right&quot; | 29.288 || align=&quot;right&quot; | 46.569 || align=&quot;right&quot; | 31.695 || align=&quot;right&quot; | 66 || align=&quot;right&quot; | 8 || align=&quot;right&quot; | 1.623 || align=&quot;right&quot; | 6.530 || align=&quot;right&quot; | 386.721 
|- 
| Orhei || align=&quot;right&quot; | 243.936 || align=&quot;right&quot; | 2.469 || align=&quot;right&quot; | 10.746 || align=&quot;right&quot; | 18.999 || align=&quot;right&quot; | 87 || align=&quot;right&quot; | 1 || align=&quot;right&quot; | 154 || align=&quot;right&quot; | 2.890 || align=&quot;right&quot; | 279.282 
|- 
|Lăpușna || align=&quot;right&quot; | 326.455 || align=&quot;right&quot; | 2.732 || align=&quot;right&quot; | 29.770 || align=&quot;right&quot; | 50.013 || align=&quot;right&quot; | 712 || align=&quot;right&quot; | 37 || align=&quot;right&quot; | 2.823 || align=&quot;right&quot; | 7.079 || align=&quot;right&quot; | 419.621 
|- 
| Tighina || align=&quot;right&quot; | 163.673 || align=&quot;right&quot; | 9.047 || align=&quot;right&quot; | 44.989 || align=&quot;right&quot; | 16.845 || align=&quot;right&quot; | 19.599 || align=&quot;right&quot; | 39.345 || align=&quot;right&quot; | 10.524 || align=&quot;right&quot; | 2.570 || align=&quot;right&quot; | 306.592 
|- 
| Cahul  || align=&quot;right&quot; | 100.714 || align=&quot;right&quot; | 619 || align=&quot;right&quot; | 14.740 || align=&quot;right&quot; | 4.434 || align=&quot;right&quot; | 28.565 || align=&quot;right&quot; | 35.299 || align=&quot;right&quot; | 8.644 || align=&quot;right&quot; | 3.948|| align=&quot;right&quot; | 196.963 
|- 
| Ismail  || align=&quot;right&quot; | 72.020 || align=&quot;right&quot; | 10.655 || align=&quot;right&quot; | 66.987 || align=&quot;right&quot; | 6.306 || align=&quot;right&quot; | 43.375 || align=&quot;right&quot; | 15.591 || align=&quot;right&quot; | 983 || align=&quot;right&quot; | 9.592 || align=&quot;right&quot; | 225.509 
|- 
| Cetatea Albă || align=&quot;right&quot; | 62.949 || align=&quot;right&quot; | 70.095 || align=&quot;right&quot; | 58.922 || align=&quot;right&quot; | 11.390 || align=&quot;right&quot; | 71.227 || align=&quot;right&quot; | 7.876 || align=&quot;right&quot; | 55.598 || align=&quot;right&quot; | 3.119 || align=&quot;right&quot; | 341.176 
|- 
| '''Skupaj''' || align=&quot;right&quot; | 1.610.757 || align=&quot;right&quot; | 314.211 || align=&quot;right&quot; | 351.912 || align=&quot;right&quot; | 204.858 || align=&quot;right&quot; | 163.726 || align=&quot;right&quot; | 98.172 || align=&quot;right&quot; | 81.089 || align=&quot;right&quot; | 39.937 || align=&quot;right&quot; | 2.864.662 
|- 
| % || align=&quot;right&quot; | 56,23% || align=&quot;right&quot; | 10,97% || align=&quot;right&quot; | 12,28% || align=&quot;right&quot; | 7,15% || align=&quot;right&quot; | 5,72% || align=&quot;right&quot; | 3,43% || align=&quot;right&quot; | 2,83% || align=&quot;right&quot; | 1,39% || align=&quot;right&quot; | 100% 
|- 
|} 
&lt;small&gt;Opombi:'' &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Vključno z Lipovani. &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; Poljaki, Armenci, Albanci, Grki, Romi in drugi neopredeljeni&lt;/small&gt;

Podatki romunskega popisa prebivalstva iz leta 1939 pred sovjetsko okupacijo Besarabije in severne Bukovine niso bili v celoti obdelani. Število prebivalcev je bilo ocenjeno na približno 3,2 milijona.

Popis leta 1941, opravljen med romunsko vojno upravo, je naštel 2.733.563 prebivalcev:&lt;ref name=&quot;cpc-ew&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Stavilă |first=Veaceslav |date=2000 |title=De la Basarabia românească la Basarabia sovietică: 1939-1945 |trans-title=From Romanian Bessarabia to Soviet Bessarabia: 1939-1945 |location=Chișinău |publisher=Firma Editorial-Poligrafică &quot;Tipografia Centrală&quot; |isbn=9975-78-035-0}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Ciorănescu |first=George |title=Basarabia, pământ românesc disputat între est și vest |trans-title=Bessarabia, Romanian land disputed between east and west |year=2001 |publisher=Editura Fundației Culturale Române |isbn=978-973-577-307-6}}&lt;/ref&gt;

* 1.793.493 Moldavcev (65,6%) 
* 449.540 Ukrajincev  (16,4%) 
* 177.647 Bolgarov (6,5%) 
* 164.410 Rusov (6,0%) 
* 115.683 Gagauzov (4,2%) 
* 9.086 Poljakov (0,3%) 
* 6.882 Judov (0,3%) 
* 2.058 Nemcev (0,1%) 
* 14.794 drugih (0,6%)

V sovjetskem popisu prebivalstva leta 1979 za Moldavsko SSR, vključno s Pridnestrjem, vendar brez severne in južne Besarabije, ki sta zdaj del Ukrajine, se je za Moldavce opredelilo  63,9 % prebivalcev in za Romune 0,04 %. V sovjetskem popisu leta 1989, izvedenem v Moldavski SSR, se je  za Moldavce opredelilo 64,5% prebivalcev in za Romune 0,06 %. V moldavskem popisu leta 2014, brez Pridnestrja, se jih je 75 % opredelilo za Moldavce in 7 % Romune.

==Gospodarstvo== 
Leta 1911 je bilo v Besarabiji  165 posojilnic, 117 hranilnic, 43 stanovskih hranilnic in posojilnic ter osem deželnih posojilnic s skupnim premoženjem približno 10.000.000 rubljev. Bilo je tudi 89 državnih hranilnic z vlogami okoli 9.000.000 rubljev.

Leta 1918 je bilo v regiji samo 1.057&amp;nbsp;km železniških prog. Glavne proge so bile širše od evropskih in so se  stekale proti Rusiji. Vozni park in tiri so bili v slabem stanju. V regiji je bilo približno 400 lokomotiv, a le okoli 100 uporabnih. Potniških vagonov je bilo 323, od tega  33 na popravilu. Od 4530 tovornih vagonov in 187 vagonov cistern  je bilo uporabnih le 1389 oziroma 103. Romuni so zmanjšali širino prog na standardnih 1.440&amp;nbsp;mm,  da so se lahko povezali s preostalo Evropo. Poleg tega je bilo le nekaj uporabnih mostov. Romunski cestni inženirji so se odločili zgraditi deset novih mostov: Cuzlău, Țuțora, Lipcani, Șerpenița, Ștefănești–Brăniște, Cahul-Oancea, Bădărăi-Moara Domnească, Sărata, Bumbala-Leova, Badragi in Fălciu. Od načrtovanih mostov so zgradili samo štiri:  Cuzlău, Fălciu, Lipcani in Sărata.

==Sklici== 
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{Wikivoyage-inline|Bessarabia}}
{{Commons category-inline|Bessarabia}}
* [http://depts.washington.edu/cartah/text_archive/clark/meta_pag.shtml Charles Upson Clark. 1927. &quot;Bessarabia: Russia and Roumania on the Black Sea&quot;. (Elektronska različica knjige).] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191008231407/http://depts.washington.edu/cartah/text_archive/clark/meta_pag.shtml |date=8. oktober 2019}}
* {{navedi knjigo|author=George F. Jewsbury|title=The Russian Annexation of Bessarabia, 1774–1828: A Study of Imperial Expansion|url=https://books.google.com/books?id=p4odAAAAMAAJ|year=1976|publisher=East European Quarterly|isbn=978-0-914710-09-7}}
* {{Cite EB1911|wstitle= Bessarabia | volume= 3 |last1= Kropotkin |first1= Peter Alexeivitch |author1-link= Peter Kropotkin| last2= Bealby |first2= John Thomas| page = 821 }}
* {{navedi knjigo|author=Ioan Scurtu|title=Istoria Basarabiei de la începuturi până în 2003|url=https://books.google.com/books?id=UD8iAQAAIAAJ|year=2003|publisher=Editura Institutului Cultural Român|isbn=9789735773779}}
* [http://www.rtrfoundation.org/webart/JewsBessarabia.pdf Jews in Bessarabia on the eve of WWII]
* [http://www.rtrfoundation.org/webart/massacresbessarabia.pdf Massacres, deportations &amp; death marches from Bessarabia, from July 1941]
* [http://bessarabia.altervista.org/ Bessarabia – Homeland of a German minority]
* [https://www.academia.edu/377397/FULL_TEXT_Politica_nationala_in_Moldova_Sovietica_1944-1989_Nationalities_Policy_in_Soviet_Moldavia_1944-1989 Igor Casu, (2000) &quot;Politica națională&quot; în Moldova Sovietică, 1944–1989, Chisinau]
* [https://www.academia.edu/7393697/%D0%A3_%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D0%BA%D0%BE%D0%B2_%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D1%86%D0%B8%D0%B8_%D0%91%D0%B5%D1%81%D1%81%D0%B0%D1%80%D0%B0%D0%B1%D0%B8%D0%B8._%D0%92%D1%8B%D1%8F%D0%B2%D0%BB%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B5_%D0%BA%D0%BB%D0%B0%D1%81%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE%D0%B3%D0%BE_%D0%B2%D1%80%D0%B0%D0%B3%D0%B0_%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%84%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%86%D0%B8%D1%8F_%D0%B8%D0%BC%D1%83%D1%89%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%B0_%D0%B8_%D1%82%D1%80%D1%83%D0%B4%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%8F_%D0%BC%D0%BE%D0%B1%D0%B8%D0%BB%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D1%86%D0%B8%D1%8F_1940-1941._%D0%A1%D0%B1%D0%BE%D1%80%D0%BD%D0%B8%D0%BA_%D0%B4%D0%BE%D0%BA%D1%83%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D1%82%D0%BE%D0%B2 Игор Кашу, (2014) У истоков советизации Бессарабии. Выявление &quot;классового врага&quot;, конфискация имущества и трудовая мобилизация, 1940–1941. Сборник документов. Chisinau,CARTIER]
* [http://dacoromania.net/book/%D0%B1%D0%B5%D1%81%D1%81%D0%B0%D1%80%D0%B0%D0%B1%D0%B8%D1%8F_%D0%B2_%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2%D0%B5_%D1%80%D0%BE%D1%81%D1%81%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B9_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%B8 Андрей Кушко, Виктор Таки, Олег Гром (2012) Бессарабия в составе Российской империи (1812—1917). Москва, Новое Литературное обозрение] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141102025918/http://dacoromania.net/book/%D0%B1%D0%B5%D1%81%D1%81%D0%B0%D1%80%D0%B0%D0%B1%D0%B8%D1%8F_%D0%B2_%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2%D0%B5_%D1%80%D0%BE%D1%81%D1%81%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B9_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%B8 |date=2. novembra 2014 }}
* [http://www.cartier.md/carti/du%C8%99manul-de-clas%C4%83/1105.html Igor Casu, (2014) Dușmanul de clasă. Represiuni politice, violența și rezistența in R(A)SS Moldoveneasca, 1924–1956, Chișinău, Cartier.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190413080024/http://www.cartier.md/carti/du%C8%99manul-de-clas%C4%83/1105.html |date=13. aprila 2019 }}

{{zgodovinske pokrajine Romunije}}

{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Zgodovinske regije]]
[[Kategorija:Moldavija]]
[[Kategorija:Ukrajina]]
[[Kategorija:Romunija]]</text>
      <sha1>88bw5hc80nrs7gxykcuucuil8qg27mh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vodnjak kralja Fahda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>544122</id>
    <revision>
      <id>6678004</id>
      <parentid>6488092</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:57:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>/* Oblikovanje */ disambig., drugi drobni popravki  [[Project:AWB|AWB]]</comment>
      <origin>6678004</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4868" sha1="sepjv7g16103eq0ni7d02yzjoyk8htl" xml:space="preserve">{{Infobox artwork
| title = Vodnjak kralja Fahd&lt;br&gt;نافورة الملك فهد
| image_file = BSM 2571.jpg
| caption = Vodnjak je ponoči osvetljen
| painting_alignment = portret
| image_size = 
| alt = 
| other_language_1 = 
| other_title_1 = Vodnjak v Džidi
| artist = 
| year = {{start date and age|1985}}
| type = [[Vodna fontana]]
| height = 
| height_metric = 312
| width_metric = 
| length_metric = 
| diameter_metric = 
| dimension = 
| metric_unit = m
| condition = 
| city = [[Džida]], [[Saudova Arabija]]
| coordinates = {{Coord|21|30|56|N|39|8|42|E|type:landmark_region:SA-02|display=inline,title}}
| owner = 
| url = &lt;!--{{URL|example.com}} Only for official web pages--&gt;
}}
'''Vodnjak kralja Fahda''' ({{lang-ar|نافورة الملك فهد}}), znan tudi kot '''vodnjak v Džidi''', je v [[Džida|Džidi]] v Saudovi Arabiji. To je najvišji vodnjak te vrste na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Steve|date=2015-06-27|title=Top 6 Tallest Fountains in the World|url=https://lifeinsaudiarabia.net/worlds-tallest-fountains-jedda/|access-date=2021-03-26|website=Life in Saudi Arabia|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Pregled ==
Vodnjak je mestu Džida podaril kralj Fahd, od tod tudi njegovo ime. Zgrajen je bil med letoma 1980 in 1983 in je bil splavljen leta 1985.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=World Tallest Fountain in Jeddah|url=http://www.hoteltravel.com/saudi_arabia/jeddah/world-tallest-fountain-in-jeddah.htm|publisher=Hotel Travel|accessdate=2 October 2014|archive-date=4 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171204225731/http://www.hoteltravel.com/saudi_arabia/jeddah/world-tallest-fountain-in-jeddah.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Fontana, ki je na zahodni obali Saudove Arabije, bruha vodo do največje višine 260 metrov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://arabic-media.com/picture_gallery/slide/countries/saudi/06.htm|title=6/12 - King Fahd's Fountain, Jiddah|work=Arabic Media|accessdate=21 February 2014}}{{better source needed|date=February 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.saudinf.com/MAIN/a853.htm |title=Jiddah: King Fahd's Fountain |work=SAMIRAD |accessdate=21 February 2014 |archive-date=2012-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120419022022/http://www.saudinf.com/main/a853.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Druga najvišja je ''Fontana svetovnega pokala'' v [[Seul]]u v [[Južna Koreja|Južni Koreji]] z višino vode 202 m.

Vodnjak kralja Fahda je vpisan v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovo knjigo rekordov]] kot najvišji vodnjak na svetu.

Vodnjak je viden po vsej okolici Džide. Izmetna voda lahko doseže hitrost 375 km/h, njena masa v zraku pa lahko preseže 16 ton.&lt;ref name=&quot;prosperityfountain&quot;&gt;{{navedi splet|title=King Fahd's Fountain in Saudi Arabia|publisher=Prosperity Fountain|url=http://www.prosperityfountain.com/tallest-water-fountain.html|accessdate=11 October 2013|archive-date=2018-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225194322/https://www.prosperityfountain.com/tallest-water-fountain.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Fontana namesto sladke uporablja slano vodo, pridobljeno iz Rdečega morja. Vodnjak ponoči osvetljuje več kot 500 LED reflektorjev.

== Zgodovina ==
Fontana je bila prvotno zgrajena med letoma 1980 in 1983 in je bila navdihnjena z ženevsko fontano (dolžina 140 metrov, hitrost črpanja 124 mph), vendar načrtovalci niso bili zadovoljni z višino. Fontana je nato leta 1985 delovala v sedanji obliki, da je črpala morsko vodo s hitrostjo 233 milj na uro do višine 312 metrov.

Bas skakalec ekipe ''Red Bull Air Force'' Othar Lawrence je postavil svetovni rekord z zgodovinskim skokom vzdolž vodnjaka.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=أوثار لورانس في قفزة تاريخية|url=https://www.redbull.com/eg-ar/othor-lawrence-base-jump-jeddah-ar|access-date=2021-09-08|publisher=Red Bull|language=ar}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Red Bull Air Force|url=https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=325946868855&amp;id=73177632894|access-date=2021-09-08 |publisher=Facebook |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Oblikovanje ==
[[File:King Fahd’s Fountain.jpg|thumb|upright|Vodnjak kralja Fahda ponoči]]
Podstavek fontane je v obliki velike ''mabkhare'', kadilnice, ki simbolizira arabsko kulturo. Ker fontana črpa morsko vodo, je bila [[korozija]] glavna skrb tistih, ki so jo zgradili. Preden pride do črpalke, gre voda skozi več filtrov, da se očisti umazanije, peska in organskih snovi. Fontana je osvetljena s 500 svetlečimi diodami LED, ki so zasnovane tako, da prenesejo neprekinjen padec tisočih ton vode z višine več sto metrov. Ti reflektorji so nameščeni na posebnih otokih.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|King Fahd's Fountain in Jeddah}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Džida]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1985]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Saudovi Arabiji]]</text>
      <sha1>sepjv7g16103eq0ni7d02yzjoyk8htl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jáchyme, hoď ho do stroje!</title>
    <ns>0</ns>
    <id>548233</id>
    <revision>
      <id>6677892</id>
      <parentid>6548276</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:09:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677892</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15435" sha1="5qs81ablr526ktv15nhzrdlhuwfphq6" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Jáchyme, hoď ho do stroje!
| image          = Jachyme hod ho do stroje.png
| film name      = Jáchyme, hoď ho do stroje!
| director       = [[Oldřich Lipský]]
| producer       = [[Karel Vejřík]]
| writer         = [[Ladislav Smoljak]]&lt;br&gt;[[Zdeňek Svěrák]]&lt;br&gt;[[Oldřich Lipský]]
| starring       = [[Luděk Sobota]]
| music          = [[Zdeněk Liška]]
| cinematography = [[Jaroslav Kučera]]
| released       = 30. avgust 1974
| runtime        = 95 minut
| country        = [[Češkoslovaška]]
| language       = [[Češčina]]
}}
'''''Jáchyme, hoď ho do stroje!''''' (dob. Jáchym, vrzi ga v stroj) je [[češka]] [[komedija]] režiserja in scenarista [[Oldřich Lipský|Oldřicha Lipskýja]] in scenaristov [[Ladislav Smoljak|Ladislava Smoljaka]] in [[Zdeňek Svěrák|Zdeňka Svěráka]] iz leta [[1974]].

Junak filma je naivni mladi mehanik František Koudelka, ki si ob odhodu v [[Praga|Prago]] začne urejati življenje po kondiciogramu, karti, ki napoveduje uspešne, neuspešne, nepredvidljive in kritične dni. Ves čas zaupno sledi karti in verjame njenim napovedim. Šele čez leta, ko si že ustvari družino, se izve, da so kondiciogrami, ki jih je prejemal pripadali njegovemu soimenjaku. Film tako opominja, da je uspeh odvisen tudi od zaupanja, ki ga ima človek do sebe.

== Zgodba ==
Mladi mehanik František Koudelka ([[Luděk Sobota]]) se poslovi od sodelavcev na svojem starem delovnem mestu v domačem kraju Chvojkovice. Ob slovesu pozabi stisniti zavoro svojega traktorja »Maňe«, ki pristane v mlaki. Pred odhodom se ustavi še doma, kjer mu mama ([[Eva Svobodová]]) kot darilo za Františkovo teto ([[Věra Ferbasová]]) v kovček spravi nekaj svežih jajc. Zatem se od nje poslovi. Na vaškem trgu naleti na moža, ki ljudem navdušeno predstavlja svojo iznajdbo, kondiciogram, karto, ki lastniku dneve na koledarju razvrsti na uspešne (*), neuspešne (•), nepredvidljive (0) in kritične (×). Kot demonstracijo mož na kos papirja vpiše Františkove podatke, list pa nato preda svojemu pomočniku, rekoč „Jáchym, vrzi ga v stroj!“. S kondiciogramom opremljeni František se nato odpravi na vlak za Prago.

V Pragi Františka njegova teta lepo sprejme. Pokaže mu sobo, kjer bo spal skupaj z njenim psom Gregorjem (Gregor v mehki postelji, František na starem otomanu). Pove mu tudi, da mu je uredila službo pri avtoservisu delovodje Karfika ([[Ladislav Smoljak]]). Kmalu zatem je František že v delovodjevi pisarni, kjer mu skupaj s psihologom Kláskom ([[Zdeněk Svěrák]]) predstavljata novo delovno mesto, predvsem pa ga opozarjata na nesprejemanje podkupnin. Slednje naj bi namreč povzročale, da uslužbenec na četrt leta zblazni in pristane v ordinaciji psihiatra docenta Chocholouška ([[Václav Lohniský]]). František je za vajenca dodeljen Bédi Hudečku ([[Josef Dvořák]]), ki takrat dela na zelenem [[Renault 16|Renaultu 16]] spogledljive gospe Nevyjelove ([[Eva Fiedlerová]]), na katero želi napraviti vtis.

František zaupno sledi svoji karti, ko pa se mu zaradi spuščene zavore avto odpelje in z mostu pade v [[Vltava|Vltavo]], obupa nad kritičnimi dnevi. Začne se zanimati za uslužbenko Blanko ([[Marta Vančurová]]) iz bližnjega bifeja, ker pa ne ve, kako bi se ji približal, k njej hodi le menjati denar. Kasneje se končno opogumi in jo spozna, to pa ni všeč njenem sodelavcu Karlu ([[Karel Novák]]). Ker mu teta sicer ne bi pustila ven, mora František s seboj na zmenek peljati tudi Gregorja. Za izgovor Blanka Františku predlaga, da se vpiše na krožek [[Judo|juda]], katerega tudi sama obiskuje. Pri vpisu František na trenerja Tumpacha ([[František Peterka]]) napravi dober vtis, ko ga trener pri preizkusu ne more premakniti z mesta (del Františkovega plašča se je zataknil med vrata)

Nekega popoldneva, ko se Františkova teta z Gregorjem odpravi na pasje tekmovanje v [[Holešovice|Holešovicah]]. František to izkoristi in Blanko povabi k sebi domov. Teta, ki se predčasno vrne domov njune zveze ne odobrava in zato mora Blanka domov. Poleg tega se na Františka spravi še Karel, ki sreča par na tramvajski postaji.

František začne redno obiskovati kino, kjer predvajajo film ''Šerif popoldne nima časa'' (''Šerif nemá odpoledne čas''). Najbolj mu je všeč prizor, v katerem šerif ([[René Přibil]]) negativca ([[Jaroslav Tomsa]]) s pestjo udari po obrazu, ter ga redno vadi, da ga bo lahko izvedel pred Karlom.

Trener Tumpach se za člana tekmovalne ekipe odloči izbrati nekoga izmed novincev, saj za dva boljša judoista nastop ne bi bil mogoč (služenje vojaškega roka in bolezen). Mesto določi Františku. Ko slednji premišljuje, ali naj ponudbo sprejme, ga Blanka spomni, da bo tekmovanje potekalo v sredo 27. septembra, ki naj bi bil eden Františkovih uspešnih dni. František nato sprejme ponudbo.

V sredo sedemindvajsetega František vstane, samozavestno pove teti, naj se ne vmešava v njegove osebne zadeve, in se odpravi na delo. Na servisu mu Béda preda v hrambo podkupnine prejšnjega dne, da jih ne izgubi, ker ima kritičen dan (tudi on si je dal napraviti kondiciogram). Kmalu zatem delovodja Karfik na kameri opazi Františka, ki pregleduje Bédine bankovce in si mrmra, da je nor. Takoj se odpravi k telefonu in pokliče docenta Chocholouška, František pa se ravno v tem času odpravi na tekmovanje juda. Kmalu se na servis pripelje reševalno vozilo, ki pa zaradi Františkove odsotnosti tudi kmalu odide. Prve borbe se František pravočasno udeleži in na presenečenje trenerja Tumpacha celo zmaga. Zatem pohiti v bife, toda Karla ni, ker je streže na zabavi na [[Jesenice (razločitev)|Jesenicah]]. František zatem pohiti nazaj na tekmovanje in premaga še drugega nasprotnika. Ker bi za na Jesenice potreboval avtomobil, se oglasi na servisu pri Bédi ter si sposodi avtomobil nekega danskega glasbenika. Vratar Prouza ([[Lubomír Lipský]]) izrabi priložnost in ponovno pokliče psihiatrijo. Pred odhodom Béda Františku v zameno za avto naroči, da Nevyjelovi, ki ima rojstni dan, kupi šopek vrtnic in ji preda Bédino pesem, saj zaradi kritičnega dne tega sam ni zmožen. Zatem na servis prispe reševalno vozilo, ki pa ne odpelje Františka, temveč Bédo, saj je ustrezal vratarjevem opisu Františka. Pred stanovanjem Nevyjelove Františka ogovori gospa, ki ga zamenja za Bédo. Pove mu, da ga Nevyjelova vabi, da se ji pridruži na gradu [[Grad Konopiště|Konopiště]], kjer je udeležila razstave japonskega miniaturista Uka Ješite ([[Tetsuči Sasagava]]). Med potjo na grad se František znajde sredi 12. dirke ''Konopišťské kolo''. V veliki zmedi mu na avto pripnejo številko 35, ter mu prigovarjajo naj že pelje. Františku kljub vsemu nenamenoma uspe zmagati, temu pa protestira kolerični dirkač Stanislav Volejník. Njegov ugovor je priznan za upravičenega in mu je priznano prvo mesto. Ob ponovni podelitvi nagrade se na prizorišču že prikažeta Holna in Malota, Chocholouškova asistenta, ki odpeljeta Volejníka (Františkova teta je Chocholoušku povedala, da je zmagal František). František se med tem že odpravi naprej in končno prispe na Konopiště, kjer se je odvijala razstava japonskega umetnika Uka Ješite, ki pa je zamujal. Organizatorji Františka, zaradi kimona misleč, da je zamujajoči umetnik, lepo sprejmejo. František s prerezom traku otvori razstavo, pred tem pa še Nevyjelovi izroči šopek in pesem. Medtem se Chocholoušek opraviči Volejníku za zmedo, ta pa docentu pove, kam je bil František namenjen ter, da ima avtomobil z dansko registracijo. S temi informacijami se na Konopiště pripeljeta docentova asistenta, malo za njima pa tudi pravi Uko Ješita, ki kmalu pristane v reševalnem vozilu (Holni in Maloti strežaj na parkirišču pove, da avto z dansko registracijo pripada japonskemu umetniku). František se zatem odpravi nazaj v športno dvorano. Od tam Chocholoušku sporočijo, da se František nahaja pri njih. Docent ponovno pošlje svoja asistenta na teren, vendar se tokrat odloči iti zraven. Ko trojica vpraša vratarja telovadnice, kaj ima Koudelka na sebi, jim le-ta pove, da je oblečen v kimono. Ravno med tem pogovorom pa František že sname opravo. Posledica tega je, da trojica v vreči odnese čistilca, ki je nosil kimono.

František pohiti na Jesenice. Tam pred Karlom zaigra prizor iz filma, ob pogledu na uro (00.15, njegov srečni dan se je iztekel) pa si premisli o pretepu, vendar je takrat že prepozno in vname se velik pretep. V vsej zmedi na prizorišče prispeta Holna in Malota, ki opazita Koudelkin avto. Po naključju se František ob njunem vstopu v lokal zaleti prav vanju. Povprašata ga po imenu, zatem pa še po osebni izkaznici. Tokrat povsem prepričana, asistenta nastavita vrečo, v tistem trenutku pa Blanka izklopi luči. František in Karel zamenjata položaj in slednji pristane v vreči. Po koncu pretepa Blanka Františku kot rešitev za težave v njunem odnosu (Františkova teta in Karel) predlaga poroko.

Naslednji dan Holna in Malota bežita iz psihiatrije pred razbesnelim Chocholouškom, ki za njima strelja z bazuko, ki jo polnita Karfik in Klásek.

Zadnji prizor se dogaja nekaj let v prihodnosti. Pred podeželsko hišo noseča Blanka na mizo prinese pladenj ocvrtega kruha medtem, ko František z otrokom na kolenu prebira časopis, nakar se ob hiši ustavi črn avtomobil [[Tatra 603]]. Iz njega stopijo trije možje. Pojasnijo, da kondiciogrami, ki jih je František prejemal niso pripadali njemu, temveč soimenjaku iz [[Příbram|Přibrama]]. Kot opravičilo za pomoto paru pustijo svoj avto. František možem poda roko in jim skupaj z Blanko in otroci pomaha v slovo, nezavoreni avtomobil pa pristane v bližnji mlaki in se potopi.

== Igralska zasedba ==

* [[Luděk Sobota]] - mehanik František Koudelka
* [[Marta Vančurová]] - razdeljevalka hrane Blanka
* [[Vera Ferbasova]] - Františkova teta Marie Sýkorová
* [[Josef Dvořak]] - mehanik Bedřich &quot;Béda&quot; Hudeček
* [[Ladislav Smoljak]] - delovodja Karfik
* [[Zdeněk Svěrák]] - psiholog Klásek
* [[Karel Novák]] - točaj Karel
* [[Václav Lohinský]] - psihiater doc. Chocholoušek
* [[Eva Fiedlerová]], [[Jaroslava Adamová]] (glas) - gospa Nevyjelová
* [[František Husák]] - asistent Arnošt Holna
* [[Josef Hlinomaz]] - asistent Arnošt Malota
* [[Lubomír Lipský]] - vratar Prouza
* [[Miroslav Homola]] - oglaševalec kondiciograma
* [[Petr Nárožný]] - dirkač Stanislav Volejník
* [[Eva Svobodová]] - Františkova mama
* [[Josef Beyvl]] - vratar telovadnice
* [[Václav Kotva]] - čistilec telovadnice
* [[Oldřich Velen]] - Tonek Trósil
* [[Vladimír Krška]] - direktor računalniškega centra
* [[Miloň Čepelka]] - tolmač
* [[Jan Hartl]] - mehanik novinec Šofr
* [[Jiří Wimmer]] - mehanik Růžička
* [[Jan Vala]] - mehanik Maňas
* [[Tetsuči Sasagava]] - japonski umetnik Uko Ješita
* [[Petr Brukner]] - programer Jáchym

== Produkcija ==

=== Zasnova ===
Sergej Machonin se je obrnil na Svěráka in Smoljaka z idejo za nov projekt po izidu ''[[Umoru v salonskem kupeju|Umora v salonskem kupeju]]'' (''Vraždy v salonním kupé'') leta 1970. Za vzgled sta si vzela prav to delo, parodijo detektivskih zgodb z vsevednimi preiskovalci. Delo je dobilo naslov ''Sedem načel inšpektorja Trachtyja'' (''Sedm zásad inspektora Trachty''). Za režijo se je ponudil Jiří Menzel, ki je bil takrat filmsko upokojen. Njegova transgresija iz 1960. let je pripomogla k temu, da ideja ni bila sprejeta s strani osrednjega dramaturga Ludvíka Tomana, kljub temu, da je scenarij prevzel preverjeni Oldřich Lipský.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Jáchyme, hoď ho do stroje! – Revue|url=https://www.filmovyprehled.cz/cs/revue/detail/jachyme-hod-ho-do-stroje|website=Filmový přehled|accessdate=2023-08-27|language=cs|archive-date=2023-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230827104937/https://www.filmovyprehled.cz/cs/revue/detail/jachyme-hod-ho-do-stroje|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Lipský je nato dobil idejo za film, ki bi temeljil na takrat priljubljenih kartah stanja. Smoljaku in Svěráku je bila ideja všeč in nastal je nov scenarij z naslovom ''Visoka faza'' (''Vysoká fáze'') s podnaslovom ''Veliki dan Františka Koudelke'' (''Velký den Františka Koudelky''). Kasneje je bil naslov prevzet po programerju Jáchymu, ki se v filmu pojavi le za nekaj sekund. Po mnenju scenaristov prvotni naslov ni kazal na to, da je film komedija, hkrati pa so s tem ciljali na barrandovske ocenjevalce.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Produkcija ===
Tehnični scenarij je bil končan avgusta 1973. Proračun je znašal 4,5 milijona [[Češkoslovaška krona|Kčs]]. Relativno nezahtevna produkcija je potekala pod vodstvom dramaturške skupine Karla Copa od konca oktobra do decembra istega leta. Zaradi jesensko-zimskega časa snemanja je prihajalo do težav z naravno svetlobo, prestavitev snemanja pa zaradi načrtovanega snemanja družinske komedije [[Cirkus v cirkusu|''Cirkus v cirkusu'']] (1975) ni bila mogoča.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Montaža je bila končana pozno v maju 1974. Na Copov predlog se je film uvrstil v prvo kategorijo, kar je zagotovilo, da je bila komediji namenjena posebna skrb. Čeprav je dramaturška skupina film predstavila kot satirično komedijo o družbenih pojavih kot so podkupovanje, mecenstvo in breziniciativnost, večina kritikov filma ni imela za satiro.

=== Chvojkovice ===
Izmišljeni kraj Chvojkovice oz. Chvojkovice-Brod se prvič pojavi v seminarskem delu o gledališki igri gledališča [[Divadlo Járy Cimrmana]] ''[[Němý Bobeš]]'', prvič uprizorjene leta 1971. Tako kot film sta tudi to predstavo napisala Ladislav Smoljak in Zdeněk Svěrák.

V prizoru kjer trener Tumpach preizkuša Františka, ga vpraša kje je bil poprej (v katerem judo klubu), nakar mu František odgovori „STS Chvojkovice-Brod“ (njegovo prvotno delovno mesto). Zaradi tega danes več športnih društev na Češkem nosi ime ''STS Chvojkovice-Brod''.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kde Jáchym házel do stroje. Výlet do filmu|url=https://www.idnes.cz/cestovani/tipy-na-vylet/kde-jachym-hazel-do-stroje-vylet-do-filmu.A080716_170534_igcechy_tom|website=iDNES.cz|date=2008-07-19|accessdate=2023-08-26|language=cs|first=Radek|last=Laudin}}&lt;/ref&gt;

Prizori postavljeni v Chvojkovice so bili posneti v [[Oslov|Oslovu]] in [[Jickovice|Jickovicah]]. V prizorih iz Oslova se je pojavilo več domačinov. Ustvarjalci filma so želeli, da bi prebivalci bili oblečeni povsem običajno. Z vodstvom občine so se pogajali, da se je snemanje lahko izvedlo na delovni dan. Želeli so tudi prebarvati hišo nekega domačina. Ni se namreč ujemala z ruralnim izgledom preostalih hiš. Lastnik je nazadnje pristal na nenavadno prebarvanje.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Digitalizacija ==
Leta 2021 je bil film na novo digitaliziran s sodelovanjem Nacionalnega filmskega arhiva (Národní filmov archiv), Državnega sklada za kinematografijo (Státní fond kinematografie) in Mednarodnega filmskega festivala Karlovi Vari (Mezinárodního filmového festivalu Karlovy Vary) pri Universal Production Partners in studiu Soundsquare v Pragi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

[[Kategorija:Češki filmi]]
[[Kategorija:Filmi leta 1974]]
[[Kategorija:Komični filmi]]
[[Kategorija:Filmi o tehnologiji]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Prago]]</text>
      <sha1>5qs81ablr526ktv15nhzrdlhuwfphq6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Skenderbegova čelada</title>
    <ns>0</ns>
    <id>558465</id>
    <revision>
      <id>6678187</id>
      <parentid>6522262</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T11:39:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30264-28</username>
        <id>260241</id>
      </contributor>
      <origin>6678187</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6904" sha1="1h2bth8k0led7s9blm9xg379trx753o" xml:space="preserve">{{Infopolje Krona|name=Skenderbegova čelada|image=Casque Skanderbeg Vienne.jpg|caption=Izvirna Skenderbegova čelada na Dunaju|heraldic=Variant of the Skanderbeg Helmet.svg|nation=[[Kraljevina Albanija]]&lt;br&gt;[[Avstrija]] (trenutna lokacija)|current_location=[[Cesarska zakladnica]], [[Dunaj]], [[Avstrija]]|date_made=15. stoletje|weight=3 kg|primary_material=bela kovina, baker, medenina|other_elements=zlata figura rogate kozje glave}}

'''Skenderbegova čelada''' je [[čelada]], ki naj bi pripadala [[Albanija|albanskemu]] narodnemu heroju [[Skenderbeg|Gjergju Kastriotiju Skanderbegu]]. Nahaja se v [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj|Umetnostnozgodovinskem muzeju]] na [[Dunaj]]u.&lt;ref&gt;Matthias Pfaffenbichler: ''Helm und Schwert des Georg Kastriota, genannt Skanderbeg.'' In: ''Jahrbuch des Kunsthistorischen Museums Wien.'' Bd. 10, 2008, {{ISSN|1605-2773}}, S. 150–159, hier S. 151, 153, 155.&lt;/ref&gt; Po preiskavah naj ne bi meč in deli čelade nikoli bili v Skenderbegovi lasti.

== Opis ==
Čelada je izdelana iz bele kovine. Čeladni zvon je delno kroglast, rob čelade je prekrit s [[Med (kemija)|medeninastim]] trakom in okrašen z grbinami. Okoli čelade je v srednjem delu zakovičen [[Pozlatitev|pozlačen]] [[Baker|bakren]] trak z [[Graviranje|vgraviranimi]] okraski in črkami, pri čemer je vsak par črk ločen z zlato rozeto:

* IN = Jesus Nazarenus
* PE = Principi Emathie
* RA = Regi Albaiae
* TO = Terrori Osmanorum
* RE = Regi Epirotarum
* BT = Benedictat Te

Prevod se glasi: »Jezus iz Nazareta naj te (Skenderbega) blagoslovi, [[Mat, Albanija|Matski]] knez, kralj Albanije, teror Osmanov, kralj [[Epir]]a«.

Čelada ima venčni greben, na katerem je pritrjen lik [[Domača koza|rogatega kozla]]. Figura je izdelana iz [[bron]]a in je pozlačena. Rogato kozjo glavo razlagajo kot starodavni [[Iliri|ilirski]] simbol moči, rogove pa kot simbol moči ali kot simbol božanske moči [[Zevs]]a in drugih bogov. Možna je tudi povezava na lik dvorogega moža ([[Dhu l-Qarnain]]) v Koranu ([[Votlina (sura)|Sura 18]], 83–102), ker se ta lik pogosto enači z [[Aleksander Veliki|Aleksandrom Velikim]], iz čigar imena je izpeljano ime &quot;Skenderbeg&quot;. Legende povezujejo kozjo glavo z dogodki Skenderbega med [[Prvo obleganje Kruje|prvim obleganjem Kruje]] leta 1450.

Čelada tehta tri kilograme.&lt;ref name=&quot;khm&quot;&gt;{{Internetquelle|url=http://bilddatenbank.khm.at/viewArtefact?id=371645|titel=Prunkhelm|werk=KMH Bilddatenbank|hrsg=Kunsthistorisches Museum|archiv-url=https://web.archive.org/web/20120215004007/http://bilddatenbank.khm.at/viewArtefact?id=371645|archiv-datum=2012-02-15|zugriff=2013-06-07}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120215004007/http://bilddatenbank.khm.at/viewArtefact?id=371645 |date=2012-02-15 }}&lt;/ref&gt;&lt;gallery&gt;
Slika:KHM Wien A 127 - Helmet of Skanderbeg frontal view.jpg|Pogled od spredaj
Slika:Đurađ Kastriota (Skenderbeg).jpg|Portret Skenderbega s čelado (Kosta Mandrović, 1885)
Slika:Skenderbeg-Debar-monument.jpg|Skenderbegov spomenik v [[Debar|Debru]]([[Severna Makedonija]])
&lt;/gallery&gt;

== Zgodovina ==
Izvor ter pristnost čelade in meča sta sporna. V muzeju pišejo, da je bila čelada izdelana v Italiji okoli leta 1460.&lt;ref name=&quot;khm&quot;/&gt; Meč je sestavljen iz rezila iz 15. stoletja ter novejšega turškega ročaja.&lt;ref name=&quot;khms&quot;&gt;{{Internetquelle|url=http://bilddatenbank.khm.at/viewArtefact?id=372961|titel=Orientalisches Schwert|werk=KMH Bilddatenbank|hrsg=Kunsthistorisches Museum|archiv-url=https://web.archive.org/web/20120215004019/http://bilddatenbank.khm.at/viewArtefact?id=372961|archiv-datum=2012-02-15|zugriff=2013-06-07}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120215004019/http://bilddatenbank.khm.at/viewArtefact?id=372961 |date=2012-02-15 }}&lt;/ref&gt; Po novejših podatkih je meč [[Češka (zgodovinska dežela)|češkega]] izvora, čelada pa naj bi bila izdelana v 16. stoletju v [[Benetke|Benetkah]]. Obroč čelade naj ne bi bil originalen, figura kozje glave pa skoraj gotovo je izvirna.

Skenderbeg naj bi imel tri meče, ki naj bi imeli veliko udarno moč. Orožje je družina po njegovi smrti verjetno prenesla v Italijo. Albanski zgodovinar [[Kristo Frashëri]] meni, da sta meč in čelada izvirnika iz 15. stoletja. Po njegovih izjavah sta Skenderbegova žena [[Donika Kastrioti|Donika]] in njegov sin [[Gjon Kastrioti]] med begom v Italijo s seboj vzela dva meča in čelado. Predmete je sprva podedoval [[Ferdinand Kastrioti]], Gjonov tretji sin. Ko je leta 1561 umrl, je orožje in čelado dobila v roke njegova hči Irena Kastrioti, vendar jo je morala prodati zaradi visokih dolgov njenega moža Pietra Antonia Sanseverina.

Čelado in meč je v drugi polovici 16. stoletja nosil [[Ferdinand II. Tirolski|nadvojvoda Ferdinand II.]], ki je opremo verjetno dobil v Italiji.&lt;ref name=&quot;khm&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;khms&quot;/&gt; Ferdinand je bil zbiratelj orožja in se je tako kot Skenderbeg uspešno boril proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanom]] v [[Osmanske vojne v Evropi|turških vojnah]], zato se je imel za Skenderbegovega naslednika.&lt;ref name=&quot;Österreich&quot;&gt;{{Webarchive|url=http://www.bmeia.gv.at/botschaft/tirana/aktuelles/kulturelle-veranstaltungen/2012/ausstellung-skanderbegs-waffen-in-albanien.html}}&lt;/ref&gt;

Od 16. stoletja naprej se čelada nahaja v Avstriji. Čelada in meč sta bila prvič omenjena v inventarju nadvojvodske zbirke dvorca Ambras iz leta 1593.&lt;ref name=&quot;Österreich&quot;/&gt; Leta 1806, med [[Koalicijske vojne|napoleonskimi vojnami,]] je bila zbirka orožja zaradi varnosti prestavljena iz [[Innsbruck]]a na Dunaj.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.bmukk.gv.at/ministerium/ministerin/reden/skanderbeg.xml|titel=Rede von Frau Bundesministerin Dr. Claudia Schmied zur Eröffnung der Ausstellung Skanderbeg im National History Museum Tirana|hrsg=Bundesministerium für Unterricht, Kunst und Kultur (Österreich)|datum=2012-11-26|zugriff=2013-05-23}}&lt;/ref&gt;

Konec leta 2012 je bila posojena [[Narodni zgodovinski muzej (Albanija)|Nacionalnemu zgodovinskemu muzeju]] v [[Tirana|Tirani]] za razstavo ob 100. obletnici albanske države.&lt;ref name=&quot;Österreich&quot;/&gt;

Čelada igra osrednjo vlogo v romanu [[Robert Menasse|Roberta Menasseja]] ''Širitev'' iz leta 2022.

== Heraldika ==
V albanski heraldiki Skenderbegova čelada ni zgolj [[Heraldični lik|običajna figura]] v [[Ščit (heraldika)|grbu]], temveč je služila kot krona celovitega grba [[Kraljevina Albanija|Kraljevine Albanije]] pod kraljem [[Ahmed Zogu|Zogom I]].&lt;ref&gt;Gert Oswald: ''Lexikon der Heraldik. ''&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
Slika:Coat_of_arms_of_Albania.svg|Današnji državni grb Albanije
Slika:Stema e Mbretnisë Shqiptare.png|Grb Kraljevine Albanije (1928–1939)
&lt;/gallery&gt;

== Zunanje povezave ==
* [https://www.khm.at/objektdb/detail/527084/ Kunsthistorisches Museum: Beschreibung des Helms]

== Sklici ==

[[Kategorija:Državni simboli Albanije]]
[[Kategorija:Zgodovina Albanije]]
[[Kategorija:Krone]]
[[Kategorija:Čelade]]</text>
      <sha1>1h2bth8k0led7s9blm9xg379trx753o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Konjiška gora</title>
    <ns>1</ns>
    <id>563321</id>
    <revision>
      <id>6677901</id>
      <parentid>6237531</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:26:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Napačna lokacija v infopolju */ odgovor</comment>
      <origin>6677901</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4236" sha1="92dwu7msze0uqtsr3zc6vk7q1w37zcv" xml:space="preserve">== Napačna lokacija v infopolju ==

Koordinate v infopolju 
 [https://tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Konji%C5%A1ka_gora&amp;params=46_33_N_15_34_E_type:mountain_scale:100000 46°33′N 15°34′E] -Iz Wikipedije, proste enciklopedije

(morda tudi privzeto iz WD?) napačno kažejo na severne obronke Pohorja nad Dravo zahodno od Maribora; Konjiška gora pa se nahaja južno od Zgornje Pristave pri Slovenskih Konjicah. 
 [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] Zgornje Pristave: [https://tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Zgornja_Pristava,_Slovenske_Konjice&amp;params=46_20_23.01_N_15_24_28.47_E_region:SI_type:adm1st 46°20′23.01″N 15°24′28.47″E]
S tem se ujema tudi besedilo članka (zemljepisno in geološko). Možno je, da je napaka le v zemljepisni širini; točnih podatkov trenutno še nimam, sicer bi neposredno popravil. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:05, 27. junij 2024 (CEST)

:Verjetno je prava lokacija v članku [[Razgledni stolp na Stolpniku]] (kjer je najvišja točka Konjiške gore):
: [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]]: [https://tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Razgledni_stolp_na_Stolpniku&amp;params=46_20_4.22_N_15_22_5.42_E_ 46°20′4.22″N 15°22′5.42″E]&lt;ref name=hribi&gt;https://www.hribi.net/gora/stolpnik/11/883&gt;&lt;/ref&gt;

:Napačni sta obe koordinati v članku; vseeno še ne popravljam, ker trenutno ne morem preveriti (odčitati na terenu &lt;s&gt;ali dobri karti&lt;/s&gt;) prave (in gora je razmeroma dolg greben z več vrhovi, pri čemer tudi nisem prepričan, da so geo koordinate najvišje točke po dogovoru reprezentativne za ves greben). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 17:20, 27. junij 2024 (CEST)
::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]: V kolikor gre za greben oz. v splošnem obliko, ki ni točkasta, se uporabi koordinate približno na sredi zajetega območja. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:22, 27. junij 2024 (CEST)
:::Po nekaj letih me je spet prineslo mimo tega članka - in napaka v položaju je bila še vedno tu, ampak jaz znam zdaj malo več. 
:::* napačen GPS položaj 46°33′N 15°34′E v članku kaže v grape v severnih obronkih Pohorja pri Limbušu 
:::* GPS položaj, ki jo za Konjiško goro navaja Google Maps, je ok. 150 m VSV (ENE) in kakih deset metrov nižje od Stolpnika, najvišje točke v grebenu Konjiške gore: uporabil bom GPS položaj stolpa, ki je po GMaps 46.334799132118654, 15.368088036883266; pretvorjeno 46°20'N 15°22'E
:::* razdalja med napačnim položajem in vrhom Stolpnika je (po Google Maps) malo manj kot 30 km 
:::* stopinje so pri obeh enake, razlike so v minutah ali decimalkah
:::* Napaka v zemljepisni širini bi lahko bila, da je nekdo pozabil konvertirati decimalke stopinj v minute kota (33' je 0,55 stopinje), za zemljepisno dolžino pa se to ne ujame čisto, moralo se je zgoditi še kaj
:::* članku so koordinate na dveh mestih (enak podatek, enaka napaka), a v kodi najdem samo enkrat; predloga {{tl|koord new}} zaradi display=inline,title podatek prikaže pri naslovu članka in na mestu klica (v preview prikaže oba tudi če je display=title,inline). 
:::* v predogledu članka sem infopolju inline prikazal oba vnosa istih številk,  prvič pustil v poljih za stopnje in minute
:::drugič kopiral in vnesel kot decimalke (za decimalno vejico je bilo treba vnesti piko). &lt;br&gt;
:::'''Druga lokacija z decimalnim vnosom''' - če kliknem povezavo (in izberem google maps s prikazom plastnic) - '''zgreši Stolpnik na Konjiški gori le za dobra 2 km. '''
:::* Preostanek odstopanja je odvisen od decimalk (ali kotnih sekund) pri vnosu, trenutno ok. 20 m, kar je za običajno OK. 
:::Sklep: napaka je bila v vnosu, skoraj gotovo je urejevalec narobe razumel parametre predloge {{tl|koord novi}} in morda bi bilo dobro tam kaj dopolniti v dokumentaciji. 
:::Sicer pa popravljeno{{done}}. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 16:26, 19. maj 2026 (CEST)
{{talkref}}</text>
      <sha1>92dwu7msze0uqtsr3zc6vk7q1w37zcv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kokemäenjoki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>563483</id>
    <revision>
      <id>6677970</id>
      <parentid>6253226</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:06:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677970</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7458" sha1="47ps1txbbetfqsw58x8z3awpomrly3x" xml:space="preserve">{{Infobox river
  | name              = Kokemäenjoki
  | image             = Taavisilta.jpg
  | image_caption     = Kokemäenjokea v središču mesta Pori
  | source1           = Liekovesi, Sastamala
  | source1_coordinates= {{coord|61|19|43|N|22|50|47|E|region:FI-ES}}
| source1_elevation          =  57,5 m
| mouth             = 
  | mouth_location    = Selkämeri, Pori
  | mouth_coordinates = {{coord|61.5610|21.6827|region:FI-ES|display=it}}
| mouth_elevation    =   0 m
| progression       = 
  | subdivision_type1 = Države
  | subdivision_name1 = [[Finska]]
  | length            = ok. 121 km&lt;ref&gt;Ekholm, Matti: Suomen vesistöalueet. Vesi- ja ympäristöhallinnon julkaisuja – Sarja A 126. Helsinki: Vesi ja Ympäristöhallitus, 1993. ISBN 951-47-6860-4&lt;/ref&gt;
   | discharge1_avg    = 238 m³/s
  | basin_size        = 27.100 km²
}}
[[Slika:Kokemäenjoki drainage basin map.svg|thumb|right|Topografski zemljevid porečja Kokemäenjoki]]
'''Kokemäenjoki''' ({{lang-sv|Kumo älv}}) je največja reka v okrajih Satakunta in Pirkanmaa, ki je tudi pritok porečja Kokemäenjoki. Kokemäenjoki se začne pri jezeru Liekovesi v Sastamali, poteka skozi Huittisten, Kokemäki, Harjavalla, Nakkila in Ulvila, do [[Botniški zaliv|Botniškega zaliva]] pri [[Pori]]ju v regiji Satakunta. Dolžina reke, merjeno od Liekovesija, je 121 kilometrov, vendar najbolj oddaljeni izviri njene glavne struge segajo do približno 400 kilometrov oddaljenega Ähtärinjärvija. Glavni pritoki reke Kokemäenjoki so reke Loimijoki, Kauvatsanjoki in Harjunpäänjoki.&lt;ref&gt;Kokemäenjoen vesistöhttp://www.kokemaenjoki.fi/etusivu/kokemaenjoki|Viitattu=5.11.2011 Järvi-meriwiki. Suomen ympäristökeskus. Viitattu 20.6.2022.&lt;/ref&gt;

[[Porečje]] Kokemäenjoki pokriva velika jezera Häme: Vanajavesi, Pyhäjärvi, Näsijärvi, Roine, Mallasvesi, Längelmävesi, Tarjanne, Keurusselkä, ki tečejo po različnih poteh v Lieveveti in naprej v Kokemäenjoki.

== Geografija ==
[[Slika:Enäjärvi aerial 4.jpg|thumb|left|Območje estuarija Pihlavanlahti v pogledu iz zraka.]]

Ravnost in ilovnata narava Satakuntine prsti sta glavna razloga, da Kokemäenjoki tvori velik [[estuarij]]. Danes se estuarij ali delta začne prav v središču Porija in se nadaljuje približno 10 km proti morju. Reka se v razdalji 4,5 km razcepi v štiri krake, ki se končno ponovno združijo ob izlivu reke.&lt;ref&gt;Kokemäenjoen suisto[https://asiointi.maanmittauslaitos.fi/karttapaikka/?e=222911&amp;layers=%5B%7B%22id%22:2,%22opacity%22:100%7D%5D&amp;share=customMarker&amp;zoom=7&amp;lang=fi&amp;title=Kokem%C3%A4enjoen%20suisto&amp;n=6828626&amp;desc=Kokem%C3%A4enjoen%20suisto] Kansalaisen karttapaikka. Maanmittauslaitos. Viitattu 12.3.2012.&lt;/ref&gt; Običajno so delte rečnih estuarijev, kot pove že njihovo ime, trikotne oblike z ustnimi vejami, ki se razhajajo v različnih smereh, vendar je estuarij Kokemäenjoki v stari Lahdenpohji, ki se zožuje od njegovega ustja povzročil, da so se veje ponovno združile v ozkem rečnem ustju.

Kraki estuarija Kokemäenjoki se lokalno imenujejo ''juoviksi'', otoki med njimi pa se imenujejo ''luodoiksi'', kot so Kirjurinluoto, Pormestarinluoto, Hanhiluoto in Saarenluoto. Nadalje so v srednjem in zgornjem toku reke ustrezni stranski kanali, ki se ločijo od reke in se ji spet pridružijo (''putaita''), ki so lahko tudi ostanki prejšnjih estuarijev, običajno imenujejo rokavi, kot sta Kiettareenhaara in kopenska območja med njimi so bodisi otočki, kot sta Kiettareenluoto in Vitikkalanluoto, bodisi otoki, kot so Kirkkosaari, Raukonsaari ali Naarassari. [[Meander|Meandriranje]] je v Kokemäenjokiju minimalno, ker tok struge običajno določajo različne oblike tal in kamnine.

Estuarij oblikuje dvigovanje kopnega, ki zniža vodostaj estuarija in ga pomakne naprej proti morju. Dviganje kopnega iz morja tvori otoke in rte, ki nadzorujejo nastanek struge. Kadar je pred izlivom reke veliko prostora, se območje zamulji v ravnino, v katero se lahko izliv reke naravno odcepi. Ob koncu 20. stoletja se je zamuljenje pojavilo pri približno 100.000 m³ na leto.&lt;ref&gt;Jokela, Pekka: Kokemäenjoki - Lohikiloista megawateiksi. Suomen ja Skandinavian historian tutkielma. Helsinki: Helsingin yliopisto, 1996.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Täiluoto.jpg|thumb|Täiluoto je eden od otočkov v Kokemäenjokiju.]]

To se je v prazgodovini Kokemäenjokija zgodilo trikrat. Prvi kilometri Kokemäenjokija so strmi, teren je skalnat. 

Prvič je reka oblikovala široko delto okoli 4000 pr. n. št. začenši na odprtini polja Huittisten, kjer je reka odložila svoj mulj in kjer je oblikovala več krakov. Nekatere od teh vej so vidne še danes.&lt;ref&gt;Karttapaikka: Huittisten peltoaukean juovat [http://www.satakuntalainenosakunta.fi/satakuntasarja/pdf/Satakuntasarja_XII.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200922135308/https://www.satakuntalainenosakunta.fi/satakuntasarja/pdf/Satakuntasarja_XII.pdf |date=2020-09-22 }}&lt;/ref&gt; Najdaljši med njimi je 2,9 km dolga Suojoki in poteka okoli Naarasaarija. Maijajoki, ki je dolga 1,5 km, poteka okoli Leppisaarija.

Estuarij je svojo vodo izpustil v arhipelag na jasi polja Huittine. Z napredovanjem dviga so se otoki in rti tako povečali, da so ožine postale ožje. Na koncu je reka ostala z dvema ustjema, od katerih je prvi krak nastal v Ronki pri kanalu Kravi, drugi pa v Säpilä. Prvo je pristalo Ronkino ustje in vode so se v skalnatem območju preusmerile proti severu. Tu je nastal najbolj vijugast in slikovito razgiban del reke.&lt;ref&gt;Karttapaikka: Kiettareen ja Säpilän seutu [https://www.ymparisto.fi/sites/default/files/documents/VAMA%202021_3%20Satakunta.pdf]&lt;/ref&gt;

Drugič je estuarij nastal na odprtem polju med Kokemäkijem in Harjavalto okoli leta 2500 pr. n. št. Od takrat je reka razjedla svojo strugo. 

Tretji estuarij je nastal v Nakkili pod Lammaistenkoskim okoli leta 2000 pr. n. št. in nastajanje estuarija se še nadaljuje. Kirkkosaari v Anoli v Nakkili lepo razpolavlja reko, Saarenluoto v Ulvili pa obdaja 4,3 km dolga Kirkkojuopa. V Saarenluoto na terenu lahko vidite številna posušena drevesa. Varvourinjuopa ostaja znotraj industrijskega območja na strani Pori, katerega en konec je bil odrezan z zasipanjem z zemljo.

== Hidrologija ==
Kokemäenjoki je srednje velika reka s povprečnim pretokom približno 240 m³/s. Povprečni največji pretok v 21. stoletju je bil okoli 600 m³/s, najnižji pretok pa okoli 52 m³/s. Med poplavo lahko pretok postane precej visok. V poplavah leta 1899 je bil pretok 900 m³/s, med letoma 1961 in 1990 pri elektrarni Kolsi pa 918 m³/s. Sezonsko nihanje pretoka je posledica regulacije pretoka pri štirih elektrarnah. Glavna rečna struga je čista, vendar je voda Loimijoki obarvana z glino.

Od Liekovesija se spusti 57,5 ​​metrov, od tega približno 17 metrov med Tyrvää in Karhiniemi; 0,30 metra med območjem Karhiniemi in Kiettaree ter preostalih 40 metrov od Kokemäkija do morja. Brzice hidroelektrarne Harjavalta so znižale gladino vode za 18 metrov, preden so bile izkoriščene.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Kokemäenjoki}}
*[https://web.archive.org/web/20130417162157/http://www.ymparisto.fi/default.asp?node=21245&amp;lan=en Kokemäenjoki-LIFE] — ''a project for the restoration and management of valuable natural sites along the Kokemäenjoki River.''
*http://www.kokemaenjoki.fi/etusivu/kokemaenjoki
*http://www.pilvivene.com/suurijoki/

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Reke na Finskem]]</text>
      <sha1>47ps1txbbetfqsw58x8z3awpomrly3x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kimerci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>563824</id>
    <revision>
      <id>6677954</id>
      <parentid>6616030</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T17:00:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677954</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="129425" sha1="tpk58x2bd5p6ck5nce82bt77719rgob" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| conventional_long_name = 
| native_name            = Kimerci
| image_map              = [[Slika:Cimmerian Migrations.jpg|300px]]
| image_map_caption      = Selitve Kimercev po zahodni [[Azija|Aziji]]
| map_width              = 400px
| religion               = skitska religija (?)&lt;br/&gt;staroiranska religija (?)&lt;br/&gt;luvijska religija (?)
| demonym                = 
| government_type        = monarhija
| common_languages       = [[skitščina]]
| title_leader           = Kralj 
| year_leader1           = ?–679 pr. n. št.
| leader1                = [[Teušpa]]
| year_leader2           = 679–640 pr. n. št.
| leader2                = [[Dugdami]]
| year_leader3           = 640–630s pr. n. št.
| leader3                = [[Sandakšatru]]
| p1                     = Černogorovsko-novočerkaska kultura 
| p2                     = Frigija
| s1                     = Lidija
| s2                     = Skiti
| era                    = [[železna doba]] 
}}

'''Kimerci''' so bili starodavno vzhodnoiransko konjeniško nomadsko ljudstvo iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]]. Del Kimercev se je pozneje preselil v Zahodno Azijo. Čeprav so bili Kimerci v kulturnem pogledu [[Skiti]], so tvorili etnično enoto, ločeno od Skitov. Sčasoma so jih sorodni Skiti kljub temu izpodrinili.&lt;ref&gt;{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}&lt;/ref&gt;

Kimerci niso za seboj pustili nobenih zapisov. Večina informacij o njih izvira predvsem iz [[Asirija|asirskih]] zapisov iz 8. do 7. stoletja pr. n. št. in  zapisov grško-rimskih avtorjev iz 5. stoletja pr. n. št. in pozneje. 

==Ime== 
Sodobno ime ''Kimerci'' izhaja iz njihovega latinskega imena ''Cimmerii'', to pa iz starogrškega ''Kimmerioi'' (''Κιμμεριοι'').{{sfn|Tokhtas’ev|1991}} Pravi izvor njihovega imena je neznan, obstaja pa več hipotez.  

Ime Kimercev je izpričano v: 
* novoasirski [[Akadščina|akadščini]] kot {{transl|akk-x-neoassyr|Gimirrāya}} ({{lang|akk-x-neoassyr|{{cuneiform|11|𒆳𒄀𒂆𒀀𒀀}}}} in {{lang|akk-x-neoassyr|{{cuneiform|11|𒇽𒄀𒂆𒊏𒀀𒀀}}}}),{{sfn|Parpola|1970|p=132-134}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=93}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Gimirayu [CIMMERIAN] (EN) |url=http://oracc.museum.upenn.edu/rinap/rinap4/cbd/qpn/x00000580.html |website=Open Richly Annotated Cuneiform Corpus |publisher=University of Pennsylvania |accessdate=2024-07-12 |archive-date=2023-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230108054535/http://oracc.museum.upenn.edu/rinap/rinap4/cbd/qpn/x00000580.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 
* poznobabilonski akadščini kot {{transl|akk-x-latbabyl|Gimirri}} ({{lang|akk-x-latbabyl|{{cuneiform|12|𒆳𒄀𒈪𒅕}}}}&lt;ref name=&quot;ORACCBabylonian1&quot;&gt;{{navedi splet |title=Xerxes I 12 |url=https://oracc.museum.upenn.edu/ario/Q007216 |website=Achaemenid Royal Inscriptions online |series=Open Richly Annotated Cuneiform Corpus |publisher=Ludwig Maximilian University of Munich }}&lt;/ref&gt; in{{lang|akk-x-latbabyl|{{cuneiform|12|𒆳𒄀𒂆𒊑}}}}&lt;ref name=&quot;ORACCBabylonian2&quot;&gt;{{navedi splet |title=Darius I 31 |url=https://oracc.museum.upenn.edu/ario/Q007164 |website=Achaemenid Royal Inscriptions online |series=Open Richly Annotated Cuneiform Corpus |publisher=Ludwig Maximilian University of Munich }}&lt;/ref&gt;)&lt;ref name=&quot;Babylonian&quot;&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Ivantchik|2001|p=319-320}}|{{harvnb|Parzinger|2004|p=23}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=93}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=62}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=211}}}}&lt;/ref&gt; 
* in [[Hebrejščina|hebrejščini]] kot {{transl|he|Gōmer}} ({{lang|he|גֹּמֶר}}).{{sfn|Phillips|1972}}{{sfn|Barnett|1975}}

V poznobabilonskih zapisih [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] se je z imenom Kimerci označevalo vsa nomadska stepska ljudstva, vključno s Skiti in [[Saki]].{{sfn|Diakonoff|1985|p=94}}{{sfn|Diakonoff|1985|p=100}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=93}}  

Kimerci so bili iransko ljudstvo,&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=51}}|{{harvnb|Harmatta|1996|p=1996}}|{{harvnb|Ivantchik|1999|p=517}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=92-93}}|{{harvnb|Bouzek|2001|p=43-44}}}}&lt;/ref&gt; ki si je delilo jezik, izvor in kulturo s Skiti{{sfn|Melyukova|1990|p=98}} in se arheološko ni razlikovalo od njih. Vsi viri, ki so poročali o njihovih dejavnostih, so kljub temu jasno razlikovali Kimerce in Skite kot dve ločeni politični entiteti.{{sfn|Adalı|2017|p=61}}  

Leta 1966 je arheolog Maurits Nanning van Loon opisal Kimerce kot Zahodne Skite, prave Skite pa označil kot Vzhodne Skite.{{sfn|van Loon|1966|p=16}}

==Zgodovina== 
Trije glavni viri informacij o Kimercih so: 
* [[Akadščina|akadsko]] [[klinopis]]no besedilo iz [[Mezopotamija|Mezopotamije]], ki obravnava dejavnosti Kimercev v zahodni Aziji, 
* grško-rimski viri, ki pokrivajo njihovo zgodovino v Evropi, in  
* arheološke najdbe v Pontsko-kaspijskih stepah, na Kavkazu in v zahodni Aziji. 

==Izvor== 
Prihod Kimercev v Evropo je bil del širšega procesa selitev srednjeazijskih iranskih nomadov proti zahodu proti jugovzhodni in srednji Evropi, ki je trajal od 1. tisočletja pr. n. št. do 1. tisočletja n. št. Kimercem so sledili drugi iranski nomadi, med njimi [[Skiti]], [[Savromati]] in [[Sarmati]].{{sfn|Olbrycht|2000b|p=101}} 

====Začetek stepskega nomadstva==== 
Nomadsko pašništvo se je začelo v zgodnjem 1. tisočletju pr. n. št. zaradi podnebnih sprememb. Podnebje v  srednjeazijskih in sibirskih stepah je postalo hladnejše in bolj suho kot prej.{{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=552}} Vremenske spremembe so povzročile, da so stalno naseljeni kmetje [[Bronasta doba|bronaste dobe]] postali nomadski pastirji, tako da so do 9. stoletja pr. n. št. izginile vse stepske naselbine stalno naseljenega bronastodobnega prebivalstva.{{sfn|Melyukova|1995|p=27}} Mobilnost prebivalstva je sprožila oblikovanje vojaških enot, potrebnih za zaščito čred in osvajanje novih pašnikov.{{sfn|Petrenko|1995|p=5}} Skupine nomadov so se selile proti zahodu, v Zakavkazje in gozdne stepske regije zahodne Evrazije.{{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=552}} 

====Černogorovsko-novočerkaska kultura==== 
Kimerci so se izoblikovali v prvem valu&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Olbrycht|2000b|p=102}}|{{harvnb|Olbrycht|2000b|p=130}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=106}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|pp=112–113}}}}&lt;/ref&gt; selitev nomadskega prebivalstva iz delov osrednje Azije, ki ustrezajo sedanjemu vzhodnemu [[Kazahstan]]u (regija Altaj-Sajan).{{sfn|Cunliffe|2019|p=104-106}} Selitev se je začela v 10. stoletju pr. n. št. in trajala  do 9. ali 8. stoletja pr. n. št.{{sfn|Cunliffe|2019|p=105}} V Pontsko-kaspijski stepi so se izoblikovale plemenske zveze, ki so tvorile černogorovsko-novočerkasko kulturo.{{sfn|Olbrycht|2000b|p=102}} 

Med temi plemenskimi zvezami so bile najvidnejše kimerska v Kaspijski stepi, agatirška v Pontski stepi{{sfn|Olbrycht|2000b|p=102}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=130}}{{sfn|Batty|2007|p=202}}  in morda siginejska v Panonski stepi.{{sfn|Olbrycht|2000b|p=105}} Arheološki dokazi  in zgodovinski zapisi, povezani s temi migracijami, so redki in omogočajo le zelo splošen oris tega kompleksnega dogajanja.{{sfn|Cunliffe|2019|p=111}} 

K razvoju černogorovsko-novočerkaske kulture{{sfn|Olbrycht|2000b|p=102}} so največ prispevali naslednji trije kulturni vplivi: 

* avtohtona bilozerska kultura, ki je vplivala zlasti na lončarske sloge in pogrebne običaje,{{sfn|Cunliffe|2019|p=103-104}} 
* altajska, aržanska in karasuška kultura iz Srednje Azije in Sibirije in {{sfn|Olbrycht|2000b|p=102}} in 
* kultura notranjeazijskega izvora, opazna predvsem v oblikah bodal in konic puščic in konjski opremi.{{sfn|Cunliffe|2019|p=104}} 

Pomemben prispevek k razvoju černogorovsko-novočerkaske kulture je dala severnokavkaška kubanska kultura,{{sfn|Olbrycht|2000b|p=102}} zlasti v zvezi z glavami kijev in bodali iz dveh kovin.{{sfn|Cunliffe|2019|p=104}} 

Černogorovsko-novočerkaska kultura se je torej avtohtono razvila v severnopontski regiji v času od 9. do sredine 7. stoletja pr. n. št. iz elementov, ki so že prej prispeli iz Srednje Azije. Zaradi teh je kultura kazala podobnosti z drugimi zgodnjimi nomadskimi kulturami Evrazijske stepe in gozdne stepe, ki so obstajale pred 7. stoletjem pr. n. št., med njimi tudi z aržansko kulturo.{{sfn|Tokhtas’ev|1991}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=102}} 

Zahvaljujoč visoko mobilnemu nomadskemu pašništvu in učinkovitemu orožju, primernemu za konjeniško vojskovanje, so se ti nomadi iz pontsko-kaspijskih step v zelo dolgem časovnem obdobju lahko postopoma infiltrirali globoko v srednjo in jugovzhodno Evropo.{{sfn|Olbrycht|2000b|p=103}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=130}} Černogorovsko-Novočerkaska kultura je zato pokrivala obširno ozemlje od [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] na zahodu do [[Kavkaz]]a na vzhodu, vključno z današnjo južno [[Rusija|Rusijo]].{{sfn|Tokhtas’ev|1991}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=102}} 

To je posledično omogočilo, da je černogorovsko-novočerkaska kultura močno vplivala na [[Halštatska kultura|halštatsko kulturo]] Srednje Evrope.{{sfn|Olbrycht|2000b|p=103}} Med  temi vplivi je bilo sprejetje hlač, ki jih domorodno prebivalstvo Srednje Evrope pred prihodom azijskih stepskih nomadov ni uporabljalo.{{sfn|Olbrycht|2000b|p=105}}

===Kaspijske in kavkaške stepe=== 
V zahodnem delu [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]] so Kimerci živeli v Kaspijski{{sfn|Olbrycht|2000b|p=102}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=123}} in Kubanski stepi{{sfn|Phillips|1972|p=129}}{{sfn|Diakonoff|1985|p=94}}{{sfn|Petrenko|1995|p=8}} na severni in zahodni obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]{{sfn|Olbrycht|2000a|p=76}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=94}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=102}} in ob reki Araks ([[Volga]]),{{sfn|Olbrycht|2000a|p=95}} ki je bila njihova vzhodna meja in jih je ločevala od [[Skiti|Skitov]].{{sfn|Olbrycht|2000a|p=80}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=108}} Na zahodu se je ozemlje Kimercev raztezalo do [[Bospor]]ja.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=86}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=95}} 

Kimerci so bili torej prva velika nomadska konfederacija, ki je naselila Kavkaško stepo,{{sfn|Petrenko|1995|p=8}} a niso nikoli tvorili glavnine prebivalstva Pontske stepe.{{sfn|Diakonoff|1985|p=93}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=102}} Niti [[Heziod]] niti [[Aristej|Aristej iz Prokoneza]] jih nista nikoli omenila med ljudstvi na tem območju.{{sfn|Diakonoff|1985|p=93}} Kompleksa Černogorovka-Novočerkask  doslej ni bilo mogoče poistovetiti z zgodovinskimi Kimerci,{{sfn|Olbrycht|2000a|p=94}} ker bili samo glavna skupina tam naseljenih iranskih nomadov srednjeazijskega izvora.{{sfn|Olbrycht|2000b|p=103}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=130}} 

Med zapuščino Kimercev spadajo morda nekatera krajevna imena v bosporski regiji, ki so jih omenili stari Grki v 5. stoletju pr. n. št.{{sfn|Jacobson|1995|p=46}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=86}} Mednje spadajo:  

* Kimerski trajekt (starogrško: πορθμηια Κιμμερια, romanizirano: porthmēia Kimmeria), 
* država Kimerija (starogrško: χωρη Κιμμερια, romanizirano: khōrē Kimmeria) in 
* Kimerski Bospor (starogrško: Βοσπορος Κιμμεριος, romanizirano: Bosporos Kimmerios). 

Povezava teh imen s prisotnostjo Kimercev je še vedno zelo nezanesljiva.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=95}} 

===Razselitev Kimercev===
====Prihod Skitov==== 
V drugem  valu preseljevanja iranskih nomadov so iz Srednje Azije v kavkaške stepe prišli zgodnji [[Skiti]].{{sfn|Olbrycht|2000b|p=103}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=112-113}} Selitev se je začela v 9. stoletju pr. n. št.,{{sfn|Batty|2007|p=205}} ko so zgodnje Skite iz Srednje Azije izgnali bodisi [[Masageti]], močno nomadsko iransko pleme iz Srednje Azije, tesno povezano s Skiti,{{sfn|Olbrycht|2000a|p=81-82}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=109}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=30}} bodisi neko drugo srednjeazijsko ljudstvo, imenovano [[Isedoni]].{{sfn|Olbrycht|2000a|p=81}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=76}} 

Tako kot nomadi iz kompleksa Černogorovka-Novočerkask so Skiti izvirali iz step Srednje Azije{{sfn|Melyukova|1990|p=98-99}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=108}} v današnjem vzhodnem [[Kazahstan]]u ali regiji Altaj-Sajan, kar dokazujejo kontinuiteta skitskih pogrebnih običajev, orožje in tipično skitska umetnost živalskega sloga iz mongolsko-sibirske regije.{{sfn|Cunliffe|2019|p=112}} 

Skiti so bili tesno povezani z nomadi kompleksa Černogorovka-Novočerkask, s katerimi so si delili skupen izvor, kulturo in jezik.{{sfn|Melyukova|1990|p=98}} Zgodnja skitska kultura se zato  materialno ne razlikuje od kulture kompleksa Černogorovka-Novočerkask.{{sfn|Jacobson|1995|p=36}} 

Selitev zgodnjih Skitov na zahod  je trajala do sredine 8. stoletja pr. n. št.{{sfn|Cunliffe|2019|p=111}} in je arheološko ustrezala gibanju prebivalstva, ki je izviralo iz [[Tuva|Tuve]] v južni [[Sibirija|Sibiriji]] v poznem 9. stoletju pr. n. št. Selitveni val je proti zahodu je v 8. do 7. stoletju pr. n. št. dosegel [[Evropa|Evropo]], zlasti Severni Kavkaz, med letoma okoli 750 in 700 pr. n. št.{{sfn|Olbrycht|2000b|p=103}}{{sfn|Tokhtas’ev|1991}} Selitvena pot je bila torej enaka poti prvega vala srednjeazijskih iranskih nomadov, ki so oblikovali kompleks Černogorovka-Novočerkask.{{sfn|Cunliffe|2019|p=112-113}} 

===Selitev Kimercev===
Selitev Skitov proti zahodu je okoli leta 750 pr. n. št.{{sfn|Grousset|1970|p=6-7}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=113}} dosegla ozemlje Kimercev,{{sfn|Melyukova|1990|p=99}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=108}} ki so približno v tistem času zapuščali svojo domovino v Kaspijski stepi in se selili v zahodno Azijo.{{sfn|Olbrycht|2000b|p=102}} 

Vzroki za odhod Kimercev niso znani,{{sfn|Adalı|2023|p=210}} čeprav so se morda preselili pod pritiskom Skitov, podobno kot različna nomadska ljudstva na obrobju step v Evropi, Zahodni Aziji in Iranu v pozni antiki in pozneje.{{sfn|Petrenko|1995|p=8}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=94}}{{sfn|Adalı|2023|p=210}} 

V starodavnih zahodnoazijskih virih ni omenjen kakršen koli pritisk Skitov na Kimerce ali kakršen koli konflikt med tema dvema narodoma v tem zgodnjem obdobju.{{sfn|Adalı|2017|p=60}} Za poznejše grško-rimsko poročilo, da so Kimerci prečkali [[Kavkaz]] pod pritiskom Skitov, ni nobenega razpoložljivega dokaza.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=84}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=103}} 

Ostanke Kimercev v Kaspijski stepi so asimilirali Skiti.{{sfn|Melyukova|1990|p=99}} Asimilacijo je olajšalo njihovo podobno etnično ozadje in življenjski slog,{{sfn|Bouzek|2001|p=43}} s čimer se je prevlada v tej regiji prenesla s Kimercev na Skite.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=95}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=130}} Skiti so se zatem naselili med reko [[Aras (reka)|Araks]] na vzhodu, [[Kavkaz|Kavkaškim gorovjem]] na jugu in Meotskim morjem na zahodu.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=84}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=103}} Središče skitskega kraljestva je bilo v severnokavkaški stepi.{{sfn|Olbrycht|2000b|p=109}} 

Prihod Skitov in njihova uveljavitev na tem območju v 7. stoletju pr. n. št.{{sfn|Melyukova|1990|p=98}} sta pomenila motnjo v razvoju kimerskih ljudstev kompleksa Černogorovka-Novočerkask,{{sfn|Olbrycht|2000b|p=103}} ki je bil od okoli 750 do okoli 600 pr. n. št. zamenjan z zgodnjo skitsko kulturo. Slednja je še vedno kazala povezave s kompleksom Černogorovka-Novočerkask.{{sfn|Ivantchik|2018}}

===Selitev v zahodno Azijo=== 
V drugi polovici 8. stoletja pr. n. št. in v 7. stoletju pr. n. št. so se konjeniški stepski nomadi s severnega Kavkaza razširili proti jugu,{{sfn|Olbrycht|2000b|p=114}}{{sfn|Adalı|2017|p=60}} začenši s Kimerci, ki so se iz Kaspijske stepe preselili v Zahodno Azijo,{{sfn|Olbrycht|2000a|p=83}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=95-96}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=102}} Kasneje so jim po isti poti sledili [[Skiti]], [[Alani]] in [[Huni]].{{sfn|Olbrycht|2000a|p=91}} Kimerci so vstopili v zahodno Azijo prek kavkaških prelazov{{sfn|Grousset|1970|p=8}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=83}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=102}} Alagir, Darial in Klukhor.&lt;ref&gt;{{Unbulleted list |{{harvnb|Phillips|1972|p=129}}|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=51}}|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=93}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=83}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=91}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=211}}}}&lt;/ref&gt; Po isti poti so kasneje Sarmati napadli [[Arsakidi (Iran)|arsakidsko]] [[Partsko cesarstvo]]. V Partskem cesarstvu so Kimerci sčasoma postali aktivni severno od Kavkaza, na Iranski planoti in v Anatoliji.{{sfn|Olbrycht|2000b|p=114}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=106}} Podrobnosti o njihovih selitvah niso znane.{{sfn|Adalı|2023|p=210}}

====Razlogi za širitev nomadov proti jugu==== 
Selitev stepskih nomadov v zahodno Azijo se je dogajala v  kontekstu takratne rasti Novoasirskega cesarstva, ki se je pod svojima kraljema [[Sargon II.|Sargonom II.]] In [[Sanherib]]om začelo širiti z ozemlja med [[Evfrat]]om in [[Tigris]]om na obsežno ozemlje, ki se je raztezalo od [[Kilikija|Kilikije]] in srednje in vzhodne [[Anatolija|Anatolije]] na severu do [[Sirska puščava|Sirske puščave]] na jugu ter od gorovja [[Taurus]] in Severne Sirije ter obale [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] na zahodu do Iranske planote na vzhodu.{{sfn|Adalı|2017|p=65-66}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=107}} 

[[Asirija|Novoasirsko cesarstvo]] je obkrožalo več manjših držav:{{sfn|Adalı|2017|p=65}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=107}} 
* V Anatoliji na severozahodu sta bili kraljestvi: 
** [[Frigija]] s prestolnico v Gordionu, ki je obvladovala osrednjo in srednjo zahodno Anatolijo ter dele [[Kilikija|Kilikije]], in 
** [[Lidija]]. 
* Na jugu je bila [[Babilonija]], ki so jo večkrat osvojili Asirci. 
* Na jugozahodu je  bil [[Stari Egipt|Egipt]]. 
* [[Elam]] na jugozahodu Iranske planote z elito, razdeljeno na proasirsko in probabilonsko frakcijo. 
* Na severu je bilo močno kraljestvo [[Urartu]] s sistemom trdnjav in provincialnih središč v vzhodni Anatoliji in severozahodni Iranski planoti, ki je bilo tekmec Novoasirskega imperija. 
* V vzhodnih gorah je bilo več šibkejših držav: 
** Elipi,  
** Manai in  
** mestne države [[Medijci|Medijcev]], daljnih sorodnikov Skitov in Kimercev. 

Onkraj ozemelj pod neposredno asirsko vladavino, zlasti na njenih mejah v Anatoliji in na Iranski planoti, so vladali lokalni vladarji z lastnimi interesi, ki so nihali med različnimi rivalskimi velikimi silami.{{sfn|Adalı|2017|p=65-66}}

Stalne družbene motnje, ki jih je povzročalo rivalstvo velikih sil zahodne Azije, so se izkazale za zelo privlačen vir priložnosti in bogastva za stepske nomade.{{sfn|Grayson|1991a|p=128}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=31}} Ko je nomadsko prebivalstvo v kavkaški stepi še naprej raslo, so njihovi aristokrati povedli svoje privržence proti jugu čez Kavkaško gorovje v iskanju pustolovščin in plenjenja v nestabilnem okolju v Zahodni Aziji.{{sfn|Cunliffe|2019|p=114}} Sprva občasni napadi so se sčasoma spremenili v daljše pohode in nazadnje v stalno naselitev skupin nomadov, ki so iskale priložnosti kot plačanci ali neodvisni bojevniki.{{sfn|Cunliffe|2019|p=113-114}} 

Kimerci in Skiti so postali aktivni v zahodni Aziji v 7. stoletju pr. n. št.{{sfn|Melyukova|1990|p=99}} in podpirali ali  Neoasirsko cesarstvo ali kakšno drugo lokalno silo, odvisno od trenutnih interesov.{{sfn|Grayson|1991a|p=128}}{{sfn|Adalı|2017|p=69}} Njihove dejavnosti so od poznega  8. do poznega  7. stoletja pr. n. št. porušile ravnotežje moči [[Elam]]om, Manajem, Novoasirskim cesarstvom in [[Urartu]]jem na eni strani ter planinskimi in plemenskimi ljudstvi na drugi, kar je sčasoma privedlo do pomembnih geopolitičnih sprememb v tej regiji.{{sfn|Phillips|1972|p=129}}{{sfn|Diakonoff|1985|p=91}} 

V [[Paflagonija|Paflagoniji]] so v grobu neznanega vojščaka iz 9. ali 8. stoletja pr. n. št. našli tipično opremo stepskih nomadov, ki kaže, da so nomadski bojevniki prihajali v Anatolijo že v  9. stoletju pr. n. št.{{sfn|Adalı|2017|p=61}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=107}} Prvi prišleki bi lahko bili  plačanci, pustolovci ali prvi naseljenci.{{sfn|Adalı|2017|p=61}} 

Zdi se, da je bilo med preseljevanjem Kimercev v Zahodno Azijo in poznejšim širjenjem Skitov v to isto regijo zelo malo neposrednih povezav.{{sfn|Cunliffe|2019|p=113}} Prihod Skitov približno 40 let za Kimerci kaže, da za grško trditev, da so se Kimerci preselili pod pritiskom Skitov, ni nobenih dokazov.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=83}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=96}}{{sfn|Adalı|2017|p=60}} 

====Selitev v Zakavkazje==== 
V zgodnji fazi njihove  prisotnosti v Zahodni Aziji do zgodnjih 660. pr. n. št. so se Kimerci selili v Zakavkazje, ki je bilo na začetku središče njihovih operacij.{{sfn|Tokhtas’ev|1991}} Od tam so se v 8. stoletju pr. n. št. skozi [[Kolhida|Kolhido]], zahodni Kavkaz ter [[Gruzija|Gruzijo]] {{sfn|Grousset|1970|p=8}}{{sfn|Barnett|1982|p=355}} naselili v osrednjem Zakavkazju&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Ivantchik|1993a|pp=26–28}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=86}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=95}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=62}}}}&lt;/ref&gt; neposredno južno od prelazov Darial in Klukhor{{sfn|Ivantchik|1993a|p=53}} in ob reki [[Kura (reka) |Cyrus]],{{sfn|Olbrycht|2000a|p=91}} ki ustreza okolici [[Gori]]ja v današnji osrednji in južni Gruziji.&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=75}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=83}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=91}}}}&lt;/ref&gt; Njihovo prisotnost potrjujejo arheološke najdbe iz obdobja med letoma 750 in 700 pr. n. št.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=91}} 

Prisotnost Kimercev na tem območju potrjujejo tudi mezopotamski viri, ki omenjajo ''deželo Kimercev'' (𒆳𒂵𒂆, ''māt Gamir'').{{sfn|Tokhtas’ev|1991}}{{sfn|Ivantchik|2001|p=310}}{{sfn|Adalı|2017|p=62}} 

Ozemlje Kimercev je bilo v tem času ločeno od kraljestva [[Urartu]] z urartsko vazalno državo Kuriani v bližini dežel Kulha in Diauhi vzhodno in severovzhodno od jezera Çıldır ter severno in severozahodno od jezera Sevan.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=26-28}}{{sfn|Ivantchik|2001|p=310-311}}{{sfn|Adalı|2023|p=211}} 

====Konflikt z Urartujem==== 
[[Slika:Urartu 715 713-en.svg|thumb|right|300px|Invazija Kimerijcev v Kolhido, Urartu in Asirijo leta 715–713 pr. n. št.]]

Zdi se, da so Kimerci  na ozemljih južno od Kavkaza postali aktivni okoli leta 720. pr. n. št., ko so pomagali prebivalcem [[Kolhida|Kolhide]] in bližnjih regij odbiti napade Urartuja.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=90}} 

Najstarejše znane dejavnosti Kimercev v zahodni Aziji segajo v sredino 710. let pr. n. št.,{{sfn|Ivantchik|1993a|p=51}}{{sfn|Parzinger|2004|p=18}} ko so izvedli nenaden napad na urartsko provinco Uišini.{{sfn|Fuchs|2023|p=746}} K napadu jih pozval manejski vladar Ulusunu.{{sfn|Fuchs|2023|p=746}} Nepričakovan napad je  prisilil guvernerja Uišinija, da je zaprosil za podporo kralja majhne sosednje države Mušašir v asirsko-urartski mejni regiji.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=47-48}} 

Prve pisne omembe Kimercev segajo v pomlad ali zgodnje poletje{{sfn|Ivantchik|1993a|p=47}} leta 714 pr. n. št.&lt;ref&gt;{{Unbulleted list|{{harvnb|Ivantchik|1993a|pp=25–26}}|{{harvnb|Ivantchik|2001|p=310}}|{{harvnb|Ivantchik|2001|p=313}}|{{harvnb|Parzinger|2004|p=18}}|{{harvnb|Ivantchik|2006|p=148}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|pp=90–91}}|{{harvnb|Bouzek|2001|p=38}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=32}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=211}}}}&lt;/ref&gt; Omenjeni so bili v obveščevalnih poročilih Novoasirskega cesarstva, ki jih je prestolonaslednik [[Sanherib]] poslal svojemu očetu, kralju [[Sargon II.|Sargonu II.]] Senaherib je zapisal, da je urartski kralj [[Rusa I.]] sprožil protinapad proti Kimercem.&lt;ref&gt;{{Unbulleted list|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|pp=558–559}}|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=19}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=91}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=66}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=211}}}}&lt;/ref&gt; Rusa I. je za boj proti njim zbral vse svoje razpoložljive oborožene sile,{{sfn|Ivantchik|1993a|p=21-22}} a je bil poražen. Guverner urartske province Uišini je bil v bojih ubit, vrhovnega poveljnika in dva guvernerja pa so Kimerci ujeli, kar dokazuje njihovo veliko vojaško moč.&lt;ref&gt;{{Unbulleted list |{{harvnb|Phillips|1972|p=131}}|{{harvnb|Cook|1982|p=196}}|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=95}}|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|pp=558–559}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=19}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|pp=21–22}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=53}}|{{harvnb|Jacobson|1995|p=33}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=66}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=211}}}}&lt;/ref&gt; 

Po porazu so se urartske sile umaknile v Kuriani,  Rusa I. pa je odšel v provinco Uazaun.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=30}}{{sfn|Adalı|2023|p=211}} Novoasirska obveščevalna poročila so trdila, da se v Urartuju bojijo napada Novoasirskega cesarstva in da se v kraljestvu širi panika,{{sfn|Ivantchik|1993a|p=47}} vendar so razmere v Urartuju ostale mirne.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=47}} Mušaširski kralj Urzana se je osebno,{{sfn|Ivantchik|1993a|p=22-23}} kralj Hubuškije pa preko pooblaščenca odpravil  na srečanje z Ruso I., da bi ponovno potrdil svojo zvestobo Urartuju.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=43}} 

Poraz proti Kimercem je dovolj oslabil Urartu,{{sfn|Ivantchik|1993a|p=53}} da je Sargon II. leta 714 pr. n. št.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=53}} napadel Urartu in ga premagal.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=23}} Kralj Rusa I. je naredil samomor.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=37}} Za novega kralja Urartuja je bil okronan njegov sin Melartua.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=42}} Čeprav je bila moč Urartuja po teh porazih tako omajana,{{sfn|Barnett|1982|p=356}} da je prenehal nadlegovati Manajce in novoasirske province na Iranski planoti,{{sfn|Fuchs|2023|p=746}} je  pod Melartujevim naslednikom [[Argišti II.|Argištijem II.]] (vladal 714 – 680 pr. n. št.) ostal največja sila v zahodni Aziji.{{sfn|Adalı|2017|p=66}} 

Po novoasirskih poročilih iz časa Sargona II. se je kralj Kimercev, čigar ime v teh poročilih ni omenjeno, utaboril v pokrajini Ušunali. Isti kimerski kralj je iz Manaja napadel Urartu, oropal več regij, vključno z Arhijem, in dosegel mesto Hudidae blizu središča Urartuja. Urartski guverner Uišinija je zaprosil za vojaško pomoč kralja Urzano iz Mušaširja, da bi zaščitil prebivalce Pulije in  Suriane.{{sfn|Adalı|2023|p=212}} 

Urartu je za boj proti tej kimerski invaziji mobiliziral svoje oborožene sile in počakal na zimo, ko je sneg blokiral ceste in oviral mobilnost kimerskih konj, potrebnih za prevoz in bojevanje.{{sfn|Fuchs|2023|p=746}}{{sfn|Adalı|2023|p=212}} 

Kimerci so po napadih na Urartu  na njegovih severovzhodnih mejah  vzpostavili vplivna območja, kar jim je omogočilo dostop do [[Anatolija|Anatolske planote]]. V nekaterih delih zahodne Iranske planote in Zakavkazja so kot prevladujoča sila prevzeli vlogo, ki jo je pred tem imel Urartu.{{sfn|Adalı|2023|p=212}} 

=====Smrt Sargona II.===== 
[[Frigija|Frigijski]] kralj [[Midas]] je, verjetno zaradi strahu pred Kimerci, leta 709 pr. n. št. sklenil protikimersko zavezništvo s Sargonom II., pred tem hudim frigijskim sovražnikom.&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Barnett|1982|p=356}}|{{harvnb|Hawkins|1982|pp=420–421}}|{{harvnb|Grayson|1991a|p=92}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=67}}}}&lt;/ref&gt; 

Leta 705 pr. n. št. je Sargon II. krenil na pohod proti uporniškemu novoasirskemu vazalu, [[Hetiti|novohetitskemu]] kraljestvu Tabal v Anatoliji. Na strani Tabala so se borili tudi Kimerci. Sargon II. je bil na pohodu ubit, verjetno v bitki proti tabalskemu vladarju Gurdiju iz Kulumuja.&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|p=559}}|{{harvnb|Barnett|1982|p=356}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=54}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=67}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=323}}}}&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Sargon II and a crown prince, possibly Sennacherib, from Khorsabad, Iraq. The British Museum.jpg|200px|thumb|left|Asirski kralj Sargon II. (levo) in morda prestolonaslednik [[Sanherib]]]] 

Po smrti Sargona II. se je Gurdijevo kraljestvo okrepilo, medtem ko je Novoasirsko cesarstvo izgubilo nadzor nad Tabalom, ki je večinoma prišel pod Gurdijevo oblast.{{sfn|Adalı|2023|p=212}} Sargonov sin in naslednik [[Sanherib]] (vladal 705 – 681 pr. n. št.) je leta 695 pr. n. št. napadel Gurdija pri Tilu, vendar je Gurdiju uspelo pobegniti pred Asirci.{{sfn|Adalı|2017|p=67}}{{sfn|Adalı|2023|p=212}} 

Sanherib je nato prenehal vdirati v Anatolijo in je zavaroval severozahodne meje svojega cesarstva od [[Kilikija|Kilikije]] do Melide in [[Harran]]a.{{sfn|Barnett|1982|p=356}}{{sfn|Adalı|2023|p=212}} Kimerci zato med Sanheribovo vladavino v novoasirskih zapisih niso več omenjeni, ponovno pa so se pojavili med vladavino Sanheribovega sina in naslednika [[Asarhadon]]a.{{sfn|Phillips|1972|p=131}}{{sfn|Ivantchik|1993a|p=57}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=33}} 

Kimerci so  v tem obdobju morda prekinili svoje sovražnosti z Urartujem in med vladavino [[Argišti II.|Argištija II.]] delovali kot plačanci v urartski vojski.{{sfn|Phillips|1972|p=131}}{{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=559}}{{sfn|Adalı|2017|p=66}} Kimerci, ki so služili v urartski vojski, so bili morda tisti, ki so postavili več nagrobnih kipov v regiji Mušašir, podobnih nagrobnim kipom stepskih nomadov. {{sfn|Adalı|2017|p=70}} 

=====Kimerci v asirski vojski===== 
Do leta 680 in 679 pr. n. št. je nekaj kimerskih vojaških oddelkov služilo v novoasirski vojski. Vojaki bi lahko bili ujetniki, Kimerci, rekrutirani v novoasirsko vojsko, ali zgolj asirski vojaki, opremljeni v kimerskem slogu, se pravi s kimerskih loki in puščicami.&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=95}}|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=55}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=63}}}}&lt;/ref&gt; 

=====Razdelitev Kimercev===== 
V obdobju, ki ustreza vladavini novoasirskega kralja Asarhadona (vladal 681 – 669 pr. n. št.), so se Kimerci razdelili na dve veliki skupini:&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|p=560}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=86}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=62}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=65}}|{{harvnb|Fuchs|2023|p=750}}}}&lt;/ref&gt; 

* večina Kimercev se je preselila iz Zakavkazja v Anatolijo in postala zahodna skupina Kimercev, 
* manjša skupina, v novoasirskih virih imenovana Indarejci (𒇽𒅔𒁕𒊒𒀀𒀀, Indaruāya&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Indaraya |url=https://oracc.museum.upenn.edu/saao/saa10/qpn-x-ethnic/x000000260 |department=Letters from Assyrian and Babylonian Scholars |website=State Archives of Assyria Online |series=Open Richly Annotated Cuneiform Corpus |publisher=Ludwig Maximilian University of Munich }}&lt;/ref&gt;), pa je ostala na Iranski planoti na območju blizu Manaja, kjer so bili naseljeni že od časa Sargona II., in izoblikovala vzhodno skupino Kimercev. 

Obe skupini sta še naprej ostali del iste stepske nomadske entitete, ki je bila organizirana odvisno od političnih sprememb. Takšna organizacija je bila prisotna tudi med:{{sfn|Adalı|2017|p=62-63}} 

* staroveškimi [[Šiungnu]]ji, katerega knezi in plemiči so bili razdeljeni v vzhodno in zahodno skupino,{{sfn|Adalı|2017|p=64}} in med  
* srednjeveškimi turškimi [[Oguzi]], organiziranimi v eno samo kraljestvo.{{sfn|Adalı|2017|p=63-63}} 

Premiki Kimercev in Skitov v Anatolijo in na Iransko planoto so delovali kot [[katalizator]] za prevzem evrazijske nomadske vojaške in konjeniške opreme v več zahodnoazijskih državah.{{sfn|Adalı|2017|p=69}} V 7. in 6. stoletju pr. n. št. so bile konice puščic in sigmoidni loki stepskih konjenikov najnaprednejše strelsko orožje svojega časa, tehnično in balistično boljše  od domače zahodnoazijske lokostrelske opreme.{{sfn|Diakonoff|1985|p=92}}{{sfn|Adalı|2017|p=69}}{{sfn|Ivantchik|2018}} 

Kimerske in skitske trgovske postojanke in naselbine na mejah različnih zahodnoazijskih držav so v tem času oskrbovale te države z različnim blagom, podobno kot so daljnovzhodni stepskimi nomadi oskrbovali [[Dinastija Tang|Dinastijo Tang]].{{sfn|Adalı|2017|p=69-70}} 

====Kimerci na Iranski planoti====
Vzhodna skupina Kimercev se je ustalila na severozahodni Iranski planoti in se kasneje pomaknila proti jugu v [[Medijsko cesarstvo|Medijo]].{{sfn|Ivantchik|1993a|p=86}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=82}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=92}} 

=====V Maneji===== 
======Skitska širitev v zahodno Azijo====== 
Potem ko so se naselili v Zakavkazju, so Skiti postali drugi val stepskih nomadov, ki so se od tam razširili proti jugu. Sledili so zahodni obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]{{sfn|Diakonoff|1985|p=93}} in skozi Kaspijska vrata obšli Visoki Kavkaz.&lt;ref&gt;{{Unbulleted list |{{harvnb|Grousset|1970|p=8}}|{{harvnb|Phillips|1972|p=129}}|{{harvnb|Phillips|1972|p=131}}|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=52}}|{{harvnb|Melyukova|1990|p=100}}|{{harvnb|Parzinger|2004|p=19}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=83}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=60}}}}&lt;/ref&gt; V Zakavkazju so se prvič pojavili okoli leta 700 pr. n. št.{{sfn|Diakonoff|1985|p=97}} Skiti niso po selitvi nikoli izgubili stika z osrednjim skitskim kraljestvom v kavkaški stepi in postali zgolj njegov podaljšek.{{sfn|Ivantchik|2018}} 

Skiti so se naselili v vzhodnem Zakavkazju in na severozahodni Iranski planoti&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Sulimirski|1985|p=169}}|{{harvnb|Parzinger|2004|p=19}}|{{harvnb|Parzinger|2004|p=23}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=62}}}}&lt;/ref&gt; med srednjim tokom [[Kura (reka)|Cirusa]] in [[Aras (reka)|Arasa]]. Od tam so se razširili v pokrajine, ki ustrezajo sedanji [[Gandža|Gandži]], Mungečevirju in Muganski ravnini ter v stepe sedanjega [[Azerbajdžan]]a.{{sfn|Diakonoff|1985|p=100}} Pokrajine so bile središče njihovega delovanja do okoli 600 pr. n. št.{{sfn|Sulimirski|1954|p=282}}{{sfn|Sulimirski|1985|p=169}}  Del Zakavkazja, ki so ga poselili Skiti, je v akadskih virih  iz Mezopotamije postal znan  kot ''māt Iškuzaja'' (𒆳𒅖𒆪𒍝𒀀, ''dežela Skitov'').{{sfn|Adalı|2017|p=62}} 

Prihod Skitov v zahodno Azijo približno 40 let po prihodu Kimercev kaže, da ni razpoložljivih dokazov o kasnejšem grško-rimskem poročilu, da so Kimerci prečkali Kavkaz pod pritiskom Skitov, ki so se selili na njihovo ozemlje.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=83}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=96}}{{sfn|Adalı|2017|p=60}} 

====== Napadi na Novoasirsko cesarstvo======
Z zmago Kimercev nad Urartujem in uspešnim pohodom Sargona II. na Urartu leta 714 pr. n. št., ki je odpravil Urartu kot grožnjo Novoasirskemu cesarstvu, Maneja ni bila več potrebna kot varovalno območje pred napadi na Asirsko cesarstvo, medtem ko so Manejci na novoasirske zahteve gledali kot na nepotrebno breme. Manejski kralj Ahšeri (vladal ok. 675 – ok. 650 pr. n. št.) je zato sprejel Kimerce in Skite kot dobrodošle zaveznike, ki bi lahko njegovemu kraljestvu ponudili zaščito in omogočilo odpor proti Asircem. Ahšeri je postal nasprotnik   novoasirskega kralja Sanheriba in njegovih naslednikov Asarhadona in Asurbanipala.{{sfn|Fuchs|2023|p=747}} 

Prva dokumentirana omemba Skitov je v zapisih  Novoasirskega cesarstva{{sfn|Melyukova|1990|p=99}}{{sfn|Olbrycht|2000b|p=107}} iz okoli leta 680 pr. n. št., ki podrobno opisujejo prve skitske dejavnosti v zahodni Aziji in se nanašajo na prvega zabeleženega skitskega kralja [[Išpakaja|Išpakajo]] kot zaveznika Manejcev.&lt;ref&gt;{{Unbulleted list |{{harvnb|Grousset|1970|p=8}}|{{harvnb|Phillips|1972|p=131}}|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=97}}|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=101}}|{{harvnb|Barnett|1982|p=358}}|{{harvnb|Grayson|1991a|p=128}}|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|p=564}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=79}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=63}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=68}}|{{harvnb|Ivantchik|2018}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=214}}}}&lt;/ref&gt; 

Približno v tem času je Ahšeri oviral operacije Novoasirskega cesarstva proti njemu samemu in Manejcem,{{sfn|Fuchs|2023|p=748}} medtem ko so Skiti skupaj z vzhodnimi Kimerci, Manejci in Urartci omenjeni kot morebitna grožnja za komunikacijo med Novoasirskim cesarstvom in njegovim vazalom [[Hubuškija|Hubuškijo]].&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Grayson|1991a|p=128}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|pp=87}}|{{harvnb|Bouzek|2001|p=40}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=61}}|{{harvnb|Fuchs|2023|p=747-748}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=214}}}}&lt;/ref&gt; Novoasirski zapisi omenjajo kimersko-skitske sile, skupaj z Medijci in Manejci, kot možno grožnjo pobiranju davka v Maneji.&lt;ref&gt;{{Unbulleted list |{{harvnb|Diakonoff|1985|p=97}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=87}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=69}}|{{harvnb|Fuchs|2023|p=747}}}}&lt;/ref&gt; 

Med temi napadi so Skiti skupaj z vzhodnimi Kimerci uspeli prodreti daleč preko osrednje Iranske planote in napasti novoasirski provinci Parsua in Bīt-Hamban. Prodrli so celo do Jašuhe,  Šamaš-naširja in [[Zamua|Zamue]] v dolini reke Dijala.{{sfn|Barnett|1982|p=358}}{{sfn|Ivantchik|1993a|p=85-87}}{{sfn|Fuchs|2023|p=747-748}}{{sfn|Adalı|2023|p=214}} V enem od skitsko-kimerskih napadov so izropali majhno mesto Milkija, uničili Bit-Akiti (Hiša novoletnega festivala) tega mesta, da jo je moral Asarhadon  ponovno zgraditi.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=87}}{{sfn|Fuchs|2023|p=748-749}} Napadi v osrčje cesarstva so tako šokirali Asirce, da so z vedeževanjem želeli izvedeti, ali se bodo morali soočiti s še več takimi vdori.{{sfn|Fuchs|2023|p=748}} 

Medtem so Medijci, ki so se pod Ahšerijem okrepili, verjetno zaradi prilagajanja in vključevanja bojnih tehnologij svojih kimerskih in skitskih zaveznikov,{{sfn|Adalı|2017|p=71}} uspelo zavzeti nekaj asirskega ozemlja, vključno s trdnjavama Šaru-ikbi in Dur-Ilil, in ga  obdržal do okoli 650. let pr. n. št.{{sfn|Diakonoff|1985|p=102-103}}{{sfn|Fuchs|2023|p=747}}  

Pod [[Argišti II.|Argištijem II.]] je Urartu poskušal obnoviti svojo moč s širitvijo proti vzhodu proti gori Sabalan, morda zato, da bi zmanjšal pritisk Skitov, Kimercev in Medijcev na trgovske poti čez Iransko planoto in stepe.{{sfn|Barnett|1982|p=357}} Urartu je ostal velika sila tudi pod Agrištijevin naslednikom [[Rusa II.|Ruso II.]] (vladal 680 – 639 pr. n. št.), ki je zgradil niz trdnjav okoli [[Vansko jezero|Vanskega jezera]], v okolici današnjega [[Erevan]]a {{sfn|Adalı|2017|p=67}} in severno od jezera Urmija. Vse trdnjave so bile namenjene nadzoru dejavnosti koalicijskih sil Skitov, Manejcev in Medijcev.{{sfn|Barnett|1982|p=360-361}} 

Zavezniške sile Kimercev, Manejcev in Skitov je nekje med letoma 680 in 677 pr. n. št. porazil Sanheribov sin in kasneje naslednik Asarhadon (vladal 681 – 669 pr. n. št.).{{sfn|Ivantchik|1993a|p=78-79}}{{sfn|Adalı|2017|p=68}}{{sfn|Ivantchik|2018}} Na povračilnem pohodu je prodrl globoko na manejsko ozemlje do gore Damavand in države Patušara (Patišorija) na robu [[Dasht-e Kavĩr|Velike slane puščave]].{{sfn|Diakonoff|1985|p=103-104}}{{sfn|Dandamayev|Medvedskaya|2006}} Kralj [[Išpakaja]] je bil je bil med pohodom ubit v bitki proti Asarhadonovim silam. Kot kralj Skitov ga je nasledil [[Bartatua]],&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Grousset|1970|p=8}}|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=97}}|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|p=564}}|{{harvnb|Ivantchik|1999|p=517}}|{{harvnb|Ivantchik|1993b|pp=326–327}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=63}}|{{harvnb|Fuchs|2023|p=749}}}}&lt;/ref&gt;  s katerim se je Asarhadon morda takoj začel pogajati za mir.{{sfn|Diakonoff|1985|p=103}} 

Ko so Kimerci zapustili svojo domovino severno od Kavkaza in se preselili v zahodno Azijo, da bi tam plenili, jih zadeve lokalnih zahodnoazijskih držav niso zanimale. Bojevali so se za tistega, ki jim je bil sposoben plačati največ. Asarhadon je to  izkoristil in se nekje pred letom 675 pr. n. št. začel v tajnosti pogajati z vzhodnimi Kimerci. Slednji so mu obljubili nevtralnost in nevmešavanje v Asarhadonov napad na Manejce okoli leta 675 pr. n. št.  Ker so bili Kimerci tujci z zelo drugačno kulturo in se zato niso bali mezopotamskih bogov, je Esarhadonov vedeževalec in svetovalec Bel-ušezib gledal na vzhodne Kimerce kot na možne zaveznike Manejcev in Esarhadonu svetoval, naj vohuni tako za njimi kot za Manjejci.{{sfn|Diakonoff|1985|p=91}}{{sfn|Ivantchik|1993a|p=76-77}}{{sfn|Adalı|2023|p=214}}{{sfn|Fuchs|2023|p=751}} 

Asarhadonova druga invazija na Manejce ni bila uspešna, ker so ga Kimerci prevarali.{{sfn|Fuchs|2023|p=751}} Odnosi med Manejci in Asirci so ostali sovražni, Kimerci pa so ostali manejski zavezniki{{sfn|Ivantchik|1993a|p=80}} do obdobja od 671 do 657 pr. n. št.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=88-89}} Novoasirsko cesarstvo se je zaradi tega neuspeha  sprijaznilo z čakanjem na naslednji pohod proti Manejcem, dokler Kimerci ne bodo več predstavljali grožnje ta njihovo cesarstvo.{{sfn|Fuchs|2023|p=751}} 

Približno v tistem času so bili okoli severne meje Elama dejavni tudi [[Indarejci]].{{sfn|Ivantchik|1993a|p=193}} Nekateri od njih so se morda preselili na južno Iransko planoto, kjer so v luristansko bronasto kulturo verjetno vnesli bronaste izdelke kobanske kulture.{{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=560}}  

=====Zavezništvo z Medijci=====
Novoasirsko cesarstvo ni ostalo ravnodušno do sklenitve zavezništva med Kimerci, Manejci in Skiti in je kmalu po diplomatski poti poskušalo ločiti Ahšerija od njegovih zaveznikov. Leta 672 pr. n. št. so po Bartatujevi prošnji za roko Asargadonove najstarejše hčerke Šerua-etitrat in njegovi obljubi, da bo sklenil zavezniški sporazum z Novoasirskim cesarstvom, so  Skiti postali asirski zavezniki.&lt;ref&gt;{{Unbulleted list |{{harvnb|Sulimirski|1954|p=294}}|{{harvnb|Phillips|1972|p=131}}|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=103}}|{{harvnb|Barnett|1982|p=359}}|{{harvnb|Grayson|1991a|p=129}}|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|p=564}}|{{harvnb|Ivantchik|1999|p=509}}|{{harvnb|Parzinger|2004|pp=19–21}}|{{harvnb|Ivantchik|2006|p=148}}|{{harvnb|Ivantchik|2018}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|pp=92–93}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=33}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=114}}|{{harvnb|Dugaw|Lipschits|Stiebel|2020|p=66}}|{{harvnb|Fuchs|2023|p=749-750}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=214}}}}&lt;/ref&gt; 

Poroka med Bartatuo in Šerua-etirat se je verjetno zgodila,&lt;ref&gt;{{Unbulleted list|{{harvnb|Sulimirski|1954|p=294}}|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=103}}|{{harvnb|Jacobson|1995|p=33}}|{{harvnb|Ivantchik|1999|p=509}}|{{harvnb|Parzinger|2004|pp=19–21}}}}&lt;/ref&gt; ker se Skiti v asirskih zapisih odtlej niso več omenjali kot asirski sovražniki.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=92-93}} Skitsko kraljestvo je ostalo v prijateljskih odnosih z Novoasirskim cesarstvom tudi pod Bartatujevim sinom in naslednikom [[Madij]]em.{{sfn|Cunliffe|2019|p=33}} 

Vzhodni Kimerci so ostali sovražniki Asirije{{sfn|Ivantchik|1993a|p=94}} in bili skupaj z Medijci zavezniki Elipov proti invaziji Neoasirskega cesarstva med ok. 672 in ok. 669 pr. n. št.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=90-91}}  Vzhodni Kimerci so v tem času napadli asirsko provinco Šubrijo v južnem Armenskem višavju.{{sfn|Barnett|1982|p=358}}{{sfn|Tokhtas’ev|1991}} 

Posledično je Novoasirsko cesarstvo vse teže nadziralo medijske mestne države in različne državice v gorovju [[Zagros]].{{sfn|Adalı|2017|p=68}} Medijska poglavarja Kaštaritu iz Karkašija in Dusani iz Saparde sta kmalu postala dovolj močna, da je Novoasirsko cesarstvo njuni državi štelo za glavni sili v Mediji.{{sfn|Adalı|2023|p=214}} Ko se je Kaštaritu uprl Novoasirskemu cesarstvu in okoli leta 671 do okoli 669 pr. n. št.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=83-84}} ustanovil prvo neodvisno medijsko  kraljestvo, so pri tem sodelovali tudi vzhodni Kimerci.&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Barnett|1982|p=358}}|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=105}}|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|p=564}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=85}}}}&lt;/ref&gt; 

Okoli leta 669 pr. n. št. so vzhodni Kimerci doživeli poraz z novoasirsko vojsko in bili prisiljeni umakniti se na svoje ozemlje.{{sfn|Tokhtas’ev|1991}} 

V  poznih 660. ali zgodnjih 650. letih pr. n. št. so vzhodni Kimerci zapustili Iransko planoto in se umaknili na zahod v Anatolijo, da bi se pridružili zahodnim Kimercem. Ker je bil Ahšeri odvisen od svojega  zavezništva s Kimerci in Skiti,  je njihov odhod [[Asarhadon]]ovemu nasledniku [[Asurbanipal]]u (vladal 669 – 631 pr. n. št.) dal priložnost, da napade Manejce in si povrne nekaj naselbin, ki so jih zavzeli Manejci. Ahšeri bi se lahko sam uspešno uprl novoasirskemu vdoru, vendar so ga notranja nasprotovanja dovolj oslabila, da so ga prebivalci v uporu odstavili in ubili. Ahšerijev sin Uali je upor zadušil in se podredil Novoasirskemu cesarstvu.{{sfn|Fuchs|2023|p=752-754}} Asurbanipalov položaj se je po odhodu Kimercev  dovolj okrepil, da je  končno ponovno vzpostavil novoasirsko oblast nad [[Maneja|Manejo]].{{sfn|Fuchs|2023|p=757}} 

====V Anatoliji ==== 
Zahodna skupina Kimercev se je neznano kdaj{{sfn|Adalı|2023|p=210}} preselila v Anatolijo,{{sfn|Adalı|2017|p=63}}, kjer je bila še posebej aktivna v [[Tabala|Tabali]], [[Frigija|Frigiji]] in [[Lidija|Lidiji]]{{sfn|Olbrycht|2000a|p=82}} in bi bila vpletena v vojne s slednjima dvema državama in Novoasirskim cesarstvom.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=91}}. Cesarstvo se je izogibalo konfrontacijam s Kimerci, razen če je bilo potrebno.{{sfn|Adalı|2023|p=213}} Selitev Kimercev v Anatolijo je arheološko potrjeno v širjenju skitske kulture v to regijo.{{sfn|Tohtašev|1991}}

===== Poraz z Esarhadonom =====  
Približno v tistem času so vladarji novohetitskega kraljestva [[Kibistra]], ki je zasedalo strateški položaj na številnih poteh, ki so povezovale nižavje [[Konya|Konje]] s [[Kilikija|Kilikijo]], morda zaprosili za pomoč Kimerce pred morebitnimi novoasirskimi poskusi prevzema oblasti nad njihovo regijo po smrti [[Varpalava|Varpalave II.]] iz Tuvane. Mogoče je tudi, da so Kimerci sami poskušali vdreti v to regijo.{{sfn|Adalı|2017|p=68}} Novoasirsko cesarstvo je poskušalo ohraniti svoj  nadzor nad Kilikijo in leta 679 pr. n. št. izvedlo pohod, na katerem je Asarhadon ubil zahodnega kimerskega kralja [[Teušpa|Teušpo]] in nekaj ozemlja priključil k svojemu cesarstvu.&lt;ref&gt;{{Unbulleted list |{{harvnb|Phillips|1972|p=131}}|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=95}}|{{harvnb|Barnett|1982|p=358}}|{{harvnb|Hawkins|1982|p=427}}|{{harvnb|Grayson|1991b|p=127}}|{{harvnb|Grayson|1991c|p=145}}|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|p=559}}|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|pp=57–58}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|pp=60–61}}|{{harvnb|Harmatta|1996|p=181}}|{{harvnb|Bouzek|2001|p=38}}|{{harvnb|Parzinger|2004|p=19}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=63}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=214}}}}&lt;/ref&gt; 

Kljub tej zmagi in kljub temu, da je Asarhadonu uspelo ustaviti napredovanje Kimercev v novoasirski provinci Kue,{{sfn|Adalı|2017|p=68}} njegove vojaške operacije niso bile dovolj uspešne, da bi Asirci trdno zavzeli območja okoli Hubišne. Asirci tudi niso mogli zavarovati meja Novoasirskega cesarstva, zaradi česar je bila provinca Kue ranljiva za vdore Tabale, Kuzuraka in Hilakuja,{{sfn|Ivantchik|1993a|p=65}}{{sfn|Adalı|2023|p=213-221}} ki so bili zavezniki zahodnih Kimercev. Slednji so v tistem času že utrdili svojo oblast Anatoliji{{sfn|Ivantchik|1993a|p=123}} in verjetno obdržali stike s Hibišno.

===== Invazija na Frigijo ===== 
Ker [[Urartu]] ni bil sposoben zaustaviti kimerskega napredovanja,{{sfn|Adalı|2017|p=67}} so zahodni Kimerci pod svojim kraljem [[Dugdami]]jem {{sfn|Adalı|2017|p=63}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=33}}{{sfn|Adalı|2023|p=214}} okoli leta 675 pr. n. št.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=73-74}} vdrli in uničili Frigijsko kraljestvo in izropali njegovo prestolnico [[Gordion]]. Frigijski kralj [[Midas]] je storil samomor.&lt;ref&gt;{{Unbulleted list|{{harvnb|Grousset|1970|p=8}}|{{harvnb|Phillips|1972|p=132}}|{{harvnb|Vaggione|1973|p=526}}|{{harvnb|Cook|1982|p=196}}|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=95}}|{{harvnb|Young|1988|p=20}}|{{harvnb|Mellink|1991|p=624}}|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|p=559}}|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Harmatta|1996|p=181}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=92}}|{{harvnb|Bouzek|2001|p=38}}|{{harvnb|Ivantchik|2006|p=148}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=67}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=33}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=106}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=213}}}}&lt;/ref&gt; Zdi se, da se Kimerci niso niti naselili v mestu niti uničili njegovih utrdb.{{sfn|Mellink|1991|p=634}} 

Zahodni Kimerci so se nato naselili v Frigiji,{{sfn|Adalı|2017|p=63}} podredili del Frigijcev {{sfn|Ivantchik|1993a|p=74}} in nadzirali veliko ozemlje od meje Frigije z [[Lidija|Lidijo]] na zahodu do njene meje z Novoasirskim cesarstvom na vzhodu.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=69}} [[Kapadokija|Kapadokijo]] so spremenili v središče svojih operacij.&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Grousset|1970|p=8}}|{{harvnb|Phillips|1972|p=136}}|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|p=559}}|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=213}}}}&lt;/ref&gt; 

Ti zahodni Kimerci so kmalu postali stalni naseljenci in do ok. 670 pr. n. št. vzpostavili svojo oblast nad avtohtonimi anatolskimi naselbinami in tudi sami ustanavljali svoje naselbine. Glavno mesto kimerskega kralja Dugdamija je bilo mesto [[Harzale]]. Vsaka naselbina je imela svojega upravitelja, ki ga novoasirski viri imenujejo ''gospod mesta'' (novoasirsko [[Akadščina|akadsko]] 𒇽𒂗𒌷𒈨𒌍, romanizirano ''bēl ālāni''). Upravitelji niso bili samo Kimerci, ampak tudi pripadniki drugih etničnih skupin, ki so živele znotraj Dugdamijevega kraljestva.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=103-104}}{{sfn|Adalı|2017|p=64}}{{sfn|Adalı|2023|p=214}}{{sfn|Adalı|2023|p=216}} 

Po izročilu, ki ga je kasneje zapisal [[Štefan Bizantinec]], so Kimerci v podzemnih kaščah frigijske vasi Sjasos našli nekaj deset tisoč medimnojev [[Pšenica|pšenice]], s katero so se dolgo hranili. {{sfn|Ivantchik|1993a|p=74}}{{sfn|Adalı|2023|p=213}}

===== Dejavnosti v Anatoliji =====
Ko je [[Asarhadon]] leta 673 pr. n. št. osvojil bližnjo državo Šubrijo, ga je podpiral [[Rusa II.]], kar potrjuje obdobje brez spopadov med Urartujem in Asirijo med vladavino Ruse II. in Asarhadona.{{sfn|Adalı|2017|p=67}} 

Asirski viri iz približno tega istega časa so zabeležili kimersko prisotnost tudi na območju novohetitske države [[Tabala|Tabale]]{{sfn|Ivantchik|1993a|p=73}} in širjenje njihovega vpliva na nižino okoli [[Konya|Konye]].{{sfn|Adalı|2023|p=213}} 

Asirsko besedilo, napisano približno med letoma 672 in 669 pr. n. št., omenja, da so Kimerci skupaj s Frigijci in Kilicijci ogrožali novoasirsko ozemlje okoli [[Melid]]a, ki so ga malo pred tem osvojili Asirci .&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=68}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=74}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=92}}}}&lt;/ref&gt; 

Zahodni Kimerci so bili v 670. letih pr. n. št. dejavni v  Tabali, Hilakuju in Frigiji{{sfn|Ivantchik|1993a|p=74}} in v zavezništvu s tema nekdanjima državama napadali zahodne novoasirske province.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=123}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=92}}  Neznano kdaj so zahodni Kimerci vdrli tudi v [[Bitinija|Bitinijo]], [[Paflagonija|Paflagonijo]] in [[Troada|Troado]].&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Grousset|1970|p=8}}|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|p=559}}|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=69}}}}&lt;/ref&gt; 

V zgodnjih 660. letih pr. n. št. je moč Kimercev dramatično narasla in postali so gospodarji Anatolije.{{sfn|Diakonoff|1985|p=95}} Obvladovali so obsežno ozemlje,{{sfn|Parzinger|2004|p=23}} ki je na zahodu mejilo na Lidijo, zajemalo Frigijo in segalo do gorovja Taurus v Kilikiji in meje Urartuja na vzhodu. Na severu je segalo do Črnega morja in na jugu do Sredozemskega morja.{{sfn|Adalı|2017|p=63}}{{sfn|Adalı|2017|p=70}}{{sfn|Fuchs|2023|p=757}} 

V nemirih, ki jih je Novoasirsko cesarstvo doživljalo zaradi dejavnosti Kimercev v Anatoliji, so se številni vladarji  v Anatoliji poskušali otresti novoasirske nadvlade.{{sfn|Phillips|1972|p=132}}  Ko je Asarhadona nasledil Asurbanipal, so Kimerci dejansko dokončali novoasirsko oblast v Anatoliji.{{sfn|Grayson|1991c|p=145}} 

=====Ponovna združitev Kimercev===== 
V poznih 660. ali zgodnjih 650. letih pr. n. št., so se zahodni Kimerci okrepili z vzhodnimi Kimerci, ki so zapustili zahodno Iransko planoto in se preselili na zahod v Anatolijo. {{sfn|Fuchs|2023|p=757}} 

======Prvi stiki z Grki====== 
[[Slika:Kimmerer1.jpg|thumb|left|250px|Reprodukcija kimerskega konjenika na grški vazi]] 

V začetku 8. stoletja pr. n. št. so stari Grki začeli organizirati prve odprave v [[Črno morje]]. Po  srečanjih s prijaznimi domačimi so kmalu začeli trgovati in graditi prva trgovska naselja.{{sfn|Cunliffe|2019|p=29-30}} Prva grška kolonija v Črnem morju, ki so jo ustanovili naseljenci iz [[Milet]]a okrog leta 750 pr. n. št., je bil [[Sinop]].{{sfn|Cunliffe|2019|p=30}} Na tem območju so bili v tistem času dejavni Kimerci,{{sfn|Tokhtas’ev|1991}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=79}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=82}} ki so v 7. stoletju pr. n. št. med napadom na Paflagonijo uničili Sinop in ubili njegovega ustanovitelja Habrona. Kimerci so morda uničili tudi grško kolonijo [[Kizik]], da so ga morali kasneje ponovno ustanoviti.{{sfn|Graham|1982|p=119}} Kimerci so takrat prvič prišli v stik z Grki v Anatoliji.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=86}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=91}}{{sfn|Ivantchik|2018}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=35}} 

Leta  671 in 670 pr. n. št. so kimerski kontingenti služili v asirski vojski.{{sfn|Tokhtas’ev|1991}}{{sfn|Adalı|2023|p=214}} Novoasirski viri od okoli 700 pr. n. št. do okoli 650 pr. n. št. omenjajo širjenje kimerske vojaške tehnologije in opreme, ki jo omenjajo kot ''&quot;kimerski usnjeni jermeni&quot;'' in ''&quot;kimerski loki&quot;''.{{sfn|Adalı|2017|p=69}} 

===== Prva vojna z Lidijo=====
Po utrditvi svojih vzhodnih in jugovzhodnih meja z Novoasirskim cesarstvom so Kimerci v poznih 670. in zgodnjih 660. letih pr. n. št.  pod vodstvom [[Dugdami]]ja preusmerili svoje dejavnosti proti zahodni Anatoliji in napadli [[Lidija|Lidijo]],&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Phillips|1972|p=132}}|{{harvnb|Mellink|1991|p=643}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=92}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=33}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=214-215}}}}&lt;/ref&gt; ki je pod svojim kraljem [[Gig]]om zapolnjevala vakuum moči v Anatoliji, ki je nastal z uničenjem Frigijskega cesarstva. Lidija se je uveljavila kot nova vzhajajoča regionalna sila.{{sfn|Cook|1982|p=197}}{{sfn|Hawkins|1982|p=431}} 

Lidija se ni mogla upreti invaziji Kimercev{{sfn|Ivantchik|1993a|p=96-97}} in Gig je leta 666 pr. n. št. poskušal po diplomatski poti pridobiti podporo Novaosirskega cesarstva.{{sfn|Xydopoulos|2015|p=120}} Gig ni sprejel asirske nadoblasti, Asurbanipalu pa je redno pošiljal svoje delegacije in darila.&lt;ref&gt;{{unbulleted list |{{harvnb|Spalinger|1978a|pp=401–402}}|{{harvnb|Spalinger|1978a|p=404}}|{{harvnb|Mellink|1991|pp=644–645}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|pp=96–97}}|{{harvnb|Bouzek|2001|p=39}}|{{harvnb|Dale|2015|p=160}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=71}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=215}}|{{harvnb|Fuchs|2023|p=758}}}}&lt;/ref&gt; Asurbanipal je ocenil, da je prisotnost Kimercev v Anatoliji koristnejša od boja proti njim. Politikantsko je še naprej sprejemal Gigove pohvale in darila, mu v zameno obljubljal podporo bogov [[Ašur (mitologija)|Ašurja]] in [[Marduk]]a in ga pustil čakati brez kakršne koli vojaške podpore.{{sfn|Fuchs|2023|p=757}} 

Gigov boj proti Kimercem se je kmalu tudi brez novoasirske podpore obrnil v njegovo korist. Okoli leta  665 pr. n. št.  in okoli 660 pr. n. št. jih je premagal&lt;ref&gt;{{unbulleted list |{{harvnb|Phillips|1972|p=132}}|{{harvnb|Spalinger|1978a|p=402}}|{{harvnb|Spalinger|1978a|p=404}}|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|p=559}}|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|pp=97–98}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=102}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=92}}|{{harvnb|Dale|2015|p=160}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=33}}}}&lt;/ref&gt; in poslali ujete kimerske mestne gospode Asurbanipalu kot diplomatsko darilo.{{sfn|Mellink|1991|p=645}}{{sfn|Ivantchik|1993a|p=98}}{{sfn|Ivantchik|1993a|p=103}}{{sfn|Adalı|2023|p=215}} 

Poraz Kimercev v vojni z Gigom je tako oslabil njihova zaveznika, Mugaluja iz Tabale in Sandašarmeja iz Hilakuja, da nista imela druge izbire, kot da se okoli 662 pr. n. št. podredita Novoasirskemu cesarstvu.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=124}}{{sfn|Adalı|2017|p=71}}{{sfn|Fuchs|2023|p=757}} 

=====Dogajanja v Levantu=====
[[Slika:Kimerian.jpg|thumb|250px|Asirski relief s podobo kimerskih konjenikov]] 

Zahodni Kimerci so se zaradi krepkega odpora Lidijcev na zahodu  premaknili proti vzhodu proti Novoasirskemu cesarstvu.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=101}} Njihova moč se je kljub porazu z Gigom okoli leta 660. pr. n. št. tako okrepila, da so od okoli 657 pr. n. št. zavladali ne samo na velikim ozemljem v Anatoliji, ampak so osvojili tudi nekaj zahodnih pokrajin Novoasirskega cesarstva, med njimi provinco Kue, in celo del [[Levant]]a.&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Brinkman|1991|p=53}}|{{harvnb|Brinkman|1991|p=53}}|{{harvnb|Mellink|1991|p=645}}|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|pp=99–100}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=216}}}}&lt;/ref&gt; 

Kimerske osvojitve so Asurbanipala zaskrbele in je iskal odgovore na grožnjo v vedeževanju.{{sfn|Spalinger|1978a|p=403}} Asirski astrolog Akulanu je leta 657 pr. n. št. kimerskega kralja Dugdamija naslavljal s ''šar-kiššati'' (''kralj vesolja'').{{sfn|Adalı|2017|p=63}}{{sfn|Adalı|2017|p=71}}  V mezopotamskem gledanju na svet je ta naslov lahko v danem trenutku pripadal samo enemu vladarju na svetu, običajno kralju Novoasirskega cesarstva. Pripisovanje naslova ''šar-kiššati'' tujemu vladarju je bilo brez primere in se v  Novoasirskem cesarstvu še ni zgodilo.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=100}}{{sfn|Adalı|2023|p=216}} 

Akulanu je Asurbanipalu zagotovil, da bo sčasoma ponovno pridobil ''kiššūtu'', to je svetovno oblast, ki mu je upravičeno pripadala, od zahodnih Kimercev, ki so jo uzurpirali.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=100}} 

To izjemno stanje je pomenilo, da so zahodni Kimerci pod svojim najmogočnejšim kraljem Dugdamijem{{sfn|Adalı|2017|p=63}} postali sila, ki se je je bal celo Asurbanipal. Zahodni Kimerci so v zahodni Aziji postali enako močni kot Novoasirsko cesarstvo.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=100}} 

Stanje je ostalo nespremenjeno do konca 650. let in zgodnjih 640. let pr. n. št. {{sfn|Ivantchik|1993a|p=105}}  Asurbanipal je rešitve pogosto spet iskal v preročiščih.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=101-103}} Eden od odgovorov, ki ga je dobil leta 652 pr. n. št., je trdil, da je boginja [[Ištar]] Ašurbanipalu obljubila, da bodo Kimerci poraženi na podoben način, kot je Asurbanipal porazil [[Elam]]ce in ubil njihovega kralja [[Tempti-Humban-Inšušinak|Temptija]] leta 653 pr. n. št.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=101-102}} 

Asurbanipalovi neuspehi so skupaj z njegovo zavrnitvijo vojaške podpore Lidiji tako diskreditirali novoasirsko moč, da je Gig spoznal, da se ne more zanašati na asirsko podporo proti Kimercem. Ko so se napadi Kimercev na njegovo kraljestvo zmanjšali, je prekinil diplomatske odnose z Asirci in poslal svoje vojake v Egipt na pomoč Psametiku I.,&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Braun|1982|p=36}}|{{harvnb|Mellink|1991|p=645}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=101}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=103}}|{{harvnb|Fuchs|2023|p=757-758}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=214}}}}&lt;/ref&gt; ki je bil novoasirski vazal. Asurbanipal se je na Gigovo odločitev odzval tako, da ga je preklel.{{sfn|Braun|1982|p=36}}{{sfn|Mellink|1991|p=645}}{{sfn|Adalı|2023|p=215}}

=====Izčrpanje Asirije===== 
Novoasirska moč je doživela nov pomemben udarec leta 652 pr. n. št., ko se je Asarhadonov najstarejši sin in babilonski kralj [[Šamaš-šum-ukin]] uprl svojemu mlajšemu bratu Asurbanipalu. Asurbanipal je potreboval kar štiri leta, da je popolnoma zatrl babilonski upor, in še eno leto za uničenje [[Elam]]a, ki je podpiral Šamaš-šum-ukina.{{sfn|Adalı|2017|p=71}} Asurbanipal je nato obdržal oblast v [[Babilonija|Babiloniji]] do konca svoje vladavine, Novoasirsko cesarstvo pa je državljanska vojna zelo izčrpala.{{sfn|Adalı|2017|p=72}} 

=====Napad na Šubrijo===== 
V 650. letih pr. n. št. so bili zahodni Kimerci povezani z [[Urartu]]jem {{sfn|Olbrycht|2000a|p=92}}{{sfn|Adalı|2017|p=70}} in služili kot pomožna vojska v napadih urartskega  kralja [[Rusa II.|Ruse II.]] na [[Šubrija|Šubrijo]] blizu urartske meje.&lt;ref&gt;{{Unbulleted list |{{harvnb|Phillips|1972|p=132}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=74-76}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=213}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=33}}|{{harvnb|Fuchs|2023|p=750}}}}&lt;/ref&gt; Urartu je z vključitvijo stepskih nomadov v svoje oborožene sile poskušal prevzeti tudi njihovo vojaško tehnologijo.{{sfn|Adalı|2023|p=212}} 

=====Zavezništvo s Treri===== 
[[Slika:Sozopol Archaeological Museum IMG 4219.JPG|thumb|right|250px|Tračanski konjenik, za njim pešak]] 

Neznano kdaj v 7. stoletju pr. n. št. se je tračansko pleme [[Treri]] preselilo čez [[Bospor|Traški Bospor]] in s severozahoda vdrlo v [[Anatolija|Anatolijo]].{{sfn|Diakonoff|1985|p=95}} Treri so se povezali s Kimerci{{sfn|Tokhtas’ev|1991}} in se nato od okoli leta 650 pr. n. št. skupaj z njimi selili po Anatoliji.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=92}} 

===== Drugi napad na Lidijo =====
Kimerci in Treri pod [[Dugdami|Dugdamijem]] in trerskim kraljem Kobosom{{sfn|Spalinger|1978a|p=407}} ter v zavezništvu z Likijci so leta 644 pr. n. št. drugič napadli Lidijo.{{sfn|Spalinger|1978a|p=405-406}} Tokrat so premagali Lidijce in zavzeli njihovo glavno mesto [[Sarde]], razen [[Citadela|citadele]]. Lidijski kralj Gig je med napadom umrl.&lt;ref&gt;{{Unbulleted list |{{harvnb|Phillips|1972|p=132}}|{{harvnb|Spalinger|1978a|p=406}}|{{harvnb|Braun|1982|p=36}}|{{harvnb|Cook|1982|p=197}}|{{harvnb|Hawkins|1982|p=452}}|{{harvnb|Mellink|1991|p=643}}|{{harvnb|Mellink|1991|p=645}}|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|pp=104–105}}|{{harvnb|Harmatta|1996|p=181}}|{{harvnb|Ivantchik|1999|p=508}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=92}}|{{harvnb|Bouzek|2001|p=39}}|{{harvnb|Parzinger|2004|p=19}}|{{harvnb|Ivantchik|2006|p=148}}|{{harvnb|Dale|2015|p=160}}|{{harvnb|Xydopoulos|2015|p=120}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=71}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=33}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=106}}|{{harvnb|Fuchs|2023|p=758}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=215}}}}&lt;/ref&gt; Novoasirski viri so za Gigovo smrt krivili njegovo lastno nadutost, to je njegova samosvoja dejanja. Trdili so, da so Kimerci vdrli v Lidijo in ga ubili za kazen, ker je [[Psametik I.|Psametiku I.]] priskrbel čete, s katerimi je uničil proasirske egipčanske kralje in združil Egipt pod svojo oblastjo.{{sfn|Spalinger|1976|p=135-136}}{{sfn|Adalı|2023|p=215}} 

Giga je nasledil njegov sin [[Ardis II.]], ki je vzpostavil diplomatske stike z Novoasirskim cesarstvom v  upanju na vojaško podporo, ki je Asurbanipal spet ni zagotovil.&lt;ref&gt;{{Unbulleted list |{{harvnb|Spalinger|1978a|p=405}}|{{harvnb|Braun|1982|p=36}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=104}}|{{harvnb|Fuchs|2023|p=758}}|{{harvnb|Adalı|2023|p=215}}}}&lt;/ref&gt; Ardis je bil prisiljen postati kimerski vazal.{{sfn|Adalı|2023|p=215}}

=====Napad na Jonijo in Eolijo=====
Potem ko sta oplenila Sarde, sta Dugdami in Kobos povedla zahodne Kimerce in Trere v napad na grški mestni državi [[Jonija|Jonijo]] in [[Eolija|Eolijo]] na zahodni obali Anatolije.&lt;ref&gt;{{Unbulleted list |{{harvnb|Phillips|1972|p=129}}|{{harvnb|Cook|1982|p=197}}|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Ivantchik|1999|p=508}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|pp=91–92}}|{{harvnb|Parzinger|2004|p=19}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=70}}}}&lt;/ref&gt; Uničila sta mesti [[Magnezija ob Meandru|Magnezijo ob Meandru]] in [[Artemidin tempelj v Efezu]].&lt;ref&gt;{{Unbulleted list |{{harvnb|Graham|1982|p=116}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=113}}|{{harvnb|Ivantchik|1993b|pp=308–309}}|{{harvnb|Ivantchik|1999|p=508}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=82}}|{{harvnb|Parzinger|2004|p=19}}|{{harvnb|Ivantchik|2006|p=148}}|{{harvnb|Xydopoulos|2015|p=120}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=33}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=35}}}}&lt;/ref&gt; Odporu proti napadalcem se je pridružilo mesto Kolofon.{{sfn|Ivantchik|1993b|p=311}} 

[[Slika:History of Egypt, Chaldea, Syria, Babylonia and Assyria (1903) (14783417153).jpg|thumb|300px|left|Slika kimerskih konjenikov na [[klazomenski sarkofag|klazomenskem sarkofagu]]]] 

Kimerci so na zahodni obali Anatolije, naseljeni z Grki, ostali tri leta, od okoli 644 do okoli 641 pr. n. št. Njihova prisotnost je veliko prebivalcev obalnih pokrajin prisilila na beg na egejske otoke.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=114}}{{sfn|Ivantchik|2006|p=148}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=35}} 

=====Dejavnosti v Kilikiji=====
Ko so Kimerci in Treri začutili, da se je asirska moč po zadušitvi upora [[Šamaš-šum-ukin]]a izčrpala, so se leta 640 pr. n. št. preselili v [[Kilikija|Kilikijo]] na severozahodni meji Novoasirskega cesarstva. Dugdami se je  povezal z Musijem, Mugalujevim sinom in naslednikom prestola uporniške asirske vazalne države [[Tabala|Tabale]], da bi napadel Novoasirsko cesarstvo.&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Grousset|1970|p=8}}|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=124}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=71}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=33}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=106}}|{{harvnb|Fuchs|2023|p=758}}}}&lt;/ref&gt; 

Urartci, ki so leta 643 pr. n. št. še vedno plačevali davek Novoasirskemu cesarstvu, so bili po prihodu Kimercev  prisiljeni sprejeti kimersko nadoblast.{{sfn|Diakonoff|1985|p=118}}{{sfn|Adalı|2017|p=71}} 

[[Slika:Cimmerian.jpg|thumb|180px|Reprodukcija slike kimerskega lokostrelca na grški vazi]] 

Musi je pred načrtovanim napadom na Neoasirsko cesarstvo umrl. Njegovo kraljestvo je propadlo, ko je njegova elita pobegnila ali je bila deportirana v Asirijo. Med Kimerci je izbruhnil upor proti Dugdamiju, ki se je končal  s prekinitvijo sovražnosti z Novoasirskim cesarstvom in sklenitvijo zavezništva. Asurbanipal je prisilil Dugdamija,  da je prisegel, da ne bo napadel Novoasirskega cesarstva.{{sfn|Spalinger|1978a|p=407}}{{sfn|Fuchs|2023|p=758-759}} 

=====Dugdamijeva smrt=====
Dugdami je kmalu prelomil prisego in ponovno napadel Novoasirsko cesarstvo, vendar je med vojaškim pohodom hudo zbolel. Polovica njegovega telesa je bila paralizirana, bruhal je kri in dobil gangreno genitalij in je zato leta 640 pr. n. št. naredil samomor.&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Phillips|1972|p=132}}|{{harvnb|Spalinger|1978a|p=407}}|{{harvnb|Hawkins|1982|p=432}}|{{harvnb|Grayson|1991c|p=145}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=107}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|p=124}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=63}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=33}}}}&lt;/ref&gt; 

Dugdamija kot kralja zahodnih Kimercev v Kilikiji je nasledil njegov sin [[Sandakšatru]],&lt;ref&gt;{{Unbulleted list|{{harvnb|Spalinger|1978a|p=407}}|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=63}}|{{harvnb|Fuchs|2023|p=759}}}}&lt;/ref&gt; ki je nadaljeval napade na Novoasirsko cesarstvo, {{sfn|Ivantchik|1993a|p=115}} vendar je propadel, tako kot njegov oče.{{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=559}} 

Po Dugdamijevi smrti se je moč Kimercev hitro zmanjšala.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=107}} Lidijska kralja [[Ardis II.]] in [[Sadjat]] sta leta 637 pr. n. št. oziroma 635 pr. n. št. morda umrla v boju s Kimerci ali bila odstavljena, ker se nista mogla učinkovito bojevati z njimi.{{sfn|Dale|2015|p=160-161}} 

=====Končni poraz=====
[[Slika:Britishmuseumbintepehorserelief.jpg|thumb|left|300px|Relief na marmorni prekladi grobnice, ki prikazuje lidijskega konjenika]] 

Lidijsko kraljestvo se je kljub tem neuspehom okrepilo. Zdi se, da zato, ker so Lidijci prevzeli kimerski način vojskovanja, se pravi konjenico, vendar so poleg lokov uporabljali tudi dolge sulice.{{sfn|Adalı|2017|p=74}} 

Okoli leta 635 pr. n. št.{{sfn|Spalinger|1978a|p=408}} so [[Skiti]] pod svojim kraljem [[Madij]]em  z novoasirsko odobritvijo osvojili [[Urartu]]{{sfn|Grousset|1970|p=9}} in vdrli v osrednjo Anatolijo.{{sfn|Phillips|1972|p=129}} Na pohodu so premagali Kimerce in Trere.&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Spalinger|1978a|p=406}}|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=95}}|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|p=559}}|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|p=567}}|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Ivantchik|1999|p=508}}|{{harvnb|Ivantchik|1999|p=517}}|{{harvnb|Ivantchik|2006|p=151}}|{{harvnb|Ivantchik|2018}}|{{harvnb|Fuchs|2023|p=759}}}}&lt;/ref&gt; Kimerci po tem porazu niso več ogrožali Novoasirskega cesarstva.&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Sulimirski|Taylor|1991|p=559}}|{{harvnb|Ivantchik|1993a|pp=124–125}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|p=92}}|{{harvnb|Xydopoulos|2015|p=120}}|{{harvnb|Adalı|2017|pp=74–75}}|{{harvnb|Ivantchik|2018}}}}&lt;/ref&gt; 

V napisu, napisanem malo po letu 638 pr. n. št., se je Asurbanipal zahvalil bogu [[Marduk]]u za usodo, ki je doletela Sandakšatruja, kar namiguje, da je doživel grozljivo smrt, podobno očetovi.{{sfn|Fuchs|2023|p=759}} 

Kimerci so po tem dokončnem porazu popolnoma izginili iz zgodovine{{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=559}}{{sfn|Ivantchik|2018}} in so jih kmalu asimilirali prebivalci Anatolije.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=92}}  Približno takrat so izginile tudi zadnje še obstoječe asirsko-hetitske in aramejske države v Anatoliji, ki so bile neodvisne ali vazali  Novoasirskega cesarstva, Frigije, Urartuja ali Kimercev. Točne okoliščine njihovega konca so še vedno zelo nejasne.{{sfn|Adalı|2017|p=72}} 

Skitska moč v Zahodni Aziji je pod Madijem dosegla svoj vrhunec. Skitsko ozemlje je segalo od reke Halis na zahodu Anatolije do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] na vzhodu in od [[Zakavkazje|Zakavkazja]] na severu do severnih meja Novoasirskega cesarstva na jugu.{{sfn|Phillips|1972|p=134}}{{sfn|Spalinger|1978a|p=408}}{{sfn|Ivantchik|2001|p=327}} Po porazu Kimercev in izginotju anatolskih državic je novo Lidijsko cesarstvo pod Aliatom postalo prevladujoča sila v Anatoliji.{{sfn|Diakonoff|1985|p=95}} Grški kolonisti so ponovno ustanovili [[Sinop]].{{sfn|Ivantchik|2010|p=69}}{{sfn|Xydopoulos|2015|p=121}} 

=====Vpliv Kimercev v zahodni Aziji=====
Vdori Kimercev in Skitov v zahodno Azijo v času od 8. do 7. stoletja pr. n. št. so destabilizirali politično ravnovesje med prevladujočimi velikimi silami Asirijo, Urartujem in Frigijo,{{sfn|Adalı|2017|p=75}}  povzročili upad moči teh držav in posledično vzpon številnih novih držav, predvsem Medije in Lidije.{{sfn|Adalı|2017|p=73}}  Geopolitični položaj v zahodni Aziji se je nepovratno spremenil.{{sfn|Phillips|1972|p=129}}{{sfn|Adalı|2017|p=75-77}} S prihodom Kimercev in Skitov so se v zahodni Aziji razširile vojaške tehnologije stepskih nomadov.{{sfn|Adalı|2017|p=75}} 

===Možne selitve v Evropo=== 
Obstaja hipoteza, ki trenutno velja za zelo nezanesljivo,{{sfn|Olbrycht|2000a|p=93-94}} da so se nekateri Kimerci morda preselili v vzhodno, jugovzhodno in srednjo Evropo.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=71}} 

Zagovorniki selitve Kimercev v jugovzhodno Evropo domnevajo, da je segala vse do [[Trakija|Trakije]], kjer so se med letoma 700 in 650 pr. n. št. povezali [[Edoni]] in na račun Skitov in [[Siropeoni|Siropeonov]] okupirali [[Migdonija|Migdonijo]] in ozemlje do [[Vardar]]ja.{{sfn|Mihailov|1991|p=596}} 

Zagovorniki hipoteze o kimerskem vdoru domnevajo, da so vplivali tudi na jugovzhodno [[Ilirija (država)|Ilirijo]], kjer so skupaj s [[Tračani]] okoli leta 650 pr. n. št. končali hegemonijo ilirskih plemen. Značila kimerska konjska oprava, najdena kot dar templju v [[Dodona|Dodoni]], kaže, da so morda vdrli tudi v [[Epir]].{{sfn|Hammond|1982|p=263}}

=== Zapuščina === 
==== Starodavni Kimerci ==== 
=====V Evropi===== 
Ljudstva kompleksa Černogorovka-Novočerkask, katerega del so bili Kimerci, so v srednjo Evropo uvedli uporabo hlač, ki jih lokalno domorodno evropsko prebivalstvo do prihoda prvega vala srednjeazijskih stepskih nomadov ni nosilo.{{sfn|Olbrycht|2000b|p=105}} 

===== V Zahodni Aziji =====  
Vdori Kimercev in Skitov v Zahodno Azijo med 8. in 7. stoletjem pr. n. št., zgodnjih predhodnikov kasnejših stepskih nomadov, so destabilizirali politično ravnotežje med prevladujočimi velikimi silami [[Asirija|Asirijo]], [[Urartu]]jem in [[Frigija|Frigijo]]{{sfn|Adalı|2017|p=75}} ter povzročili propad in uničenje več teh držav. Posledično je propad omogočil vzpon številnih novih sil, kot sta bila imperija [[Medijci|Medijcev]] in [[Lidija|Lidijcev]],{{sfn|Adalı|2017|p=73}} kar je nepovratno spremenilo geopolitično sliko zahodne Azije.{{sfn|Adalı|2017|p=75-76}} 

Ti Kimerci in Skiti so v zahodno Azijo prinesli in med svojo hegemonijo razširili vojaško tehnologijo stepskih nomadov.{{sfn|Adalı|2017|p=75}} 

Po koncu Novoasirskega cesarstva in osvojitvi Novobabilonskega cesarstva, ki so ga nasledili perzijski [[Ahemenidi]], so začeli babilonski pisarji perzijskega [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] zaradi njihovega podobnega nomadskega načina življenja uporabljali ime Kimerci (Gimiri, novobabilonsko akadsko 𒆳𒄀𒈪𒅕in 𒆳𒄀𒂆𒊑&lt;ref name=&quot;ORACCBabylonian2&quot;/&gt;) za vse stepske nomade, vključno s pontskimi Skiti in srednjeazijskimi [[Saki]]. Ahemenidski babilonski pisarji so zato loke, ki so jih uporabljali saški lokostrelci, imenovali 'kimerski loki' (𒄑𒉼 𒄀𒂆𒊒𒄿𒋾, ''kaštu Gimirrîti'' in 𒄑𒉼𒈨 𒄀𒂆𒊒𒀪, ''kašātu Gimirruʾ'').{{sfn|Adalı|2023|p=211}} Podobno so Grki vse nomade imenovali Skiti, Bizantinci pa so za Skite šteli [[Huni|Hune]], [[Slovani|Slovane]] in druga vzhodna ljudstva tudi potem, ko so dejanski Skiti izginili.{{sfn|Ivantchik|2001|p=320}}{{sfn|Adalı|2017|p=62}} 

Kimerci se v hebrejski ''Bibliji'' imenujejo Gōmer ([[Hebrejščina|hebrejsko]] גֹּמֶר). Ime je tesno povezano s podobnim [[Aškenazi|aškenaskim]] izrazom  Gamer, ki pomeni Skite.&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Phillips|1972|p=133}}|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=96}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=62}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=34}}}}&lt;/ref&gt; 

Napis iz leta 283 pr. n. št. omenja, da sta se grški mestni državi [[Samos]] in [[Priena]] še vedno tožarili zaradi ozemlja Batinetisa, ki je bilo zapuščeno med kimerjsko invazijo na [[Jonija|Jonijo]] in [[Eolija|Eolijo]].{{sfn|Ivantchik|2006|p=148}}{{sfn|Ivantchik|2010|p=70}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=35}} 

[[Armenci]] so na podlagi svetopisemskega Gōmerja nižavje okoli [[Konya|Konye]] v [[Kapadokija|Kapadokiji]] imenovali Gamirkʿ (Γامیرڧ).{{sfn|Adalı|2017|p=63}}

=====V grško-rimski književnosti===== 
======Homerjeva ''Odiseja''======
Prva omemba Kimercev v grško-rimski književnosti sega v 8. stoletje pr. n. št. V [[Homer]]jevi ''[[Odiseja|Odiseji]]''{{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=555}} so  opisani kot ljudstvo, ki živi ob vhodu v [[Had]] onstran zahodne obale reke Ocean, ki obkroža svet, v deželi, proti kateri je odplul Odisej, da bi dobil prerokbo od duše vidca [[Tirezij]]a. Dežela je bila prekrita z meglami in oblaki in je zato ostala trajno prikrajšana za sončno svetlobo, čeprav je tam bival sončni bog [[Helij (mitologija)|Helios]].&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=92}}|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|pp=72–73}}|{{harvnb|Bouzek|2001|p=38}}|{{harvnb|Xydopoulos|2015|p=119}}}}&lt;/ref&gt; 

Omemba Kimercev v ''Odiseji'' je bila povsem pesniška  in je združevala domišljijo z zapisi resničnih dogodkov ter resničnost z nadnaravnimi elementi, zato ni vsebovala nobenih zanesljivih informacij o resničnih Kimercih.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=73-74}} Njihova podoba je bila ustvarjena kot pesniško nasprotje [[Lestrigoni|Lestrigonov]] in [[Etiopija|Etiopcev]], ki so v starogrški mitologiji živeli v stalno s soncem obsijani deželi na vzhodnih mejah sveta.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=74}}{{sfn|Xydopoulos|2015|p=119}}  

Homerjev odlomek o Kimercih se je kot vir uporabil v mitu o [[Argonavti]]h, ki opisuje [[Črno morje]] in [[Kolhida|Kolhiodo]], na katere vzhodnih mejah so še v 8. stoletju pr. n. št. živeli Kimerci.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=74-75}} Ozemlje ustreza severnemu [[Zakavkazje|Zakavkazju]].{{sfn|Olbrycht|2000a|p=75}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=94}} Ozemlje Kimercev, opisano v mitu o Argonavtih, ustreza ozemlju v [[Aristej]]evi pesnitvi ''Arimaspea'' iz poznega 7. stoletja pr. n. št. in [[Herodot]]ovih spisih.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=75-76}} Oba avtorja opisujeta Kimerce kot ljudstvo, ki je nekoč prebivalo v stepi neposredno severno od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]].{{sfn|Olbrycht|2000a|p=75-76}} Vzhodno mejo med njimi in Skiti je tvorila reka Araks ([[Volga]]).{{sfn|Olbrycht|2000b|p=108}} 

======6. stoletje pr. n. št. ====== 
Grki, ki so živeli v Anatoliji v 6. stoletju pr. n. št., so še stoletje po izginotju Kimercev s strahom obujali spomin nanje.{{sfn|Barnett|1982|p=355}}  

Grški zgodovinar [[Hekataj|Hekatej iz Mileta]] je na podlagi podatkov, ki jih je zbrala perzijska vojska med svojim vdorom na Skitijo leta 513 pr. n. št., začel umeščati Kimerce in njihovo ozemlje v [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko stepo]]{{sfn|Olbrycht|2000a|p=77}} med Volgo in Bosporjem, kjer so sicer prevladovali Skiti.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=95}} 

======Herodot iz Halikarnasa ====== 
[[Herodot]] je napisal legendarno poročilo o prihodu Skitov v deželo Kimercev, ki deloma temelji na Hekatejevi pripovedi:&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Tokhtas’ev|1991}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|pp=78–79}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=30}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|p=106}}|{{harvnb|Cunliffe|2019|pp=111–112}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=60}}}}&lt;/ref&gt; 

* Potem ko so Masageti izgnali Skite iz Srednje Azije, so se Skiti  preselili na zahod čez Araks in zavzeli dežele Kimercev in jih pregnali.  
* Prihod Skitov je privedel do državljanske vojne med Kimeci, ker je &quot;kraljevo pleme&quot;  želelo ostati v svojih deželah in se braniti pred vsiljivci, ostali ljudje pa niso v bojevanju videli nobene koristi in so raje pobegnili. 
* Ker nobena stran ni mogla prepričati druge, se je &quot;kraljevo pleme&quot; razdelilo na dva približno enaka dela, ki sta se med seboj bojevala do smrti, nato pa so jih prebivalci pokopali ob reki Tiras ([[Dnester]]). 

Herodot je na podlagi izjav Grkov iz mesta Tiras trdil, da so bile grobnice kimerskih knezov ob reki Tiras  v njegovem času še vidne.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=79}} 

Herodot omenja tudi več &quot;kimerskih&quot; krajevnih imen v bosporski regiji, med njimi:{{sfn|Diakonoff|1985|p=93}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=81}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=30}} 

* Kimersko obzidje (starogrško Κιμμερια τειχεα, Kimmeria teikhea), 
* Kimerski trajekt (starogrško πορθμηια Κιμμερια, porthmēia Kimmeria), 
* dežela Kimerija (starogrško χωρη Κιμμερια, khōrē Kimmeria) in 
* Kimerski Bospor (starogrško Βοσπορος Κιμμεριος, Bosporos Kimmerios). 

Herodot je kot vir podatkov verjetno uporabil bosporske grške ljudske zgodbe,  čeprav so nekatera kimerska krajevna imena morda izvirala iz njihove dejanske prisotnosti na tem območju.{{sfn|Sulimirski|Taylor|1991|p=557-558}}{{sfn|Diakonoff|1985|p=93}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=86}} 

Zgodba o bratomorni vojni kimerskega &quot;kraljevega plemena&quot;, to je o porazu in uničenju kimerskega vladajočega razreda, je v nasprotju s sočasnimi asirskimi zapisi, ki omenjajo njihovo prisotnost v zahodni Aziji. Druga nedoslednost v Herodotovem opisu bega Kimercev pred Skiti je smer njihovega umika. Iz Pontske stepe naj bi se umikali proti vzhodu, od koder so pravzaprav prodirali Skiti.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=80}} 

Nedoslednosti kažejo, da je bila Herodotova pripoved o begu Kimercev kasnejša ljudska zgodba, ki so si jo izmislili grški kolonisti na severni obali Črnega morja, da bi pojasnili obstoj starodavnih grobnic. Medtem ko Herodotova trditev, da so Skiti prispeli v [[Medijsko cesarstvo|Medijo]] med zasledovanjem Kimercev, ni podprta z nobenim dokazom,{{sfn|Cunliffe|2019|p=31}}{{sfn|Cunliffe|2019|p=106}} so kimerske dejavnosti v Anatoliji in skitske v Mediji potrjene. Skiti so prišli v zahodno Azijo približni štirideset let za Kimerci.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=83}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=96}} 

======Kasnejša grško-rimska književnost ======
Na podlagi starejših grško-rimskih virov je [[Strabon]] iz Amazije trdil, da je Kimerski Bospor dobil ime po Kimercih,{{sfn|Olbrycht|2000a|p=84-85}} nekoč močnih prebivalcih te regije. Po Strabonu je bila na Krimu gora, imenovana Kimerios, ki je prav tako dobila ime po njih.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=85}} 

[[Homer]]jev opis Kimercev, ki ''&quot;živijo brez sončne svetlobe in blizu vhoda v Had&quot;'', je vplival na poznejše grško-rimske avtorje, ki so pisali stoletja po izginotju zgodovinskih Kimercev. Opisovali so jih tako, kot jih je opisal Homer,{{sfn|Olbrycht|2000a|p=87}} in jim dodeljevali  različne fantastične lokacije in zgodovine.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=94}} 

Nekateri klasični pisci so menili, da je bilo prizorišče ''Odiseje'' zahodno [[Sredozemsko morje]], zato so tja umestili tudi Kimerce.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=94}}  

Efor iz Kime je v 4. stoletju pr. n. št. umestil Kimerce v bližino blizu kampanjskega mesta Kume v [[Magna Graecia|Veliki Grčiji]] v južni Italiji. 

[[Hekataj|Hekatej]] iz Abdere je trdil, da so Kimerci živeli v Kimerskem mestu (starogrško Киммерис полис, Kimmeris polis), ki se nahaja v [[Hiperboreja|Hiperboreji]] na severu [[Evropa|Evrope]].{{sfn|Olbrycht|2000a|p=84}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=87}}{{sfn|Xydopoulos|2015|p=122}} 

[[Ajshil]] je &quot;kimersko ožino&quot;{{sfn|Olbrycht|2000a|p=84}} in &quot;kimersko deželo&quot; omenil v svojem delu ''[[Vklenjeni Prometej]]''.{{sfn|Xydopoulos|2015|p=120}}   

[[Posidonij]] iz Apameje je v poskusu razlage, od kod izvirajo [[Kimbri]], podal nekaj špekulativnih razlag o njihovem izvoru{{sfn|Tokhtas’ev|1991}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=88-89}}{{sfn|Xydopoulos|2015|p=122}} in jih zaradi podobnosti imen izenačil s Kimerci.  

Tako Grki kot Rimljani so Kimbre in Kimerce zaradi podobnosti imen dojemali kot divji in barbarski ljudstvi, ki sejeta smrt in uničenje. Starogrško literarno izročilo ju je postopoma združilo v eno ljudstvo.{{sfn|Xydopoulos|2015|p=122}} 

Pozidonij je trdil tudi to, da je Kimerski Bospor dobil ime po Kimbrih, za katere je trdil, da so jih Grki imenovali Kimerci.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=83}} 

[[Plutarh]] je kritiziral Posidonijeve teorije, češ da temeljijo na domnevah in ne na trdnih zgodovinskih dokazih.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=89}} Na podlagi Posidonijevih trditev sta Kimerce in Kimbre izenačila tudi [[Strabon]] in [[Diodor Sicilski]].{{sfn|Olbrycht|2000a|p=89}} 

Kratet iz Mala  je v 2. stoletju pr. n. št. napisal komentar k ''[[Iliada|Iliadi]]'' in ''Odiseji'', v katerem je domneval, da Homer ni poznal Kimercev in jih je zato zaradi njihove lokacije ob vhodu v Had, kjer je bival [[Kerber]], preimenoval v Kerberce. {{sfn|Olbrycht|2000a|p=90}} 

Protej iz Zeugme je Kimerce preimenoval v Kejmerce (starogrško Χειμεριοι), kar dobesedno pomeni ''zimski ljudje''.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=90}} 

Vzhodni Grki, ki so živeli na severni obali [[Črno morje|Črnega morja]] in so bili seznanjeni s kimerskimi dejavnostmi v Aziji, so oporekali zahodnim lokacijam, dodeljenim Kimercem.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=86}}

====Kasnejša književnost ==== 
Na podlagi lokacije Kimercev, omenjene v ''Odiseji'', so jih nekatere kasnejše interpretacije poskušale umestiti na skrajni sever Evrope, na primer v [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Jutlandija|Jutlandijo]].{{sfn|Olbrycht|2000a|p=73}} 

V 18. do 20. stoletju je rasistično britansko izraelsko gibanje razvilo psevdozgodovino, po kateri so prebivalci zgodovinskega [[Izraelsko kraljestvo (združeno)|Izraelskega kraljestva]], ki so bili leta 721 pr. n. št. izgnani v [[Asirija|Novoasirsko cesarstvo]] in postali znani kot [[Deset izgubljenih plemen]], pobegnili v regijo blizu [[Sinop]]a na južni črnomorski obali, od koder so migrirali v vzhodno in srednjo Evropo ter postali Skiti in Kimerci. Zatem so se  preselili v severozahodno Evropo in postali domnevni predniki protestantskih ljudstev severne Evrope. [[Kimbri]] so bili potomci tistih, ki so ohranili svojo kimersko identiteto. Britanski Izraelci kot antisemitsko gibanje trdijo, da so najbolj verodostojni dediči starih Izraelcev in zavračajo Jude kot &quot;okužene&quot; z medsebojnimi porokami z [[Edom]]ci ali pa se držijo antisemitske teorije zarote, ki trdi, da Judje izvirajo iz [[Hazari|Hazarjev]].{{sfn|Cottrell-Boyce|2021}}{{sfn|Parfitt|2003|p=54}}  

Raziskave v poznem 20. stoletju našega štetja so sčasoma prišle do zaključka, da so bile različne &quot;kimerske&quot; toponomije iz pontske stepe izumljene v 6. stoletju pr. n. št., torej v času, ko je bila pontska stepa pod oblastjo Skitov in dolgo potem, ko so zgodovinski Kimerci izginili.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=85}} 

==Kultura in družba== 
===Lokacija=== 
====Kaspijska stepa====
Prvotna domovina Kimercev pred preselitvijo v Zahodno Azijo je bila stepa severno od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] in zahodno od reke Araks ([[Volga]]) do Kimerskega Bosporja. Nekaj Kimercev je živelo morda tudi v Kubanski stepi. Njihovo ozemlje ustreza sedanji južni Rusiji.{{sfn|Olbrycht|2000a}}{{sfn|Diakonoff|1985|p=89-109}}{{sfn|Barnett|1982|pages=333-356}} 

Pontske stepe severno od Meotskega jezera ([[Azovsko morje]]) so naseljevali [[Agatirsi]], še eno iransko nomadsko ljudstvo, sorodno Kimercem. Za starejše trditve, da so tam živeli Kimerci, ni nobenega trdnega dokaza.{{sfn|Olbrycht|2000b}} 

Kasnejša trditev grških avtorjev, da so Kimerci živeli v Pontski stepi okoli reke Tiras ([[Dnester]]), je iznajdba iz obdobja, ko se Kimerci že izginili.{{sfn|Olbrycht|2000a}} 

====Zahodna Azija==== 
=====Zakavkazje=====
Na začetku svojega bivanja v zahodni Aziji so Kimerci živeli v državi, ki so jo mezopotamski viri imenovali ''māt Gamir'' (𒆳𒂵𒂆) ali ''māt Gamirra'' (𒆳𒂵𒂆𒊏), to je Dežela Kimercev. Dežela je obsegala ozemlje okoli reke Kuros ([[Kura (reka)|Kura]]) severno in zahodno od [[Sevansko jezero|Sevanskega jezera]] ter južno od [[Darialska soteska|Darialske soteske]]  in [[Kluhorski prelaz|Kluhorskega prelaza]], se pravi v [[Zakavkazje|Zakavkazju]] vzhodno od [[Kolhida|Kolhide]], ki ustreza današnjemu [[Gori]]ju v južni [[Gruzija|Gruziji]].{{sfn|Diakonoff|1985|p=97}}{{sfn|Olbrycht|2000a}}{{sfn|Ivantchik|1993a|p=19-55}} 

=====Anatolija in na Iranska planota===== 
Kimerici so se kasneje razdelili v dve skupini: zahodno hordo, ki se je naselila v Anatoliji, in vzhodno hordo, ki se je preselila v [[Maneja|Manejo]] in kasneje v [[Medijsko cesarstvo|Medijo]].{{sfn|Ivantchik|1993a|p=57-94}} 

===Etnična pripadnost===
Kimerci so bili [[Iranski narodi|iransko ljudstvo]]&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Diakonoff|1985|p=51}}|{{harvnb|Harmatta|1996|p=1996}}|{{harvnb|Ivantchik|1999|p=517}}|{{harvnb|Olbrycht|2000a|pp=92–93}}|{{harvnb|Bouzek|2001|pp=43–44}}|{{harvnb|Xydopoulos|2015|p=119}}}}&lt;/ref&gt; s skupnim jezikom, izvorom in kulturo s Skiti.{{sfn|Melyukova|1990|p=98}}{{sfn|Ivantchik|2001|p=339}} Kimerci so bili verjetno etnično heterogena plemenska zveza več ljudstev, ki ji je vladala iranska aristokracija, podobno kot Skitom.{{sfn|Olbrycht|2000a|p=93}} 

Četudi se Kimerci arheološko, kulturno in jezikovno niso razlikovali od Skitov, so jih vsi takratni mezopotamski in grški viri  jasno ločevali od Skitov,&lt;ref&gt;{{unbulleted list|{{harvnb|Jacobson|1995|p=33}}|{{harvnb|Ivantchik|2001|p=339}}|{{harvnb|Parzinger|2004|p=18}}|{{harvnb|Adalı|2017|p=61}}}}&lt;/ref&gt; kar pomeni, da so bili le eno od dveh plemen iste kulturne skupine.{{sfn|Jacobson|1995|p=33}} 

Obstaja tudi hipoteza, da so bili [[Tračani]].{{sfn|Olbrycht|2000a|p=92}} Hipoteza je nastala zaradi zmede, ki jo je povzročil [[Strabon]], ki je pomešal Kimerce in njihove tračanske zaveznike [[Treri|Trere]].{{sfn|Olbrycht|2000a|p=92-93}} Po mnenju jezikoslovca Igorja Diakonova je možnost, da so Kimerci govorili tračansko, manj verjetna kot možnost, da so govorili iransko.{{sfn|Diakonoff|1985|p=51}} 

====Jezik====
{{Infopolje Jezik 
| name             = Kimerščina 
| region           = [[Kavkaz|Severni Kavkaz]] 
| era              = neznano - 7. stoletje pr. n. št.  
| familycolor      = Indo-European 
| fam2             = [[Indoiranski jeziki|indoiranski]] 
| fam3             = [[Iranski jeziki|iranski]] 
| fam4             = vzhodnoiranski 
| fam5             = skitski
| iso3             = brez
| linglist         = 08i 
| glotto           = brez
}}

Po mnenju zgodovinarja Muhammada Dandamajeva in jezikoslovca Jánosa Harmatte so Kimerci govorili narečje, ki je pripadalo skitski skupini [[Iranski jeziki|iranskih jezikov]], in so se lahko sporazumevali s Skiti, ne da bi potrebovali tolmača.&lt;ref&gt;{{harvnb|Dandamayev|2015}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Harmatta|1996|p=181}}{{sfn|Bouzek|2001|p=43}} 

Iranolog Ľubomír Novák meni, da je bila kimerščina sorodnica skitščine in imela podobne značilnosti.{{sfn|Novák|2013|p=}} 

Po mnenju Igorja Diakonova so Kimerci govorili skitsko.{{sfn|Diakonoff|1985|p=93-94}} Da so bili Kimerci jezikovno zelo blizu Skitom, meni tudi skitolog Askold Ivančik.{{sfn|Ivantchik|2001|p=339}} 

Ohranjena zapisana osebna imena Kimercev so bila iranska, kar je odražalo njihov izvor, ali anatolska, kar je odražalo kulturni vpliv domorodnega prebivalstva Anatolije po njihovi selitvi tja.{{sfn|Diakonoff|1985|p=94}} Nekaj osebnih imen v kimerskem jeziku se je ohranilo v asirskih napisih: 

* Teušpa (𒁹𒋼𒍑𒉺) ali Teušpâ (𒁹𒋼𒍑𒉺𒀀):   
** Ime Teušpa po mnenju jezikoslovca Jánosa Harmatte izvira iz staroiranskega ''*Tavispaya'', kar pomeni ''&quot;napihnjen od moči&quot;''.{{sfn|Harmatta|1996}} Askold Ivantchik njegov predlog kritizira zaradi fonetičnih razlogov.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=57-94}} 
** Askold Ivantchik namesto tega postavlja tri alternativne predloge za staroiranski izvor imena Teušpâ:{{sfn|Ivantchik|1993a|p=57-94}} 
*** ''Taiu-aspa'',''&quot;ugrabitelj konj&quot;'' 
*** ''Taiu-spā'', ''&quot;pes ugrabitelj&quot;'' 
*** ''Daiva-spā'', ''&quot;božanski pes&quot;'' 
* Tugdammî ali Dugdammî (𒁹𒌇𒁮𒈨𒄿), ki so ga grški avtorji  zapisali kot Lugdamis (Λυγδαμις) in Dugdamis (Δυγδαμις). 
** K. T. Vitchak je predlagal, da ime izhaja iz staroiranske oblike ''*Duγδamaiši'', ki pomeni ''&quot;lastnik ovac, ki dajejo mleko&quot;''.{{sfn|Vitchak|1999|p=53-54}}  
** Po mnenju skitologa Sergeja Tokhtaseva je bila prvotna oblika tega imena verjetno ''*Dugdamija'', nastala iz besede ''*dugda'', ki pomeni ''&quot;mleko&quot;''.{{sfn|Tokhtas’ev|2007|p=610-611}}   
* Sandakšatru (𒁹𒊓𒀭𒁖𒆳𒊒) je oblika imena, kot se bere iransko. Manfred Mayrhofer (1981) poudarja, da se lahko ime bere tudi kot Sandakuru. 
** Po besedah Jánosa Harmatte ime izvira iz staroiranskega ''*Sandakuru'', ki pomeni ''&quot;čudovit sin&quot;''.{{sfn|Harmatta|1996}} 
** Askold Ivantchik izpeljuje ime Sandakšatru iz dveh izrazov: iz imena anatolskega božanstva ''Šanta'' in iranskega izraza ''-xšaθra''.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=95-125}}{{sfn|Adalı|2017|p=72}}

=== Družbena organizacija === 
====Plemenska struktura====
Kimerci so bili morda zveza več plemen, naseljenih po Anatoliji in zahodni Iranski planoti.{{sfn|Adalı|2017|p=65}} Sestava zveze je bila odvisna od  političnega stanja in političnih sprememb. Podobno strukturo so imeli v srednjem veku tudi [[Turki]] [[Oguzi]], ki so bili razdeljeni na dve krili, sestavljeni iz več plemen. Obema kriloma  so vladali  člani iste dinastije.{{sfn|Adalı |2017|p=62-63}} 

====Administrativna struktura==== 
Kimerci so bili tako kot Skiti organizirani v plemensko nomadsko državo z lastnim ozemljem. Država je vključevala tako živinorejske kot urbane elemente.{{sfn|Adalı|2017|p=65}} 

Državo so upravljale institucije oblasti, ki so jih predstavljali poglavarji plemen, predstavniki bojevniške aristokracije in vladajoči dinasti.{{sfn|Adalı|2017|p=65}} 

=====Kraljestva===== 
Kimercem je vladal vrhovni kralj, čigar moč se je prenašala v eni sami dinastiji. Zabeležena so imena treh kimerskih kraljev: [[Teušpa]], [[Dugdami]] in [[Sandakšatru]].

=====Skupčine===== 
Kimerijci so imeli vojaške skupščine, sestavljene iz vojakov, ki jih je  pooblastil kralj, da bi mu pomagali.{{sfn|Adalı|2017|p=65}}{{sfn|Adalı|2023|p=214}} Kimerijski vojskovodje so se kralju tudi uprli.{{sfn|Adalı|2017|p=65}} 

Ko so Kimerci v Anatoliji postali stalno naseljeni, so njihovim naselbinam vladali mestni gospodje, podobni tistim, ki so vladali mestnim državam [[Medijci|Medijcev]].{{sfn|Adalı|2017|p=65}} 

===Življenjski slog=== 
====Nomadstvo in stalna naseljenost==== 
Kimerci so imeli skupno kulturo in izvor s Skiti{{sfn|Melyukova|1990|p=98}}{{sfn|Bouzek|2001|p=44}} in živeli konjeniško nomadsko pastirsko življenje, podobno kot Skiti.{{sfn|Diakonoff|1985|p=94}}{{sfn|Olbrycht|2000a|p=93}}{{sfn|Bouzek|2001|p=43}}  

Po preselitvi v zahodno Azijo in razdelitvi v dve hordi, je zahodna horda v Anatoliji postala stalno naseljena. Nekatera naselja so ustanovili sami, druga pa so bila  avtohtona anatolska naselja, v katerih so Kimerci vzpostavili svojo oblast. Nekatera naselja so bila utrjena. Glavno mesto anatolskih Kimercev je bil Harzale.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=103-104}}{{sfn|Adalı|2017|p=64}}{{sfn|Adalı|2023|p=216}} 

Voditelji naselij so bili del hierarhičnega sistema in so lahko bili Kimerci ali pripadniki drugih etničnih skupin, ki so živele v kimerskem kraljestvu v Anatoliji. Novoasirsko cesarstvo je te voditelje štelo za ekvivalente vladarjev sočasnih medijskih mestnih držav. Imenovali so jih dobesedno 'mestni gospodje' (novoasirsko akadsko 𒇽𒂗𒌷𒈨𒌍, bēl ālāni). Enako so imenovali tudi vladarje srednjega ranga.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=103-104}}{{sfn|Adalı|2017|p=64}}{{sfn|Adalı|2023|p=216}}

=== Religija === 
Zdi se, da so Kimerci, ki so se preselili v Anatolijo, od lokalnih prebivalcev Ḫilakuja in Tabala prevzeli čaščenje anatolskega božanstva [[Šanta]]. Ime boga Šanta je morda kot teoforični element vključeno v ime kimerskega kralja [[Sandakšatru]]ja.{{sfn|Ivantchik|1993a|p=121-123}} 

===Orožje=== 
Kimerci so uporabljali enako orožje kot Skiti.{{sfn|Harmatta|1996|p=181}} Vojskovali so se predvsem na konjih.{{sfn|Bouzek|2001|p=43}} Kimerci v Anatoliji so od domačinov prevzeli tudi bojne vozove in pehoto.{{sfn|Barnett|1982|p=355}} 

===Genetika=== 
V genetski študiji, objavljeni v ''Science Advances'' oktobra 2018, so preučili posmrtne ostanke treh Kimercev, pokopanih med približno 1000 in 800 pr. n. št.{{sfn|Krzewińska et al.|2018|loc=Supplementary Materials, Table S3 Summary, Rows 23-25}} Druga genetska študija, objavljena v ''Current Biology'' julija 2019, je preučila ostanke treh Kimercev.{{sfn|Järve et al.|2019|loc=Table S2}} 

Študije so pokazale, da so bili Kimerci genetsko blizu prebivalcem bronastodobne srubnajske kulture in [[Sarmati|Sarmatom]], vendar z rahlo povečano  komponento severovzhodne Azije/Sibirije. Eden od vzorcev kaže na izvor blizu gorovja [[Altaj]].&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Sun |first1=Na |last2=Ma |first2=Peng-Cheng |last3=Yan |first3=Shi |last4=Wen |first4=Shao-Qing |display-authors=3 |date=2019 |title=Phylogeography of Y-chromosome haplogroup Q1a1a-M120, a paternal lineage connecting populations in Siberia and East Asia |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/03014460.2019.1632930 |journal=Annals of Human Biology |volume=46 |issue=3 |pages=261–266 |doi=10.1080/03014460.2019.1632930 |pmid=31208219 |via=Taylor &amp; Francis Online}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Krzewińska |first1=Maja |last2=Kılınç |first2=Gülşah Merve |last3=Juras |first3=Anna |last4=Koptekin |first4=Dilek |date=2018 |title=Ancient genomes suggest the eastern Pontic-Caspian steppe as the source of western Iron Age nomads |journal=Science Advances |volume=4 |issue=10 |pages=eaat4457 |doi=10.1126/sciadv.aat4457 |pmid=30417088 |pmc=6223350 |bibcode=2018SciA....4.4457K}}&lt;/ref&gt;

==Arheologija==
===Evrazijska stepa=== 
Kimerci so bili del skito-sibirskega sveta in ustvarili materialno kulturo, podobno skitski. Med arheološke najdbe, značilne za železnodobne stepske nomade, najdene na Kavkazu in v Zakavkazju, spadajo [[Kurgan (gomila)|kurgani]], orožje, deli konjske oprave, stremena, puščične konice in okraski v živalskem slogu. Najdbe so morda pripadale Kimercem.{{sfn|Adalı|2023|p=210-211}} 

Kimerci so pred selitvijo v zahodno Azijo arheološko ustrezali delu [[Černogorovsko-novočerkaska kultura|černogorovsko-novočerkaske kulture]] severnih pontskih stepskih območjih v času od 9. do 7. stoletja pr. n. št.{{sfn|Melyukova|1990|p=99}} 

Kompleks Černogorovka-Novočerkask se je razvil izvorno v severnopontski regiji v času od 9. do sredine 7. stoletja pr. n. št  iz elementov, ki so že prej prispeli iz Srednje Azije.  Černogorovsko-novočerkaska kultura je zato podobna drugim zgodnjim nomadskim  kulturam evrazijskih step in gozdnih step, ki so obstajale pred 7. stoletjem pr. n. št. Različne zgodnje predskitske nomadske kulture so bile torej del enotne aržansko-černogorovske kulturne plasti, ki izvira iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]].{{sfn|Jacobson|1995|p=35-37}} 

Tako Kimerci kot zgodnji Skiti so torej pripadali predskitskim arheološkim kulturam.{{sfn|Diakonoff|1985|p=92}} Materialna kultura Kimercev je bila dovolj podobna kulturi kasnejših Skitov,{{sfn|Melyukova|1990|p=98}} da sta černogorovsko-novočerkaska in proto-skitska kultura arheološko ne razlikujeta.{{sfn|Diakonoff|1985|p=93}}{{sfn|Adalı|2017|p=61}} 

===Zahodna Azije=== 
Selitev Kimercev in Skitov v zahodno Azijo arheološko ustreza selitvi teh predskitskih arheoloških kultur v to regijo.{{sfn|Diakonoff|1985|p=91}} Obe skupini sta uporabljali enake puščične konice, kar otežuje razlikovanje Kimercev od zgodnjih Skitov.{{sfn|Diakonoff|1985|p=32}} 

Ko so se Kimerci preselili v zahodno Azijo, se je njihova kultura skupaj s predskitsko kulturo Skitov razvila v zgodnjeskitsko kulturo.{{sfn|Ivantchik|2010|p=66}} V zahodni Aziji je bilo odkritih več zgodnjeskitskih ostankov, ki ustrezajo dejavnostim Kimercev v tej regiji.{{sfn|Ivantchik|2001|p=338}}{{sfn|Ivantchik|2010|p=67}} Med najdenim orožjem oblegovalnih vojsk porušenih mest v delih Anatolije so bile tudi konice kimerskih puščic, kar kaže, da so bili med oblegovalci tudi Kimerci.{{sfn|Diakonoff|1985|p=92}} Pisni viri potrjujejo prisotnost Kimercev v Anatoliji in njihov vpliv na politične sisteme v tej regiji, njihova prisotnost v arheologiji železnodobne Anatolije pa večinoma še vedno ni bila ugotovljena.{{sfn|Adalı|2023|p=210}} 

Med nekaj znanimi kimerskimi ostanki iz obdobja njihove prisotnosti v Anatoliji je grob v vasi İmirler v provinci Amasya v [[Turčija|Turčiji]], ki je vseboval značilno zgodnjeskitsko orožje in konjsko opremo. Drug kimerski grob so odkrili približno 100 km vzhodno od İmirlerja in 50 km od Samsuna. V njem je bilo 250 puščičnih konic skitskega tipa.{{sfn|Ivantchik|2010|p=67-68}}

== Vladarji ==
Znani so trije kimerski vladarji:

* [[Teušpa]] (?-679 pr. n. št.)
* [[Dugdami]] (679-640 pr. n. št.)
* [[Sandakšatru]] (640-ok. 630 pr. n. št.)

==Sklici==        
{{sklici|20em}}

==Viri==  
{{refbegin|2}}
* {{cite book |editor-last1=Kim |editor-first1=Hyun Jin |editor-link1= |editor-last2=Vervaet |editor-first2=Frederik Juliaan |editor-last3=Adalı |editor-first3=Selim Ferruh |last=Adalı |first=Selim Ferruh |author-link= |date=2017 |chapter=Cimmerians and the Scythians: the Impact of Nomadic Powers on the Assyrian Empire and the Ancient Near East |title=Eurasian Empires in Antiquity and the Early Middle Ages Contact and Exchange between the Graeco- Roman World, Inner Asia and China |url=https://archive.org/details/eurasianempiresi0000unse |location=[[Cambridge]] |publisher=Cambridge University Press |pages=[https://archive.org/details/eurasianempiresi0000unse/page/60 60]–82 |isbn=978-1-107-19041-2 }}
* {{cite book |editor-last1=Draycott |editor-first1=Catherine M. |editor-last2=Branting |editor-first2=Scott |editor-last3=Lehner |editor-first3=Joseph W. |editor-last4=Özarslan |editor-first4=Yasemin |last=Adalı |first=Selim Ferruh |author-link= |date=2023 |chapter=The Phantom Menace? The Chronology of Cimmerian Expeditions, Territories and Zones of Influence in Anatolia |title=From Midas to Cyrus and Other Stories: Papers on Iron Age Anatolia in Honour of Geoffrey and Françoise Summers |series=BIAA Monograph Series |url= |location=London, United Kingdom |publisher=British Institute at Ankara |pages=209–228 |isbn=978-1-912-09011-2 }}
* {{cite book |last=Asimov |first=Isaac |author-link=Isaac Asimov |title=Asimov's Chronology of the World |url=https://archive.org/details/asimovschronolog00asim_0 |year=1991 |publisher=HarperCollins |location=New York City, United States |page=[https://archive.org/details/asimovschronolog00asim_0/page/50 50] |isbn=978-0-062-70036-0 }}
* {{cite book |editor-last1=Edwards |editor-first1=I. E. S. |editor-link1=|editor-last2=Gadd |editor-first2=C. J. |editor-link2= |editor-last3=Hammond |editor-first3=N. G. L. |editor-link3= |editor-last4=Sollberger |editor-first4=E. |editor-link4= |last=Barnett |first=R. D. |author-link= |date=1975 |title=History of the Middle East and the Aegean Region c. 1380-1000 B.C. |series=The Cambridge Ancient History |chapter=Phrygia and the Peoples of Anatolia in the Iron Age |volume=2 |issue=2 |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=417–442 |isbn=978-0-521-08691-2 }}
* {{cite book |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link=|editor2-last=Edwards |editor2-first=I. E. S. |editor2-link= |editor3-last=Hammond |editor3-first=N. G. L. |editor3-link= |editor4-last=Sollberger |editor4-first=E. |editor4-link= |last=Barnett |first=R. D. |author-link=|date=1982 |title=The Prehistory of the Balkans; and the Middle East and the Aegean world, tenth to eighth centuries B.C. |series=The Cambridge Ancient History |volume=3 |issue=1 |chapter=Urartu |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=314–371 |isbn=978-1-139-05428-7}}
* {{cite book |last=Batty |first=Roger |author-link= |date=2007 |title=Rome and the Nomads: The Pontic-Danubian Realm in Antiquity |url=https://archive.org/details/romenomadspontic0000batt |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-198-14936-1 }}
* {{cite book |editor-last=Tsetskhladze |editor-first=G.R. |editor-link=|last=Bouzek |first=Jan |author-link= |date=2001 |title=North Pontic Archaeology: Recent Discoveries and Studies |chapter=Cimmerians and Early Scythians: the Transition from Geometric to Orientalising Style in the Pontic Area |url= |location=Leiden, Netherlands |publisher=Brill Publishers |pages=33–44 |isbn=978-9-004-12041-9}}
* {{cite book |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link=|editor2-last=Hammond |editor2-first=N. G. L. |editor2-link=|last=Braun |first=T. F. R. G. |date=1982 |title=The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries B.C. |series=The Cambridge Ancient History |volume=3 |issue=3 |chapter=The Greeks in Egypt |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=32–56 |isbn=978-0-521-23447-4}}
* {{cite book |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link=|editor2-last=Edwards |editor2-first=I. E. S. |editor2-link=|editor3-last=Hammond |editor3-first=N. G. L. |editor3-link= |editor4-last=Sollberger |editor4-first=E. |editor4-link=|editor5-last=Walker |editor5-first=C. B. F. |last=Brinkman |first=J. A. |date=1991 |title=The Assyrian and Babylonian Empires and other States of the Near East, from the Eighth to the Sixth Centuries B.C. |series=The Cambridge Ancient History |volume=3 |issue=2 |chapter=Babylonia in the Shadow of Assyria |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=1–70 |isbn=978-1-139-05429-4}}
* {{cite book |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link= |editor2-last=Hammond |editor2-first=N. G. L. |editor2-link=|last=Cook |first=J. M. |author-link=|date=1982 |title=The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries B.C. |series=The Cambridge Ancient History |volume=3 |issue=3 |chapter=The Eastern Greeks |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=196–221 |isbn=978-0-521-23447-4}}
* {{cite encyclopedia |title=British Israelism |encyclopedia=Critical Dictionary of Apocalyptic and Millenarian Movements |date=2021 |last=Cottrell-Boyce |first=Aidan |editor-last1=Crossley |editor-first1=James |editor-last2=Lockhart |editor-first2=Alastair |publisher=Centre for the Critical Study of Apocalyptic and Millenarian Movements; Panacea Charitable Trust |location= |id= |url=https://www.cdamm.org/articles/british-israelism |access-date=8 June 2023 }}
* {{cite book |last=Cunliffe |first=Barry |author-link= |date=2019 |title=The Scythians: Nomad Warriors of the Steppe |url= |location=Oxford |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-198-82012-3 }}
* {{cite journal |last=Dale |first=Alexander |date=2015 |title=WALWET and KUKALIM: Lydian coin legends, dynastic succession, and the chronology of Mermnad kings |url=https://www.academia.edu/29719834 |journal=Kadmos |volume=54 |issue= |pages=151–166 |doi=10.1515/kadmos-2015-0008 |s2cid=165043567 |access-date=10 November 2021 }}
* {{cite encyclopedia |title=Media |encyclopedia=Encyclopædia Iranica |date=2006 |last1=Dandamayev |first1=M. |author-link1= |last2=Medvedskaya |first2=Inna |author-link2= |publisher=Encyclopædia Iranica Foundation; Brill Publishers |location=New York City, United States |url=https://www.iranicaonline.org/articles/media |access-date=14 October 2023 }}
* {{cite encyclopedia |last=Dandamayev |first=Muhammad |author-link= |title=MESOPOTAMIA i. Iranians in Ancient Mesopotamia |url=https://iranicaonline.org/articles/mesopotamia-01-iranians |encyclopedia=Encyclopædia Iranica |date=2015 |publisher=Encyclopædia Iranica Foundation; Brill Publishers |location=New York City, United States |access-date=8 August 2022 }}
* {{cite book |last=Diakonoff |first=I. M. |author-link=|editor-last=Gershevitch |editor-first=Ilya |editor-link=|date=1985 |title=The Cambridge History of Iran |volume=2 |chapter=Media |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=36–148 |isbn=978-0-521-20091-2 }}
* {{cite journal |last1=Dugaw |first1=Sean |last2=Lipschits |first2=Oded |author-link2= |last3=Stiebel |first3=Guy D. |date=2020 |title=A New Typology of Arrowheads from the Late Iron Age and Persian Period and Its Historical Implications |url=https://www.academia.edu/43127583 |journal=Israel Exploration Journal |volume=70 |issue=1 |pages=64–89 |doi= |jstor=27100276 |access-date=6 June 2023 }}
* {{cite book |editor-last1=Radner |editor-first1=Karen |editor-link1=|editor-last2=Moeller |editor-first2=Nadine |editor-last3=Potts |editor-first3=Daniel T. |last=Fuchs |first=Andreas |date=2023 |chapter=The Medes and the Kingdom of Mannea |title=The Age of Assyria |series=The Oxford History of the Ancient Near East |volume=4 |url= |location=New York City, United States |publisher=Oxford University Press |pages=674–768 |isbn=978-0-190-68763-2}}
* {{cite book |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link=|editor2-last=Hammond |editor2-first=N. G. L. |editor2-link=|last=Graham |first=A. J. |date=1982 |title=The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries B.C. |series=The Cambridge Ancient History |volume=3 |issue=3 |chapter=The colonial expansion of Greece |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=83–162 |isbn=978-0-521-23447-4}}
* {{cite book |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link=|editor2-last=Edwards |editor2-first=I. E. S. |editor2-link=|editor3-last=Hammond |editor3-first=N. G. L. |editor3-link=|editor4-last=Sollberger |editor4-first=E. |editor4-link= |editor5-last=Walker |editor5-first=C. B. F. |last=Grayson |first=A. K. |date=1991a |title=The Assyrian and Babylonian Empires and other States of the Near East, from the Eighth to the Sixth Centuries B.C. |series=The Cambridge Ancient History |volume=3 |issue=2 |chapter=Assyria: Tiglath-pileser III to Sargon II (744-705 B.C.) |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=71–102 |isbn=978-1-139-05429-4}}
* {{cite book |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link= |editor2-last=Edwards |editor2-first=I. E. S. |editor2-link= |editor3-last=Hammond |editor3-first=N. G. L. |editor3-link=|editor4-last=Sollberger |editor4-first=E. |editor4-link= |editor5-last=Walker |editor5-first=C. B. F. |last=Grayson |first=A. K. |date=1991b |title=The Assyrian and Babylonian Empires and other States of the Near East, from the Eighth to the Sixth Centuries B.C. |series=The Cambridge Ancient History |volume=3 |issue=2 |chapter=Assyria: Sennacherib to Esarhaddon (704-669 B.C.) |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=103–141 |isbn=978-1-139-05429-4}}
* {{cite book |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link=|editor2-last=Edwards |editor2-first=I. E. S. |editor2-link=|editor3-last=Hammond |editor3-first=N. G. L. |editor3-link=|editor4-last=Sollberger |editor4-first=E. |editor4-link=|editor5-last=Walker |editor5-first=C. B. F. |last=Grayson |first=A. K. |date=1991c |title=The Assyrian and Babylonian Empires and other States of the Near East, from the Eighth to the Sixth Centuries B.C. |series=The Cambridge Ancient History |volume=3 |issue=2 |chapter=Assyria 668-635 B.C.: the reign of Ashurbanipal |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=142–161 |isbn=978-1-139-05429-4}}
* {{Cite book |last=Grousset |first=René |author-link= |translator-last=Walford |translator-first=Naomi |translator-link= |title=The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |publisher=Rutgers University Press |location=New Brunswick, United States |year=1970 |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof |isbn=978-0-813-51304-1 }}
* {{cite book |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link= |editor2-last=Hammond |editor2-first=N. G. L. |editor2-link= |last=Hammond |first=N. G. L. |author-link= |date=1982 |title=The Expansion of the Gree World, Eighth to Sixth Centuries B.C. |series=The Cambridge Ancient History |volume=3 |chapter=Illyria, Epirus and Macedonia |issue=3 |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=261–285 |isbn=978-0-521-23447-4}}
* {{cite book |editor-last1=Hermann |editor-first1=Joachim |editor-link1= |editor-last2=Zürcher |editor-first2=Erik |editor-link2= |editor-last3=Harmatta |editor-first3=János |editor-link3= |editor-last4=Litvak |editor-first4=J. K. |editor-last5=Lonis |editor-first5=R. |editor-link5=|editor-last6=Obenga |editor-first6=T. |editor-link6= |editor-last7=Thapar |editor-first7=R. |editor-link7= |editor-last8=Zhou |editor-first8=Yiliang |last=Harmatta |first=János |author-link= |title=From the Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D. |chapter=10.4.1. The Scythians |series=History of Humanity |date=1996 |location=London, United Kingdom; New York City, United States; Paris, France |publisher=Routledge; UNESCO |pages=181–182 |isbn=978-9-231-02812-0 |volume=3 }}
* {{cite book |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link=|editor2-last=Edwards |editor2-first=I. E. S. |editor2-link= |editor3-last=Hammond |editor3-first=N. G. L. |editor3-link= |editor4-last=Sollberger |editor4-first=E. |editor4-link=|last=Hawkins |first=J. D. |author-link= |date=1982 |title=The Prehistory of the Balkans; and the Middle East and the Aegean world, tenth to eighth centuries B.C. |series=The Cambridge Ancient History |volume=3 |issue=1 |chapter=The Neo-Hittite States in Syria and Anatolia |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=372–441 |isbn=978-1-139-05428-7}}
* {{cite book |last=Ivantchik |first=Askold |author-link= |date=1993a |title=Les Cimmériens au Proche-Orient |trans-title=The Cimmerians in the Near East |url=https://www.zora.uzh.ch/id/eprint/151019/1/Ivantchik_1993_Les_Cimmerians_au_Proche-Orient.pdf |language=fr |location=Fribourg, Switzerland; Göttingen, Germany |publisher=Editions Universitaires (Switzerland); Vandenhoeck &amp; Ruprecht (Germany) |isbn=978-3-727-80876-0 |access-date=2024-08-14 |archive-date=2022-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220813130153/https://www.zora.uzh.ch/id/eprint/151019/1/Ivantchik_1993_Les_Cimmerians_au_Proche-Orient.pdf |url-status=dead }}
* {{cite journal |last=Ivantchik |first=Askold |author-link= |date=1993b |title=LES GUERRIERS-CHIENS: Loups-garous et invasions scythes en Asie Mineure |trans-title=The Dog Warriors: Werewolves and Scythian invasions in Asia Minor |url=https://www.jstor.org/stable/23671794 |journal=Revue de l'histoire des religions |trans-journal=Review of the History of Religions |volume=210 |issue=3 |pages=305–330 |doi=10.3406/rhr.1993.1478 |jstor=23671794 |access-date=26 April 2023 }}
* {{cite book |editor-last=Tsetskhladze |editor-first=G.R. |editor-link= |last=Ivantchik |first=Askold |author-link= |date=1999 |title=Ancient Greeks West and East |chapter=The Scythian 'Rule Over Asia': the Classical Tradition and the Historical Reality |chapter-url=https://www.academia.edu/914991 |location=Leiden, Netherlands |publisher=Brill Publishers |pages=497–520 |isbn=978-9-004-11190-5 }}
* {{cite book |last=Ivantchik |first=Askold |author-link= |date=2000 |title=Киммерийцы и скифы: Культурно-исторические и хронологические проблемы археологии восточноевропейских степей и Кавказа пред- и раннескифского времени |trans-title=Cimmerians and Scythians: Cultural, Historical and Chronological Problems of the Archeology of the Eastern European Steppes and the Caucasus in the Pre- and Early Scythian Periods |url=https://www.academia.edu/11316735 |language=ru |location=Moskva |publisher=Paleograph Press |page= |isbn=978-5-895-26009-8 }}
* {{cite journal |last=Ivantchik |first=Askold |author-link= |date=2001 |title=The Current State of the Cimmerian Problem |url=https://www.researchgate.net/publication/249601848 |journal=Ancient Civilizations from Scythia to Siberia |volume=7 |issue=3 |pages=307–339 |doi=10.1163/15700570152758043 |access-date=17 August 2022 }}
* {{cite book |editor-last1=Aruz |editor-first1=Joan |editor-last2=Farkas |editor-first2=Ann |editor-last3=Fino |editor-first3=Elisabetta Valtz |last=Ivantchik |first=Askold |author-link= |date=2006 |title=The Golden Deer of Eurasia: Perspectives on the Steppe Nomads of the Ancient World |url= |location=New Haven, Connecticut, United States; New York City, United States; London, United Kingdom |publisher=The Metropolitan Museum of Art; Yale University Press |pages=146–153 |isbn=978-1-588-39205-3 }}
* {{cite journal |last=Ivantchik |first=Askold |date=2010 |title=Sinope et les Cimmériens |trans-title=Sinope and the Cimmerians |language=fr |url=https://www.academia.edu/915035 |journal=Ancient Civilizations from Scythia to Siberia |volume=16 |issue=1–2 |pages=65–72 |doi=10.1163/157005711X560318 |access-date=24 August 2022 }}
* {{cite encyclopedia |last=Ivantchik |first=Askold |author-link= |title=Scythians |url=https://www.iranicaonline.org/articles/scythians |encyclopedia=Encyclopædia Iranica |date=2018 |publisher=Encyclopædia Iranica Foundation; Brill Publishers |location=New York City, United States |access-date=8 August 2022 }}
* {{cite book |last=Jacobson |first=Esther |date=1995 |title=The Art of the Scythians: The Interpenetration of Cultures at the Edge of the Hellenic World |url= |location=Leiden, Netherlands |publisher=Brill Publishers |isbn=978-9-004-09856-5 }}
* {{cite journal |last1=Järve |first1=Mari |last2=Saag |first2=Lehti |display-authors=1 |date=July 11, 2019 |title=Shifts in the Genetic Landscape of the Western Eurasian Steppe Associated with the Beginning and End of the Scythian Dominance |journal=Current Biology |publisher=Cell Press |volume=29 |issue=14 |pages=2430–2441 |doi=10.1016/j.cub.2019.06.019 |doi-access=free |pmid=31303491 |bibcode=2019CBio...29E2430J |ref={{harvid|Järve et al.|2019}} }}
* {{cite journal |last1=Krzewińska |first1=Maja |last2=Kılınç |first2=Gülşah Merve |display-authors=1 |date=October 3, 2018 |title=Ancient genomes suggest the eastern Pontic-Caspian steppe as the source of western Iron Age nomads |journal=Science Advances |publisher=American Association for the Advancement of Science |volume=4 |issue=10 |pages= eaat4457|bibcode= 2018SciA....4.4457K|doi=10.1126/sciadv.aat4457 |pmc=6223350 |pmid=30417088 |ref={{harvid|Krzewińska et al.|2018}} }}
* {{cite thesis |last=Leloux |first=Kevin |date=2018 |title=La Lydie d'Alyatte et Crésus: Un royaume à la croisée des cités grecques et des monarchies orientales. Recherches sur son organisation interne et sa politique extérieure |type=PhD |volume=1 |publisher=University of Liège |docket= |oclc= |url=https://orbi.uliege.be/bitstream/2268/220928/1/The%CC%80se%20entie%CC%80re%20vol%20I.pdf |access-date=5 December 2021 |archive-date=9 October 2022 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://orbi.uliege.be/bitstream/2268/220928/1/The%CC%80se%20entie%CC%80re%20vol%20I.pdf |url-status=dead }}
* {{cite book |last=Liverani |first=Mario |author-link= |translator-last1=Tabatabai |translator-first1=Soraia |title=The Ancient Near East: History, Society and Economy |url=https://archive.org/details/ancientneareasth0000live |year=2014 |location=London, United Kingdom; New York City, United States |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-67906-0 }}
* {{cite book |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link= |editor2-last=Edwards |editor2-first=I. E. S. |editor2-link=|editor3-last=Hammond |editor3-first=N. G. L. |editor3-link= |editor4-last=Sollberger |editor4-first=E. |editor4-link= |editor5-last=Walker |editor5-first=C. B. F. |last=Mellink |first=M. |author-link= |date=1991 |title=The Assyrian and Babylonian Empires and other States of the Near East, from the Eighth to the Sixth Centuries B.C. |series=The Cambridge Ancient History |volume=3 |issue=2 |chapter=The Native Kingdoms of Anatolia |url= |location=Cambridge, United Kingdom|publisher=Cambridge University Press |pages=619–665 |isbn=978-1-139-05429-4}}
* {{cite book |editor-last=Sinor |editor-first=Denis |editor-link= |last=Melyukova |first=A. I. |author-link= |date=1990 |title=The Cambridge History of Early Inner Asia |chapter=The Scythians and Sarmatians |url=https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_w0y6 |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=97–117 |isbn=978-0-521-24304-9 }}
* {{cite book |editor-last1=Davis-Kimball |editor-first1=Jeannine |editor-link1= |editor-last2=Bashilov |editor-first2=Vladimir A. |editor-last3=Yablonsky |editor-first3=Leonid T. |editor-link3= |last=Melyukova |first=Anna I. |author-link= |date=1995 |chapter=2. Scythians of Southeastern Europe |title=Nomads of the Eurasian Steppes in the Early Iron Age |url=https://archive.org/details/nomadsofeurasian0000unse |location=Berkeley, California, United States |publisher=Zinat Press |pages=[https://archive.org/details/nomadsofeurasian0000unse/page/27 27]–61 |isbn=978-1-885979-00-1 }}
* {{cite book |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link= |editor2-last=Edwards |editor2-first=I. E. S. |editor2-link= |editor3-last=Hammond |editor3-first=N. G. L. |editor3-link=|editor4-last=Sollberger |editor4-first=E. |editor4-link=|editor5-last=Walker |editor5-first=C. B. F. |last1=Mihailov |first1=G. |date=1991 |title=The Assyrian and Babylonian Empires and other States of the Near East, from the Eighth to the Sixth Centuries B.C. |series=The Cambridge Ancient History |volume=3 |chapter=Thrace Before the Persian Entry into Europe |issue=2 |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=591–618 |isbn=978-1-139-05429-4}}
* {{cite thesis |last=Novák |first=Ľubomír |date=2013 |title=Problem of Archaism and Innovation in the Eastern Iranian Languages |type=none |chapter= |publisher=Charles University |docket= |oclc= |url=https://www.academia.edu/4896441 |access-date=14 August 2022 |archive-date=2022-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220814100314/https://www.academia.edu/4896441 |url-status=dead }}
* {{cite book |last1=Novotny |first1=Jamie |last2=Jeffers |first2=Joshua |date=2018 |title=The Royal Inscriptions of Ashurbanipal (668–631 BC), Aššur-etel-ilāni (630–627 BC), and Sînšarraiškun (626–612 BC), Kings of Assyria |volume=1 |url=https://www.academia.edu/46448438 |location=University Park, Pennsylvania, United States |publisher=Eisenbrauns |page=309 |isbn=978-1-575-06997-5 }}
* {{cite book |editor-last1=Pstrusińska |editor-first1=Jadwiga |editor-link1=:pl:Jadwiga Pstrusińska |editor-last2=Fear |editor-first2=Andrew |last=Olbrycht |first=Marek Jan |date=2000a |title=Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia |chapter=The Cimmerian Problem Re-Examined: the Evidence of the Classical Sources |chapter-url=https://www.academia.edu/1509846 |pages=71–100 |location=Kraków |publisher=Księgarnia Akademicka |isbn=978-8-371-88337-8 }}
* {{cite book |editor-last1=Pstrusińska |editor-first1=Jadwiga |editor-link1= |editor-last2=Fear |editor-first2=Andrew |last=Olbrycht |first=Marek Jan |date=2000b |title=Collectanea Celto-Asiatica Cracoviensia |chapter=Remarks on the Presence of Iranian Peoples in Europe and Their Asiatic Relations |chapter-url=https://www.academia.edu/11934986 |pages=101–140 |location=Kraków |publisher=Księgarnia Akademicka |isbn=978-8-371-88337-8 }}
* {{cite book |last=Parfitt |first=Tudor |author-link= |year=2003 |title=The Lost Tribes of Israel: The History of a Myth |url=https://books.google.com/books?id=8YgFHQAACAAJ |publisher=Phoenix Books |isbn=1-84212-665-2 }}
* {{cite book |last=Parpola |first=Simo |author-link= |date=1970 |title=Neo-Assyrian Toponyms |url=https://archive.org/details/neoassyriantopon0000parp |location=Kevelaer, Germany |publisher=Butzon &amp; Bercker }}
* {{cite book |last=Parzinger |first=Hermann |author-link= |date=2004 |title=Die Skythen |trans-title=The Scythians |language=de |location=Munich, Germany |publisher=Verlag C.H.Beck |isbn=978-3-406-50842-4}}
* {{cite book |editor-last1=Davis-Kimball |editor-first1=Jeannine |editor-link1= |editor-last2=Bashilov |editor-first2=Vladimir A. |editor-last3=Yablonsky |editor-first3=Leonid T. |editor-link3= |last=Petrenko |first=Vladimir G. |author-link= |date=1995 |chapter=1. Scythian Culture in the North Caucasus |title=Nomads of the Eurasian Steppes in the Early Iron Age |url=https://archive.org/details/nomadsofeurasian0000unse |location=Berkeley, California, United States |publisher=Zinat Press |pages=[https://archive.org/details/nomadsofeurasian0000unse/page/5 5]–25 |isbn=978-1-885979-00-1 }}
* {{cite journal |last=Phillips |first=E. D. |date=1972 |title=The Scythian Domination in Western Asia: Its Record in History, Scripture and Archaeology |url=https://www.jstor.org/stable/123971 |journal=World Archaeology |volume=4 |issue=2 |pages=129–138 |doi=10.1080/00438243.1972.9979527 |jstor=123971 |access-date=5 November 2021 }}
* {{cite journal |last=Rolle |first=Renato |date=1977 |title=Urartu und die Reiternomaden |trans-title=Urartu and the Mounted Nomads |language=de |url=https://www.vr-elibrary.de/doi/abs/10.7788/saeculum.1977.28.3.291 |journal=Saeculum |volume=28 |issue=3 |pages=291–339 |doi=10.7788/saeculum.1977.28.3.291 |s2cid=170768431 |access-date=10 August 2022 }}
* {{cite journal |last=Spalinger |first=Anthony |date=1976 |title=Psammetichus, King of Egypt: I |url=https://www.jstor.org/stable/40001126 |journal=Journal of the American Research Center in Egypt |volume=13 |issue= |pages=133–147 |doi=10.2307/40001126 |jstor=40001126 |access-date=2 November 2021 }}
* {{cite journal |last=Spalinger |first=Anthony J. |date=1978a |title=The Date of the Death of Gyges and Its Historical Implications |url=https://www.jstor.org/stable/599752 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=98 |issue=4 |pages=400–409 |doi=10.2307/599752 |jstor=599752 |access-date=25 October 2021 }}
* {{cite journal |last=Spalinger |first=Anthony |date=1978b |title=Psammetichus, King of Egypt: II |url=https://www.jstor.org/stable/40000130 |journal=Journal of the American Research Center in Egypt |volume=15 |issue= |pages=49–57 |doi=10.2307/40000130 |jstor=40000130 |access-date=2 November 2021 }}
* {{cite journal |last=Sulimirski |first=T. |author-link= |date=1954 |title=Scythian Antiquities in Western Asia |url=https://www.jstor.org/stable/3249059 |journal=Artibus Asiae |volume=17 |issue=3 |pages=282–318 |publisher=Artibus Asiae Publishers |location=Ascona, Switzerland |doi=10.2307/3249059 |jstor=3249059 |access-date=4 April 2023 }}
* {{cite book |editor-last=Gershevitch |editor-first=I. |editor-link=|last=Sulimirski |first=T. |author-link= |year=1985 |chapter=The Scyths |title=The Median and Achaemenian Periods |series=The Cambridge History of Iran |volume=2 |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=149–199 |isbn=978-1-139-05493-5 }}
* {{cite book |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link= |editor2-last=Edwards |editor2-first=I. E. S. |editor2-link= |editor3-last=Hammond |editor3-first=N. G. L. |editor3-link= |editor4-last=Sollberger |editor4-first=E. |editor4-link=|editor5-last=Walker |editor5-first=C. B. F. |last1=Sulimirski |first1=Tadeusz |author-link= |last2=Taylor |first2=T. F. |author-link2=|date=1991 |title=The Assyrian and Babylonian Empires and other States of the Near East, from the Eighth to the Sixth Centuries B.C. |series=The Cambridge Ancient History |volume=3 |issue=2 |chapter=The Scythians |url= |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=547–590 |isbn=978-1-139-05429-4}}
*Terenozhkin A.I., Cimmerians, Kiev, 1983
* {{cite encyclopedia |last=Tokhtas’ev |first=Sergei R. |author-link= |title=Cimmerians |url=https://iranicaonline.org/articles/cimmerians-nomads |encyclopedia=Encyclopædia Iranica |date=1991 |publisher=Encyclopædia Iranica Foundation; Brill Publishers |location=New York City, United States |access-date= }}
* {{cite journal |last=Tokhtas’ev |first=Sergei R. |author-link=:ru:Тохтасьев, Сергей Ремирович |date=2007 |title=Der Name des kimmerischen Königs Lygdamis |trans-title=The name of the Cimmerian king Lygdamis |url=https://www.academia.edu/7205456 |language=de |journal=Milesische Forschungen |trans-journal=Milesian Studies |volume=5 |pages=607–612 |doi= |access-date=28 May 2023 }}
* {{cite journal |last=Tuplin |first=Christopher |date=2004 |title=Medes in Media, Mesopotamia, and Anatolia: Empire, Hegemony, Domination or Illusion? |url=https://www.academia.edu/8102970 |journal=Ancient West &amp; East |volume=3 |issue=2 |pages=223–251 |doi=10.1163/9789047405870_002 |isbn=9789047405870 |s2cid=245898469 |access-date=14 August 2022 }}
* {{cite journal |last=Tuplin |first=Christopher |date=2013 |title=Intolerable Clothes &amp; a Terrifying Name: the Characteristics of an Achaemenid Invasion Force |url=https://www.academia.edu/5539592 |journal=Bulletin of the Institute of Classical Studies |volume=124 |issue= |pages=223–239 |doi= }}
* {{cite journal |last=Vaggione |first=Richard P. |date=1973 |title=Over All Asia? The Extent of the Scythian Domination in Herodotus |url=https://www.jstor.org/stable/3263121 |journal=Journal of Biblical Literature |volume=92 |issue=4 |pages=523–530 |doi=10.2307/3263121 |jstor=3263121 |access-date=22 August 2022 }}
* {{cite book |last=van Loon |first=Maurits Nanning |author-link= |date=1966 |title=Urartian Art: Its Distinctive Traits in the Light of New Excavations |url=https://archive.org/details/urartianartitsdi0000loon |location=Istanbul, Turkey |publisher=Nederlands Historisch-Archaeologisch Instituut }}
* {{cite journal |last=Vitchak |first=K. T. |date=1999 |title=Скифский язык: опыт описания |trans-title=The Scythian Language: Attempt at Description |url=https://vja.ruslang.ru/ru/archive/1992-5/50-59 |journal=Вопросы языкознания |volume=5 |issue= |pages=50–59 |doi= |access-date=27 August 2022 }}
* {{cite encyclopedia |year=2006 |encyclopedia=Brill's New Pauly, Antiquity volumes |last=von Bredow |first=Iris|title=Cimmerii |doi=10.1163/1574-9347_bnp_e613800 }}
* Xydopoulos, Ioannis K. (2015). &quot;The Cimmerians: their origins, movements and their difficulties&quot;. In Tsetskhladze, Gocha R.; Avram, Alexandru; Hargrave, James (eds.). The Danubian Lands Between the Black, Aegean and Adriatic Seas (7th Century BC-10th Century AD): Proceedings of the Fifth International Congress on Black Sea Antiquities (Belgrade - 17-21 September 2013). Oxford, United Kingdom: Archaeopress Publishing Limited. pp. 119–123. ISBN 978-1-784-91192-8.
* {{cite book |last=Young |first=T. Cuyler |year=1988 |chapter=The early history of the Medes and the Persians and the Achaemenid empire to the death of Cambyses |editor1-last=Boardman |editor1-first=John |editor1-link= |editor2-last=Hammond |editor2-first=N. G. L. |editor2-link= |editor3-last=Lewis |editor3-first=D. M. |editor3-link= |editor4-last=Ostwald |editor4-first=M. |editor4-link= |title=Persia, Greece and the Western Mediterranean, c. 525 to 479 B.C. |series=The Cambridge Ancient History |volume=4 |location=Cambridge, United Kingdom |publisher=Cambridge University Press |pages=1–52 |isbn=978-0-521-22804-6}}
{{refend}} 

{{Normativna kontrola}}  

[[Kategorija:Etnične skupnosti v Aziji]] 
[[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]]
[[Kategorija:Kimerci]]</text>
      <sha1>tpk58x2bd5p6ck5nce82bt77719rgob</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pesem Evrovizije 2025</title>
    <ns>0</ns>
    <id>565784</id>
    <revision>
      <id>6678023</id>
      <parentid>6621442</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:25:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6678023</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16584" sha1="87fzoj8wyllambb6t2ag2ha20rmb6pz" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem Evrovizije
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2025
| logo = Pesem Evrovizije 2025.jpg
| alt = 
| theme = Welcome Home
| semi1 = 13. maja 2025
| semi2 = 15. maja 2025
| final = 17. maja 2025
| venue = [[St. Jakobshalle]]&lt;br/&gt;Basel, Švica
| presenters = {{Ubl|[[Hazel Brugger]]|[[Sandra Studer]]|[[Michelle Hunziker]] (finale)}}
| musdirector = 
| director = 
| exsupervisor = [[Martin Österdahl]]&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Falk |first=Simon |date=2024-07-03 |title=Martin Österdahl remains Executive Supervisor for Eurovision 2025 and welcomes new changes to the leadership team |url=https://wiwibloggs.com/2024/07/03/martin-osterdahl-remains-eurovision-executive-supervisor-2025/282006/ |access-date=2024-08-03 |website=wiwibloggs |language=en-US }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
| exproducer = {{Ubl|Reto Peritz|Moritz Stadler}}
| host = [[SRG SSR|Švicarska radijska in televizijska družba]] (SRG SSR)
| entries = 37
| finalists = 26
| return = {{Esc|Črna gora}}
| non-return = {{Esc|Moldavija}}
| vote = 
| winner = {{Esc|Avstrija}}&lt;br /&gt;»Wasted Love«
}}
[[Slika:ESC 2025 Map.svg|sličica|desno|300px|{{legenda|#2268b1|Države, ki so nastopile v finalu}}{{legenda|#941a1a|Države, izpadle v polfinalih}}{{legenda|#a2a397|Države, ki so nastopale v preteklosti, ne pa 2025}}]]
[[Pesem Evrovizije 2025]] je bila 69. izdaja tekmovanja za [[Pesem Evrovizije]]. Odvijala se je v [[Basel|Baslu]] v [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švici]], potem ko je država na tekmovanju leta 2024 zmagala s pesmijo [[&quot;The Code&quot;]] z [[Nemo Mettler|Nemom]]. Tekmovanje, ki sta ga organizirali [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropska radiodifuzna zveza (EBU)]] in gostiteljska radiotelevizija [[SRG SSR|Švicarska radiotelevizijska korporacija (SRG SSR)]], je potekalo v dvorani [[St. Jakobshalle]] in je obsegalo dva polfinala 13. in 15. maja ter finale 17. maja 2025. Tri oddaje v živo sta vodili [[Hazel Brugger]] in [[Sandra Studer,]] v finalu pa se jima je pridružila [[Michelle Hunziker]].

Na tekmovanju so sodelovale radiotelevizije iz sedemintridesetih držav, kar je enako število kot na prejšnjih dveh izdajah. [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna gora]] se je vrnila po dvoletni odsotnosti, [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]], ki je prvotno načrtovala sodelovanje, pa se je kasneje umaknila zaradi ekonomskih razlogov in kakovosti pesmi, ki so tekmovale na njenem nacionalnem izboru. 

Zmagala je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] s pesmijo [[&quot;Wasted Love&quot;]], ki jo je izvedel [[Johannes Pietsch|JJ]] in jo napisal skupaj s [[Teodora Špirić|Teodoro Špirić]] in [[Thomas Thurner|Thomasom Thurnerjem]]. [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] je zmagala po skupnem glasovanju in glasu žirije ter se uvrstila na četrto mesto v televizijskem glasovanju. [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]] je zmagal v televizijskem glasovanju in se uvrstil na drugo mesto, [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estonija]], [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]] in [[Italija na Pesmi Evrovizije|Italija]] pa so se uvrstile med najboljših pet. Zveza [[Evropska radiodifuzna zveza|EBU]] je poročala, da je imelo tekmovanje televizijsko občinstvo 166 milijonov gledalcev na 37 evropskih trgih, kar je tri milijone več kot prejšnjo izdajo.

== Prizorišče ==
Tekmovanje leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] je potekalo v [[Basel|Baslu]] v [[Švica na Pesmi Evrovizije|Švici]], potem ko je država na tekmovanju leta 2024 zmagala s pesmijo [[&quot;The Code&quot;]], ki jo je izvedel [[Nemo Mettler|Nemo]]. Švica je tekmovanje gostila že tretjič, saj je to storila že na prvem tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 1956|1956]] in na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 1989|1989]], ki je potekalo v [[Lugano|Luganu]] oziroma [[Lozana|Lausanni]]. Izbrano prizorišče za tekmovanje je bila dvorana [[St. Jakobshalle]] s 12.400 sedeži, ki služi kot prizorišče za notranje športne dogodke in koncerte. Arena se nahaja v občini [[Münchenstein]] v [[Kanton Basel-Landschaft|Basel-Landschaftu,]] tik ob meji z [[Basel-Stadtom.]]  

[[Kompleks Messe and Congress Center Basel]] je gostil več dogodkov, povezanih s tekmovanjem. Tam je bila [[Evrovizijska vas]], kjer so nastopili udeleženci tekmovanja in lokalni umetniki, pa tudi projekcije predstav v živo za širšo javnost; in [[EuroClub]], ki je organiziral uradne zabave po tekmovanju in zasebne nastope udeležencev tekmovanja. Dogodek &quot;Turkizna preproga&quot; 11. maja 2025 se je začel v mestni hiši v [[Basel|Baslu]] in potekal čez Srednji most, kjer so se tekmovalci in njihove delegacije predstavili akreditiranim novinarjem in navijačem, preden se je končal na Messe Basel, kjer je potekala otvoritvena slovesnost. Na stadionu [[St. Jakob-Park]] je bila projekcija finala skupaj z nastopi štirih prejšnjih udeležencev Evrovizije, vstopnina za javnost pa je bila plačljiva; stadion je bil prav tako predstavljen v neposrednem prenosu in je bil ob tej priložnosti imenovan &quot;Arena Plus&quot;. Evrovizijska ulica se je nahajala v Steinenvorstadtu. 

== Sodelujoče države ==
=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal [[13. maja 2025]] ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V prvem polfinalu je tekmovalo petnajst držav. Te države, Italija, Španija in Švica ter države, ki niso sodelovale v okviru skupnega glasovanja &quot;Preostalega sveta&quot;, so v tem polfinalu glasovale. Vrstni red nastopajočih (R/O) so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 27. marca. 

V uvodnem dejanju prvega polfinala je nastopila skupina plesalcev, jodlarjev in igralcev alpskih rogov.  Poleg tekmovalnih nastopajočih so med predstavo svoje nastope izvedle še Španija, Italija in Švica, ki so se na odru pojavile za nastopajočimi iz Estonije, Belgije in Hrvaške. Ukrajina je v polfinalu prejela največ točk in se je v finale uvrstila skupaj z Albanijo, Nizozemsko, Švedsko, Estonijo, Islandijo, Poljsko, Norveško, Portugalsko in San Marinom, po vrstnem redu skupnih točk. Države, ki se niso uvrstile v finale, so bile Ciper, Hrvaška, Slovenija, Belgija in Azerbajdžan. 

{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
! scope=&quot;col&quot; | #
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; | Jezik(i)
! scope=&quot;col&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 1.
| {{Esc|Islandija}}
| [[Væb]]
| »Róa«
| [[islandščina]]
| 97
| 6.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 2.
| {{Esc|Poljska}} 
| [[Justyna Steczkowska]]
| »Gaja«
| [[poljščina]], [[angleščina]]
| 85
| 7.
|-
! 3.
| {{Esc|Slovenija}}
| [[Klemen Slakonja]]
| »[[How Much Time Do We Have Left]]«
| angleščina
| 23
| 13.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 4.
| {{Esc|Estonija}}
| [[Tommy Cash]]
| »Espresso macchiato«
| [[italijanščina]], angleščina
| 113
| 5.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 5.
| {{Esc|Ukrajina}}
| [[Ziferblat (glasbena skupina)|Ziferblat]]
| »Bird of Pray«
| [[ukrajinščina]], angleščina
| 137
| 1.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 6.
| {{Esc|Švedska}}
| [[KAJ (glasbena skupina)|KAJ]]
| »Bara bada bastu«
| [[švedščina]]
| 118
| 4.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 7.
| {{Esc|Portugalska}}
| [[Napa (glasbena skupina)|Napa]]
| »Deslocado«
| [[portugalščina]]
| 56
| 9.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 8.
| {{Esc|Norveška}}
| [[Kyle Alessandro]]
| »[[Lighter (skladba, Kyle Alessandro)|Lighter]]«
| angleščina
| 82
| 8.
|-
! 9.
| {{Esc|Belgija}}
| [[Red Sebastian]]
| »[[Strobe Lights]]«
| angleščina
| 23
| 14.
|-
! 10.
| {{Esc|Azerbajdžan}}
| [[Mamagama]]
| »[[Run with U (skladba, Mamagama)|Run with U]]«
| angleščina
| 7
| 15.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 11.
| {{Esc|San Marino}}
| [[Gabry Ponte]]
| »Tutta l'Italia«
| italijanščina
| 46
| 10.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 12.
| {{Esc|Albanija}}
| [[Shkodra Elektronike]]
| »[[Zjerm (skladba, Shkodra Elektronike)|Zjerm]]«
| [[albanščina]]
| 122
| 2.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 13.
| {{Esc|Nizozemska}}
| [[Claude Kiambe|Claude]]
| »C'est La Vie«
| [[francoščina]], angleščina
| 121
| 3.
|-
! 14.
| {{Esc|Hrvaška}}
| [[Marko Bošnjak (pevec)|Marko Bošnjak]]
| »Poison Cake«
| angleščina
| 28
| 12.
|-
! 15.
| {{Esc|Ciper}}
| [[Theo Evan]]
| »Shh«
| angleščina
| 44
| 11.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 15. maja 2025 ob 21.00 po srednjeevropskem času. V njem je nastopilo šestnajst držav, pravico do glasovanja so poleg nastopajočih držav imele Francija, Nemčija in Združeno Kraljestvo ter države , ki niso sodelovale v skupnem glasovanju »Preostalega sveta«, so v tem polfinalu glasovale. Vrstni red nastopov (R/O) so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 27. marca. 

[[Gjon's Tears]], [[The Roop]], [[Efendi]] in [[Destiny Chukunyere|Destiny]] so nastopili kot del odmora v drugem polfinalu. Poleg tekmovalnih nastopov so med predstavo svoje nastope nastopili še Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija, ki so se na odru pojavili za nastopi iz Avstrije, Gruzije oziroma Izraela. Izrael je v polfinalu prejel največ točk in se je uvrstil v finale skupaj z Latvijo, Finsko, Grčijo, Avstrijo, Litvo, Luksemburgom, Dansko, Malto in Armenijo, po vrstnem redu skupnih točk. Države, ki se niso uvrstile v finale, so bile Avstralija, Češka, Irska, Srbija, Gruzija in Črna gora. 

{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
! scope=&quot;col&quot; | #
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; | Jezik(i)
! scope=&quot;col&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! 1.
| {{Esc|Avstralija}}
| [[Go-Jo]]
| »Milkshake Man«
| angleščina
| 41.
| 11.
|-
! 2.
| {{Esc|Črna gora}}
| [[Nina Žižić]]
| »[[Dobrodošli (skladba, Nina Žižić)|Dobrodošli]]«
| [[črnogorščina]]
| 12
| 16.
|-
! 3.
| {{Esc|Irska}}
| [[Emmy Kristine Guttulsrud Kristiansen|Emmy]]
| »[[Laika Party]]«
| angleščina
| 28
| 13.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 4.
| {{Esc|Latvija}}
| [[Tautumeitas]]
| »Bur man laimi«
| [[latvijščina]]
| 130
| 2.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 5.
| {{Esc|Armenija}}
| [[Pargev Vardanjan|Parg]]
| »[[Survivor (skladba, Parg)|Survivor]]«
| angleščina
| 51
| 10.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 6.
| {{Esc|Avstrija}}
| [[Johannes Pietsch|JJ]]
| »Wasted Love«
| angleščina
| 104
| 5.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 7.
| {{Esc|Grčija}}
| [[Klavdia Papadopoulou|Klavdia]]
| »[[Asteromata (skladba, Klavdia)|Asteromata]]«
| [[grščina]]
| 112
| 4.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 8.
| {{Esc|Litva}}
| [[Katarsis]]
| »Tavo akys«
| [[litovščina]]
| 103
| 6.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 9.
| {{Esc|Malta}}
| [[Miriana Conte]]
| »Serving«
| angleščina
| 53
| 9.
|-
! 10.
| {{Esc|Gruzija}}
| [[Mariam Sengelia]]
| »Freedom«
| [[gruzinščina]], angleščina
| 28
| 15.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 11.
| {{Esc|Danska}}
| [[Sissal]]
| »[[Hallucination (skladba, Sissal)|Hallucination]]«
| angleščina
| 61
| 8.
|-
! 12.
| {{Esc|Češka}}
| [[Adonxs]]
| »Kiss Kiss Goodbye«
| angleščina
| 29
| 12.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 13.
| {{Esc|Luksemburg}}
| [[Laura Thorn]]
| »[[La poupée monte le son]]«
| [[francoščina]]
| 62
| 7.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 14.
| {{Esc|Izrael}}
| [[Juval Rafael]]
| »New Day Will Rise«
| angleščina, francoščina, [[hebrejščina]]
| 203
| 1.
|-
! 15.
| {{Esc|Srbija}}
| [[Stefan Zdravković|Princ]]
| »Mila«
| [[srbščina]]
| 28
| 14.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! 16.
| {{Esc|Finska}}
| [[Erika Vikman]]
| »[[Ich komme (skladba, Erika Vikman)|Ich komme]]«
| [[finščina]], [[nemščina]]
| 115
| 3.
|}

=== Finale ===
Finale je potekal 17. maja 2025 ob 21.00 po srednjeevropskem času in je na njem tekmovalo 26 držav. V finalu je glasovalo vseh 37 sodelujočih držav z žirijo in televizijskim glasovanjem ter nesodelujoče države v okviru združenega spletnega glasovanja »Preostali svet«. Vrstni red (R/O) države gostiteljice je bil določen z naključnim žrebom 17. marca med letnim srečanjem vodij sodelujočih delegacij. Vrstni red preostalih finalistov so določili producenti tekmovanja po drugem polfinalu. 

Avstrija je zmagala na tekmovanju s pesmijo »Wasted Love«, ki jo je izvedel JJ in jo napisal skupaj s Teodoro Špirić in Thomasom Thurnerjem. Avstrija je zmagala s 436 točkami in osvojila tudi glasove žirije. To je bila tretja zmaga države na tekmovanju, po prejšnjih zmagah leta 1966 in 2014. Izrael je bil drugi s 357 točkami in zmagal po televizijskem glasovanju, Estonija, Švedska, Italija, Grčija, Francija, Albanija, Ukrajina in Švica pa so se uvrstile med prvih deset. Luksemburg, Danska, Španija, Islandija in San Marino so zasedli zadnjih pet mest. 
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
! scope=&quot;col&quot; | #
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; | Jezik(i)
! scope=&quot;col&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! 1.
| {{Esc|Norveška}}
| [[Kyle Alessandro]]
| »[[Lighter (skladba, Kyle Alessandro)|Lighter]]«
| angleščina
| 89
| 18.
|- 
! 2.
| {{Esc|Luksemburg}}
| [[Laura Thorn]]
| »[[La poupée monte le son]]«
| francoščina
| 47
| 22.
|- 
! 3.
| {{Esc|Estonija}}
| [[Tommy Cash]]
| »Espresso macchiato«
| italijanščina, angleščina
| 356
| 3.
|- 
! 4.
| {{Esc|Izrael}}
| [[Juval Rafael]]
| »New Day Will Rise«
| angleščina, francoščina, hebrejščina
| 357
| 2.
|- 
! 5.
| {{Esc|Litva}}
| [[Katarsis]]
| »Tavo akys«
| litovščina
| 96
| 16.
|-
! 6.
| {{Esc|Španija}}
| [[Melodía Ruiz Gutiérrez|Melody]]
| »[[Esa diva (skladba, Melody)|Esa diva]]«
| [[španščina]]
| 37
| 24.
|- 
! 7.
| {{Esc|Ukrajina}}
| [[Ziferblat (glasbena skupina)|Ziferblat]]
| »Bird of Pray«
| ukrajinščina, angleščina
| 218
| 9.
|-
! 8.
| {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo na Pesmi Evrovizije|Združeno kraljestvo]]
| [[Remember Monday]]
| »[[What the Hell Just Happened?]]«
| angleščina
| 88
| 19.
|- style=&quot;font-weight: bold; background: gold;&quot;
! 9.
| {{Esc|Avstrija}}
| [[Johannes Pietsch|JJ]]
| »Wasted Love«
| angleščina
| 436
| 1.
|- 
! 10.
| {{Esc|Islandija}}
| [[Væb]]
| »Róa«
| islandščina
| 33
| 25.
|- 
! 11.
| {{Esc|Latvija}}
| [[Tautumeitas]]
| »Bur man laimi«
| latvijščina
| 158
| 13.
|- 
! 12.
| {{Esc|Nizozemska}}
| [[Claude Kiambe|Claude]]
| »C'est La Vie«
| francoščina, angleščina
| 175
| 12.
|- 
! 13.
| {{Esc|Finska}}
| [[Erika Vikman]]
| »[[Ich komme (skladba, Erika Vikman)|Ich komme]]«
| finščina, nemščina
| 196
| 11.
|-
! 14.
| {{Esc|Italija}}
| [[Lucio Corsi]]
| »Volevo essere un duro«
| italijanščina
| 256
| 5.
|- 
! 15.
| {{Esc|Poljska}} 
| [[Justyna Steczkowska]]
| »Gaja«
| poljščina, angleščina
| 156
| 14.
|-
! 16.
| {{Esc|Nemčija}}
| [[Abor &amp; Tynna]]
| »[[Baller]]«
| nemščina
| 151
| 15.
|- 
! 17.
| {{Esc|Grčija}}
| [[Klavdia Papadopoulou|Klavdia]]
| »[[Asteromata (skladba, Klavdia)|Asteromata]]«
| grščina
| 231
| 6.
|- 
! 18.
| {{Esc|Armenija}}
| [[Pargev Vardanjan|Parg]]
| »[[Survivor (skladba, Parg)|Survivor]]«
| angleščina
| 72
| 20.
|-
! 19.
| {{Esc|Švica}}
| [[Zoë Më]]
| »Voyage«
| francoščina
| 214
| 10.
|- 
! 20.
| {{Esc|Malta}}
| [[Miriana Conte]]
| »Serving«
| angleščina
| 91
| 17.
|- 
! 21.
| {{Esc|Portugalska}}
| [[Napa (glasbena skupina)|Napa]]
| »Deslocado«
| portugalščina
| 50
| 21.
|- 
! 22.
| {{Esc|Danska}}
| [[Sissal]]
| »[[Hallucination (skladba, Sissal)|Hallucination]]«
| angleščina
| 47
| 23.
|- 
! 23.
| {{Esc|Švedska}}
| [[KAJ (glasbena skupina)|KAJ]]
| »Bara bada bastu«
| švedščina
| 321
| 4.
|-
! 24.
| {{Esc|Francija}}
| [[Louane Emera|Louane]]
| »Maman«
| francoščina
| 230
| 7.
|- 
! 25.
| {{Esc|San Marino}}
| [[Gabry Ponte]]
| »Tutta l'Italia«
| italijanščina
| 27
| 26.
|- 
! 26.
| {{Esc|Albanija}}
| [[Shkodra Elektronike]]
| »[[Zjerm (skladba, Shkodra Elektronike)|Zjerm]]«
| albanščina
| 218
| 8.
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2025 v glasbi]]
[[Kategorija:Prireditve v Švici]]
[[Kategorija:Basel]]</text>
      <sha1>87fzoj8wyllambb6t2ag2ha20rmb6pz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Wilkes Booth</title>
    <ns>0</ns>
    <id>573280</id>
    <revision>
      <id>6678122</id>
      <parentid>6677415</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T08:27:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Poskus ugrabitve predsednika Lincolna */ pp</comment>
      <origin>6678122</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22368" sha1="d7vreqbmq9as9sr5348jamypjc51m9o" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=John Wilkes Booth-portrait.jpg|caption=Booth leta 1865.|known_for=Atentator na ameriškega predsednika [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]]}}
'''John Wilkes Booth''', [[Američani|ameriški]] [[Gledališče|gledališki]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in [[Atentat|atentator]], * [[10. maj]] [[1838]], [[Bel Air, Maryland]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[26. april]] [[1865]], [[Port Royal]], [[Virginija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. 

Booth je se je v zgodovino zapisal po tem, da je 14. aprila 1865 izvedel [[Atentat na Abrahama Lincolna|atentat na ameriškega predsednika]] [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]] in ga v atentatu tudi ubil. To je bil prvi atentat na ameriškega predsednika v [[Zgodovina Združenih držav Amerike|zgodovini Amerike]].

Booth je bil član ugledne gledališke družine Booth iz 19. stoletja iz [[Maryland|Marylanda]] ter zaslovel po njegovih nastopih v gledališču, s katerim je dobil veliko priljubljenost.&lt;ref name=&quot;Kauffman&quot;&gt;{{cite book |last=Kauffman |first=Michael W. |title=American Brutus: John Wilkes Booth and the Lincoln Conspiracies |url=https://archive.org/details/americanbrutusjo0000kauf |publisher=Random House |location=New York |year=2004 |isbn=0-375-50785-X|pages=[https://archive.org/details/americanbrutusjo0000kauf/page/n106 87], 227}}&lt;/ref&gt; Hkrati je bil tudi simpatizer [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]]; ko je izvedel, da je Abraham Lincoln ukinil [[suženjstvo]], ga je Booth zaničeval in obžaloval osvoboditev sužnjev v državi. Sprva je načrtoval ugrabitev Lincolna, a je načrt prešel v atentat. 13. aprila 1865 zvečer je tako Booth skupaj s še tremi zarotniki naredil načrt ne le za umor Lincolna, temveč tudi za strmoglavljenje celotne ameriške vlade, kar je vključevalo umor tako Lincolna kot tudi umor podpredsednika [[Andrew Johnson|Andrewa Johnstona]] ter državnega sekretarja [[William H. Seward|Williama H. Sewarda]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Goodrich |first=Thomas |title=The Darkest Dawn |url=https://archive.org/details/darkestdawnlinco0000good |publisher=Indiana University |location=Bloomington |year=2005 |isbn=0-253-32599-4|page=[https://archive.org/details/darkestdawnlinco0000good/page/n52 39], 97}}&lt;/ref&gt;

14. aprila 1865 ob 22:15 je Booth med predstavo v washingtonskem gledališču Ford odšel na predsedniški balkon, kjer je predsednik Lincoln gledal predstavo, ter Lincolna s pištolo ustrelil v tilnik in ga pri tem smrtno ranil.&lt;ref name=&quot;Kauffman&quot; /&gt; Njegov pobeg je skoraj preprečil major [[Henry Rathbone]], ki je bil ob Lincolnu in je hotel Bootha aretirati, vendar ga je Booth zabodel z nožem, ki ga je imel takrat pri sebi. Zatem je pobegnil s skokom z balkona na oder in pri tem utrpel zlom leve noge. Booth je na konju pobegnil v južni Maryland ter bil dvanajst dni na begu, ko so ga 26. aprila 1865 izsledili v hlevu na neki kmetiji v [[Virginija|Virginiji]].&lt;ref&gt;{{Cite web|author=Francis J. Gorman|title=Exposing the Myth that John Wilkes Booth Escaped|url=http://www.gandwlaw.com/articles/booth_brf.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070905143916/http://www.gandwlaw.com/articles/booth_brf.html|archive-date=5.9. 2007}}&lt;/ref&gt; Njegov spremljevalec [[David Herold]] se je predal, Booth pa je odločno zavračal predajo. Vojska Unije je hlev, v katerem se je skrival, zažgala, nato pa ga je vojak [[Boston Corbett]] ustrelil. Booth je zaradi hudih poškodb ostal paraliziran in je zgodaj zjutraj istega dne umrl, zaradi česar mu nikoli niso sodili.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Kauffman |first=Michael W. |title=Fort Lesley McNair and the Lincoln Conspirators |url=https://archive.org/details/sim_lincoln-herald_winter-1978_80_4/page/n21 |journal=Lincoln Herald |volume=80 |year=1978|pages=176-188}}&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje ==
[[Slika:Tudor Hall.jpg|sličica|299x299_pik|Boothova rojstna hiša.]]
Booth se je rodil 10. maja 1838 na kmetiji blizu Bel Aira v okrožju [[Harford]] v [[Maryland|Marylandu]]. Njegova starša, Junius Brutus Booth in Mary Ann Holmes, sta se leta 1821 preselila iz [[Anglija|Anglije]] v [[Združene države Amerike|Združene države]]. John je dobil ime po slavnem britanskem revolucionarju [[John Wilkes|Johnu Wilkesu]], s katerim njegova družina trdi, da je v daljnem sorodstvu. Junius je bil igralec, prav tako njegova druga sinova, Edwin Booth in Junius Brutus Booth ml.

Njun dom se je imenoval Tudor Hall in ga je leta 1822 kupil Junius Brutus Booth. Stavbo je kasneje kupilo okrožje Hartford in je namenjena kot spomenik družini Booth in njihovemu vplivu na Shakespearov način igranja v Ameriki 19. stoletja. 

Zdi se, da je imel Booth srečno otroštvo. Izobrazbo je prejel na podlagi klasike, zlasti Shakespeara. V letih 1850–1851 je obiskoval internat Milton v Sparksu v Marylandu (stavba je danes restavracija z imenom The Milton Inn). Leta 1851 se je Booth pri 13 letih vpisal na vojaško akademijo St. Timothy's v Catonsvilleu v Marylandu. Kot je opisala Boothova sestra Asia Booth Clarke v svoji knjigi z naslovom The Unlocked Book (Odklenjena knjiga), bodoči igralec v gozdu blizu šole sreča staro Romkinjo, ki mu je mračno napovedala njegovo življenje in pravila, da bo Booth umrl mlad.

== Gledališka kariera in državljanska vojna ==
[[Slika:John Wilkes Booth CDV by Black &amp; Case.jpg|sličica|Gledališka fotografija Johna Wilkesa Bootha.]]
Pri 17 letih je Booth igral grofa Richmonda v Shakespearovem Richardu III. Na njegovo zahtevo so ga predstavili kot &quot;J.B. Wilkes&quot;, psevdonim, ki je bil namenjen odvračanju pozornosti od njegove slavne družine. Leta 1858 je postal član gledališča [[Gledališče Richmond|Richmond]] in njegova kariera se je začela vzpenjati. Revije so ga označevale za &quot;najlepšega moškega v Ameriki&quot;. Visok je bil 174 cm, imel je temne lase in atletsko postavo. Bil je tudi odličen mečevalec. Njegovi sodobniki so njegove nastope pogosto opisovali kot akrobatske in izjemno fizične. Prijateljica igralka se je spominjala, da se je včasih porezal s svojim mečem.

Leta 1859 se je Booth pripravljal na gledališki nastop v Richmondu, nekaj tednov pred načrtovano usmrtitvijo slavnega abolicionista Johna Browna. Oktobra je John Brown napadel Harpers Ferry, takrat še v [[Virginija|Virginiji]] (kasneje Zahodna Virginija). V neuspešnem poskusu začetka upora sužnjev po vsej državi je majhna skupina aktivistov, ki so začeli abolicionizem v Združenih državah Amerike, zasegla arzenal v Harper's Ferryju.

Potem ko so ga obvestili o razsodbi, je Booth odpotoval v Charles Town in od državnih uradnikov kupil sivo uniformo milice Richmond, nato pa je stal na straži pri vislicah, dokler Browna niso obesili. Ko je bil 6. novembra 1860 za predsednika izvoljen [[Abraham Lincoln]], je Booth napisal dolg govor, v katerem je diskreditiral to, kar je Lincoln videl kot severni abolicionizem, in jasno izrazil svojo podporo Jugu in instituciji suženjstva. 12. aprila 1861 je izbruhnila [[ameriška državljanska vojna]] in 11 južnih držav je razglasilo odcepitev od Unije. Boothova družina je bila iz Marylanda, ene od obmejnih držav, ki je med vojno ostala v Uniji kljub prisotnosti sužnjelastnikov, ki so močno simpatizirali z južnjaškim ciljem. Poleg tega, da je Maryland mejil z Washingtonom, je Lincoln v državi razglasil vojno stanje, kar so mnogi, vključno z Boothom, imeli za protiustavno in zlorabo izvršilne oblasti. 
[[Slika:Booths Caesar.jpg|sličica|Booth (levo) skupaj z njegovima bratoma Edwinom in Juniusom v predstavi Jurij Cezar.]]
Booth je bil, tako kot mnogi v Marylandu, naklonjen [[Konfederacija ameriških držav|Konfederaciji]]. Vendar je bila večina njegove družine unionistov in Booth je materi obljubil, da se ne bo nikoli pridružil konfederacijski vojski. Namesto tega je živel predvsem v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], potoval je proti severu in jugu kot zabavljač, na zahodu pa je potoval vse do [[Indiana|Indiane]]. Booth je zelo glasno izražal svojo ljubezen do juga in enako glasno svojo antipatijo do Lincolna. V začetku leta 1862 je Bootha aretiral in pridržal šerif v St. Louisu zaradi protivladnih izjav.

Booth in Lincoln sta se večkrat srečala. Lincoln je bil navdušen gledališki obiskovalec in še posebej je imel rad Shakespeara. 9. novembra 1863 je predsednik Lincoln videl Bootha igrati Raphaela v Selbyjevem Marmornem srcu v Fordovem gledališču v Washingtonu. Med predstavo je Booth s prstom pokazal na Lincolna kot prejemnika dialoga. Lincoln je igralca prosil za srečanje po predstavi, vendar je Booth to zavrnil. Lincoln je sedel v isti predsedniški loži, v kateri je bil kasneje umorjen.

Booth je v Fordovem gledališču imel le še en igralski nastop, zadnji v svoji karieri, 18. marca 1865, ko je igral vojvodo Pescara v Odpadniku. Vendar pa je bila družina Booth že dolgo prijateljica [[John T. Ford|Johna T. Forda]], lastnika gledališča, in Booth je bil med vojno tako pogosto v gledališču, da je tam prejemal njegovo korespondenco, kar mu je omogočilo popoln dostop do Fordovega gledališča, tako podnevi kot tudi ​​ponoči.

Do leta 1864 se je vojna obračala v prid Unije in Unija je ustavila izmenjavo ujetnikov, da bi oslabila Konfederacijsko vojsko, ki ji je vedno bolj primanjkovalo rezerv, in ker so Konfederati zavračali izmenjavo ujetih afroameriških vojakov. V poskusu, da bi prekinil zastoj, je Booth začel snovati načrt za ugrabitev Abrahama Lincolna iz njegove poletne rezidence v Soldiers' Home zunaj Washingtona in njegov prevoz čez Potomac v Richmond. Po njegovem načrtu bi predsednika nato zamenjali za izpustitev približno 10.000 konfederacijskih vojakov, ki so bili ujeti v zaporih Unije. Za sostorilca je vključil svoja stara prijatelja [[Samuel Arnold|Samuela Arnolda]] in [[Michael O'Laughlin|Michaela O'Laughlina]].

=== Možne povezave s Konfederacijo ===
Poleti 1864 se je Booth v Parkerjevi hiši v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]] v [[Massachusetts|Massachusettsu]] srečal s številnimi znanimi simpatizerji Konfederacije. Oktobra 1864 je na nepojasnjen način odpotoval v Montreal. Takrat je bil Montreal znano središče podzemnih dejavnosti Konfederacije. Znano je, da je v mestu preživel deset dni in nekaj časa ostal v dvorani St. Lawrence Hall, kjer se je zbirala tajna služba Konfederacije. Tam je srečal vsaj enega blokaderja, enega od tistih, ki so prebili blokado, ki so jo uvedle ladje Unije. Morda je poznal direktorja tajne službe Konfederacije [[James D. Bulloch|Jamesa D. Bullocha]], pa tudi [[George Nicholas Sanders|Georgea Nicholasa Sandersa]], veleposlanika Združenih držav Amerike v Veliki Britaniji.

Obstaja veliko študij o tem, zakaj je bil Booth takrat v Montrealu in kaj je tam počel. Noben konkreten dokaz ni nikoli povezal Boothove ugrabitve ali atentata z zaroto, v katero je bil vpleten kateri koli element konfederacijske vlade, čeprav je bila ta možnost podrobno raziskana v dveh knjigah: Spying For America avtorja Nathana Millerja in Come Retribution: the Confederate Secret Service and the Assassination of Lincoln avtorja [[William Tidwell|Williama Tidwella]].

== Poskus ugrabitve predsednika Lincolna ==
[[Slika:LincolnJohn.jpg|sličica|299x299_pik|Predsednik Lincoln in Booth sta izpostavljena na Lincolnovi drugi inavguraciji.]]
Booth je po ponovni izvolitvi Lincolna v začetku novembra 1864 začel vse več energije in denarja posvečati svojemu načrtu za ugrabitev Lincolna. Zbral je skupino nepremišljenih južnjaških simpatizerjev, vključno z [[David Herold|Davidom Heroldom]], [[George Atzerodt|Georgeom Atzerodtom]], [[John Surratt|Johnom Surrattom]] in [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewisom Payneom]]. Redno so se začeli srečevati na domu Surrattove matere, gospe [[Mary Surratt]].

25. novembra 1864 je Booth prvič in zadnjič nastopil s svojima bratoma, Edwinom in Juniusom, v monoprodukciji Julija Cezarja v gledališču [[Winter Garden]] v [[New York|New Yorku]]. Izkupiček je bil uporabljen za nakup kipa Williama Shakespeara za Central Park, ki tam stoji še danes. Predstavo pa je prekinil neuspešen poskus podzemnih agentov Konfederacije, da bi požgali več hotelov in uničili [[New York City]] z grškim ognjem. Eden od hotelov se je nahajal poleg gledališča, vendar je bil požar hitro pogašen. 

Tri mesece pozneje se je Booth 4. marca 1865 udeležil Lincolnovega drugega inavguracijskega nagovora kot gost, ki je spremljal njegovo skrivno zaročenko [[Lucy Hale]] (Lucyjin oče, [[John P. Hale]], je bil Lincolnov minister v [[Španija|Španiji]]). V množici pod njim so bili tudi Powell, Atzerodt in Herold. Med inavguracijo je očitno prišlo do poskusa ugrabitve ali atentata na Lincolna. Kasneje je Booth obžaloval &quot;edinstveno priložnost&quot;, ki jo je imel, da ustreli Lincolna, če bi si to želel.

17. marca je Booth v zadnjem trenutku izvedel, da se bo Lincoln udeležil predstave opere &quot;Still Waters Run Deep&quot; v bolnišnici blizu Soldier's Home. Booth je zbral svojo skupino na odseku ceste blizu Soldier's Home, da bi poskušal ugrabiti Lincolna na poti v bolnišnico, vendar se predsednik ni pojavil. Šele kasneje je izvedel, da je predsednik v zadnjem trenutku spremenil svoje načrte in se udeležil sprejema v hotelu National v Washingtonu, kjer je ironično Booth bival.

== Umor predsednika Lincolna ==
[[Slika:The Assassination of President Lincoln - Currier and Ives 2.png|sličica|317x317_pik|Ilustracija Boothovega atentata na predsednika Lincolna.]]
9. aprila 1865 je bil Booth v množici pred [[Bela hiša|Belo hišo]], ko je Lincoln imel govor iz okna svoje delovne sobe. Ko je Lincoln izjavil, da se zavzema za podelitev volilne pravice nekdanjim sužnjem, se je Booth obrnil k Lewisu Powellu in ga odkrito pozval, naj takoj ustreli predsednika. Powell je to zavrnil. Booth je nato zamrmral in obljubil, da bo to Lincolnov zadnji govor. Naslednji dan je Booth, potem ko je na sodišču v Appomattoxu slišal za predajo [[Robert Edward Lee|Roberta E. Leeja]], povedal [[Louis J. Weichmann|Louisu J. Weichmannu]], prijatelju Johna Surratta in stanovalcu Mary Surratt, da se ukvarja z gledališčem in da bo odslej uprizarjal le tragedijo Benetke ohranjene. Weichmann sprva ni razumel pomena omembe te igre; Benetke ohranjene je pravzaprav tragedija, napisana v Angliji v 17. stoletju, katere zaplet se vrti okoli zarote. 
[[Slika:Birth-of-a-nation-poster-color2.jpg|levo|sličica|340x340_pik|Ilustracija Boothovega pobega iz predsedniške lože kmalu potem, ko je ustrelil predsednika Lincolna in zabodel majorja Rathbonea. ]]
Na [[veliki petek]], 14. aprila 1865 zjutraj, je Booth izvedel, da se bosta predsednik in njegova žena udeležila predstave igre Naš ameriški bratranec v Fordovem gledališču. Takoj je začel pripravljatinačrte za atentat, pred gledališčem je pripravil [[Domači konj|konja]] in načrtoval pot za pobeg. Booth je o svojem načrtu za atentat na Lincolna obvestil Powella, Herolda in Atzerodta. Powellu je naročil, naj usmrti državnega sekretarja [[William H. Seward|Sewarda]], Atzerodtu pa, naj usmrti podpredsednika [[Andrew Johnson|Johnsona]]. Herold bi jima pomagal pri pobegu v Virginijo. Booth je z napadom na predsednika in njegova dva neposredna naslednika na položaju upal, da bo z ustvarjanjem panike in zmede obglavil administracijo Unije. Booth je načrtoval tudi atentat na vrhovnega poveljnika sil Unije, [[Ulysses S. Grant|Ulyssesa S. Granta]]; vendar se to ni zgodilo, ker sta Grant in njegova žena odpotovala v [[New Jersey]] na obisk k sorodnikom. Z organizacijo te zarote je Booth upal, da bo zvezne države pahnil v takšen kaos, da se bodo Konfederati lahko reorganizirali in nadaljevali vojno.

Ker je bil Booth znan igralec, je bil prijatelj lastnika Fordovega gledališča in je zato imel tako prost dostop do vsega v gledališču. Ko je tisto jutro v predsedniško ložo izvrtal kukalo, je lahko opazoval svojo predvideno žrtev in druge goste v loži. Tistega večera, okoli 22:00, medtem ko je predstava bila še v teku, se je John Wilkes Booth pritihotapil v predsedniško ložo in ob 22:15 ustrelil Lincolna v zatilje z Derringerjem kalibra .44. Boothov pobeg je skoraj preprečil major [[Henry Rathbone]], ki je bil prisoten v predsedniški loži s svojo zaročenko [[Clara Harris|Claro Harris]] in prvo damo [[Mary Todd Lincoln]]. Rathbone je skočil na Bootha in ga prijel, pri čemer sta se oba začela prerivati. Booth je nato z nožem zabodel Rathbonea in ga porinil na tla.

Booth je pobegnil iz predsedniške lože tako, da je skočil na oder, kjer je z nožem v roki zavpil »[[Sic semper tyrannis]]« (besede, za katere se domneva, da jih je izrekel Brutus, ko je zabodel Cezarja); druge priče trdijo, da je dejal: »Uspelo mi je! Jug je maščevan!« Več drugih je poročalo, da si je Booth poškodoval nogo, ko je med skokom na oder zadel v zastavo ameriške finančne straže. Zgodovinar [[Michael W. Kauffman]] je to legendo izpodbijal v svoji knjigi Ameriški Brutus: John Wilkes Booth in Lincolnove zarote in zapisal, da so pričevanja očividcev o Boothovem prenagljenem pobegu z odra v nasprotju s tem, da je imel takrat poškodovano nogo. Kauffman trdi, da se je Booth pozneje tisto noč med pobegom poškodoval, ko se je njegov konj spotaknil in padel nanj. Zato Boothovo trditev imenuje pretiravanje, da bi njegovo vedenje prikazal kot junaško.

=== Beg ===
[[Slika:John Wilkes Booth wanted poster.jpg|sličica|413x413_pik|Naslovnica na časopisu o ujetju Bootha in njegovih zarotnikov v zameno za predpisano nagrado.]]
Booth se je v spremstvu [[David Herold|Davida Herolda]] odpravil iz [[Washington, D.C.|Washingtona]] v [[Maryland]] in se 15. aprila ob zori ustavil na domu dr. [[Samuel Mudd|Samuela Mudda]], da bi mu pozdravil poškodovano nogo. Mudda je kasneje vojaško sodišče aretiralo in obsodilo zaradi zarote ter ga obsodilo na dosmrtno ječo v zaporu Fort Jefferson v [[Dry Tortugas|Dry Tortugasu]], zahodno od [[Key West|Key Westa]] na [[Florida|Floridi]]. Mudd je bil leta 1869 pomiloščen. Bootha je presenetilo pomanjkanje sočutja do njegovega dejanja in je 21. aprila, pet dni pred ujetjem, v svoj dnevnik zapisal: &quot;Medtem ko se vsi dvigajo proti meni, sem tukaj v obupu. In zakaj? Ker sem storil tisto, kar je bilo Brutu v čast; ... In ker sem ubil tirana, me imajo za navadnega krvoločnega morilca.&quot;

Vojaki Unije so pod poveljstvom poročnika [[Edward P. Doherty|Edwarda P. Dohertyja]] iz 16. newyorške konjenice zasledovali Bootha skozi južni Maryland in čez reki [[Potomac (reka)|Potomac]] in [[Rappahannock (reka)|Rappahannock]], ter se usmerili proti kmetiji Richarda Garretta, južno od [[Port Royal|Port Royala]] v okrožju Caroline v Virginiji. Bootha in njegovega spremljevalca Davida E. Herolda je na kmetijo pospremlil [[William S. Jett]], nekdanji vojak 9. virginijske konjeniškega polka, ki sta ga spoznala, preden sta prečkala Rappahannock. Pozneje sta se Booth in Herold skrila v hlev, ki je bil v lasti [[Richard H. Garrett|Richarda H. Garretta]].

=== Smrt ===
26. aprila 1865 ob 2:30 so vojaki prispeli do hleva, kjer so našli Bootha in Herolda. David Herold se je takoj predal in izstopil iz hleva. Booth se ni hotel predati, [[Everton Conger]] pa je vojakom ukazal, naj hlev požgejo. Polkovnik [[Boston Corbett]] iz tajne službe je kmalu zatem Bootha ustrelil in ga smrtno ranil v vrat. V nasprotju s poročili ni ubogal ukazov, saj ni bil dan noben ukaz za streljanje.
[[Slika:Jwb farm.jpg|sličica|333x333_pik|Oznaka zgodovinskega mesta na U.S. Route 301 v bližini Bowling Greena (Virginija), kjer je vojska našla in usmrtila Bootha.]]
Bootha so odvlekli iz gorečega hleva in je umrl nekaj ur pozneje, ob zori, v starosti 26 let na verandi bližnje kmečke hiše. Krogla mu je poškodovala [[Hrbtenjača|hrbtenjačo]] in ga paralizirala. V zadnjih trenutkih pred smrtjo je dejal: &quot;Povej moji materi, da sem umrl za svojo državo.&quot; Booth je prosil, naj mu dvignejo roke k obrazu, jih pogledal in izrekel svoje zadnje besede: &quot;Neuporabno, neuporabno.&quot; Zatem je izdihnil in umrl. V Boothovih žepih so našli [[kompas]], [[Sveča|svečo]], fotografije petih žensk, nad fotografijo njegove zaročenke Lucy Hale, in njegov dnevnik, v katerem je o Lincolnovem atentatu zapisal: &quot;Naša država mu dolguje vse svoje nesreče; zato me je Bog postavil za svoje orodje za kaznovanje.&quot;

Boothovo truplo so zavili v odejo in položili na bok starega tovornega vagona za prevoz v Belle Plain, kjer so ga naložili na bojno ladjo [[USS Montauk]] in odpeljali v ladjedelnico [[Washington Naval Shipyard]] na identifikacijo in obdukcijo. Po teh formalnostih so truplo pokopali v skladišču v starem zaporu; kasneje, ko je bil zapor 1. oktobra 1867 porušen, so truplo premestili v skladišče v [[Washington Arsenalu]]. Leta 1869 so posmrtne ostanke ponovno identificirali, preden so jih vrnili Boothovi družini, ki je poskrbela za pokop na pokopališču Greenmount v [[Baltimore|Baltimoru]]. Slovesnost je vodil [[Fleming James]], duhovnik episkopalne cerkve, pokopa udeležilo pa se je je več kot 40 ljudi.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Literatura ==
* {{cite book |last=Bak |first=Richard |title=The Day Lincoln Was Shot |publisher=Taylor |location=Dallas | year=1998 |isbn=0-87833-200-6 |url=https://archive.org/details/daylincolnwassho00bakr}}
* {{cite book |last=Reck |first=W. Emerson |title=A. Lincoln: His Last 24 Hours |publisher=McFarland |location=Jefferson, NC |year=1987 |isbn=0-89950-216-4 |url=https://archive.org/details/alincolnhislast200reck}}
* {{cite book |last=Swanson |first=James L. |title=Manhunt: The 12-Day Chase for Lincoln's Killer |publisher=William Morrow |location=New York |year=2006 |isbn=0-06-051849-9 |url=https://archive.org/details/manhunttwelveday00swan}}
* {{cite book |last=Titone |first=Nora |title=My Thoughts Be Bloody: The Bitter Rivalry Between Edwin and John Wilkes Booth That Led to an American Tragedy |publisher=Free Press |year=2010 |isbn=978-1-4165-8605-0 |url=https://archive.org/details/mythoughtsbebloo00tito}}
* {{cite book |last=Turner |first=Thomas R. |title=The Assassination of Abraham Lincoln |publisher=Krieger |location=Malabar, FL |year=1999 |isbn=1-57524-003-3}}

== Zunanje povezave ==
* {{Internet Archive author}}
{{DEFAULTSORT:Booth Wilkes, John}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ameriški igralci]]
[[Kategorija:Atentatorji]]</text>
      <sha1>d7vreqbmq9as9sr5348jamypjc51m9o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678141</id>
      <parentid>6678122</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T09:32:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6678141</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22394" sha1="6mt6405bjgd023f96qzwktq8punrgn3" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=John Wilkes Booth-portrait.jpg|caption=Booth leta 1865.|death_cause=Strelna rana.|known_for=Atentator na ameriškega predsednika [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]]}}
'''John Wilkes Booth''', [[Američani|ameriški]] [[Gledališče|gledališki]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in [[Atentat|atentator]], * [[10. maj]] [[1838]], [[Bel Air, Maryland]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[26. april]] [[1865]], [[Port Royal]], [[Virginija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. 

Booth je se je v zgodovino zapisal po tem, da je 14. aprila 1865 izvedel [[Atentat na Abrahama Lincolna|atentat na ameriškega predsednika]] [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]] in ga v atentatu tudi ubil. To je bil prvi atentat na ameriškega predsednika v [[Zgodovina Združenih držav Amerike|zgodovini Amerike]].

Booth je bil član ugledne gledališke družine Booth iz 19. stoletja iz [[Maryland|Marylanda]] ter zaslovel po njegovih nastopih v gledališču, s katerim je dobil veliko priljubljenost.&lt;ref name=&quot;Kauffman&quot;&gt;{{cite book |last=Kauffman |first=Michael W. |title=American Brutus: John Wilkes Booth and the Lincoln Conspiracies |url=https://archive.org/details/americanbrutusjo0000kauf |publisher=Random House |location=New York |year=2004 |isbn=0-375-50785-X|pages=[https://archive.org/details/americanbrutusjo0000kauf/page/n106 87], 227}}&lt;/ref&gt; Hkrati je bil tudi simpatizer [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]]; ko je izvedel, da je Abraham Lincoln ukinil [[suženjstvo]], ga je Booth zaničeval in obžaloval osvoboditev sužnjev v državi. Sprva je načrtoval ugrabitev Lincolna, a je načrt prešel v atentat. 13. aprila 1865 zvečer je tako Booth skupaj s še tremi zarotniki naredil načrt ne le za umor Lincolna, temveč tudi za strmoglavljenje celotne ameriške vlade, kar je vključevalo umor tako Lincolna kot tudi umor podpredsednika [[Andrew Johnson|Andrewa Johnstona]] ter državnega sekretarja [[William H. Seward|Williama H. Sewarda]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Goodrich |first=Thomas |title=The Darkest Dawn |url=https://archive.org/details/darkestdawnlinco0000good |publisher=Indiana University |location=Bloomington |year=2005 |isbn=0-253-32599-4|page=[https://archive.org/details/darkestdawnlinco0000good/page/n52 39], 97}}&lt;/ref&gt;

14. aprila 1865 ob 22:15 je Booth med predstavo v washingtonskem gledališču Ford odšel na predsedniški balkon, kjer je predsednik Lincoln gledal predstavo, ter Lincolna s pištolo ustrelil v tilnik in ga pri tem smrtno ranil.&lt;ref name=&quot;Kauffman&quot; /&gt; Njegov pobeg je skoraj preprečil major [[Henry Rathbone]], ki je bil ob Lincolnu in je hotel Bootha aretirati, vendar ga je Booth zabodel z nožem, ki ga je imel takrat pri sebi. Zatem je pobegnil s skokom z balkona na oder in pri tem utrpel zlom leve noge. Booth je na konju pobegnil v južni Maryland ter bil dvanajst dni na begu, ko so ga 26. aprila 1865 izsledili v hlevu na neki kmetiji v [[Virginija|Virginiji]].&lt;ref&gt;{{Cite web|author=Francis J. Gorman|title=Exposing the Myth that John Wilkes Booth Escaped|url=http://www.gandwlaw.com/articles/booth_brf.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070905143916/http://www.gandwlaw.com/articles/booth_brf.html|archive-date=5.9. 2007}}&lt;/ref&gt; Njegov spremljevalec [[David Herold]] se je predal, Booth pa je odločno zavračal predajo. Vojska Unije je hlev, v katerem se je skrival, zažgala, nato pa ga je vojak [[Boston Corbett]] ustrelil. Booth je zaradi hudih poškodb ostal paraliziran in je zgodaj zjutraj istega dne umrl, zaradi česar mu nikoli niso sodili.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Kauffman |first=Michael W. |title=Fort Lesley McNair and the Lincoln Conspirators |url=https://archive.org/details/sim_lincoln-herald_winter-1978_80_4/page/n21 |journal=Lincoln Herald |volume=80 |year=1978|pages=176-188}}&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje ==
[[Slika:Tudor Hall.jpg|sličica|299x299_pik|Boothova rojstna hiša.]]
Booth se je rodil 10. maja 1838 na kmetiji blizu Bel Aira v okrožju [[Harford]] v [[Maryland|Marylandu]]. Njegova starša, Junius Brutus Booth in Mary Ann Holmes, sta se leta 1821 preselila iz [[Anglija|Anglije]] v [[Združene države Amerike|Združene države]]. John je dobil ime po slavnem britanskem revolucionarju [[John Wilkes|Johnu Wilkesu]], s katerim njegova družina trdi, da je v daljnem sorodstvu. Junius je bil igralec, prav tako njegova druga sinova, Edwin Booth in Junius Brutus Booth ml.

Njun dom se je imenoval Tudor Hall in ga je leta 1822 kupil Junius Brutus Booth. Stavbo je kasneje kupilo okrožje Hartford in je namenjena kot spomenik družini Booth in njihovemu vplivu na Shakespearov način igranja v Ameriki 19. stoletja. 

Zdi se, da je imel Booth srečno otroštvo. Izobrazbo je prejel na podlagi klasike, zlasti Shakespeara. V letih 1850–1851 je obiskoval internat Milton v Sparksu v Marylandu (stavba je danes restavracija z imenom The Milton Inn). Leta 1851 se je Booth pri 13 letih vpisal na vojaško akademijo St. Timothy's v Catonsvilleu v Marylandu. Kot je opisala Boothova sestra Asia Booth Clarke v svoji knjigi z naslovom The Unlocked Book (Odklenjena knjiga), bodoči igralec v gozdu blizu šole sreča staro Romkinjo, ki mu je mračno napovedala njegovo življenje in pravila, da bo Booth umrl mlad.

== Gledališka kariera in državljanska vojna ==
[[Slika:John Wilkes Booth CDV by Black &amp; Case.jpg|sličica|Gledališka fotografija Johna Wilkesa Bootha.]]
Pri 17 letih je Booth igral grofa Richmonda v Shakespearovem Richardu III. Na njegovo zahtevo so ga predstavili kot &quot;J.B. Wilkes&quot;, psevdonim, ki je bil namenjen odvračanju pozornosti od njegove slavne družine. Leta 1858 je postal član gledališča [[Gledališče Richmond|Richmond]] in njegova kariera se je začela vzpenjati. Revije so ga označevale za &quot;najlepšega moškega v Ameriki&quot;. Visok je bil 174 cm, imel je temne lase in atletsko postavo. Bil je tudi odličen mečevalec. Njegovi sodobniki so njegove nastope pogosto opisovali kot akrobatske in izjemno fizične. Prijateljica igralka se je spominjala, da se je včasih porezal s svojim mečem.

Leta 1859 se je Booth pripravljal na gledališki nastop v Richmondu, nekaj tednov pred načrtovano usmrtitvijo slavnega abolicionista Johna Browna. Oktobra je John Brown napadel Harpers Ferry, takrat še v [[Virginija|Virginiji]] (kasneje Zahodna Virginija). V neuspešnem poskusu začetka upora sužnjev po vsej državi je majhna skupina aktivistov, ki so začeli abolicionizem v Združenih državah Amerike, zasegla arzenal v Harper's Ferryju.

Potem ko so ga obvestili o razsodbi, je Booth odpotoval v Charles Town in od državnih uradnikov kupil sivo uniformo milice Richmond, nato pa je stal na straži pri vislicah, dokler Browna niso obesili. Ko je bil 6. novembra 1860 za predsednika izvoljen [[Abraham Lincoln]], je Booth napisal dolg govor, v katerem je diskreditiral to, kar je Lincoln videl kot severni abolicionizem, in jasno izrazil svojo podporo Jugu in instituciji suženjstva. 12. aprila 1861 je izbruhnila [[ameriška državljanska vojna]] in 11 južnih držav je razglasilo odcepitev od Unije. Boothova družina je bila iz Marylanda, ene od obmejnih držav, ki je med vojno ostala v Uniji kljub prisotnosti sužnjelastnikov, ki so močno simpatizirali z južnjaškim ciljem. Poleg tega, da je Maryland mejil z Washingtonom, je Lincoln v državi razglasil vojno stanje, kar so mnogi, vključno z Boothom, imeli za protiustavno in zlorabo izvršilne oblasti. 
[[Slika:Booths Caesar.jpg|sličica|Booth (levo) skupaj z njegovima bratoma Edwinom in Juniusom v predstavi Jurij Cezar.]]
Booth je bil, tako kot mnogi v Marylandu, naklonjen [[Konfederacija ameriških držav|Konfederaciji]]. Vendar je bila večina njegove družine unionistov in Booth je materi obljubil, da se ne bo nikoli pridružil konfederacijski vojski. Namesto tega je živel predvsem v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], potoval je proti severu in jugu kot zabavljač, na zahodu pa je potoval vse do [[Indiana|Indiane]]. Booth je zelo glasno izražal svojo ljubezen do juga in enako glasno svojo antipatijo do Lincolna. V začetku leta 1862 je Bootha aretiral in pridržal šerif v St. Louisu zaradi protivladnih izjav.

Booth in Lincoln sta se večkrat srečala. Lincoln je bil navdušen gledališki obiskovalec in še posebej je imel rad Shakespeara. 9. novembra 1863 je predsednik Lincoln videl Bootha igrati Raphaela v Selbyjevem Marmornem srcu v Fordovem gledališču v Washingtonu. Med predstavo je Booth s prstom pokazal na Lincolna kot prejemnika dialoga. Lincoln je igralca prosil za srečanje po predstavi, vendar je Booth to zavrnil. Lincoln je sedel v isti predsedniški loži, v kateri je bil kasneje umorjen.

Booth je v Fordovem gledališču imel le še en igralski nastop, zadnji v svoji karieri, 18. marca 1865, ko je igral vojvodo Pescara v Odpadniku. Vendar pa je bila družina Booth že dolgo prijateljica [[John T. Ford|Johna T. Forda]], lastnika gledališča, in Booth je bil med vojno tako pogosto v gledališču, da je tam prejemal njegovo korespondenco, kar mu je omogočilo popoln dostop do Fordovega gledališča, tako podnevi kot tudi ​​ponoči.

Do leta 1864 se je vojna obračala v prid Unije in Unija je ustavila izmenjavo ujetnikov, da bi oslabila Konfederacijsko vojsko, ki ji je vedno bolj primanjkovalo rezerv, in ker so Konfederati zavračali izmenjavo ujetih afroameriških vojakov. V poskusu, da bi prekinil zastoj, je Booth začel snovati načrt za ugrabitev Abrahama Lincolna iz njegove poletne rezidence v Soldiers' Home zunaj Washingtona in njegov prevoz čez Potomac v Richmond. Po njegovem načrtu bi predsednika nato zamenjali za izpustitev približno 10.000 konfederacijskih vojakov, ki so bili ujeti v zaporih Unije. Za sostorilca je vključil svoja stara prijatelja [[Samuel Arnold|Samuela Arnolda]] in [[Michael O'Laughlin|Michaela O'Laughlina]].

=== Možne povezave s Konfederacijo ===
Poleti 1864 se je Booth v Parkerjevi hiši v [[Boston, Massachusetts|Bostonu]] v [[Massachusetts|Massachusettsu]] srečal s številnimi znanimi simpatizerji Konfederacije. Oktobra 1864 je na nepojasnjen način odpotoval v Montreal. Takrat je bil Montreal znano središče podzemnih dejavnosti Konfederacije. Znano je, da je v mestu preživel deset dni in nekaj časa ostal v dvorani St. Lawrence Hall, kjer se je zbirala tajna služba Konfederacije. Tam je srečal vsaj enega blokaderja, enega od tistih, ki so prebili blokado, ki so jo uvedle ladje Unije. Morda je poznal direktorja tajne službe Konfederacije [[James D. Bulloch|Jamesa D. Bullocha]], pa tudi [[George Nicholas Sanders|Georgea Nicholasa Sandersa]], veleposlanika Združenih držav Amerike v Veliki Britaniji.

Obstaja veliko študij o tem, zakaj je bil Booth takrat v Montrealu in kaj je tam počel. Noben konkreten dokaz ni nikoli povezal Boothove ugrabitve ali atentata z zaroto, v katero je bil vpleten kateri koli element konfederacijske vlade, čeprav je bila ta možnost podrobno raziskana v dveh knjigah: Spying For America avtorja Nathana Millerja in Come Retribution: the Confederate Secret Service and the Assassination of Lincoln avtorja [[William Tidwell|Williama Tidwella]].

== Poskus ugrabitve predsednika Lincolna ==
[[Slika:LincolnJohn.jpg|sličica|299x299_pik|Predsednik Lincoln in Booth sta izpostavljena na Lincolnovi drugi inavguraciji.]]
Booth je po ponovni izvolitvi Lincolna v začetku novembra 1864 začel vse več energije in denarja posvečati svojemu načrtu za ugrabitev Lincolna. Zbral je skupino nepremišljenih južnjaških simpatizerjev, vključno z [[David Herold|Davidom Heroldom]], [[George Atzerodt|Georgeom Atzerodtom]], [[John Surratt|Johnom Surrattom]] in [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewisom Payneom]]. Redno so se začeli srečevati na domu Surrattove matere, gospe [[Mary Surratt]].

25. novembra 1864 je Booth prvič in zadnjič nastopil s svojima bratoma, Edwinom in Juniusom, v monoprodukciji Julija Cezarja v gledališču [[Winter Garden]] v [[New York|New Yorku]]. Izkupiček je bil uporabljen za nakup kipa Williama Shakespeara za Central Park, ki tam stoji še danes. Predstavo pa je prekinil neuspešen poskus podzemnih agentov Konfederacije, da bi požgali več hotelov in uničili [[New York City]] z grškim ognjem. Eden od hotelov se je nahajal poleg gledališča, vendar je bil požar hitro pogašen. 

Tri mesece pozneje se je Booth 4. marca 1865 udeležil Lincolnovega drugega inavguracijskega nagovora kot gost, ki je spremljal njegovo skrivno zaročenko [[Lucy Hale]] (Lucyjin oče, [[John P. Hale]], je bil Lincolnov minister v [[Španija|Španiji]]). V množici pod njim so bili tudi Powell, Atzerodt in Herold. Med inavguracijo je očitno prišlo do poskusa ugrabitve ali atentata na Lincolna. Kasneje je Booth obžaloval &quot;edinstveno priložnost&quot;, ki jo je imel, da ustreli Lincolna, če bi si to želel.

17. marca je Booth v zadnjem trenutku izvedel, da se bo Lincoln udeležil predstave opere &quot;Still Waters Run Deep&quot; v bolnišnici blizu Soldier's Home. Booth je zbral svojo skupino na odseku ceste blizu Soldier's Home, da bi poskušal ugrabiti Lincolna na poti v bolnišnico, vendar se predsednik ni pojavil. Šele kasneje je izvedel, da je predsednik v zadnjem trenutku spremenil svoje načrte in se udeležil sprejema v hotelu National v Washingtonu, kjer je ironično Booth bival.

== Umor predsednika Lincolna ==
[[Slika:The Assassination of President Lincoln - Currier and Ives 2.png|sličica|317x317_pik|Ilustracija Boothovega atentata na predsednika Lincolna.]]
9. aprila 1865 je bil Booth v množici pred [[Bela hiša|Belo hišo]], ko je Lincoln imel govor iz okna svoje delovne sobe. Ko je Lincoln izjavil, da se zavzema za podelitev volilne pravice nekdanjim sužnjem, se je Booth obrnil k Lewisu Powellu in ga odkrito pozval, naj takoj ustreli predsednika. Powell je to zavrnil. Booth je nato zamrmral in obljubil, da bo to Lincolnov zadnji govor. Naslednji dan je Booth, potem ko je na sodišču v Appomattoxu slišal za predajo [[Robert Edward Lee|Roberta E. Leeja]], povedal [[Louis J. Weichmann|Louisu J. Weichmannu]], prijatelju Johna Surratta in stanovalcu Mary Surratt, da se ukvarja z gledališčem in da bo odslej uprizarjal le tragedijo Benetke ohranjene. Weichmann sprva ni razumel pomena omembe te igre; Benetke ohranjene je pravzaprav tragedija, napisana v Angliji v 17. stoletju, katere zaplet se vrti okoli zarote. 
[[Slika:Birth-of-a-nation-poster-color2.jpg|levo|sličica|340x340_pik|Ilustracija Boothovega pobega iz predsedniške lože kmalu potem, ko je ustrelil predsednika Lincolna in zabodel majorja Rathbonea. ]]
Na [[veliki petek]], 14. aprila 1865 zjutraj, je Booth izvedel, da se bosta predsednik in njegova žena udeležila predstave igre Naš ameriški bratranec v Fordovem gledališču. Takoj je začel pripravljatinačrte za atentat, pred gledališčem je pripravil [[Domači konj|konja]] in načrtoval pot za pobeg. Booth je o svojem načrtu za atentat na Lincolna obvestil Powella, Herolda in Atzerodta. Powellu je naročil, naj usmrti državnega sekretarja [[William H. Seward|Sewarda]], Atzerodtu pa, naj usmrti podpredsednika [[Andrew Johnson|Johnsona]]. Herold bi jima pomagal pri pobegu v Virginijo. Booth je z napadom na predsednika in njegova dva neposredna naslednika na položaju upal, da bo z ustvarjanjem panike in zmede obglavil administracijo Unije. Booth je načrtoval tudi atentat na vrhovnega poveljnika sil Unije, [[Ulysses S. Grant|Ulyssesa S. Granta]]; vendar se to ni zgodilo, ker sta Grant in njegova žena odpotovala v [[New Jersey]] na obisk k sorodnikom. Z organizacijo te zarote je Booth upal, da bo zvezne države pahnil v takšen kaos, da se bodo Konfederati lahko reorganizirali in nadaljevali vojno.

Ker je bil Booth znan igralec, je bil prijatelj lastnika Fordovega gledališča in je zato imel tako prost dostop do vsega v gledališču. Ko je tisto jutro v predsedniško ložo izvrtal kukalo, je lahko opazoval svojo predvideno žrtev in druge goste v loži. Tistega večera, okoli 22:00, medtem ko je predstava bila še v teku, se je John Wilkes Booth pritihotapil v predsedniško ložo in ob 22:15 ustrelil Lincolna v zatilje z Derringerjem kalibra .44. Boothov pobeg je skoraj preprečil major [[Henry Rathbone]], ki je bil prisoten v predsedniški loži s svojo zaročenko [[Clara Harris|Claro Harris]] in prvo damo [[Mary Todd Lincoln]]. Rathbone je skočil na Bootha in ga prijel, pri čemer sta se oba začela prerivati. Booth je nato z nožem zabodel Rathbonea in ga porinil na tla.

Booth je pobegnil iz predsedniške lože tako, da je skočil na oder, kjer je z nožem v roki zavpil »[[Sic semper tyrannis]]« (besede, za katere se domneva, da jih je izrekel Brutus, ko je zabodel Cezarja); druge priče trdijo, da je dejal: »Uspelo mi je! Jug je maščevan!« Več drugih je poročalo, da si je Booth poškodoval nogo, ko je med skokom na oder zadel v zastavo ameriške finančne straže. Zgodovinar [[Michael W. Kauffman]] je to legendo izpodbijal v svoji knjigi Ameriški Brutus: John Wilkes Booth in Lincolnove zarote in zapisal, da so pričevanja očividcev o Boothovem prenagljenem pobegu z odra v nasprotju s tem, da je imel takrat poškodovano nogo. Kauffman trdi, da se je Booth pozneje tisto noč med pobegom poškodoval, ko se je njegov konj spotaknil in padel nanj. Zato Boothovo trditev imenuje pretiravanje, da bi njegovo vedenje prikazal kot junaško.

=== Beg ===
[[Slika:John Wilkes Booth wanted poster.jpg|sličica|413x413_pik|Naslovnica na časopisu o ujetju Bootha in njegovih zarotnikov v zameno za predpisano nagrado.]]
Booth se je v spremstvu [[David Herold|Davida Herolda]] odpravil iz [[Washington, D.C.|Washingtona]] v [[Maryland]] in se 15. aprila ob zori ustavil na domu dr. [[Samuel Mudd|Samuela Mudda]], da bi mu pozdravil poškodovano nogo. Mudda je kasneje vojaško sodišče aretiralo in obsodilo zaradi zarote ter ga obsodilo na dosmrtno ječo v zaporu Fort Jefferson v [[Dry Tortugas|Dry Tortugasu]], zahodno od [[Key West|Key Westa]] na [[Florida|Floridi]]. Mudd je bil leta 1869 pomiloščen. Bootha je presenetilo pomanjkanje sočutja do njegovega dejanja in je 21. aprila, pet dni pred ujetjem, v svoj dnevnik zapisal: &quot;Medtem ko se vsi dvigajo proti meni, sem tukaj v obupu. In zakaj? Ker sem storil tisto, kar je bilo Brutu v čast; ... In ker sem ubil tirana, me imajo za navadnega krvoločnega morilca.&quot;

Vojaki Unije so pod poveljstvom poročnika [[Edward P. Doherty|Edwarda P. Dohertyja]] iz 16. newyorške konjenice zasledovali Bootha skozi južni Maryland in čez reki [[Potomac (reka)|Potomac]] in [[Rappahannock (reka)|Rappahannock]], ter se usmerili proti kmetiji Richarda Garretta, južno od [[Port Royal|Port Royala]] v okrožju Caroline v Virginiji. Bootha in njegovega spremljevalca Davida E. Herolda je na kmetijo pospremlil [[William S. Jett]], nekdanji vojak 9. virginijske konjeniškega polka, ki sta ga spoznala, preden sta prečkala Rappahannock. Pozneje sta se Booth in Herold skrila v hlev, ki je bil v lasti [[Richard H. Garrett|Richarda H. Garretta]].

=== Smrt ===
26. aprila 1865 ob 2:30 so vojaki prispeli do hleva, kjer so našli Bootha in Herolda. David Herold se je takoj predal in izstopil iz hleva. Booth se ni hotel predati, [[Everton Conger]] pa je vojakom ukazal, naj hlev požgejo. Polkovnik [[Boston Corbett]] iz tajne službe je kmalu zatem Bootha ustrelil in ga smrtno ranil v vrat. V nasprotju s poročili ni ubogal ukazov, saj ni bil dan noben ukaz za streljanje.
[[Slika:Jwb farm.jpg|sličica|333x333_pik|Oznaka zgodovinskega mesta na U.S. Route 301 v bližini Bowling Greena (Virginija), kjer je vojska našla in usmrtila Bootha.]]
Bootha so odvlekli iz gorečega hleva in je umrl nekaj ur pozneje, ob zori, v starosti 26 let na verandi bližnje kmečke hiše. Krogla mu je poškodovala [[Hrbtenjača|hrbtenjačo]] in ga paralizirala. V zadnjih trenutkih pred smrtjo je dejal: &quot;Povej moji materi, da sem umrl za svojo državo.&quot; Booth je prosil, naj mu dvignejo roke k obrazu, jih pogledal in izrekel svoje zadnje besede: &quot;Neuporabno, neuporabno.&quot; Zatem je izdihnil in umrl. V Boothovih žepih so našli [[kompas]], [[Sveča|svečo]], fotografije petih žensk, nad fotografijo njegove zaročenke Lucy Hale, in njegov dnevnik, v katerem je o Lincolnovem atentatu zapisal: &quot;Naša država mu dolguje vse svoje nesreče; zato me je Bog postavil za svoje orodje za kaznovanje.&quot;

Boothovo truplo so zavili v odejo in položili na bok starega tovornega vagona za prevoz v Belle Plain, kjer so ga naložili na bojno ladjo [[USS Montauk]] in odpeljali v ladjedelnico [[Washington Naval Shipyard]] na identifikacijo in obdukcijo. Po teh formalnostih so truplo pokopali v skladišču v starem zaporu; kasneje, ko je bil zapor 1. oktobra 1867 porušen, so truplo premestili v skladišče v [[Washington Arsenalu]]. Leta 1869 so posmrtne ostanke ponovno identificirali, preden so jih vrnili Boothovi družini, ki je poskrbela za pokop na pokopališču Greenmount v [[Baltimore|Baltimoru]]. Slovesnost je vodil [[Fleming James]], duhovnik episkopalne cerkve, pokopa udeležilo pa se je je več kot 40 ljudi.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Literatura ==
* {{cite book |last=Bak |first=Richard |title=The Day Lincoln Was Shot |publisher=Taylor |location=Dallas | year=1998 |isbn=0-87833-200-6 |url=https://archive.org/details/daylincolnwassho00bakr}}
* {{cite book |last=Reck |first=W. Emerson |title=A. Lincoln: His Last 24 Hours |publisher=McFarland |location=Jefferson, NC |year=1987 |isbn=0-89950-216-4 |url=https://archive.org/details/alincolnhislast200reck}}
* {{cite book |last=Swanson |first=James L. |title=Manhunt: The 12-Day Chase for Lincoln's Killer |publisher=William Morrow |location=New York |year=2006 |isbn=0-06-051849-9 |url=https://archive.org/details/manhunttwelveday00swan}}
* {{cite book |last=Titone |first=Nora |title=My Thoughts Be Bloody: The Bitter Rivalry Between Edwin and John Wilkes Booth That Led to an American Tragedy |publisher=Free Press |year=2010 |isbn=978-1-4165-8605-0 |url=https://archive.org/details/mythoughtsbebloo00tito}}
* {{cite book |last=Turner |first=Thomas R. |title=The Assassination of Abraham Lincoln |publisher=Krieger |location=Malabar, FL |year=1999 |isbn=1-57524-003-3}}

== Zunanje povezave ==
* {{Internet Archive author}}
{{DEFAULTSORT:Booth Wilkes, John}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ameriški igralci]]
[[Kategorija:Atentatorji]]</text>
      <sha1>6mt6405bjgd023f96qzwktq8punrgn3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Atentat na Abrahama Lincolna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>573753</id>
    <revision>
      <id>6678133</id>
      <parentid>6676998</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T09:25:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6678133</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17264" sha1="sjoosangr5biqhdhhzat04a3m17epbh" xml:space="preserve">{{Infopolje Napad na civiliste|image=Lincoln assassination slide c1900 - Restoration.jpg|caption=John Wilkes Booth tik preden ustreli predsednika Lincolna. Ilustracija iz leta 1865.|date=14. april 1865|time=22:15|location=Fordovo gledališče, [[Washington D.C.]], [[ZDA]]|victims=2|injuries=8|perpetrators=[[John Wilkes Booth]] in še trije njegovi zarotniki.}}14. aprila 1865 je [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]], 16. predsednika [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], med obiskom predstave ''Naš ameriški bratranec'' v Fordovem gledališču v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] ustrelil in smrtno ranil [[John Wilkes Booth]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.history.co.uk/biographies/abraham-lincoln|title=Abraham Lincoln|work=History|publisher=AETN UK|access-date=16 February 2014}}&lt;/ref&gt; Lincoln je bil zadet v tilnik in je zaradi poškodb umrl naslednji dan ob 7:22 zjutraj v Petersenovi hiši nasproti gledališča. Bil je prvi predsednik ZDA, ki je bil ubit v atentatu.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Manhunt: The 12-Day Chase for Lincoln's Killer|url=https://archive.org/details/manhunttwelveday0000swan|last=Swanson|first=James|year=2006|publisher=Harper Collins|isbn=9780060518493}}&lt;/ref&gt; Njegov pogreb je zaznamovalo dolgotrajno državno žalovanje.&lt;ref&gt;{{cite book|title=The Darkest Dawn: Lincoln, Booth, and the Great American Tragedy|last=Goodrich|first=Thomas|page=96|publisher=Indiana University Press|date=2006|isbn=9780253218896}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=1865 April 29: The National Calamity—Further Details of the Assassination|date=29 April 2015|url=https://thecivilwarandnorthwestwisconsin.wordpress.com/2015/04/29/1865-april-29-the-national-calamity-further-details-of-the-assassination/|quote=A moment before the attack was made, the President was leaning forward, resting his head on his hand, in his accustomed careless way, his eyes bent upon the stage, and enjoying a hearty laugh.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Beatrice resident saw Lincoln shot|url=https://beatricedailysun.com/news/article_7540c016-6702-11e0-815a-001cc4c002e0.html|quote=I noticed that Mr. Lincoln was laughing at something in the play. Just then I noticed the curtain in the rear of Mr. Lincoln’s box pulled apart and I looked squarely at the man as he came in. At first I thought he was one of the theater attendants bringing in a glass of water and decanter, for something shone in each of his hands. Just then a shot rang out.}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] je bil Lincolnov atentat del večje politične zarote, s katero je Booth nameraval pomagati [[Konfederacija ameriških držav|Konfederaciji]] z odstranitvijo treh najpomembnejših politikov zvezne vlade.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Hay|first=John|title=The Life and Letters of John Hay Volume 1 (quote's original source is Hay's diary which is quoted in &quot;Abraham Lincoln: A History&quot;, Volume 10, Page 292 by John G. Nicolay and John Hay)|date=1915|publisher=Houghton Mifflin Company|url=https://archive.org/stream/lifeandlettersof007751mbp/lifeandlettersof007751mbp_djvu.txt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/1865/04/17/news/our-great-loss-assassination-president-lincolndetails-fearful-crimeclosing.html|title=OUR GREAT LOSS; The Assassination of President Lincoln.DETAILS OF THE FEARFUL CRIME.Closing Moments and Death of the President.Probable Recovery of Secretary Seward. Rumors of the Arrest of the Assassins.The Funeral of President Lincoln to Take Place Next Wednesday.Expressions of Deep Sorrow Through-out the Land. OFFICIAL DISPATCHES. THE ASSASSINATION. Further Details of the Murder Narrow Recape of Secretary Stanton Measures Taken is Prevent the Escape of the Assassin of the President. LAST MOMENTS OF THE PRESIDENT. Interesting Letter from Maunsell B. Field Esq. THE GREAT CALAMITY.|date=1865-04-17|newspaper=The New York Times|issn=0362-4331|access-date=2016-04-12}}&lt;/ref&gt; Zarotnikoma [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewisu Powellu]] in [[David Herold|Davidu Heroldu]] je bilo naročeno, naj ubijeta državnega sekretarja [[William H. ​​Seward|Williama H. ​​Sewarda]], [[George Atzerodt]] pa je bil zadolžen za umor podpredsednika [[Andrew Johnson|Andrewa Johnsona]].

Po Lincolnovi smrti je načrt propadel: Seward je bil le ranjen, Atzerodt pa se je napil namesto da bi ubil podpredsednika. Po dramatičnem začetnem pobegu je bil Booth ubit na koncu dvanajstdnevnega zasledovanja, ko so ga našli na kmetiji v [[Virginija|Virginiji]].&lt;ref&gt;Steers, p. 153.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Donald (1996), p. 599.&lt;/ref&gt; Powell, Herold, Atzerodt in Mary Surratt so bili kasneje zaradi njihovega sodelovanja v zaroti obsojeni na smrtno kazen.

== Ozadje ==
[[Slika:Abraham Lincoln O-116 by Gardner, 1865.png|levo|sličica|280x280_pik|Ameriški predsednik [[Abraham Lincoln|Abraham Lincoln,]] leta 1865.]]
Spomladi leta 1865 so se [[Združene države Amerike]] bližale koncu štiriletne [[Ameriška državljanska vojna|državljanske vojne]]. Po izvolitvi [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]] za predsednika leta 1861 je več južnih držav razglasilo odcepitev od ZDA in se združilo v Konfederacijske države Amerike. Razlogi za to so bile pomembne politične in družbene razlike, zlasti glede [[Suženjstvo|suženjstva]]. Konfederati so prizadevanja nove republikanske administracije pod Lincolnom, da bi suženjstvo omejila na tiste države, kjer je že obstajalo, videli kot grožnjo svojim gospodarskim in družbenim temeljem. Lincoln pa je odcepitev južnih držav obravnaval kot upor, ki ga je bilo treba po napadu Konfederacije na unijsko trdnjavo Sumter aprila 1861 vojaško zatreti. Najkasneje do jeseni 1864 je bila zmaga severnih držav v državljanski vojni vse bolj očitna. Lincolnova ponovna izvolitev novembra 1864 je ugasnila vsako upanje na jugu, da bi dosegli neodvisnost s pogajanji z vlado pod vodstvom demokratov. Lincoln je vedno zavračal pogajanja o suverenosti Konfederacije.
[[Slika:John Wilkes Booth.jpg|sličica|334x334_pik|Atentator, [[John Wilkes Booth]].]]
Končni vojaški poraz, ki je bil neizbežen po predaji največje konfederacijske vojske pod poveljstvom generala Leeja 9. aprila 1865, in splošne razmere na jugu Združenih držav Amerike so med številnimi državljani teh držav povzročile frustracije. Popolna odprava suženjstva, ki jo je sprožil Lincoln in je osvobodila vse preostale zasužnjene Afroameričane, je naletela tudi na odpor številnih južnjakov, vključno z [[John Wilkes Booth|Johnom Wilkesom Boothom]], ki je okoli sebe zbral skupino zarotnikov. Z [[John Surratt|Johnom Surrattom]], sinom lastnice penziona Mary Surratt, se je srečal 23. decembra 1864 v hotelu National in ga pogosto obiskoval v mestni hiši Mary Surratt v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] Tam se je Booth srečal z [[George Atzerodt|Georgeem Atzerodtom]], [[David Herold|Davidom Heroldom]] in [[Lewis Powell|Lewisom Powellom]] (alias Lewis Payne). Booth je sprva načrtoval ugrabitev predsednika Lincolna in ga odpeljati v [[Richmond, Virginija|Richmond]], da bi izsilil izpustitev vojnih ujetnikov. Načrt ugrabitve je marca 1865 propadel. [[Samuel Arnold]] in [[Michael O'Laughlen]] sta zaroto zapustila, ko je bil organiziran program izmenjave zapornikov. Poleg tega je svojim sostorilcem naročil atentate na druge visoke uradnike Unije. Tarče atentata so bili podpredsednik [[Andrew Johnson]], državni sekretar [[William H. Seward]] in general [[Ulysses S. Grant]].

== Atentat ==
[[Slika:Ford's Theatre National Historic Site - The Stage.jpg|sličica|300x300_pik|Predsedniška loža v gledališču, kjer se je zgodil atentat.]]
Zvečer 14. aprila 1865 sta Lincoln in njegova žena Mary načrtovala obisk predstave v Fordovem gledališču v Washingtonu, D.C., le nekaj dni po predaji Konfederacije. Povabilo je prejel tudi podpredsednik Andrew Johnson, a ga je ta zavrnil. Lincolnov obisk gledališča je bil uradno napovedan vnaprej v letakih. Ko je Booth, ki je Fordovo gledališče poznal iz svoje igralske kariere, izvedel za predsednikov obisk, je v tem videl priložnost za izvedbo načrta za atentat. Potem, ko sta Lincoln in njegova žena na predstavo prispela pozno, sta se usedla v predsedniško ložo nad sedeži za občinstvo. V loži sta ju spremljala major [[Henry Rathbone]] in njegova zaročenka [[Clara Harris]]. Dostop do lože je varoval telesni stražar na hodniku pred avditorijem. Kmalu po predsednikovem prihodu pa je telesni stražar zapustil svoje mesto, da bi si ogledal komedijo *Naš ameriški bratranec* britanskega dramatika [[Tom Taylor|Toma Taylorja]].
[[Slika:Assassination of President Lincoln (color) - Currier and Ives - Original.jpg|levo|sličica|293x293_pik|Barvna ilustracija atentata na predsednika Lincolna.]]
Približno ob 22:00 po lokalnem času je Booth vstopil v gledališče in se neopaženo približal od zadaj skozi nevarovan vhod predsedniške lože. Ob 22.15 je igralec na odru izrekel besede: »Ne poznaš manir dobre družbe, kajne? No, očitno vem dovolj, da te obrnem na glavo, stara punca – ti stara norčija!« Booth je vedel, da je to trenutek, ko je pričakovati največji smeh občinstva, zlasti zaradi psevdoameriškega neologizma »nokavičarstvo«. Na ta znak je Booth od blizu ustrelil predsednika Lincolna v glavo s svojo enostrelno pištolo Deringer, ki se je polnila s prednjim delom cevi. Lincoln, ki je bil še živ, se je zgrudil na stol, Booth pa se je nato zadrl na ves glas &quot;[[Sic semper tyrannis]]&quot;. Boothov pobeg iz predsedniške lože je skoraj preprečil [[Henry Rathbone]], ki je bil ob Lincolnu ter Bootha prijel, oba pa sta se nato začela prerivati. Med prerivarnjem je Booth z nožem zabodel Rathboneja ob ramo pri levi roki in ga pri tem lažje ranil. Zatem je Booth skočil čez ograjo lože naravnost na oder. Drugi očividci so poročali, da so slišali vzklik »Jug bo svoboden« ali »Maščevanje za Jug«. Booth je kasneje v svojem dnevniku zapisal, da je zavpil le »Sic semper«. Občinstvo je bilo sprva zmedeno, ker ni bilo takoj jasno, da incident ni del predstave. Booth je skočil na oder, a so se mu ostroge na škornjih zapletle v zastavo in padel je ter si zlomil nogo. V hrupu mu je uspelo nemoteno zapustiti gledališče.
[[Slika:John Wilkes Booths Deringer.jpg|sličica|293x293_pik|Pištola, s katero je John Wilkes Booth ustrelil in ubil predsednika Lincolna.]]
Sostorilec s konji je že čakal na ulici. Booth in njegov privrženec sta takoj pobegnila iz mesta. Njihov cilj je bil doseči ozemlje Konfederacije – meja z [[Virginija|Virginijo]] je bila blizu. Booth je upal, da ga bodo prebivalci južnih držav za njegovo dejanje sprejeli prijazno in hvaležno. Hudo ranjenega, nezavestnega Lincolna so položili na posteljo v bližnji hiši Petersen, kamor je hitro prispela zdravniška ekipa. Vendar pa je bilo zaradi strelne rane v glavi malo upanja, da bi mu rešili življenje. Naslednje jutro ob 7:22 je predsednik Lincoln umrl, v starosti 56 let. Takrat se je okoli postelje zbral celoten kabinet, razen državnega sekretarja Sewarda. Vojni minister [[Edwin M. Stanton]] je postal znan po stavku »Zdaj pripada angelom«, ki ga je izrekel po Lincolnovi smrti. Ta rek je bil kasneje vklesan v kamen v mavzoleju.

Zjutraj 15. aprila je nekdanji podpredsednik [[Andrew Johnson]] prisegel kot novi predsednik, s čimer se je končal mandat, ki je trajal do marca 1869. Načrtovani poskus atentata nanj se ni zgodil, ker je [[George Atzerodt]], ki ga je Booth zadolžil za izvedbo, predhodno odstopil, saj se je v bližnjem lokalu napil. Tudi poskus atentata na generala Granta se ni zgodil, saj Granta tistega večera ni bilo v mestu. Poskus atentata na državnega sekretarja Sewarda pa je bil izveden, a ni uspel. Sewarda, ki je ležal v postelji v svoji zasebni rezidenci, je z nožem napadel morilec [[Lewis Powell]] in ga hudo ranil. Njegov sin, ki je prihitel na kraj dogodka, je uspel preprečiti, da bi državni sekretar utrpel smrtne poškodbe.

== Boothov pobeg in obsodbe ==
[[Slika:John Wilkes Booth wanted poster.jpg|sličica|410x410_pik|Naslovnica na časopisu o ujetju Bootha in njegovih zarotnikov v zameno za predpisano nagrado.]]
Takoj po atentatu so bile policijske enote s konji in kočijami zadolžene za iskanje atentatorja. Za Boothovo ujetje je bila ponujena znatna nagrada v višini 50.000 dolarjev (približno 700.000 dolarjev v današnji kupni moči, odvisno od uporabljene metode pretvorbe). Boothu in njegovemu sostorilcu je uspelo prečkati reko Potomac z ladjo v Virginijo. Booth je upal, da bo našel zatočišče na konfederacijskem ozemlju (ki se je medtem že predalo). Zato je bil še toliko bolj presenečen, ko je v časopisih prebral o valu ogorčenja zaradi atentata, potem ko je iz tiskanih medijev izvedel tudi, da je Lincoln podlegel poškodbam. Njegovo dejanje je očitno naletelo na splošno neodobravanje in grozo tudi v južnih državah. Kot razkrivajo Boothovi dnevniški zapisi, je trdno verjel, da bo za svoje dejanje na jugu deležen širokega priznanja. Booth je nadaljeval z zapisom, da atentata nikakor ne obžaluje.

Booth in njegov sostorilec sta se 26. aprila sprva zatekla v hlev. Ko so sostorilca prosili, naj odide po hrano, je obiskal bordel in osebju povedal o poskusu atentata. Prostitutke so nato obvestile policijo, ki je kmalu zatem Bootha našla. Ko so ranjenemu Boothu ukazali, naj zapusti hlev, in je to zavrnil, so leseno konstrukcijo zažgali. Booth se je branil z revolverjem, a ga je zatem ustrelil vojak [[Boston Corbett]] ustrelil in pri tem smrtno ranil. Booth je ostal paraliziran in je čez nekaj ur umrl na kraju dogodka. Njegove zadnje besede so bile: &quot;Nekoristno, nekoristno.&quot;
[[Slika:Execution Lincoln assassins.jpg|levo|sličica|270x270_pik|Usmrtitev Surratta, Powella, Herolda in Atzerodta 7. julija 1865. Fotografiral Lincolnov fotograf Alexander Gardner.]]
Booth do konca ni pokazal nobenega obžalovanja za svoja dejanja. V svojem zadnjem dnevniškem zapisu je svoja dejanja opravičil kot božansko posvečen tiranomor in se primerjal z [[Viljem Tell|Viljemom Tellom]]. Zapisal je: &quot;Nikoli se ne morem pokesati, čeprav sem sovražil ubijanje.&quot; Dnevnik se konča z besedami: &quot;Nočem preliti niti kapljice krvi, ampak se moram boriti. To je vse, kar mi je še ostalo.&quot;

Boothove sozarotnike so prav tako našli in obsodili na smrt pred vojaškim sodiščem. Kazen je bila javno izvršena 7. julija 1865. Usmrtitev je bila fotografirana na zelo znani fotografiji tistega časa, ki jo je posnel Lincolnov fotograf [[Alexander Gardner]]. [[Mary Surratt]], [[Lewis Powell]], [[David Herold]] in [[George Atzerodt]] so bili obsojeni na smrt in obešeni v utrdbi Fort Lesley J. McNair. [[Edman Spangler]], [[Michael O'Laughlen]], [[Samuel Arnold]] in [[Samuel Mudd]] so bili zaprti v otoški trdnjavi Fort Jefferson. [[John Surratt]] – še en osumljeni morilec – je bil edini, ki je pobegnil. Najprej je pobegnil v [[Kanada|Kanado]] in od tam v [[Anglija|Anglijo]]. Iz Anglije je potoval po [[Evropa|Evropi]], dokler ga leta 1867 niso aretirali v [[Papeška država|Papeški državi]] in ​​izročili Združenim državam. Tam so mu sodili, a so ga oprostili. O'Laughlen je leta 1867 umrl v priporu. Leta 1869 je predsednik Andrew Johnson pomilostil Arnolda, Mudda in Spanglerja.

== Linconovi sumi o atentatu ==
Obstajajo znaki, da je Lincoln predvidel poskus atentata. Njegov telesni stražar, [[William Henry Crook]], v svojih spominih citiral predsednika: &quot;Veste, verjamem, da obstajajo moški, ki mi želijo vzeti življenje: in prepričan sem, da bodo.&quot; Crook nadalje piše, da je Lincoln, ki je ljubil gledališče, tistega večera zelo nerad šel na predstavo; vendar ni hotel prelomiti svoje besede. Crookovo osebno zaščito je odločno zavrnil in se poslovil z »Nasvidenje« namesto običajne »Lahko noč«.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* Official [[:en:National_Park_Service|NPS]] website: [https://www.nps.gov/foth/index.htm Ford's Theatre National Historic Site]
* [http://www.fords.org/ Ford's Theatre Society] including Center for Education and Leadership, theater Box Office
* [http://boothiebarn.com/2012/06/09/the-collapse-of-fords-theatre/ The 1893 collapse of Ford's Theatre]
* [https://web.archive.org/web/20131025013438/http://rogerjnorton.com/Lincoln.html Abraham Lincoln's Assassination]
* [http://rogerjnorton.com/Lincoln72.html The Life and Plot of John Wilkes Booth]
* [http://speakingofhistory.blogspot.com/2006/12/podcast-52-visit-to-fords-theatre-in.html Podcast with the curator of Ford's Theatre from the Speaking of History Podcast – MP3 file]
* [http://speakingofhistory.blogspot.com/2007/02/podcast-70-park-ranger-talk-from-fords.html Podcast of the Ranger Talk for visitors from Ford's Theatre from the Speaking of History Podcast]
* [https://artsandculture.google.com/partner/fords-theatre Ford's Theatre at Google Cultural Institute]
* {{cite news|title=A Living Museum|newspaper=[[The New York Times]]|date=July 15, 2009|url=https://www.nytimes.com/slideshow/2009/02/07/arts/design/20090207-lincoln-slideshow_index.html|format=Slideshow|access-date=July 15, 2009}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Leto 1865]]
[[Kategorija:Atentati]]
[[Kategorija:Članki o smrtih ljudi]]
[[Kategorija:Abraham Lincoln]]</text>
      <sha1>sjoosangr5biqhdhhzat04a3m17epbh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678134</id>
      <parentid>6678133</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T09:25:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ozadje */ pp</comment>
      <origin>6678134</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17275" sha1="jn984makct5bt1k14y19tput4j2s2rx" xml:space="preserve">{{Infopolje Napad na civiliste|image=Lincoln assassination slide c1900 - Restoration.jpg|caption=John Wilkes Booth tik preden ustreli predsednika Lincolna. Ilustracija iz leta 1865.|date=14. april 1865|time=22:15|location=Fordovo gledališče, [[Washington D.C.]], [[ZDA]]|victims=2|injuries=8|perpetrators=[[John Wilkes Booth]] in še trije njegovi zarotniki.}}14. aprila 1865 je [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]], 16. predsednika [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], med obiskom predstave ''Naš ameriški bratranec'' v Fordovem gledališču v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] ustrelil in smrtno ranil [[John Wilkes Booth]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.history.co.uk/biographies/abraham-lincoln|title=Abraham Lincoln|work=History|publisher=AETN UK|access-date=16 February 2014}}&lt;/ref&gt; Lincoln je bil zadet v tilnik in je zaradi poškodb umrl naslednji dan ob 7:22 zjutraj v Petersenovi hiši nasproti gledališča. Bil je prvi predsednik ZDA, ki je bil ubit v atentatu.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Manhunt: The 12-Day Chase for Lincoln's Killer|url=https://archive.org/details/manhunttwelveday0000swan|last=Swanson|first=James|year=2006|publisher=Harper Collins|isbn=9780060518493}}&lt;/ref&gt; Njegov pogreb je zaznamovalo dolgotrajno državno žalovanje.&lt;ref&gt;{{cite book|title=The Darkest Dawn: Lincoln, Booth, and the Great American Tragedy|last=Goodrich|first=Thomas|page=96|publisher=Indiana University Press|date=2006|isbn=9780253218896}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=1865 April 29: The National Calamity—Further Details of the Assassination|date=29 April 2015|url=https://thecivilwarandnorthwestwisconsin.wordpress.com/2015/04/29/1865-april-29-the-national-calamity-further-details-of-the-assassination/|quote=A moment before the attack was made, the President was leaning forward, resting his head on his hand, in his accustomed careless way, his eyes bent upon the stage, and enjoying a hearty laugh.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Beatrice resident saw Lincoln shot|url=https://beatricedailysun.com/news/article_7540c016-6702-11e0-815a-001cc4c002e0.html|quote=I noticed that Mr. Lincoln was laughing at something in the play. Just then I noticed the curtain in the rear of Mr. Lincoln’s box pulled apart and I looked squarely at the man as he came in. At first I thought he was one of the theater attendants bringing in a glass of water and decanter, for something shone in each of his hands. Just then a shot rang out.}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] je bil Lincolnov atentat del večje politične zarote, s katero je Booth nameraval pomagati [[Konfederacija ameriških držav|Konfederaciji]] z odstranitvijo treh najpomembnejših politikov zvezne vlade.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Hay|first=John|title=The Life and Letters of John Hay Volume 1 (quote's original source is Hay's diary which is quoted in &quot;Abraham Lincoln: A History&quot;, Volume 10, Page 292 by John G. Nicolay and John Hay)|date=1915|publisher=Houghton Mifflin Company|url=https://archive.org/stream/lifeandlettersof007751mbp/lifeandlettersof007751mbp_djvu.txt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/1865/04/17/news/our-great-loss-assassination-president-lincolndetails-fearful-crimeclosing.html|title=OUR GREAT LOSS; The Assassination of President Lincoln.DETAILS OF THE FEARFUL CRIME.Closing Moments and Death of the President.Probable Recovery of Secretary Seward. Rumors of the Arrest of the Assassins.The Funeral of President Lincoln to Take Place Next Wednesday.Expressions of Deep Sorrow Through-out the Land. OFFICIAL DISPATCHES. THE ASSASSINATION. Further Details of the Murder Narrow Recape of Secretary Stanton Measures Taken is Prevent the Escape of the Assassin of the President. LAST MOMENTS OF THE PRESIDENT. Interesting Letter from Maunsell B. Field Esq. THE GREAT CALAMITY.|date=1865-04-17|newspaper=The New York Times|issn=0362-4331|access-date=2016-04-12}}&lt;/ref&gt; Zarotnikoma [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewisu Powellu]] in [[David Herold|Davidu Heroldu]] je bilo naročeno, naj ubijeta državnega sekretarja [[William H. ​​Seward|Williama H. ​​Sewarda]], [[George Atzerodt]] pa je bil zadolžen za umor podpredsednika [[Andrew Johnson|Andrewa Johnsona]].

Po Lincolnovi smrti je načrt propadel: Seward je bil le ranjen, Atzerodt pa se je napil namesto da bi ubil podpredsednika. Po dramatičnem začetnem pobegu je bil Booth ubit na koncu dvanajstdnevnega zasledovanja, ko so ga našli na kmetiji v [[Virginija|Virginiji]].&lt;ref&gt;Steers, p. 153.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Donald (1996), p. 599.&lt;/ref&gt; Powell, Herold, Atzerodt in Mary Surratt so bili kasneje zaradi njihovega sodelovanja v zaroti obsojeni na smrtno kazen.

== Ozadje ==
[[Slika:Abraham Lincoln O-116 by Gardner, 1865.png|levo|sličica|280x280_pik|Ameriški predsednik [[Abraham Lincoln|Abraham Lincoln,]] leta 1865.]]
Spomladi leta 1865 so se [[Združene države Amerike]] bližale koncu štiriletne [[Ameriška državljanska vojna|državljanske vojne]]. Po izvolitvi [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]] za predsednika leta 1861 je več južnih držav razglasilo odcepitev od ZDA in se združilo v Konfederacijske države Amerike. Razlogi za to so bile pomembne politične in družbene razlike, zlasti glede [[Suženjstvo|suženjstva]]. Konfederati so prizadevanja nove republikanske administracije pod Lincolnom, da bi suženjstvo omejila na tiste države, kjer je že obstajalo, videli kot grožnjo svojim gospodarskim in družbenim temeljem. Lincoln pa je odcepitev južnih držav obravnaval kot upor, ki ga je bilo treba po napadu Konfederacije na unijsko trdnjavo Sumter aprila 1861 vojaško zatreti. Najkasneje do jeseni 1864 je bila zmaga severnih držav v državljanski vojni vse bolj očitna. Lincolnova ponovna izvolitev novembra 1864 je ugasnila vsako upanje na jugu, da bi dosegli neodvisnost s pogajanji z vlado pod vodstvom demokratov. Lincoln je vedno zavračal pogajanja o suverenosti Konfederacije.
[[Slika:John Wilkes Booth.jpg|sličica|334x334_pik|Atentator, [[John Wilkes Booth]].]]
Končni vojaški poraz, ki je bil neizbežen po predaji največje konfederacijske vojske pod poveljstvom generala Leeja 9. aprila 1865, in splošne razmere na jugu Združenih držav Amerike so med številnimi državljani teh držav povzročile frustracije. Popolna odprava suženjstva, ki jo je sprožil Lincoln in je osvobodila vse preostale zasužnjene Afroameričane, je naletela tudi na odpor številnih južnjakov, vključno z [[John Wilkes Booth|Johnom Wilkesom Boothom]], ki je okoli sebe zbral skupino zarotnikov. Z [[John Surratt|Johnom Surrattom]], sinom lastnice penziona Mary Surratt, se je srečal 23. decembra 1864 v hotelu National in ga pogosto obiskoval v mestni hiši Mary Surratt v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] Tam se je Booth srečal z [[George Atzerodt|Georgeem Atzerodtom]], [[David Herold|Davidom Heroldom]] in [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewisom Powellom]] (alias Lewis Payne). Booth je sprva načrtoval ugrabitev predsednika Lincolna in ga odpeljati v [[Richmond, Virginija|Richmond]], da bi izsilil izpustitev vojnih ujetnikov. Načrt ugrabitve je marca 1865 propadel. [[Samuel Arnold]] in [[Michael O'Laughlen]] sta zaroto zapustila, ko je bil organiziran program izmenjave zapornikov. Poleg tega je svojim sostorilcem naročil atentate na druge visoke uradnike Unije. Tarče atentata so bili podpredsednik [[Andrew Johnson]], državni sekretar [[William H. Seward]] in general [[Ulysses S. Grant]].

== Atentat ==
[[Slika:Ford's Theatre National Historic Site - The Stage.jpg|sličica|300x300_pik|Predsedniška loža v gledališču, kjer se je zgodil atentat.]]
Zvečer 14. aprila 1865 sta Lincoln in njegova žena Mary načrtovala obisk predstave v Fordovem gledališču v Washingtonu, D.C., le nekaj dni po predaji Konfederacije. Povabilo je prejel tudi podpredsednik Andrew Johnson, a ga je ta zavrnil. Lincolnov obisk gledališča je bil uradno napovedan vnaprej v letakih. Ko je Booth, ki je Fordovo gledališče poznal iz svoje igralske kariere, izvedel za predsednikov obisk, je v tem videl priložnost za izvedbo načrta za atentat. Potem, ko sta Lincoln in njegova žena na predstavo prispela pozno, sta se usedla v predsedniško ložo nad sedeži za občinstvo. V loži sta ju spremljala major [[Henry Rathbone]] in njegova zaročenka [[Clara Harris]]. Dostop do lože je varoval telesni stražar na hodniku pred avditorijem. Kmalu po predsednikovem prihodu pa je telesni stražar zapustil svoje mesto, da bi si ogledal komedijo *Naš ameriški bratranec* britanskega dramatika [[Tom Taylor|Toma Taylorja]].
[[Slika:Assassination of President Lincoln (color) - Currier and Ives - Original.jpg|levo|sličica|293x293_pik|Barvna ilustracija atentata na predsednika Lincolna.]]
Približno ob 22:00 po lokalnem času je Booth vstopil v gledališče in se neopaženo približal od zadaj skozi nevarovan vhod predsedniške lože. Ob 22.15 je igralec na odru izrekel besede: »Ne poznaš manir dobre družbe, kajne? No, očitno vem dovolj, da te obrnem na glavo, stara punca – ti stara norčija!« Booth je vedel, da je to trenutek, ko je pričakovati največji smeh občinstva, zlasti zaradi psevdoameriškega neologizma »nokavičarstvo«. Na ta znak je Booth od blizu ustrelil predsednika Lincolna v glavo s svojo enostrelno pištolo Deringer, ki se je polnila s prednjim delom cevi. Lincoln, ki je bil še živ, se je zgrudil na stol, Booth pa se je nato zadrl na ves glas &quot;[[Sic semper tyrannis]]&quot;. Boothov pobeg iz predsedniške lože je skoraj preprečil [[Henry Rathbone]], ki je bil ob Lincolnu ter Bootha prijel, oba pa sta se nato začela prerivati. Med prerivarnjem je Booth z nožem zabodel Rathboneja ob ramo pri levi roki in ga pri tem lažje ranil. Zatem je Booth skočil čez ograjo lože naravnost na oder. Drugi očividci so poročali, da so slišali vzklik »Jug bo svoboden« ali »Maščevanje za Jug«. Booth je kasneje v svojem dnevniku zapisal, da je zavpil le »Sic semper«. Občinstvo je bilo sprva zmedeno, ker ni bilo takoj jasno, da incident ni del predstave. Booth je skočil na oder, a so se mu ostroge na škornjih zapletle v zastavo in padel je ter si zlomil nogo. V hrupu mu je uspelo nemoteno zapustiti gledališče.
[[Slika:John Wilkes Booths Deringer.jpg|sličica|293x293_pik|Pištola, s katero je John Wilkes Booth ustrelil in ubil predsednika Lincolna.]]
Sostorilec s konji je že čakal na ulici. Booth in njegov privrženec sta takoj pobegnila iz mesta. Njihov cilj je bil doseči ozemlje Konfederacije – meja z [[Virginija|Virginijo]] je bila blizu. Booth je upal, da ga bodo prebivalci južnih držav za njegovo dejanje sprejeli prijazno in hvaležno. Hudo ranjenega, nezavestnega Lincolna so položili na posteljo v bližnji hiši Petersen, kamor je hitro prispela zdravniška ekipa. Vendar pa je bilo zaradi strelne rane v glavi malo upanja, da bi mu rešili življenje. Naslednje jutro ob 7:22 je predsednik Lincoln umrl, v starosti 56 let. Takrat se je okoli postelje zbral celoten kabinet, razen državnega sekretarja Sewarda. Vojni minister [[Edwin M. Stanton]] je postal znan po stavku »Zdaj pripada angelom«, ki ga je izrekel po Lincolnovi smrti. Ta rek je bil kasneje vklesan v kamen v mavzoleju.

Zjutraj 15. aprila je nekdanji podpredsednik [[Andrew Johnson]] prisegel kot novi predsednik, s čimer se je končal mandat, ki je trajal do marca 1869. Načrtovani poskus atentata nanj se ni zgodil, ker je [[George Atzerodt]], ki ga je Booth zadolžil za izvedbo, predhodno odstopil, saj se je v bližnjem lokalu napil. Tudi poskus atentata na generala Granta se ni zgodil, saj Granta tistega večera ni bilo v mestu. Poskus atentata na državnega sekretarja Sewarda pa je bil izveden, a ni uspel. Sewarda, ki je ležal v postelji v svoji zasebni rezidenci, je z nožem napadel morilec [[Lewis Powell]] in ga hudo ranil. Njegov sin, ki je prihitel na kraj dogodka, je uspel preprečiti, da bi državni sekretar utrpel smrtne poškodbe.

== Boothov pobeg in obsodbe ==
[[Slika:John Wilkes Booth wanted poster.jpg|sličica|410x410_pik|Naslovnica na časopisu o ujetju Bootha in njegovih zarotnikov v zameno za predpisano nagrado.]]
Takoj po atentatu so bile policijske enote s konji in kočijami zadolžene za iskanje atentatorja. Za Boothovo ujetje je bila ponujena znatna nagrada v višini 50.000 dolarjev (približno 700.000 dolarjev v današnji kupni moči, odvisno od uporabljene metode pretvorbe). Boothu in njegovemu sostorilcu je uspelo prečkati reko Potomac z ladjo v Virginijo. Booth je upal, da bo našel zatočišče na konfederacijskem ozemlju (ki se je medtem že predalo). Zato je bil še toliko bolj presenečen, ko je v časopisih prebral o valu ogorčenja zaradi atentata, potem ko je iz tiskanih medijev izvedel tudi, da je Lincoln podlegel poškodbam. Njegovo dejanje je očitno naletelo na splošno neodobravanje in grozo tudi v južnih državah. Kot razkrivajo Boothovi dnevniški zapisi, je trdno verjel, da bo za svoje dejanje na jugu deležen širokega priznanja. Booth je nadaljeval z zapisom, da atentata nikakor ne obžaluje.

Booth in njegov sostorilec sta se 26. aprila sprva zatekla v hlev. Ko so sostorilca prosili, naj odide po hrano, je obiskal bordel in osebju povedal o poskusu atentata. Prostitutke so nato obvestile policijo, ki je kmalu zatem Bootha našla. Ko so ranjenemu Boothu ukazali, naj zapusti hlev, in je to zavrnil, so leseno konstrukcijo zažgali. Booth se je branil z revolverjem, a ga je zatem ustrelil vojak [[Boston Corbett]] ustrelil in pri tem smrtno ranil. Booth je ostal paraliziran in je čez nekaj ur umrl na kraju dogodka. Njegove zadnje besede so bile: &quot;Nekoristno, nekoristno.&quot;
[[Slika:Execution Lincoln assassins.jpg|levo|sličica|270x270_pik|Usmrtitev Surratta, Powella, Herolda in Atzerodta 7. julija 1865. Fotografiral Lincolnov fotograf Alexander Gardner.]]
Booth do konca ni pokazal nobenega obžalovanja za svoja dejanja. V svojem zadnjem dnevniškem zapisu je svoja dejanja opravičil kot božansko posvečen tiranomor in se primerjal z [[Viljem Tell|Viljemom Tellom]]. Zapisal je: &quot;Nikoli se ne morem pokesati, čeprav sem sovražil ubijanje.&quot; Dnevnik se konča z besedami: &quot;Nočem preliti niti kapljice krvi, ampak se moram boriti. To je vse, kar mi je še ostalo.&quot;

Boothove sozarotnike so prav tako našli in obsodili na smrt pred vojaškim sodiščem. Kazen je bila javno izvršena 7. julija 1865. Usmrtitev je bila fotografirana na zelo znani fotografiji tistega časa, ki jo je posnel Lincolnov fotograf [[Alexander Gardner]]. [[Mary Surratt]], [[Lewis Powell]], [[David Herold]] in [[George Atzerodt]] so bili obsojeni na smrt in obešeni v utrdbi Fort Lesley J. McNair. [[Edman Spangler]], [[Michael O'Laughlen]], [[Samuel Arnold]] in [[Samuel Mudd]] so bili zaprti v otoški trdnjavi Fort Jefferson. [[John Surratt]] – še en osumljeni morilec – je bil edini, ki je pobegnil. Najprej je pobegnil v [[Kanada|Kanado]] in od tam v [[Anglija|Anglijo]]. Iz Anglije je potoval po [[Evropa|Evropi]], dokler ga leta 1867 niso aretirali v [[Papeška država|Papeški državi]] in ​​izročili Združenim državam. Tam so mu sodili, a so ga oprostili. O'Laughlen je leta 1867 umrl v priporu. Leta 1869 je predsednik Andrew Johnson pomilostil Arnolda, Mudda in Spanglerja.

== Linconovi sumi o atentatu ==
Obstajajo znaki, da je Lincoln predvidel poskus atentata. Njegov telesni stražar, [[William Henry Crook]], v svojih spominih citiral predsednika: &quot;Veste, verjamem, da obstajajo moški, ki mi želijo vzeti življenje: in prepričan sem, da bodo.&quot; Crook nadalje piše, da je Lincoln, ki je ljubil gledališče, tistega večera zelo nerad šel na predstavo; vendar ni hotel prelomiti svoje besede. Crookovo osebno zaščito je odločno zavrnil in se poslovil z »Nasvidenje« namesto običajne »Lahko noč«.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* Official [[:en:National_Park_Service|NPS]] website: [https://www.nps.gov/foth/index.htm Ford's Theatre National Historic Site]
* [http://www.fords.org/ Ford's Theatre Society] including Center for Education and Leadership, theater Box Office
* [http://boothiebarn.com/2012/06/09/the-collapse-of-fords-theatre/ The 1893 collapse of Ford's Theatre]
* [https://web.archive.org/web/20131025013438/http://rogerjnorton.com/Lincoln.html Abraham Lincoln's Assassination]
* [http://rogerjnorton.com/Lincoln72.html The Life and Plot of John Wilkes Booth]
* [http://speakingofhistory.blogspot.com/2006/12/podcast-52-visit-to-fords-theatre-in.html Podcast with the curator of Ford's Theatre from the Speaking of History Podcast – MP3 file]
* [http://speakingofhistory.blogspot.com/2007/02/podcast-70-park-ranger-talk-from-fords.html Podcast of the Ranger Talk for visitors from Ford's Theatre from the Speaking of History Podcast]
* [https://artsandculture.google.com/partner/fords-theatre Ford's Theatre at Google Cultural Institute]
* {{cite news|title=A Living Museum|newspaper=[[The New York Times]]|date=July 15, 2009|url=https://www.nytimes.com/slideshow/2009/02/07/arts/design/20090207-lincoln-slideshow_index.html|format=Slideshow|access-date=July 15, 2009}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Leto 1865]]
[[Kategorija:Atentati]]
[[Kategorija:Članki o smrtih ljudi]]
[[Kategorija:Abraham Lincoln]]</text>
      <sha1>jn984makct5bt1k14y19tput4j2s2rx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678135</id>
      <parentid>6678134</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T09:26:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Boothov pobeg in obsodbe */ pp</comment>
      <origin>6678135</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17299" sha1="9nq5y7je78n1bmz9i3v0xqdzsr97h83" xml:space="preserve">{{Infopolje Napad na civiliste|image=Lincoln assassination slide c1900 - Restoration.jpg|caption=John Wilkes Booth tik preden ustreli predsednika Lincolna. Ilustracija iz leta 1865.|date=14. april 1865|time=22:15|location=Fordovo gledališče, [[Washington D.C.]], [[ZDA]]|victims=2|injuries=8|perpetrators=[[John Wilkes Booth]] in še trije njegovi zarotniki.}}14. aprila 1865 je [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]], 16. predsednika [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], med obiskom predstave ''Naš ameriški bratranec'' v Fordovem gledališču v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] ustrelil in smrtno ranil [[John Wilkes Booth]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.history.co.uk/biographies/abraham-lincoln|title=Abraham Lincoln|work=History|publisher=AETN UK|access-date=16 February 2014}}&lt;/ref&gt; Lincoln je bil zadet v tilnik in je zaradi poškodb umrl naslednji dan ob 7:22 zjutraj v Petersenovi hiši nasproti gledališča. Bil je prvi predsednik ZDA, ki je bil ubit v atentatu.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Manhunt: The 12-Day Chase for Lincoln's Killer|url=https://archive.org/details/manhunttwelveday0000swan|last=Swanson|first=James|year=2006|publisher=Harper Collins|isbn=9780060518493}}&lt;/ref&gt; Njegov pogreb je zaznamovalo dolgotrajno državno žalovanje.&lt;ref&gt;{{cite book|title=The Darkest Dawn: Lincoln, Booth, and the Great American Tragedy|last=Goodrich|first=Thomas|page=96|publisher=Indiana University Press|date=2006|isbn=9780253218896}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=1865 April 29: The National Calamity—Further Details of the Assassination|date=29 April 2015|url=https://thecivilwarandnorthwestwisconsin.wordpress.com/2015/04/29/1865-april-29-the-national-calamity-further-details-of-the-assassination/|quote=A moment before the attack was made, the President was leaning forward, resting his head on his hand, in his accustomed careless way, his eyes bent upon the stage, and enjoying a hearty laugh.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Beatrice resident saw Lincoln shot|url=https://beatricedailysun.com/news/article_7540c016-6702-11e0-815a-001cc4c002e0.html|quote=I noticed that Mr. Lincoln was laughing at something in the play. Just then I noticed the curtain in the rear of Mr. Lincoln’s box pulled apart and I looked squarely at the man as he came in. At first I thought he was one of the theater attendants bringing in a glass of water and decanter, for something shone in each of his hands. Just then a shot rang out.}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] je bil Lincolnov atentat del večje politične zarote, s katero je Booth nameraval pomagati [[Konfederacija ameriških držav|Konfederaciji]] z odstranitvijo treh najpomembnejših politikov zvezne vlade.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Hay|first=John|title=The Life and Letters of John Hay Volume 1 (quote's original source is Hay's diary which is quoted in &quot;Abraham Lincoln: A History&quot;, Volume 10, Page 292 by John G. Nicolay and John Hay)|date=1915|publisher=Houghton Mifflin Company|url=https://archive.org/stream/lifeandlettersof007751mbp/lifeandlettersof007751mbp_djvu.txt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/1865/04/17/news/our-great-loss-assassination-president-lincolndetails-fearful-crimeclosing.html|title=OUR GREAT LOSS; The Assassination of President Lincoln.DETAILS OF THE FEARFUL CRIME.Closing Moments and Death of the President.Probable Recovery of Secretary Seward. Rumors of the Arrest of the Assassins.The Funeral of President Lincoln to Take Place Next Wednesday.Expressions of Deep Sorrow Through-out the Land. OFFICIAL DISPATCHES. THE ASSASSINATION. Further Details of the Murder Narrow Recape of Secretary Stanton Measures Taken is Prevent the Escape of the Assassin of the President. LAST MOMENTS OF THE PRESIDENT. Interesting Letter from Maunsell B. Field Esq. THE GREAT CALAMITY.|date=1865-04-17|newspaper=The New York Times|issn=0362-4331|access-date=2016-04-12}}&lt;/ref&gt; Zarotnikoma [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewisu Powellu]] in [[David Herold|Davidu Heroldu]] je bilo naročeno, naj ubijeta državnega sekretarja [[William H. ​​Seward|Williama H. ​​Sewarda]], [[George Atzerodt]] pa je bil zadolžen za umor podpredsednika [[Andrew Johnson|Andrewa Johnsona]].

Po Lincolnovi smrti je načrt propadel: Seward je bil le ranjen, Atzerodt pa se je napil namesto da bi ubil podpredsednika. Po dramatičnem začetnem pobegu je bil Booth ubit na koncu dvanajstdnevnega zasledovanja, ko so ga našli na kmetiji v [[Virginija|Virginiji]].&lt;ref&gt;Steers, p. 153.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Donald (1996), p. 599.&lt;/ref&gt; Powell, Herold, Atzerodt in Mary Surratt so bili kasneje zaradi njihovega sodelovanja v zaroti obsojeni na smrtno kazen.

== Ozadje ==
[[Slika:Abraham Lincoln O-116 by Gardner, 1865.png|levo|sličica|280x280_pik|Ameriški predsednik [[Abraham Lincoln|Abraham Lincoln,]] leta 1865.]]
Spomladi leta 1865 so se [[Združene države Amerike]] bližale koncu štiriletne [[Ameriška državljanska vojna|državljanske vojne]]. Po izvolitvi [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]] za predsednika leta 1861 je več južnih držav razglasilo odcepitev od ZDA in se združilo v Konfederacijske države Amerike. Razlogi za to so bile pomembne politične in družbene razlike, zlasti glede [[Suženjstvo|suženjstva]]. Konfederati so prizadevanja nove republikanske administracije pod Lincolnom, da bi suženjstvo omejila na tiste države, kjer je že obstajalo, videli kot grožnjo svojim gospodarskim in družbenim temeljem. Lincoln pa je odcepitev južnih držav obravnaval kot upor, ki ga je bilo treba po napadu Konfederacije na unijsko trdnjavo Sumter aprila 1861 vojaško zatreti. Najkasneje do jeseni 1864 je bila zmaga severnih držav v državljanski vojni vse bolj očitna. Lincolnova ponovna izvolitev novembra 1864 je ugasnila vsako upanje na jugu, da bi dosegli neodvisnost s pogajanji z vlado pod vodstvom demokratov. Lincoln je vedno zavračal pogajanja o suverenosti Konfederacije.
[[Slika:John Wilkes Booth.jpg|sličica|334x334_pik|Atentator, [[John Wilkes Booth]].]]
Končni vojaški poraz, ki je bil neizbežen po predaji največje konfederacijske vojske pod poveljstvom generala Leeja 9. aprila 1865, in splošne razmere na jugu Združenih držav Amerike so med številnimi državljani teh držav povzročile frustracije. Popolna odprava suženjstva, ki jo je sprožil Lincoln in je osvobodila vse preostale zasužnjene Afroameričane, je naletela tudi na odpor številnih južnjakov, vključno z [[John Wilkes Booth|Johnom Wilkesom Boothom]], ki je okoli sebe zbral skupino zarotnikov. Z [[John Surratt|Johnom Surrattom]], sinom lastnice penziona Mary Surratt, se je srečal 23. decembra 1864 v hotelu National in ga pogosto obiskoval v mestni hiši Mary Surratt v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] Tam se je Booth srečal z [[George Atzerodt|Georgeem Atzerodtom]], [[David Herold|Davidom Heroldom]] in [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewisom Powellom]] (alias Lewis Payne). Booth je sprva načrtoval ugrabitev predsednika Lincolna in ga odpeljati v [[Richmond, Virginija|Richmond]], da bi izsilil izpustitev vojnih ujetnikov. Načrt ugrabitve je marca 1865 propadel. [[Samuel Arnold]] in [[Michael O'Laughlen]] sta zaroto zapustila, ko je bil organiziran program izmenjave zapornikov. Poleg tega je svojim sostorilcem naročil atentate na druge visoke uradnike Unije. Tarče atentata so bili podpredsednik [[Andrew Johnson]], državni sekretar [[William H. Seward]] in general [[Ulysses S. Grant]].

== Atentat ==
[[Slika:Ford's Theatre National Historic Site - The Stage.jpg|sličica|300x300_pik|Predsedniška loža v gledališču, kjer se je zgodil atentat.]]
Zvečer 14. aprila 1865 sta Lincoln in njegova žena Mary načrtovala obisk predstave v Fordovem gledališču v Washingtonu, D.C., le nekaj dni po predaji Konfederacije. Povabilo je prejel tudi podpredsednik Andrew Johnson, a ga je ta zavrnil. Lincolnov obisk gledališča je bil uradno napovedan vnaprej v letakih. Ko je Booth, ki je Fordovo gledališče poznal iz svoje igralske kariere, izvedel za predsednikov obisk, je v tem videl priložnost za izvedbo načrta za atentat. Potem, ko sta Lincoln in njegova žena na predstavo prispela pozno, sta se usedla v predsedniško ložo nad sedeži za občinstvo. V loži sta ju spremljala major [[Henry Rathbone]] in njegova zaročenka [[Clara Harris]]. Dostop do lože je varoval telesni stražar na hodniku pred avditorijem. Kmalu po predsednikovem prihodu pa je telesni stražar zapustil svoje mesto, da bi si ogledal komedijo *Naš ameriški bratranec* britanskega dramatika [[Tom Taylor|Toma Taylorja]].
[[Slika:Assassination of President Lincoln (color) - Currier and Ives - Original.jpg|levo|sličica|293x293_pik|Barvna ilustracija atentata na predsednika Lincolna.]]
Približno ob 22:00 po lokalnem času je Booth vstopil v gledališče in se neopaženo približal od zadaj skozi nevarovan vhod predsedniške lože. Ob 22.15 je igralec na odru izrekel besede: »Ne poznaš manir dobre družbe, kajne? No, očitno vem dovolj, da te obrnem na glavo, stara punca – ti stara norčija!« Booth je vedel, da je to trenutek, ko je pričakovati največji smeh občinstva, zlasti zaradi psevdoameriškega neologizma »nokavičarstvo«. Na ta znak je Booth od blizu ustrelil predsednika Lincolna v glavo s svojo enostrelno pištolo Deringer, ki se je polnila s prednjim delom cevi. Lincoln, ki je bil še živ, se je zgrudil na stol, Booth pa se je nato zadrl na ves glas &quot;[[Sic semper tyrannis]]&quot;. Boothov pobeg iz predsedniške lože je skoraj preprečil [[Henry Rathbone]], ki je bil ob Lincolnu ter Bootha prijel, oba pa sta se nato začela prerivati. Med prerivarnjem je Booth z nožem zabodel Rathboneja ob ramo pri levi roki in ga pri tem lažje ranil. Zatem je Booth skočil čez ograjo lože naravnost na oder. Drugi očividci so poročali, da so slišali vzklik »Jug bo svoboden« ali »Maščevanje za Jug«. Booth je kasneje v svojem dnevniku zapisal, da je zavpil le »Sic semper«. Občinstvo je bilo sprva zmedeno, ker ni bilo takoj jasno, da incident ni del predstave. Booth je skočil na oder, a so se mu ostroge na škornjih zapletle v zastavo in padel je ter si zlomil nogo. V hrupu mu je uspelo nemoteno zapustiti gledališče.
[[Slika:John Wilkes Booths Deringer.jpg|sličica|293x293_pik|Pištola, s katero je John Wilkes Booth ustrelil in ubil predsednika Lincolna.]]
Sostorilec s konji je že čakal na ulici. Booth in njegov privrženec sta takoj pobegnila iz mesta. Njihov cilj je bil doseči ozemlje Konfederacije – meja z [[Virginija|Virginijo]] je bila blizu. Booth je upal, da ga bodo prebivalci južnih držav za njegovo dejanje sprejeli prijazno in hvaležno. Hudo ranjenega, nezavestnega Lincolna so položili na posteljo v bližnji hiši Petersen, kamor je hitro prispela zdravniška ekipa. Vendar pa je bilo zaradi strelne rane v glavi malo upanja, da bi mu rešili življenje. Naslednje jutro ob 7:22 je predsednik Lincoln umrl, v starosti 56 let. Takrat se je okoli postelje zbral celoten kabinet, razen državnega sekretarja Sewarda. Vojni minister [[Edwin M. Stanton]] je postal znan po stavku »Zdaj pripada angelom«, ki ga je izrekel po Lincolnovi smrti. Ta rek je bil kasneje vklesan v kamen v mavzoleju.

Zjutraj 15. aprila je nekdanji podpredsednik [[Andrew Johnson]] prisegel kot novi predsednik, s čimer se je končal mandat, ki je trajal do marca 1869. Načrtovani poskus atentata nanj se ni zgodil, ker je [[George Atzerodt]], ki ga je Booth zadolžil za izvedbo, predhodno odstopil, saj se je v bližnjem lokalu napil. Tudi poskus atentata na generala Granta se ni zgodil, saj Granta tistega večera ni bilo v mestu. Poskus atentata na državnega sekretarja Sewarda pa je bil izveden, a ni uspel. Sewarda, ki je ležal v postelji v svoji zasebni rezidenci, je z nožem napadel morilec [[Lewis Powell]] in ga hudo ranil. Njegov sin, ki je prihitel na kraj dogodka, je uspel preprečiti, da bi državni sekretar utrpel smrtne poškodbe.

== Boothov pobeg in obsodbe ==
[[Slika:John Wilkes Booth wanted poster.jpg|sličica|410x410_pik|Naslovnica na časopisu o ujetju Bootha in njegovih zarotnikov v zameno za predpisano nagrado.]]
Takoj po atentatu so bile policijske enote s konji in kočijami zadolžene za iskanje atentatorja. Za Boothovo ujetje je bila ponujena znatna nagrada v višini 50.000 dolarjev (približno 700.000 dolarjev v današnji kupni moči, odvisno od uporabljene metode pretvorbe). Boothu in njegovemu sostorilcu je uspelo prečkati reko Potomac z ladjo v Virginijo. Booth je upal, da bo našel zatočišče na konfederacijskem ozemlju (ki se je medtem že predalo). Zato je bil še toliko bolj presenečen, ko je v časopisih prebral o valu ogorčenja zaradi atentata, potem ko je iz tiskanih medijev izvedel tudi, da je Lincoln podlegel poškodbam. Njegovo dejanje je očitno naletelo na splošno neodobravanje in grozo tudi v južnih državah. Kot razkrivajo Boothovi dnevniški zapisi, je trdno verjel, da bo za svoje dejanje na jugu deležen širokega priznanja. Booth je nadaljeval z zapisom, da atentata nikakor ne obžaluje.

Booth in njegov sostorilec sta se 26. aprila sprva zatekla v hlev. Ko so sostorilca prosili, naj odide po hrano, je obiskal bordel in osebju povedal o poskusu atentata. Prostitutke so nato obvestile policijo, ki je kmalu zatem Bootha našla. Ko so ranjenemu Boothu ukazali, naj zapusti hlev, in je to zavrnil, so leseno konstrukcijo zažgali. Booth se je branil z revolverjem, a ga je zatem ustrelil vojak [[Boston Corbett]] ustrelil in pri tem smrtno ranil. Booth je ostal paraliziran in je čez nekaj ur umrl na kraju dogodka. Njegove zadnje besede so bile: &quot;Nekoristno, nekoristno.&quot;
[[Slika:Execution Lincoln assassins.jpg|levo|sličica|270x270_pik|Usmrtitev Surratta, Powella, Herolda in Atzerodta 7. julija 1865. Fotografiral Lincolnov fotograf Alexander Gardner.]]
Booth do konca ni pokazal nobenega obžalovanja za svoja dejanja. V svojem zadnjem dnevniškem zapisu je svoja dejanja opravičil kot božansko posvečen tiranomor in se primerjal z [[Viljem Tell|Viljemom Tellom]]. Zapisal je: &quot;Nikoli se ne morem pokesati, čeprav sem sovražil ubijanje.&quot; Dnevnik se konča z besedami: &quot;Nočem preliti niti kapljice krvi, ampak se moram boriti. To je vse, kar mi je še ostalo.&quot;

Boothove sozarotnike so prav tako našli in obsodili na smrt pred vojaškim sodiščem. Kazen je bila javno izvršena 7. julija 1865. Usmrtitev je bila fotografirana na zelo znani fotografiji tistega časa, ki jo je posnel Lincolnov fotograf [[Alexander Gardner]]. [[Mary Surratt]], [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewis Powell]], [[David Herold]] in [[George Atzerodt]] so bili obsojeni na smrt in obešeni v utrdbi Fort Lesley J. McNair. [[Edman Spangler]], [[Michael O'Laughlen]], [[Samuel Arnold]] in [[Samuel Mudd]] so bili zaprti v otoški trdnjavi Fort Jefferson. [[John Surratt]] – še en osumljeni morilec – je bil edini, ki je pobegnil. Najprej je pobegnil v [[Kanada|Kanado]] in od tam v [[Anglija|Anglijo]]. Iz Anglije je potoval po [[Evropa|Evropi]], dokler ga leta 1867 niso aretirali v [[Papeška država|Papeški državi]] in ​​izročili Združenim državam. Tam so mu sodili, a so ga oprostili. O'Laughlen je leta 1867 umrl v priporu. Leta 1869 je predsednik Andrew Johnson pomilostil Arnolda, Mudda in Spanglerja.

== Linconovi sumi o atentatu ==
Obstajajo znaki, da je Lincoln predvidel poskus atentata. Njegov telesni stražar, [[William Henry Crook]], v svojih spominih citiral predsednika: &quot;Veste, verjamem, da obstajajo moški, ki mi želijo vzeti življenje: in prepričan sem, da bodo.&quot; Crook nadalje piše, da je Lincoln, ki je ljubil gledališče, tistega večera zelo nerad šel na predstavo; vendar ni hotel prelomiti svoje besede. Crookovo osebno zaščito je odločno zavrnil in se poslovil z »Nasvidenje« namesto običajne »Lahko noč«.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* Official [[:en:National_Park_Service|NPS]] website: [https://www.nps.gov/foth/index.htm Ford's Theatre National Historic Site]
* [http://www.fords.org/ Ford's Theatre Society] including Center for Education and Leadership, theater Box Office
* [http://boothiebarn.com/2012/06/09/the-collapse-of-fords-theatre/ The 1893 collapse of Ford's Theatre]
* [https://web.archive.org/web/20131025013438/http://rogerjnorton.com/Lincoln.html Abraham Lincoln's Assassination]
* [http://rogerjnorton.com/Lincoln72.html The Life and Plot of John Wilkes Booth]
* [http://speakingofhistory.blogspot.com/2006/12/podcast-52-visit-to-fords-theatre-in.html Podcast with the curator of Ford's Theatre from the Speaking of History Podcast – MP3 file]
* [http://speakingofhistory.blogspot.com/2007/02/podcast-70-park-ranger-talk-from-fords.html Podcast of the Ranger Talk for visitors from Ford's Theatre from the Speaking of History Podcast]
* [https://artsandculture.google.com/partner/fords-theatre Ford's Theatre at Google Cultural Institute]
* {{cite news|title=A Living Museum|newspaper=[[The New York Times]]|date=July 15, 2009|url=https://www.nytimes.com/slideshow/2009/02/07/arts/design/20090207-lincoln-slideshow_index.html|format=Slideshow|access-date=July 15, 2009}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Leto 1865]]
[[Kategorija:Atentati]]
[[Kategorija:Članki o smrtih ljudi]]
[[Kategorija:Abraham Lincoln]]</text>
      <sha1>9nq5y7je78n1bmz9i3v0xqdzsr97h83</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678136</id>
      <parentid>6678135</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T09:26:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Boothov pobeg in obsodbe */ pp</comment>
      <origin>6678136</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17303" sha1="p6k834goq6vbnbvcpyrqvmubi8g4txs" xml:space="preserve">{{Infopolje Napad na civiliste|image=Lincoln assassination slide c1900 - Restoration.jpg|caption=John Wilkes Booth tik preden ustreli predsednika Lincolna. Ilustracija iz leta 1865.|date=14. april 1865|time=22:15|location=Fordovo gledališče, [[Washington D.C.]], [[ZDA]]|victims=2|injuries=8|perpetrators=[[John Wilkes Booth]] in še trije njegovi zarotniki.}}14. aprila 1865 je [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]], 16. predsednika [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], med obiskom predstave ''Naš ameriški bratranec'' v Fordovem gledališču v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] ustrelil in smrtno ranil [[John Wilkes Booth]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.history.co.uk/biographies/abraham-lincoln|title=Abraham Lincoln|work=History|publisher=AETN UK|access-date=16 February 2014}}&lt;/ref&gt; Lincoln je bil zadet v tilnik in je zaradi poškodb umrl naslednji dan ob 7:22 zjutraj v Petersenovi hiši nasproti gledališča. Bil je prvi predsednik ZDA, ki je bil ubit v atentatu.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Manhunt: The 12-Day Chase for Lincoln's Killer|url=https://archive.org/details/manhunttwelveday0000swan|last=Swanson|first=James|year=2006|publisher=Harper Collins|isbn=9780060518493}}&lt;/ref&gt; Njegov pogreb je zaznamovalo dolgotrajno državno žalovanje.&lt;ref&gt;{{cite book|title=The Darkest Dawn: Lincoln, Booth, and the Great American Tragedy|last=Goodrich|first=Thomas|page=96|publisher=Indiana University Press|date=2006|isbn=9780253218896}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=1865 April 29: The National Calamity—Further Details of the Assassination|date=29 April 2015|url=https://thecivilwarandnorthwestwisconsin.wordpress.com/2015/04/29/1865-april-29-the-national-calamity-further-details-of-the-assassination/|quote=A moment before the attack was made, the President was leaning forward, resting his head on his hand, in his accustomed careless way, his eyes bent upon the stage, and enjoying a hearty laugh.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Beatrice resident saw Lincoln shot|url=https://beatricedailysun.com/news/article_7540c016-6702-11e0-815a-001cc4c002e0.html|quote=I noticed that Mr. Lincoln was laughing at something in the play. Just then I noticed the curtain in the rear of Mr. Lincoln’s box pulled apart and I looked squarely at the man as he came in. At first I thought he was one of the theater attendants bringing in a glass of water and decanter, for something shone in each of his hands. Just then a shot rang out.}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] je bil Lincolnov atentat del večje politične zarote, s katero je Booth nameraval pomagati [[Konfederacija ameriških držav|Konfederaciji]] z odstranitvijo treh najpomembnejših politikov zvezne vlade.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Hay|first=John|title=The Life and Letters of John Hay Volume 1 (quote's original source is Hay's diary which is quoted in &quot;Abraham Lincoln: A History&quot;, Volume 10, Page 292 by John G. Nicolay and John Hay)|date=1915|publisher=Houghton Mifflin Company|url=https://archive.org/stream/lifeandlettersof007751mbp/lifeandlettersof007751mbp_djvu.txt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/1865/04/17/news/our-great-loss-assassination-president-lincolndetails-fearful-crimeclosing.html|title=OUR GREAT LOSS; The Assassination of President Lincoln.DETAILS OF THE FEARFUL CRIME.Closing Moments and Death of the President.Probable Recovery of Secretary Seward. Rumors of the Arrest of the Assassins.The Funeral of President Lincoln to Take Place Next Wednesday.Expressions of Deep Sorrow Through-out the Land. OFFICIAL DISPATCHES. THE ASSASSINATION. Further Details of the Murder Narrow Recape of Secretary Stanton Measures Taken is Prevent the Escape of the Assassin of the President. LAST MOMENTS OF THE PRESIDENT. Interesting Letter from Maunsell B. Field Esq. THE GREAT CALAMITY.|date=1865-04-17|newspaper=The New York Times|issn=0362-4331|access-date=2016-04-12}}&lt;/ref&gt; Zarotnikoma [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewisu Powellu]] in [[David Herold|Davidu Heroldu]] je bilo naročeno, naj ubijeta državnega sekretarja [[William H. ​​Seward|Williama H. ​​Sewarda]], [[George Atzerodt]] pa je bil zadolžen za umor podpredsednika [[Andrew Johnson|Andrewa Johnsona]].

Po Lincolnovi smrti je načrt propadel: Seward je bil le ranjen, Atzerodt pa se je napil namesto da bi ubil podpredsednika. Po dramatičnem začetnem pobegu je bil Booth ubit na koncu dvanajstdnevnega zasledovanja, ko so ga našli na kmetiji v [[Virginija|Virginiji]].&lt;ref&gt;Steers, p. 153.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Donald (1996), p. 599.&lt;/ref&gt; Powell, Herold, Atzerodt in Mary Surratt so bili kasneje zaradi njihovega sodelovanja v zaroti obsojeni na smrtno kazen.

== Ozadje ==
[[Slika:Abraham Lincoln O-116 by Gardner, 1865.png|levo|sličica|280x280_pik|Ameriški predsednik [[Abraham Lincoln|Abraham Lincoln,]] leta 1865.]]
Spomladi leta 1865 so se [[Združene države Amerike]] bližale koncu štiriletne [[Ameriška državljanska vojna|državljanske vojne]]. Po izvolitvi [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]] za predsednika leta 1861 je več južnih držav razglasilo odcepitev od ZDA in se združilo v Konfederacijske države Amerike. Razlogi za to so bile pomembne politične in družbene razlike, zlasti glede [[Suženjstvo|suženjstva]]. Konfederati so prizadevanja nove republikanske administracije pod Lincolnom, da bi suženjstvo omejila na tiste države, kjer je že obstajalo, videli kot grožnjo svojim gospodarskim in družbenim temeljem. Lincoln pa je odcepitev južnih držav obravnaval kot upor, ki ga je bilo treba po napadu Konfederacije na unijsko trdnjavo Sumter aprila 1861 vojaško zatreti. Najkasneje do jeseni 1864 je bila zmaga severnih držav v državljanski vojni vse bolj očitna. Lincolnova ponovna izvolitev novembra 1864 je ugasnila vsako upanje na jugu, da bi dosegli neodvisnost s pogajanji z vlado pod vodstvom demokratov. Lincoln je vedno zavračal pogajanja o suverenosti Konfederacije.
[[Slika:John Wilkes Booth.jpg|sličica|334x334_pik|Atentator, [[John Wilkes Booth]].]]
Končni vojaški poraz, ki je bil neizbežen po predaji največje konfederacijske vojske pod poveljstvom generala Leeja 9. aprila 1865, in splošne razmere na jugu Združenih držav Amerike so med številnimi državljani teh držav povzročile frustracije. Popolna odprava suženjstva, ki jo je sprožil Lincoln in je osvobodila vse preostale zasužnjene Afroameričane, je naletela tudi na odpor številnih južnjakov, vključno z [[John Wilkes Booth|Johnom Wilkesom Boothom]], ki je okoli sebe zbral skupino zarotnikov. Z [[John Surratt|Johnom Surrattom]], sinom lastnice penziona Mary Surratt, se je srečal 23. decembra 1864 v hotelu National in ga pogosto obiskoval v mestni hiši Mary Surratt v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] Tam se je Booth srečal z [[George Atzerodt|Georgeem Atzerodtom]], [[David Herold|Davidom Heroldom]] in [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewisom Powellom]] (alias Lewis Payne). Booth je sprva načrtoval ugrabitev predsednika Lincolna in ga odpeljati v [[Richmond, Virginija|Richmond]], da bi izsilil izpustitev vojnih ujetnikov. Načrt ugrabitve je marca 1865 propadel. [[Samuel Arnold]] in [[Michael O'Laughlen]] sta zaroto zapustila, ko je bil organiziran program izmenjave zapornikov. Poleg tega je svojim sostorilcem naročil atentate na druge visoke uradnike Unije. Tarče atentata so bili podpredsednik [[Andrew Johnson]], državni sekretar [[William H. Seward]] in general [[Ulysses S. Grant]].

== Atentat ==
[[Slika:Ford's Theatre National Historic Site - The Stage.jpg|sličica|300x300_pik|Predsedniška loža v gledališču, kjer se je zgodil atentat.]]
Zvečer 14. aprila 1865 sta Lincoln in njegova žena Mary načrtovala obisk predstave v Fordovem gledališču v Washingtonu, D.C., le nekaj dni po predaji Konfederacije. Povabilo je prejel tudi podpredsednik Andrew Johnson, a ga je ta zavrnil. Lincolnov obisk gledališča je bil uradno napovedan vnaprej v letakih. Ko je Booth, ki je Fordovo gledališče poznal iz svoje igralske kariere, izvedel za predsednikov obisk, je v tem videl priložnost za izvedbo načrta za atentat. Potem, ko sta Lincoln in njegova žena na predstavo prispela pozno, sta se usedla v predsedniško ložo nad sedeži za občinstvo. V loži sta ju spremljala major [[Henry Rathbone]] in njegova zaročenka [[Clara Harris]]. Dostop do lože je varoval telesni stražar na hodniku pred avditorijem. Kmalu po predsednikovem prihodu pa je telesni stražar zapustil svoje mesto, da bi si ogledal komedijo *Naš ameriški bratranec* britanskega dramatika [[Tom Taylor|Toma Taylorja]].
[[Slika:Assassination of President Lincoln (color) - Currier and Ives - Original.jpg|levo|sličica|293x293_pik|Barvna ilustracija atentata na predsednika Lincolna.]]
Približno ob 22:00 po lokalnem času je Booth vstopil v gledališče in se neopaženo približal od zadaj skozi nevarovan vhod predsedniške lože. Ob 22.15 je igralec na odru izrekel besede: »Ne poznaš manir dobre družbe, kajne? No, očitno vem dovolj, da te obrnem na glavo, stara punca – ti stara norčija!« Booth je vedel, da je to trenutek, ko je pričakovati največji smeh občinstva, zlasti zaradi psevdoameriškega neologizma »nokavičarstvo«. Na ta znak je Booth od blizu ustrelil predsednika Lincolna v glavo s svojo enostrelno pištolo Deringer, ki se je polnila s prednjim delom cevi. Lincoln, ki je bil še živ, se je zgrudil na stol, Booth pa se je nato zadrl na ves glas &quot;[[Sic semper tyrannis]]&quot;. Boothov pobeg iz predsedniške lože je skoraj preprečil [[Henry Rathbone]], ki je bil ob Lincolnu ter Bootha prijel, oba pa sta se nato začela prerivati. Med prerivarnjem je Booth z nožem zabodel Rathboneja ob ramo pri levi roki in ga pri tem lažje ranil. Zatem je Booth skočil čez ograjo lože naravnost na oder. Drugi očividci so poročali, da so slišali vzklik »Jug bo svoboden« ali »Maščevanje za Jug«. Booth je kasneje v svojem dnevniku zapisal, da je zavpil le »Sic semper«. Občinstvo je bilo sprva zmedeno, ker ni bilo takoj jasno, da incident ni del predstave. Booth je skočil na oder, a so se mu ostroge na škornjih zapletle v zastavo in padel je ter si zlomil nogo. V hrupu mu je uspelo nemoteno zapustiti gledališče.
[[Slika:John Wilkes Booths Deringer.jpg|sličica|293x293_pik|Pištola, s katero je John Wilkes Booth ustrelil in ubil predsednika Lincolna.]]
Sostorilec s konji je že čakal na ulici. Booth in njegov privrženec sta takoj pobegnila iz mesta. Njihov cilj je bil doseči ozemlje Konfederacije – meja z [[Virginija|Virginijo]] je bila blizu. Booth je upal, da ga bodo prebivalci južnih držav za njegovo dejanje sprejeli prijazno in hvaležno. Hudo ranjenega, nezavestnega Lincolna so položili na posteljo v bližnji hiši Petersen, kamor je hitro prispela zdravniška ekipa. Vendar pa je bilo zaradi strelne rane v glavi malo upanja, da bi mu rešili življenje. Naslednje jutro ob 7:22 je predsednik Lincoln umrl, v starosti 56 let. Takrat se je okoli postelje zbral celoten kabinet, razen državnega sekretarja Sewarda. Vojni minister [[Edwin M. Stanton]] je postal znan po stavku »Zdaj pripada angelom«, ki ga je izrekel po Lincolnovi smrti. Ta rek je bil kasneje vklesan v kamen v mavzoleju.

Zjutraj 15. aprila je nekdanji podpredsednik [[Andrew Johnson]] prisegel kot novi predsednik, s čimer se je končal mandat, ki je trajal do marca 1869. Načrtovani poskus atentata nanj se ni zgodil, ker je [[George Atzerodt]], ki ga je Booth zadolžil za izvedbo, predhodno odstopil, saj se je v bližnjem lokalu napil. Tudi poskus atentata na generala Granta se ni zgodil, saj Granta tistega večera ni bilo v mestu. Poskus atentata na državnega sekretarja Sewarda pa je bil izveden, a ni uspel. Sewarda, ki je ležal v postelji v svoji zasebni rezidenci, je z nožem napadel morilec [[Lewis Powell]] in ga hudo ranil. Njegov sin, ki je prihitel na kraj dogodka, je uspel preprečiti, da bi državni sekretar utrpel smrtne poškodbe.

== Boothov pobeg in obsodbe ==
[[Slika:John Wilkes Booth wanted poster.jpg|sličica|410x410_pik|Naslovnica na časopisu o ujetju Bootha in njegovih zarotnikov v zameno za predpisano nagrado.]]
Takoj po atentatu so bile policijske enote s konji in kočijami zadolžene za iskanje atentatorja. Za Boothovo ujetje je bila ponujena znatna nagrada v višini 50.000 dolarjev (približno 700.000 dolarjev v današnji kupni moči, odvisno od uporabljene metode pretvorbe). Boothu in njegovemu sostorilcu je uspelo prečkati reko Potomac z ladjo v Virginijo. Booth je upal, da bo našel zatočišče na konfederacijskem ozemlju (ki se je medtem že predalo). Zato je bil še toliko bolj presenečen, ko je v časopisih prebral o valu ogorčenja zaradi atentata, potem ko je iz tiskanih medijev izvedel tudi, da je Lincoln podlegel poškodbam. Njegovo dejanje je očitno naletelo na splošno neodobravanje in grozo tudi v južnih državah. Kot razkrivajo Boothovi dnevniški zapisi, je trdno verjel, da bo za svoje dejanje na jugu deležen širokega priznanja. Booth je nadaljeval z zapisom, da atentata nikakor ne obžaluje.

Booth in njegov sostorilec sta se 26. aprila sprva zatekla v hlev. Ko so sostorilca prosili, naj odide po hrano, je obiskal bordel in osebju povedal o poskusu atentata. Prostitutke so nato obvestile policijo, ki je kmalu zatem Bootha našla. Ko so ranjenemu Boothu ukazali, naj zapusti hlev, in je to zavrnil, so leseno konstrukcijo zažgali. Booth se je branil z revolverjem, a ga je zatem ustrelil vojak [[Boston Corbett]] ustrelil in pri tem smrtno ranil. Booth je ostal paraliziran in je čez nekaj ur umrl na kraju dogodka. Njegove zadnje besede so bile: &quot;Nekoristno, nekoristno.&quot;    
[[Slika:Execution Lincoln assassins.jpg|levo|sličica|270x270_pik|Usmrtitev Surratta, Powella, Herolda in Atzerodta 7. julija 1865. Fotografiral Lincolnov fotograf Alexander Gardner.]]
Booth do konca ni pokazal nobenega obžalovanja za svoja dejanja. V svojem zadnjem dnevniškem zapisu je svoja dejanja opravičil kot božansko posvečen tiranomor in se primerjal z [[Viljem Tell|Viljemom Tellom]]. Zapisal je: &quot;Nikoli se ne morem pokesati, čeprav sem sovražil ubijanje.&quot; Dnevnik se konča z besedami: &quot;Nočem preliti niti kapljice krvi, ampak se moram boriti. To je vse, kar mi je še ostalo.&quot;

Boothove sozarotnike so prav tako našli in obsodili na smrt pred vojaškim sodiščem. Kazen je bila javno izvršena 7. julija 1865. Usmrtitev je bila fotografirana na zelo znani fotografiji tistega časa, ki jo je posnel Lincolnov fotograf [[Alexander Gardner]]. [[Mary Surratt]], [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewis Powell]], [[David Herold]] in [[George Atzerodt]] so bili obsojeni na smrt in obešeni v utrdbi Fort Lesley J. McNair. [[Edman Spangler]], [[Michael O'Laughlen]], [[Samuel Arnold]] in [[Samuel Mudd]] so bili zaprti v otoški trdnjavi Fort Jefferson. [[John Surratt]] – še en osumljeni morilec – je bil edini, ki je pobegnil. Najprej je pobegnil v [[Kanada|Kanado]] in od tam v [[Anglija|Anglijo]]. Iz Anglije je potoval po [[Evropa|Evropi]], dokler ga leta 1867 niso aretirali v [[Papeška država|Papeški državi]] in ​​izročili Združenim državam. Tam so mu sodili, a so ga oprostili. O'Laughlen je leta 1867 umrl v priporu. Leta 1869 je predsednik Andrew Johnson pomilostil Arnolda, Mudda in Spanglerja.

== Linconovi sumi o atentatu ==
Obstajajo znaki, da je Lincoln predvidel poskus atentata. Njegov telesni stražar, [[William Henry Crook]], v svojih spominih citiral predsednika: &quot;Veste, verjamem, da obstajajo moški, ki mi želijo vzeti življenje: in prepričan sem, da bodo.&quot; Crook nadalje piše, da je Lincoln, ki je ljubil gledališče, tistega večera zelo nerad šel na predstavo; vendar ni hotel prelomiti svoje besede. Crookovo osebno zaščito je odločno zavrnil in se poslovil z »Nasvidenje« namesto običajne »Lahko noč«.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* Official [[:en:National_Park_Service|NPS]] website: [https://www.nps.gov/foth/index.htm Ford's Theatre National Historic Site]
* [http://www.fords.org/ Ford's Theatre Society] including Center for Education and Leadership, theater Box Office
* [http://boothiebarn.com/2012/06/09/the-collapse-of-fords-theatre/ The 1893 collapse of Ford's Theatre]
* [https://web.archive.org/web/20131025013438/http://rogerjnorton.com/Lincoln.html Abraham Lincoln's Assassination]
* [http://rogerjnorton.com/Lincoln72.html The Life and Plot of John Wilkes Booth]
* [http://speakingofhistory.blogspot.com/2006/12/podcast-52-visit-to-fords-theatre-in.html Podcast with the curator of Ford's Theatre from the Speaking of History Podcast – MP3 file]
* [http://speakingofhistory.blogspot.com/2007/02/podcast-70-park-ranger-talk-from-fords.html Podcast of the Ranger Talk for visitors from Ford's Theatre from the Speaking of History Podcast]
* [https://artsandculture.google.com/partner/fords-theatre Ford's Theatre at Google Cultural Institute]
* {{cite news|title=A Living Museum|newspaper=[[The New York Times]]|date=July 15, 2009|url=https://www.nytimes.com/slideshow/2009/02/07/arts/design/20090207-lincoln-slideshow_index.html|format=Slideshow|access-date=July 15, 2009}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Leto 1865]]
[[Kategorija:Atentati]]
[[Kategorija:Članki o smrtih ljudi]]
[[Kategorija:Abraham Lincoln]]</text>
      <sha1>p6k834goq6vbnbvcpyrqvmubi8g4txs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678138</id>
      <parentid>6678136</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T09:28:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Atentat */ pp</comment>
      <origin>6678138</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17327" sha1="d4myq3p2vfepk7lyytj1g8bicdcfj4x" xml:space="preserve">{{Infopolje Napad na civiliste|image=Lincoln assassination slide c1900 - Restoration.jpg|caption=John Wilkes Booth tik preden ustreli predsednika Lincolna. Ilustracija iz leta 1865.|date=14. april 1865|time=22:15|location=Fordovo gledališče, [[Washington D.C.]], [[ZDA]]|victims=2|injuries=8|perpetrators=[[John Wilkes Booth]] in še trije njegovi zarotniki.}}14. aprila 1865 je [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]], 16. predsednika [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], med obiskom predstave ''Naš ameriški bratranec'' v Fordovem gledališču v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] ustrelil in smrtno ranil [[John Wilkes Booth]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.history.co.uk/biographies/abraham-lincoln|title=Abraham Lincoln|work=History|publisher=AETN UK|access-date=16 February 2014}}&lt;/ref&gt; Lincoln je bil zadet v tilnik in je zaradi poškodb umrl naslednji dan ob 7:22 zjutraj v Petersenovi hiši nasproti gledališča. Bil je prvi predsednik ZDA, ki je bil ubit v atentatu.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Manhunt: The 12-Day Chase for Lincoln's Killer|url=https://archive.org/details/manhunttwelveday0000swan|last=Swanson|first=James|year=2006|publisher=Harper Collins|isbn=9780060518493}}&lt;/ref&gt; Njegov pogreb je zaznamovalo dolgotrajno državno žalovanje.&lt;ref&gt;{{cite book|title=The Darkest Dawn: Lincoln, Booth, and the Great American Tragedy|last=Goodrich|first=Thomas|page=96|publisher=Indiana University Press|date=2006|isbn=9780253218896}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=1865 April 29: The National Calamity—Further Details of the Assassination|date=29 April 2015|url=https://thecivilwarandnorthwestwisconsin.wordpress.com/2015/04/29/1865-april-29-the-national-calamity-further-details-of-the-assassination/|quote=A moment before the attack was made, the President was leaning forward, resting his head on his hand, in his accustomed careless way, his eyes bent upon the stage, and enjoying a hearty laugh.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Beatrice resident saw Lincoln shot|url=https://beatricedailysun.com/news/article_7540c016-6702-11e0-815a-001cc4c002e0.html|quote=I noticed that Mr. Lincoln was laughing at something in the play. Just then I noticed the curtain in the rear of Mr. Lincoln’s box pulled apart and I looked squarely at the man as he came in. At first I thought he was one of the theater attendants bringing in a glass of water and decanter, for something shone in each of his hands. Just then a shot rang out.}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] je bil Lincolnov atentat del večje politične zarote, s katero je Booth nameraval pomagati [[Konfederacija ameriških držav|Konfederaciji]] z odstranitvijo treh najpomembnejših politikov zvezne vlade.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Hay|first=John|title=The Life and Letters of John Hay Volume 1 (quote's original source is Hay's diary which is quoted in &quot;Abraham Lincoln: A History&quot;, Volume 10, Page 292 by John G. Nicolay and John Hay)|date=1915|publisher=Houghton Mifflin Company|url=https://archive.org/stream/lifeandlettersof007751mbp/lifeandlettersof007751mbp_djvu.txt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/1865/04/17/news/our-great-loss-assassination-president-lincolndetails-fearful-crimeclosing.html|title=OUR GREAT LOSS; The Assassination of President Lincoln.DETAILS OF THE FEARFUL CRIME.Closing Moments and Death of the President.Probable Recovery of Secretary Seward. Rumors of the Arrest of the Assassins.The Funeral of President Lincoln to Take Place Next Wednesday.Expressions of Deep Sorrow Through-out the Land. OFFICIAL DISPATCHES. THE ASSASSINATION. Further Details of the Murder Narrow Recape of Secretary Stanton Measures Taken is Prevent the Escape of the Assassin of the President. LAST MOMENTS OF THE PRESIDENT. Interesting Letter from Maunsell B. Field Esq. THE GREAT CALAMITY.|date=1865-04-17|newspaper=The New York Times|issn=0362-4331|access-date=2016-04-12}}&lt;/ref&gt; Zarotnikoma [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewisu Powellu]] in [[David Herold|Davidu Heroldu]] je bilo naročeno, naj ubijeta državnega sekretarja [[William H. ​​Seward|Williama H. ​​Sewarda]], [[George Atzerodt]] pa je bil zadolžen za umor podpredsednika [[Andrew Johnson|Andrewa Johnsona]].

Po Lincolnovi smrti je načrt propadel: Seward je bil le ranjen, Atzerodt pa se je napil namesto da bi ubil podpredsednika. Po dramatičnem začetnem pobegu je bil Booth ubit na koncu dvanajstdnevnega zasledovanja, ko so ga našli na kmetiji v [[Virginija|Virginiji]].&lt;ref&gt;Steers, p. 153.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Donald (1996), p. 599.&lt;/ref&gt; Powell, Herold, Atzerodt in Mary Surratt so bili kasneje zaradi njihovega sodelovanja v zaroti obsojeni na smrtno kazen.

== Ozadje ==
[[Slika:Abraham Lincoln O-116 by Gardner, 1865.png|levo|sličica|280x280_pik|Ameriški predsednik [[Abraham Lincoln|Abraham Lincoln,]] leta 1865.]]
Spomladi leta 1865 so se [[Združene države Amerike]] bližale koncu štiriletne [[Ameriška državljanska vojna|državljanske vojne]]. Po izvolitvi [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]] za predsednika leta 1861 je več južnih držav razglasilo odcepitev od ZDA in se združilo v Konfederacijske države Amerike. Razlogi za to so bile pomembne politične in družbene razlike, zlasti glede [[Suženjstvo|suženjstva]]. Konfederati so prizadevanja nove republikanske administracije pod Lincolnom, da bi suženjstvo omejila na tiste države, kjer je že obstajalo, videli kot grožnjo svojim gospodarskim in družbenim temeljem. Lincoln pa je odcepitev južnih držav obravnaval kot upor, ki ga je bilo treba po napadu Konfederacije na unijsko trdnjavo Sumter aprila 1861 vojaško zatreti. Najkasneje do jeseni 1864 je bila zmaga severnih držav v državljanski vojni vse bolj očitna. Lincolnova ponovna izvolitev novembra 1864 je ugasnila vsako upanje na jugu, da bi dosegli neodvisnost s pogajanji z vlado pod vodstvom demokratov. Lincoln je vedno zavračal pogajanja o suverenosti Konfederacije.
[[Slika:John Wilkes Booth.jpg|sličica|334x334_pik|Atentator, [[John Wilkes Booth]].]]
Končni vojaški poraz, ki je bil neizbežen po predaji največje konfederacijske vojske pod poveljstvom generala Leeja 9. aprila 1865, in splošne razmere na jugu Združenih držav Amerike so med številnimi državljani teh držav povzročile frustracije. Popolna odprava suženjstva, ki jo je sprožil Lincoln in je osvobodila vse preostale zasužnjene Afroameričane, je naletela tudi na odpor številnih južnjakov, vključno z [[John Wilkes Booth|Johnom Wilkesom Boothom]], ki je okoli sebe zbral skupino zarotnikov. Z [[John Surratt|Johnom Surrattom]], sinom lastnice penziona Mary Surratt, se je srečal 23. decembra 1864 v hotelu National in ga pogosto obiskoval v mestni hiši Mary Surratt v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] Tam se je Booth srečal z [[George Atzerodt|Georgeem Atzerodtom]], [[David Herold|Davidom Heroldom]] in [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewisom Powellom]] (alias Lewis Payne). Booth je sprva načrtoval ugrabitev predsednika Lincolna in ga odpeljati v [[Richmond, Virginija|Richmond]], da bi izsilil izpustitev vojnih ujetnikov. Načrt ugrabitve je marca 1865 propadel. [[Samuel Arnold]] in [[Michael O'Laughlen]] sta zaroto zapustila, ko je bil organiziran program izmenjave zapornikov. Poleg tega je svojim sostorilcem naročil atentate na druge visoke uradnike Unije. Tarče atentata so bili podpredsednik [[Andrew Johnson]], državni sekretar [[William H. Seward]] in general [[Ulysses S. Grant]].

== Atentat ==
[[Slika:Ford's Theatre National Historic Site - The Stage.jpg|sličica|300x300_pik|Predsedniška loža v gledališču, kjer se je zgodil atentat.]]
Zvečer 14. aprila 1865 sta Lincoln in njegova žena Mary načrtovala obisk predstave v Fordovem gledališču v Washingtonu, D.C., le nekaj dni po predaji Konfederacije. Povabilo je prejel tudi podpredsednik Andrew Johnson, a ga je ta zavrnil. Lincolnov obisk gledališča je bil uradno napovedan vnaprej v letakih. Ko je Booth, ki je Fordovo gledališče poznal iz svoje igralske kariere, izvedel za predsednikov obisk, je v tem videl priložnost za izvedbo načrta za atentat. Potem, ko sta Lincoln in njegova žena na predstavo prispela pozno, sta se usedla v predsedniško ložo nad sedeži za občinstvo. V loži sta ju spremljala major [[Henry Rathbone]] in njegova zaročenka [[Clara Harris]]. Dostop do lože je varoval telesni stražar na hodniku pred avditorijem. Kmalu po predsednikovem prihodu pa je telesni stražar zapustil svoje mesto, da bi si ogledal komedijo *Naš ameriški bratranec* britanskega dramatika [[Tom Taylor|Toma Taylorja]].
[[Slika:Assassination of President Lincoln (color) - Currier and Ives - Original.jpg|levo|sličica|293x293_pik|Barvna ilustracija atentata na predsednika Lincolna.]]
Približno ob 22:00 po lokalnem času je Booth vstopil v gledališče in se neopaženo približal od zadaj skozi nevarovan vhod predsedniške lože. Ob 22.15 je igralec na odru izrekel besede: »Ne poznaš manir dobre družbe, kajne? No, očitno vem dovolj, da te obrnem na glavo, stara punca – ti stara norčija!« Booth je vedel, da je to trenutek, ko je pričakovati največji smeh občinstva, zlasti zaradi psevdoameriškega neologizma »nokavičarstvo«. Na ta znak je Booth od blizu ustrelil predsednika Lincolna v glavo s svojo enostrelno pištolo Deringer, ki se je polnila s prednjim delom cevi. Lincoln, ki je bil še živ, se je zgrudil na stol, Booth pa se je nato zadrl na ves glas &quot;[[Sic semper tyrannis]]&quot;. Boothov pobeg iz predsedniške lože je skoraj preprečil [[Henry Rathbone]], ki je bil ob Lincolnu ter Bootha prijel, oba pa sta se nato začela prerivati. Med prerivarnjem je Booth z nožem zabodel Rathboneja ob ramo pri levi roki in ga pri tem lažje ranil. Zatem je Booth skočil čez ograjo lože naravnost na oder. Drugi očividci so poročali, da so slišali vzklik »Jug bo svoboden« ali »Maščevanje za Jug«. Booth je kasneje v svojem dnevniku zapisal, da je zavpil le »Sic semper«. Občinstvo je bilo sprva zmedeno, ker ni bilo takoj jasno, da incident ni del predstave. Booth je skočil na oder, a so se mu ostroge na škornjih zapletle v zastavo in padel je ter si zlomil nogo. V hrupu mu je uspelo nemoteno zapustiti gledališče.
[[Slika:John Wilkes Booths Deringer.jpg|sličica|293x293_pik|Pištola, s katero je John Wilkes Booth ustrelil in ubil predsednika Lincolna.]]
Sostorilec s konji je že čakal na ulici. Booth in njegov privrženec sta takoj pobegnila iz mesta. Njihov cilj je bil doseči ozemlje Konfederacije – meja z [[Virginija|Virginijo]] je bila blizu. Booth je upal, da ga bodo prebivalci južnih držav za njegovo dejanje sprejeli prijazno in hvaležno. Hudo ranjenega, nezavestnega Lincolna so položili na posteljo v bližnji hiši Petersen, kamor je hitro prispela zdravniška ekipa. Vendar pa je bilo zaradi strelne rane v glavi malo upanja, da bi mu rešili življenje. Naslednje jutro ob 7:22 je predsednik Lincoln umrl, v starosti 56 let. Takrat se je okoli postelje zbral celoten kabinet, razen državnega sekretarja Sewarda. Vojni minister [[Edwin M. Stanton]] je postal znan po stavku »Zdaj pripada angelom«, ki ga je izrekel po Lincolnovi smrti. Ta rek je bil kasneje vklesan v kamen v mavzoleju.

Zjutraj 15. aprila je nekdanji podpredsednik [[Andrew Johnson]] prisegel kot novi predsednik, s čimer se je končal mandat, ki je trajal do marca 1869. Načrtovani poskus atentata nanj se ni zgodil, ker je [[George Atzerodt]], ki ga je Booth zadolžil za izvedbo, predhodno odstopil, saj se je v bližnjem lokalu napil. Tudi poskus atentata na generala Granta se ni zgodil, saj Granta tistega večera ni bilo v mestu. Poskus atentata na državnega sekretarja Sewarda pa je bil izveden, a ni uspel. Sewarda, ki je ležal v postelji v svoji zasebni rezidenci, je z nožem napadel morilec [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewis Powell]] in ga hudo ranil. Njegov sin, ki je prihitel na kraj dogodka, je uspel preprečiti, da bi državni sekretar utrpel smrtne poškodbe.

== Boothov pobeg in obsodbe ==
[[Slika:John Wilkes Booth wanted poster.jpg|sličica|410x410_pik|Naslovnica na časopisu o ujetju Bootha in njegovih zarotnikov v zameno za predpisano nagrado.]]
Takoj po atentatu so bile policijske enote s konji in kočijami zadolžene za iskanje atentatorja. Za Boothovo ujetje je bila ponujena znatna nagrada v višini 50.000 dolarjev (približno 700.000 dolarjev v današnji kupni moči, odvisno od uporabljene metode pretvorbe). Boothu in njegovemu sostorilcu je uspelo prečkati reko Potomac z ladjo v Virginijo. Booth je upal, da bo našel zatočišče na konfederacijskem ozemlju (ki se je medtem že predalo). Zato je bil še toliko bolj presenečen, ko je v časopisih prebral o valu ogorčenja zaradi atentata, potem ko je iz tiskanih medijev izvedel tudi, da je Lincoln podlegel poškodbam. Njegovo dejanje je očitno naletelo na splošno neodobravanje in grozo tudi v južnih državah. Kot razkrivajo Boothovi dnevniški zapisi, je trdno verjel, da bo za svoje dejanje na jugu deležen širokega priznanja. Booth je nadaljeval z zapisom, da atentata nikakor ne obžaluje.

Booth in njegov sostorilec sta se 26. aprila sprva zatekla v hlev. Ko so sostorilca prosili, naj odide po hrano, je obiskal bordel in osebju povedal o poskusu atentata. Prostitutke so nato obvestile policijo, ki je kmalu zatem Bootha našla. Ko so ranjenemu Boothu ukazali, naj zapusti hlev, in je to zavrnil, so leseno konstrukcijo zažgali. Booth se je branil z revolverjem, a ga je zatem ustrelil vojak [[Boston Corbett]] ustrelil in pri tem smrtno ranil. Booth je ostal paraliziran in je čez nekaj ur umrl na kraju dogodka. Njegove zadnje besede so bile: &quot;Nekoristno, nekoristno.&quot;    
[[Slika:Execution Lincoln assassins.jpg|levo|sličica|270x270_pik|Usmrtitev Surratta, Powella, Herolda in Atzerodta 7. julija 1865. Fotografiral Lincolnov fotograf Alexander Gardner.]]
Booth do konca ni pokazal nobenega obžalovanja za svoja dejanja. V svojem zadnjem dnevniškem zapisu je svoja dejanja opravičil kot božansko posvečen tiranomor in se primerjal z [[Viljem Tell|Viljemom Tellom]]. Zapisal je: &quot;Nikoli se ne morem pokesati, čeprav sem sovražil ubijanje.&quot; Dnevnik se konča z besedami: &quot;Nočem preliti niti kapljice krvi, ampak se moram boriti. To je vse, kar mi je še ostalo.&quot;

Boothove sozarotnike so prav tako našli in obsodili na smrt pred vojaškim sodiščem. Kazen je bila javno izvršena 7. julija 1865. Usmrtitev je bila fotografirana na zelo znani fotografiji tistega časa, ki jo je posnel Lincolnov fotograf [[Alexander Gardner]]. [[Mary Surratt]], [[Lewis Powell (zarotnik)|Lewis Powell]], [[David Herold]] in [[George Atzerodt]] so bili obsojeni na smrt in obešeni v utrdbi Fort Lesley J. McNair. [[Edman Spangler]], [[Michael O'Laughlen]], [[Samuel Arnold]] in [[Samuel Mudd]] so bili zaprti v otoški trdnjavi Fort Jefferson. [[John Surratt]] – še en osumljeni morilec – je bil edini, ki je pobegnil. Najprej je pobegnil v [[Kanada|Kanado]] in od tam v [[Anglija|Anglijo]]. Iz Anglije je potoval po [[Evropa|Evropi]], dokler ga leta 1867 niso aretirali v [[Papeška država|Papeški državi]] in ​​izročili Združenim državam. Tam so mu sodili, a so ga oprostili. O'Laughlen je leta 1867 umrl v priporu. Leta 1869 je predsednik Andrew Johnson pomilostil Arnolda, Mudda in Spanglerja.

== Linconovi sumi o atentatu ==
Obstajajo znaki, da je Lincoln predvidel poskus atentata. Njegov telesni stražar, [[William Henry Crook]], v svojih spominih citiral predsednika: &quot;Veste, verjamem, da obstajajo moški, ki mi želijo vzeti življenje: in prepričan sem, da bodo.&quot; Crook nadalje piše, da je Lincoln, ki je ljubil gledališče, tistega večera zelo nerad šel na predstavo; vendar ni hotel prelomiti svoje besede. Crookovo osebno zaščito je odločno zavrnil in se poslovil z »Nasvidenje« namesto običajne »Lahko noč«.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* Official [[:en:National_Park_Service|NPS]] website: [https://www.nps.gov/foth/index.htm Ford's Theatre National Historic Site]
* [http://www.fords.org/ Ford's Theatre Society] including Center for Education and Leadership, theater Box Office
* [http://boothiebarn.com/2012/06/09/the-collapse-of-fords-theatre/ The 1893 collapse of Ford's Theatre]
* [https://web.archive.org/web/20131025013438/http://rogerjnorton.com/Lincoln.html Abraham Lincoln's Assassination]
* [http://rogerjnorton.com/Lincoln72.html The Life and Plot of John Wilkes Booth]
* [http://speakingofhistory.blogspot.com/2006/12/podcast-52-visit-to-fords-theatre-in.html Podcast with the curator of Ford's Theatre from the Speaking of History Podcast – MP3 file]
* [http://speakingofhistory.blogspot.com/2007/02/podcast-70-park-ranger-talk-from-fords.html Podcast of the Ranger Talk for visitors from Ford's Theatre from the Speaking of History Podcast]
* [https://artsandculture.google.com/partner/fords-theatre Ford's Theatre at Google Cultural Institute]
* {{cite news|title=A Living Museum|newspaper=[[The New York Times]]|date=July 15, 2009|url=https://www.nytimes.com/slideshow/2009/02/07/arts/design/20090207-lincoln-slideshow_index.html|format=Slideshow|access-date=July 15, 2009}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Leto 1865]]
[[Kategorija:Atentati]]
[[Kategorija:Članki o smrtih ljudi]]
[[Kategorija:Abraham Lincoln]]</text>
      <sha1>d4myq3p2vfepk7lyytj1g8bicdcfj4x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Münchenski govor Vladimirja Putina (2007)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>575682</id>
    <revision>
      <id>6677919</id>
      <parentid>6676561</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:15:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Mnogoterost</username>
        <id>140263</id>
      </contributor>
      <comment>razširitev zapuščine govora</comment>
      <origin>6677919</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18206" sha1="np9pi3aey6rr0d5p2lwa2vbu8739bn1" xml:space="preserve">[[Slika:Putin_in_Munchen.jpg|sličica| [[Vladimir Putin|Putin]] na 43. varnostni konferenci v [[München|Münchnu]] leta 2007.]]
'''Putinov govor na 43. münchenski varnostni konferenci leta 2007''' je bil prvi govor voditelja ruske države na varnostni konferenci v [[München|Münchnu]]. Glavne teme njegovega govora 10. februarja 2007 so bile kritike monopolarnega svetovnega reda, širitve [[NATO]] proti vzhodu, razorožitev in [[Iran|iranski]] jedrski program.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vladimir Putin - Speech and Q&amp;A on Security Policy at the 43rd Munich Security Conference 2007 (text-audio-video)|url=https://www.americanrhetoric.com/speeches/vladimirputin43rdmunichsecurityconference2007.htm|accessdate=2025-01-04|website=www.americanrhetoric.com}}&lt;/ref&gt; Putinov govor je bil razumljen kot sporočilo [[Rusija|Rusije]] Zahodu, da ne bo sprejela podrejene vloge v svetovni politiki. Govor je nakazal spremembo v ruski zunanji politiki in napovedal bolj odločno in neodvisno držo na mednarodnem prizorišču. Putin je jasno povedal, da je Rusija pripravljena braniti svoje interese in prevzeti aktivnejšo vlogo pri oblikovanju svetovnega reda.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070210|title=Putin says U.S. Wants to dominate world|work=Reuters|date=10 February 2007|accessdate=22 August 2021|archivedate=10 February 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230210081751/https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070210}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2007/02/11/world/europe/11munich.html|title=Putin Says U.S. Is Undermining Global Stability|work=The New York Times|date=11 February 2007|last=Shanker|first=Thom|last2=Landler|first2=Mark|accessdate=22 August 2021|archivedate=16 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221016194620/http://www.nytimes.com/2007/02/11/world/europe/11munich.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.ft.com/content/b4eef8e6-b91d-11db-a5bc-0000779e2340|title=Putin rails against US foreign policy|work=Financial Times|date=10 February 2007|accessdate=22 August 2021|archivedate=19 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221119141340/https://www.ft.com/content/b4eef8e6-b91d-11db-a5bc-0000779e2340}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/putin-slams-us-for-making-world-more-dangerous/a-2343749|title=Putin Slams US for Making World More Dangerous &amp;#124; DW &amp;#124; 10.02.2007|website=[[Deutsche Welle]]|accessdate=2021-08-22|archivedate=2022-08-12|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220812173740/https://www.dw.com/en/putin-slams-us-for-making-world-more-dangerous/a-2343749}}&lt;/ref&gt;

Udeleženci konference so bili pretreseni in govorili o novi [[Hladna vojna|hladni vojni.]] Govor je odmeval po vsem svetu.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Provoked|last=Horton|first=Scott|publisher=The Libertarian Institute|year=2024|isbn=978-1733647373|page=208}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Gates dismisses Putin remarks as blunt spy talk|website=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070212/|access-date=2024-02-08|archive-date=16 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516175530/https://www.reuters.com/article/us-russia-usa-idUSL1053774820070212|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{cite news|title=Putin's speech: Back to cold war? Putin's speech: Back to cold war?|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6350847.stm|publisher=BBC News|first=Rob|last=Watson|date=10 February 2007|accessdate=2019-06-10|archive-date=2022-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220220131545/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6350847.stm|url-status=live}}&lt;/ref&gt; 

== Povzetek ==
Putin je na začetku svojega 32-minutnega govora pojasnil, da mu format varnostne konference omogoča, da se &quot;izogiba pretirani vljudnosti&quot;, se izogiba &quot;uglajenim, prijetnim, a praznim diplomatskim frazam&quot; in govori odkrito. Izrazil je upanje, da predsedujoči konference Horst Teltschik ne bo takoj »prižgal rdeče luči« in izključil mikrofona.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Kein Grund zur Beruhigung|url=https://www.zeit.de/online/2007/07/Putin-Sicherheitskonferenz|newspaper=Die Zeit|date=2007-02-12|accessdate=2026-05-15|issn=0044-2070|language=de-DE|first=Jochen|last=Bittner}}&lt;/ref&gt;

==== Kritika unipolarne svetovne ureditve ====
Putin je »enopolarni model« označil za moralno in etično nevzdržen. Unipolarni svet pomeni en center moči, en center vpliva, en center odločanja. To je za svet nesprejemljivo. To je uničujoče – celo za hegemona samega.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Speech and the Following Discussion at the Munich Conference on Security Policy|url=http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034|website=President of Russia|date=2007-02-10|accessdate=2026-05-15|language=en}}&lt;/ref&gt;

Poudaril je &quot;celovito in nedeljivo naravo varnosti&quot; z besedami: &quot;Varnost vsakega je varnost vseh.&quot; Citiral je [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Roosevelta:]] »Kjerkoli je varnost ogrožena, je hkrati ogrožena povsod.«&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Zaradi tega je Putin ostro kritiziral enopolarni svetovni red in prevlado ZDA, ki je po njegovem mnenju ogrozila svetovni mir po razpadu ravnotežja moči med hladno vojno.

Obsodil je &quot;skoraj neomejeno, pretirano uporabo sile v mednarodnih odnosih&quot; iz strani ZDA. Po njegovem mnenju je rezultat te prevlade ta, da se &quot;nihče ne počuti varnega! Ker nihče ne more misliti, da je mednarodno pravo kamnit zid, ki ga lahko zaščiti. Ta politika seveda spodbuja oboroževalno tekmo&quot;.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Munich2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034|title=Speech and the Following Discussion at the Munich Conference on Security Policy|website=kremlin.ru|date=10 February 2007|accessdate=10 June 2019|archivedate=8 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221108010756/http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24034}}&lt;/ref&gt;  Podvomil je o legitimnosti takšnega sistema: &quot;Enopolarni model ni le nesprejemljiv, ampak tudi nemogoč v sodobnem svetu,&quot; trdil je, da ustvarja nestabilnost z ignoriranjem suverenosti drugih držav in spodkopavanjem svetovne varnosti. Opozoril je, da ta nevzdržen sistem sili države, da se oborožijo, vključno z jedrskim orožjem, pri čemer je v tem kontekstu omenil iranski jedrski program&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;:

Putin je kritiziral, kot je imenoval, »monopolno prevlado ZDA«, njeno &quot;nebrzdano uporabo sile&quot; in spodkopavanje mednarodnega prava. Po njegovem mnenju bi morala le Ustanovna listina OZN urejati uporabo vojaške sile, zavrnil pa je možnost zamenjave OZN z EU ali Natom.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

==== Vloga revščine ====
Putin je globalno revščino omenil kot ključno varnostno grožnjo, a je kritiziral programe pomoči, v katerih korporacije v državah prejemnicah &quot;prevzamejo nadzor nad finančnimi tokovi&quot;. Razvite države je obsodil zaradi politike ohranjanja kmetijskih subvencij: »Imenujmo stvari s pravimi besedami: z eno roko ponujajo 'dobrodelnost', z drugo pa podpirajo gospodarsko zaostalost in ustvarjanje dobička iz nje«.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

==== Vloga OVSE in nevladnih organizacij ====
Putin je [[OVSE]] obtožil, da je organizacijo spremenila v orodje ZDA za vmešavanje v notranje zadeve sodelujočih držav. Trdil je, da so njihova birokracija in mehanizmi odločanja ločeni od samih držav članic. Prav tako je izjavil, da nevladne organizacije, financirane iz tujine, kljub svoji formalni neodvisnosti služijo kot instrument zunanjega nadzora.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

==== Vojaški posegi ====
Putin je kritiziral vojaške intervencije pod vodstvom ZDA, izvedene brez mednarodnega soglasja ali pravne podlage. Trdil je, da prinašajo kaos, ne stabilnosti: &quot;Vidimo vse večje neupoštevanje temeljnih načel mednarodnega prava. En narod, Združene države, je presegel meje svoje države na vseh področjih&quot;.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

==== Militarizacija vesolja ====
Putin je opozoril, da lahko militarizacija vesolja povzroči nepredvidljive posledice. Poudaril je pobude Rusije za sklenitev pogodb o prepovedi nameščanja orožja v vesolje.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

==== Razorožitev ====
Putin je kritiziral države Nata, ker niso hotele ratificirati prilagojene pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi, sklenjene leta 1999, in dejal: »Minilo je sedem let in samo štiri države so ratificirale ta dokument. vključno z Rusko federacijo,&quot; medtem ko se v Bolgariji in Romuniji ustvarjajo &quot;tako imenovane lahke ameriške baze&quot;. Obtožil je Nato, da je premaknil vojaške sile na ruske meje, kljub temu, da je Moskva spoštovala pogoje pogodbe.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; ''Rusija je potem julija 2007 prekinila sodelovanje v pogodbi.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Что случилось с ДОВСЕ?|url=https://www.apn.ru/index.php?newsid=17436|website=АПН - Агентство Политических Новостей|accessdate=2026-05-15|language=ru}}&lt;/ref&gt;

==== Kritika ameriškega sistema protiraketne obrambe ====
Putin je nasprotoval načrtom ZDA za namestitev sistema protiraketne obrambe na Poljskem in Češkem ter zavrnil uradno različico, da naj bi bil namenjen zaščiti pred Iranom. Trdil je, da iranske rakete nimajo dometa, da bi ogrozile Evropo, in opozoril, da je prava tarča sistema Rusija in njegovo ustvarjanje bi lahko izzvalo novo oboroževalno tekmo.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; ''Putin je tudi kasneje javno nasprotoval namestitvi ameriške protiraketne obrambe v Evropi in 7. junija 2007 predsedniku Georgeu W. Bushu predstavil alternativni predlog, ki je bil zavrnjen''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Press Conference following the end of the G8 Summit|url=http://en.kremlin.ru/events/president/transcripts/24322|website=President of Russia|date=2007-06-08|accessdate=2026-05-15|language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Širitev Nata in varnostna vprašanja ====
&quot;''Mislim, da je očitno, da širitev Nata nima nobene zveze s posodobitvijo samega zavezništva ali z zagotavljanjem varnosti v Evropi. Nasprotno, to je resna provokacija, ki zmanjšuje stopnjo medsebojnega zaupanja. In imamo pravico vprašati proti komu je uperjena ta širitev?&quot; In kaj se je zgodilo z zagotovili naših zahodnih partnerjev po razpadu Varšavskega pakta? Kje so te izjave danes? Nihče se jih niti ne spomni.''&quot;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Putin je širitev Nata proti vzhodu označil za &quot;provokativno&quot; potezo, ki spodkopava zaupanje. Trdil je, da je vojaška infrastruktura Nata, ki se približuje ruskim mejam, v nasprotju z zagotovili, da se zavezništvo ne bo širilo.&lt;ref name=&quot;Munich2&quot; /&gt; 

Putin je citiral govor nekdanjega generalnega sekretarja Nata [[Manfred Wörner|Manfreda Wörnerja]] iz leta 1990, da bi podprl svoje mnenje, da naj bi NATO obljubil, da ne bo dovolil pridružitev vzhodnoevropskih držav zvezi. Izjavil je, da je »[Wörner] takrat rekel: 'dejstvo, da nismo pripravljeni postaviti NATO vojske zunaj nemškega ozemlja, daje [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] trdno varnostno jamstvo.' Kje so te garancije?«&lt;ref name=&quot;Munich2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;PIIA2&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Documents Talk: NATO-Russia Relations After the Cold War|url=https://www.pism.pl/publikacje/documents-talk-nato-russia-relations-after-the-cold-war|year=2020|isbn=978-83-66091-61-0|page=375|accessdate=2021-05-17|archivedate=2020-12-09|archiveurl=|last=Kupiecki|first=Robert|last2=Menkiszak|first2=Marek|publisher=Polski Instytut Spraw Międzynarodowych}}&lt;/ref&gt;

Posvaril je pred Natovimi »nebrzdanimi vojaškimi ambicijami« in obtožil zavezništvo, da vsiljuje svojo voljo drugim državam.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Sicherheitskonferenz in München: Putin schockt die Europäer|url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/sicherheitskonferenz-in-muenchen-putin-schockt-die-europaeer-a-465634.html|newspaper=Der Spiegel|date=2007-02-10|accessdate=2026-05-15|issn=2195-1349|language=de|first=Sebastian|last=Fischer}}&lt;/ref&gt;

==== Energetska politika ====
Putin je Rusijo označil za zanesljivo dobaviteljico energije, pozival k zavračanju uporabe energije kot političnega vzvoda: »Nismo sovražniki, ampak partner«, poudarjal je pomen pregledne in pravične energetske politike.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

==== Poziv k multipolarnemu svetu ====
Putin se je zavzel za večpolarni svet z več centri moči, ki sodelujejo na podlagi mednarodnega prava in pod okriljem ZN.

Poudaril je medsebojno spoštovanje in suverenost kot osnovo za stabilnost: ''&quot;Le s skupnimi močmi lahko odgovorimo na sodobne izzive.&quot;''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

==== Samoocena Rusije ====
V zaključku je Putin opozoril, da sta Rusija in on sam pogosto pozvana k še bolj aktivni vlogi v svetovnih zadevah. V zvezi s tem je podal naslednjo pripombo:

''&quot;Zelo pogosto in osebno od naših partnerjev, tudi evropskih partnerjev, zelo pogosto slišim pozive Rusiji, naj igra vedno bolj aktivno vlogo v svetovnih zadevah. V zvezi s tem naj podam eno majhno pripombo. Malo verjetno je, da nas je treba k temu siliti in spodbujati. Rusija je država z več kot tisočletno zgodovino in skoraj vedno je imela privilegij izvajanja neodvisne zunanje politike. Te tradicije danes ne bomo spremenili. Hkrati jasno vidimo, kako se je svet spremenil, realno ocenjujemo lastne zmožnosti in svoj potencial. In seveda prav tako bi radi imeli opravka z odgovornimi in tudi neodvisnimi partnerji, s katerimi bi lahko sodelovali pri izgradnji poštenega in demokratičnega svetovnega reda, ki v njem ne bi zagotavljal varnosti in blaginje za izbrance, ampak za vse.&quot;''&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Odzivi ==
Poljski Inštitut za mednarodne zadeve je pri Putinovem citiranju Wörnerjevega govora izpostavil pomanjkanje ustreznega konteksta, saj se je prvotni govor v resnici nanašal le na namestitev NATO sil v [[Nemška demokratična republika|vzhodni Nemčiji]] po združitvi Nemčije.&lt;ref name=&quot;PIIA2&quot; /&gt;

William Burns, takratni ameriški [[Veleposlanik|ambasador]] v Rusiji, je napisal državni sekretarki ZDA [[Condoleezza Rice|Riceovi]] “Govor je bil produkt petnajst let nakopičenih ruskih frustracij in zamer, ojačanih s Putinovim osebnim občutkom, da so ruski pomisleki pogosto prezrti&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The back channel: a memoir of American diplomacy and the case for its renewal|publisher=Random House|date=2020|location=New York|isbn=978-0-525-50888-5|first=William J.|last=Burns|page=224}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Zapuščina ===
Govor se pogosto navaja kot uvod v nekatere kasnejše ruske akcije in vojne operacije.  Predvsem gre tu za [[Rusko-gruzijska vojna|rusko-gruzijsko vojno]] in [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]].&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|edition=Erste Auflage|title=Die grosse Illusion: Versailles 1919 und die Neuordnung der Welt|publisher=Siedler Verlag|date=2018|location=München|isbn=978-3-8275-0055-7|first=Eckart|last=Conze}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russland verstehen, Russland abschrecken: Taktiken und Strategien der USA {{!}} Heinrich-Böll-Stiftung|url=https://www.boell.de/de/2016/07/01/russland-verstehen-russland-abschrecken-taktiken-und-strategien-der-usa|website=www.boell.de|accessdate=2026-05-19|language=de}}&lt;/ref&gt; Še posebej je bil spet aktualen po začetku [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino leta 2022]], ko so politični analitiki govor ponovno odkrili in trdili, da je šlo za razkritje Putinovih namenov, ki jih Zahodne države niso ustrezno interpretirale.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Fata|first=Daniel|title=Putin Announced His Manifesto Against the West Fifteen Years Ago. His Story Hasn't Changed.|url=https://www.thebulwark.com/putin-announced-his-manifesto-against-the-west-fifteen-years-ago-his-story-hasnt-changed/|accessdate=16 August 2022|publisher=The Bulwark|date=7 February 2022|archivedate=11 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221011033759/http://www.thebulwark.com/putin-announced-his-manifesto-against-the-west-fifteen-years-ago-his-story-hasnt-changed/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Ignatius|first=David|title=Putin warned the West 15 years ago. Now, in Ukraine, he's poised to wage war.|url=https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918|accessdate=16 August 2022|work=Washington Post|date=20 February 2022|archivedate=12 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221012014505/https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Fried|first=Daniel|last2=Volker|first2=Kurt|title=The Speech In Which Putin Told Us Who He Was|url=https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918|accessdate=16 August 2022|publisher=Politico|date=18 February 2022|archivedate=12 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221012014505/https://www.politico.com/news/magazine/2022/02/18/putin-speech-wake-up-call-post-cold-war-order-liberal-2007-00009918}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Rachman|first=Gideon|title=Understanding Vladimir Putin, the man who fooled the world|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/09/understanding-vladimir-putin-the-man-who-fooled-the-world|accessdate=16 August 2022|work=The Guardian|date=9 April 2022|archivedate=19 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221119210158/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/09/understanding-vladimir-putin-the-man-who-fooled-the-world}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Michta|first=Andrew A.|title=China, Russia and the West's Crisis of Disbelief|url=https://www.wsj.com/articles/china-russia-and-the-wests-crisis-america-democracy-fight-military-threat-disarmament-cold-war-putin-xi-response-11659892566|accessdate=16 August 2022|publisher=Wall Street Journal|date=7 August 2022|archivedate=28 November 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221128015413/http://www.wsj.com/articles/china-russia-and-the-wests-crisis-america-democracy-fight-military-threat-disarmament-cold-war-putin-xi-response-11659892566}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Politika Rusije]]
[[Kategorija:2007 v politiki]]
[[Kategorija:Vladimir Putin]]
[[Kategorija:Govori]]
[[Kategorija:Münchenska varnostna konferenca]]</text>
      <sha1>np9pi3aey6rr0d5p2lwa2vbu8739bn1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Murghab</title>
    <ns>0</ns>
    <id>576536</id>
    <revision>
      <id>6678185</id>
      <parentid>6628170</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T11:15:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678185</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6747" sha1="da897yre1v5f41cod7zf4jsycpqn0et" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| official_name            = Murghob
| native_name              = {{native name|tg|Мурғоб}}&lt;br /&gt;{{native name|ru|Мургаб}}
| image_skyline            = Murghab east entry.jpg
| imagesize                = 
| image_caption            = 
| image_map                = 
| map_caption              = 
| pushpin_map              = Tadžikistan
| pushpin_label_position   = bottom
| pushpin_mapsize          = 
| pushpin_relief           = yes
| pushpin_map_caption      = 
| subdivision_type         = Država
| subdivision_name         = [[Tadžikistan]]
| subdivision_type1        = Regija
| subdivision_name1        = [[Regija Gorno-Badahšan]]
| subdivision_type2        = Okrožje
| subdivision_name2        = Murghob
| established_title        = 
| established_date         = 
| government_type          = 
| leader_title             = 
| leader_name              = 
| area_magnitude           = 
| area_total_km2           = 
| area_land_km2            = 
| area_urban_km2           = 
| area_metro_km2           = 
| population_as_of         = 2015
| population_footnotes     = 
| population_total         = 7468
| population_urban         = 
| population_metro         = 
| population_density_km2   = 
| timezone                 = [[UTC+5]]
| utc_offset               = 
| timezone_DST             = 
| utc_offset_DST           = 
| coordinates              = {{coord|38|10|08|N|73|57|54|E|region:TJ|display=it}}
| elevation_footnotes      = 
| elevation_m              = 
| postal_code_type         = 
| postal_code              = 
| area_code                = 
| footnotes                = 
| other_name               = Murghab
}}
[[File:Children group, Murghab, Tajikistan.JPG|thumb|Otroci v Murgobu, 2008]]
'''Murghob''' ({{lang-tg|Мурғоб}}) ali '''Murghab''' ({{lang-ru|Мургаб|Murgab}}, iz perzijske besede ''margh-ab'', kar pomeni 'prerijska reka') je glavno mesto okrožja Murghob v gorovju [[Pamir]] v [[regija Gorno-Badahšan|Gornem Badakšanu]] v [[Tadžikistan]]u. Z nekaj manj kot 7500 prebivalci je Murghob edino pomembno mesto v vzhodni polovici Gorno-Badahšan. Je najvišje ležeče mesto v Tadžikistanu (in nekdanji Sovjetski zvezi) na 3650 metrih nadmorske višine. Tukaj [[Pamirska cesta]] prečka reko Bartang.&lt;ref name=jambi&gt;[http://untj.org/jambi-project/index.php/maps-statistics/demography Jamoat-level basic indicators] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220104171112/http://untj.org/jambi-project/index.php/maps-statistics/demography |date=2022-01-04 }}, United Nations Development Programme in Tajikistan, accessed 5 October 2020&lt;/ref&gt;

Pamirska cesta poteka severno do Sari-Taš in naprej do [[Oš]]a v [[Kirgizistan]]u ter jugozahodno do glavnega mesta regije [[Korog]]. Druga cesta gre proti vzhodu preko prelaza Kulma do [[Karakorumska avtocesta|Karakorumske avtoceste]] na Kitajskem, ki se povezuje s [[Taškurgan]]om na jugu in [[Kašgar]]jem na severu.

== Zgodovina ==
Od leta 1892 do 1893 je na mestu sedanjega mesta Murghob obstajala utrdba z imenom Šadžanski post ({{lang-ru|Шаджанский пост}}).&lt;ref&gt;[http://ulgrad.ru/?p=113507%D0%92 A resident of the Ulyanovsk region helped close the &quot;blank spots&quot; of Russia's border history in the Pamirs.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210709183036/http://ulgrad.ru/?p=113507%D0%92 |date=2021-07-09 }} Ulgrad.ru.&lt;/ref&gt; Nekateri zgodovinski zapisi potrjujejo, da so leta 1893 ruski vojaki na tem območju ustanovili ''Pamirsky post'' ({{lang-ru|Памирский пост}}) kot glavno rusko utrdbo v gorovju Pamir.&lt;ref&gt;P. Peters. &quot;The Pamirs of Nikolai Korzhenevsky&quot;.&lt;/ref&gt; To naj bi bila njihova najnaprednejša vojaška postojanka v srednji Aziji.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://caravanistan.com/tajikistan/pamirs/murghab/|title=Murghab Travel Guide|website=Caravanistan|language=en-US|access-date=11 September 2018}}&lt;/ref&gt; Drugi zapisi, objavljeni veliko pozneje, navajajo, da je bila ''Pamirsky Post'' dejansko ustanovljena drugje 26. julija 1903, kot nova vojašnica blizu vasi Kuni Kurgan.&lt;ref&gt;S. Afzalshoev. &quot;Historical discoveries of the &quot;Russian Pamir&quot;. Impulse Newspaper. 2015. No. 2 (208). p. 7.&lt;/ref&gt;

Sodobno mesto Murghob je bilo zgrajeno v času sovjetske oblasti v Tadžikistanu kot počivališče ob Pamirski cesti. Staro sovjetsko vojaško postojanko so zaprli leta 2002, kar je povzročilo gospodarske težave, ki jih je delno izravnal porast turizma.&lt;ref name=&quot;Guardian2021&quot;&gt;{{cite news |last1=Pattisson |first1=Pete|display-authors=etal|title='No one comes here any more': the human cost as Covid wipes out tourism |url=https://www.theguardian.com/global-development/2021/aug/19/no-one-comes-here-any-more-the-human-cost-as-covid-wipes-out-tourism |access-date=22 August 2021 |work=The Guardian |date=19 August 2021}}&lt;/ref&gt;

== Podnebje ==
Murghob ima podnebje alpske tundre (''ET'') po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]. Povprečna letna temperatura je −3,9 °C. Najtoplejši mesec je julij s povprečno temperaturo 8,7 °C, najhladnejši mesec pa je januar s povprečno temperaturo −18,7 °C. Povprečna letna količina padavin je 347,7 mm in ima povprečno 87,1 dni s padavinami. Najbolj namočen mesec je maj s povprečno 45,1 mm padavin, najbolj suh mesec pa september s povprečno 10,9 mm padavin.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Weatherbase|url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=603156&amp;cityname=Kara-Balta%2C+Ch%FCy%2C+Kyrgyzstan&amp;units=metric|website=weatherbase.com|accessdate=1 August 2014|archive-date=2021-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210224154915/http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=603156&amp;cityname=Kara-Balta%2C+Ch%FCy%2C+Kyrgyzstan&amp;units=metric|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Russian Officials (with Pamirski Post in the background).jpg|Ruski uradniki stojijo pred Pamirskim Postom, 1915
Murghab 2 TJ.jpg|Murghob je na visoki planoti vzhodnega Pamirja
Murghab 1 TJ.jpg|Glavna ulica Murgoba
Murghab 3 TJ.jpg|Vodovod Murgob
Bazaar in Murghab, Tajikistan (2006).jpg|Murgobski bazar
File:Murgab 1.jpg|Pogled na mesto
File:Murgab2.jpg|Uzbekistanska družina v Murgobu
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Viri ===
* [http://www.pamirs.org/images/maps/gbaorm.gif &quot;Gorno-Badakhshan, Tajikistan: Trekking Routes&quot; (map)]. www.pamirs.org.  Retrieved 25 August 2005.
* Jennings, David. (18 – 25 July 2004) [https://web.archive.org/web/20160303173823/http://www.davidjennings.net/weblog/archives/2004_07.html &quot;Sixty One Degrees: An Occasional Journal of an Asia-overland adventure&quot;].

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Murghab}}
* [https://pamirs.org/maps/ Karta Regije Gorno-Badahšan v Tadžikistanu]

[[Kategorija:Mesta v Tadžikistanu]]</text>
      <sha1>da897yre1v5f41cod7zf4jsycpqn0et</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Transsaharska cesta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>583803</id>
    <revision>
      <id>6677883</id>
      <parentid>6677554</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:46:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677883</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10076" sha1="qd9pc0sk6u6y4dzuqptw0khdzbonz5p" xml:space="preserve">{{Infopolje Cesta
| country = AFR
| type = TAH
| route = 2
| map = Trans-Sahara Highway.svg
| length_mi = 
| length_km = 4504
| length_round = 
| length_ref = 
| established = 
| direction_a = Sever
| terminus_a = {{Jct|country=AFR|TAH|1}} v [[Alžir]]u, [[Alžirija]]
| junction = {{Jct|country=AFR|TAH|5}}, v [[Kano (Nigerija)|Kanu]], [[Nigerija]]
| direction_b = Jug
| terminus_b = {{Jct|country=AFR|TAH|7}} in {{Jct|country=AFR|TAH|8}} v [[Lagos]]u, [[Nigerija]]
| countries   = {{flag|Alžirija}}&lt;br&gt;{{flag|Niger}}&lt;br&gt;{{flag|Nigerija}}
| previous_type = TAH
| previous_route = 1
| next_type = TAH
| next_route = 3
}}
[[File:Trans-Sahara Highway.PNG|thumb|Zemljevid transsaharske ceste (cesta Alžir–Lagos)]]
'''Transsaharska cesta''' ali '''TAH 2''', prej '''Transsaharski cestni koridor''' (TSR),&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;[https://unctad.org/system/files/official-document/tcsdtlinf2022d2_en.pdf The Trans-Saharan Road Corridor Towards an Economic Corridor: Commercializing and Managing the Trans-Saharan Road][UNCTAD/TCS/DTL/INF/2022/2], United Nations Conference on Trade and Development (UNCTAD), '''p. 14'''.&lt;/ref&gt; znana tudi kot '''Cesta afriške enotnosti''',&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web |date=2022-11-21 |title=African Unity Road linking Algiers to Lagos nears completion |url=https://www.euronews.com/2022/11/21/african-unity-road-linking-algiers-to-lagos-nears-completion |access-date=2024-05-21 |website=euronews |language=en}}&lt;/ref&gt; je nadnacionalni infrastrukturni projekt za lažjo trgovino, promet in regionalno povezovanje med šestimi afriškimi državami: [[Alžirija|Alžirijo]], [[Čad]]om, [[Mali]]jem, [[Niger|Nigrom]], [[Nigerija|Nigerijo]] in [[Tunizija|Tunizijo]]. Poteka približno 4500 km od severa proti jugu čez [[Sahara|Saharo]] od [[Alžir]]a v Alžiriji na sredozemski obali [[Severna Afrika|Severne Afrike]] do [[Lagos]]a v Nigeriji na [[Atlantski ocean|atlantski obali]] Zahodne Afrike; zato je včasih znana kot cesta Alžir–Lagos ali cesta Lagos–Alžir.

TSR je ena najstarejših in najbolj popolnih nadnacionalnih cest v Afriki, predlagana je bila leta 1962, gradnja odsekov v Sahari pa se je začela v 1970-ih. Poleg asfaltiranja in širitve obstoječih cest koridor vključuje na tisoče kilometrov kablov kot del ''Transsaharske optične hrbtenice'', večnacionalnega projekta za povečanje hitrih telekomunikacij po vsej regiji.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2022-11-21 |title=African Unity Road linking Algiers to Lagos nears completion |url=https://www.euronews.com/2022/11/21/african-unity-road-linking-algiers-to-lagos-nears-completion |access-date=2024-05-21 |website=euronews |language=en}}&lt;/ref&gt; Fizično infrastrukturo bodo dopolnjevale politike, ki bodo sprostile čezmejno trgovino in migracije ter razvile logistične storitve.

Transsaharska cesta (TAH) je ena od devetih [[Transafriško cestno omrežje|transafriških cest]] (TAH), ki jih razvijajo Ekonomska komisija Združenih narodov za Afriko (UNECA), Afriška unija (AU), Islamska razvojna banka (IsDB) in Afriška razvojna banka (AfDB) s podporo Arabske banke za gospodarski razvoj v Afriki, UNCTAD in drugih regionalnih in mednarodnih organizacij.

Od leta 2022 je bila večina ceste dokončana, osrednji odsek med Alžirijo in Nigrom pa je še vedno neasfaltiran.

== Trasa in stanje ==
[[File:Empty_road_in_Sahara.jpg|thumb|left|Transsaharska cesta med Laghouatom in Ghardaio v Alžiriji]]

Transsaharska cesta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://sahara-overland.com/routes/|title = Trans Sahara Routes|date = 28 January 2025}}&lt;/ref&gt; je dolga približno 4500 km, od tega je približno 98 % asfaltiranih. Poteka skozi tri države: Alžirijo, Niger in Nigerijo. Vendar pa načrtovalci dodatnih 3600 km povezanih cest do Tunizije, Malija, Čada in Mavretanije štejejo za sestavni del omrežja transsaharskih cest. Šest držav članic predstavlja 27 % BDP celine in 25 % njenega prebivalstva.

1200 km ceste v Nigeriji je del nacionalnega asfaltiranega cestnega omrežja te države in vključuje skoraj 500 km štiripasovnih razdeljenih odsekov, vendar je vzdrževanje cest pogosto pomanjkljivo in deli ceste so lahko v slabem stanju.

Približno polovica ceste, več kot 2300 km, leži v Alžiriji in je večinoma v dobrem stanju, najnovejši odseki pa so južno od Tamanrasseta. Od alžirskega obmejnega mesta In Guezzam do »točke nič« na meji z Nigrom je zdaj zaprta cesta, na obeh straneh pa se razteza peščeni nasip, ki preprečuje tihotapljenje migrantov.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.aps.dz/regions/135840-in-guezzam-lancement-du-dernier-troncon-de-la-transsaharienne-aux-frontieres-avec-le-niger|title = In-Guezzam: lancement du dernier tronçon de la transsaharienne aux frontières avec le Niger|date = 20 February 2022}}&lt;/ref&gt;

Niger ima 985 km ceste, leta 2023 pa je bilo asfaltiranih približno 900 km, čeprav so deli na jugu v slabem stanju. Več podrobnosti je navedenih spodaj.

Za cesto [[Tripolis]]–[[Cape Town]] (Transafriška cesta 3) je bil predlagan še en prehod čez Saharo, vendar ta pot zahteva veliko več gradnje, se sooča s težavami nestabilnosti in brezpravja v južni [[Libija|Libiji]] in severnem Čadu ter verjetno ne bo spodbudila trgovine v enaki meri kot TAH 2. Do dokončanja je morda še desetletja oddaljena.

Saharo prečkata še dve drugi transafriški cesti, vendar na njenih robovih. Leta 2005 je cesta [[Kairo]]–[[Dakar]] (TAH 1) na zahodu vzdolž atlantske obale postala prva popolnoma zaprta cesta, ki prečka Saharo od severa proti jugu (razen nekaj kilometrov v nikogaršnji zemlji med Marokom/Zahodno Saharo in Mavretanijo).&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://sahara-overland.com/2020/04/03/a-if-for-atlantic-highway/ | title=A is for Atlantic Highway to Mauritania | date=3 April 2020 }}&lt;/ref&gt; Cesta Kairo–Cape Town (TAH 4) sledi Nilu na vzhodu, prejšnji dolgi neasfaltirani odseki v Sudanu, Etiopiji in Keniji pa so bili od takrat znatno izboljšani. Cesta od Nanjukija v Keniji do Mojaleja na etiopski meji je odlična asfaltna cesta. Ceste v Etiopiji in Sudanu so bile od oktobra 2020 vse asfaltirane dobre kakovosti.

Leta 2018 je bila napovedana,&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://adrar-info.net/?p=42317|title=Ouverture de la route Choum-Tindouf: Une revendication pressante des Mauritaniens du Nord Est|accessdate=2025-05-14|archive-date=2021-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20211127152805/https://adrar-info.net/?p=42317|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; do leta 2019 pa se je odprla tretja trgovska pot med Alžirijo in Mavretanijo, ki je bila po zamudah zaradi pandemije leta 2024 uradno odprta za netovorni promet, vendar še ni bila klasificirana. Ustanovljena je bila v času francoske kolonialne dobe kot povezava med Alžirom in Dakarjem, da bi se izognili takratni španski Sahari ob Atlantiku, leta 1963 pa je bila zaprta. Trenutno se asfaltna cesta konča pri Hassi Abdelahu, mavretanskem mejnem prehodu 75 km južno od Tindoufa. Nadaljuje se približno 790 kilometrov kasneje v bližini Zouerata in poteka skozi Ain Ben Tili in Bir Moghrein.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://sahara-overland.com/routes/trans-sahara-tindouf-route//|title=Tindouf Route|date=27 January 2025}}&lt;/ref&gt; V Mavretaniji danes najpogosteje uporabljena pot ne sledi progi 'N1', ki je prikazana na številnih sodobnih zemljevidih. To temelji na kartiranju iz kolonialne dobe 1950-ih in na večini krajev satelitski posnetki kažejo, da vzdolž te trase ni nobene ceste.

== Poti ==
[[File:Algeria N1(1991)a.jpg|thumb|Cesta v alžirski Sahari]]
[[File:Hoggarpiste1991.jpg|thumb|Kamioni in zapuščena vozila v bližini meje z Nigrom]]
[[File:Hoggarpiste1991a.jpg|thumb|Prometni znak v Nigru]]
Mesta in države, ki jih pokriva, ter stanje ceste so naslednji.

=== V Alžiriji ===
*Alžir do Ghardaie, 625 km, asfaltirano, v dobrem stanju
*Ghardaia do Tamanrasseta, 1291 km, asfaltirano v dobrem stanju
*Tamanrasset do In Guezzam na meji z Nigrom, 400 km, asfaltirano.
*V Guezzamu do Assamake, mejnega prehoda Niger: 28 km zapečatene do 'točke nič', nato mehke peščene poti, možne za vozila z visokim odmikom od tal.

=== V Nigru ===
*Assamaka do Arlita, 210 km. Leta 2023 je ostalo manj kot 100 km označene poti, sledi nov asfalt proti jugovzhodu do Arlita
*Arlit do Agadeza, 243 km, asfaltirano leta 1980 in verjetno nedavno prenovljeno. Sklad OPEC je 19. marca 2021 sporočil, da bo zadnji odsek ceste 'kmalu dokončan'.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://opecfund.org/news/trans-sahara-highway |publisher=The OPEC Fund for International Development |title=Trans-Sahara Highway: Last link in 4,600 km road drives regional integration |accessdate=2025-05-14 |archive-date=2025-05-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250530065233/https://opecfund.org/news/trans-sahara-highway |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
*Agadez do Zinderja, 431 km, asfaltirano.&lt;ref&gt;Michelin Map 741, 2014&lt;/ref&gt;
*Zinder-Magaria na nigerijski meji, 111 km, asfaltirano, vendar v slabem stanju.

=== V Nigeriji ===
*Meja med Nigrom in Lagosom prek Kana, Kadune, Oya in Ibadana: 1193 km, od tega 127 km v dobrem stanju in 1066 km v 'zadovoljivem' stanju.
Skratka, čeprav se bodo starajoči se asfaltirani odseki vedno slabšali in zahtevali vzdrževanje, je trenutno manj kot 100 km poti vzhodno od Assamake še vedno označena peščena pot. Transsaharska cesta prek osrednje Sahare bo morda kmalu zaprta.

== Povezave z drugimi nadnacionalnimi cestami ==
Transsaharska cesta se križa z:

*Transafriško cesto Kairo–Dakar v Alžiru
*Transsahejsko cesto v Kanu v Nigeriji
*Transzahodnoafriško obalno cesto v Lagosu
*Cesto Lagos–Mombasa v Lagosu

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* [https://sahara-overland.com/routes/&quot;Sahara Overland; Trans Sahara Routes&quot;.]. Retrieved 27 January 2025. 
* [https://web.archive.org/web/20070711060123/http://www.afdb.org/portal/page African Development Bank/United Nations Economic Commission For Africa: &quot;Review of the Implementation Status of the Trans African Highways and the Missing Links: Volume 2: Description of Corridors&quot;.] August 14, 2003. Retrieved 14 July 2007. 

[[kategorija:Sahara]]
[[Kategorija:Geografija Afrike]]</text>
      <sha1>qd9pc0sk6u6y4dzuqptw0khdzbonz5p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Just for Laughs: Gags (Smeh ni greh)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>583819</id>
    <revision>
      <id>6677885</id>
      <parentid>6443021</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:50:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677885</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14718" sha1="q0k1shf94z1uummi4012it3b3lumwst" xml:space="preserve">

{{Infopolje Televizija
| image                    = Just For Laughs Gags.png
| caption                  = 
| alt_name                 = ''Just for Laughs''
| genre                    = [[Televizijska komedija|Komedija]]
| creator                  = Pierre Girard&lt;br&gt;Jacques Chevalier
| writer                   = 
| director                 = 
| creative_director        = 
| developer                = 
| presenter                = 
| starring                 = 
| voices                   = 
| narrated                 = 
| theme_music_composer     = 
| opentheme                = 
| endtheme                 = 
| composer                 = 
| country                  = Kanada
| language                 = brez&lt;br&gt;medmet&lt;br&gt;francoščina&lt;br&gt;angleščina
| num_seasons              = 24 &lt;small&gt;(od leta 2024)&lt;/small&gt;
| num_episodes             = 3000+
| list_episodes            = 
| executive_producer       = 
| producer                 = [[Just for Laughs]]
| editor                   = 
| location                 = Kanada&lt;small&gt;(mesta [[Quebec City|Quebeca]], [[Montreal]] in [[Vancouver]])&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Mehika
| cinematography           = 
| camera                   = 
| runtime                  = 15–22 minut
| network                  = * [[TVA (Kanadsko TV omrežje)|TVA]]&lt;br&gt;[[CBC Television]]&lt;br&gt;[[CTV Comedy Channel|The Comedy Network]]&lt;br&gt;[[TVOntario]] (Kanada)
* [[American Broadcasting Company|ABC]]&lt;br&gt;[[Telemundo]]&lt;br&gt;[[Laff (TV network)|Laff]] (ZDA)
*[[ABS-CBN News Channel]] (Filipini)
| first_aired              = {{start date|df=yes|2000|12|26}}
| last_aired               = zdaj
| related                  = [[Just for Laughs (Britanske TV serije)|''Just for Laughs'' (Britanske TV serije)]]&lt;br&gt;''[[Just for Laughs Gags Asia]]''&lt;br&gt;''[[Just Kidding (TV serije)|Just Kidding]]''
}}

'''''Just for Laughs Gags''''' ([[Slovenščina|slovensko]]: '''''Smeh ni greh''''') ([[Francoščina|francosko]]: '''''Les Gags''''') je kanadska nema komična [[Resničnostna oddaja|resničnostna televizijska serija]] s skritimi kamerami, ki je del blagovne znamke Just for Laughs &lt;ref&gt;[http://www.aoltv.com/show/just-for-laughs-gags/185761 Just for Laughs Gags] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923211405/http://www.aoltv.com/show/just-for-laughs-gags/185761|date=23 September 2015}} &quot;This crazy but amazing team of Quebec-based comedian troupe uses the city as its stage, and its inhabitants, or victims, as characters! People are caught in a twisted yet funny web of comedic deception. This updated ''Candid Camera'' is a tad more risque and a little kookier with its practical jokes. The little snippets last only a few minutes, and some look more painful than others.&quot;&lt;/ref&gt;. Ustvarila sta jo Pierre Girard in Jacques Chevalier. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vulture.com/2016/06/the-strange-phenomenon-of-just-for-laughs-canadian-prank-series.html|title=The Strange Phenomenon of Just For Laughs' Canadian Prank Series|last=Eddie Brawley|date=7 June 2016|website=Vulture}}&lt;/ref&gt;

Serija uporablja način 'skrite kamere', pri čemer se nič hudega slutečim osebam mede od potegavščin, medtem ko skrite kamere snemajo njihove odzive; vsaka epizoda ponuja več le-teh. Medtem ko nekateri segmenti vključujejo kratke dialoge, večina ne vsebuje nobenega zvoka ali govora, odvisno od naravnega zvoka v okolju, skupaj z dodatnimi zvočnimi učinki, posnetki smeha in glasbo.

== Produkcija ==
21. decembra 2000 se je oddaja ''Just for Laughs Gags (Smeh ni greh)'' začela predvajati na francosko-kanadski mreži Canal D. V naslednjih letih so oddajo prevzeli TVA, CBC in The Comedy Network v Kanadi, BBC1 v Združenem kraljestvu, TF1 v Franciji ter [[American Broadcasting Company|ABC]] in [[Telemundo]] ter tudi Laff v ZDA; kanadska različica (za razliko od tistih, ki so bile producirane za ABC) je bila v ZDA predvajana v prvi izdaji jeseni 2015. To različico distribuira PPI Partners in je na voljo tako med tednom kot tudi ob koncu tedna. 

Večina segmentov je posnetih v [[Montréal|Montrealu]], nekateri pa v [[Québec (mesto)|Quebecu]], [[Vancouver|Vancouvru]] in [[Mehika|Mehiki]]. Britanska in azijska različica sta bili izdelani v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] oziroma [[Singapur|Singapurju]]. Leta 2011 je oddaja dobila svojo odcepljeno različico, ''Just Kidding'', v kateri izključno otroci delajo potegavščine odraslim. &lt;sup class=&quot;noprint Inline-Template Template-Fact&quot; style=&quot;white-space:nowrap;&quot;&gt;&amp;#x5B; ''[[wikipedija:Navedi vir|&lt;span title=&quot;This claim needs references to reliable sources. (June 2022)&quot;&gt;potreben citat&lt;/span&gt;]]'' &amp;#x5D;&lt;/sup&gt;

== Igralska zasedba ==
 
Ta razdelek vsebuje posebno igralsko zasedbo, povezano z oddajo ''Just for Laughs Gags''. &lt;ref&gt;{{Citat|title=Just for Laughs Gags (TV Series 2001– ) - IMDb|url=http://www.imdb.com/title/tt2486436/reference/|access-date=2022-10-08}}&lt;/ref&gt;

* Antoine Laurier &lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Just For Laughs Family Of Pranksters|url=https://www.youtube.com/watch?v=WbmXJ6P1W38|website=YouTube|publisher=Just For Labs|accessdate=8 April 2024}}&lt;/ref&gt;
* Claude Talbot
* Dany Many
* Denis Levasseur &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.lexpressmontcalm.com/article/2019/01/25/comment-la-vie-a-t-elle-piege-denis-levasseur|title=Comment la vie a-t-elle piégé Denis Levasseur ?|date=25 January 2019|language=fr|website=L'express Montcalm|accessdate=2025-05-15|archive-date=2025-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20250124223821/https://www.lexpressmontcalm.com/article/2019/01/25/comment-la-vie-a-t-elle-piege-denis-levasseur|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* Denise Jacques
* Francis Gio Santiago
* Jack Martin
* Jacques Drolet
* Jean Guimond
* Jean Kohnen
* Jean-Pierre Alarie
* Jean Provencher
* Keith Law
* Kirsteen O'Sullivan
* Marie-Andrée Poulin
* Marie-Ève Larivière
* Marie-Ève Verdier
* Marie-Pierre Bouchard
* Mathilde Laurier &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* Maude Croteau
* Maude Laurier &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* Nadja David
* Pascal Babin
* Philippe Bond
* Rebecca Laurier &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* Richard Ledoux
* Richardson Zéphir
* Sonia Butterworth
* Ted Pluviose

== Sprejem ==
[[File:Tv_just_for_laughs_gags.JPG|sličica|200x200_pik| Prevara na ''Just for Laughs: Gags (Smeh ni greh)'']]
Zaradi nemega formata in brez potrebe po prevodu (razen komentarja ob začetku šale, ki ga je mogoče enostavno lokalizirati) je ''Just for Laughs: Gags (Smeh ni greh)'' v treh letih dosegel 70 držav, do leta 2015 pa so ga kupili za uporabo v več kot 130 državah po vsem svetu, pa tudi na letališčih in s strani letalskih družb. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rcinet.ca/en/2015/01/08/just-for-laughs-gags-15-years-growing-around-the-world/|title=Just for Laughs: Gags – 15 years growing around the world|date=8 January 2015|last=Carmel Kilkenny|website=Radio Canada International}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Zarzycki|first=Nick|date=2019-05-31|title=The cost of cringe: Does Just for Laughs: Gags go too far?|language=en|work=National Post|url=https://nationalpost.com/entertainment/the-cost-of-cringe-does-just-for-laughs-gags-go-too-far|accessdate=2022-06-09}}&lt;/ref&gt;

Reakcije na šale segajo od &quot;nesmiselnih&quot;  do medkulturno smešnih.  Isti distributerji distribuirajo tudi podobno oddajo ''Surprise Sur Prise''.

Bruce Hills, operativni direktor podjetja, odgovornega za oddajo, meni, da je razlog za njeno povpraševanje med televizijskimi kanali ta, da se lahko izraža občinstvu brez jezika. &lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt;

== ''Just for Laughs'' (ameriška TV-serija) ==
{{Infopolje Televizija
| alt_name                 = ''Just for Laughs''
| image                    = 
| caption                  = 
| genre                    = [[komedija]]
| creator                  = [[Rick Miller (komediant)|Rick Miller]]
| writer                   = 
| director                 = [[Troy Miller (filmski producent)|Troy Miller]]
| creative_director        = 
| developer                = 
| presenter                = Rick Miller
| starring                 = 
| voices                   = 
| narrated                 = 
| theme_music_composer     = 
| opentheme                = 
| endtheme                 = 
| composer                 = 
| country                  = ZDA
| language                 = angleščina
| num_seasons              = 3
| num_episodes             = 35
| list_episodes            = 
| executive_producer       = Troy Miller
| producer                 = 
| editor                   = 
| location                 = Warner Brothers Studios
| cinematography           = 
| camera                   = ena kamera
| runtime                  = 23 minut
| network                  = [[American Broadcasting Company|ABC]]
| first_aired              = {{start date|df=yes|2007|7|17}}
| last_aired               = {{End date|df=yes|2009|7|12}}
| related                  = 
}}
'''''Just for Laughs''''' je ameriška skeč komična oddaja, ki jo vodi Rick Miller in jo je produciralo Dakota Pictures, ter prikazuje odlomke iz kanadske različice oddaje.

Dobra gledanost med poletnimi predvajanji leta 2007 in [[Stavka ceha ameriških filmskih in TV scenaristov (2007–2008)|stavka sindikata pisateljev]] sta privedla do tega, da je ABC oddajo dodal na svoj seznam predvajanj kot zamenjavo sredi sezone za sezono 2007–08.

Na spored se je vrnil 1. januarja 2008, preden je bil 12. maja 2008 odpovedan. 4. junija 2009 je bilo objavljeno, da se bo tretja sezona začela predvajati 21. junija 2009. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://thefutoncritic.com/news.aspx?id=8145|title=ABC Revives &quot;Just for Laughs&quot;|date=4 June 2009|publisher=The Futon Critic|accessdate=14 December 2018}}&lt;/ref&gt;

Program Partners je oddajo vrnil v [[Združene države Amerike]] za četrto sezono, ki se je začela jeseni 2015; ta sezona je bila predvajana v premierni sindikaciji. 

=== Sezonske Nielsenove ocene ===
Sezonske ocene temeljijo na povprečnem skupnem številu gledalcev na epizodo oddaje ''Just for Laughs'' na [[American Broadcasting Company|ABC]]:
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Sezona
! Epizode
! Časovni interval (EDT)
! Premiera sezone
! Finale sezone
! TV sezona
! Uvrstitev
! Gledalci&lt;br /&gt; (v milijonih)
|- style=&quot;background-color:#F9F9F9&quot;
! style=&quot;background:#F9F9F9;text-align:center&quot; | 1
| style=&quot;font-size:13px;text-align:center&quot; | 17
! style=&quot;background:#F9F9F9;font-size:12px;font-weight:normal;text-align:left;line-height:110%&quot; | Torek 20:00
| 17. julij 2007
| 6. november 2007
| style=&quot;font-size:11px;text-align:center&quot; | 2006–2007
! style=&quot;text-align:center&quot; | #111
| style=&quot;text-align:center&quot; | 7,06
|- style=&quot;background-color:#F9F9F9&quot;
! style=&quot;background:#F9F9F9;text-align:center&quot; | 2
| style=&quot;font-size:13px;text-align:center&quot; | 14
! style=&quot;background:#F9F9F9;font-size:12px;font-weight:normal;text-align:left;line-height:110%&quot; | Torek 20:00
| 1. januar 2008
| 1. april 2008
| style=&quot;font-size:11px;text-align:center&quot; | 2007–2008
! style=&quot;text-align:center&quot; | #156
| style=&quot;text-align:center&quot; | 4,93
|- style=&quot;background-color:#F9F9F9&quot;
! style=&quot;background:#F9F9F9;text-align:center&quot; | 3
| style=&quot;font-size:13px;text-align:center&quot; | 4
! style=&quot;background:#F9F9F9;font-size:12px;font-weight:normal;text-align:left;line-height:110%&quot; | Nedelja 19:30
| 21. junij 2009
| 12. julij 2009
| style=&quot;font-size:11px;text-align:center&quot; | 2008–2009
! style=&quot;text-align:center&quot; | #150
| style=&quot;text-align:center&quot; | 3,90
|}

==== 1. sezona (2007) ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Št.&lt;br /&gt; na splošno
! Št. v&lt;br /&gt; sezonah
! Prvotni datum predvajanja
|-
| '''1'''
| 1
| 17. julij 2007
|-
| '''2'''
| 2
| 24. julij 2007
|-
| '''3'''
| 3
| 31. julij 2007
|-
| '''4'''
| 4
| 7. avgust 2007
|-
| '''5'''
| 5
| 14. avgust 2007
|-
| '''6'''
| 6
| 21. avgust 2007
|-
| '''7'''
| 7
| 28. avgust 2007
|-
| '''8'''
| 8
| 4. september 2007
|-
| '''9'''
| 9
| 11. september 2007
|-
| '''10'''
| 10
| 18. september 2007
|-
| '''11'''
| 11
| 25. september 2007
|-
| '''12'''
| 12
| 2. oktober 2007
|-
| '''13'''
| 13
| 9. oktober 2007
|-
| '''14'''
| 14
| 16. oktober 2007
|-
| '''15'''
| 15
| 23. oktober 2007
|-
| '''16'''
| 16
| 30. oktober 2007
|-
| '''17'''
| 17
| 6. november 2007
|}

==== 2. sezona (2008) ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Št.&lt;br /&gt; na splošno
! Št. v&lt;br /&gt; sezonah
! Prvotni datum predvajanja
|-
| '''18'''
| 1
| 1. januar 2008
|-
| '''19'''
| 2
| 8. januar 2008
|-
| '''20'''
| 3
| 15. januar 2008
|-
| '''21'''
| 4
| 22. januar 2008
|-
| '''22'''
| 5
| 29. januar 2008
|-
| '''23'''
| 6
| 5. februar 2008
|-
| '''24'''
| 7
| 12. februar 2008
|-
| '''25'''
| 8
| 19. februar 2008
|-
| '''26'''
| 9
| 26. februar 2008
|-
| '''27'''
| 10
| 4. marec 2008
|-
| '''28'''
| 11
| 11. marec 2008
|-
| '''29'''
| 12
| 18. marec 2008
|-
| '''30'''
| 13
| 25. marec 2008
|-
| '''31'''
| 14
| 1. april 2008
|}

==== 3. sezona (2009) ====
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
!Št.&lt;br /&gt; na splošno
! Št. v&lt;br /&gt; sezonah
! Prvotni datum predvajanja
|-
| '''32'''
| 1
| 21. junij 2009
|-
| '''33'''
| 2
| 28. junij 2009
|-
| '''34'''
| 3
| 5. julij 2009
|-
| '''35'''
| 4
| 12. julij 2009
|}

== YouTube kanal ==
Oddaja ima uradni [[YouTube]] kanal. Februarja 2024 je imel kanal vsaj 7,6 tisoč videoposnetkov. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.saltwire.com/nova-scotia/lifestyles/nick-zarzcyki-the-cost-of-cringe-does-just-for-laughs-gags-go-too-far-317060/|title=NICK ZARZCYKI: The cost of cringe - Does Just for Laughs: Gags go too far?|date=30 May 2019|website=Saltwire|accessdate=2025-05-15|archive-date=2024-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20240526081949/https://www.saltwire.com/nova-scotia/lifestyles/nick-zarzcyki-the-cost-of-cringe-does-just-for-laughs-gags-go-too-far-317060/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Tožba ==
Leta 2014 se je 83-letna ženska pripravljala na tožbo proti organizaciji ''Just for Laughs'' zaradi potegavščin, povezanih z otroki. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://torontosun.com/2014/08/01/traumatized-senior-sues-just-for-laughs-gags-over-dropped-baby-stunt|title='Traumatized' senior sues 'Just for Laughs Gags,' over|last=Marie-Eve Dumont|date=1 August 2014|website=Toronto Sun}}&lt;/ref&gt;

== Reference ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.youtube.com/user/JustForLaughsTV Uradni YouTube kanal Just For Laughs Gags]
* [https://www.youtube.com/user/justkiddingpranks Uradni YouTube kanal Just Kidding]
* [http://www.videobash.com/profile/justforlaughs Kanal Just for Laughs Gags na Videobash.com]

tudi na:

* [http://www.hahaha.com/ hahaha.com]
* [https://www.youtube.com/user/ClassicHiddenCamera Klasika s skrito kamero (Youtube)]
* [https://www.youtube.com/user/justforlaughscomedy Stand-up kanal samo za smeh]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>q0k1shf94z1uummi4012it3b3lumwst</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Politična in pravna sotvarja &quot;carinske vojne&quot; v Sloveniji (1991)</title>
    <ns>118</ns>
    <id>584108</id>
    <revision>
      <id>6678018</id>
      <parentid>6677584</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:09:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Raprep</username>
        <id>220594</id>
      </contributor>
      <comment>urejanje Povzetka</comment>
      <origin>6678018</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="116682" sha1="iravodrb7l8wx15cqkftpnpb2g1oebu" xml:space="preserve">{{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} &lt;!-- Ne odstranite te vrstice! --&gt;


{{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}}
{{Teme osnutkov|north-america|education}}
{{AfC topic|soc}}

== Povzetek ==
[[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala &quot;''centrifugalno federacijo''&quot;,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; v kateri sta bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena položaj in politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status izvirnih nosilk državne suverenosti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij (moči) med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Z ustavo vzpostavljena &quot;''decentralizacija brez odgovornosti''&quot;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja države.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu &quot;Kardeljeve ustave&quot;&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}&lt;/ref&gt; prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=159–160}}&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=47–49}} Terjala je &quot;''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''&quot;&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; (tj. združitev vseh Srbov v eni državi)&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=31}} in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda. Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=12}} '''VIR ČASOVNO SPOREN'''

Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo &quot;[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]&quot; s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve. Rezultat &quot;revolucije&quot; je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova.&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}&lt;/ref&gt; Ukinitev avtonomije pokrajin je pomenila hudo kršitev Ustave SFRJ (1974), po mnenju dela pravne stroke celo razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije še branila ustavni red, kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt;

Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo &quot;protibirokratski revoluciji&quot; in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo &quot;izvoziti&quot; še &quot;protibirokratsko revolucijo&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=34–38}} &quot;Izvoz&quot; v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu republiškemu vodstvu z &quot;revolucijo&quot; že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=37}} Srbsko republiško vodstvo je z &quot;revolucijo&quot; dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je &quot;(pro)srbski blok&quot; tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ.

Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in &quot;evropeizacijo&quot; Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt Srboslavije&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=38}} in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji na začetku aprila 1990. Volitve niso prispevale k razrešitvi nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih volitvah v Skupščino Republike Slovenije je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}}&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=159}}

Ustava SFRJ je jamčila &quot;''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir}}&lt;/ref&gt; V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=12,16}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=70,72,371}} Srbsko republiško vodstvo je predlagalo, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=144}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o &quot;usodi&quot; Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt; Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=80,82}}

23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; medtem ko so se v vladajočem Demosu (še zlasti nacionalisti) nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=189}} da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=65,190}} Za nedefinirano samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma  dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=74}} 

Politično odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene, tudi nezakonite poteze že pred plebiscitom o samostojnosti, po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiška vodstva v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|pages=134—135}}&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;{{Rp|page=9}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt;  

Razlogi spopada. Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}&lt;/ref&gt; Način slovenskih oblasti, ki ga je narekovala predvsem vladna koalicija [[:sl:DEMOS|Demos]], so zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zveznega izvršnega sveta]] (ZIS) oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških izvršnih svetov (&quot;vlad&quot;) oziroma proračunov. Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je ZIS aprila 1991 pripravil in maja sprejel odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je ZIS omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. JLA, tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim ZIS, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;{{Rp|pages=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=274}} ZIS je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovoril z izvršbo aprila pripravljenega &quot;carinskega&quot; odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=40}}

Intervencija poleti 1991 je bila omejena&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}&lt;/ref&gt; in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=315}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=47}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno &quot;carinsko&quot; akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve ZIS o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991. 

Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=8}}&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=142}} ZIS je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila &quot;ultimat&quot;, ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve ZIS in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS &quot;''suspendirala razglasitev samostojnosti''&quot;.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.&lt;/ref&gt;{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=354}}

Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo &quot;''izgnati''&quot;&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=267—268}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.

== Predzgodovina (širša sotvarja) ==

=== &quot;Centrifugalna federacija&quot; ===
[[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan &quot;''centrifugalni federalizem''&quot;.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&amp;lang=slv&amp;prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}&lt;/ref&gt; Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&amp;tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}&lt;/ref&gt; Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}&lt;/ref&gt; Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v &quot;''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''&quot;.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem.  

=== &quot;Protibirokratska revolucija&quot; ===
V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=48–49}}&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}&lt;/ref&gt; Motila sta jih predvsem s &quot;Kardeljevo ustavo&quot;&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}&lt;/ref&gt; – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter &quot;konfederalni način&quot; odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. &quot;Konfederalni način&quot; odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. (('''OPOMBA''': [[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.)) Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=12}}

Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni  poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času &quot;[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]&quot; je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. &quot;Revolucija&quot;, izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila &quot;ustrezne&quot; kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet &quot;protibirokratske revolucije&quot; je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=34–38,416}} 

Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči &quot;konfederalnemu načinu&quot; odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega &quot;konfederalnega načina&quot; odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}&lt;/ref&gt; 

=== Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani &quot;miting resnice&quot; in razpad ZKJ ===
Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus &quot;izvoza&quot; protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo &quot;Sever&quot;, v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila &quot;miting resnice&quot; srbskih nacionalistov v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus &quot;evropeizacije&quot; in &quot;konfederalizacije&quot; programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja &quot;tovarišev&quot; iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=232—235}} 

=== &quot;Gremo v Evropo&quot; ===
Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina &quot;evropeizacije&quot;, približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko &quot;koprnenje&quot; po &quot;Evropi&quot; je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom &quot;Evropa zdaj&quot;. Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}&lt;/ref&gt; Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v &quot;Evropo 92&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=140}} Obče razširjena &quot;evropomanija&quot; se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}&lt;/ref&gt; A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v &quot;polnokrvno&quot; konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje &quot;Evrope&quot;, ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje &quot;Balkana&quot; in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med &quot;Evropo” in &quot;Balkanom&quot;. Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.

['''OPOMBA''' Balkan&quot; naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt; &quot;Evropa&quot; pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti &quot;Evrope&quot; projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o &quot;Balkanu&quot; oziroma &quot;Balkancih&quot;, ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, zavajanjem, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.]

=== &quot;Izgon&quot; Slovenije iz Jugoslavije ===
8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. 

Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}}&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=159}}

Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=144}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=238}} 

=== Slovensko vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij ===
Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: &quot;''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''.&quot;&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}&lt;/ref&gt;{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} 

Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=66–68}} A vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi &quot;''potujoči cirkus predsedniških srečanj''&quot;) niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije. &lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično.  

=== Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo ===
Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z &quot;''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''&quot;. Jugoslavija naj bi bila zasnovana &quot;''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''&quot;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=56–62}} 

=== Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS ===
Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. &quot;Ustavna struja&quot; v Demosu je menila, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so menili, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat res ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}&lt;/ref&gt;  Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS vložila predlog za razpis. Skupščina RS je predlog zavrnila, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj ostane federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnost sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=65,190}} Skupščina RS je ZPSN&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}&lt;/ref&gt; sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=192}}

Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom RS glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt; Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=74}}

=== Enostranske poteze RS ===
Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: &quot;''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=368}}

=== Provociranje v Pekrah ===
Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=244,245,266,429}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}&lt;/ref&gt; Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=272,279}} 

Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Rp|pages=123—131}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun.

V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=280}}

=== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ===
Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=9}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nima pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|pages=134—135}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno &quot;carinsko&quot; intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=33}}

Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.&lt;ref name=&quot;:31&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}&lt;/ref&gt; Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT]

=== Blokada delovanja Predsedstva SFRJ ===
Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=316}} &lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA.  

== Uvod v spopad (neposredno sotvarje) ==

=== Carine ===

['''OPOMBA:''' V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}&lt;/ref&gt; ] 

Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem (&quot;ministrom&quot;) za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=70}} Prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti je vodilo do spopada v Sloveniji poleti 1991. Tudi vlade drugih jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerile v republiške proračune, a Skupščina RS je prihodke od carin razglasila za izvirni prihodek RS, slovenska vlada pa v zvezni proračun &quot;''za financiranje minimalnih funkcij federacije''&quot;&lt;ref&gt;»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&amp;#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&amp;#x20;42.&lt;/ref&gt; preusmerila le manjši del carinskih prihodkov .&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}&lt;/ref&gt; skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. &quot;Carinski odlok&quot; je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih zvezni vladi, na mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 &quot;''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''&quot;.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=273—274}} 

Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=282}} 

== Oborožen spopad ==
=== Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije ===
Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, &quot;''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=142}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=38}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla &quot;''partnerja za pogovore''&quot;.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;

Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Sebično slovensko republiško vodstvo&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=71}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=368}} se je zavedalo, da lahko &quot;odhod&quot; Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži &quot;''verižno reakcijo''&quot;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=146}}
=== Izvršba odloka zvezne vlade ===
Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=40}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}&lt;/ref&gt; ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi &quot;carinskega&quot; odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. &quot;zagrebškega&quot; vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''&quot;Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''.&quot;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, &quot;''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da &quot;''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''&quot;, čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=289}} 

=== TO (prva) prelije kri ===
Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje &quot;sumljivih&quot; civilnih oseb.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=51,54—55}}

=== JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo ===
[[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]]
Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu &quot;polnega bojnega angažiranja&quot;, a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: &quot;''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''.&quot;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov &quot;pristop&quot; deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=48}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je &quot;angažirala&quot; 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse &quot;''relevantne politične faktorje''&quot; v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=49}}
[[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]]

=== Ofenziva oboroženih sil RS ===
Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}&lt;/ref&gt; Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=79}}

=== Ultimat generalov JLA ===
Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=297}}

Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja (&quot;ministra&quot;) za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 &quot;kazen&quot; za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=335}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=57}}

=== Diplomatska ofenziva &quot;evropske trojke&quot; ===
Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili &quot;mirovni paket&quot;. Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje &quot;evropske trojke&quot;, Skupščina RS pa dva dni kasneje.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}&lt;/ref&gt; Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred &quot;neizprosnimi Evropejci&quot; hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost.

==== &quot;Evropska trojka&quot; zahteva povrnitev na stanje pred  25. 6. 1991 ====
Na srečanju z &quot;evropsko trojko&quot; v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore &quot;trojke ES&quot;, da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji &quot;zamrznitve&quot; osamosvojitvenih procesov. Pomeni &quot;zamrznitev&quot; le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in &quot;trojka ES&quot; nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – &quot;trojka&quot; je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=341—347}}

==== &quot;Evropska trojka&quot; deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ====
Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je &quot;evropska trojka&quot; dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako &quot;resno&quot; upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=283}} prevzelo &quot;upravljanje&quot; JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi.

=== &quot;Golobi&quot; in &quot;jastrebi&quot; ===
Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. '''OPOMBA MEDVEDJEK''' V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: &quot;''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: &quot;''To je šele začetek''.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=195}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=61}}

2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške &quot;trojke ES&quot; De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med &quot;jastrebi&quot;, ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi &quot;golobi&quot; je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. &quot;Republiška koordinacija&quot; je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z &quot;napadom diverzantov JLA&quot; so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}&lt;/ref&gt;

&quot;Koordinacija&quot; se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z &quot;golobi&quot; v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju &quot;carinskega&quot; odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v &quot;koordinaciji&quot; so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po &quot;pokanju&quot; podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja &quot;republiške koordinacije&quot; Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak. '''OPOMBA PRODAJA OROŽJA''' 

=== Stopicanje k miru ===
==== JLA diktira pogoje premirja ====
2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''&quot;Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''.&quot; Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na mejah; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.{{listref|VII|p=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je pristanek na pogoje premirja, v veliki meri prilagojene diktatu JLA, komentiral z besedami: &quot;''To je puč. Gre za proti-slovenski diktat''.&quot;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Rp|page=111}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na &quot;proti-slovenski diktat&quot; je (2. 7. 1991 ob 18. uri&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Rp|page=112}}) ustavil napade &quot;pučistične&quot; JLA. &quot;Diktat&quot; je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=303}}

==== Starši nabornikov za mir ====
3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}}

==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ====
4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: &quot;''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=307}} 

Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=340}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=67}}
=== Ultimat Evropske skupnosti na Brionih ===
==== Suspenz razglasitve samostojnosti ====
Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila &quot;ultimat&quot;, ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev &quot;diktat&quot;, ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna (&quot;Badinterjeva&quot;) komisija]], &quot;''suspendirala razglasitev samostojnosti''&quot;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.&lt;sup&gt;Repe:372&lt;/sup&gt;}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v &quot;carinski&quot; intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela!
==== Slovenska kapitulacija ====
Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: &quot;''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''.&quot;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt; Van den Broek, član posredniške &quot;trojke ES&quot;, je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}&lt;/ref&gt; Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, &quot;ultimat&quot;, ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila &quot;ultimat&quot;, ker je bila, opaža zgodovinar Repe, &quot;''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=358—359}}

==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ====
10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=73}} Repe: &quot;''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru &quot;polnega bojnega angažiranja&quot; JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se &quot;carinski odlok&quot; zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, &quot;''enega izmed očetov samostojne Slovenije''&quot;, samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: &quot;Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen&quot;|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}&lt;/ref&gt;

Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; &lt;s&gt;Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe &quot;dežele&quot;, nepotreben.&lt;/s&gt;
=== Žrtve ===
V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v &quot;nesreči&quot;. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi &quot;telesnih naporov&quot;, drugi nekaj dni kasneje med &quot;vračanjem na bojni položaj&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, &quot;''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=314}}

Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze &quot;republiške koordinacije&quot; za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=317}}

== Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ ==
=== Slovensko-srbski &quot;posel&quot; ===
Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence &quot;potiskati&quot; iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;{{Rp|pages=267—268}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=70}} 
==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ====
18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz BiH [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve &quot;jugoslovanskega vprašanja&quot; ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Rp|page=181}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=79}}

==== Presenečena &quot;Evropa&quot; ====
Tudi posredniška &quot;trojka ES&quot; ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih &quot;Evropejcev&quot; v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani &quot;Evropejci&quot; in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: &quot;''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''.&quot;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali &quot;drugo Jugoslavijo&quot; v katerikoli politično-organizacijski obliki.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=76}}

==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ====
Ključni del slovensko-srbskega &quot;posla&quot; poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji.

RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992.

=== JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska ===
JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=55—56}}

== Opombe ==
{{opombe|group=efn}}

== Sklici ==
{{sklici}}
__VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__</text>
      <sha1>iravodrb7l8wx15cqkftpnpb2g1oebu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ješprenj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>585214</id>
    <revision>
      <id>6677831</id>
      <parentid>6471720</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:18:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677831</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1708" sha1="79bnpwxo92j2tpqr01t2ii8mhq10vbh" xml:space="preserve">[[File:Barley grains.jpg|thumb|Ješprenj]]

'''Ješprenj''' ali '''olupljen ječmen''' je [[ječmen]], ki je bil obdelan tako, da so mu odstranili vlaknato zunanjo lupino in ga spolirali, da so odstranili del ali celotno plast otrobov.

Je najpogostejša oblika ječmena za prehrano ljudi, ker se hitreje kuha in je manj žvečljiv kot druge, manj predelane oblike žita&lt;ref name=&quot;sub&quot;&gt;[http://www.foodsubs.com/GrainBarley.html Barley] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210413132945/http://www.foodsubs.com/GrainBarley.html |date=2021-04-13 }} from The Cook's Thesaurus (foodsubs.com)&lt;/ref&gt;, kot je &quot;oluščen ječmen&quot; (ali &quot;ječmenova kaša&quot;, znana tudi kot &quot;ječmen za juho&quot;).&lt;ref name=&quot;sub&quot;/&gt; Iz mletega ješprenja se pripravlja fina ječmenova moka.&lt;ref&gt;{{cite book | last=Ensminger | first=M.E. | last2=Ensminger | first2=A.H. | title=Foods &amp; Nutrition Encyclopedia, Two Volume Set | publisher=Taylor &amp; Francis | year=1993 | isbn=978-0-8493-8980-1 | url=https://books.google.com/books?id=XMA9gYIj-C4C&amp;pg=PA164 | accessdate=May 30, 2016 | page=164}}&lt;/ref&gt;

Ješprenj je po vsebnosti kalorij, beljakovin, vitaminov in mineralov podoben pšenici, čeprav so nekatere sorte bogatejše z lizinom.&lt;ref&gt;[http://agresearch.montana.edu/wtarc/producerinfo/agronomy-nutrient-management/Barley/BarleyBasics.pdf Barley basics], from the [[Montana State University]]&lt;/ref&gt; Uporablja se predvsem v juhah, enolončnicah in kašah. Je glavna sestavina italijanske jedi orzotto in ena glavnih sestavin judovske jedi cholent ter poljske juhe krupnik. Prav tako je sestavni del slovenske narodne jedi [[ričet]].

==Sklici==
&lt;references /&gt;

{{food2-stub}}

[[Kategorija:Žita]]
[[Kategorija:Slovenska kuhinja]]</text>
      <sha1>79bnpwxo92j2tpqr01t2ii8mhq10vbh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lipanski Apači</title>
    <ns>0</ns>
    <id>586833</id>
    <revision>
      <id>6678063</id>
      <parentid>6663163</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T00:25:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678063</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="40518" sha1="6kv832cw0sw0r9n5jix6cc63u2um24l" xml:space="preserve">{{infobox ethnic group|
| group            = Lipanski Apači
| population       = (štetje) 1077 (2010), samoopredeljen&lt;ref&gt;{{cite web |title=2010 Census CPH-T-6. American Indian and Alaska Native Tribes in the United States and Puerto Rico: 2010 |url=https://www2.census.gov/programs-surveys/decennial/tables/cph/cph-t/cph-t-6/table-4.xlsx |website=Census |date=2010 |access-date=28 February 2024}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;100 (SIL 1977)
&lt;ref name=ethno&gt;[http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=apl &quot;Lipan Apache.&quot;] ''Ethnologue.'' Retrieved 2 March 2012.&lt;/ref&gt;
| popplace         = ZDA:&lt;br/&gt;[[Nova Mehika]],&lt;ref name=&quot;marr7&quot;&gt;[https://ftp.txdot.gov/pub/txdot-info/env/toolkit/415-07-rpt.pdf Mescalero Apache Research Report] (2020), p. 7.&lt;/ref&gt; [[Oklahoma]], [[Texas]]
| pop1             = Mehika:&lt;br/&gt; [[Coahuila]]&lt;ref name=marr18&gt;Mescalero Apache Research Report (2020), p. 18&lt;/ref&gt;
| rels             =
| langs            = [[angleščina]], [[španščina]], domorodni jezik
| related          = drugi [[Apači]]
}}
[[File:Apachean_ca.18-century.png|thumb| Južni Athapaski, ok. 18 stoletje:
WA: Western Apache, N:  Navajo,  Ch: Chiricahua, M: Mescalero, J: Jicarilla, L: Lipan, Pl: Plains Apache (Kiowa Apache)]]

'''Lipanski Apači''' so skupina Apačev, [[Athapaski|južnoatabaškega]] domorodnega ljudstva, ki je stoletja živelo na jugozahodu in južnih ravnicah. V času stika z Evropejci so živeli v [[Nova Mehika|Novi Mehiki]], [[Kolorado|Koloradu]], [[Oklahoma|Oklahomi]], [[Teksas]]u in severnem [[Mehika|Mehiki]]. Zgodovinsko gledano so bili najvzhodnejša skupina [[Apači|Apačev]].

Potomci Lipanskih Apačev živijo predvsem v Teksasu, Novi Mehiki, Oklahomi, Arizoni in severni Mehiki. Nekateri so vpisani v tri zvezno priznana plemena: pleme [[Mescalero  Apači|Mescalero Apačev]] v Novi Mehiki, pleme [[Tonkawa]] Indijancev iz Oklahome in pleme Apačev iz Oklahome, ki je znano tudi kot [[Kiowa Apači]] ali Plains Apači. Lipan Apači pa niso zvezno priznano pleme. Poleg tega so potomci Lipanskih Apačev člani zvezno nepriznanih skupin.

== Ime ==

[[Slika:Lipan Apache children at Carlisle.jpg|thumb|Dva otroka Lipan Apačev, Kesetta Roosevelt (umrla ok. 1906) in Jack Mather (umrl 1888) iz Nove Mehike, v indijanski šoli Carlisle, ok. 1885.]]

Ime ''Lipan'' je španska prilagoditev njihovega samooznačevanja kot ''Łipa-į́ Ndé'' ali ''Lépai-Ndé'' ('Svetlo sivi ljudje'), kar odraža njihovo migracijsko zgodbo.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|pp=4–6}}&lt;/ref&gt; Najzgodnejši znani pisni zapis o Lipanskih Apačih je to pleme identificiral kot ''Ypandes''.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Forbes |first=Jack D. |date=1959 |title=Unknown Athapaskans: The Identification of the Jano, Jocome, Jumano, Manso, Suma, and Other Indian Tribes of the Southwest |url=https://www.jstor.org/stable/480321 |journal=Ethnohistory |volume=6 |issue=2 |pages=97–159 |doi=10.2307/480321 |jstor=480321 |issn=0014-1801|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

Nancy McGown Minor je zapisala, da beseda ''Lipan'' izvira iz lipanskih besed ''lépai,'' kar pomeni 'siva barva', in ''ndé,'' kar pomeni 'ljudje', kar bi pomenilo 'Svetlo sivi ljudje'.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Lovett |first1=Bobbie L. |url=https://www.utrgv.edu/chaps/_files/documents/native-american-peoples-of-south-texas-pdf.pdf |title=Native American Peoples of South Texas |last2=González |first2=Juan L. |last3=Bacha-Garza |first3=Roseann |last4=Skowronek |first4=Russell K. |publisher=The University of Texas – Pan American |year=2014 |pages=45–46}}&lt;/ref&gt; Ime ''Apači'' je morda [[Zuni|zunijskega]] izvora, iz besede ''apachu'', kar pomeni 'sovražnik' ali pa morda iz [[Ute|ute jezik]], ki so to skupino imenovali Awa'tehe.

Avtonim Apačev je ''Inde'' ali ''Nde'', kar pomeni 'ljudje'.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Native Peoples of the Sonoran Desert: The Nde |url=https://www.nps.gov/articles/apache.htm |website=National Park Service |access-date=4 May 2024}}&lt;/ref&gt;

Izraza ''Vzhodni Apači'' in ''Teksaški Apači'' lahko vključujeta tudi njih, pa tudi [[Chiricahua Apači]] in [[Mescalero Apači]].&lt;ref&gt;Dunn, &quot;Apache Relations in Texas,&quot; p. 202&lt;/ref&gt; ''I Fought a Good Fight: A History of the Lipan Apaches'' navaja, da so španski raziskovalci zabeležili svoja srečanja s Chipaines, Conejeros, Rio Colorados in Anchos, ki so živeli ob reki Canadian in so bili predniki Lipanov.&lt;ref name=&quot;robinson&quot;&gt;{{Cite book |last=Robinson |first=Sherry |title=I Fought a Good Fight: A History of the Lipan Apaches |publisher=University of North Texas Press |year=2013 |isbn=978-1-57441-511-7 |pages=32}}&lt;/ref&gt;

== Jezik ==

Lipanski apaški jezik je južnoatabaški jezik, ki velja za tesno povezanega z jezikom [[Jicarilla Apači]].&lt;ref name=&quot;swanton322&quot;/&gt; Lingvist Harry Hoijer je leta 1938 ugotovil, da so Lipani v južnem Teksasu govorili južnoatabaški jezik.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Hoijer |first=Harry |date=1938 |title=The southern Athapaskan languages |journal=American Anthropologist |volume=40 |issue=1 |pages=75}}&lt;/ref&gt; Od leta 2009 morda ni več govorcev in jezik velja za skoraj izumrlega ali mirujočega.&lt;ref name=&quot;ethnologue&quot;&gt;{{cite web |title=Apache, Lipan |url=http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=apl |website=Ethnologue |access-date=28 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120209052449/http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=apl |archive-date=9 February 2012 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Apache, Lipan {{!}} Ethnologue Free |url=https://www.ethnologue.com/language/apl/ |access-date=2024-12-16 |website=Ethnologue (Free All) |language=en}}&lt;/ref&gt; Do leta 1981 sta na rezervatu Mescalero Apačev ostala le dva ali tri starejši govorci lipanskega jezika.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Mosely |first=Christopher |title=Encyclopedia of the world's endangered languages |url=https://archive.org/details/isbn_9780700711970 |date=2007 |publisher=Routledge |isbn=9780700711970 |location=London |pages=[https://archive.org/details/isbn_9780700711970/page/n79 58] |language=en |quote=&quot;&quot;There were two or three elderly speakers living as late as 1981, but the language is now extinct.&quot;}}&lt;/ref&gt; Potekajo prizadevanja in financiranje za oživitev jezika.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Lamanno |first=Calyn |date=2024-09-26 |title=Nearly ,000 awarded to local art and culture projects |url=https:&quot;&quot;&quot;//www.katc.com/lafayette-parish/nearly-100-000-awarded-to-local-art-and-culture-projects |access-date=2024-12-16 |website=KATC News |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |first= |date=2017-06-27 |title=2017 Dene/Athabaskan Language Conference and Workshop Day 1 Part 6 |url=https://digital.library.unt.edu/ark:/67531/metadc1475541/m1/ |access-date=2024-12-16 |website=UNT Digital Library |language=English |quote=&quot;It's really about the first stages of revitalization of language. If we were to use the Fishman scale, we would be at the very, very beginning, ....&quot;}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==

Konfederirane vzhodne skupine Apačev so imele domovino, ki se je razprostirala od južnega [[Veliko nižavje|Velikega nižavja]] do [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]], z znatno prisotnostjo v današnjem Teksasu.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite news |date=June 12, 2019 |title=Lipan Apache Tribe Recognized by the State of Texas |url=https://ictnews.org/the-press-pool/lipan-apache-tribe-recognized-by-the-state-of-texas |work=ICT News}}&lt;/ref&gt; Čeprav je arheoloških dokazov o Lipan Apačih malo, nekateri piktografi v Paint Rocku v Teksasu – v okrožju Concho – prikazujejo zgodbe Lipanov o nastanku, svetih obredih, pošastih in mitskih junakih. Ti piktografi zajemajo 12.000 let in so morda prispevki kar 300 plemen.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web |last=Landry |first=Alysa |date=2018-09-13 |title=Paint Rock Pictographs Show Lipan Apache History |url=https://ictnews.org/archive/paint-rock-pictographs-show-lipan-apache-history |access-date=2024-12-16 |website=ICT News |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=2024-07-16 |title=At Paint Rock, Centuries of Native American Artistry |url=https://www.nytimes.com/2024/07/16/science/paint-rock-texas-native-american.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20240724014011/https://www.nytimes.com/2024/07/16/science/paint-rock-texas-native-american.html |archive-date=2024-07-24 |access-date=2024-12-16 |language=en |quote=&quot;As many as 300 different tribes camped at Paint Rock, some as recently as 1865, ....&quot; |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web |last=Hoogstra |first=Margaret |date=2018-12-07 |title=Every Pictograph Tells A Story - Authentic Texas |url=https://authentictexas.com/every-pictograph-tells-a-story/ |access-date=2024-12-16 |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Nomadska ljudstva Lipan Apači, Jumanos, Tonkawa in Comanche so naseljevala dolino Concho in naj bi prispevala k risbam, najdenim na mestu piktografov.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Standifer |first=Mary M. |date=October 19, 2020 |title=Concho County |url=https://www.tshaonline.org/handbook/entries/concho-county |access-date=2024-12-16 |website=Texas State Historical Association |language=en}}&lt;/ref&gt; Piktografi, ki prikazujejo strukturo s križi in hudičem, se morda nanašajo na misijo in naj bi jih ustvarili Lipani.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=October 1, 2001 |title=Mission San Sabá-Spanish Motives |url=https://texasbeyondhistory.net/sansaba/motives.html |access-date=2024-12-16 |website=texasbeyondhistory.net}}&lt;/ref&gt;

=== 16. in 17. stoletje ===
[[File:Wohngebiet Lipan.png|thumb|300px|Zemljevid z lokacijami ozemlja Lipan Apačev v 17. in 18. stoletju]]

Predniki Lipanskih Apačev, ki so živeli ob [[Canadian|reki Canadian]], so prvič prišli v stik z Evropejci med odpravo Francisca Vásqueza de Coronada, ki je tja potoval leta 1541 in so bili še vedno v regiji, ko je leta 1694 prispel Diego de Vargas.&lt;ref name=robinson/&gt; Zgodovinarji menijo, da so se Indijanci Teya iz Teksasa Panhandle verjetno združili z Lipani.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Anderson |first=H. Allen |date=1995 |title=Teya Indians |url=https://www.tshaonline.org/handbook/entries/teya-indians |access-date=February 27, 2024 |website=Texas State Historical Association, Handbook of Texas}}&lt;/ref&gt;

Lipanski Apači so konje dobili od Špancev do leta 1608&lt;ref&gt;Mescalero Apache Research Report (2020), str. 10&lt;/ref&gt; in prevzeli nomadski način življenja.Bili so odlični konjeniki in so prosto napadali naselja.&lt;ref&gt;Dunn, &quot;Apache Relations in Texas,&quot; p. 204&lt;/ref&gt; Skozi 17. stoletje so Španci napadali skupnosti Apačev zaradi sužnjev.&lt;ref name=marr10-18&gt;Mescalero Apache Research Report (2020), pp. 10, 18&lt;/ref&gt; Acho, veja Lipanov, se je borila z ljudstvi [[Pueblo kultura|Taos Pueblo]] in Picuris Pueblo proti Špancem v uporu Pueblov leta 1680.&lt;ref name=marr16&gt;Mescalero Apache Research Report (2020), p. 16&lt;/ref&gt;

Leta 1684 so španski kolonisti dokončali Mission San Francisco de los Julimes blizu Presidio, [[Teksas]], da bi služili ljudstvom [[Jumano]], [[Julime]] in sosednjim plemenom. Ta plemena so naučila ''peyote'' obred [[Tonkawa]] in Lipane, ki so ga nato delili s [[Komanči]], Mescalero Apači in [[Kiowa Apači|Plains Apači]].&lt;ref name=marr16/&gt; V 1860-ih so španski kronisti zapisali, da so nekateri Lipan Apači živeli blizu obale Mehiškega zaliva in prevzeli način življenja sosednjih [[Karankawa]].

=== 18. stoletje ===
[[File:Campwood-tx2016-40(mission-site).jpg|thumb|left|160px|Zgodovinska oznaka za ''Mission San Lorenzo de la Santa Cruz'', ki so jo ustanovili frančiškanski misijonarji med Lipanskimi Apači leta 1762. Zapuščena leta 1769]]

Do leta 1700 so se Lipani naselili po južnem Teksasu in v Coahuila, [[Mehika]]. Še vedno so živeli v kmetijskih naseljih, kjer so gojili avtohtone pridelke, kot so [[buče]], [[koruza]] in [[fižol]] ter [[lubenice]],&lt;ref name=marr10-18/&gt; uvožene iz Afrike. Francoski raziskovalec Bénard de La Harpe je leta 1719 srečal Lipan Apače blizu današnjega Latimer County, [[Oklahoma]].

Lipani so bili prvič omenjeni v španskih zapisih leta 1718, ko so napadli španska naselja v [[San Antonio, Teksas|San Antoniu]]. Pogosto so napadali španske oskrbovalne vlake, ki so potovali iz Coahuile v novo ustanovljeni San Antonio.&lt;ref&gt;Dunn, &quot;Apache Relations in Texas,&quot; p. 205&lt;/ref&gt;

Leta 1749 sta se dva poglavarja Lipan Apačev pridružila drugim apaškim voditeljem pri podpisu ene najzgodnejših zabeleženih mirovnih pogodb s Španijo v San Antoniu.&lt;ref name=marr28&gt;Mescalero Apache Research Report (2020), p. 28&lt;/ref&gt; Nekateri Lipan Apači so se sredi 18. stoletja naselili severozahodno od San Antonia.

Španski kolonisti so gradili utrdbe in misijone blizu lipanskih naselij.&lt;ref&gt;Mescalero Apache Research Report (2020), pp. 16, 22&lt;/ref&gt; Misijon na reki San Sabá je bil dokončan leta 1757, vendar so ga uničili Komanči in [[Wichita]] Indijanci.&lt;ref name=swanton322&gt;Swanton, ''The Indian Tribes of North America'', p. 322&lt;/ref&gt; Istega leta so se Lipan Apači borili proti [[Caddo#Konfederacije_in_plemena|Hasinai]],&lt;ref&gt;Juliana Barr, ''Peace Came in the Form of a Woman: Indians and Spaniards in the Texas Borderlands'' (Chapel Hill: University of North Carolina Press, 2007) p. 47&lt;/ref&gt; skupini ljudstva [[Caddo]]. Lipani so sodelovali v španski odpravi proti [[Wichita|Wichitam]] in Komančem leta 1759, vendar so bili poraženi v bitki pri Twin Villages.&lt;ref name=&quot;John&quot;&gt;{{cite book |last1=John |first1=Elizabeth A. H. |title=Storms Brewed in Other Men's Worlds. |url=https://archive.org/details/stormsbrewedinot0000john_v2r0 |date=1996 |publisher=University of Oklahoma Press |location=Norman |isbn=0806128690 |pages=[https://archive.org/details/stormsbrewedinot0000john_v2r0/page/350 350]–352}}&lt;/ref&gt; Misijone, ustanovljene za Lipane v Candelarii in San Lorenzu, so Komanči uničili leta 1767.&lt;ref name=swanton323&gt;Swanton, ''The Indian Tribes of North America'', p. 323&lt;/ref&gt;

Do leta 1767 so vsi Lipani popolnoma zapustili španske misijone. Istega leta je Cayetano Pignatelli, 3rd Marquis of Rubí začel politiko iztrebljanja Lipanov, potem ko je epidemija ([[črne koze]]) leta 1764 zdesetkala pleme.&lt;ref&gt;Ewers, John C. &quot;The Influence of Epidemics on the Indian Populations and Cultures of Texas.&quot; ''Plains Anthropologist'', vol. 18, no. 60, 1973, pp. 104–15. JSTOR, http://www.jstor.org/stable/25667140. Accessed 11 Dec. 2023.&lt;/ref&gt;

=== 19. stoletje ===
[[File:Lipan apache 1857.jpg|thumb|180px|Ilustracija lipanskega apaškega bojevnika, 1857]]

V zgodnjem 19. stoletju so Lipanski Apači pretežno živeli v južnem in zahodnem Teksasu, južno od reke Colorado do Mehiškega zaliva in vzhodno do reke Rio Grande. V tem stoletju so se začeli povezovati s Tonkawami.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Tribal History |url=https://tonkawatribe.com/language-culture/history/ |website=Tonkawa Tribe}}&lt;/ref&gt; Da bi se uprli svojim sovražnikom Komančem in Mehičanom, so se Lipanski Apači v 30. letih 19. stoletja zavezali z Republiko Teksas. Med Teksaško revolucijo 1835–36 so služili kot izvidniki Teksaške milice.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=October 30, 2021 |title=Lipan Apache |url=https://www.nps.gov/foda/learn/historyculture/lipan-apache.htm |website=National Park Service}}&lt;/ref&gt;

Država Teksas je imela ogromne vojne dolgove in je po pridobitvi državnosti uporabljala prodajo zemljišč za zbiranje sredstev, pri čemer skorajda ni ostalo zemlje za ameriške Indijance. Teksas je leta 1854 ustanovil rezervat Brazos, kjer je živelo okoli 2.000 pripadnikov plemen Caddo, Anadarko, Waco in Tonkawa, vendar so se plemena do leta 1859 morala preseliti na Indijansko ozemlje.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Crouch |first=Carrie J. |date= 22 October 2020 |title=Brazos Indian Reservation |url=https://www.tshaonline.org/handbook/entries/brazos-indian-reservation |website=Texas State Historical Association |access-date=27 November 2022}}&lt;/ref&gt;

Leta 1855 so se nekateri Lipanski Apači pridružili rezervatu Brazos; vendar se večina ni. Nekateri so se pridružili Apačem iz prerij v Oklahomi; drugi so se pridružili Meskalerom v Novem Mehiki, nekateri pa so pobegnili v Mehiko.

Leta 1869 so mehiške čete iz Monterreyja pripeljali v Zaragozo, da bi odstranili Lipanske Apače, ki so bili obtoženi spodbujanja konfliktov.&lt;ref name=minor156&gt;{{Cite book |last=Minor |first=Nancy McGown |title=Turning Adversity to Advantage: A History of the Lipan Apaches of Texas and Northern Mexico, 1700-1900 |publisher=University Press of America |year=2009b |isbn=978-0-7618-4858-5 |page=156}}&lt;/ref&gt; Poglavar Magoosh (Lipan, ok. 1830–1900) je leta 1870 vodil svojo skupino iz Teksasa in se pridružil Meskalerskim Apačem v rezervatu Mescalero. Čete so napadle številna lipanska taborišča; preživeli so pobegnili k Meskalerom v Novo Mehiko.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009a}}&lt;/ref&gt; Od leta 1875 do 1876 so čete vojske Združenih držav Amerike izvajale skupne vojaške kampanje z mehiško vojsko, da bi odstranile Lipane iz zvezne države Coahuila v severni Mehiki. Leta 1879 se je skupina 17 Lipanov naselila blizu Fort Griffina v Teksasu, vendar so bili leta 1884 prisilno odstranjeni na Indijansko ozemlje, kjer so se pridružili Tonkawam.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|pp=185–186}}&lt;/ref&gt; Leta 1879 se je skupina 17 Lipanov naselila blizu Fort Griffin, Teksas, vendar so jih leta 1884 prisilno preselili na Indijansko ozemlje, kjer so se pridružili Tonkawam.

Leta 1891 so se Lipani pogajali z mehiškim predsednikom [[Porfirio Díaz|Porfiriom Diazom]], da bi ohranili plemensko zemljo Lipanov v Zaragozi. Ta sporazum je trajal približno 12 let, dokler niso bili izgnani iz Zaragoze, potem ko so se uprli pridružitvi mehiški vojski.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|pp=194–195}}&lt;/ref&gt;

=== 20. stoletje ===
Oktobra 1903 je bilo 19 Lipanskih Apačev, ki so pobegnili iz Teksasa v Coahuilo, odpeljanih v severozahodno Chihuahuo in tam zadržanih kot vojni ujetniki do leta 1905. Izpuščeni so bili v rezervat Mescalero.

== Skupine ==
Lipanski Apači so nastali z združitvijo več vzhodnih apaških skupin, združenih v veliko konfederacijo, ki so si delile kulturno in zgodovinsko vez. Kot konfederacija so se združili, da bi se branili pred [[Komanči]] in njihovimi zavezniki. Okoli leta 1720 so Komanči pregnali Lipanske Apače iz južnega Velikega nižavja. V začetku 18. stoletja so bili Lipani razdeljeni na regionalne skupine/divizije, ki so obsegale več skupin – divizijo gozdnih Lipanov (spodnje lipanske skupine), divizijo planinskih Lipanov (zgornje lipanske skupine) in skupine, ki so živele predvsem v severni Mehiki (mehiške skupine Lipan).&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Minor |first=Nancy McGown |title=The Light Gray People: An Ethno-History of the Lipan Apaches of Texas and Northern Mexico |publisher=University Press of America |year=2009a |isbn=978-0-7618-4858-5 |publication-date=October 2009 |pages=93–97}}&lt;/ref&gt;

=== Spodnje skupine Lipanov; gozdna divizija Lipanov ===
* '''Ljudje rdečih las''' (Tséral tuétahäⁿ): kasneje so se vključili v skupino Sončne vidre ali skupino Zelene gore, živeli so južno od reke Nueces v Teksasu, leta 1884 niso več obstajali.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=93&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=93}}&lt;/ref&gt;
* '''Skupina Sončne vidre''' (Tcheshä’ⁿ): razprostirala se je od San Antonia v Teksasu, južno do Rio Grande.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=93&quot;/&gt;
* '''Skupina Zelene gore''' (Tsél tátlidshäⁿ): kasneje jo je absorbirala skupina Visokega mokasina, živela je v nižjih teksaških obalnih ravnicah ob spodnjih [[Kolorado (reka)|rekah Colorado]], Guadalupe in Nueces.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=94&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=94}}&lt;/ref&gt;
* '''Skupina Visokega mokasina''' (Kóke metcheskó lähäⁿ): živela je južno od San Antonia vse do severne Mehike.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|pp=113–114}}&lt;/ref&gt;
* '''Skupina Visoke trave''' (Cuelcahende): živela je od jugozahodnega [[Kansas]]a do severovzhodnega Duranga.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Rodriguez |first1=Oscar |title=Fierce and Indomitable: The Protohistoric Non-Pueblo World in the American Southwest |last2=Seymour |first2=Deni J. |publisher=The University of Utah Press |year=2016 |isbn=9781607815211 |pages=87 |chapter=Embracing a Mobile Heritage: Federal Recognition and Lipan Apache Enclavement}}&lt;/ref&gt;
* '''Ljudje volčjih glav''' (Tsés tsembai): živeli so nad reko Colorado, morda na območju Lubbocka. Morda predstavljajo zgodnjo prisotnost Lipanov v severnem Teksasu, preden so se preselili Komanči.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=97&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=97}}&lt;/ref&gt;
* '''Ljudje visokih stoječih dreves''' (Tcic n’ti óané) in '''Ljudje rdečega blata''' (Gocłic Łit’xuné): združili so se v Canneci Tinné,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Ph.D |first=Christophe Landry |date=2011-02-04 |title=Louisiana Myths: The Octoroon |url=https://www.mylhcv.com/louisiana-myths-theoctoroon/ |access-date=2025-03-19 |website=Louisiana Historic and Cultural Vistas |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last= |date=2023-09-21 |title=Coco Tribe of Canneci Tinne at the Opelousas Museum |url=https://www.stlandrynow.com/culture/culture2/coco-tribe-of-canneci-tinne-at-the-opelousas-museum/ |access-date=2024-12-16 |website=St. Landry Now Online Newspaper |language=en-US |quote=&quot;They are a Tribe of Lipan Apache Indians called Canneci (Kansi/Kaneechee) which means Tall Sticks/Poles in a row standing or Red Mud; Tinne means People&quot;}}&lt;/ref&gt; najvzhodnejša skupina Apačev, katere ozemlje vključuje današnji okrožji St. Martin in Lafayette v [[Louisiana|Louisiani]]. Canneci so bili omenjeni že leta 1700 s strani Jean-Baptista LeMoyna, Sieurja de Bienvilla&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Handbook of American Indians north of Mexico |url=https://www.loc.gov/item/15002143/ |access-date=2024-11-25 |website=Library of Congress, Washington, D.C. 20540 USA |page=769}}&lt;/ref&gt;

=== Zgornja divizija Lipanov / ravninskih Lipanov ===

* '''Skupina Ognja ali Tabornega kroga''' (Ndáwe ɣóhäⁿ): živela je zahodno do jugozahodno od Fort Griffina, od reke San Saba do reke Rio Grande.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=94&quot;/&gt;
* '''Skupina Drobljenja ali Drgnjenja''' (Tchóⁿ kanäⁿ): kasneje jo je absorbirala skupina Malega predpasnika, živela je zahodno od Fort Griffina v Teksasu, do zahodne strani Rio Grande, verjame se, da je izumrla do leta 1884.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=94&quot;/&gt;
* '''Skupina Malega predpasnika''' (Tchaⁿshka ózhäyeⁿ): živela je ob spodnji reki Pecos v Teksasu.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=95&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=95}}&lt;/ref&gt;
* '''Skupina Gorjanov (Täzhä'ⁿ)''': živela je ob zgornji reki Rio Grande v južni Novi Mehiki, vendar se je selila na zgornjo reko Nueces v Teksasu, da bi lovila bizone.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=95&quot;/&gt;
* '''Možje prerije''' (''Kó'l kukä'ⁿ''): znani kot ''Llaneros'' do konca 18. stoletja, so živeli zahodno od Ft. Griffina ob zgornjih rekah Colorado in Concho ter segali do zahodno od reke Pecos.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=95&quot;/&gt;
* '''Tolpa divjih gosi''' (Teł kóndahäⁿ): morda jo je konec 18. stoletja absorbirala tolpa Možje prerije, živela je ob zgornji reki Colorado zahodno od Fort Griffina v Teksasu, bili so znani in divji bojevniki.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=95&quot;/&gt;
* '''Severna tolpa''' (''Shä-äⁿ''): živela je sredi 19. stoletja v severozahodnem Teksasu na ozemlju, ki so ga naseljevali Kiowa Apache.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=96&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=96}}&lt;/ref&gt;
'''Mehiške tolpe Lipanov'''
* '''Tolpa Velike vode''' (''Kú’ne tsá''): sredi 18. stoletja se je ta tolpa ločila od svojih sorodnikov v San Antoniu in se preselila v severno Coahuilo blizu Zaragosa, živela je ob rekah Escondido in San Rodrigo ter v gorah Santa Rosa in Sierra El Burro v Mehiki.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=96&quot;/&gt;
* '''Ljudje poslikanega lesa''' (''Tsésh ke shénde'' ali ''Tséc kecénde''): živeli so v Lavónu, Coahuila, Mehika, med Zaragoso in Morelosom, verjetno izumrli do leta 1884.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=97&quot;/&gt;

[[Španci]] so te skupine povezovali z Lipani:

* '''Lipiyánes''': koalicija Lipanov, ''Nastagés'' in drugih Lipanov, ki so živeli ob Pecosu, so se združili do leta 1780 pod vodstvom ''Picax-Ande-Ins-Tinsle'' (Močna roka), da bi se borili proti južni širitvi Komančev.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|pp=84–97}}&lt;/ref&gt;
* '''Natagés''' (''Ljudje meskala''): kulturno povezani z [[Mescalero Apači]], so živeli ob reki Pecos in so bili močni zavezniki Lipan Apačev.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|pp=35–36}}&lt;/ref&gt;
* '''Pelones''' (''Plešasti/Brezlasci''): ime, ki so ga Španci dali diviziji Gozdnih Lipanov, verjetno v zvezi z lipanskim običajem puljenja dlak na obrazu, živeli so na zgornjem območju Brazosa ob Rdeči reki severno-centralnega Teksasa.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|pp=37–38}}&lt;/ref&gt;

== Prebivalstvo ==
Etnograf James Mooney je ocenil, da je bilo leta 1690 500 Lipan Apačev.&lt;ref name=swanton323/&gt; Misijonar, duhovnik Friar Diego Ximenez, je ocenil, da je skupno število Lipanov leta 1762 znašalo 5.000, leta 1763 3.000 in leta 1764 4.000.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=98}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009b|p=61&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|p=61}}&lt;/ref&gt; Leta 1778 so španski vojaški poveljniki na srečanju v Monclovi, Coahuila, ocenili, da je število moških Lipanov 5.000.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009b|p=61&quot;/&gt; Do leta 1820 je mehiški vladni uradnik Juan Padilla ocenil, da je bilo v Teksasu 700 Lipanov.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=99&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=99}}&lt;/ref&gt; Opler in Ray sta ocenila, da se je število Lipanov med letoma 1845 in 1855 gibalo med 500 in 1000.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=99&quot;/&gt; Popis prebivalstva ZDA iz leta 1910 navaja 28 Lipan Apache.&lt;ref name=swanton323/&gt;

== 21. stoletje ==
Potomci Lipan Apache so vpisani v tri zvezno priznana plemena:
* Mescalero Apache Tribe v Novi Mehiki,
* Tonkawa Tribe v Oklahomi,
* Apache Tribe of Oklahoma. Lipan Apache nimajo lastnega, ločenega zvezno priznanega plemena.

Več zvezno nepriznanih plemen v Teksasu in Louisiani trdi, da imajo dediščino Lipan Apache. Med njimi so naslednja.

===Louisiana===
* Choctaw-Apache Tribe of Ebarb, znano tudi kot Choctaw-Apache Community of Ebarb, v Zwolleju, Louisiana&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Lee |first=Dayna Bowker |date=2013 |title=Louisiana Indians In The 21st Century |url=https://www.louisianafolklife.org/LT/Articles_Essays/nativeams.html |access-date=2024-12-15 |website=www.louisianafolklife.org}}&lt;/ref&gt;
* Canneci Tinné Apache Tribe,&quot; v Carencro, Louisiana&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Coco Tribe of Canneci Tinne - GuideStar Profile |url=https://www.guidestar.org/profile/88-1122698 |access-date=2024-12-15 |website=www.guidestar.org}}&lt;/ref&gt;

===Teksas===
* Apache Council of Texas&lt;ref name=&quot;observer&quot;&gt;{{cite news |last1=Baddour |first1=Dylan |date=2 July 2022 |title=&quot;Labeled 'Hispanic'&quot; |url=https://www.texasobserver.org/labeled-hispanic/ |access-date=23 November 2022 |work=Texas Observer}}&lt;/ref&gt; v Alice, Teksas&lt;ref&gt;{{cite web |title=Apache Council of Texas |url=https://www.guidestar.org/profile/82-2744953 |access-date=January 10, 2024 |website=GuideStar}}&lt;/ref&gt;
* Cuelgahen Nde Lipan Apache iz Teksasa&lt;ref&gt;{{cite web |title=Culture and history of Native American peoples of south Texas |url=https://repositories.lib.utexas.edu/handle/2152/752 |access-date=27 November 2022 |website=Texas Scholar Works |publisher=University of Texas}}&lt;/ref&gt; v Three Rivers, Teksas
* Lipan Apache Nation of Texas v Brackettville, Teksas.
* Lipan Apache Nation of Texas, znana tudi kot Kuné Tsa Nde Band of the Lipan Apache Nation of Texas, v [[San Antonio, Teksas]]&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Kuné Tsa Nde Band of the Lipan Apache Nation of Texas, San Antonio, TX (2024) |url=https://www.govserv.org/US/San-Antonio/131265623564625/Kun%C3%A9-Tsa-Nde-Band-of-the-Lipan-Apache-Nation-of-Texas |access-date=2024-12-16 |website=www.govserv.org |language=en}}&lt;/ref&gt;
* Lipan Apache Tribe of Texas v McAllen, Teksas&lt;ref&gt;{{cite web |title=Lipan Apache Tribe of Texas, Inc. |url=https://www.guidestar.org/profile/33-1174840 |access-date=10 January 2024 |website=GuideStar}}&lt;/ref&gt;

Država Louisiana je leta 1978 z zakonodajnim aktom, Skupno resolucijo predstavniškega doma št. 2, priznala skupnost Choctaw-Apache iz Ebarba.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Norton |first=Francis |date=1978 |title=1978 Official Journal of the Proceedings of the Senate of the State of Louisiana: House Concurrent Resolution 2 |url=https://lasc.libguides.com/c.php?g=1255031&amp;p=9194383 |access-date=2024-12-16 |website=Law Library of Louisiana |page=149 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Čeprav Teksas trenutno nima &quot;pravnega mehanizma za priznavanje plemen&quot;;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Brewer |first1=Graham Lee |last2=Ahtone |first2=Tristan |title=In Texas, a group claiming to be Cherokee faces questions about authenticity |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/mount-tabor-indian-community-texas-indigenous-rcna3746 |access-date=26 February 2024 |work=NBC News |date=27 October 2021}}&lt;/ref&gt; se državno priznanje lahko zgodi na različne načine, vključno z državno zakonodajo, upravnimi dejanji, zakonodajo in guvernerskimi proklamacijami ali izvršnimi odredbami,&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Cohen |first=Felix S. |title=Cohen's Handbook of Federal Indian Law |publisher=LexisNexis Matthew Bender |year=2012 |isbn=9780769855165 |location=New York, NY |pages=169}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Koenig |first=Alexa |last2=Stein |first2=Johnathan |date=2008 |title=Federalism and the State Recognition of Native American Tribes]: A Survey of State-Recognized Tribes and State Recognition Processes across the United States |journal=Santaa Clara Law Review |volume=48 |issue=1 |pages=137}}&lt;/ref&gt; vendar najpogosteje z zakonodajo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=National Conference of State Legislatures |date=2016-10-10 |title=State Recognition of American Indian Tribes {{!}} NNI Database |url=https://nnigovernance.arizona.edu/state-recognition-american-indian-tribes |access-date=2024-12-16 |website=nnigovernance.arizona.edu |language=en |quote=&quot;States’ government- to-government relationships with tribes continue to evolve, taking many forms, including formal recognition. Usually accomplished through legislative action,....&quot;}}&lt;/ref&gt; 18. marca 2009 sta bila sprejeta Senatna resolucija 438 in Resolucija predstavniškega doma 812, obe z naslovom &quot;Priznanje Lipan Apači plemena Teksasa,&quot; so bili sprejeti v njunih zbornicah med 81. zakonodajnim zasedanjem Teksasa. Te skupno izdane čestitke so izrazile mnenje obeh zbornic o priznanju plemena Lipan Apache iz Teksasa kot zgodovinskega plemena in pohvalile prispevke plemena državi.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=81(R) SR 438 - Enrolled version - Bill Text |url=https://capitol.texas.gov/tlodocs/81R/billtext/html/SR00438F.htm |access-date=2024-12-16 |website=capitol.texas.gov}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=81(R) HR 812 - Enrolled version - Bill Text |url=https://capitol.texas.gov/tlodocs/81R/billtext/html/HR00812F.htm |access-date=2024-12-16 |website=capitol.texas.gov}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=March 24, 2009 |title=Lipan Apache Tribe wins recognition in Texas |url=https://indianz.com/News/2009/013725.asp |access-date=2024-12-16 |website=Indianz |language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2019 je 86. zakonodajna skupščina zvezne države Teksas sprejela sočasne resolucije, senatno sočasno resolucijo št. 61 in sočasno resolucijo predstavniškega doma št. 171, ki sta potrdili stališče zakonodajne skupščine Teksasa, da je pleme Lipan Apache iz Teksasa &quot;današnja inkarnacija ponosnega ljudstva, ki je živelo v Teksasu in severni Mehiki več kot 300 let&quot;. Resolucije so pleme tudi pohvalile za njegove dragocene prispevke državi. Senat, predstavniški dom in guverner so podpisali vsako sočasno resolucijo.&lt;ref&gt;[https://capitol.texas.gov/tlodocs/86R/billtext/html/SC00061F.htm Senate Concurrent Resolution No. 61 (SCR 61)] and [https://capitol.texas.gov/tlodocs/86R/billtext/html/HC00171F.htm House Concurrent Resolution No. 171 (HCR 171)]&lt;/ref&gt;

Senatni predlogi zakonov Teksasa za formalno državno priznanje plemena Lipan Apache iz Teksasa so bili predstavljeni leta 2021&lt;ref name=&quot;sb274&quot;&gt;{{cite web |title=Texas Senate Bill 274 |url=https://legiscan.com/TX/bill/SB274/2021 |access-date=2 November 2022 |website=TX SB274, 2021-2022, 87th Legislature |publisher=LegiScan}}&lt;/ref&gt; in leta 2022.&lt;ref name=&quot;sb231&quot;&gt;{{cite web |title=Texas Senate Bill 231|url=https://legiscan.com/TX/bill/SB231/2023 |publisher=LegiScan |access-date=26 February 2024}}&lt;/ref&gt; Oba predloga zakonov sta umrla v odboru.&lt;ref name=&quot;sb274&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sb231&quot; /&gt;

''Lipan Apache Band of Texas'' je bil leta 2011 počaščen s strani zakonodajalca zvezne države Teksas z resolucijo predstavniškega doma 540.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Texas HR540 Commemorating the 2011 Fort Clark Days and the Lipan Apache Band of Texas Pow Wow |url=https://trackbill.com/bill/texas-house-resolution-540-commemorating-the-2011-fort-clark-days-and-the-lipan-apache-band-of-texas-pow-wow/715486/ |access-date=16 December 2023 |website=TrackBill }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Decembra 2024 sta bili skupnost Choctaw-Apache iz Ebarba in pleme Lipan Apache iz Teksasa registrirani članici ''National Congress of American Indians'' (NCAI) kot 'državno priznani plemeni'.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Tribal Directory{{!}}NCAI: L |url=https://www.ncai.org/tribal-directory?letter=L |access-date=2 November 2022 |website=National Congress of American Indians}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Tribal Directory {{!}} NCAI: C |url=https://www.ncai.org/tribal-directory/letter/c/page/6 |access-date=2024-12-16 |website=ncai.org |language=en}}&lt;/ref&gt; NCAI zahteva letno registracijo s članarino.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=NCAI: Tribal Nation Membership 2024-2025 Overview |url=https://events.blackthorn.io/en/8c16nwD7/tribal-nation-membership-2024-2025-4a25UIO3Xp/overview |access-date=2024-12-16 |website=events.blackthorn.io/ }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Prav tako morajo članske organizacije izbrati delegata, ki bo zastopal njihove interese na letni konvenciji NCAI, zimskem zasedanju izvršnega sveta in konferenci sredi leta.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=NCAI Template: Tribal Membership Resolution |url=https://archive.ncai.org/Resolution_Template.pdf |access-date=December 15, 2024 |website=NCAI}}&lt;/ref&gt;

== Pomembni poglavarji Lipanskih Apačev ==
Spodaj so zgodovinski poglavarji z ocenjenimi časi, ko so bili aktivni.
* '''Bigotes''' (dobesedno Brkati) (sredina 18. stoletja): Leta 1751 je zapustil Teksas in prečkal [[Rio Grande]] v Coahuilo. Približno v tem času so živeli ob rekah Rio Escondido in Rio San Rodrigo v Coahuili.&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|pp=90–91}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=106&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=106}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=160}}&lt;/ref&gt;
* '''Poca Ropa''' (dobesedno malo ali skopo oblačil) (okoli 1750 – okoli 1790) je bil poglavar skupine Malega predpasnika ob spodnji reki Pecos.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=108&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=108}}&lt;/ref&gt;
* '''Cavezon'''/'''el Gran Cavezon''' (dobesedno Velika glava): okoli 1760 – okoli 1790) je bil poglavar skupine Ognja ali Tabornega kroga, živel je ob reki San Saba proti zgornji reki Nueces.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=107&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009a|p=107}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|pp=62–63}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=106&quot;/&gt;
* '''Yolcha'''/'''Yolcna Pocarropa''' (okoli 1822 – okoli 1828) je bil poglavar več skupin Malega predpasnika  v zahodnem Teksasu, vnuk Poca Rope. Bil je zaveznik Cuelgasa de Castra. Svojo skupino je konec 1820-ih preselil z območja spodnje reke Pecos v zahodnem Teksasu v regijo Laredo in spodnje Rio Grande.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=108&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009b|p=136&quot;&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|p=136}}&lt;/ref&gt;
* '''Cuelgas de Castro''' (okoli 1821 – okoli 1842) je bil poglavar skupine Sončne vidre na ozemlju San Antonia čez Rio Grande v Tamaulipasu in je imel veliko vlogo pri interakcijah med [[Republika Teksas|Republiko Teksas]] in Lipan Apači. Bil je zaveznik poglavarjev Flacca in Yolche Pocarrope.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=106&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|p=128}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009b|p=136&quot;/&gt;
* '''Flacco''' (okoli 1821 – okoli 1843) je bil poglavar skupine Visokega mokasina vzhodno od San Antonia, ki je v preteklosti pomagal teksaškim milicam. Bil je prijatelj predsednika Republike Teksas [[Sam Houston|Sama Houstona]].&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=107&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|pp=143–144}}&lt;/ref&gt;
* '''Magoosh''' ('''Ma’uish'''): okoli 1850 – 1900) je bil poglavar skupine Sončne vidre v jugovzhodnem Teksasu. Zaradi hude epidemije je en del te skupine odšel v Zaragoso v Coahuili, medtem ko se je drugi del Magoosheve skupine zatekel k Mescalerom in jih leta 1870 spremljal na rezervat Mescalero.&lt;ref name=&quot;harvtxt|Minor|2009a|p=106&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{harvtxt|Minor|2009b|p=156}}&lt;/ref&gt;

== Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{cite journal |last1=Dunn |first1=William Edward |title=Apache Relations in Texas, 1718–1750 |journal=The Quarterly of the Texas State Historical Association |date=January 1911 |volume=14 |issue=3 |pages=198–272 |jstor=30243013 |url=https://www.jstor.org/stable/30243013 |access-date=28 November 2022}}
* {{cite web |title=Mescalero Apache Research Report |url=https://ftp.txdot.gov/pub/txdot-info/env/toolkit/415-07-rpt.pdf |website=Texas Histories |publisher=Texas Department of Transportation |access-date=26 November 2022 |date=July 2020}}
*{{cite book |last1=Swanton |first1=John R. |title=The Indian Tribes of North America |date=2003 |publisher=Smithsonian Institution |location=Washington, DC |isbn=978-0-806317304 |url=https://books.google.com/books?id=Xpx6WoPz7xIC}}

== Nadaljnje branje ==
* Carlisle, JD. Dissertation. &quot;Spanish Relations with the Apache Nations East of the Rio Grande&quot;. The University of North Texas, May 2001
* Dunn, William E. &quot;Missionary activities among the eastern Apaches previous to the founding of the San Sabá missions.&quot; ''Texas State Historical Association Quarterly'', ''15''.
* Dunn, William E. &quot;The Apache mission on the San Sabá River, its founding and its failure.&quot; ''Texas State Historical Association Quarterly'', ''16''.
* Opler, Morris E. (1936). &quot;The kinship systems of the southern Athabaskan-speaking tribes.&quot; ''American Anthropologist'', ''38'', 620-633.
* Opler, Morris E. (1938). &quot;The use of peyote by the Carrizo and the Lipan Apache.&quot; ''American Anthropologist'', ''40'' (2).
* Opler, Morris E. (1940). ''Myths and legends of the Lipan Apache''. Memoirs of the American Folk-Lore Society (Vol. 36). New York: American Folk-Lore Society, J. J. Augustin Publisher.
* Opler, Morris E. (1945). &quot;The Lipan Apache Death Complex and Its Extensions.&quot; ''Southwestern Journal of Anthropology.'' ''1'': 122-141.
* Opler, Morris E. (1959). &quot;Component, assemblage, and theme in cultural integration and differentiation.&quot; ''American Anthropologist'', ''61'' (6), 955-964.
* Opler, Morris E. (1968). &quot;Remuneration to supernaturals and man in Apachean ceremonialism.&quot; ''Ethnology'', ''7'' (4), 356-393.
* Opler, Morris E. (1975). &quot;Problems in Apachean cultural history, with special reference to the Lipan Apache.&quot; ''Anthropological Quarterly'', ''48'' (3), 182-192.
* Opler, Morris E. (2001). Lipan Apache. In ''Handbook of North American Indians: The Plains'' (pp.&amp;nbsp;941–952). Washington, D.C.: Smithsonian Institution.

==Zunanje povezave==
* [https://mescaleroapachetribe.com/ Mescalero Apache Tribe], official website
* [http://www.lipanapachebandoftexas.com Lipan Apache Band of Texas], official website
* [http://www.lipanapache.org Lipan Apache Tribe of Texas], official website
* [https://digital.library.unt.edu/ark:/67531/metadc2816/m1/1/high_res_d/dissertation.pdf Spanish Relations with the Apache Nations East of the Río Grande.]
* [http://texashistory.unt.edu/widgets/pager.php?object_id=meta-pth-6726&amp;recno=1195&amp;path=/data/UNT/GLT/meta-pth-6726.tkl Treaty between the Republic of Texas and the Lipan and other Indian tribes, 1844]
* [http://www.tshaonline.org/publications/journals/shq/online/v014/n3/article_3.html Apache Relations in Texas, 1718-1750]
* [http://www.tshaonline.org/publications/journals/shq/online/v015/n3/article_2.html Missionary Activities among the Eastern Apaches Previous to the Founding of the San Saba Mission]
* [http://www.tshaonline.org/publications/journals/shq/online/v017/n4/article_2.html The Apache Mission on the San Sabá River; Its Founding and Failure]

[[Kategorija:Ameriški staroselci]]
[[Kategorija:Athapaskan]]
[[Kategorija:Apači]]</text>
      <sha1>6kv832cw0sw0r9n5jix6cc63u2um24l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mérida, Mehika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>592263</id>
    <revision>
      <id>6678186</id>
      <parentid>6530585</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T11:27:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678186</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23274" sha1="8u6jgfnwsct6bmi44kfjll6x7arm176" xml:space="preserve">{{Infobox settlement
| official_name      = Mérida
| settlement_type    = [[mesto]]
| image_skyline      = File:Collage Merida Yucatan.jpg
| image_caption      = Zgoraj, od leve proti desni: stolnica San Ildefonso, kantonska palača, spomenik domovini, mestna palača, Glorieta de la Paz, Veliki muzej majevskega sveta in pogled na podeželske stolpe.
| image_flag         = Flag of Mérida, Yucatan.svg
| image_shield       = Escudo_de_Merida_Yucatan.svg
| nickname           = &quot;''La Ciudad Blanca''&quot; (Belo mesto)
| motto              = 
| subdivision_type   = Država
| subdivision_name   = {{flag|Mehika}}
| subdivision_type1  = Zvezna država
| subdivision_name1  = {{flagicon image|Flag_of_Yucatan.svg}} Jukatan
| subdivision_type2  = Občina
| subdivision_name2  = Mérida
| pushpin_map        = Mehika
| pushpin_map_caption = 
| coordinates        = {{coord|20|58|N|89|37|W|region:MX_type:city|display=inline,title}}
| leader_title       = Župan
| leader_party       = 
| leader_name        = Cecilia Patrón Laviada
| leader_title2      = 
| leader_name2       = 
| established_title  = ustanovitev mesta
| established_date   = 6. januar 1542
&lt;!-- Population -----------------------&gt;
| population_footnotes = &lt;ref name=macrotrends&gt;{{cite web|title=Merida, Mexico Metro Area Population 1950–2022|url=https://www.macrotrends.net/cities/21851/merida/population|website=macrotrends|access-date=January 30, 2022}}&lt;/ref&gt;
| population_total   = 921.771
| population_as_of   = 2020
| population_density_km2 =1100
| population_metro   =1.201.000 (2&lt;span&gt;0&lt;/span&gt;22)
| population_note    = 
| population_demonym = Meridiano
| population_rank    = 34. v Severni Ameriki&lt;br /&gt;12. v Mehiki&lt;br/&gt;1. na Jukatanu
&lt;!-- GDP ---------------&gt;
| demographics_type1 = GDP (PPP, konstantne vrednosti iz leta 2015)
| demographics1_footnotes = 
| demographics1_title1 = Year
| demographics1_info1 = 2023
| demographics1_title2 = Skupaj
| demographics1_info2 = $26,1&amp;nbsp;mrd&lt;ref name=&quot;TelluBase&quot;&gt;{{cite web|url=https://tellusant.com/repo/tb/tellubase_factsheet_mex.pdf|publisher=Tellusant|title=TelluBase—Mexico Fact Sheet (Tellusant Public Service Series)| access-date = 2024-01-11}}&lt;/ref&gt;
| demographics1_title3 = Per capita
| demographics1_info3 = $21.400
&lt;!-- General information ---------------&gt;
| timezone           = [[Central Time Zone|CST]]
| utc_offset         = −6
| elevation_m        = 10
| postal_code_type   = Poštna številka
| area_code          = 999
|area_total_km2=833
| postal_code        = 97000
| website            = 
| footnotes          = 
}}
'''Mérida''' ({{IPA|es|ˈmeɾiða|-|MeridaPronunciation.ogg}}; {{langx|yua|Joꞌ}})&lt;ref&gt;{{cite web |title=Diccionario Maya-Español |url=https://www.mayas.uady.mx/diccionario/j_maya.html |website=Yucatán: Identidad y Cultura Maya |publisher=Universidad Autónoma de Yucatán |access-date=9 October 2024}}&lt;/ref&gt; je glavno mesto mehiške zvezne države [[Jukatan (zvezna država)|Jukatan]] in največje mesto v južni [[Mehika|Mehiki]]. Mesto je tudi sedež istoimenske občine. Je nekoliko v notranjosti severozahodnega vogala polotoka [[Jukatan]], približno 35 km od obale [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]]. Leta 2020 je imela 921.770 prebivalcev, medtem ko je njeno metropolitansko območje, ki vključuje tudi mesti Kanasín in Umán, imelo 1.316.090 prebivalcev.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Mérida en la region de Yucatán – Municipio y presidencia municipal de México – presidencia municipal México – Información presidencia municipal, ciudades y pueblos de México|url=https://www.los-municipios.mx/municipio-merida.html|access-date=2021-05-05|website=www.los-municipios.mx}}&lt;/ref&gt;

Mérida je tudi kulturna in finančna prestolnica polotoka Jukatan. Bogata kulturna dediščina mesta je produkt [[Sinkretizem|sinkretizma]] majevske in španske kulture v kolonialni dobi. [[Stolnica v Méridi, Mehika|Stolnica v Méridi]] v Jukatanu je bila zgrajena konec 16. stoletja s kamni iz bližnjih majevskih ruševin in je najstarejša stolnica v celinski Ameriki.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Roller|first=Sarah|title=Mérida Cathedral – History and Facts|url=https://www.historyhit.com/locations/merida-cathedral/|date=November 20, 2022|access-date=2022-07-19|website=History Hit}}&lt;/ref&gt; Mesto ima tretje največje staro mestno jedro na celini.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Centro Histórico Mérida – Mérida Mexico Real Estate|url=http://propertypros.mx/centro-historico-merida/|date=February 22, 2016|access-date=2022-09-11|website=Property Pros Mx Real Estate}}&lt;/ref&gt; Bilo je prvo mesto, ki je bilo imenovano za ameriško prestolnico kulture, in edino mesto, ki je ta naziv prejelo dvakrat.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Poling|first=Monica|title=Merida Chosen American Capital of Culture 2017|url=https://ca.travelpulse.com/news/features/merida-chosen-american-capital-of-culture-2017.html|date=January 25, 2016|access-date=2022-07-19|website=Travel Pulse Canada}}&lt;/ref&gt;

Mérida je med najvarnejšimi mesti v Mehiki in tudi v Ameriki.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Down Mérida way: homebuyers flock to Mexico's safest city|url=https://www.ft.com/content/0b2daff8-e542-44f9-80eb-cf5e8510f633 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/0b2daff8-e542-44f9-80eb-cf5e8510f633 |archive-date=December 10, 2022 |url-access=subscription|date=April 12, 2022|access-date=2022-07-19|website=Financial Times}}&lt;/ref&gt; Leta 2015 je mesto prejelo certifikat Mednarodne varne skupnosti s strani Švedskega inštituta Karolinska zaradi visoke ravni javne varnosti.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Merida ISCCC|url=https://isccc.global/community/merida/338|date=2015|access-date=2022-07-19|website=International Safe Community Certifying Centre}}&lt;/ref&gt; ''Forbes'' je Mérido trikrat uvrstil med tri najboljša mesta v Mehiki za življenje, naložbe in poslovanje.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Durán|first=Guadalupe|title=Merida Tops Forbes List of Best Cities in Mexico|url=https://www.topmexicorealestate.com/blog/2016/04/merida-tops-forbes-list-of-best-cities-in-mexico/|date=2016|access-date=2022-07-19|website=Top Mexico Real Estate}}&lt;/ref&gt; Leta 2022 je indeks mestne blaginje UN-Habitata prepoznal Mérido kot mesto z najvišjo kakovostjo življenja v Mehiki.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Study by UN-Habitat, Infonavit ranks Mérida No. 1 for quality of life|url=https://mexiconewsdaily.com/news/study-ranks-merida-no-1-for-quality-of-life/|date=November 10, 2022|access-date=2022-07-19|work=Mexico News Daily}}&lt;/ref&gt;

== Vzdevek ==
[[File:Letras de Mérida, Yuc.jpg|thumb|upright|''Pasaje de la Revolución'' (Prehod revolucije), ki ga je zasnoval italijanski arhitekt Giaccomo Piccone in je bil odprt leta 1918]]
Mérida je dobila ime po [[Mérida, Španija|Méridi]] v Španiji, ker so majevske ruševine, ki so jih španski [[konkvistador]]ji našli v naselju Ti'ho, spominjale na rimske ruševine [[Emerita Augusta]]. Sčasoma je mesto dobilo vzdevek ''La Ciudad Blanca'' (Belo mesto). Ta vzdevek je morda posledica bele barve apnenca, ki se uporablja za barvanje fasad mestnih kolonialnih stavb. To hipotezo podpira dejstvo, da je mesto iz vesolja vidno kot veliko belkasto območje sredi ogromnega zelenega gozda, ki pokriva polotok Jukatan.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.esa.int/Applications/Observing_the_Earth/Earth_from_Space_Mexico_s_White_City|title=Earth from Space: Mexico's 'White City'|website=European Space Agency|date=2006-05-04|access-date=2023-03-31}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega imajo druga mesta v latinskoameriški Ameriki enak vzdevek, kot sta Arequipa&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2022-08-06 |title=¿Qué significa Arequipa, nombre de la 'Ciudad Blanca' del Perú? |url=https://www.infobae.com/america/peru/2022/08/06/que-significa-arequipa-nombre-de-la-ciudad-blanca-del-peru/ |access-date=2024-04-20 |website=infobae |language=es-ES}}&lt;/ref&gt; in Popayan.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Romoleroux |first=Michell Francois |date=2022-01-06 |title=¿Por qué a Popayán le dicen la Ciudad Blanca? |url=https://www.eltiempo.com/colombia/otras-ciudades/la-razon-por-la-que-popayan-es-la-ciudad-blanca-643448 |access-date=2024-04-20 |website=El Tiempo |language=spanish}}&lt;/ref&gt; Ljudsko izročilo pravi, da ime izvira iz časa ustanovitve mesta, ko so se španski konkvistadorji – zaradi varnostnih razlogov in vztrajnega upora avtohtonega ljudstva Majev – odločili, da bodo v mestu živeli le belopolti Evropejci. Stari loki na vhodu v mesto so bili zgrajeni iz tega razloga, za njimi pa so bile avtohtone skupnosti. Vendar pa so bili prvi loki naročeni šele leta 1690, skoraj 150 let po ustanovitvi mesta. Lok San Juan in tisti na 59. ulici sta označevala začetek cest v [[Campeche]] oziroma [[Izamal]]. Drugi loki so služili le dekorativnim namenom, kot je tisti, ki ga je Juan Quijano postavil leta 1760 pred svojo hišo na križišču 65. in 56. ulice, ki je bil od takrat porušen.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Arcos de Mérida |url=https://enciclopediayet.com/arcos-de-merida/ |access-date=2024-04-20 |language=es}}&lt;/ref&gt; Poleg tega so se avtohtone čete Nahuov, ki so spremljale Montejove čete pri osvajanju Jukatana, naselile v soseskah San Cristóbal, Santiago in San Román, kjer so bile zaradi vojaške pomoči oproščene davkov.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Bracamonte y Sosa |first=Pedro |title=La perpetua reducción. Documentos sobre la huída de los mayas yucatecos durante la colonia. |publisher=Centro de Investigación y Estudios Superiores en Antropología Social |year=2006 |isbn=958-456-594-X |pages=222 |language=Spanish |trans-title=The Perpetual Reduction. Documents on the flight of the Yucatec Mayas during the colony}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[File:One of Merida's twin mansions “Las Casas Gemelas”.jpg|thumb|Eden od dveh dvorcev v Meridi, znan kot hiša Cámara ali ''Las Casas Gemelas'']]
[[File:Catedral de Merida 2.jpg|thumb|upright|Stolnica v Méridi, kot je bila videti leta 2010]]

Mérido so leta 1542 ustanovili španski konkvistadorji, med njimi Francisco de Montejo mlajši in Juan de la Cámara, poimenovali pa so jo po mestu Mérida v [[Extremadura|Extremaduri]] v Španiji. Zgrajena je bila na mestu majevskega mesta Ti'ho (/tʼχoʼ/), ki se je imenovalo tudi Ichkanzihóo ali Ichcaanzihó (/iʃkan'siχo/; 'Mesto petih hribov') zaradi piramide. Številni izklesani kamni iz ruševin starodavnega Ti'ha so bili uporabljeni pri gradnji zgodnjih španskih stavb v Méridi. Ti kamni so vidni na primer v stenah stolnice. Od kolonialnih časov do sredine 19. stoletja je bila Mérida obzidano mesto, namenjeno zaščiti polotoka in Kriolov pred občasnimi upori avtohtonega ljudstva Majev.

Konec 19. stoletja je območje okoli Méride cvetelo zaradi gojenja ''henequena'' (''Agave fourcroydes''), katere vlakna so uporabljali za proizvodnjo vrvi in ​​​​sukanca, pa tudi za proizvodnjo ''licor del henequén'', tradicionalne mehiške alkoholne pijače. Do začetka 20. stoletja se je proizvodnja osredotočila predvsem na [[tobak]], [[melasa|melaso]], [[rum]], milo in usnjene izdelke.&lt;ref&gt;{{Cite NSRW |wstitle= Merida |volume= III |page= 1207 | last= |first= |author-link= |year=1914| short=1}}&lt;/ref&gt; Korejsko priseljevanje v Mehiko se je začelo leta 1905, ko je v Jukatan iz mesta Jemulpo prispelo več kot tisoč ljudi. Ti prvi korejski priseljenci so se naselili okoli Méride kot delavci na plantažah henequena.

Avgusta 1993 je [[papež Janez Pavel II.]] obiskal mesto na svojem tretjem potovanju v Mehiko.&lt;ref&gt;''Fodor's 2001 Cancún, Cozumel, Yucatán Peninsula'' p.167. Fodor's, 2000&lt;/ref&gt; Mesto je gostilo dve dvostranski konferenci med Združenimi državami Amerike in Mehiko, prvo leta 1999 ([[Bill Clinton]] – Ernesto Zedillo) in drugo leta 2007 ([[George Walker Bush]] – [[Felipe Calderón]], kar je privedlo do ustanovitve ''pobude Mérida''). Aprila 2014 je Mérida gostila VI. vrh Združenja karibskih držav. V zadnjih letih so v Méridi potekala pomembna športna tekmovanja, kot je svetovni pokal Svetovne lokostrelske zveze. Mesto je gostilo tudi pomembna znanstvena srečanja, kot je Mednarodna konferenca o kozmičnih žarkih.

== Geografija ==
Mérida je v severozahodnem delu zvezne države Jukatan, ki zavzema severni del polotoka Jukatan. Na severu sta Progreso in Mehiški zaliv. Valladolid in Tizimín sta na vzhodu, Celestún na zahodu, mesto [[Campeche (mesto)|Campeche]] pa na jugozahodu. Na tem območju je veliko pomembnih majevskih arheoloških najdišč, med njimi [[Chichen Itza]], [[Uxmal]], Oxkintokom, Sayilom in [[Kabah]].

Mesto leži blizu središča kraterja Chicxulub. Ima zelo ravno topografijo in ima le 9 metrov nadmorske višine. Zemljišče zunaj Méride je prekrito z manjšim grmičevjem in nekdanjimi polji ''henequena''. Površinske vode skoraj ni, vendar je na tem območju več [[cenote|cenotov]] (vrtač, ki omogočajo dostop do podzemnih izvirov in rek).

Mérida ima zgodovinsko središče, značilno za kolonialna španska mesta. Ulična mreža temelji na ulicah z lihimi številkami, ki potekajo od vzhoda proti zahodu in ulicah s sodimi številkami, ki potekajo od severa proti jugu, pri čemer ulici Calles 60 in 61 omejujeta ''Plaza Grande'' v središču mesta. Premožnejše soseske so na severu, najbolj gosto poseljena območja pa na jugu.

=== Podnebje ===
Mérida ima tropsko savansko podnebje (Köppen: ''Aw'').&lt;ref name=Peel&gt;{{cite journal | author1=Peel, M. C. | author2=Finlayson, B. L. | author3=McMahon, T. A. | year=2007 | title=Updated world map of the Köppen–Geiger climate classification | journal=Hydrol. Earth Syst. Sci. | volume=11 | issue=5 | pages=1633–1644 | doi=10.5194/hess-11-1633-2007 | bibcode=2007HESS...11.1633P | url=http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | issn=1027-5606 | doi-access=free | access-date=2025-10-25 | archive-date=2012-02-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120203170339/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Mesto leži v pasatnem pasu blizu [[Rakov povratnik|Rakovega povratnika]], kjer prevladuje vzhodni veter. Podnebje v Méridi je vroče, vlažnost pa zmerna do visoka, odvisno od letnega časa. Povprečna letna najvišja temperatura je 33,5 °C, od 30,6 °C v decembru do 36,3 °C v maju, vendar se temperature v tem obdobju popoldne pogosto dvignejo nad 38 °C. Najnižje temperature se gibljejo med 17,2 °C v januarju in 21,7 °C v maju. V Méridi je zaradi lege v notranjosti in nizke nadmorske višine najpogosteje za nekaj stopinj bolj vroče kot na obalnih območjih. Deževna sezona traja od junija do oktobra in je povezana z mehiškim monsunom, ki proti kopnemu privablja topel in vlažen zrak. V tem letnem času območje prizadenejo tudi vzhodni valovi in ​​tropske nevihte.

== Gospodarstvo ==
[[File:Paseo 60 and Hyatt Regency Mérida.jpg|thumb|Paseo 60 in Hyatt Regency Mérida v ozadju]]

Polotok Jukatan, zlasti glavno mesto Mérida, staa na odlični obalni lokaciji, ki omogoča gospodarsko rast. Mérida je bila priljubljena lokacija za naložbe. To je posledično omogočilo, da je gospodarstvo Jukatana raslo trikrat hitreje od nacionalnega povprečja.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Cite news|url=http://www.theyucatantimes.com/2017/11/yucatan-economic-growth-three-times-higher-than-the-national-average/|title=Yucatan economy growth three times higher than the national average|date=November 6, 2017|work=The Yucatan Times|access-date=2018-04-08|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Poleg tega je indeks enostavnosti poslovanja skupine Svetovne banke Mérido uvrstil na četrto mesto v državi v kategoriji enostavnosti ustanovitve podjetja.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Ease of Doing Business in Mérida – Mexico|url=https://subnational.doingbusiness.org/en/data/exploreeconomies/mexico/sub/merida|date=September 20, 2022|access-date=2022-07-21|work=World Bank Group}}&lt;/ref&gt;

=== Znanost in tehnologija ===
[[File:CICY-fachada.JPG|thumb|Znanstveno raziskovalni center Yucatan (CICY)]]

Mesto je dom pomembnih nacionalnih in lokalnih raziskovalnih inštitutov, kot je Znanstveno raziskovalni center Jukatana (''Centro de Investigación Científica de Yucatán'', CICY) Nacionalnega sveta za znanost in tehnologijo (''Consejo Nacional de Ciencia y Tecnología, Conacyt''), enota Centra za raziskave in napredne študije Nacionalnega politehničnega inštituta (''Centro de Investigación y de Estudios Avanzados, CINVESTAV Unidad Mérida''), Regionalni raziskovalni center dr. Hideyo Noguchi (''Centro de Investigaciones Regionales Dr. Hideyo Noguchi'') Avtonomne univerze Yucatan (CIR-UADY), Znanstveno-tehnološki park Yucatán (''Parque Científico Tecnológico de Yucatán, PCYTY'') in Center za humanistične in družboslovne vede na polotoku (''Centro Peninsular en Humanidades y Ciencias Sociales, CEPHCIS'') [[Nacionalnega Avtonomna univerza v Mehiki]] (UNAM).

== Kultura ==
Mérida je bila v letih 2000 in 2017 ameriška prestolnica kulture.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Walsh|first=Nora|title=A Guide To Merida, Mexico: 10 Reasons To Visit Now|url=https://www.forbes.com/sites/norawalsh/2017/11/16/a-guide-to-merida-mexico-10-reasons-to-visit-now/|access-date=2020-09-02|website=Forbes|language=en}}&lt;/ref&gt;

Kot glavno mesto zvezne države in regije je Mérida kulturno središče z več muzeji, umetnostnimi galerijami, restavracijami, kinodvoranami in trgovinami. Ohranja obilico kolonialnih stavb in je kulturno središče, kjer glasba in ples igrata pomembno vlogo v vsakdanjem življenju. Hkrati je moderno mesto z vrsto nakupovalnih središč, prodajaln avtomobilov, hotelov, restavracij in objektov za prosti čas. Znana avenija Paseo de Montejo je obdana z originalnimi skulpturami. Muzej MACAY v Méridi vsako leto postavi novo kiparsko instalacijo, ki predstavlja dela iz Mehike ali druge izbrane države. Vsaka ostane na ogled 10 mesecev v letu. Leta 2007 so skulpture na Paseo de Montejo predstavile dela umetnikov iz Mehike in Japonske.

Mérida in zvezna država Jukatan sta bili tradicionalno zaradi geografije izolirani od preostale države, kar je ustvarilo edinstveno kulturo. Konkvistadorji so menili, da je majevska kultura neverjetno odporna, njihovi poskusi izkoreninjenja majevske tradicije, religije in kulture pa so bili le zmerno uspešni. Preživele ostanke majevske kulture je mogoče videti vsak dan, v govoru, oblačenju ter v pisni in ustni zgodovini. To je še posebej očitno pri praznikih, kot je ''Hanal Pixan'', majevsko/katoliški praznik dneva mrtvih. Praznuje se 1. in 2. novembra (en dan za odrasle in enega za otroke) in se obeležuje z dovršenimi oltarji, posvečenimi mrtvim sorodnikom. Gre za kompromis med obema religijama, s križi, pomešanimi z okraski lobanj in žrtvami/daritvami hrane. ''Múkbil pollo'' (izgovarja se /'mykβil pʰoʎoˀ/) je majevska ''tamal'' pita, ki jo darujejo mrtvim na dan vseh svetih, tradicionalno pa jo spremlja skodelica vroče čokolade. Mnogi prebivalci Jukatana jo radi jedo na dan mrtvih in okoli njega. Čeprav je zapletena za pripravo, jo je mogoče kupiti in celo poslati po zraku. (''Muk-bil'' dobesedno pomeni 'položiti v zemljo' ali kuhati v ''pibu'', podzemni pečici).

Za govorce angleščine ali tiste, ki bi jo radi govorili, ima Mérida angleško knjižnico Mérida English Library, izposojevalno knjižnico z obsežno zbirko angleških knjig, videoposnetkov, kaset in otroških knjig. Knjižnica je tudi prostor za srečanja izseljencev, ure pripovedovanja zgodb za otroke in druge kulturne dogodke.

V Méridi deluje tudi Simfonični orkester Jukatan, ki redno igra v gledališču José Peón Contreras na ulici Calle 60 in izvaja klasično glasbo, jazz in opero.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.osy.org.mx/ |title=The Yucatan Symphony Orchestra |publisher=Osy.org.mx |access-date=2013-03-12 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081023201410/http://www.osy.org.mx/ |archive-date=October 23, 2008 }}&lt;/ref&gt;

== Glavne znamenitosti ==
=== Zgodovinska mesta ===
Sodobna Mérida se je razširila daleč preko prvotnega mestnega obzidja, v zgodovinskem središču, ki je med največjimi v Ameriki, pa je še vedno mogoče videti številne stare španske kolonialne stavbe in več starih mestnih vrat. Ob glavni aveniji Paseo de Montejo še vedno stoji veliko velikih in razkošnih hiš iz začetka 20. stoletja. Na primer, ''Las Casas Gemelas'' (Hiši dvojčici) sta dve vzporedni vili v francoskem in španskem slogu, ki sta ju leta 1911 dokončala Camilo in Ernesto Cámara Zavala. V lasti družin Barbachano in Molina Méndez sta dve od redkih hiš, ki se še vedno uporabljajo kot rezidence na [[Paseo de Montejo]] iz tistega obdobja. V času Porfiriata je hiša Barbachano gostila kulturne dogodke, na katerih so gostovali umetniki, pesniki in pisatelji. Sredi 20. stoletja so Barbachanovi gostili aristokrate, vključno s princeso [[Grace Kelly|Grace]] in princem [[Rainier III. Monaški|Ranierjem]] ter prvo damo ZDA, [[Jacqueline Kennedy]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://historicalmx.org/items/show/6|title=The Camara Brothers' Twin Houses |publisher=Sam Houston State University|access-date=2020-04-06}}&lt;/ref&gt;

[[Stolnica v Méridi, Mehika]], iz leta 1598, je bila prva stolnica v celinski Severni Ameriki.

=== Muzeji ===
*''Gran Museo del Mundo Maya'', muzej Majev v Yucatánu, ponuja pogled na zgodovino in identiteto Jukatana.
*Museo de Antropología e Historia &quot;Palacio Cantón&quot;, zgodovinski in arheološki muzej Jukataa.
*Museo de Arte Contemporáneo Ateneo de Yucatán (MACAY), v središču mesta tik ob katedrali. Stalne in krožne slikovne razstave.
*Museo de la Canción Yucateca Asociación Civil v Mejoradi časti avtorje ''trova yucateca'', Ricarda Palmerína, Gutyja Cárdenasa, Juana Acereta, pastorja Cervero in Luisa Espinosa Alcalá.
*Muzej mesta Merida, ki so ga leta 2007 preselili v staro stavbo Correos (pošta), hrani pomembne artefakte iz španskega kolonialnega obdobja in predkolumbovskega obdobja.
*Museo de Historia Natural, naravoslovni muzej
*Museo de Arte Popular, muzej priljubljene umetnosti, ponuja pogled na priljubljeno umetnost in ročna dela med etničnimi mehiškimi skupinami in kulturami.
*Museo Conmemorativo de la Inmigración Coreana a Yucatán

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:Casa merida.jpg|Arhitektura v italijanskem in francoskem slogu, ki jo vidimo v delih mesta, kot je Paseo de Montejo
File:Merida75ParqueAmericasKukulkanob.jpg|Arhitektura v preporodu Majev v parku Americas (''Parque de las Américas''), ki je v bližini središča Meride. Park je družabni in kulturni prostor za prebivalce.
File:Merida - Fresken Pacheco 5 Maya gegen Conquistador.jpg|Mural, ki namiguje na osvojitev Jukatana, ki ga je naslikal Fernando Castro Pacheco. Zgodovinska dvorana Palače vlade Jukataa.
File:Casa de Montejo Merida enero 2012.jpg|Hiša Montejo
File:Calle 60 Merida Yucatan 2012.jpg|Ulica 60, blizu glavnega trga
File:Anthropologisches Museum, Merida.JPG|Muzej antropologije Mérida
File:GMMM 3.jpg|Muzej Majev na Yucatánu (Veliki muzej sveta Majev)
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
{{wikivoyage|Mérida (Mexico)}}
* [https://merida.gob.mx Website of the Ayuntamiento de Mérida (Municipality of Mérida)]

{{DEFAULTSORT:Merida, Yucatan}}
[[Kategorija:Merida, Mehika| ]]
[[Kategorija:Mesta v Mehiki]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1542]]</text>
      <sha1>8u6jgfnwsct6bmi44kfjll6x7arm176</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miha Coren</title>
    <ns>0</ns>
    <id>592586</id>
    <revision>
      <id>6678119</id>
      <parentid>6534272</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:55:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678119</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6680" sha1="iqqbauq17jui7y5ivy994qr90vhwjj4" xml:space="preserve">{{infopolje oseba|nationality=slovenska}}
'''Miha Coren''', [[kulturni delavec]], [[politik]], * [[22. januar]] [[1960]], [[Videm, Italija|Videm]].

== Življenje in delo ==
Miha Coren (uradno Michele) se je rodil v slovenski družini in je v otroštvu živel v [[Špeter Slovenov|Špetru]]. Obiskoval je slovenske šole in se zaposlil kot javni uslužbenec na deželni gorski skupnosti.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Michele (Miha) Coren kandidat SSk na Videmskem|url=https://slovenskaskupnost.org/2013/04/04/michele-miha-coren-kandidat-ssk-na-videmskem/|website=Slovenska Skupnost|date=2013-04-03|accessdate=2025-10-31|language=sl-SI|last=admin}}&lt;/ref&gt;

Miha Coren si je vedno prizadeval v korist [[Beneška Slovenija|Benečije]] in njenih slovenskih prebivalcev, da ne bi vsa območja vzhodno od [[Čedad|Čedada]], ki so bili že s priključitvijo [[Kraljevina Italija|Kraljevni Italiji]] leta 1866 ločeno od ostalih Slovencev, ki so živeli na Goriškem in Tržaškem, dokončno izgubila slovenski značaj in kulturo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Videmska pokrajina se že vrsto let prazni (tema)|url=https://megafon.si/po-domace/slovenija/videmska-pokrajina-se-ze-vrsto-let-prazni-tema/|website=Megafon|accessdate=2025-10-31|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ulica naj se imenuje po Trinku|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/ulica-naj-se--imenuje--po-trinku|website=primorske.svet24.si|date=2012-01-09|accessdate=2025-10-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; Zelo si je na primer prizadeval kot predsednik odbora staršev pri [[Dvojezična šola Pavla Petričiča|Špeterski dvojezični šoli]], kjer se je uspešno boril za razvoj in uveljatiev te edinstvene šolske ustanove.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Benečija: politika proti dvojezični šoli|url=https://slovenskaskupnost.org/2011/07/29/benecija-politika-proti-dvojezicni-soli/|website=Slovenska Skupnost|date=2011-07-28|accessdate=2025-10-31|language=sl-SI|last=admin}}&lt;/ref&gt; Sam je tudi sadjarski izvedenec in si prizadeva za pospeševanje sadjarstva v Benečiji.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Petsto kostanjevih sadik|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2025/02/petsko-kostanjevih-sadik-d3cc6880-73a6-4371-a1da-6667ad3586a7.html|date=2025-02-14|accessdate=2025-10-31|language=sl|first=Pripravil: Marko|last=Tavčar}}&lt;/ref&gt;

Politično je Miha Coren blizu edini slovenski stranki v Italiji, [[Slovenska skupnost|Slovenski skupnosti - SSk]], za katero je tudi večkrat kandidiral na raznih volitvah.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Od leta 2024 je tudi deželni podtejnik stranke [[Slovenska skupnost|SSk]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SLOVENSKA SKUPNOST Z NOVIM VODSTVOM: Prvič v zgodovini stranke izvoljena ženska (FOTO)|url=http://www.regionalobala.si/novica/slovenska-skupnost-z-novim-vodstvom-prvic-v-zgodovini-stranke-izvoljena-zenska-foto|website=regionalobala.si|accessdate=2025-10-31|language=sl|archive-date=2024-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20240115114554/https://www.regionalobala.si/novica/slovenska-skupnost-z-novim-vodstvom-prvic-v-zgodovini-stranke-izvoljena-zenska-foto|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citat|title=Novo vodstvo Slovenske skupnosti|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/01/slovenska-skupnost-dezelni-kongres-fulvia-premolin-damjan-terpin-9b6e0a33-a766-402d-ad17-2dce7d406718.html|date=2024-01-14|accessdate=2025-10-31|language=sl|first=Pripravila: Erika Jazbar/ Posnetki: Niki|last=Filipović}}&lt;/ref&gt; Leta 2021 so ga imenovali za podžupana občine Dreka.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Miha Coren bo podžupan občine Dreka|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2021/10/tdd-dreka-obcinske-volitve-67ce5d8a-2e77-41fd-b728-4b6ff678816c.html|date=2021-10-05|accessdate=2025-10-31|language=sl|first=Igor|last=Gregori}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mesto Videm je odprlo nov park, poimenovan po zaslužnem beneškem rojaku don Evgeniju Blanchiniju {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-03-26-mesto-videm-je-odprlo-nov-park-poimenovan-po-zasluznem-beneskem-rojaku-don-evgeniju-blanchiniju/|website=Portal GOV.SI|date=2022-03-26|accessdate=2025-10-31|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miha Coren: “Pozna se, da delamo na podlagi načrtov in idej za dobro občanov” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pozna-se-da-delamo-na-podlagi-nacrtov-in-idej-za-dobro-obcanov/|website=Noviglas|date=2012-05-31|accessdate=2025-10-31|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt; Leta 2014 je bil imenovan v deželno posvetovalno komisijo za slovensko manjšino v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji Julijski Krajini]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova komisija za Slovence|url=https://www.primorski.eu/novice/224057-nova-komisija-za-slovence-ADPR236699|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-31|language=sl}}&lt;/ref&gt; Bil je tudi član Sveta za Slovence v zamejstvu, to je posvetovalno telo vlade [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]], ki ga predvideva zakon o Slovencih po svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prva seja z novimi člani sveta|url=https://radio.ognjisce.si/sl/136/ssd/9256/prva-seja-z-novimi-clani-sveta.htm|website=Radio Ognjišče|date=2012-11-15|accessdate=2025-10-31|language=sl|first=Matjaž Merljak, Radio|last=Ognjišče}}&lt;/ref&gt;

Miha Coren je že več let v izvršnem odboru [[Svet slovenskih organizacij|Sveta slovenskih organizacij - SSO]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Organi SSO|url=https://www.ssorg.eu/organi-sso/|website=SSO|date=2024-02-27|accessdate=2025-10-31|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; kot predstavnik videmske pokrajine.

Leta 1992 je bil Miha Coren z drugimi planinskimi navdušenci med ustanovitelji [[Planinska družina Benečije|Planinske družine Benečije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=PDB, že 30 let pogumno naprej_PdB, da 30 anni con coraggio - dom|url=https://www.dom.it/pdb-ze-30-let-pogumno-naprej_pdb-da-30-anni-con-coraggio/|date=2022-08-01|accessdate=2025-10-31|language=it-IT}}&lt;/ref&gt; Njemu gre tudi zasluga, da je to planinsko društvo zgradilo kočo na [[Matajur|Matajurju]], ki so jo otvorili leta 2000.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dve desetletji Doma na Matajure|url=https://www.primorski.eu/sport/dve-desetletji-doma-na-matajure-AE655354|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-10-31|language=sl|first=Erik|last=Piccini {{!}}}}&lt;/ref&gt; Že vrsto let je tudi v upravnem odboru te planinske družine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Luisa Battistig še na čelu Planinske družine Benečije|url=https://novimatajur.it/cronaca/luisa-battistig-se-na-celu-planinske-druzine-benecije.html|website=NoviMatajur|date=2023-03-22|accessdate=2025-10-31|language=sl-SI|last=Redakcija}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Coren, Miha}}
[[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]]
[[Kategorija:Beneški Slovenci]]</text>
      <sha1>iqqbauq17jui7y5ivy994qr90vhwjj4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pesem Evrovizije 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>592604</id>
    <revision>
      <id>6677973</id>
      <parentid>6677621</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:24:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Finale */</comment>
      <origin>6677973</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23440" sha1="hjwnq0witkeyxz3g8gc9gvg263zojn5" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Multiple image
| total_width       = 360
| image1            = ESC 2026 Grand Final Alexander Rybak.jpg
| footer            = [[Alexander Rybak]] in [[Lordi]] so bili med nastopajočimi v finalnem spremljevalnem programu, ki so zapeli venček evrovizijskih uspešnic v počastitev 70-letnice izbora.
| direction         = horizontal
| image2            = ESC 2026 Grand Final Lordi 001.jpg
}}
Finalni večer je potekal 16. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Tekmovalo je 25 držav, glasovali pa so hledalci in žirije iz vseh 35 sodelujočih držav ter s spletnim glasovanjem tudi gledalci iz ostalih držav (v skupni kategoriji »preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Zaporedno številko nastopa države gostiteljice so določili 17. maja z žrebom,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren|first=Neil|date=17 March 2026|title=Eurovision 2026: Austria Drawn in Slot 25 in Grand Final|url=https://eurovoix.com/2026/03/17/eurovision-2026-austria-drawn-slot-25-grand-final/|access-date=17 March 2026|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; medtem ko so vrstni red preostalih držav v finalu določili producenti izbora po drugem polfinalnem izboru.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;

Med češkim nastopom je prišlo do tehnične napake, in sicer je prišlo pri televizijskem prenosu do pojava črt na zaslonu in zamrznitve v trajanju nekaj sekund. Posledično je češka delegacija podala zahtevek za ponovitev nastopa, vendar so ga organizatorji zavrnili z razlago, da je šlo le za manjšo tehnično težavo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mensah |first=Katelyn |title=Czechia's Eurovision entry faces technical difficulty as Graham Norton provides update |url=https://www.radiotimes.com/tv/entertainment/daniel-zizka-czechia-eurovision-technical-difficulties-newsupdate/ |access-date=2026-05-17 |website=Radio Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica Dara (pevka)|Dara s skladbo [[Bangaranga]]. Bulgaria won both the jury vote and televote, the first entry to do so since {{Esccnty|Portugal|y=2017|t=Portugal in 2017}}, finishing with 516 points. It was the country's first win in the contest following 14 prior participations.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vecic |first=Tamara |date=17 May 2026 |title=Bulgaria: Dara Wins Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/bulgaria-dara-wins-eurovision-2026/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Israel, Romania, Australia, Italy, Finland, Denmark, Moldova, Ukraine, and Greece completed the top ten; by finishing third, Romania received its highest points total in history and equalled its best placements from {{Escyr|2005}} and {{Escyr|2010}}.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Granger |first=Anthony |date=17 May 2026 |title=Romania: Eurovision 2026 Final Watched By Over 300,000 Viewers |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/romania-eurovision-2026-final-watched-300000-viewers/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Belgium, Lithuania, Germany, Austria, and the United Kingdom occupied the bottom five positions, with Belgium, Germany, and the United Kingdom receiving no points from the televote.&lt;ref name=&quot;finalresults&quot; /&gt;

The final was opened by the flag parade, introducing all twenty-five finalists, accompanied by JJ performing the [[Queen of the Night aria]], his new single &quot;Unknown&quot;, and his winning song in 2025, &quot;Wasted Love&quot;, backed by the [[Vienna Radio Symphony Orchestra]] under the conduction of Martin Gellner. The interval acts included former participants [[Max Mutzke]] ({{Esccnty|Germany|y=2004|t=Germany 2004}}), [[Ruslana]] ({{Esccnty|Ukraine|y=2004|t=Ukraine 2004}}), [[Lordi]] ({{Esccnty|Finland|y=2006|t=Finland 2006}}), [[Alexander Rybak]] ({{Esccnty|Norway|y=2009|t=Norway 2009}} and {{Esccnty|Norway|y=2018|t=2018}}), [[Verka Serduchka]] ({{Esccnty|Ukraine|y=2007|t=Ukraine 2007}}), [[Kristian Kostov]] ({{Esccnty|Bulgaria|y=2017|t=Bulgaria 2017}}), [[Erika Vikman]] ({{Esccnty|Finland|y=2025|t=Finland 2025}}), and [[Miriana Conte]] ({{Esccnty|Malta|y=2025|t=Malta 2025}}) performing a medley of past entries to celebrate the contest's seventieth anniversary;{{Efn|Namely, in order of appearance: &quot;{{lang|fr|[[Merci, Chérie]]|i=no}}&quot;, &quot;[[All Kinds of Everything]]&quot;, &quot;{{lang|de|[[Ich komme]]|i=no}}&quot;, &quot;{{lang|it|[[Espresso Macchiato (song)|Espresso Macchiato]]|i=no}}&quot;, &quot;[[Cha Cha Cha (Käärijä song)|Cha Cha Cha]]&quot;, &quot;[[Rim Tim Tagi Dim]]&quot;, &quot;{{lang|fr|[[Papa Pingouin]]|i=no}}&quot;, &quot;[[Arcade (song)|Arcade]]&quot;, &quot;{{lang|fr|[[Ne partez pas sans moi]]|i=no}}&quot;, &quot;[[Dancing Lasha Tumbai]]&quot;, &quot;[[Puppet on a String (Sandie Shaw song)|Puppet on a String]]&quot;, &quot;[[Serving (song)|Serving]]&quot;, &quot;{{lang|de|[[Dschinghis Khan (song)|Dschinghis Khan]]|i=no}}&quot;, &quot;[[Save Your Kisses for Me]]&quot;, &quot;{{lang|fr|[[Mon amour (Slimane song)|Mon amour]]|i=no}}&quot;, &quot;[[Euphoria (Loreen song)|Euphoria]]&quot;, &quot;[[Congratulations (Cliff Richard song)|Congratulations]]&quot;, &quot;[[Fairytale (Alexander Rybak song)|Fairytale]]&quot;, &quot;[[Waterloo (song)|Waterloo]]&quot;, and &quot;{{lang|it|[[Nel blu, dipinto di blu]]|i=no}}&quot;}} [[Parov Stelar]] performing his new single &quot;Black Lilies&quot; with vocals by Elena Karafizi and Lee Anduze; and [[Cesár Sampson]] ({{Esccnty|Austria|y=2018|t=Austria 2018}}) performing &quot;[[Vienna (Billy Joel song)|Vienna]]&quot;.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Moderations-Duo, National Partners, Volunteers, RSO u. v. m.: Neues zum Eurovision Song Contest 2026|url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_medienupdate100.html|website=der.orf.at|access-date=31 January 2026|language=de-AT|trans-title=Presenting duo, national partners, volunteers, RSO and much more: the latest news on the Eurovision Song Contest 2026|publisher=ORF}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Dammacco |first=Beppe |date=15 May 2026 |title=Eurovision 2026, la prova ufficiale della finale: il liveblogging |trans-title=Eurovision 2026, the official rehearsal for the final: live blogging |url=https://www.eurofestivalnews.com/2026/05/15/eurovision-2026-la-prova-ufficiale-della-finale-il-liveblogging/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurofestival News |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=15 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Grand Final Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/15/live-from-vienna-eurovision-2026-grand-final-jury-show/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kalaitzis |first=Andreas |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: All about the Grand Final |url=https://eurovisionworld.com/esc/eurovision-2026-all-about-the-grand-final |access-date=16 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stober |first=Marcel |date=15 May 2026 |title=Live-Blog Jury-Show des Finales des Eurovision Song Contest 2026 |trans-title=Live blog jury show of the Eurovision Song Contest 2026 final |url=https://esc-kompakt.de/heute-2100-uhr-live-blog-jury-show-des-finales-des-eurovision-song-contest-2026/ |access-date=16 May 2026 |website=ESC kompakt |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: live from Oxford |url=https://www.oxfordstudent.com/2026/05/17/eurovision-2026-live-from-oxford/ |access-date=17 May 2026 |website=The Oxford Student |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 243
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| »Fire«
| 12
| 23.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 343
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 36
| 21.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 145
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »Ferto«
| 220
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 221
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 287
| 4.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 90
| 17.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 89
| 18.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 113
| 16.
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 516
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 124
| 15.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| »Eins, Zwei, Drei«
| 1
| 25.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| »Regarde!«
| 158
| 11.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 226
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 279
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 150
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 22
| 22.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 51
| 20.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 75
| 19.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22.
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| »Per sempre sì«
| 281
| 5.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 134
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 296
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25.
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| »Tanzschein«
| 6
| 24.
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>hjwnq0witkeyxz3g8gc9gvg263zojn5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677974</id>
      <parentid>6677973</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:35:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Finale */</comment>
      <origin>6677974</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23539" sha1="fq0hm5m7g8s6l5oxedce69qs59m39fu" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Multiple image
| total_width       = 360
| image1            = ESC 2026 Grand Final Alexander Rybak.jpg
| footer            = [[Alexander Rybak]] in [[Lordi]] so bili med nastopajočimi v finalnem spremljevalnem programu, ki so zapeli venček evrovizijskih uspešnic v počastitev 70-letnice izbora.
| direction         = horizontal
| image2            = ESC 2026 Grand Final Lordi 001.jpg
}}
Finalni večer je potekal 16. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Tekmovalo je 25 držav, glasovali pa so hledalci in žirije iz vseh 35 sodelujočih držav ter s spletnim glasovanjem tudi gledalci iz ostalih držav (v skupni kategoriji »preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Zaporedno številko nastopa države gostiteljice so določili 17. maja z žrebom,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren|first=Neil|date=17 March 2026|title=Eurovision 2026: Austria Drawn in Slot 25 in Grand Final|url=https://eurovoix.com/2026/03/17/eurovision-2026-austria-drawn-slot-25-grand-final/|access-date=17 March 2026|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; medtem ko so vrstni red preostalih držav v finalu določili producenti izbora po drugem polfinalnem izboru.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;

Med češkim nastopom je prišlo do tehnične napake, in sicer je prišlo pri televizijskem prenosu do pojava črt na zaslonu in zamrznitve v trajanju nekaj sekund. Posledično je češka delegacija podala zahtevek za ponovitev nastopa, vendar so ga organizatorji zavrnili z razlago, da je šlo le za manjšo tehnično težavo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mensah |first=Katelyn |title=Czechia's Eurovision entry faces technical difficulty as Graham Norton provides update |url=https://www.radiotimes.com/tv/entertainment/daniel-zizka-czechia-eurovision-technical-difficulties-newsupdate/ |access-date=2026-05-17 |website=Radio Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«. Bolgarija je prejela najvišje število točk tako od strokovnih žirij kot občinstva, kar se je zgodilo prvič po letu 2017, ko je zmagala [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]. S tem je Bolgarija dosegla svojo prvo evrovizijsko zmago; pred tem je na izboru nastopila 14-krat.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vecic |first=Tamara |date=17 May 2026 |title=Bulgaria: Dara Wins Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/bulgaria-dara-wins-eurovision-2026/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Med deseterico najboljših so se uvrstili še Izrael, Romunija, Avstralija, Italija, Finska, Danska, Moldavija, Ukrajina in Grčija. Romunija je prejela najvišje število točk v svoji zgodovini ter s tretjim mestom izenačila svoji uvrstitvi v letih {{Escyr|2005}} in {{Escyr|2010}}.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Granger |first=Anthony |date=17 May 2026 |title=Romania: Eurovision 2026 Final Watched By Over 300,000 Viewers |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/romania-eurovision-2026-final-watched-300000-viewers/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Belgium, Lithuania, Germany, Austria, and the United Kingdom occupied the bottom five positions, with Belgium, Germany, and the United Kingdom receiving no points from the televote.&lt;ref name=&quot;finalresults&quot; /&gt;

The final was opened by the flag parade, introducing all twenty-five finalists, accompanied by JJ performing the [[Queen of the Night aria]], his new single &quot;Unknown&quot;, and his winning song in 2025, &quot;Wasted Love&quot;, backed by the [[Vienna Radio Symphony Orchestra]] under the conduction of Martin Gellner. The interval acts included former participants [[Max Mutzke]] ({{Esccnty|Germany|y=2004|t=Germany 2004}}), [[Ruslana]] ({{Esccnty|Ukraine|y=2004|t=Ukraine 2004}}), [[Lordi]] ({{Esccnty|Finland|y=2006|t=Finland 2006}}), [[Alexander Rybak]] ({{Esccnty|Norway|y=2009|t=Norway 2009}} and {{Esccnty|Norway|y=2018|t=2018}}), [[Verka Serduchka]] ({{Esccnty|Ukraine|y=2007|t=Ukraine 2007}}), [[Kristian Kostov]] ({{Esccnty|Bulgaria|y=2017|t=Bulgaria 2017}}), [[Erika Vikman]] ({{Esccnty|Finland|y=2025|t=Finland 2025}}), and [[Miriana Conte]] ({{Esccnty|Malta|y=2025|t=Malta 2025}}) performing a medley of past entries to celebrate the contest's seventieth anniversary;{{Efn|Namely, in order of appearance: &quot;{{lang|fr|[[Merci, Chérie]]|i=no}}&quot;, &quot;[[All Kinds of Everything]]&quot;, &quot;{{lang|de|[[Ich komme]]|i=no}}&quot;, &quot;{{lang|it|[[Espresso Macchiato (song)|Espresso Macchiato]]|i=no}}&quot;, &quot;[[Cha Cha Cha (Käärijä song)|Cha Cha Cha]]&quot;, &quot;[[Rim Tim Tagi Dim]]&quot;, &quot;{{lang|fr|[[Papa Pingouin]]|i=no}}&quot;, &quot;[[Arcade (song)|Arcade]]&quot;, &quot;{{lang|fr|[[Ne partez pas sans moi]]|i=no}}&quot;, &quot;[[Dancing Lasha Tumbai]]&quot;, &quot;[[Puppet on a String (Sandie Shaw song)|Puppet on a String]]&quot;, &quot;[[Serving (song)|Serving]]&quot;, &quot;{{lang|de|[[Dschinghis Khan (song)|Dschinghis Khan]]|i=no}}&quot;, &quot;[[Save Your Kisses for Me]]&quot;, &quot;{{lang|fr|[[Mon amour (Slimane song)|Mon amour]]|i=no}}&quot;, &quot;[[Euphoria (Loreen song)|Euphoria]]&quot;, &quot;[[Congratulations (Cliff Richard song)|Congratulations]]&quot;, &quot;[[Fairytale (Alexander Rybak song)|Fairytale]]&quot;, &quot;[[Waterloo (song)|Waterloo]]&quot;, and &quot;{{lang|it|[[Nel blu, dipinto di blu]]|i=no}}&quot;}} [[Parov Stelar]] performing his new single &quot;Black Lilies&quot; with vocals by Elena Karafizi and Lee Anduze; and [[Cesár Sampson]] ({{Esccnty|Austria|y=2018|t=Austria 2018}}) performing &quot;[[Vienna (Billy Joel song)|Vienna]]&quot;.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Moderations-Duo, National Partners, Volunteers, RSO u. v. m.: Neues zum Eurovision Song Contest 2026|url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_medienupdate100.html|website=der.orf.at|access-date=31 January 2026|language=de-AT|trans-title=Presenting duo, national partners, volunteers, RSO and much more: the latest news on the Eurovision Song Contest 2026|publisher=ORF}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Dammacco |first=Beppe |date=15 May 2026 |title=Eurovision 2026, la prova ufficiale della finale: il liveblogging |trans-title=Eurovision 2026, the official rehearsal for the final: live blogging |url=https://www.eurofestivalnews.com/2026/05/15/eurovision-2026-la-prova-ufficiale-della-finale-il-liveblogging/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurofestival News |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=15 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Grand Final Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/15/live-from-vienna-eurovision-2026-grand-final-jury-show/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kalaitzis |first=Andreas |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: All about the Grand Final |url=https://eurovisionworld.com/esc/eurovision-2026-all-about-the-grand-final |access-date=16 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stober |first=Marcel |date=15 May 2026 |title=Live-Blog Jury-Show des Finales des Eurovision Song Contest 2026 |trans-title=Live blog jury show of the Eurovision Song Contest 2026 final |url=https://esc-kompakt.de/heute-2100-uhr-live-blog-jury-show-des-finales-des-eurovision-song-contest-2026/ |access-date=16 May 2026 |website=ESC kompakt |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: live from Oxford |url=https://www.oxfordstudent.com/2026/05/17/eurovision-2026-live-from-oxford/ |access-date=17 May 2026 |website=The Oxford Student |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 243
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| »Fire«
| 12
| 23.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 343
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 36
| 21.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 145
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »Ferto«
| 220
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 221
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 287
| 4.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 90
| 17.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 89
| 18.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 113
| 16.
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 516
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 124
| 15.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| »Eins, Zwei, Drei«
| 1
| 25.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| »Regarde!«
| 158
| 11.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 226
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 279
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 150
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 22
| 22.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 51
| 20.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 75
| 19.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22.
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| »Per sempre sì«
| 281
| 5.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 134
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 296
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25.
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| »Tanzschein«
| 6
| 24.
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>fq0hm5m7g8s6l5oxedce69qs59m39fu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677979</id>
      <parentid>6677974</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:49:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Finale */</comment>
      <origin>6677979</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22408" sha1="s0quotjz6zufjqydcvhlq7okqy1fm37" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Multiple image
| total_width       = 360
| image1            = ESC 2026 Grand Final Alexander Rybak.jpg
| footer            = [[Alexander Rybak]] in [[Lordi]] so bili med nastopajočimi v finalnem spremljevalnem programu, ki so zapeli venček evrovizijskih uspešnic v počastitev 70-letnice izbora.
| direction         = horizontal
| image2            = ESC 2026 Grand Final Lordi 001.jpg
}}
Finalni večer je potekal 16. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Tekmovalo je 25 držav, glasovali pa so hledalci in žirije iz vseh 35 sodelujočih držav ter s spletnim glasovanjem tudi gledalci iz ostalih držav (v skupni kategoriji »preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Zaporedno številko nastopa države gostiteljice so določili 17. maja z žrebom,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren|first=Neil|date=17 March 2026|title=Eurovision 2026: Austria Drawn in Slot 25 in Grand Final|url=https://eurovoix.com/2026/03/17/eurovision-2026-austria-drawn-slot-25-grand-final/|access-date=17 March 2026|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; medtem ko so vrstni red preostalih držav v finalu določili producenti izbora po drugem polfinalnem izboru.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;

Med češkim nastopom je prišlo do tehnične napake, in sicer je prišlo pri televizijskem prenosu do pojava črt na zaslonu in zamrznitve v trajanju nekaj sekund. Posledično je češka delegacija podala zahtevek za ponovitev nastopa, vendar so ga organizatorji zavrnili z razlago, da je šlo le za manjšo tehnično težavo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mensah |first=Katelyn |title=Czechia's Eurovision entry faces technical difficulty as Graham Norton provides update |url=https://www.radiotimes.com/tv/entertainment/daniel-zizka-czechia-eurovision-technical-difficulties-newsupdate/ |access-date=2026-05-17 |website=Radio Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«. Bolgarija je prejela najvišje število točk tako od strokovnih žirij kot občinstva, kar se je zgodilo prvič po letu 2017, ko je zmagala [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]. S tem je Bolgarija dosegla svojo prvo evrovizijsko zmago; pred tem je na izboru nastopila 14-krat.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vecic |first=Tamara |date=17 May 2026 |title=Bulgaria: Dara Wins Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/bulgaria-dara-wins-eurovision-2026/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Med deseterico najboljših so se uvrstili še Izrael, Romunija, Avstralija, Italija, Finska, Danska, Moldavija, Ukrajina in Grčija. Romunija je prejela najvišje število točk v svoji zgodovini ter s tretjim mestom izenačila svoji uvrstitvi v letih {{Escyr|2005}} in {{Escyr|2010}}.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Granger |first=Anthony |date=17 May 2026 |title=Romania: Eurovision 2026 Final Watched By Over 300,000 Viewers |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/romania-eurovision-2026-final-watched-300000-viewers/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Na dno lestvice so se uvrstili Belgija, Litva, Nemčija, Avstrija in Združeno kraljestvo; Združeno kraljestvo, Belgija in Nemčija niso prejeli nobene točke od občinstva.&lt;ref name=&quot;finalresults&quot; /&gt;

Finalni izbor se je začel s parado zastav, s katero se je predstavilo vseh 25 finalistov. Avstrijski zmagovalec prejšnjega leta, pevec JJ, je nastopil s skladbo »[[Queen of the Night aria]]«, svojim novim singlom »Unknown« in zmagovalno skladbo iz leta 2025 »[[[Wasted Love]]«; spremljal ga je Dunajski radijski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Martina Gellnerja. V spremljevalnem programu so nastopili evrovizijski glasbeniki iz preteklih let: [[Max Mutzke]] (Nemčija 2004), [[Ruslana]] (Ukrajina 2004), [[Lordi]] (Finska 2006), [[Alexander Rybak]] ( Norveška 2009 in 2018), [[Verka Serdučka]] (Ukrajina 2007), [[Kristian Kostov]] (Bolgarija 2017), [[Erika Vikman]] (Finska 2025) in [[Miriana Conte]] (Malta 2025); nastopili so v venčku evrovizijskih uspešnic v počastitev sedemdesetletnice izbora. [[Parov Stelar]] je nastopil s svojim novim singlom »Black Lilies«, [[Cesár Sampson]] (Avstrija 2018) pa skladbo »Vienna« Billyja Joela.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Moderations-Duo, National Partners, Volunteers, RSO u. v. m.: Neues zum Eurovision Song Contest 2026|url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_medienupdate100.html|website=der.orf.at|access-date=31 January 2026|language=de-AT|trans-title=Presenting duo, national partners, volunteers, RSO and much more: the latest news on the Eurovision Song Contest 2026|publisher=ORF}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Dammacco |first=Beppe |date=15 May 2026 |title=Eurovision 2026, la prova ufficiale della finale: il liveblogging |trans-title=Eurovision 2026, the official rehearsal for the final: live blogging |url=https://www.eurofestivalnews.com/2026/05/15/eurovision-2026-la-prova-ufficiale-della-finale-il-liveblogging/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurofestival News |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=15 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Grand Final Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/15/live-from-vienna-eurovision-2026-grand-final-jury-show/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kalaitzis |first=Andreas |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: All about the Grand Final |url=https://eurovisionworld.com/esc/eurovision-2026-all-about-the-grand-final |access-date=16 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stober |first=Marcel |date=15 May 2026 |title=Live-Blog Jury-Show des Finales des Eurovision Song Contest 2026 |trans-title=Live blog jury show of the Eurovision Song Contest 2026 final |url=https://esc-kompakt.de/heute-2100-uhr-live-blog-jury-show-des-finales-des-eurovision-song-contest-2026/ |access-date=16 May 2026 |website=ESC kompakt |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: live from Oxford |url=https://www.oxfordstudent.com/2026/05/17/eurovision-2026-live-from-oxford/ |access-date=17 May 2026 |website=The Oxford Student |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 243
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| »Fire«
| 12
| 23.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 343
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 36
| 21.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 145
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »Ferto«
| 220
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 221
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 287
| 4.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 90
| 17.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 89
| 18.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 113
| 16.
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 516
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 124
| 15.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| »Eins, Zwei, Drei«
| 1
| 25.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| »Regarde!«
| 158
| 11.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 226
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 279
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 150
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 22
| 22.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 51
| 20.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 75
| 19.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22.
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| »Per sempre sì«
| 281
| 5.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 134
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 296
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25.
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| »Tanzschein«
| 6
| 24.
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>s0quotjz6zufjqydcvhlq7okqy1fm37</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677981</id>
      <parentid>6677979</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:50:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Finale */</comment>
      <origin>6677981</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22408" sha1="kh65ijj8qy39gyaeb34ybndoqcdgxcc" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Multiple image
| total_width       = 360
| image1            = ESC 2026 Grand Final Alexander Rybak.jpg
| footer            = [[Alexander Rybak]] in [[Lordi]] so bili med nastopajočimi v finalnem spremljevalnem programu, ki so zapeli venček evrovizijskih uspešnic v počastitev 70-letnice izbora.
| direction         = horizontal
| image2            = ESC 2026 Grand Final Lordi 001.jpg
}}
Finalni večer je potekal 16. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Tekmovalo je 25 držav, glasovali pa so hledalci in žirije iz vseh 35 sodelujočih držav ter s spletnim glasovanjem tudi gledalci iz ostalih držav (v skupni kategoriji »preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Zaporedno številko nastopa države gostiteljice so določili 17. maja z žrebom,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren|first=Neil|date=17 March 2026|title=Eurovision 2026: Austria Drawn in Slot 25 in Grand Final|url=https://eurovoix.com/2026/03/17/eurovision-2026-austria-drawn-slot-25-grand-final/|access-date=17 March 2026|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; medtem ko so vrstni red preostalih držav v finalu določili producenti izbora po drugem polfinalnem izboru.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;

Med češkim nastopom je prišlo do tehnične napake, in sicer je prišlo pri televizijskem prenosu do pojava črt na zaslonu in zamrznitve v trajanju nekaj sekund. Posledično je češka delegacija podala zahtevek za ponovitev nastopa, vendar so ga organizatorji zavrnili z razlago, da je šlo le za manjšo tehnično težavo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mensah |first=Katelyn |title=Czechia's Eurovision entry faces technical difficulty as Graham Norton provides update |url=https://www.radiotimes.com/tv/entertainment/daniel-zizka-czechia-eurovision-technical-difficulties-newsupdate/ |access-date=2026-05-17 |website=Radio Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«. Bolgarija je prejela najvišje število točk tako od strokovnih žirij kot občinstva, kar se je zgodilo prvič po letu 2017, ko je zmagala [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]. S tem je Bolgarija dosegla svojo prvo evrovizijsko zmago; pred tem je na izboru nastopila 14-krat.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vecic |first=Tamara |date=17 May 2026 |title=Bulgaria: Dara Wins Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/bulgaria-dara-wins-eurovision-2026/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Med deseterico najboljših so se uvrstili še Izrael, Romunija, Avstralija, Italija, Finska, Danska, Moldavija, Ukrajina in Grčija. Romunija je prejela najvišje število točk v svoji zgodovini ter s tretjim mestom izenačila svoji uvrstitvi v letih {{Escyr|2005}} in {{Escyr|2010}}.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Granger |first=Anthony |date=17 May 2026 |title=Romania: Eurovision 2026 Final Watched By Over 300,000 Viewers |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/romania-eurovision-2026-final-watched-300000-viewers/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Na dno lestvice so se uvrstili Belgija, Litva, Nemčija, Avstrija in Združeno kraljestvo; Združeno kraljestvo, Belgija in Nemčija niso prejeli nobene točke od občinstva.&lt;ref name=&quot;finalresults&quot; /&gt;

Finalni izbor se je začel s parado zastav, s katero se je predstavilo vseh 25 finalistov. Avstrijski zmagovalec prejšnjega leta, pevec JJ, je nastopil s skladbo »[[Queen of the Night aria]]«, svojim novim singlom »Unknown« in zmagovalno skladbo iz leta 2025 »[[[Wasted Love]]«; spremljal ga je Dunajski radijski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Martina Gellnerja. V spremljevalnem programu so nastopili evrovizijski glasbeniki iz preteklih let: [[Max Mutzke]] (Nemčija 2004), [[Ruslana]] (Ukrajina 2004), [[Lordi]] (Finska 2006), [[Alexander Rybak]] (Norveška 2009 in 2018), [[Verka Serdučka]] (Ukrajina 2007), [[Kristian Kostov]] (Bolgarija 2017), [[Erika Vikman]] (Finska 2025) in [[Miriana Conte]] (Malta 2025); nastopili so z venčkom evrovizijskih uspešnic v počastitev sedemdesetletnice izbora. [[Parov Stelar]] je nastopil s svojim novim singlom »Black Lilies«, [[Cesár Sampson]] (Avstrija 2018) pa skladbo »Vienna« Billyja Joela.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Moderations-Duo, National Partners, Volunteers, RSO u. v. m.: Neues zum Eurovision Song Contest 2026|url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_medienupdate100.html|website=der.orf.at|access-date=31 January 2026|language=de-AT|trans-title=Presenting duo, national partners, volunteers, RSO and much more: the latest news on the Eurovision Song Contest 2026|publisher=ORF}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Dammacco |first=Beppe |date=15 May 2026 |title=Eurovision 2026, la prova ufficiale della finale: il liveblogging |trans-title=Eurovision 2026, the official rehearsal for the final: live blogging |url=https://www.eurofestivalnews.com/2026/05/15/eurovision-2026-la-prova-ufficiale-della-finale-il-liveblogging/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurofestival News |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=15 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Grand Final Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/15/live-from-vienna-eurovision-2026-grand-final-jury-show/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kalaitzis |first=Andreas |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: All about the Grand Final |url=https://eurovisionworld.com/esc/eurovision-2026-all-about-the-grand-final |access-date=16 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stober |first=Marcel |date=15 May 2026 |title=Live-Blog Jury-Show des Finales des Eurovision Song Contest 2026 |trans-title=Live blog jury show of the Eurovision Song Contest 2026 final |url=https://esc-kompakt.de/heute-2100-uhr-live-blog-jury-show-des-finales-des-eurovision-song-contest-2026/ |access-date=16 May 2026 |website=ESC kompakt |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: live from Oxford |url=https://www.oxfordstudent.com/2026/05/17/eurovision-2026-live-from-oxford/ |access-date=17 May 2026 |website=The Oxford Student |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 243
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| »Fire«
| 12
| 23.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 343
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 36
| 21.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 145
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »Ferto«
| 220
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 221
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 287
| 4.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 90
| 17.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 89
| 18.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 113
| 16.
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 516
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 124
| 15.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| »Eins, Zwei, Drei«
| 1
| 25.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| »Regarde!«
| 158
| 11.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 226
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 279
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 150
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 22
| 22.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 51
| 20.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 75
| 19.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22.
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| »Per sempre sì«
| 281
| 5.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 134
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 296
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25.
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| »Tanzschein«
| 6
| 24.
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>kh65ijj8qy39gyaeb34ybndoqcdgxcc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677983</id>
      <parentid>6677981</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:51:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Finale */</comment>
      <origin>6677983</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22407" sha1="19w2pfgt1e3jbeg67wfmc5ujthpjdz4" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Multiple image
| total_width       = 360
| image1            = ESC 2026 Grand Final Alexander Rybak.jpg
| footer            = [[Alexander Rybak]] in [[Lordi]] so bili med nastopajočimi v finalnem spremljevalnem programu, ki so zapeli venček evrovizijskih uspešnic v počastitev 70-letnice izbora.
| direction         = horizontal
| image2            = ESC 2026 Grand Final Lordi 001.jpg
}}
Finalni večer je potekal 16. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Tekmovalo je 25 držav, glasovali pa so hledalci in žirije iz vseh 35 sodelujočih držav ter s spletnim glasovanjem tudi gledalci iz ostalih držav (v skupni kategoriji »preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Zaporedno številko nastopa države gostiteljice so določili 17. maja z žrebom,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren|first=Neil|date=17 March 2026|title=Eurovision 2026: Austria Drawn in Slot 25 in Grand Final|url=https://eurovoix.com/2026/03/17/eurovision-2026-austria-drawn-slot-25-grand-final/|access-date=17 March 2026|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; medtem ko so vrstni red preostalih držav v finalu določili producenti izbora po drugem polfinalnem izboru.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;

Med češkim nastopom je prišlo do tehnične napake, in sicer je prišlo pri televizijskem prenosu do pojava črt na zaslonu in zamrznitve v trajanju nekaj sekund. Posledično je češka delegacija podala zahtevek za ponovitev nastopa, vendar so ga organizatorji zavrnili z razlago, da je šlo le za manjšo tehnično težavo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mensah |first=Katelyn |title=Czechia's Eurovision entry faces technical difficulty as Graham Norton provides update |url=https://www.radiotimes.com/tv/entertainment/daniel-zizka-czechia-eurovision-technical-difficulties-newsupdate/ |access-date=2026-05-17 |website=Radio Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«. Bolgarija je prejela najvišje število točk tako od strokovnih žirij kot občinstva, kar se je zgodilo prvič po letu 2017, ko je zmagala [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]. S tem je Bolgarija dosegla svojo prvo evrovizijsko zmago; pred tem je na izboru nastopila 14-krat.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vecic |first=Tamara |date=17 May 2026 |title=Bulgaria: Dara Wins Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/bulgaria-dara-wins-eurovision-2026/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Med deseterico najboljših so se uvrstili še Izrael, Romunija, Avstralija, Italija, Finska, Danska, Moldavija, Ukrajina in Grčija. Romunija je prejela najvišje število točk v svoji zgodovini ter s tretjim mestom izenačila svoji uvrstitvi v letih {{Escyr|2005}} in {{Escyr|2010}}.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Granger |first=Anthony |date=17 May 2026 |title=Romania: Eurovision 2026 Final Watched By Over 300,000 Viewers |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/romania-eurovision-2026-final-watched-300000-viewers/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Na dno lestvice so se uvrstili Belgija, Litva, Nemčija, Avstrija in Združeno kraljestvo; Združeno kraljestvo, Belgija in Nemčija niso prejeli nobene točke od občinstva.&lt;ref name=&quot;finalresults&quot; /&gt;

Finalni izbor se je začel s parado zastav, s katero se je predstavilo vseh 25 finalistov. Avstrijski zmagovalec prejšnjega leta, pevec JJ, je nastopil s skladbo »[[Queen of the Night aria]]«, svojim novim singlom »Unknown« in zmagovalno skladbo iz leta 2025 »[[Wasted Love]]«; spremljal ga je Dunajski radijski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Martina Gellnerja. V spremljevalnem programu so nastopili evrovizijski glasbeniki iz preteklih let: [[Max Mutzke]] (Nemčija 2004), [[Ruslana]] (Ukrajina 2004), [[Lordi]] (Finska 2006), [[Alexander Rybak]] (Norveška 2009 in 2018), [[Verka Serdučka]] (Ukrajina 2007), [[Kristian Kostov]] (Bolgarija 2017), [[Erika Vikman]] (Finska 2025) in [[Miriana Conte]] (Malta 2025); nastopili so z venčkom evrovizijskih uspešnic v počastitev sedemdesetletnice izbora. [[Parov Stelar]] je nastopil s svojim novim singlom »Black Lilies«, [[Cesár Sampson]] (Avstrija 2018) pa skladbo »Vienna« Billyja Joela.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Moderations-Duo, National Partners, Volunteers, RSO u. v. m.: Neues zum Eurovision Song Contest 2026|url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_medienupdate100.html|website=der.orf.at|access-date=31 January 2026|language=de-AT|trans-title=Presenting duo, national partners, volunteers, RSO and much more: the latest news on the Eurovision Song Contest 2026|publisher=ORF}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Dammacco |first=Beppe |date=15 May 2026 |title=Eurovision 2026, la prova ufficiale della finale: il liveblogging |trans-title=Eurovision 2026, the official rehearsal for the final: live blogging |url=https://www.eurofestivalnews.com/2026/05/15/eurovision-2026-la-prova-ufficiale-della-finale-il-liveblogging/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurofestival News |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=15 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Grand Final Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/15/live-from-vienna-eurovision-2026-grand-final-jury-show/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kalaitzis |first=Andreas |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: All about the Grand Final |url=https://eurovisionworld.com/esc/eurovision-2026-all-about-the-grand-final |access-date=16 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stober |first=Marcel |date=15 May 2026 |title=Live-Blog Jury-Show des Finales des Eurovision Song Contest 2026 |trans-title=Live blog jury show of the Eurovision Song Contest 2026 final |url=https://esc-kompakt.de/heute-2100-uhr-live-blog-jury-show-des-finales-des-eurovision-song-contest-2026/ |access-date=16 May 2026 |website=ESC kompakt |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: live from Oxford |url=https://www.oxfordstudent.com/2026/05/17/eurovision-2026-live-from-oxford/ |access-date=17 May 2026 |website=The Oxford Student |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 243
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| »Fire«
| 12
| 23.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 343
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 36
| 21.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 145
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »Ferto«
| 220
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 221
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 287
| 4.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 90
| 17.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 89
| 18.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 113
| 16.
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 516
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 124
| 15.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| »Eins, Zwei, Drei«
| 1
| 25.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| »Regarde!«
| 158
| 11.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 226
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 279
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 150
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 22
| 22.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 51
| 20.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 75
| 19.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22.
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| »Per sempre sì«
| 281
| 5.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 134
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 296
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25.
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| »Tanzschein«
| 6
| 24.
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>19w2pfgt1e3jbeg67wfmc5ujthpjdz4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677991</id>
      <parentid>6677983</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:54:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6677991</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22417" sha1="jg8opt1d3cdi8dxl26s1r7ihpvvbhfy" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Multiple image
| total_width       = 360
| image1            = ESC 2026 Grand Final Alexander Rybak.jpg
| footer            = [[Alexander Rybak]] in [[Lordi]] so bili med nastopajočimi v finalnem spremljevalnem programu, ki so zapeli venček evrovizijskih uspešnic v počastitev 70-letnice izbora.
| direction         = horizontal
| image2            = ESC 2026 Grand Final Lordi 001.jpg
}}
Finalni večer je potekal 16. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Tekmovalo je 25 držav, glasovali pa so hledalci in žirije iz vseh 35 sodelujočih držav ter s spletnim glasovanjem tudi gledalci iz ostalih držav (v skupni kategoriji »preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Zaporedno številko nastopa države gostiteljice so določili 17. maja z žrebom,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren|first=Neil|date=17 March 2026|title=Eurovision 2026: Austria Drawn in Slot 25 in Grand Final|url=https://eurovoix.com/2026/03/17/eurovision-2026-austria-drawn-slot-25-grand-final/|access-date=17 March 2026|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; medtem ko so vrstni red preostalih držav v finalu določili producenti izbora po drugem polfinalnem izboru.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;

Med češkim nastopom je prišlo do tehnične napake, in sicer je prišlo pri televizijskem prenosu do pojava črt na zaslonu in zamrznitve v trajanju nekaj sekund. Posledično je češka delegacija podala zahtevek za ponovitev nastopa, vendar so ga organizatorji zavrnili z razlago, da je šlo le za manjšo tehnično težavo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mensah |first=Katelyn |title=Czechia's Eurovision entry faces technical difficulty as Graham Norton provides update |url=https://www.radiotimes.com/tv/entertainment/daniel-zizka-czechia-eurovision-technical-difficulties-newsupdate/ |access-date=2026-05-17 |website=Radio Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«. Bolgarija je prejela najvišje število točk tako od strokovnih žirij kot občinstva, kar se je zgodilo prvič po letu 2017, ko je zmagala [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]. S tem je Bolgarija dosegla svojo prvo evrovizijsko zmago; pred tem je na izboru nastopila 14-krat.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vecic |first=Tamara |date=17 May 2026 |title=Bulgaria: Dara Wins Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/bulgaria-dara-wins-eurovision-2026/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Med deseterico najboljših so se uvrstili še Izrael, Romunija, Avstralija, Italija, Finska, Danska, Moldavija, Ukrajina in Grčija. Romunija je prejela najvišje število točk v svoji zgodovini ter s tretjim mestom izenačila svoji uvrstitvi v letih {{Escyr|2005}} in {{Escyr|2010}}.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Granger |first=Anthony |date=17 May 2026 |title=Romania: Eurovision 2026 Final Watched By Over 300,000 Viewers |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/romania-eurovision-2026-final-watched-300000-viewers/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Na dno lestvice so se uvrstili Belgija, Litva, Nemčija, Avstrija in Združeno kraljestvo; Združeno kraljestvo, Belgija in Nemčija niso prejeli nobene točke od občinstva.&lt;ref name=&quot;finalresults&quot; /&gt;

Finalni izbor se je začel s parado zastav, s katero se je predstavilo vseh 25 finalistov. Avstrijski zmagovalec prejšnjega leta, pevec JJ, je nastopil z arijo »Der Hölle Rache kocht in meinem Herzen«, svojim novim singlom »Unknown« in zmagovalno skladbo iz leta 2025 »[[Wasted Love]]«; spremljal ga je Dunajski radijski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Martina Gellnerja. V spremljevalnem programu so nastopili evrovizijski glasbeniki iz preteklih let: [[Max Mutzke]] (Nemčija 2004), [[Ruslana]] (Ukrajina 2004), [[Lordi]] (Finska 2006), [[Alexander Rybak]] (Norveška 2009 in 2018), [[Verka Serdučka]] (Ukrajina 2007), [[Kristian Kostov]] (Bolgarija 2017), [[Erika Vikman]] (Finska 2025) in [[Miriana Conte]] (Malta 2025); nastopili so z venčkom evrovizijskih uspešnic v počastitev sedemdesetletnice izbora. [[Parov Stelar]] je nastopil s svojim novim singlom »Black Lilies«, [[Cesár Sampson]] (Avstrija 2018) pa skladbo »Vienna« Billyja Joela.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Moderations-Duo, National Partners, Volunteers, RSO u. v. m.: Neues zum Eurovision Song Contest 2026|url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_medienupdate100.html|website=der.orf.at|access-date=31 January 2026|language=de-AT|trans-title=Presenting duo, national partners, volunteers, RSO and much more: the latest news on the Eurovision Song Contest 2026|publisher=ORF}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Dammacco |first=Beppe |date=15 May 2026 |title=Eurovision 2026, la prova ufficiale della finale: il liveblogging |trans-title=Eurovision 2026, the official rehearsal for the final: live blogging |url=https://www.eurofestivalnews.com/2026/05/15/eurovision-2026-la-prova-ufficiale-della-finale-il-liveblogging/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurofestival News |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=15 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Grand Final Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/15/live-from-vienna-eurovision-2026-grand-final-jury-show/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kalaitzis |first=Andreas |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: All about the Grand Final |url=https://eurovisionworld.com/esc/eurovision-2026-all-about-the-grand-final |access-date=16 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stober |first=Marcel |date=15 May 2026 |title=Live-Blog Jury-Show des Finales des Eurovision Song Contest 2026 |trans-title=Live blog jury show of the Eurovision Song Contest 2026 final |url=https://esc-kompakt.de/heute-2100-uhr-live-blog-jury-show-des-finales-des-eurovision-song-contest-2026/ |access-date=16 May 2026 |website=ESC kompakt |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: live from Oxford |url=https://www.oxfordstudent.com/2026/05/17/eurovision-2026-live-from-oxford/ |access-date=17 May 2026 |website=The Oxford Student |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 243
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| »Fire«
| 12
| 23.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 343
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 36
| 21.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 145
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »Ferto«
| 220
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 221
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 287
| 4.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 90
| 17.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 89
| 18.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 113
| 16.
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 516
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 124
| 15.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| »Eins, Zwei, Drei«
| 1
| 25.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| »Regarde!«
| 158
| 11.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 226
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 279
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 150
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 22
| 22.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 51
| 20.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 75
| 19.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22.
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| »Per sempre sì«
| 281
| 5.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 134
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 296
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25.
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| »Tanzschein«
| 6
| 24.
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>jg8opt1d3cdi8dxl26s1r7ihpvvbhfy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678014</id>
      <parentid>6677991</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T19:33:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6678014</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22942" sha1="r7qe9ynulyhz6b90xllshj6ye3877sy" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Cite web |date=2 April 2026 |title=Vienna 2026: Semi-Final Running Orders revealed |url=https://www.eurovision.com/stories/vienna-2026-semi-final-running-orders-revealed/ |access-date=2 April 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Multiple image
| total_width       = 360
| image1            = ESC 2026 Grand Final Alexander Rybak.jpg
| footer            = [[Alexander Rybak]] in [[Lordi]] so bili med nastopajočimi v finalnem spremljevalnem programu, ki so zapeli venček evrovizijskih uspešnic v počastitev 70-letnice izbora.
| direction         = horizontal
| image2            = ESC 2026 Grand Final Lordi 001.jpg
}}
Finalni večer je potekal 16. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Tekmovalo je 25 držav, glasovali pa so hledalci in žirije iz vseh 35 sodelujočih držav ter s spletnim glasovanjem tudi gledalci iz ostalih držav (v skupni kategoriji »preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;&gt;{{cite web |date=15 December 2025 |title=35 broadcasters to compete at 70th Eurovision Song Contest in Vienna |url=https://www.eurovision.com/stories/35-broadcasters-70th-eurovision-song-contest-vienna/ |access-date=15 December 2025 |website=Eurovision.com |publisher=[[EBU]]}}&lt;/ref&gt; Zaporedno številko nastopa države gostiteljice so določili 17. maja z žrebom,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren|first=Neil|date=17 March 2026|title=Eurovision 2026: Austria Drawn in Slot 25 in Grand Final|url=https://eurovoix.com/2026/03/17/eurovision-2026-austria-drawn-slot-25-grand-final/|access-date=17 March 2026|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; medtem ko so vrstni red preostalih držav v finalu določili producenti izbora po drugem polfinalnem izboru.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;

Med češkim nastopom je prišlo do tehnične napake, in sicer je prišlo pri televizijskem prenosu do pojava črt na zaslonu in zamrznitve v trajanju nekaj sekund. Posledično je češka delegacija podala zahtevek za ponovitev nastopa, vendar so ga organizatorji zavrnili z razlago, da je šlo le za manjšo tehnično težavo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mensah |first=Katelyn |title=Czechia's Eurovision entry faces technical difficulty as Graham Norton provides update |url=https://www.radiotimes.com/tv/entertainment/daniel-zizka-czechia-eurovision-technical-difficulties-newsupdate/ |access-date=2026-05-17 |website=Radio Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«. Bolgarija je prejela najvišje število točk tako od strokovnih žirij kot občinstva, kar se je zgodilo prvič po letu 2017, ko je zmagala [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]. S tem je Bolgarija dosegla svojo prvo evrovizijsko zmago; pred tem je na izboru nastopila 14-krat.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vecic |first=Tamara |date=17 May 2026 |title=Bulgaria: Dara Wins Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/bulgaria-dara-wins-eurovision-2026/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Med deseterico najboljših so se uvrstili še Izrael, Romunija, Avstralija, Italija, Finska, Danska, Moldavija, Ukrajina in Grčija. Romunija je prejela najvišje število točk v svoji zgodovini ter s tretjim mestom izenačila svoji uvrstitvi v letih {{Escyr|2005}} in {{Escyr|2010}}.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Granger |first=Anthony |date=17 May 2026 |title=Romania: Eurovision 2026 Final Watched By Over 300,000 Viewers |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/romania-eurovision-2026-final-watched-300000-viewers/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Na dno lestvice so se uvrstili Belgija, Litva, Nemčija, Avstrija in Združeno kraljestvo; Združeno kraljestvo, Belgija in Nemčija niso prejeli nobene točke od občinstva.&lt;ref name=&quot;finalresults&quot; /&gt;

Finalni izbor se je začel s parado zastav, s katero se je predstavilo vseh 25 finalistov. Avstrijski zmagovalec prejšnjega leta, pevec JJ, je nastopil z arijo »Der Hölle Rache kocht in meinem Herzen«, svojim novim singlom »Unknown« in zmagovalno skladbo iz leta 2025 »[[Wasted Love]]«; spremljal ga je Dunajski radijski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Martina Gellnerja. V spremljevalnem programu so nastopili evrovizijski glasbeniki iz preteklih let: [[Max Mutzke]] (Nemčija 2004), [[Ruslana]] (Ukrajina 2004), [[Lordi]] (Finska 2006), [[Alexander Rybak]] (Norveška 2009 in 2018), [[Verka Serdučka]] (Ukrajina 2007), [[Kristian Kostov]] (Bolgarija 2017), [[Erika Vikman]] (Finska 2025) in [[Miriana Conte]] (Malta 2025); nastopili so z venčkom evrovizijskih uspešnic v počastitev sedemdesetletnice izbora. [[Parov Stelar]] je nastopil s svojim novim singlom »Black Lilies«, [[Cesár Sampson]] (Avstrija 2018) pa skladbo »Vienna« Billyja Joela.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Moderations-Duo, National Partners, Volunteers, RSO u. v. m.: Neues zum Eurovision Song Contest 2026|url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_medienupdate100.html|website=der.orf.at|access-date=31 January 2026|language=de-AT|trans-title=Presenting duo, national partners, volunteers, RSO and much more: the latest news on the Eurovision Song Contest 2026|publisher=ORF}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Dammacco |first=Beppe |date=15 May 2026 |title=Eurovision 2026, la prova ufficiale della finale: il liveblogging |trans-title=Eurovision 2026, the official rehearsal for the final: live blogging |url=https://www.eurofestivalnews.com/2026/05/15/eurovision-2026-la-prova-ufficiale-della-finale-il-liveblogging/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurofestival News |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=15 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Grand Final Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/15/live-from-vienna-eurovision-2026-grand-final-jury-show/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kalaitzis |first=Andreas |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: All about the Grand Final |url=https://eurovisionworld.com/esc/eurovision-2026-all-about-the-grand-final |access-date=16 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stober |first=Marcel |date=15 May 2026 |title=Live-Blog Jury-Show des Finales des Eurovision Song Contest 2026 |trans-title=Live blog jury show of the Eurovision Song Contest 2026 final |url=https://esc-kompakt.de/heute-2100-uhr-live-blog-jury-show-des-finales-des-eurovision-song-contest-2026/ |access-date=16 May 2026 |website=ESC kompakt |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: live from Oxford |url=https://www.oxfordstudent.com/2026/05/17/eurovision-2026-live-from-oxford/ |access-date=17 May 2026 |website=The Oxford Student |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 243
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| »Fire«
| 12
| 23.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 343
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 36
| 21.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 145
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »Ferto«
| 220
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 221
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 287
| 4.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 90
| 17.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 89
| 18.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 113
| 16.
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 516
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 124
| 15.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| »Eins, Zwei, Drei«
| 1
| 25.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| »Regarde!«
| 158
| 11.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 226
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 279
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 150
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 22
| 22.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 51
| 20.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 75
| 19.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22.
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| »Per sempre sì«
| 281
| 5.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 134
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 296
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25.
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| »Tanzschein«
| 6
| 24.
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>r7qe9ynulyhz6b90xllshj6ye3877sy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678015</id>
      <parentid>6678014</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T19:34:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6678015</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22969" sha1="ejw97438ocjkdnbwra2za13jepad3xg" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Cite web |date=2 April 2026 |title=Vienna 2026: Semi-Final Running Orders revealed |url=https://www.eurovision.com/stories/vienna-2026-semi-final-running-orders-revealed/ |access-date=2 April 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Multiple image
| total_width       = 360
| image1            = ESC 2026 Grand Final Alexander Rybak.jpg
| footer            = [[Alexander Rybak]] in [[Lordi]] so bili med nastopajočimi v finalnem spremljevalnem programu, ki so zapeli venček evrovizijskih uspešnic v počastitev 70-letnice izbora.
| direction         = horizontal
| image2            = ESC 2026 Grand Final Lordi 001.jpg
}}
Finalni večer je potekal 16. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Tekmovalo je 25 držav, glasovali pa so hledalci in žirije iz vseh 35 sodelujočih držav ter s spletnim glasovanjem tudi gledalci iz ostalih držav (v skupni kategoriji »preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;&gt;{{cite web |date=15 December 2025 |title=35 broadcasters to compete at 70th Eurovision Song Contest in Vienna |url=https://www.eurovision.com/stories/35-broadcasters-70th-eurovision-song-contest-vienna/ |access-date=15 December 2025 |website=Eurovision.com |publisher=[[EBU]]}}&lt;/ref&gt; Zaporedno številko nastopa države gostiteljice so določili 17. maja z žrebom,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren|first=Neil|date=17 March 2026|title=Eurovision 2026: Austria Drawn in Slot 25 in Grand Final|url=https://eurovoix.com/2026/03/17/eurovision-2026-austria-drawn-slot-25-grand-final/|access-date=17 March 2026|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; medtem ko so vrstni red preostalih držav v finalu določili producenti izbora po drugem polfinalnem izboru.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;

Med češkim nastopom je prišlo do tehnične napake, in sicer je prišlo pri televizijskem prenosu do pojava črt na zaslonu in zamrznitve v trajanju nekaj sekund. Posledično je češka delegacija podala zahtevek za ponovitev nastopa, vendar so ga organizatorji zavrnili z razlago, da je šlo le za manjšo tehnično težavo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mensah |first=Katelyn |title=Czechia's Eurovision entry faces technical difficulty as Graham Norton provides update |url=https://www.radiotimes.com/tv/entertainment/daniel-zizka-czechia-eurovision-technical-difficulties-newsupdate/ |access-date=2026-05-17 |website=Radio Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«. Bolgarija je prejela najvišje število točk tako od strokovnih žirij kot občinstva, kar se je zgodilo prvič po letu 2017, ko je zmagala [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]. S tem je Bolgarija dosegla svojo prvo evrovizijsko zmago; pred tem je na izboru nastopila 14-krat.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vecic |first=Tamara |date=17 May 2026 |title=Bulgaria: Dara Wins Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/bulgaria-dara-wins-eurovision-2026/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Med deseterico najboljših so se uvrstili še Izrael, Romunija, Avstralija, Italija, Finska, Danska, Moldavija, Ukrajina in Grčija. Romunija je prejela najvišje število točk v svoji zgodovini ter s tretjim mestom izenačila svoji uvrstitvi v letih {{Escyr|2005}} in {{Escyr|2010}}.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Granger |first=Anthony |date=17 May 2026 |title=Romania: Eurovision 2026 Final Watched By Over 300,000 Viewers |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/romania-eurovision-2026-final-watched-300000-viewers/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Na dno lestvice so se uvrstili Belgija, Litva, Nemčija, Avstrija in Združeno kraljestvo; Združeno kraljestvo, Belgija in Nemčija niso prejeli nobene točke od občinstva.&lt;ref name=&quot;finalresults&quot; /&gt;

Finalni izbor se je začel s parado zastav, s katero se je predstavilo vseh 25 finalistov. Avstrijski zmagovalec prejšnjega leta, pevec JJ, je nastopil z arijo »Der Hölle Rache kocht in meinem Herzen«, svojim novim singlom »Unknown« in zmagovalno skladbo iz leta 2025 »[[Wasted Love]]«; spremljal ga je Dunajski radijski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Martina Gellnerja. V spremljevalnem programu so nastopili evrovizijski glasbeniki iz preteklih let: [[Max Mutzke]] (Nemčija 2004), [[Ruslana]] (Ukrajina 2004), [[Lordi]] (Finska 2006), [[Alexander Rybak]] (Norveška 2009 in 2018), [[Verka Serdučka]] (Ukrajina 2007), [[Kristian Kostov]] (Bolgarija 2017), [[Erika Vikman]] (Finska 2025) in [[Miriana Conte]] (Malta 2025); nastopili so z venčkom evrovizijskih uspešnic v počastitev sedemdesetletnice izbora. [[Parov Stelar]] je nastopil s svojim novim singlom »Black Lilies«, [[Cesár Sampson]] (Avstrija 2018) pa skladbo »Vienna« Billyja Joela.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Moderations-Duo, National Partners, Volunteers, RSO u. v. m.: Neues zum Eurovision Song Contest 2026|url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_medienupdate100.html|website=der.orf.at|access-date=31 January 2026|language=de-AT|trans-title=Presenting duo, national partners, volunteers, RSO and much more: the latest news on the Eurovision Song Contest 2026|publisher=ORF}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Dammacco |first=Beppe |date=15 May 2026 |title=Eurovision 2026, la prova ufficiale della finale: il liveblogging |trans-title=Eurovision 2026, the official rehearsal for the final: live blogging |url=https://www.eurofestivalnews.com/2026/05/15/eurovision-2026-la-prova-ufficiale-della-finale-il-liveblogging/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurofestival News |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=15 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Grand Final Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/15/live-from-vienna-eurovision-2026-grand-final-jury-show/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kalaitzis |first=Andreas |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: All about the Grand Final |url=https://eurovisionworld.com/esc/eurovision-2026-all-about-the-grand-final |access-date=16 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stober |first=Marcel |date=15 May 2026 |title=Live-Blog Jury-Show des Finales des Eurovision Song Contest 2026 |trans-title=Live blog jury show of the Eurovision Song Contest 2026 final |url=https://esc-kompakt.de/heute-2100-uhr-live-blog-jury-show-des-finales-des-eurovision-song-contest-2026/ |access-date=16 May 2026 |website=ESC kompakt |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: live from Oxford |url=https://www.oxfordstudent.com/2026/05/17/eurovision-2026-live-from-oxford/ |access-date=17 May 2026 |website=The Oxford Student |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 243
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| »Fire«
| 12
| 23.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 343
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 36
| 21.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 145
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »Ferto«
| 220
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 221
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 287
| 4.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 90
| 17.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 89
| 18.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 113
| 16.
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 516
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 124
| 15.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| »Eins, Zwei, Drei«
| 1
| 25.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| »Regarde!«
| 158
| 11.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 226
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 279
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 150
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 22
| 22.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 51
| 20.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 75
| 19.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22.
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| »Per sempre sì«
| 281
| 5.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 134
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 296
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25.
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| »Tanzschein«
| 6
| 24.
|}

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>ejw97438ocjkdnbwra2za13jepad3xg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678016</id>
      <parentid>6678015</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T19:36:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6678016</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22945" sha1="8rmg2lf69fi9a0ayyhx8rwv20fp5z88" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Povzeto po več virih:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Cite web |date=2 April 2026 |title=Vienna 2026: Semi-Final Running Orders revealed |url=https://www.eurovision.com/stories/vienna-2026-semi-final-running-orders-revealed/ |access-date=2 April 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Multiple image
| total_width       = 360
| image1            = ESC 2026 Grand Final Alexander Rybak.jpg
| footer            = [[Alexander Rybak]] in [[Lordi]] so bili med nastopajočimi v finalnem spremljevalnem programu, ki so zapeli venček evrovizijskih uspešnic v počastitev 70-letnice izbora.
| direction         = horizontal
| image2            = ESC 2026 Grand Final Lordi 001.jpg
}}
Finalni večer je potekal 16. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Tekmovalo je 25 držav, glasovali pa so hledalci in žirije iz vseh 35 sodelujočih držav ter s spletnim glasovanjem tudi gledalci iz ostalih držav (v skupni kategoriji »preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;&gt;{{cite web |date=15 December 2025 |title=35 broadcasters to compete at 70th Eurovision Song Contest in Vienna |url=https://www.eurovision.com/stories/35-broadcasters-70th-eurovision-song-contest-vienna/ |access-date=15 December 2025 |website=Eurovision.com |publisher=[[EBU]]}}&lt;/ref&gt; Zaporedno številko nastopa države gostiteljice so določili 17. maja z žrebom,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren|first=Neil|date=17 March 2026|title=Eurovision 2026: Austria Drawn in Slot 25 in Grand Final|url=https://eurovoix.com/2026/03/17/eurovision-2026-austria-drawn-slot-25-grand-final/|access-date=17 March 2026|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; medtem ko so vrstni red preostalih držav v finalu določili producenti izbora po drugem polfinalnem izboru.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;

Med češkim nastopom je prišlo do tehnične napake, in sicer je prišlo pri televizijskem prenosu do pojava črt na zaslonu in zamrznitve v trajanju nekaj sekund. Posledično je češka delegacija podala zahtevek za ponovitev nastopa, vendar so ga organizatorji zavrnili z razlago, da je šlo le za manjšo tehnično težavo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mensah |first=Katelyn |title=Czechia's Eurovision entry faces technical difficulty as Graham Norton provides update |url=https://www.radiotimes.com/tv/entertainment/daniel-zizka-czechia-eurovision-technical-difficulties-newsupdate/ |access-date=2026-05-17 |website=Radio Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«. Bolgarija je prejela najvišje število točk tako od strokovnih žirij kot občinstva, kar se je zgodilo prvič po letu 2017, ko je zmagala [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]. S tem je Bolgarija dosegla svojo prvo evrovizijsko zmago; pred tem je na izboru nastopila 14-krat.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vecic |first=Tamara |date=17 May 2026 |title=Bulgaria: Dara Wins Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/bulgaria-dara-wins-eurovision-2026/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Med deseterico najboljših so se uvrstili še Izrael, Romunija, Avstralija, Italija, Finska, Danska, Moldavija, Ukrajina in Grčija. Romunija je prejela najvišje število točk v svoji zgodovini ter s tretjim mestom izenačila svoji uvrstitvi v letih {{Escyr|2005}} in {{Escyr|2010}}.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Granger |first=Anthony |date=17 May 2026 |title=Romania: Eurovision 2026 Final Watched By Over 300,000 Viewers |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/romania-eurovision-2026-final-watched-300000-viewers/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Na dno lestvice so se uvrstili Belgija, Litva, Nemčija, Avstrija in Združeno kraljestvo; Združeno kraljestvo, Belgija in Nemčija niso prejeli nobene točke od občinstva.&lt;ref name=&quot;finalresults&quot; /&gt;

Finalni izbor se je začel s parado zastav, s katero se je predstavilo vseh 25 finalistov. Avstrijski zmagovalec prejšnjega leta, pevec JJ, je nastopil z arijo »Der Hölle Rache kocht in meinem Herzen«, svojim novim singlom »Unknown« in zmagovalno skladbo iz leta 2025 »[[Wasted Love]]«; spremljal ga je Dunajski radijski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Martina Gellnerja. V spremljevalnem programu so nastopili evrovizijski glasbeniki iz preteklih let: [[Max Mutzke]] (Nemčija 2004), [[Ruslana]] (Ukrajina 2004), [[Lordi]] (Finska 2006), [[Alexander Rybak]] (Norveška 2009 in 2018), [[Verka Serdučka]] (Ukrajina 2007), [[Kristian Kostov]] (Bolgarija 2017), [[Erika Vikman]] (Finska 2025) in [[Miriana Conte]] (Malta 2025); nastopili so z venčkom evrovizijskih uspešnic v počastitev sedemdesetletnice izbora. [[Parov Stelar]] je nastopil s svojim novim singlom »Black Lilies«, [[Cesár Sampson]] (Avstrija 2018) pa skladbo »Vienna« Billyja Joela.{{Efn|Povzeto po več virih:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Moderations-Duo, National Partners, Volunteers, RSO u. v. m.: Neues zum Eurovision Song Contest 2026|url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_medienupdate100.html|website=der.orf.at|access-date=31 January 2026|language=de-AT|trans-title=Presenting duo, national partners, volunteers, RSO and much more: the latest news on the Eurovision Song Contest 2026|publisher=ORF}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Dammacco |first=Beppe |date=15 May 2026 |title=Eurovision 2026, la prova ufficiale della finale: il liveblogging |trans-title=Eurovision 2026, the official rehearsal for the final: live blogging |url=https://www.eurofestivalnews.com/2026/05/15/eurovision-2026-la-prova-ufficiale-della-finale-il-liveblogging/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurofestival News |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=15 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Grand Final Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/15/live-from-vienna-eurovision-2026-grand-final-jury-show/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kalaitzis |first=Andreas |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: All about the Grand Final |url=https://eurovisionworld.com/esc/eurovision-2026-all-about-the-grand-final |access-date=16 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stober |first=Marcel |date=15 May 2026 |title=Live-Blog Jury-Show des Finales des Eurovision Song Contest 2026 |trans-title=Live blog jury show of the Eurovision Song Contest 2026 final |url=https://esc-kompakt.de/heute-2100-uhr-live-blog-jury-show-des-finales-des-eurovision-song-contest-2026/ |access-date=16 May 2026 |website=ESC kompakt |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: live from Oxford |url=https://www.oxfordstudent.com/2026/05/17/eurovision-2026-live-from-oxford/ |access-date=17 May 2026 |website=The Oxford Student |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 243
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| »Fire«
| 12
| 23.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 343
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 36
| 21.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 145
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »Ferto«
| 220
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 221
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 287
| 4.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 90
| 17.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 89
| 18.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 113
| 16.
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 516
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 124
| 15.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| »Eins, Zwei, Drei«
| 1
| 25.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| »Regarde!«
| 158
| 11.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 226
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 279
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 150
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 22
| 22.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 51
| 20.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 75
| 19.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22.
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| »Per sempre sì«
| 281
| 5.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 134
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 296
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25.
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| »Tanzschein«
| 6
| 24.
|}

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>8rmg2lf69fi9a0ayyhx8rwv20fp5z88</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678022</id>
      <parentid>6678016</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:24:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6678022</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23633" sha1="6ir4ufxmzf8r2oq4z1sp9ure76gkhkz" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|Vključno z vokalom [[Boy George|Boya Georga]]&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 March 2026 |title=Senhit 'duetta' con Boy George e vola a Vienna |trans-title=Senhit &quot;duets&quot; with Boy George and flies to Vienna |url=https://www.bolognatoday.it/social/senhit-boy-george-eurovision.html |access-date=7 March 2026 |website=BolognaToday |language=it}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 March 2026 |title=San Marino Song Contest 2026: vincono Senhit e Boy George |trans-title=San Marino Song Contest 2026: Senhit and Boy George win |url=https://www.sanmarinortv.sm/news/cultura-c6/san-marino-song-contest-2026-vincono-senhit-e-boy-george-a287460 |access-date=7 March 2026 |publisher=SMRTV |language=it}}&lt;/ref&gt;|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Povzeto po več virih:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Cite web |date=2 April 2026 |title=Vienna 2026: Semi-Final Running Orders revealed |url=https://www.eurovision.com/stories/vienna-2026-semi-final-running-orders-revealed/ |access-date=2 April 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Multiple image
| total_width       = 360
| image1            = ESC 2026 Grand Final Alexander Rybak.jpg
| footer            = [[Alexander Rybak]] in [[Lordi]] so bili med nastopajočimi v finalnem spremljevalnem programu, ki so zapeli venček evrovizijskih uspešnic v počastitev 70-letnice izbora.
| direction         = horizontal
| image2            = ESC 2026 Grand Final Lordi 001.jpg
}}
Finalni večer je potekal 16. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Tekmovalo je 25 držav, glasovali pa so hledalci in žirije iz vseh 35 sodelujočih držav ter s spletnim glasovanjem tudi gledalci iz ostalih držav (v skupni kategoriji »preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;&gt;{{cite web |date=15 December 2025 |title=35 broadcasters to compete at 70th Eurovision Song Contest in Vienna |url=https://www.eurovision.com/stories/35-broadcasters-70th-eurovision-song-contest-vienna/ |access-date=15 December 2025 |website=Eurovision.com |publisher=[[EBU]]}}&lt;/ref&gt; Zaporedno številko nastopa države gostiteljice so določili 17. maja z žrebom,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren|first=Neil|date=17 March 2026|title=Eurovision 2026: Austria Drawn in Slot 25 in Grand Final|url=https://eurovoix.com/2026/03/17/eurovision-2026-austria-drawn-slot-25-grand-final/|access-date=17 March 2026|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; medtem ko so vrstni red preostalih držav v finalu določili producenti izbora po drugem polfinalnem izboru.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;

Med češkim nastopom je prišlo do tehnične napake, in sicer je prišlo pri televizijskem prenosu do pojava črt na zaslonu in zamrznitve v trajanju nekaj sekund. Posledično je češka delegacija podala zahtevek za ponovitev nastopa, vendar so ga organizatorji zavrnili z razlago, da je šlo le za manjšo tehnično težavo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mensah |first=Katelyn |title=Czechia's Eurovision entry faces technical difficulty as Graham Norton provides update |url=https://www.radiotimes.com/tv/entertainment/daniel-zizka-czechia-eurovision-technical-difficulties-newsupdate/ |access-date=2026-05-17 |website=Radio Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«. Bolgarija je prejela najvišje število točk tako od strokovnih žirij kot občinstva, kar se je zgodilo prvič po letu 2017, ko je zmagala [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]. S tem je Bolgarija dosegla svojo prvo evrovizijsko zmago; pred tem je na izboru nastopila 14-krat.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vecic |first=Tamara |date=17 May 2026 |title=Bulgaria: Dara Wins Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/bulgaria-dara-wins-eurovision-2026/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Med deseterico najboljših so se uvrstili še Izrael, Romunija, Avstralija, Italija, Finska, Danska, Moldavija, Ukrajina in Grčija. Romunija je prejela najvišje število točk v svoji zgodovini ter s tretjim mestom izenačila svoji uvrstitvi v letih {{Escyr|2005}} in {{Escyr|2010}}.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Granger |first=Anthony |date=17 May 2026 |title=Romania: Eurovision 2026 Final Watched By Over 300,000 Viewers |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/romania-eurovision-2026-final-watched-300000-viewers/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Na dno lestvice so se uvrstili Belgija, Litva, Nemčija, Avstrija in Združeno kraljestvo; Združeno kraljestvo, Belgija in Nemčija niso prejeli nobene točke od občinstva.&lt;ref name=&quot;finalresults&quot; /&gt;

Finalni izbor se je začel s parado zastav, s katero se je predstavilo vseh 25 finalistov. Avstrijski zmagovalec prejšnjega leta, pevec JJ, je nastopil z arijo »Der Hölle Rache kocht in meinem Herzen«, svojim novim singlom »Unknown« in zmagovalno skladbo iz leta 2025 »[[Wasted Love]]«; spremljal ga je Dunajski radijski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Martina Gellnerja. V spremljevalnem programu so nastopili evrovizijski glasbeniki iz preteklih let: [[Max Mutzke]] (Nemčija 2004), [[Ruslana]] (Ukrajina 2004), [[Lordi]] (Finska 2006), [[Alexander Rybak]] (Norveška 2009 in 2018), [[Verka Serdučka]] (Ukrajina 2007), [[Kristian Kostov]] (Bolgarija 2017), [[Erika Vikman]] (Finska 2025) in [[Miriana Conte]] (Malta 2025); nastopili so z venčkom evrovizijskih uspešnic v počastitev sedemdesetletnice izbora. [[Parov Stelar]] je nastopil s svojim novim singlom »Black Lilies«, [[Cesár Sampson]] (Avstrija 2018) pa skladbo »Vienna« Billyja Joela.{{Efn|Povzeto po več virih:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Moderations-Duo, National Partners, Volunteers, RSO u. v. m.: Neues zum Eurovision Song Contest 2026|url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_medienupdate100.html|website=der.orf.at|access-date=31 January 2026|language=de-AT|trans-title=Presenting duo, national partners, volunteers, RSO and much more: the latest news on the Eurovision Song Contest 2026|publisher=ORF}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Dammacco |first=Beppe |date=15 May 2026 |title=Eurovision 2026, la prova ufficiale della finale: il liveblogging |trans-title=Eurovision 2026, the official rehearsal for the final: live blogging |url=https://www.eurofestivalnews.com/2026/05/15/eurovision-2026-la-prova-ufficiale-della-finale-il-liveblogging/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurofestival News |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=15 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Grand Final Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/15/live-from-vienna-eurovision-2026-grand-final-jury-show/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kalaitzis |first=Andreas |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: All about the Grand Final |url=https://eurovisionworld.com/esc/eurovision-2026-all-about-the-grand-final |access-date=16 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stober |first=Marcel |date=15 May 2026 |title=Live-Blog Jury-Show des Finales des Eurovision Song Contest 2026 |trans-title=Live blog jury show of the Eurovision Song Contest 2026 final |url=https://esc-kompakt.de/heute-2100-uhr-live-blog-jury-show-des-finales-des-eurovision-song-contest-2026/ |access-date=16 May 2026 |website=ESC kompakt |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: live from Oxford |url=https://www.oxfordstudent.com/2026/05/17/eurovision-2026-live-from-oxford/ |access-date=17 May 2026 |website=The Oxford Student |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 243
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| »Fire«
| 12
| 23.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 343
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 36
| 21.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 145
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »Ferto«
| 220
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 221
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 287
| 4.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 90
| 17.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 89
| 18.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 113
| 16.
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 516
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 124
| 15.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| »Eins, Zwei, Drei«
| 1
| 25.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| »Regarde!«
| 158
| 11.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 226
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 279
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 150
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 22
| 22.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 51
| 20.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 75
| 19.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22.
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| »Per sempre sì«
| 281
| 5.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 134
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 296
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25.
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| »Tanzschein«
| 6
| 24.
|}

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>6ir4ufxmzf8r2oq4z1sp9ure76gkhkz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678024</id>
      <parentid>6678022</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:26:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6678024</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23611" sha1="hd1oi57xm1h35hlgauq3u1dxoflx0ve" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|Vključno z vokalom [[Boy George|Boya Georga]]&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 March 2026 |title=Senhit 'duetta' con Boy George e vola a Vienna |trans-title=Senhit &quot;duets&quot; with Boy George and flies to Vienna |url=https://www.bolognatoday.it/social/senhit-boy-george-eurovision.html |access-date=7 March 2026 |website=BolognaToday |language=it}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 March 2026 |title=San Marino Song Contest 2026: vincono Senhit e Boy George |trans-title=San Marino Song Contest 2026: Senhit and Boy George win |url=https://www.sanmarinortv.sm/news/cultura-c6/san-marino-song-contest-2026-vincono-senhit-e-boy-george-a287460 |access-date=7 March 2026 |publisher=SMRTV |language=it}}&lt;/ref&gt;|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Povzeto po več virih:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Cite web |date=2 April 2026 |title=Vienna 2026: Semi-Final Running Orders revealed |url=https://www.eurovision.com/stories/vienna-2026-semi-final-running-orders-revealed/ |access-date=2 April 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Multiple image
| total_width       = 360
| image1            = ESC 2026 Grand Final Alexander Rybak.jpg
| footer            = [[Alexander Rybak]] in [[Lordi]] so bili med nastopajočimi v finalnem spremljevalnem programu, ki so zapeli venček evrovizijskih uspešnic v počastitev 70-letnice izbora.
| direction         = horizontal
| image2            = ESC 2026 Grand Final Lordi 001.jpg
}}
Finalni večer je potekal 16. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Tekmovalo je 25 držav, glasovali pa so hledalci in žirije iz vseh 35 sodelujočih držav ter s spletnim glasovanjem tudi gledalci iz ostalih držav (v skupni kategoriji »preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;&gt;{{cite web |date=15 December 2025 |title=35 broadcasters to compete at 70th Eurovision Song Contest in Vienna |url=https://www.eurovision.com/stories/35-broadcasters-70th-eurovision-song-contest-vienna/ |access-date=15 December 2025 |website=Eurovision.com |publisher=[[EBU]]}}&lt;/ref&gt; Zaporedno številko nastopa države gostiteljice so določili 17. maja z žrebom,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren|first=Neil|date=17 March 2026|title=Eurovision 2026: Austria Drawn in Slot 25 in Grand Final|url=https://eurovoix.com/2026/03/17/eurovision-2026-austria-drawn-slot-25-grand-final/|access-date=17 March 2026|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; medtem ko so vrstni red preostalih držav v finalu določili producenti izbora po drugem polfinalnem izboru.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;

Med češkim nastopom je prišlo do tehnične napake, in sicer je prišlo pri televizijskem prenosu do pojava črt na zaslonu in zamrznitve v trajanju nekaj sekund. Posledično je češka delegacija podala zahtevek za ponovitev nastopa, vendar so ga organizatorji zavrnili z razlago, da je šlo le za manjšo tehnično težavo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mensah |first=Katelyn |title=Czechia's Eurovision entry faces technical difficulty as Graham Norton provides update |url=https://www.radiotimes.com/tv/entertainment/daniel-zizka-czechia-eurovision-technical-difficulties-newsupdate/ |access-date=2026-05-17 |website=Radio Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«. Bolgarija je prejela najvišje število točk tako od strokovnih žirij kot občinstva, kar se je zgodilo prvič po letu 2017, ko je zmagala [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]. S tem je Bolgarija dosegla svojo prvo evrovizijsko zmago; pred tem je na izboru nastopila 14-krat.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vecic |first=Tamara |date=17 May 2026 |title=Bulgaria: Dara Wins Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/bulgaria-dara-wins-eurovision-2026/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Med deseterico najboljših so se uvrstili še Izrael, Romunija, Avstralija, Italija, Finska, Danska, Moldavija, Ukrajina in Grčija. Romunija je prejela najvišje število točk v svoji zgodovini ter s tretjim mestom izenačila svoji uvrstitvi v letih {{Escyr|2005}} in {{Escyr|2010}}.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Granger |first=Anthony |date=17 May 2026 |title=Romania: Eurovision 2026 Final Watched By Over 300,000 Viewers |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/romania-eurovision-2026-final-watched-300000-viewers/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Na dno lestvice so se uvrstili Belgija, Litva, Nemčija, Avstrija in Združeno kraljestvo; Združeno kraljestvo, Belgija in Nemčija niso prejeli nobene točke od občinstva.&lt;ref name=&quot;finalresults&quot; /&gt;

Finalni izbor se je začel s parado zastav, s katero se je predstavilo vseh 25 finalistov. Avstrijski zmagovalec prejšnjega leta, pevec JJ, je nastopil z arijo »Der Hölle Rache kocht in meinem Herzen«, svojim novim singlom »Unknown« in zmagovalno skladbo iz leta 2025 »[[Wasted Love]]«; spremljal ga je Dunajski radijski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Martina Gellnerja. V spremljevalnem programu so nastopili evrovizijski glasbeniki iz preteklih let: [[Max Mutzke]] (Nemčija 2004), [[Ruslana]] (Ukrajina 2004), [[Lordi]] (Finska 2006), [[Alexander Rybak]] (Norveška 2009 in 2018), [[Verka Serdučka]] (Ukrajina 2007), [[Kristian Kostov]] (Bolgarija 2017), [[Erika Vikman]] (Finska 2025) in [[Miriana Conte]] (Malta 2025); nastopili so z venčkom evrovizijskih uspešnic v počastitev sedemdesetletnice izbora. [[Parov Stelar]] je nastopil s svojim novim singlom »Black Lilies«, [[Cesár Sampson]] (Avstrija 2018) pa skladbo »Vienna« Billyja Joela.{{Efn|Povzeto po več virih:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Moderations-Duo, National Partners, Volunteers, RSO u. v. m.: Neues zum Eurovision Song Contest 2026|url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_medienupdate100.html|website=der.orf.at|access-date=31 January 2026|language=de-AT|trans-title=Presenting duo, national partners, volunteers, RSO and much more: the latest news on the Eurovision Song Contest 2026|publisher=ORF}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Dammacco |first=Beppe |date=15 May 2026 |title=Eurovision 2026, la prova ufficiale della finale: il liveblogging |trans-title=Eurovision 2026, the official rehearsal for the final: live blogging |url=https://www.eurofestivalnews.com/2026/05/15/eurovision-2026-la-prova-ufficiale-della-finale-il-liveblogging/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurofestival News |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=15 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Grand Final Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/15/live-from-vienna-eurovision-2026-grand-final-jury-show/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kalaitzis |first=Andreas |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: All about the Grand Final |url=https://eurovisionworld.com/esc/eurovision-2026-all-about-the-grand-final |access-date=16 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stober |first=Marcel |date=15 May 2026 |title=Live-Blog Jury-Show des Finales des Eurovision Song Contest 2026 |trans-title=Live blog jury show of the Eurovision Song Contest 2026 final |url=https://esc-kompakt.de/heute-2100-uhr-live-blog-jury-show-des-finales-des-eurovision-song-contest-2026/ |access-date=16 May 2026 |website=ESC kompakt |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: live from Oxford |url=https://www.oxfordstudent.com/2026/05/17/eurovision-2026-live-from-oxford/ |access-date=17 May 2026 |website=The Oxford Student |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 243
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| »Fire«
| 12
| 23.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 343
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 36
| 21.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 145
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »Ferto«
| 220
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 221
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 287
| 4.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 90
| 17.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 89
| 18.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 113
| 16.
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 516
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 124
| 15.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| »Eins, Zwei, Drei«
| 1
| 25.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| »Regarde!«
| 158
| 11.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 226
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 279
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 150
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 22
| 22.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 51
| 20.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 75
| 19.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22.
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| »Per sempre sì«
| 281
| 5.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 134
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 296
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25.
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| »Tanzschein«
| 6
| 24.
|}

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>hd1oi57xm1h35hlgauq3u1dxoflx0ve</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678043</id>
      <parentid>6678024</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T21:26:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6678043</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24269" sha1="5k4ig07vwm1lv13niju0p195s9dmaop" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|Vključno z vokalom [[Boy George|Boya Georga]]&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 March 2026 |title=Senhit 'duetta' con Boy George e vola a Vienna |trans-title=Senhit &quot;duets&quot; with Boy George and flies to Vienna |url=https://www.bolognatoday.it/social/senhit-boy-george-eurovision.html |access-date=7 March 2026 |website=BolognaToday |language=it}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 March 2026 |title=San Marino Song Contest 2026: vincono Senhit e Boy George |trans-title=San Marino Song Contest 2026: Senhit and Boy George win |url=https://www.sanmarinortv.sm/news/cultura-c6/san-marino-song-contest-2026-vincono-senhit-e-boy-george-a287460 |access-date=7 March 2026 |publisher=SMRTV |language=it}}&lt;/ref&gt;|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Povzeto po več virih:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Cite web |date=2 April 2026 |title=Vienna 2026: Semi-Final Running Orders revealed |url=https://www.eurovision.com/stories/vienna-2026-semi-final-running-orders-revealed/ |access-date=2 April 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Multiple image
| total_width       = 360
| image1            = ESC 2026 Grand Final Alexander Rybak.jpg
| footer            = [[Alexander Rybak]] in [[Lordi]] so bili med nastopajočimi v finalnem spremljevalnem programu, ki so zapeli venček evrovizijskih uspešnic v počastitev 70-letnice izbora.
| direction         = horizontal
| image2            = ESC 2026 Grand Final Lordi 001.jpg
}}
Finalni večer je potekal 16. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Tekmovalo je 25 držav, glasovali pa so hledalci in žirije iz vseh 35 sodelujočih držav ter s spletnim glasovanjem tudi gledalci iz ostalih držav (v skupni kategoriji »preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;&gt;{{cite web |date=15 December 2025 |title=35 broadcasters to compete at 70th Eurovision Song Contest in Vienna |url=https://www.eurovision.com/stories/35-broadcasters-70th-eurovision-song-contest-vienna/ |access-date=15 December 2025 |website=Eurovision.com |publisher=[[EBU]]}}&lt;/ref&gt; Zaporedno številko nastopa države gostiteljice so določili 17. maja z žrebom,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren|first=Neil|date=17 March 2026|title=Eurovision 2026: Austria Drawn in Slot 25 in Grand Final|url=https://eurovoix.com/2026/03/17/eurovision-2026-austria-drawn-slot-25-grand-final/|access-date=17 March 2026|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; medtem ko so vrstni red preostalih držav v finalu določili producenti izbora po drugem polfinalnem izboru.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;

Med češkim nastopom je prišlo do tehnične napake, in sicer je prišlo pri televizijskem prenosu do pojava črt na zaslonu in zamrznitve v trajanju nekaj sekund. Posledično je češka delegacija podala zahtevek za ponovitev nastopa, vendar so ga organizatorji zavrnili z razlago, da je šlo le za manjšo tehnično težavo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mensah |first=Katelyn |title=Czechia's Eurovision entry faces technical difficulty as Graham Norton provides update |url=https://www.radiotimes.com/tv/entertainment/daniel-zizka-czechia-eurovision-technical-difficulties-newsupdate/ |access-date=2026-05-17 |website=Radio Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«. Bolgarija je prejela najvišje število točk tako od strokovnih žirij kot občinstva, kar se je zgodilo prvič po letu 2017, ko je zmagala [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]. S tem je Bolgarija dosegla svojo prvo evrovizijsko zmago; pred tem je na izboru nastopila 14-krat.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vecic |first=Tamara |date=17 May 2026 |title=Bulgaria: Dara Wins Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/bulgaria-dara-wins-eurovision-2026/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Med deseterico najboljših so se uvrstili še Izrael, Romunija, Avstralija, Italija, Finska, Danska, Moldavija, Ukrajina in Grčija. Romunija je prejela najvišje število točk v svoji zgodovini ter s tretjim mestom izenačila svoji uvrstitvi v letih {{Escyr|2005}} in {{Escyr|2010}}.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Granger |first=Anthony |date=17 May 2026 |title=Romania: Eurovision 2026 Final Watched By Over 300,000 Viewers |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/romania-eurovision-2026-final-watched-300000-viewers/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Na dno lestvice so se uvrstili Belgija, Litva, Nemčija, Avstrija in Združeno kraljestvo; Združeno kraljestvo, Belgija in Nemčija niso prejeli nobene točke od občinstva.&lt;ref name=&quot;finalresults&quot; /&gt;

Finalni izbor se je začel s parado zastav, s katero se je predstavilo vseh 25 finalistov. Avstrijski zmagovalec prejšnjega leta, pevec JJ, je nastopil z arijo »Der Hölle Rache kocht in meinem Herzen«, svojim novim singlom »Unknown« in zmagovalno skladbo iz leta 2025 »[[Wasted Love]]«; spremljal ga je Dunajski radijski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Martina Gellnerja. V spremljevalnem programu so nastopili evrovizijski glasbeniki iz preteklih let: [[Max Mutzke]] (Nemčija 2004), [[Ruslana]] (Ukrajina 2004), [[Lordi]] (Finska 2006), [[Alexander Rybak]] (Norveška 2009 in 2018), [[Verka Serdučka]] (Ukrajina 2007), [[Kristian Kostov]] (Bolgarija 2017), [[Erika Vikman]] (Finska 2025) in [[Miriana Conte]] (Malta 2025); nastopili so z venčkom evrovizijskih uspešnic v počastitev sedemdesetletnice izbora. [[Parov Stelar]] je nastopil s svojim novim singlom »Black Lilies«, [[Cesár Sampson]] (Avstrija 2018) pa skladbo »Vienna« Billyja Joela.{{Efn|Povzeto po več virih:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Moderations-Duo, National Partners, Volunteers, RSO u. v. m.: Neues zum Eurovision Song Contest 2026|url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_medienupdate100.html|website=der.orf.at|access-date=31 January 2026|language=de-AT|trans-title=Presenting duo, national partners, volunteers, RSO and much more: the latest news on the Eurovision Song Contest 2026|publisher=ORF}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Cite web |date=4 May 2026 |title=Eurovision icons return to the stage for Vienna 2026 |url=https://www.eurovision.com/stories/eurovision-icons-return-to-the-stage-for-vienna-2026/ |access-date=4 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Cite web |date=4 May 2026 |title=Weltstars, ESC-Legenden und internationale Tanzsensation komplettieren Opening und Interval Acts |trans-title=World stars, Eurovision legends and international dance sensations complete the opening and interval acts |url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_opening100.html |access-date=4 May 2026 |website=der.orf.at |publisher=ORF |language=de-AT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Dammacco |first=Beppe |date=15 May 2026 |title=Eurovision 2026, la prova ufficiale della finale: il liveblogging |trans-title=Eurovision 2026, the official rehearsal for the final: live blogging |url=https://www.eurofestivalnews.com/2026/05/15/eurovision-2026-la-prova-ufficiale-della-finale-il-liveblogging/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurofestival News |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=15 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Grand Final Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/15/live-from-vienna-eurovision-2026-grand-final-jury-show/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kalaitzis |first=Andreas |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: All about the Grand Final |url=https://eurovisionworld.com/esc/eurovision-2026-all-about-the-grand-final |access-date=16 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stober |first=Marcel |date=15 May 2026 |title=Live-Blog Jury-Show des Finales des Eurovision Song Contest 2026 |trans-title=Live blog jury show of the Eurovision Song Contest 2026 final |url=https://esc-kompakt.de/heute-2100-uhr-live-blog-jury-show-des-finales-des-eurovision-song-contest-2026/ |access-date=16 May 2026 |website=ESC kompakt |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: live from Oxford |url=https://www.oxfordstudent.com/2026/05/17/eurovision-2026-live-from-oxford/ |access-date=17 May 2026 |website=The Oxford Student |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 243
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| »Fire«
| 12
| 23.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 343
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 36
| 21.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 145
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »Ferto«
| 220
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 221
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 287
| 4.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 90
| 17.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 89
| 18.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 113
| 16.
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 516
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 124
| 15.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| »Eins, Zwei, Drei«
| 1
| 25.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| »Regarde!«
| 158
| 11.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 226
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 279
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 150
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 22
| 22.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 51
| 20.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 75
| 19.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22.
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| »Per sempre sì«
| 281
| 5.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 134
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 296
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25.
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| »Tanzschein«
| 6
| 24.
|}

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>5k4ig07vwm1lv13niju0p195s9dmaop</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678044</id>
      <parentid>6678043</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T21:28:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6678044</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24506" sha1="bj3dmyyfbf6k2ldtxkmh02on4i2u5et" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|Vključno z vokalom [[Boy George|Boya Georga]]&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 March 2026 |title=Senhit 'duetta' con Boy George e vola a Vienna |trans-title=Senhit &quot;duets&quot; with Boy George and flies to Vienna |url=https://www.bolognatoday.it/social/senhit-boy-george-eurovision.html |access-date=7 March 2026 |website=BolognaToday |language=it}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 March 2026 |title=San Marino Song Contest 2026: vincono Senhit e Boy George |trans-title=San Marino Song Contest 2026: Senhit and Boy George win |url=https://www.sanmarinortv.sm/news/cultura-c6/san-marino-song-contest-2026-vincono-senhit-e-boy-george-a287460 |access-date=7 March 2026 |publisher=SMRTV |language=it}}&lt;/ref&gt;|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Povzeto po več virih:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Cite web |date=2 April 2026 |title=Vienna 2026: Semi-Final Running Orders revealed |url=https://www.eurovision.com/stories/vienna-2026-semi-final-running-orders-revealed/ |access-date=2 April 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Multiple image
| total_width       = 360
| image1            = ESC 2026 Grand Final Alexander Rybak.jpg
| footer            = [[Alexander Rybak]] in [[Lordi]] so bili med nastopajočimi v finalnem spremljevalnem programu, ki so zapeli venček evrovizijskih uspešnic v počastitev 70-letnice izbora.
| direction         = horizontal
| image2            = ESC 2026 Grand Final Lordi 001.jpg
}}
Finalni večer je potekal 16. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Tekmovalo je 25 držav, glasovali pa so hledalci in žirije iz vseh 35 sodelujočih držav ter s spletnim glasovanjem tudi gledalci iz ostalih držav (v skupni kategoriji »preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;&gt;{{cite web |date=15 December 2025 |title=35 broadcasters to compete at 70th Eurovision Song Contest in Vienna |url=https://www.eurovision.com/stories/35-broadcasters-70th-eurovision-song-contest-vienna/ |access-date=15 December 2025 |website=Eurovision.com |publisher=[[EBU]]}}&lt;/ref&gt; Zaporedno številko nastopa države gostiteljice so določili 17. maja z žrebom,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren|first=Neil|date=17 March 2026|title=Eurovision 2026: Austria Drawn in Slot 25 in Grand Final|url=https://eurovoix.com/2026/03/17/eurovision-2026-austria-drawn-slot-25-grand-final/|access-date=17 March 2026|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; medtem ko so vrstni red preostalih držav v finalu določili producenti izbora po drugem polfinalnem izboru.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;

Med češkim nastopom je prišlo do tehnične napake, in sicer je prišlo pri televizijskem prenosu do pojava črt na zaslonu in zamrznitve v trajanju nekaj sekund. Posledično je češka delegacija podala zahtevek za ponovitev nastopa, vendar so ga organizatorji zavrnili z razlago, da je šlo le za manjšo tehnično težavo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mensah |first=Katelyn |title=Czechia's Eurovision entry faces technical difficulty as Graham Norton provides update |url=https://www.radiotimes.com/tv/entertainment/daniel-zizka-czechia-eurovision-technical-difficulties-newsupdate/ |access-date=2026-05-17 |website=Radio Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«. Bolgarija je prejela najvišje število točk tako od strokovnih žirij kot občinstva, kar se je zgodilo prvič po letu 2017, ko je zmagala [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]. S tem je Bolgarija dosegla svojo prvo evrovizijsko zmago; pred tem je na izboru nastopila 14-krat.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vecic |first=Tamara |date=17 May 2026 |title=Bulgaria: Dara Wins Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/bulgaria-dara-wins-eurovision-2026/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Med deseterico najboljših so se uvrstili še Izrael, Romunija, Avstralija, Italija, Finska, Danska, Moldavija, Ukrajina in Grčija. Romunija je prejela najvišje število točk v svoji zgodovini ter s tretjim mestom izenačila svoji uvrstitvi v letih {{Escyr|2005}} in {{Escyr|2010}}.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Granger |first=Anthony |date=17 May 2026 |title=Romania: Eurovision 2026 Final Watched By Over 300,000 Viewers |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/romania-eurovision-2026-final-watched-300000-viewers/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Na dno lestvice so se uvrstili Belgija, Litva, Nemčija, Avstrija in Združeno kraljestvo; Združeno kraljestvo, Belgija in Nemčija niso prejeli nobene točke od občinstva. &lt;ref name=&quot;finalresults&quot;&gt;{{cite web |title=Vienna 2026 – Grand Final – Detailed voting results |url=https://www.eurovision.com/eurovision-song-contest/vienna-2026/vienna-2026-grand-final/ |publisher=European Broadcasting Union |access-date=17 May 2026}}&lt;/ref&gt;

Finalni izbor se je začel s parado zastav, s katero se je predstavilo vseh 25 finalistov. Avstrijski zmagovalec prejšnjega leta, pevec JJ, je nastopil z arijo »Der Hölle Rache kocht in meinem Herzen«, svojim novim singlom »Unknown« in zmagovalno skladbo iz leta 2025 »[[Wasted Love]]«; spremljal ga je Dunajski radijski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Martina Gellnerja. V spremljevalnem programu so nastopili evrovizijski glasbeniki iz preteklih let: [[Max Mutzke]] (Nemčija 2004), [[Ruslana]] (Ukrajina 2004), [[Lordi]] (Finska 2006), [[Alexander Rybak]] (Norveška 2009 in 2018), [[Verka Serdučka]] (Ukrajina 2007), [[Kristian Kostov]] (Bolgarija 2017), [[Erika Vikman]] (Finska 2025) in [[Miriana Conte]] (Malta 2025); nastopili so z venčkom evrovizijskih uspešnic v počastitev sedemdesetletnice izbora. [[Parov Stelar]] je nastopil s svojim novim singlom »Black Lilies«, [[Cesár Sampson]] (Avstrija 2018) pa skladbo »Vienna« Billyja Joela.{{Efn|Povzeto po več virih:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Moderations-Duo, National Partners, Volunteers, RSO u. v. m.: Neues zum Eurovision Song Contest 2026|url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_medienupdate100.html|website=der.orf.at|access-date=31 January 2026|language=de-AT|trans-title=Presenting duo, national partners, volunteers, RSO and much more: the latest news on the Eurovision Song Contest 2026|publisher=ORF}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Cite web |date=4 May 2026 |title=Eurovision icons return to the stage for Vienna 2026 |url=https://www.eurovision.com/stories/eurovision-icons-return-to-the-stage-for-vienna-2026/ |access-date=4 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Cite web |date=4 May 2026 |title=Weltstars, ESC-Legenden und internationale Tanzsensation komplettieren Opening und Interval Acts |trans-title=World stars, Eurovision legends and international dance sensations complete the opening and interval acts |url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_opening100.html |access-date=4 May 2026 |website=der.orf.at |publisher=ORF |language=de-AT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Dammacco |first=Beppe |date=15 May 2026 |title=Eurovision 2026, la prova ufficiale della finale: il liveblogging |trans-title=Eurovision 2026, the official rehearsal for the final: live blogging |url=https://www.eurofestivalnews.com/2026/05/15/eurovision-2026-la-prova-ufficiale-della-finale-il-liveblogging/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurofestival News |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=15 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Grand Final Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/15/live-from-vienna-eurovision-2026-grand-final-jury-show/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kalaitzis |first=Andreas |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: All about the Grand Final |url=https://eurovisionworld.com/esc/eurovision-2026-all-about-the-grand-final |access-date=16 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stober |first=Marcel |date=15 May 2026 |title=Live-Blog Jury-Show des Finales des Eurovision Song Contest 2026 |trans-title=Live blog jury show of the Eurovision Song Contest 2026 final |url=https://esc-kompakt.de/heute-2100-uhr-live-blog-jury-show-des-finales-des-eurovision-song-contest-2026/ |access-date=16 May 2026 |website=ESC kompakt |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: live from Oxford |url=https://www.oxfordstudent.com/2026/05/17/eurovision-2026-live-from-oxford/ |access-date=17 May 2026 |website=The Oxford Student |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 243
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| »Fire«
| 12
| 23.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 343
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 36
| 21.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 145
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »Ferto«
| 220
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 221
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 287
| 4.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 90
| 17.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 89
| 18.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 113
| 16.
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 516
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 124
| 15.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| »Eins, Zwei, Drei«
| 1
| 25.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| »Regarde!«
| 158
| 11.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 226
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 279
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 150
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 22
| 22.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 51
| 20.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 75
| 19.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22.
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| »Per sempre sì«
| 281
| 5.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 134
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 296
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25.
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| »Tanzschein«
| 6
| 24.
|}

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>bj3dmyyfbf6k2ldtxkmh02on4i2u5et</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678056</id>
      <parentid>6678044</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T22:26:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sklici */ + {{Pesem Evrovizije}}</comment>
      <origin>6678056</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24529" sha1="gam37aur2hjje2vjerrtgoam0ismi7t" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|Vključno z vokalom [[Boy George|Boya Georga]]&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 March 2026 |title=Senhit 'duetta' con Boy George e vola a Vienna |trans-title=Senhit &quot;duets&quot; with Boy George and flies to Vienna |url=https://www.bolognatoday.it/social/senhit-boy-george-eurovision.html |access-date=7 March 2026 |website=BolognaToday |language=it}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=7 March 2026 |title=San Marino Song Contest 2026: vincono Senhit e Boy George |trans-title=San Marino Song Contest 2026: Senhit and Boy George win |url=https://www.sanmarinortv.sm/news/cultura-c6/san-marino-song-contest-2026-vincono-senhit-e-boy-george-a287460 |access-date=7 March 2026 |publisher=SMRTV |language=it}}&lt;/ref&gt;|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Povzeto po več virih:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Cite web |date=2 April 2026 |title=Vienna 2026: Semi-Final Running Orders revealed |url=https://www.eurovision.com/stories/vienna-2026-semi-final-running-orders-revealed/ |access-date=2 April 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Multiple image
| total_width       = 360
| image1            = ESC 2026 Grand Final Alexander Rybak.jpg
| footer            = [[Alexander Rybak]] in [[Lordi]] so bili med nastopajočimi v finalnem spremljevalnem programu, ki so zapeli venček evrovizijskih uspešnic v počastitev 70-letnice izbora.
| direction         = horizontal
| image2            = ESC 2026 Grand Final Lordi 001.jpg
}}
Finalni večer je potekal 16. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Tekmovalo je 25 držav, glasovali pa so hledalci in žirije iz vseh 35 sodelujočih držav ter s spletnim glasovanjem tudi gledalci iz ostalih držav (v skupni kategoriji »preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;&gt;{{cite web |date=15 December 2025 |title=35 broadcasters to compete at 70th Eurovision Song Contest in Vienna |url=https://www.eurovision.com/stories/35-broadcasters-70th-eurovision-song-contest-vienna/ |access-date=15 December 2025 |website=Eurovision.com |publisher=[[EBU]]}}&lt;/ref&gt; Zaporedno številko nastopa države gostiteljice so določili 17. maja z žrebom,&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren|first=Neil|date=17 March 2026|title=Eurovision 2026: Austria Drawn in Slot 25 in Grand Final|url=https://eurovoix.com/2026/03/17/eurovision-2026-austria-drawn-slot-25-grand-final/|access-date=17 March 2026|website=Eurovoix}}&lt;/ref&gt; medtem ko so vrstni red preostalih držav v finalu določili producenti izbora po drugem polfinalnem izboru.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;

Med češkim nastopom je prišlo do tehnične napake, in sicer je prišlo pri televizijskem prenosu do pojava črt na zaslonu in zamrznitve v trajanju nekaj sekund. Posledično je češka delegacija podala zahtevek za ponovitev nastopa, vendar so ga organizatorji zavrnili z razlago, da je šlo le za manjšo tehnično težavo.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Mensah |first=Katelyn |title=Czechia's Eurovision entry faces technical difficulty as Graham Norton provides update |url=https://www.radiotimes.com/tv/entertainment/daniel-zizka-czechia-eurovision-technical-difficulties-newsupdate/ |access-date=2026-05-17 |website=Radio Times |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]] s skladbo »[[Bangaranga]]«. Bolgarija je prejela najvišje število točk tako od strokovnih žirij kot občinstva, kar se je zgodilo prvič po letu 2017, ko je zmagala [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]. S tem je Bolgarija dosegla svojo prvo evrovizijsko zmago; pred tem je na izboru nastopila 14-krat.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Vecic |first=Tamara |date=17 May 2026 |title=Bulgaria: Dara Wins Eurovision 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/bulgaria-dara-wins-eurovision-2026/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Med deseterico najboljših so se uvrstili še Izrael, Romunija, Avstralija, Italija, Finska, Danska, Moldavija, Ukrajina in Grčija. Romunija je prejela najvišje število točk v svoji zgodovini ter s tretjim mestom izenačila svoji uvrstitvi v letih {{Escyr|2005}} in {{Escyr|2010}}.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Granger |first=Anthony |date=17 May 2026 |title=Romania: Eurovision 2026 Final Watched By Over 300,000 Viewers |url=https://eurovoix.com/2026/05/17/romania-eurovision-2026-final-watched-300000-viewers/ |website=Eurovoix |access-date=18 May 2026}}&lt;/ref&gt; Na dno lestvice so se uvrstili Belgija, Litva, Nemčija, Avstrija in Združeno kraljestvo; Združeno kraljestvo, Belgija in Nemčija niso prejeli nobene točke od občinstva. &lt;ref name=&quot;finalresults&quot;&gt;{{cite web |title=Vienna 2026 – Grand Final – Detailed voting results |url=https://www.eurovision.com/eurovision-song-contest/vienna-2026/vienna-2026-grand-final/ |publisher=European Broadcasting Union |access-date=17 May 2026}}&lt;/ref&gt;

Finalni izbor se je začel s parado zastav, s katero se je predstavilo vseh 25 finalistov. Avstrijski zmagovalec prejšnjega leta, pevec JJ, je nastopil z arijo »Der Hölle Rache kocht in meinem Herzen«, svojim novim singlom »Unknown« in zmagovalno skladbo iz leta 2025 »[[Wasted Love]]«; spremljal ga je Dunajski radijski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Martina Gellnerja. V spremljevalnem programu so nastopili evrovizijski glasbeniki iz preteklih let: [[Max Mutzke]] (Nemčija 2004), [[Ruslana]] (Ukrajina 2004), [[Lordi]] (Finska 2006), [[Alexander Rybak]] (Norveška 2009 in 2018), [[Verka Serdučka]] (Ukrajina 2007), [[Kristian Kostov]] (Bolgarija 2017), [[Erika Vikman]] (Finska 2025) in [[Miriana Conte]] (Malta 2025); nastopili so z venčkom evrovizijskih uspešnic v počastitev sedemdesetletnice izbora. [[Parov Stelar]] je nastopil s svojim novim singlom »Black Lilies«, [[Cesár Sampson]] (Avstrija 2018) pa skladbo »Vienna« Billyja Joela.{{Efn|Povzeto po več virih:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Moderations-Duo, National Partners, Volunteers, RSO u. v. m.: Neues zum Eurovision Song Contest 2026|url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_medienupdate100.html|website=der.orf.at|access-date=31 January 2026|language=de-AT|trans-title=Presenting duo, national partners, volunteers, RSO and much more: the latest news on the Eurovision Song Contest 2026|publisher=ORF}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Cite web |date=4 May 2026 |title=Eurovision icons return to the stage for Vienna 2026 |url=https://www.eurovision.com/stories/eurovision-icons-return-to-the-stage-for-vienna-2026/ |access-date=4 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Cite web |date=4 May 2026 |title=Weltstars, ESC-Legenden und internationale Tanzsensation komplettieren Opening und Interval Acts |trans-title=World stars, Eurovision legends and international dance sensations complete the opening and interval acts |url=https://der.orf.at/unternehmen/aktuell/esc_opening100.html |access-date=4 May 2026 |website=der.orf.at |publisher=ORF |language=de-AT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Dammacco |first=Beppe |date=15 May 2026 |title=Eurovision 2026, la prova ufficiale della finale: il liveblogging |trans-title=Eurovision 2026, the official rehearsal for the final: live blogging |url=https://www.eurofestivalnews.com/2026/05/15/eurovision-2026-la-prova-ufficiale-della-finale-il-liveblogging/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurofestival News |language=it-IT}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=15 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Grand Final Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/15/live-from-vienna-eurovision-2026-grand-final-jury-show/ |access-date=16 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kalaitzis |first=Andreas |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: All about the Grand Final |url=https://eurovisionworld.com/esc/eurovision-2026-all-about-the-grand-final |access-date=16 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stober |first=Marcel |date=15 May 2026 |title=Live-Blog Jury-Show des Finales des Eurovision Song Contest 2026 |trans-title=Live blog jury show of the Eurovision Song Contest 2026 final |url=https://esc-kompakt.de/heute-2100-uhr-live-blog-jury-show-des-finales-des-eurovision-song-contest-2026/ |access-date=16 May 2026 |website=ESC kompakt |language=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=16 May 2026 |title=Eurovision 2026: live from Oxford |url=https://www.oxfordstudent.com/2026/05/17/eurovision-2026-live-from-oxford/ |access-date=17 May 2026 |website=The Oxford Student |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 243
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| »Fire«
| 12
| 23.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 343
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 36
| 21.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 145
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »Ferto«
| 220
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 221
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 287
| 4.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 90
| 17.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 89
| 18.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 113
| 16.
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 516
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 124
| 15.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| »Eins, Zwei, Drei«
| 1
| 25.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| »Regarde!«
| 158
| 11.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 226
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 279
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 150
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 22
| 22.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 51
| 20.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 75
| 19.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22.
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| »Per sempre sì«
| 281
| 5.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 134
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 296
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25.
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| »Tanzschein«
| 6
| 24.
|}

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==

{{sklici}}

{{Pesem Evrovizije}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>gam37aur2hjje2vjerrtgoam0ismi7t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Most Esplanade Riel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>594669</id>
    <revision>
      <id>6678147</id>
      <parentid>6555145</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:15:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678147</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7156" sha1="11kugrlc4lnxod6kft94eltm7x6zddk" xml:space="preserve">{{Infobox bridge
|bridge_name   = Most Esplanade Riel
|image         = Esplanderiel.jpg
|caption       = Most Esplanade Riel za pešce
|official_name = Esplanade Riel
|carries       = 
|crosses       = Red River
|locale        = [[Winnipeg]], [[Manitoba]], Kanada
|maint         = Mesto Winnipeg
|id            = 
|designer      = Guy Préfontaine in Étienne Gaboury
|design        = [[most s poševnimi zategami]]
|material      =
|spans         = 2 
|pierswater    = 
|mainspan      = 
|length        = 250 m&lt;ref&gt;{{cite web |title=Provencher Bridges |url=https://www.canadianconsultingengineer.com/features/provencher-bridges/ |website=Canadian Consulting Engineer }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|width         = 7 m&lt;ref name=DSI&gt;{{cite web|title=Esplanade Riel Pedestrian Bridge, Winnipeg, Manitoba|url=http://www.dsicanada.ca/references/bridges/esplanade-riel-bridge-canada.html|publisher=DYWIDAG-Systems International|access-date=8 August 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20140718075133/http://www.dsicanada.ca/references/bridges/esplanade-riel-bridge-canada.html|archive-date=18 July 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|height        = Vrh pilona je 57 m nad mostno ploščadjo, mostna ploščad pa je približno 11 m nad vodno gladino
|load          = 
|clearance     = 
|below         = 
|traffic       = 
|begin         = 2003
|complete      = 2004
|open          = 
|closed        = 
|toll          = 
|map_cue       = 
|map_image     = 
|map_text      = 
|map_width     = 
|coordinates   = {{coord|49|53|26.8|N|97|7|37.0|W|type:landmark_region:CA-MB|display=title,inline}}
|lat           = 
|long          = 
}}

'''Most Esplanade Riel''' je brv za pešce v [[Winnipeg]]u v [[Manitoba|Manitobi]]. Ime je dobil v čast Louisu Rielu, kanadskega politika, ustanovitelja province Manitoba in političnega vodje ljudstva Métis.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Esplanade Riel Pedestrian Bridge|url=http://www.tourismwinnipeg.com/things-to-do/landmarks/display,profile/1235/esplanade-riel-pedestrian-bridge|access-date=8 August 2012|publisher=Tourism Winnipeg|archive-url=https://web.archive.org/web/20120528172109/http://www.tourismwinnipeg.com/things-to-do/landmarks/display,profile/1235/esplanade-riel-pedestrian-bridge|archive-date=28 May 2012|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Gre za [[most s poševnimi zategami]], ki se razteza čez reko Red River in povezuje središče Winnipega in zgodovinsko območje [[Forks, Winnipeg|The Forks]] s [[stolnica sv. Bonifacija, Winnipeg|stolnico sv. Bonifacija]]; povezan je z mostom za vozila, mostom Provencher. Most vključuje arhitekturni kompozitni stolp, ki je prednapet, s konzolno in podprto polkrožno ploščadjo na dnu stolpa. Plaza ponuja prostor za komercialne dejavnosti in tudi restavracijo.
[[File:Esplanade Riel bridge Winnipeg, Manitoba.jpg|left|180px|thumb|Esplanade Riel z mostom Provencher na levi]]

Esplanade Riel je bil edini most z restavracijo v Severni Ameriki. Njegova prva restavracija je bila Salisbury House.&lt;ref name=Toilet&gt;{{cite web|title=Toilet gets mayor in hot water with Taxpayers|url=https://www.cbc.ca/news/canada/manitoba/toilet-gets-mayor-in-hot-water-with-taxpayers-1.397048|publisher=CBC News|access-date=8 August 2012|date=19 May 2003}}&lt;/ref&gt; Salisbury House je veriga restavracij v Winnipega. Naslednji najemnik je bila Chez Sophie sur le pont (na mostu), ki se je odprla poleti 2013 in zaprla februarja 2015 in streže bolj &quot;dostopno&quot; hrano v nasprotju z visoko kulinariko. Zaprla se je leta 2020.. Esplanade Riel je postala znamenitost in se uporablja v številnih promocijskih gradivih.

Esplanade Riel, ki je bil odprt za pešce leta 2003&lt;ref&gt;http://www.ciaowinnipeg.com/images/WEG_Riel.pdf{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=August 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; in je bil slavnostno odprt poleti 2004, sta soustvarila arhitekta Guy Préfontaine in Étienne Gaboury iz biroja Gaboury Préfontaine Perry Architects Inc. Izvirna risba je v inženirski stavbi Univerze v Manitobi v Winnipegu.

Esplanade Riel je bil zgrajen kot del projekta Provencher Twin Bridges, projekta v vrednosti 72 milijonov dolarjev, ki je vključeval nov štiripasovni razdeljeni most za vozila ter nove ceste in pločnike, ki povezujejo mostove z centrom Winnipega in Waterfront Drive.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Esplanade Riel opens to public|url=http://winnipeg.ca/cao/media/news/nr_2003/nr_20031230.stm|publisher=City of Winnipeg|access-date=8 August 2012|date=30 December 2003}}&lt;/ref&gt;
[[image:Espanade Riel at Sunset.jpg|thumb|Esplanade Riel ob sončnem zahodu]] 

== Konstrukcija mostu ==
Nekatere osnovne strukturne značilnosti mostu Esplanade Riel, ki skupaj z mostom Provencher tvori eno samo enoto, so:
*Glavna arhitekturna in strukturna kompozicija mostu je prednapet betonski stolp. Elegantni koničasti steber ali mostni pilon je pri vznožju širok 7 m in visok 68 m (57 m nad nivojem mostu in 11 m nad nivojem reke).
*Razpon mostu na eni strani pilona je 110 m, na drugi pa 87 m.
*Osrednji polkrožni del ob vznožju stolpa tvori edinstven prostor za komercialne dejavnosti in restavracijo. Ta 'dodatek' mostu je nekaj povsem novega za mostove v Severni Ameriki.
*Obe pešpoti se na enem koncu povezujeta z levim in desnim bregom Red River, na drugem koncu pa se naslanjata na osrednji stolp.
*Z vrha armiranobetonskega stolpa se z leve in desne strani raztezajo jeklene vrvi, izdelane iz pocinkanih in voskanih pramenov. Prameni so pred vremenskimi vplivi izolirani z 1,5 mm debelo, ekstrudirano HDPE prevleko. Zunanji premer jeklenih kablov je 125 mm ali 140 mm (z debelino stene 8,0 mm HDPE prevleke). Dolžine nosilnih kablov, ki podpirajo mostno konstrukcijo, se gibljejo od 37,5 m do 107,1 m. Kabli, ki so priključeni na zgornje sidrišče pilona, ​​so odporni na temperaturna nihanja od -35 °C do + 30 °C.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Esplanade Riel spans Winnipeg's|url=http://www.winnipegarchitecture.ca/esplanade-riel/|publisher=Winnipeg Architecture Foundation (WAF)|accessdate=29. 3. 2016}}&lt;/ref&gt;

Most sta zasnovala in načrtovala inženir Colin Douglas Stewart iz podjetja Wardrop Engineering in arhitekt Etienne Gabourey. Prvotne načrte, ki jih je zasnoval Colin Douglas Stewart, in drugo tehnično dokumentacijo so pregledali in odobrili strokovnjaki na tem področju z Univerze v Manitobi v Winnipegu.

Od leta 2022 ima most novo barvito podobo po nedavni namestitvi novih programabilnih LED luči. Luči, ki lahko osvetlijo most v kateri koli možni barvi, so nadomestile prvotni sistem, nameščen ob gradnji mostu pred dvema desetletjema.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Esplanade Riel}}
* [https://structurae.net/fr/ouvrages/esplanade-riel Structurae]
* [https://www.tourismwinnipeg.com/things-to-do/attractions/display,listing/05735/esplanade-riel-pedestrian-bridge Esplanade Riel Pedestrian Bridge]

[[Kategorija:Winnipeg]]
[[Kategorija:Mostovi v Kanadi]]
[[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami]]
[[Kategorija:Brvi za pešce]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2003]]</text>
      <sha1>11kugrlc4lnxod6kft94eltm7x6zddk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mestni svet Mestne občine Nova Gorica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>595269</id>
    <revision>
      <id>6678108</id>
      <parentid>6558750</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:21:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678108</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5429" sha1="8gqirfbuhpddf2faowwbqrjlbw7bk6f" xml:space="preserve">'''Mestni svet Mestne občine Nova Gorica''' je organ [[zakonodajna oblast|zakonodajne oblasti]] in s tem najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti [[Mestna občina Nova Gorica|Mestne občine Nova Gorica]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Občinski organi|url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/|website=GOV.si|accessdate=2025-12-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Sestavlja ga 32 članov oziroma mestnih svetnikov, ki so za štiriletni mandat izvoljeni na [[Volitve v Sloveniji#Lokalne volitve|lokalnih volitvah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Statut Mestne občine Nova Gorica|url=https://www.nova-gorica.si/file/12952304701424773_statut-neuradno-precisceno-besedilo.pdf|website=nova-gorica.si|accessdate=2025-12-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Člani ==
*[[Seznam članov Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica (2022-2026)]]

== Politične stranke ==
V tabeli so zabeležene stranke katerih predstavniki so bili v mestni svet izvoljeni na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za mestno občino Nova Gorica|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/nova_gorica/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-12-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; Tekom mandata je predstavnik [[Levica (Slovenija)|Levice]] Andrej Pelicon postal samostojni svetnik, Elena Zavadlav Ušaj in Stjepan Pavusa pa sta iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] prestopila v stranko [[Demokrati.]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V NOVI GORICI ZAHTEVAJO IZREDNO SEJO: Nad županom očitki, da gre za fiktivne posle, dogovorjene znotraj Svobode|url=https://www.regionalobala.si/novica/v-novi-gorici-zahtevajo-izredno-sejo-nad-zupanom-ocitki-da-gre-za-fiktivne-posle-dogovorjen|website=regionalobala.si|accessdate=2025-12-19|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;line-height:16px;&quot;
| colspan=&quot;7&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; |[[Slika:Municipal Council of the City of Nova Gorica - Composition 2025.svg]]
|-
! colspan=&quot;3&quot; rowspan=&quot;2&quot; |Stranka
! colspan=&quot;2&quot; |Sedeži
|-
!Ob izvolitvi
!Trenutno
|-
|-
| style=&quot;background:#005DA4&quot; |
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''GS'''
|[[Gibanje Svoboda]]
|{{Composition bar|14|32|hex=#005DA4}}
|{{Composition bar|14|32|hex=#005DA4}}
|-
| style=&quot;background:#A30E82&quot; |
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''Goriška.si'''
|Goriška.si, Manojlović – Miklavič
|{{Composition bar|4|32|hex=#A30E82}}
|{{Composition bar|4|32|hex=#A30E82}}
|-
| style=&quot;background:#FEF200&quot; |
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''SDS'''
|[[Slovenska demokratska stranka]]
|{{Composition bar|5|32|hex=#FEF200}}
|{{Composition bar|3|32|hex=#FEF200}}
|-
| style=&quot;background:#00B5DD&quot; |
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''NSi'''
|[[Nova Slovenija|Nova Slovenija – Krščanski demokrati]]
|{{Composition bar|2|32|hex=#00B5DD}}
|{{Composition bar|2|32|hex=#00B5DD}}
|-
| style=&quot;background:#09105E&quot; |
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''D.'''
|[[Demokrati.]]
|{{Composition bar|0|32|hex=#09105E}}
|{{Composition bar|2|32|hex=#09105E}}
|-
| style=&quot;background:#FF0000&quot; |
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''SD'''
|[[Socialni demokrati]]
|{{Composition bar|2|32|hex=#FF0000}}
|{{Composition bar|2|32|hex=#FF0000}}
|-
| style=&quot;background:#7ECE1F&quot; |
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''LZR'''
|Lista za razvoj
|{{Composition bar|2|32|hex=#7ECE1F}}
|{{Composition bar|2|32|hex=#7ECE1F}}
|-
| style=&quot;background:#392D83&quot; |
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''ZZP'''
|Zveza za Primorsko
|{{Composition bar|2|32|hex=#392D83}}
|{{Composition bar|2|32|hex=#392D83}}
|-
| style=&quot;background:#000000&quot; |
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''Mdruzi'''
|Lista Mdruzi
|{{Composition bar|1|32|hex=#000000}}
|{{Composition bar|1|32|hex=#000000}}
|-
| style=&quot;background:#DB2D43&quot; |
| style=&quot;text-align:center;&quot; |'''L'''
|[[Levica (Slovenija)|Levica]]
|{{Composition bar|1|32|hex=#DB2D43}}
|{{Composition bar|0|32|hex=#DB2D43}}
|-
! colspan=&quot;7&quot; |Samostojni svetniki
|-
| style=&quot;background:#ee82ee&quot; |
| style=&quot;text-align:center;&quot; |/
|Samostojni svetnik Andrej Pelicon
|{{Composition bar|0|32|hex=#ee82ee}}
|{{Composition bar|1|32|hex=#ee82ee}}
|-
|}

== Organi mestnega sveta ==
Mestni svet Mestne občine Nova Gorica sestavlja 11 delovnih teles, od tega pet odborov in šest komisij. Njihova naloga je podajanje pobud, mnenj in predlogov mestnemu svetu ter obravnava zadev iz njegove pristojnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Delovna telesa mestnega sveta|url=https://www.nova-gorica.si/sl/mestna-obcina/mestni-svet/delovna-telesa/|website=nova-gorica.si|accessdate=2025-12-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;

=== Odbori ===
* Odbor za prostor (predsednik: Miha Bitežnik)
* Odbor za gospodarstvo (predsednica: Damjana Pavlica)
* Odbor za socialno varstvo in zdravstvo (predsednica: Lara Žnidarčič)
* Odbor za kulturo, šolstvo in šport (predsednik: Alan Pertovt)
* Odbor za krajevne skupnosti (predsednica: Tanja Vončina)

=== Komisije ===
* Statutarno-pravna komisija (predsednica: Ana Gulič)
* Komisija za nagrade, priznanja in odlikovanja (predsednica: Elena Zavadlav Ušaj)
* Komisija za peticije in enake možnosti (predsednica: Tina Krog)
* Komisija za mednarodne odnose (predsednik: Anton Harej)
* Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (predsednica: Ana Zavrtanik Ugrin)
* Komisija za poimenovanje ulic, naselij in javnih institucij (predsednik: Sandi Vrabec).

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Mestna občina Nova Gorica]]</text>
      <sha1>8gqirfbuhpddf2faowwbqrjlbw7bk6f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dirka po Italiji 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>595394</id>
    <revision>
      <id>6677967</id>
      <parentid>6677078</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T17:59:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Etape */ dp</comment>
      <origin>6677967</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16112" sha1="f54sfr8m4f414zwzepynylvl7y8u4s6" xml:space="preserve">{{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}}
{{Infobox cycling race report
| name               = Dirka po Italiji 2026
| series             = [[UCI World Tour 2026]]
| race_no            = 22
| season_no          = 36
| image              = 
| image_caption      = 
| image_alt          =
| image_size         = 350px
| date               = 8. maj–31. maj
| stages             = 21
| distance           = 3459,2
| unit               = km
| time               = 
| first              = 
| first_nat          = 
| first_team         = 
| first_color        = pink
| second             = 
| second_nat         = 
| second_team        = 
| third              = 
| third_nat          = 
| third_team         = 
| points             = 
| points_nat         = 
| points_team        = 
| points_color       = violet
| mountains          = 
| mountains_nat      = 
| mountains_team     = 
| mountains_color    = blue
| youth              = 
| youth_nat          = 
| youth_team         = 
| youth_color        = white
| sprints            = 
| sprints_nat        = 
| sprints_team       = 
| combativity        = 
| combativity_nat    = 
| combativity_team   = 
| team               = 
| previous           = [[Dirka po Italiji 2025|2025]]
| next               = [[Dirka po Italiji 2027|2027]]
}}
'''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.&lt;ref name=&quot;CN-route&quot;&gt;{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

== Ekipe ==
'''UCI WorldTeams'''
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
* {{UCI team code|APT|2026}}
* {{UCI team code|DCT|2026}}
* {{UCI team code|EFE|2026}}
* {{UCI team code|GFC|2026}}
* {{UCI team code|LTK men|2026}}
* {{UCI team code|LOI|2026}}
* {{UCI team code|MOV men|2026}}
* {{UCI team code|IGD|2026b}}
* {{UCI team code|NSN|2026}}
* {{UCI team code|RBH|2026}}
* {{UCI team code|SOQ|2026}}
* {{UCI team code|TBV|2026}}
* {{UCI team code|JAY men|2026}}
* {{UCI team code|TPP men|2026}}
* {{UCI team code|TVL men|2026}}
* {{UCI team code|UAD men|2026}}
* {{UCI team code|UXM men|2026}}
* {{UCI team code|XAT|2026}}
{{div col end}}

'''UCI ProTeams'''
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
* {{UCI team code|BCS|2026}}
* {{UCI team code|PQT|2026}}
* {{UCI team code|PTV|2026}}
* {{UCI team code|TUD|2026}}
* {{UCI team code|URR|2026}}
{{div col end}}

== Etape ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Karakteristike etap&lt;ref name=&quot;CN-route&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; |Datum
! scope=&quot;col&quot; |Štart/Cilj
! scope=&quot;col&quot; |Razdalja
! colspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Tip
! scope=&quot;col&quot; |Zmagovalec
|-
! scope=&quot;row&quot; | 1
| style=&quot;text-align:right&quot; | 8. maj
| [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 156 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 2
| style=&quot;text-align:right&quot; | 9. maj
| [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 220 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 3
| style=&quot;text-align:right&quot; | 10. maj
| [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 174 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}}  
|-
!
| style=&quot;text-align:right&quot; | 11. maj
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; |dan počitka
|-
! scope=&quot;row&quot; | 4
| style=&quot;text-align:right&quot; | 12. maj
| [[Catanzaro]] — [[Cosenza]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 144 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | 5
| style=&quot;text-align:right&quot; | 13. maj
| [[Praia a Mare]] — [[Potenza]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 204 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | 6
| style=&quot;text-align:right&quot; | 14. maj
| [[Paestum]] — [[Neapelj]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 161 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 7
| style=&quot;text-align:right&quot; | 15. maj
| [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 246 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]]
| gorska etapa
| {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 8
| style=&quot;text-align:right&quot; | 16. maj
| [[Chieti]] — [[Fermo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 159 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 9
| style=&quot;text-align:right&quot; | 17. maj
| [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 184 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}}  
|-
!
| style=&quot;text-align:right&quot; | 18. maj
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; |dan počitka
|-
! scope=&quot;row&quot; | 10
| style=&quot;text-align:right&quot; | 19. maj
| [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 40.2 km
| [[File:Time Trial.svg|20px|link=]]
| [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]]
| {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 11
| style=&quot;text-align:right&quot; | 20. maj
| [[Porcari]] — [[Chiavari]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 178 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 12
| style=&quot;text-align:right&quot; | 21. maj
| [[Imperia]] — [[Novi Ligure]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 177 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | 13
| style=&quot;text-align:right&quot; | 22. maj
| [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 186 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 14
| style=&quot;text-align:right&quot; | 23. maj
| [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 133 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 15
| style=&quot;text-align:right&quot; | 24. maj
| [[Voghera]] — [[Milano]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 136 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| 
|-
!
| style=&quot;text-align:right&quot; | 25. maj
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; |dan počitka
|-
! scope=&quot;row&quot; | 16
| style=&quot;text-align:right&quot; | 26. maj
| [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 113 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 17
| style=&quot;text-align:right&quot; | 27. maj
| [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 200 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 18
| style=&quot;text-align:right&quot; | 28. maj
| [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 167 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 19
| style=&quot;text-align:right&quot; | 29. maj
| [[Feltre]] — [[Alleghe]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 151 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 20
| style=&quot;text-align:right&quot; | 30. maj
| [[Humin]] — [[Piancavallo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 199 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 21
| style=&quot;text-align:right&quot; | 31. maj
| [[Rim]] — [[Rim]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 131 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| 
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align:center&quot; | Skupaj
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot; | 3459,2 km
|}

== Razvrstitev po klasifikacijah ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; font-size:smaller;&quot;
|+Vodilni po klasifikacijah in etapah
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:1%;&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; |Zmagovalec
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | [[Rožnata majica]]&lt;br /&gt;{{cjersey|pink|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Vijolična majica&lt;br /&gt;{{cjersey|purple|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Modra majica&lt;br /&gt;{{cjersey|blue|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Bela majica&lt;br /&gt;{{cjersey|white|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Ekipno
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Vmesni šprinti
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Borbenost&lt;br /&gt;{{cjersey|red number|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Begi
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Red Bull KM
|-
! 1
| [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:pink;&quot; | [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:violet;&quot; rowspan=&quot;9&quot;| [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:lightblue;&quot; rowspan=&quot;6&quot;| [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:white;&quot; | [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | {{UCI team code|SOQ|2026}}
| style=&quot;background:azure;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
|-
! 2
| [[Guillermo Thomas Silva]]
| style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| [[Guillermo Thomas Silva]]
| style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| [[Guillermo Thomas Silva]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| {{UCI team code|XAT|2026}}
| style=&quot;background:azure;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; rowspan=&quot;7&quot;| [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | [[Egan Bernal]]
|-
! 3
| [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:skyblue;&quot; rowspan=&quot;7&quot;| [[Manuele Tarozzi]]
|-
! 4
| [[Jhonatan Narváez]]
| style=&quot;background:pink;&quot; | [[Giulio Ciccone]]
| style=&quot;background:white;&quot; | [[Jan Christen]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | {{UCI team code|EFE|2026}}
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Jan Christen]]
|-
! 5
| [[Igor Arrieta]]
| style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;5&quot;| [[Afonso Eulálio]]
| style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;5&quot;| [[Afonso Eulálio]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | {{UCI team code|XAT|2026}}
| style=&quot;background:azure;&quot; rowspan=&quot;5&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Igor Arrieta]]
|-
! 6
| [[Davide Ballerini]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Alec Segaert]]
|-
! 7
| [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:lightblue;&quot; rowspan=&quot;3&quot; | [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | {{UCI team code|RBH|2026}}
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Jonathan Milan]]
|-
! 8
| [[Jhonatan Narváez]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Mikkel Bjerg]]
|-
! 9
| [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
|-
! 10
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 11
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 12
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 13
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 14
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 15
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 16
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 17
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 18
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 19
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 20
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 21
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Skupno
! style=&quot;background:#F660AB;&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:dodgerblue;&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:white;&quot; | 
! style=&quot;background:yellow;&quot; | 
! style=&quot;background:#0094FF&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:#E42A19;&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:#FF8C00;&quot; | 
! style=&quot;background:#736aff;&quot; | {{font color|white| |link= }}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{Dirka po Italiji}}

[[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]]
[[Kategorija:2026 v športu]]</text>
      <sha1>f54sfr8m4f414zwzepynylvl7y8u4s6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677968</id>
      <parentid>6677967</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:02:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp</comment>
      <origin>6677968</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15995" sha1="atyyppbntmxk3a7j36ppzf4ij0mc9fg" xml:space="preserve">{{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}}
{{Infobox cycling race report
| name               = Dirka po Italiji 2026
| series             = [[UCI World Tour 2026]]
| race_no            = 22
| season_no          = 36
| image              = 
| image_caption      = 
| image_alt          =
| image_size         = 350px
| date               = 8. maj–31. maj
| stages             = 21
| distance           = 3459,2
| unit               = km
| time               = 
| first              = 
| first_nat          = 
| first_team         = 
| first_color        = pink
| second             = 
| second_nat         = 
| second_team        = 
| third              = 
| third_nat          = 
| third_team         = 
| points             = 
| points_nat         = 
| points_team        = 
| points_color       = violet
| mountains          = 
| mountains_nat      = 
| mountains_team     = 
| mountains_color    = blue
| youth              = 
| youth_nat          = 
| youth_team         = 
| youth_color        = white
| sprints            = 
| sprints_nat        = 
| sprints_team       = 
| combativity        = 
| combativity_nat    = 
| combativity_team   = 
| team               = 
| previous           = [[Dirka po Italiji 2025|2025]]
| next               = [[Dirka po Italiji 2027|2027]]
}}
'''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.&lt;ref name=&quot;CN-route&quot;&gt;{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

== Ekipe ==
'''UCI WorldTeams'''
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
* {{UCI team code|APT|2026}}
* {{UCI team code|DCT|2026}}
* {{UCI team code|EFE|2026}}
* {{UCI team code|GFC|2026}}
* {{UCI team code|LTK men|2026}}
* {{UCI team code|LOI|2026}}
* {{UCI team code|MOV men|2026}}
* {{UCI team code|IGD|2026b}}
* {{UCI team code|NSN|2026}}
* {{UCI team code|RBH|2026}}
* {{UCI team code|SOQ|2026}}
* {{UCI team code|TBV|2026}}
* {{UCI team code|JAY men|2026}}
* {{UCI team code|TPP men|2026}}
* {{UCI team code|TVL men|2026}}
* {{UCI team code|UAD men|2026}}
* {{UCI team code|UXM men|2026}}
* {{UCI team code|XAT|2026}}
{{div col end}}

'''UCI ProTeams'''
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
* {{UCI team code|BCS|2026}}
* {{UCI team code|PQT|2026}}
* {{UCI team code|PTV|2026}}
* {{UCI team code|TUD|2026}}
* {{UCI team code|URR|2026}}
{{div col end}}

== Etape ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Karakteristike etap&lt;ref name=&quot;CN-route&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; |Datum
! scope=&quot;col&quot; |Štart/Cilj
! scope=&quot;col&quot; |Razdalja
! colspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Tip
! scope=&quot;col&quot; |Zmagovalec
|-
! scope=&quot;row&quot; | 1
| style=&quot;text-align:right&quot; | 8. maj
| [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 156 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 2
| style=&quot;text-align:right&quot; | 9. maj
| [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 220 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 3
| style=&quot;text-align:right&quot; | 10. maj
| [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 174 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}}  
|-
!
| style=&quot;text-align:right&quot; | 11. maj
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; |dan počitka
|-
! scope=&quot;row&quot; | 4
| style=&quot;text-align:right&quot; | 12. maj
| [[Catanzaro]] — [[Cosenza]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 144 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | 5
| style=&quot;text-align:right&quot; | 13. maj
| [[Praia a Mare]] — [[Potenza]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 204 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | 6
| style=&quot;text-align:right&quot; | 14. maj
| [[Paestum]] — [[Neapelj]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 161 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 7
| style=&quot;text-align:right&quot; | 15. maj
| [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 246 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]]
| gorska etapa
| {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 8
| style=&quot;text-align:right&quot; | 16. maj
| [[Chieti]] — [[Fermo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 159 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 9
| style=&quot;text-align:right&quot; | 17. maj
| [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 184 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}}  
|-
!
| style=&quot;text-align:right&quot; | 18. maj
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; |dan počitka
|-
! scope=&quot;row&quot; | 10
| style=&quot;text-align:right&quot; | 19. maj
| [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 40.2 km
| [[File:Time Trial.svg|20px|link=]]
| [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]]
| {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 11
| style=&quot;text-align:right&quot; | 20. maj
| [[Porcari]] — [[Chiavari]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 178 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 12
| style=&quot;text-align:right&quot; | 21. maj
| [[Imperia]] — [[Novi Ligure]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 177 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | 13
| style=&quot;text-align:right&quot; | 22. maj
| [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 186 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 14
| style=&quot;text-align:right&quot; | 23. maj
| [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 133 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 15
| style=&quot;text-align:right&quot; | 24. maj
| [[Voghera]] — [[Milano]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 136 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| 
|-
!
| style=&quot;text-align:right&quot; | 25. maj
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; |dan počitka
|-
! scope=&quot;row&quot; | 16
| style=&quot;text-align:right&quot; | 26. maj
| [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 113 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 17
| style=&quot;text-align:right&quot; | 27. maj
| [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 200 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 18
| style=&quot;text-align:right&quot; | 28. maj
| [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 167 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 19
| style=&quot;text-align:right&quot; | 29. maj
| [[Feltre]] — [[Alleghe]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 151 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 20
| style=&quot;text-align:right&quot; | 30. maj
| [[Humin]] — [[Piancavallo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 199 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 21
| style=&quot;text-align:right&quot; | 31. maj
| [[Rim]] — [[Rim]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 131 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| 
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align:center&quot; | Skupaj
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot; | 3459,2 km
|}

== Razvrstitev po klasifikacijah ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; font-size:smaller;&quot;
|+Vodilni po klasifikacijah in etapah
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:1%;&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; |Zmagovalec
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | [[Rožnata majica]]&lt;br /&gt;{{cjersey|pink|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Vijolična majica&lt;br /&gt;{{cjersey|purple|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Modra majica&lt;br /&gt;{{cjersey|blue|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Bela majica&lt;br /&gt;{{cjersey|white|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Ekipno
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Vmesni šprinti
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Borbenost&lt;br /&gt;{{cjersey|red number|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Begi
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Red Bull KM
|-
! 1
| [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:pink;&quot; | [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:violet;&quot; rowspan=&quot;10&quot;| [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:lightblue;&quot; rowspan=&quot;6&quot;| [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:white;&quot; | [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | {{UCI team code|SOQ|2026}}
| style=&quot;background:azure;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
|-
! 2
| [[Guillermo Thomas Silva]]
| style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| [[Guillermo Thomas Silva]]
| style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| [[Guillermo Thomas Silva]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| {{UCI team code|XAT|2026}}
| style=&quot;background:azure;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; rowspan=&quot;8&quot;| [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | [[Egan Bernal]]
|-
! 3
| [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:skyblue;&quot; rowspan=&quot;7&quot;| [[Manuele Tarozzi]]
|-
! 4
| [[Jhonatan Narváez]]
| style=&quot;background:pink;&quot; | [[Giulio Ciccone]]
| style=&quot;background:white;&quot; | [[Jan Christen]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | {{UCI team code|EFE|2026}}
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Jan Christen]]
|-
! 5
| [[Igor Arrieta]]
| style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;6&quot;| [[Afonso Eulálio]]
| style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;6&quot;| [[Afonso Eulálio]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | {{UCI team code|XAT|2026}}
| style=&quot;background:azure;&quot; rowspan=&quot;5&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Igor Arrieta]]
|-
! 6
| [[Davide Ballerini]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Alec Segaert]]
|-
! 7
| [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:lightblue;&quot; rowspan=&quot;4&quot; | [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | {{UCI team code|RBH|2026}}
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Jonathan Milan]]
|-
! 8
| [[Jhonatan Narváez]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Mikkel Bjerg]]
|-
! 9
| [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | {{UCI team code|TVL men|2026}}
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
|-
! 10
| [[Filippo Ganna]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 11
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 12
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 13
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 14
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 15
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 16
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 17
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 18
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 19
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 20
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 21
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Skupno
! style=&quot;background:#F660AB;&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:dodgerblue;&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:white;&quot; | 
! style=&quot;background:yellow;&quot; | 
! style=&quot;background:#0094FF&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:#E42A19;&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:#FF8C00;&quot; | 
! style=&quot;background:#736aff;&quot; | {{font color|white| |link= }}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{Dirka po Italiji}}

[[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]]
[[Kategorija:2026 v športu]]</text>
      <sha1>atyyppbntmxk3a7j36ppzf4ij0mc9fg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:WikiProjekt Slovenske župnije</title>
    <ns>4</ns>
    <id>596359</id>
    <revision>
      <id>6678037</id>
      <parentid>6676982</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:57:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pregled nad napredkom */</comment>
      <origin>6678037</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="96013" sha1="juxqthfjbfftvcca3p3hrkij3st2plc" xml:space="preserve">{{WikiProjekt
|projekt=Slovenska vojska
|tema=Slovenske župnije
|sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], [[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]], Wikipedisti
|nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem
|podrejeni=
}}

[[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah.

== Cilji projekta ==
S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. 

Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so:

* '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...'');
* '''naselja in podružnične cerkve v župniji;'''
* '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);''
* povezava na spletno stran (če ta obstaja);

Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. 

Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo:

'''Grškokatoliške župnije'''

* [[Grkokatoliška župnija Drage]]
* [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]]
* [[Grkokatoliška župnija Metlika]]

* [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]]

'''Slovenske zamejske župnije'''

* [[Župnija Doberdob]], Italija
* [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska

'''Slovenske župnije v Ameriki'''

''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)''

== Pregled nad napredkom ==
{{Statično številčenje vrstic}}
{{Poravnava tabele}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center&quot;
! [[Župnija]]
! [[Dekanija]]
! [[Škofija]]
!urejeno
!opombe
|-
| [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]]
| [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
| infopolje, zgodovina, sakralni objekti
| manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici
|-
| [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]]
| [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
| infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče
| manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen
|-
| [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, popis cerkva
| manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri
|-
| [[Župnija Ambrus|Ambrus]]
| [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
| infopolje, popis cerkva
| manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri
|-
| [[Župnija Ankaran|Ankaran]]
| [[Dekanija Dekani|Dekani]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina
| manjka: župnijska cerkev, viri
|-
| [[Župnija Apače|Apače]]
| [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
| infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici
|-
| [[Župnija Artiče|Artiče]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Bakovci|Bakovci]]
| [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
| infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]]
| [[Dekanija Kočevje|Kočevje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
| infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva
| manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Batuje|Batuje]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov
|-
| [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice
| manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov
|-
| [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]]
| [[Dekanija Cerknica|Cerknica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic
| manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri
|-
| [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
| infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic
| manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije
|-
| [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic
| manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic
|-
| [[Župnija Beltinci|Beltinci]]
| [[Dekanija Lendava|Lendava]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku)
| manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri 
|-
| [[Župnija Bertoki|Bertoki]]
| [[Dekanija Koper|Koper]]
| [[Škofija Koper|Koper]]
| infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku)
| manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri
|-
| [[Župnija Besnica|Besnica]]
| [[Dekanija Kranj|Kranj]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, popis cerkva
| manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri
|-
| [[Župnija Bevke|Bevke]]
| [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici
| manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri
|-
| [[Župnija Biljana|Biljana]]
| [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri
| manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic.
|-
| [[Župnija Bilje|Bilje]]
| [[Dekanija Šempeter|Šempeter]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina
| manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije
|-
| [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku)
| manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici
|-
| [[Župnija Blagovica|Blagovica]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija
| manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Bled|Bled]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, zgodovina, samostan
| manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Bloke|Bloke]]
| [[Dekanija Cerknica|Cerknica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic
| manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Bočna|Bočna]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve
| manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Bogojina|Bogojina]]
| [[Dekanija Lendava|Lendava]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele
| manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih)
|-
| [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri
| manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici
|-
| [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, popis sakralnih objektov
| manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri
|-
| [[Župnija Borovnica|Borovnica]]
| [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici
|-
| [[Župnija Boštanj|Boštanj]]
| [[Dekanija Trebnje|Trebnje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
| infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici
|-
| [[Župnija Bovec|Bovec]]
| [[Dekanija Kobarid|Kobarid]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, popis cerkva, pisni viri
| manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici 
|-
| [[Župnija Branik|Branik]]
| [[Dekanija Šempeter|Šempeter]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina
| manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici
|
|-
| [[Župnija Braslovče|Braslovče]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina
| manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici
|-
| [[Župnija Brdo|Brdo]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, popis cerkva, spletna stran
| manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici
|-
| [[Župnija Brestanica|Brestanica]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva
| manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici
|-
| [[Župnija Breznica|Breznica]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, popis sakralnih objektov
| manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici
|-
| [[Župnija Brezno|Brezno]]
| [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici
| manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku)
|-
| [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]]
| [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, popis cerkva, zgodovina
| manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Brežice|Brežice]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Brusnice|Brusnice]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
| infopolje, popis cerkva, zgodovina
| manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici
|-
| [[Župnija Buče|Buče]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, popis cerkve, zgodovina
| manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici
|-
| [[Župnija Bučka|Bučka]]
| [[Dekanija Leskovec|Leskovec]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
| infopolje, popis cerkva
| manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici
|-
| [[Župnija Budanje|Budanje]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici
|-
| [[Župnija Bukovica|Bukovica]]
| [[Dekanija Šempeter|Šempeter]]
| [[Škofija Koper|KP]] 
| infopolje
| manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, pisni viri in sklici, fotografija podružnice
|-
| [[Župnija Cankova|Cankova]]
| [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
| infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovina
| manjka: morebitne podružnice in opisi, sklici
|-
| [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, zgodovina, spletne povezave
| manjka: fotografije, sklici
|-
| [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, zgodovina, župniki, popis sakralnih objektov
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, zgodovina, stolnica
| manjka: zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev
| manjka: viri in sklici
|-
| [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, zgodovina
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), Dom sv. Jožefa, zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[Dekanija Šenčur|Šenčur]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, zgodovina, popis podružnic
|  manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic in kapele, zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]
| [[Dekanija Leskovec|Leskovec]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
| infopolje, zgodovina
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), popis in opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici
|-
| [[Župnija Cerknica|Cerknica]]
| [[Dekanija Cerknica|Cerknica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, zgodovina, popis podružnic
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici
|-
| [[Župnija Cerkno|Cerkno]]
| [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina, popis podružnic, zgodovinski vir
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave
|-
| [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]]
| [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
| infopolje, zgodovina, '''napaka v  profilu infopolja: lastnost P4003'''
| manjka: fotografija, župnijska cerkev  (v ločenem članku), viri, sklici, zunanje povezave
|-
| [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]]
| [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v  profilu infopolja: lastnost P4003'''
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici 
|-
| [[Župnija Col|Col]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v  profilu infopolja: lastnost P4003'''
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici
|-
| [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]]
| [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v  profilu infopolja: lastnost P4003'''
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave&lt;br&gt;
sporno: navedba točnega podatka (naselja) podružnice sv. Mohorja in Fortunata
|-
| [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]]
| [[Dekanija Trebnje|Trebnje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
| infopolje, podružnica Zaplaz (v ločenem članku), popis podružnic
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zgodovinski viri
|-
| [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]]
| [[Dekanija Leskovec|Leskovec]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
| infopolje, zgodovina, popis podružnic
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, viri in sklici
|-
| [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]]
| [[Dekanija Zagorje|Zagorje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, zgodovina, popis podružnic
| manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku) opisi podružnic, zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]]
| [[Dekanija Lendava|Lendava]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
| infopolje, zgodovina, popis podružnice in kapel
| manjka: opisi podružnice in nekaterih kapel, zgodovinski viri in sklici
|-
| [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]]
| [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina, popis podružnic
| manjka: opis župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici
|-
| [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, zgodovinski viri, posodobljeni sklici
|
|-
| [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
| infopolje, zgodovina, zgodovinski viri
| manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici
|-
| [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina, župnik, pastoralno območje, popis podružnic
| manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice, zgodovinski viri, sklici
|-
| [[Župnija Črneče|Črneče]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|infopolje, popis podružnic, pastoralno območje, zgodovinski viri, sklici
| manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice
|-
| [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]]
| [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, popis podružnic, 
| manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis kapele, zgodovinski viri, sklici
|-
| [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]]
| [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina, popis podružnic, sklici, zgodovinski viri
| manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis kapele
|-
| [[Župnija Črniče|Črniče]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]]
| [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Davča|Davča]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Dekani|Dekani]]
| [[Dekanija Dekani|Dekani]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve
| manjka zgodovina župnije in viri o tem
| 
|-
| [[Župnija Deskle|Deskle]]
| [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Divača|Divača]]
| [[Kraška dekanija|Kraška]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Dob|Dob]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Dobova|Dobova]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Dobovec|Dobovec]]
| [[Dekanija Zagorje|Zagorje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]]
| [[Dekanija Ribnica|Ribnica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Dobrna|Dobrna]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje in zgodovina
| manjka župnijska cerkev in opis podružnic
|-
| [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]]
| [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Dobrova|Dobrova]]
| [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]]
| [[Dekanija Lendava|Lendava]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]]
| [[Dekanija Lendava|Lendava]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]]
| [[Dekanija Trebnje|Trebnje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Dolenci|Dolenci]]
| [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]]
| [[Dekanija Ribnica|Ribnica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]]
| [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Domžale|Domžale]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Dornava|Dornava]]
| [[Dekanija Ptuj|Ptuj]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Dornberk|Dornberk]]
| [[Dekanija Šempeter|Šempeter]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Dovje|Dovje]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]]
| [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Dramlje|Dramlje]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje in zgodovina
| manjka opis podružnic
|-
| [[Župnija Dravograd|Dravograd]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Drežnica|Drežnica]]
| [[Dekanija Kobarid|Kobarid]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, podružnice, spletna stran
| manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva
|-
| [[Župnija Duplje|Duplje]]
| [[Dekanija Tržič|Tržič]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]]
| [[Kraška dekanija|Kraška]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]]
| [[Dekanija Kočevje|Kočevje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Fram|Fram]]
| [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje in zgodovina
|
|-
| [[Župnija Galicija|Galicija]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Goče|Goče]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Godovič|Godovič]]
| [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Goriče|Goriče]]
| [[Dekanija Tržič|Tržič]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Gorje|Gorje]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]]
| [[Dekanija Jarenina|Jarenina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje in zgodovina, župnijska cerkev
|
|-
| [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]]
| [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Gozd|Gozd]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Grad|Grad]]
| [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Grahovo|Grahovo]]
| [[Dekanija Cerknica|Cerknica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Grgar|Grgar]]
| [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Griže|Griže]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]]
| [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Hajdina|Hajdina]]
| [[Dekanija Ptuj|Ptuj]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Hinje|Hinje]]
| [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Hoče|Hoče]]
| [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev
| manjka opis podružnic
|-
| [[Župnija Homec|Homec]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Horjul|Horjul]]
| [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]]
| [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Hotič|Hotič]]
| [[Dekanija Litija|Litija]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Hotiza|Hotiza]]
| [[Dekanija Lendava|Lendava]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]]
| [[Dekanija Postojna|Postojna]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| [[Kraška dekanija|Kraška]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Hrušica|Hrušica]]
| [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Idrija|Idrija]]
| [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Ig|Ig]]
| [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ihan|Ihan]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Izlake|Izlake]]
| [[Dekanija Zagorje|Zagorje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Izola|Izola]]
| [[Dekanija Koper|Koper]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, podružnice
| dopolniti zgodovino, opis podružnic
|-
| [[Župnija Jarenina|Jarenina]]
| [[Dekanija Jarenina|Jarenina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Jarše|Jarše]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Javor|Javor]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Javorje|Javorje]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Jelšane|Jelšane]]
| [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]]
| [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Jesenice|Jesenice]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Jezersko|Jezersko]]
| [[Dekanija Šenčur|Šenčur]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]]
| zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev
|-
| [[Župnija Kalobje|Kalobje]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Kamnica|Kamnica]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Kamnik|Kamnik]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Kamnje|Kamnje]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Kanal|Kanal]]
| [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Kančevci|Kančevci]]
| [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]]
| [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]]
| [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Kebelj|Kebelj]]
| [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]]
| [[Dekanija Ptuj|Ptuj]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina
|
|-
| [[Župnija Kisovec|Kisovec]]
| [[Dekanija Zagorje|Zagorje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Knežak|Knežak]]
| [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje in podružnice
| manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic
|-
| [[Župnija Kobarid|Kobarid]]
| [[Dekanija Kobarid|Kobarid]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Kobilje|Kobilje]]
| [[Dekanija Lendava|Lendava]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Kočevje|Kočevje]]
| [[Dekanija Kočevje|Kočevje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]]
| [[Dekanija Kočevje|Kočevje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Kog|Kog]]
| [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Kojsko|Kojsko]]
| [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Kokrica|Kokrica]]
| [[Dekanija Kranj|Kranj]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]]
| [[Dekanija Zagorje|Zagorje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Komen|Komen]]
| [[Kraška dekanija|Kraška]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Komenda|Komenda]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Kopanj|Kopanj]]
| [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]]
| [[Dekanija Koper|Koper]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina, stolnica
| manjkajo podružnice
|-
| [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]]
| [[Dekanija Koper|Koper]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Koprivna|Koprivna]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Korte|Korte]]
| [[Dekanija Dekani|Dekani]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]]
| [[Kraška dekanija|Kraška]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| [[Dekanija Leskovec|Leskovec]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Košana|Košana]]
| [[Dekanija Postojna|Postojna]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Kotlje|Kotlje]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Kovor|Kovor]]
| [[Dekanija Tržič|Tržič]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Kozje|Kozje]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Kranj|Kranj]]
| [[Dekanija Kranj|Kranj]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]]
| [[Dekanija Kranj|Kranj]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]]
| [[Dekanija Kranj|Kranj]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]]
| [[Dekanija Kranj|Kranj]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]]
| [[Dekanija Kranj|Kranj]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Krašnja|Krašnja]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Kresnice|Kresnice]]
| [[Dekanija Litija|Litija]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Križe|Križe]]
| [[Dekanija Tržič|Tržič]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]]
| [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Krka|Krka]]
| [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Krkavče|Krkavče]]
| [[Dekanija Dekani|Dekani]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Kromberk|Kromberk]]
| [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Kropa|Kropa]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Krško|Krško]]
| [[Dekanija Leskovec|Leskovec]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Kuzma|Kuzma]]
| [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Laporje|Laporje]]
| [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Laško|Laško]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, zgodovina pražupnije
| manjka opis podružnic
|-
| [[Župnija Ledine|Ledine]]
| [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]]
| [[Dekanija Lenart|Lenart]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Lendava|Lendava]]
| [[Dekanija Lendava|Lendava]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Lesce|Lesce]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]]
| [[Dekanija Leskovec|Leskovec]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Levpa|Levpa]]
| [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Libeliče|Libeliče]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Limbuš|Limbuš]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]]
| [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Litija|Litija]]
| [[Dekanija Litija|Litija]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]]
| [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]]
| [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]]
| [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]]
| [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| 
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]]
| [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]]
| [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| 
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]]
| [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]]
| [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]]
| [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]]
| [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]]
| [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]]
| [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]]
| [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]
| [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), popis podružnic, zgodovina, zgodovinski vir
| manjka: opis podružnice, viri in sklici
|-
| [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]]
| [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, zgodovina
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]]
| [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]]
| [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubno|Ljubno]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]]
| [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]]
| [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina
|
|-
| [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Lokavec|Lokavec]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Lokev|Lokev]]
| [[Kraška dekanija|Kraška]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]]
| [[Dekanija Tržič|Tržič]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]]
| [[Dekanija Ribnica|Ribnica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina
|
|-
| [[Župnija Lucija|Lucija]]
| [[Dekanija Koper|Koper]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev
| dopolniti zgodovino
|-
| [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Lučine|Lučine]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Majšperk|Majšperk]]
| [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Makole|Makole]]
| [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]]
| [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Marezige|Marezige]]
| [[Dekanija Dekani|Dekani]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zvonik
| manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic
|-
| [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| 
|
|-
| [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]]
| [[Dekanija Lenart|Lenart]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Markovci|Markovci]]
| [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Martjanci|Martjanci]]
| [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]]
| [[Dekanija Postojna|Postojna]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
| manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic
|-
| [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]]
| [[Dekanija Kranj|Kranj]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Mekinje|Mekinje]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Mengeš|Mengeš]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Metlika|Metlika]]
| [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Mežica|Mežica]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Miren|Miren]]
| [[Dekanija Šempeter|Šempeter]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Mirna|Mirna]]
| [[Dekanija Trebnje|Trebnje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Mokronog|Mokronog]]
| [[Dekanija Trebnje|Trebnje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Moravče|Moravče]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]]
| [[Dekanija Tolmin|Tolmin]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Mošnje|Mošnje]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Motnik|Motnik]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Mozelj|Mozelj]]
| [[Dekanija Kočevje|Kočevje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Mozirje|Mozirje]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| 
|
|-
| [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Muta|Muta]]
| [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Naklo|Naklo]]
| [[Dekanija Kranj|Kranj]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Nazarje|Nazarje]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, zgodovina, samostana
|
|-
| [[Župnija Negova|Negova]]
| [[Dekanija Lenart|Lenart]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Nevlje|Nevlje]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]]
| [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, zgodovina
|
|-
| [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]]
| [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Odranci|Odranci]]
| [[Dekanija Lendava|Lendava]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Olimje|Olimje]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]]
| [[Dekanija Šempeter|Šempeter]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Ormož|Ormož]]
| [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Osek|Osek]]
| [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Osilnica|Osilnica]]
| [[Dekanija Kočevje|Kočevje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Otlica|Otlica]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Pameče|Pameče]]
| [[Dekanija Stari trg|Stari trg]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]]
| [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Peče|Peče]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Pernice|Pernice]]
| [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Pertoča|Pertoča]]
| [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Pesnica|Pesnica]]
| [[Dekanija Jarenina|Jarenina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Petrovče|Petrovče]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Piran|Piran]]
| [[Dekanija Koper|Koper]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan
| manjka opis nekaterih podružnic
|-
| [[Župnija Pirniče|Pirniče]]
| [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Pišece|Pišece]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Pivka|Pivka]]
| [[Dekanija Postojna|Postojna]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Planina|Planina]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]]
| [[Dekanija Cerknica|Cerknica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev,
| manjka opis podružnic
|-
| [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]]
| [[Dekanija Tolmin|Tolmin]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]]
| [[Dekanija Kranj|Kranj]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]]
| [[Dekanija Stari trg|Stari trg]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]]
| [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Podgraje|Podgraje]]
| [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Podkraj|Podkraj]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Podlipa|Podlipa]]
| [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Podnanos|Podnanos]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Podsreda|Podsreda]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]]
| [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Polenšak|Polenšak]]
| [[Dekanija Ptuj|Ptuj]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]]
| [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Polica|Polica]]
| [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Poljčane|Poljčane]]
| [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina, podružnice
| manjka opis nekaterih podružnic
|-
| [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Polšnik|Polšnik]]
| [[Dekanija Litija|Litija]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Polzela|Polzela]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Ponikva|Ponikva]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, zgodovina,
| manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice
|-
| [[Župnija Portorož|Portorož]]
| [[Dekanija Koper|Koper]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev
| dopolniti zgodovino, viri
|-
| [[Župnija Postojna|Postojna]]
| [[Dekanija Postojna|Postojna]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina, podružnice
| manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic
|-
| [[Župnija Prebold|Prebold]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Prečna|Prečna]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Preddvor|Preddvor]]
| [[Dekanija Šenčur|Šenčur]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Predloka|Predloka]]
| [[Dekanija Dekani|Dekani]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic
|-
| [[Župnija Predoslje|Predoslje]]
| [[Dekanija Kranj|Kranj]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Preloka|Preloka]]
| [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Preserje|Preserje]]
| [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Preska|Preska]]
| [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov 
|
|-
| [[Župnija Prevalje|Prevalje]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Prevorje|Prevorje]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Prežganje|Prežganje]]
| [[Dekanija Litija|Litija]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Prihova|Prihova]]
| [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice
|
|-
| [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]]
| [[Dekanija Litija|Litija]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Prvačina|Prvačina]]
| [[Dekanija Šempeter|Šempeter]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]]
| [[Dekanija Ptuj|Ptuj]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje
| manjkajo podružnice z opisi
|-
| [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]]
| [[Dekanija Ptuj|Ptuj]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]]
| [[Dekanija Ptuj|Ptuj]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]]
| [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika
|
|-
| [[Župnija Rače|Rače]]
| [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Radeče|Radeče]]
| [[Dekanija Zagorje|Zagorje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Radenci|Radenci]]
| [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Radmirje|Radmirje]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, Radmirska zakladnica
| manjkajo podružnice
|-
| [[Župnija Radomlje|Radomlje]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Radovica|Radovica]]
| [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Radovljica|Radovljica]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Raka|Raka]]
| [[Dekanija Leskovec|Leskovec]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Rakek|Rakek]]
| [[Dekanija Cerknica|Cerknica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Rakitna|Rakitna]]
| [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]]
| [[Dekanija Stari trg|Stari trg]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]]
| [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Remšnik|Remšnik]]
| [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Renče|Renče]]
| [[Dekanija Šempeter|Šempeter]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Reteče|Reteče]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ribnica|Ribnica]]
| [[Dekanija Ribnica|Ribnica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Ribno|Ribno]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Rob|Rob]]
| [[Dekanija Ribnica|Ribnica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Rogatec|Rogatec]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Rova|Rova]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Rovte|Rovte]]
| [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Ruše|Ruše]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]]
| [[Dekanija Koper|Koper]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina, podružnici
| manjka župnijska cerkev
|-
| [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]]
| [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
| 
|-
| [[Župnija Selca|Selca]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, nekatere podružnice
| manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic

|-
| [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]]
| [[Dekanija Stari trg|Stari trg]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Semič|Semič]]
| [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Senovo|Senovo]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Senožeče|Senožeče]]
| [[Kraška dekanija|Kraška]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Sevnica|Sevnica]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Sežana|Sežana]]
| [[Kraška dekanija|Kraška]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]]
| [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Skomarje|Skomarje]]
| [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina
|
|-
| [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, zgodovina
|
|-
| [[Župnija Slavina|Slavina]]
| [[Dekanija Postojna|Postojna]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina
| manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic
|-
| [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]]
| [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| [[Dekanija Stari trg|Stari trg]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina
|
|-
| [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| '''izbrani članek Wikipedije'''
|
|-
| [[Župnija Smlednik|Smlednik]]
| [[Dekanija Šenčur|Šenčur]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Sočerga|Sočerga]]
| [[Dekanija Dekani|Dekani]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje
| manjka župnijska cerkev, podružnice
|-
| [[Župnija Sodražica|Sodražica]]
| [[Dekanija Ribnica|Ribnica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Solčava|Solčava]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Solkan|Solkan]]
| [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Sora|Sora]]
| [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Sorica|Sorica]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Sostro|Sostro]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|osnovni podatki, zgodovina, podružnice
|
|-
| [[Župnija Soteska|Soteska]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]]
| [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]]
| [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina
|
|-
| [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]]
| [[Dekanija Jarenina|Jarenina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Sromlje|Sromlje]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]]
| [[Dekanija Kočevje|Kočevje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]]
| [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]]
| [[Dekanija Cerknica|Cerknica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]]
| [[Dekanija Stari trg|Stari trg]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Stična|Stična]]
| [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
| infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan
|
|-
| [[Župnija Stoperce|Stoperce]]
| [[Dekanija Zavrč|Zavrč]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Stopiče|Stopiče]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Stranice|Stranice]]
| [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina
| manjka župnijska cerkev
|-
| [[Župnija Stranje|Stranje]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Strojna|Strojna]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Struge|Struge]]
| [[Dekanija Ribnica|Ribnica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Strunjan|Strunjan]]
| [[Dekanija Koper|Koper]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev
|
|-
| [[Župnija Studenec|Studenec]]
| [[Dekanija Leskovec|Leskovec]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Studenice|Studenice]]
| [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice
|
|-
| [[Župnija Studeno|Studeno]]
| [[Dekanija Postojna|Postojna]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Suhor|Suhor]]
| [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]]
| [[Dekanija Lenart|Lenart]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]]
| [[Dekanija Zavrč|Zavrč]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]]
| [[Dekanija Ptuj|Ptuj]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]]
| [[Dekanija Koper|Koper]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje
| manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic
|-
| [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]]
| [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]]
| [[Dekanija Lenart|Lenart]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]]
| [[Dekanija Zavrč|Zavrč]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]]
| [[Dekanija Lenart|Lenart]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]]
| [[Dekanija Lenart|Lenart]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]]
| [[Dekanija Leskovec|Leskovec]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje
| manjka župnijska cerkev, opis podružnic
|-
| [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]]
| [[Dekanija Stari trg|Stari trg]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina
| manjkajo podružnice in njihov opis
|-
| [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]]
| [[Dekanija Ribnica|Ribnica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]]
| [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]]
| [[Dekanija Jarenina|Jarenina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]]
| [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina
| manjka župnijska cerkev
|-
| [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]]
| [[Dekanija Jarenina|Jarenina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]]
| [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]]
| [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]]
| [[Dekanija Lenart|Lenart]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]]
| [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]]
| [[Dekanija Trebnje|Trebnje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]]
| [[Dekanija Leskovec|Leskovec]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]]
| [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, 
| manjka zgodovina, podružnica na Resniku
|-
| [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]]
| [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]]
| [[Dekanija Ptuj|Ptuj]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]]
| [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]]
| [[Dekanija Ptuj|Ptuj]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]]
| [[Dekanija Jarenina|Jarenina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]]
| [[Dekanija Ptuj|Ptuj]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]]
| [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina, župnijska cerkev
|
|-
| [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]]
| [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]]
| [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]]
| manjka vse ostalo!
|-
| [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]]
| [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]]
| [[Dekanija Lenart|Lenart]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]]
| [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]]
| [[Dekanija Zavrč|Zavrč]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]]
| [[Dekanija Cerknica|Cerknica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]]
| [[Dekanija Lenart|Lenart]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]]
| [[Dekanija Ptuj|Ptuj]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]]
| [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina, 
| manjka župnijska cerkev, opis podružnic
|-
| [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]]
| [[Dekanija Cerknica|Cerknica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]]
| [[Dekanija Stari trg|Stari trg]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]]
| [[Dekanija Zavrč|Zavrč]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Svečina|Svečina]]
| [[Dekanija Jarenina|Jarenina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]]
| [[Dekanija Litija|Litija]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Svetina|Svetina]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Svetinje|Svetinje]]
| [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Svibno|Svibno]]
| [[Dekanija Zagorje|Zagorje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Šempas|Šempas]]
| [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]]
| [[Dekanija Šempeter|Šempeter]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Šenčur|Šenčur]]
| [[Dekanija Šenčur|Šenčur]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]]
| [[Dekanija Zagorje|Zagorje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]]
| [[Dekanija Trebnje|Trebnje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]]
| [[Dekanija Leskovec|Leskovec]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]]
| [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Šentjur|Šentjur]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]]
| [[Dekanija Zagorje|Zagorje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]]
| [[Dekanija Zagorje|Zagorje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]]
| [[Dekanija Trebnje|Trebnje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]]
| [[Dekanija Trebnje|Trebnje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]]
| [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]]
| [[Dekanija Tolmin|Tolmin]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]]
| [[Dekanija Leskovec|Leskovec]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]]
| [[Dekanija Ribnica|Ribnica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Škofije|Škofije]]
| [[Dekanija Dekani|Dekani]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina, podružnice
| manjka župnijska cerkev
|-
| [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Škofljica|Škofljica]]
| [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]]
| [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]]
| [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]]
| [[Dekanija Dekani|Dekani]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina
| manjka župnijska cerkev, opis podružnic
|-
| [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]]
| [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[Dekanija Litija|Litija]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]]
| [[Dekanija Stari trg|Stari trg]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Šmihel|Šmihel]]
| [[Dekanija Postojna|Postojna]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje
|
|-
| [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]]
| [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]]
| [[Dekanija Stari trg|Stari trg]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]]
| [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina, Žička kartuzija
| manjka župnijska cerkev
|-
| [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]]
| [[Dekanija Stari trg|Stari trg]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]]
| [[Dekanija Jarenina|Jarenina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]]
| [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]]
| [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]]
| [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Štanga|Štanga]]
| [[Dekanija Litija|Litija]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Štanjel|Štanjel]]
| [[Kraška dekanija|Kraška]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Šturje|Šturje]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Teharje|Teharje]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Tinje|Tinje]]
| [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Tišina|Tišina]]
| [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Tolmin|Tolmin]]
| [[Dekanija Tolmin|Tolmin]]
| [[Škofija Koper|KP]]
| infopolje, zgodovina
| manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic
|-
| [[Župnija Tomaj|Tomaj]]
| [[Kraška dekanija|Kraška]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]]
| [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Toplice|Toplice]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Trboje|Trboje]]
| [[Dekanija Šenčur|Šenčur]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Trbonje|Trbonje]]
| [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Trebelno|Trebelno]]
| [[Dekanija Trebnje|Trebnje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Trebnje|Trebnje]]
| [[Dekanija Trebnje|Trebnje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Trnje|Trnje]]
| [[Dekanija Postojna|Postojna]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Trstenik|Trstenik]]
| [[Dekanija Tržič|Tržič]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Trzin|Trzin]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Tržič|Tržič]]
| [[Dekanija Tržič|Tržič]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]]
| [[Dekanija Tržič|Tržič]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Tržišče|Tržišče]]
| [[Dekanija Trebnje|Trebnje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Tunjice|Tunjice]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Turnišče|Turnišče]]
| [[Dekanija Lendava|Lendava]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Unec|Unec]]
| [[Dekanija Cerknica|Cerknica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Vače|Vače]]
| [[Dekanija Litija|Litija]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]]
| [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Velesovo|Velesovo]]
| [[Dekanija Šenčur|Šenčur]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]]
| [[Dekanija Leskovec|Leskovec]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]]
| [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]]
| [[Dekanija Lendava|Lendava]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]]
| [[Dekanija Ribnica|Ribnica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]]
| [[Dekanija Trebnje|Trebnje]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Veržej|Veržej]]
| [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]]
| [[Škofija Murska Sobota|MS]]
|
|
|-
| [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Vinica|Vinica]]
| [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Vipava|Vipava]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Vir|Vir]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]]
| [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Vitanje|Vitanje]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, zgodovina, podružnice
| manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic
|-
| [[Župnija Vodice|Vodice]]
| [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]]
| [[Dekanija Šempeter|Šempeter]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Vojnik|Vojnik]]
| [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]]
| [[Škofija Celje|CE]]
| infopolje, podružnice
|
|-
| [[Župnija Volče|Volče]]
| [[Dekanija Tolmin|Tolmin]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Vransko|Vransko]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Vreme|Vreme]]
| [[Kraška dekanija|Kraška]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]]
| [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]]
| [[Vipavska dekanija|Vipavska]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]]
| [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]]
| [[Dekanija Šempeter|Šempeter]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Vuhred|Vuhred]]
| [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Vurberk|Vurberk]]
| [[Dekanija Maribor|Maribor]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]]
| [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]]
| [[Dekanija Postojna|Postojna]]
| [[Škofija Koper|KP]]
|
|
|-
| [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| [[Dekanija Zagorje|Zagorje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Zagradec|Zagradec]]
| [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|-
| [[Župnija Zaplana|Zaplana]]
| [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Zasip|Zasip]]
| [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]]
| [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Zavrč|Zavrč]]
| [[Dekanija Zavrč|Zavrč]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Zdole|Zdole]]
| [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]]
| [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje
| manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic
|-
| [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]]
| [[Dekanija Kamnik|Kamnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Zibika|Zibika]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Zreče|Zreče]]
| [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina, podružnice
| manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni
|-
| [[Župnija Žalec|Žalec]]
| [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Žalna|Žalna]]
| [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Železniki|Železniki]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Želimlje|Želimlje]]
| [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Žetale|Žetale]]
| [[Dekanija Zavrč|Zavrč]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
|
|
|-
| [[Župnija Žiče|Žiče]]
| [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| [[Nadškofija Maribor|MB]]
| infopolje, zgodovina
| manjka župnijska cerkev
|-
| [[Župnija Žiri|Žiri]]
| [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[Nadškofija Ljubljana|LJ]]
|
|
|-
| [[Župnija Žusem|Žusem]]
| [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]]
| [[Škofija Celje|CE]]
|
|
|-
| [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]]
| [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]]
| [[Škofija Novo mesto|NM]]
|
|
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
![[Župnija]] / [[vikariat]]
!urejeno
!opombe
|-
|[[Bolniška župnija]]
|
|
|-
|[[Univerzitetna župnija Maribor]]
|
|
|-
|[[Zaporniški vikariat]]
|
|
|-
|[[Policijski vikariat]]
|
|
|-
|[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]]
|
|
|}

== Glej tudi: ==

* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

[[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]]</text>
      <sha1>juxqthfjbfftvcca3p3hrkij3st2plc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bitka na Poljani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>597352</id>
    <revision>
      <id>6677857</id>
      <parentid>6619573</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:08:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>infopolje</comment>
      <origin>6677857</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9403" sha1="ernii32l68b0bvsn0analflmp321i3y" xml:space="preserve">{{infobox military conflict
| conflict          = Battle of Poljana
| partof            = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]
| image             = Zajeti Nemci, Ustaši, Četniki v Mariboru.jpg
| caption           = Zajeti Nemci, Ustaši, Četniki v Mariboru, po bitki
| date              = 14.–15. maj 1945
| place             = [[Poljana, Prevalje|Poljana]], near the village of [[Prevalje]]
| coordinates       = {{coord|46|32|40|N|14|52|25.19|E|display=inline}}
| map_type          = Slovenia
| map_relief        = 
| latitude          = 
| longitude         = 
| map_size          = 
| map_marksize      = 
| map_caption       = Poljana
| map_label         = 
| territory         = 
| result            = Partizanska/jugoslovanska zmaga 
*Predaja sil osi
*[[Pliberški pokol]]
| status            = 
| combatants_header = 
| combatant1        = '''Sile osi'''&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&amp;nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]&lt;br /&gt;
----
'''Kolaborantske enote'''&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Slovenski četniki]]&lt;br /&gt;
{{ikonazastave slika|Flag of Croatia (1941–1945).svg}}&amp;nbsp;[[Ustaši]]
| combatant2        = {{ikonazastave slika|Logo of the JNA.svg}}&amp;nbsp;[[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]]&lt;br /&gt;
| commander1        = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Alexander Löhr]] usmrčen&lt;br&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[August Schmidhuber]] usmrčen&lt;br&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] usmrčen&lt;br&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Erwin Rösener]] usmrčen&lt;br&gt;
{{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&amp;nbsp;[[Desiderius Hampel]]{{Surrendered}}&lt;br&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Ante Pavelić]]&lt;br&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Vjekoslav Luburić]]&lt;br&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Rafael Boban]]{{MIA}}&lt;br&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] usmrčen&lt;br&gt;
{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Vladimir Metikoš]] usmrčen&lt;br&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Kosta Mušicki]] usmrčen&lt;br&gt;
{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]]&lt;br&gt; 
{{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&amp;nbsp;[[Sekula Drljević]] usmrčen&lt;br&gt;
{{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Leon Rupnik]] usmrčen
| commander2        = {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]&lt;br&gt; {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Petar Drapšin]]
| strength1         = Mešana kolona okoli 30.000 oboroženih sil osi in civilistov
| strength2         = neznano
| casualties1       = 350 padlih, ranjenih ali pogrešanih
| casualties2       = 100 padlih in ranjenih
| notes             = 
| campaignbox       = 
| casualties3       = Na Spodnje Štajerskem in v bližini je bilo pobitih približno od 70.000 do 80.000 nemških, pripadnikov NDH, črnogorskih, četniških vojakov, slovenskih domobrancev ter civilistov.
| units1            = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Skupina armad E]]
* [[104. lovska divizija]]
* [[369. (hrvaška) pehotna divizija]]
* [[373. (hrvaška) pehotna divizija]]
* [[392. (hrvaška) pehotna divizija]]
* [[7. prostovoljna gorska divizija SS »Prinz Eugen«]]
* [[XV. kozaški konjeniški korpus SS]]

{{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&amp;nbsp;[[Hrvaške oborožene sile (Neodvisna država Hrvaška)|Hrvaške oborožene sile]]
* [[Ustaška milica]]
* [[Hrvaško domobranstvo (druga svetovna vojna)|Hrvaško domobranstvo]]
* [[Črnogorska narodna vojska]]

{{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&amp;nbsp;[[Četniki]]
* [[Srbski prostovoljni korpus (druga svetovna vojna)|Srbski prostovoljni korpus]]

{{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&amp;nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]
| units2            = {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Jugoslovanska ljudska armada]]
* [[3. armada (NOVJ)|3. armada]]
* [[4. armada (NOVJ)|4. armada]]
}}

'''Bitka na Poljani''' je bila zadnji spopad med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno na Slovenskem]] in eden zadnjih spopadov [[Vojna v Evropi (druga svetovna vojna)|druge svetovne vojne v Evropi,]] ki se je odvil med 14. in 15. majem 1945, šest dni po [[Kapitulacija Nacistične Nemčije|kapitulaciji nacistične Nemčije]]. Potekala je v bližini [[Poljana, Prevalje|Poljane]], blizu [[Prevalje|Prevalj]], med [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko vojsko]] in okoli 30.000 umikajočih se vojakov [[Sile osi|osi]], ki so jo sestavljali nemški [[Wehrmacht]], [[Hrvaške oborožene sile NDH|hrvaške oborožene sile]] (ki so jih sestavljali domobrani in [[ustaši]] ), črnogorska ljudska armada (ki so jo sestavljali nekdanji [[četniki]] in preživeli bitke na Lijevškem polju), srbski prostovoljni korpus, [[slovensko domobranstvo]], 15. kozaški konjeniški korpus Waffen SS in druge kolaboracionistične sile, ki so se bile na poti, da se predajo Britancem v Avstriji.

&lt;big&gt;'''Ozadje'''&lt;/big&gt;

Avgusta 1944 je več hrvaških uradnikov izvedlo državni udar proti Paveliću, da bi pridobili NDH na stran zaveznikov. Zarota Lorković-Vokić je bila odkrita, še preden je bila izvedena, in je privedla do zaprtja in usmrtitve zarotnikov Mladena Lorkovića in Anteja Vokića ter vseh, ki so bili vpleteni v načrtovanje. Do začetka leta 1945 so bile evropske sile osi že v izdihljajih moči. Ko so se partizani začeli približevati prestolnici [[Zagreb]], se je vlada [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] začela pripravljati na beg iz države. V zaman poskusu pridobitve zaupanja zaveznikov je vlada NDH 5. maja preklicala svojo rasno politiko, v kateri so ustaši med vojno iztrebili večino [[Srbi|Srbov]], [[Judje|Judov]] in [[Romi|Romov]].

Naslednji dan sta Pavelić in vlada NDH zapustila Zagreb. Istega dne se je kolona 30.000 vojakov iz armadne skupine E ([[Nemščina|nemško]]: ''Heeresgruppe E'' ) začela umikati proti severu v [[Avstrija|Avstrijo]], da bi se predala Britancem in se izognila partizanskim povračilnim ukrepom. Večina vojakov v koloni je bila pripadnikov nemškega [[Wehrmacht|Wehrmachta]] in [[Waffen-SS]], [[Hrvaške oborožene sile NDH|oboroženih sil NDH]] (ustaši in domobranci), [[Slovensko domobranstvo|domače garde]], črnogorske narodne armade (četniki iz Črne gore) in kozaškega konjeniškega korpusa, povezanega z osjo. Kljub Titovim zagotovilom, da bodo z vsemi ujetniki osi ravnali temu primerno, so nekateri partizani začeli zbirati in na hitro usmrtiti tisoče vojakov Volksdeustche in ustašev. Tito je sčasoma ukazal dvema divizijama: [[3. armada (NOVJ)|3.]] in [[4. armada (NOVJ)|4.]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem,]] naj prerežeta pot v Avstrijo in ujameta ujetnike.

== Bitka ==
14. maja malo pred 9. uro zjutraj je 30.000-glava kolona [[Wehrmacht|nemških]], [[Hrvaške oborožene sile NDH|hrvaških]], [[Četniki|četniških]] in [[Slovensko domobranstvo|slovenskih]] vojakov prebila obrambo [[Poljana, Prevalje|Poljane]], majhnega mesta blizu avstrijske meje. Hude razmere so se hitro poslabšale v krvavo prepir z artilerijskim obstreljevanjem na obeh straneh, ki se je nadaljevalo v noč. Na polju okoli Poljane je prišlo do številnih spopadov, posamezniki in manjše skupine pa so bežali v hribe, da bi se prebili proti Avstriji, medtem ko so drugi podlegli popolni zmedi in kaosu.
[[Slika:Begunci_na_poti_na_Koroško.jpg|levo|sličica|Kolona vojakov in civilistov osi, ki se je maja 1945 približevala Avstriji.]]
Zjutraj 15. maja je prispelo približno 20 britanskih tankov in obe strani sta začeli pogajanja. Bela zastava predaje je bila končno dvignjena ob 16.00. Sile osi so izgubile 350 ljudi, jugoslovanska armada pa le 100.

Na veliko grozo kolone vojakov osi so Britanci ostro in jasno povedali, da ne bodo sprejeli njihove predaje, in so se namesto tega brezpogojno predali jugoslovanski vojski. Velika Britanija, ki je imela v tistem trenutku v priporu več deset tisoč nemških, ustaških, četniških, kozaških in slovenskih vojakov ter civilistov, je preostale ujetnike s pištolo izročila jugoslovanskim silam, ki so začele pobijati kolono v tako imenovanih [[Pliberški pokol|pliberških repatriacijah]].&lt;ref&gt;Franci Strle: Veliki Finale na Koroškem (2nd ed., 1977) pp. 322–354&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri ==
* Thomas, N., Mikulan, K. in Pavelić, D. ''Sile osi v Jugoslaviji 1941–45'', Osprey, London, 1995. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&amp;nbsp;[[Special:BookSources/1-85532-473-3|&lt;bdi&gt;1-85532-473-3&lt;/bdi&gt;]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki-medvrstično}}

* [http://www.safaric-safaric.si/knjige/Veliki%20finale%20na%20Koroskem.pdf Franci Strle: Veliki finale na ''Koroškem'' (2. izdaja, 1977) (v slovenščini)]
* [https://web.archive.org/web/20070928014852/http://www.safaric-safaric.si/lokacija_slo/poljana/xPoljana.html odlomek iz Franci Strle: Veliki finale ''na Koroškem'' (2. izdaja, 1977) (v slov.)]
[[Kategorija:1945 v Jugoslaviji]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]]
[[Kategorija:1945 v Sloveniji]]
[[Kategorija:Druga svetovna vojna v Jugoslaviji]]</text>
      <sha1>ernii32l68b0bvsn0analflmp321i3y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anasa tristis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>597711</id>
    <revision>
      <id>6678123</id>
      <parentid>6624693</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T08:55:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>latinsko ime ležeče</comment>
      <origin>6678123</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5364" sha1="0hxsgsxvzow2rszywikrn0kclmgrfd8" xml:space="preserve">{{Speciesbox
| image = Live specimen of Coreidae, found in Coacalco, México, 2025-11-21.jpg
| image_caption = odrasla stenica
| taxon = Anasa tristis
| authority = ([[Charles De Geer|De Geer]]), 1773
}}

'''''Anasa tristis''''' je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[stenice]] iz družine [[usnjate stenice|usnjatih stenic]], razširjena po večjem delu [[Amerika|Amerik]]. V angleščini je dobila [[domače ime]] ''squash bug'' (dobesedno »bučna stenica«), saj zajeda na raznih kulturnih rastlinah iz rodu [[buča|buč]] in velja za pomembnega [[škodljivec|škodljivca]] v pridelavi.&lt;ref name=&quot;e660&quot;&gt;{{cite journal |last1=Doughty |first1=H. B. |last2=Wilson |first2=J. M. |last3=Schultz |first3=P. B. |last4=Kuhar |first4=T. P. |title=Squash Bug (Hemiptera: Coreidae): Biology and Management in Cucurbitaceous Crops |journal=Journal of Integrated Pest Management |volume=7 |issue=1 |date=2016 |issn=2155-7470 |doi=10.1093/jipm/pmv024 |page=1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Panizzi&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Panizzi |first1=Antônio R. |last2=McPherson |first2=J.E. |last3=James |first3=David G. |last4=Javahery |first4=M. |last5=McPherson |first5=Robert M. |year=2000 |chapter=Leaf-footed bugs (Coreidae) |editor-last1=Schaeffer |editor-first1=Carl W. |editor-last2=Panizzi |editor-first2=Antônio R. |title=Heteroptera of economic importance |url=https://archive.org/details/heteropteraecono00scha_105 |publisher=CRC Press |isbn=0-8493-0695-7 |pages=[https://archive.org/details/heteropteraecono00scha_105/page/n343 343]–346}}&lt;/ref&gt; To ime sicer ni povsem specifično, saj se lahko nanaša na več sorodnih vrst, ki se pojavljajo na bučah.&lt;ref&gt;{{navedi dokument |author1=Rijal, J. |author2=Schellman, A. |year=2025 |url=https://ipm.ucanr.edu/legacy_assets/PDF/PESTNOTES/pnsquashbug.pdf |title=Pest Notes: Squash Bugs |work=UC IPM Pest Notes |issue=74144 |publisher=Integrated Pest Management Program, University of California Agriculture and Natural Resources}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[slika:Squash bug nymph 1736.JPG|thumb|left|Nimfe na poganjku buče]]
Odrasli zrastejo v dolžino približno 1,5 cm. Imajo sivkasto rjavo osnovno obarvanost telesa s svetlejšimi in temnejšimi lisami, temnejšo po hrbtni kot po trebušni strani. Odtenek se med osebki razlikuje od svetlega do skoraj črnega, pogosto pa so opazne izmenjujoče se zlate in rjave proge po robu zadka.&lt;ref name=&quot;e660&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;m371&quot;&gt;{{cite web |last=Capinera |first=John L. |title=EENY077/IN234: Squash Bug, Anasa tristis (DeGeer) (Insecta: Hemiptera: Coreidae) |website=Ask IFAS |publisher=[[Univerza Floride]] |date=2024-02-26 |url=https://edis.ifas.ufl.edu/publication/IN234 |access-date=2026-01-31}}&lt;/ref&gt; Samice so občutno večje od samcev.&lt;ref name=&quot;Panizzi&quot;/&gt;

Samica odloži [[jajce|jajčeca]] v skupkih po nekaj deset, običajno na spodnjo stran [[list]]a. Jajčeca so razmeroma velika, dolga približno 1,5 mm in ovalne oblike. Sčasoma dobijo bakren odtenek. Po sedmih do devetih dneh se izležejo [[nimfa (biologija)|nimfe]], ki se nato petkrat [[levitev|levijo]] do [[preobrazba (biologija)|preobrazbe]] v odraslo žival. Njihova barva se v tem času spreminja od bledo zelene (prvi stadij) do vedno temnejše sive, v vseh stadijih pa imajo črne okončine. Razvoj opravijo v približno enem mesecu.&lt;ref name=&quot;e660&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;m371&quot;/&gt;

== Razširjenost in ekologija ==
Vrsta je razširjena od juga [[Kanada|Kanade]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] do [[Brazilija|Brazilije]].&lt;ref name=&quot;Panizzi&quot;/&gt; V naravi se prehranjuje s številnimi rastlinami iz družine [[bučevke|bučevk]], pri čemer različne [[populacija (biologija)|populacije]] izražajo različne preference do posameznih vrst.&lt;ref name=&quot;e660&quot;/&gt; V območjih z [[zmerno podnebje|zmernim podnebjem]] osebki prezimijo kot odrasli in se začnejo znova razmnoževati spomladi. Hitrost razvoja je odvisna od temperature okolja, zaključijo ga v šestih do osmih tednih. V toplejših predelih območja razširjenosti se razvijejo trije rodovi letno, na severnem robu pa samo en.&lt;ref name=&quot;e660&quot;/&gt;

=== Pomen za človeka ===
''Anasa tristis'' je pomemben škodljivec v pridelavi bučevk v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Mehika|Mehiki]], zlasti različnih sort buč, napada pa tudi ostale gojene bučevke, od [[kumarica|kumaric]] do [[melona|melon]] in [[lubenica|lubenic]]. S prebadanjem rastlinskih tkiv in sesanjem povzroča poškodbe predvsem na listih, kar ob večji številčnosti in dolgotrajnejšem prehranjevanju vodi v propadanje listov, gnitje plodov in odmiranje celih rastlin. Povzroči lahko več kot polovičen izpad pridelka.&lt;ref name=&quot;e660&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Panizzi&quot;/&gt; 

Škodljivca kmetje običajno zatirajo s [[pesticid]]i, raziskujejo pa tudi možnosti [[biološki nadzor škodljivcev|biološkega nadzora]] z zajedavskimi osicami, ki uničujejo jajčeca, in muho vrste ''[[Trichopoda pennipes]]'', ki zajeda na nimfah in odraslih.&lt;ref name=&quot;e660&quot;/&gt; Pri tem je škropljenje s pesticidi slabo učinkovito, predvsem pozno v rastni sezoni.&lt;ref name=&quot;Panizzi&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Anasa tristis}}

{{taxonbar|from=Q2741828}}
[[Kategorija:Usnjate stenice]]
[[Kategorija:Škodljivci kmetijskih rastlin]]
[[Kategorija:Žuželke Južne Amerike]]
[[Kategorija:Žuželke Severne Amerike]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1773]]</text>
      <sha1>0hxsgsxvzow2rszywikrn0kclmgrfd8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ljudstvo Tengger</title>
    <ns>0</ns>
    <id>598599</id>
    <revision>
      <id>6678069</id>
      <parentid>6663703</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T01:21:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678069</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13622" sha1="6paf92tmdhqfktho20jxspdofa32l0n" xml:space="preserve">{{Infobox ethnic group
| group            = Ljudstvo Tengger
| native_name      = javansko ꦮꦺꦴꦁꦡꦼꦁꦒꦼꦂ / ꦠꦶꦪꦁꦡꦼꦁꦒꦼꦂ / {{jav|ꦥꦿꦶꦪꦤ꧀ꦠꦸꦤ꧀ꦡꦼꦁꦒꦼꦂ}}&lt;br /&gt;{{lang|jv-Latn|{{nobold|Wòng Tĕnggĕr / Tiyang Thěnggěr / Priyantun Thěnggěr}}}}
| native_name_lang = 
| image            = COLLECTIE_TROPENMUSEUM_Ceremonie_TMnr_20018455.jpg
| image2           = 
| caption          = Darovanje Tenggerejev ([[Vzhodna Java]])
| population       = 
| popplace         = {{flag|Indonesia}} (Vzhodna Java)
Njihova populacija je skoncentrirana v gorskem območju [[narodni park Bromo Tengger Semeru|Narodnega parka Bromo Tengger Semeru]] ([[Vzhodna Java]], ki vključuje regentstvo:
* Pasuruan
* Probolinggo
* Malang
* Lumajang &lt;ref&gt;{{harvnb|Dwi Astuti Wahyu Nurhayati|2016|page=2}}&lt;/ref&gt;
| langs            = izvorno javansko (tenggersko narečje), tudi [[indonezijščina]], starojavanski jezik in [[sanskrt]] (samo verski)
| rels             = Pretežno javanski hinduizem, majhna manjšina sunitskega islama in krščanstvo (protestanti)&lt;ref name=&quot;BPNDMNDKT&quot;&gt;{{cite web|url=https://m.tempo.co/read/news/2015/12/26/058730740/begini-perayaan-natal-dan-maulid-nabi-di-kawasan-tengger |title=Begini Perayaan Natal dan Maulid Nabi di Kawasan Tengger |author=David Priyasidharta |publisher=Tempo|date=26 December 2015 |access-date=2016-11-26}}&lt;/ref&gt;
| related          = Podetnične skupine v zgornjejavanščini so Arekan, Osing, Banyamsan, Siribaneshe itd.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://sp2010.bps.go.id/files/ebook/kewarganegaraan%20penduduk%20indonesia/index.html|title=Index|publisher=sp2010.bps.go.id|accessdate=2026-02-23|archive-date=2017-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170710134114/http://sp2010.bps.go.id/files/ebook/kewarganegaraan%20penduduk%20indonesia/index.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Ljudstvo Tengger'''{{efn|''Ngoko'' javansko ꦮꦺꦴꦁꦡꦼꦁꦒꦼꦂ,&lt;ref&gt;Kamus Pepak Basa Jawa,Sudaryanto/Pranowo, 2001, #1359&lt;/ref&gt; ''Madya'' javansko ꦠꦶꦪꦁꦡꦼꦁꦒꦼꦂ,&lt;/ref&gt; ''Krama'' javansko ꦥꦿꦶꦪꦤ꧀ꦠꦸꦤ꧀ꦡꦼꦁꦒꦼꦂ, ''Ngoko'' javansko Gêdrìk: '''wòng Tĕnggĕr''', ''Madya'' javansko Gêdrìk: '''tiyang Tĕnggĕr''', ''Krama'' javansko Gêdrìk: '''priyantun Tĕnggĕr''', [[indonezijščina]]: '''''suku Tengger''''')&lt;ref&gt;{{Cite book| last =  Harjawiyana| first = Haryana| author2 =   Theodorus Supriya| title = Kamus unggah-ungguh basa Jawa| publisher = Kanisius| year = 2001| pages = 185| url = https://books.google.com/books?id=-NOupFY-YTAC&amp;pg=PA185| isbn = 978-979-672-991-3}}&lt;/ref&gt;}} je subetnična skupina Javancev na vzhodni Javi, ki živijo v izoliranih gorah Tengger ([[Mount Bromo]]) v [[narodni park Bromo Tengger Semeru|narodnem parku Bromo Tengger Semeru]] na vzhodni Javi. Večina prebivalstva Tenggerov izpoveduje javanski [[hinduizem]] kot svojo vero. So edina javanska etnična skupina, ki je ostala hinduistična od obdobja Majapahit, potem ko so se islamizirali Osingi.
[[File:MelastiSuku_Tengger_Bromo.jpg|thumb|Tenggereški obred ''Melasti'' (obred pod vplivom Balija) na gori Bromo je edina avtohtona hindujska etnična skupina na otoku.]]

Razpršene skupnosti Tenggerov obstajajo tudi v regentstvih Pasuruan, Probolinggo, Malang in Lumajang na vzhodni Javi. Tradicionalno velja, da so potomci legendarnih Roroja Atenga in Joka Segerja.&lt;ref&gt;[http://www.eastjava.com/tourism/malang/mount-bromo.html Mount Bromo] East Java tourism&lt;/ref&gt; Tenggereški veljajo za etnično podskupino Javancev. Tenggerski narod nima kastnega sistema. Njihove tradicije so zakoreninjene v običajih, ki izvirajo iz kraljestva Majapahit.&lt;ref name=&quot;AsiaHarvestTengger&quot;&gt;{{Cite web|title=Tengger|url=https://www.people-groups.asiaharvest.org/Indonesia/Tengger.pdf|website=Asia Harvest|access-date=2025-05-17|quote=However, the Tengger variety does not have a caste system and the Tengger people's traditions are based on those originating from the Majapahit Empire.}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Pred 15. stoletjem so bili Tengerci tesno povezani z Majapahitom in drugimi kraljestvi. Po legendi sta Jaka Seger in Roro Anteng prednika Tengercev.&lt;ref&gt;{{cite book|author=James Minahan|title=Ethnic Groups of South Asia and the Pacific: An Encyclopedia|url=https://archive.org/details/ethnicgroupsofso0000mina|year=2012|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-15-988-4660-7}}&lt;/ref&gt;

== Jezik ==
Tenggerci govorijo arhaično javansko (majapahitsko) narečje, imenovano tengerska javanščina. V njihovem govoru je mogoče slišati elemente sodobnih javanskih vplivov. Imajo svojo lastno pisavo ''kawi'', ki temelji na stari javanski vrsti ''brahmi''.&lt;ref&gt;{{cite book|editor=Frank Webster Price|contribution=P.F. Collier &amp; Son Corporation|title=Collier's Encyclopedia: With Bibliography and Index, Volume 10|year=1950|publisher=Collier|page=510}}&lt;/ref&gt;

== Religija ==
[[File:COLLECTIE TROPENMUSEUM Priesters uit het Tengger district Oost-Java TMnr 10001180.jpg|thumb|right|Tenggerski duhovniki v obdobju Nizozemske Vzhodne Indije]]

Večina prebivalstva Tengercev izpoveduje javanski hinduizem kot svojo vero,&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Review: Local wisdom of the Tengger Tribe, East Java, Indonesia in environmental conservation |last1=Putri |first1=Febriana Kinanthi |last2=Noven |first2=Helena Joan |last3=Nurcahyati |first3=Marhcelina |last4=N. |first4=Irfan A. |last5=Septiasari |first5=Anisa |last6=Batoro |first6=Jati |last7=Setyawan |first7=Ahmad Dwi  |year=2022|journal=Asian Journal of Ethnobiology|volume=5|number=1|pages=20–34|doi=10.13057/asianjethnobiol/y050103|doi-access=free |url=https://smujo.id/aje/article/view/10456 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220804143124/https://smujo.id/aje/article/download/10456/5530/57486 |archive-date= Aug 4, 2022 }}&lt;/ref&gt; čeprav so vključili budistične in animistične elemente.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Hinduism: Understanding Our Religious World|page=73|first=Hillary P.|last=Rodrigues|url=https://books.google.com/books?id=BwICEAAAQBAJ&amp;pg=PA73|year=2020|publisher=Robinest|isbn=9781777243012}}&lt;/ref&gt; Tako kot Balijci častijo Ida Sang Hyang Widi Wasa (približno 'Veliki Vsemogočni Gospod') za blagoslov, poleg drugih hindujskih in budističnih božanstev, ki vključujejo Tri Murti ([[Šiva]], [[Brahma]], [[Višnu]]) in [[Buda|Budo]].{{sfn|Hefner|1985|page=72}} Njihova mesta čaščenja vključujejo Punden, Poten in Danjang. Poten je sveto območje ob peščenem morju gore Bromo in postane središče letne slovesnosti Kasada. V Potenu je več stavb in ograjenih prostorov, razporejenih v posebni kompoziciji, imenovani Mandale (cone).&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Bringing Back Kasada Ceremony Identity in The Middle of State Religious Penetration at Tengger Community|journal=1st UPI International Conference on Sociology Education (UPI ICSE 2015)|first=Nur|last=Hadi|year=2015|publisher=Atlantis Press|url=https://www.atlantis-press.com/article/25852534.pdf}}&lt;/ref&gt;

Tenggeresi častijo tudi množico duhov (čaščenje prednikov). Med njimi so ''cikal bakal'', duhovi ustanoviteljev vasi, ''roh bahurekso'', duhovi varuhi vasi in ''roh leluhur'', duhovi prednikov. Obrede za pomiritev teh duhov izvajajo posebni duhovniki. Med temi obredi so majhne figurice, podobne lutkam, ki predstavljajo duhove, oblečene v batik in jim je predstavljena hrana in pijača. Verjame se, da duhovi uživajo bistvo teh daril. Vulkan Bromo velja za enega najsvetejših krajev. Če izbruhne, verjamejo, da je njihov bog zelo jezen.{{sfn|Hefner|1985|page=58}}

Tengerejci darujejo hrano bogovom.{{sfn|Hefner|1985|page=73}}
*Sajenan božanstvom varuhom podari duhovnik v formalni liturgiji. Ob različnih priložnostih se hrana daruje kot Sajenan. Na primer, med porokami se daruje rižev stožec, Tumpeng Walagara. Velja za vir blagoslova za par in vso vas.
*Suguhan darujejo navadni tengerski hindujci svojim duhovom prednikov. 
*Tamping je daritev hrane zlim duhovom, da bi odgnali nesrečo, običajno pa je sestavljen iz mesa, riža in banan, zavitih v liste in postavljenih na mesta, kot so pokopališča, mostovi in ​​križišča cest.

Duhovniki se imenujejo ''Dukun'' ali ''Resi Pujangga''; igrajo osrednjo vlogo v njihovem verskem čaščenju. Verjame se, da imajo duhovno znanje o bogovih in duhovih, imenovanih ''Ilmu'', ki ga skrbno varujejo pred navadnimi Tengerji. Duhovništvo je dedno in se običajno prenaša z očeta na sina.{{sfn|Hefner|1985|page=189}} Vsaka vas ima le enega od teh duhovnikov s tremi pomočniki – Legenom, Sepuhom in Dandanom.&lt;ref&gt;{{cite journal|language=id|journal=Amerta: Berkala Arkeologi|date=2001|volume=21|title=Upacara Sraddha Pada Masyarakat Tengger|url=https://www.researchgate.net/publication/341212473}}&lt;/ref&gt;

V zadnjih nekaj desetletjih so zaradi prenaseljenosti Madure mnogi madurski naseljenci izkoriščali zemljo Tenggerejev, tako da so izkrčili nekatere njihove naravne rezervate in pri tem spreobrnili v islam 2–3 % (do 10.000) Tenggerejev – zlasti tiste na bolj dostopnih območjih v nižinah tik zunaj gorovja Tengger. Zaradi te islamske misijonarske dejavnosti so preostali hindujski Tenggereji balijske hindujce prosili za pomoč pri reformiranju svoje kulture in vere, da bi jo približali balijski. Indonezijska vlada je razglasila gorovje Tengger za narodni park Bromo-Tengger-Semeru in izjavila, da je vsaka nadaljnja sečnja na tem območju nezakonito dejanje, s čimer je Tenggereje zaščitila pred nadaljnjimi motnjami.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.dephut.go.id/INFORMASI/TN%20INDO-ENGLISH/bromo_NP.htm|title=Ministry of Forestry: Bromo Tengger Semeru National Park|access-date=2010-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100323150605/http://www.dephut.go.id/INFORMASI/TN%20INDO-ENGLISH/bromo_NP.htm|archive-date=March 23, 2010|url-status=dead|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

== Življenjski slog ==
Tenggerejci so v osnovi bodisi kmetovalci bodisi nomadski pastirji. Kmetovalci običajno živijo na nižjih nadmorskih višinah, nomadi pa na višjih in jahajo na majhnih konjih.&lt;ref&gt;{{cite book|author=James Minahan|title=Ethnic Groups of South Asia and the Pacific: An Encyclopedia|url=https://archive.org/details/ethnicgroupsofso0000mina|year=2012|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-15-988-4659-1|page=[https://archive.org/details/ethnicgroupsofso0000mina/page/324 324]}}&lt;/ref&gt;

== Prazniki ==
=== Yadnya Kasada ===
{{glavni|Yadnya Kasada}}
Glavni praznik Tenggerejcev je ''[[Yadnya Kasada]]'', ki traja približno mesec dni. 14. dan ''Kasade'' Tenggerejci gredo v Poten Bromo in prosijo za blagoslov glavnega božanstva Hyang Widi Wasa in Mahadeve, boga gore (gore Semeru), tako da darujejo riž, sadje, zelenjavo, rože, živino in druge lokalne pridelke.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.bbcnordic.com/shows/lands-of-the-monsoon/|title=Lands of the Monsoon {{!}} Shows {{!}} BBC Nordic {{!}} BBC Worldwide Nordic|website=BBC Worldwide Nordic|access-date=2016-11-20|archive-date=2018-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180424144852/http://www.bbcnordic.com/shows/lands-of-the-monsoon|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Opazujejo tudi izpit zdravilcev, ki si zapomnijo molitve. Zdravitelj, ki opravi izpit, je izbran za duhovnega vodjo plemena Tengger.

Izvor tega praznika je legenda, ki sega v kraljestvo Majapahit, med vladavino kralja Bravidžaje; Kraljica kraljestva je rodila hčerko Roro Anteng, ki se je poročila z Jaka Segerjem, mladim moškim iz brahmanske kaste.{{sfn|Hefner|1985|page=63}}

Po legendi sta bila Roro Anteng in Jaka Seger med mnogimi drugimi, ki so v 15. stoletju pobegnili iz razpadajočega kraljestva Majapahit, ko je bilo to propadajoče kraljestvo na robu propada, medtem ko se je na Javi začelo hitro širjenje islama. Par in njuni privrženci so se kasneje naselili v gorah Tengger in skupaj vladali regiji pod imenom Purbawisesa Mangkurat Ing Tengger. Izročilo verjame, da sta prednika sodobnega ljudstva Tengger.

Nekaj ​​let je ljudstvo Tenggere cvetelo pod vodstvom Jaka Segerja in Roroja Atenga, vendar sta bila kralj in kraljica nesrečna, ker nista imela otrok. Obupana sta se povzpela na vrh gore Bromo in molila za pomoč. Globoko ganjen zaradi globoke vere para, jima je bog gore Bromo zagotovil potomstvo, vendar pod pogojem, da najmlajšega otroka žrtvujejo v kraterju vulkana. Potem ko sta rodila 25 otrok, je prišel čas, da Roro Anteng izpolni svoj del obljube. Čeprav sta se obotavljala, jima je grozila katastrofa, zaradi katere sta morala izpolniti obljubo in ubogati božje želje. Nista imela druge izbire, kot da žrtvujeta svojega 25. otroka, Kesumo, tako da sta ga vrgla v krater. V alternativni zgodbi je Kesumo ugrabil in pogoltnil ogenj, ki je vrelo iz kraterja, ko je hotel pobegniti z gore Bromo. Ljudstvo Tengger je nato začelo obeleževati ta festival.

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Tengger people}}
{{Wikivoyage|Bromo-Tengger-Semeru National Park}}
* [http://d16do.blogdetik.com/about-suku-tengger/ d16do.blogdetik.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130827213019/http://d16do.blogdetik.com/about-suku-tengger/ |date=27 August 2013 }}
* [http://www.mtnforum.org/resources/library/cochj97a.htm Tourism and Conversation in the Bromo-Tengger Serumu national park]
*[https://nouw.com/perjalanan/paket-wisata-gunung-bromo-malang-35840633 Paket Wisata Bromo Malang]
* [https://web.archive.org/web/20040807223944/http://www.petra.ac.id/english/eastjava/tourism/kasada.htm Kasada Ceremony at Mount Bromo]
* [http://www.eastjava.com/books/discovery/html/bromo.html DISCOVERING EAST JAVA]

[[Kategorija:Indonezijci]]
[[Kategorija:Java]]</text>
      <sha1>6paf92tmdhqfktho20jxspdofa32l0n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika</title>
    <ns>4</ns>
    <id>599018</id>
    <revision>
      <id>6677905</id>
      <parentid>6677754</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:35:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sodelujoči in prispevki */</comment>
      <origin>6677905</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32662" sha1="rh9btat4t58olb8hv4qdbucgylfbs2q" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}

== Statistika ==
Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge).

Prazna predloga za kopiranje:
 &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;

Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-18 06:40:58 CEST smo bili s 468 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat).

== Sodelujoči in prispevki ==
Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen.

{| class=&quot;wikitable sortable plainlist&quot;
|- align=&quot;left&quot;
! Udeleženec/Udeleženka
! Novi oz. razširjeni članki
! Število točk
|-
| {{u|Yerpo}}
| 
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]]
* {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]''
| {{n/a}}
|-
| {{u|Upwinxp}}
| 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]]
* {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]]
* {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Octopus}}
|
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] 
* {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]]
* [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]]
* {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] 
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] 
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] 
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]]
* {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]]
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]]
* {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]]
* [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]''
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]]
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]]
* {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]]
* {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]]
* {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]]
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]]
* {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]]
* {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]]
|  
|-
| {{u|Pinky sl}}
| 
* {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]''
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]]
* {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]]
* {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]''
* {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]''
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]]
* {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]]
* {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno)
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]]
* {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]]
* {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'')
* {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]]
* {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]]
* {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]]
* {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]]
* {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]]
* {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno)
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]''
* {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno)
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno)
|
|-
|{{U|FJJ}}
|
* {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]]
|
|-
|{{U|Sporti}}
|
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]]
*{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]]
|
|-
|{{U|Ljuba24b}}
|
*{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}}  [[Zavarovana območja Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]]
*{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Črna gora}}  [[Morača]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Kalevipoeg]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Jaanipäev]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]]
*{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}}  [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}}  [[Qeleshe]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]]
*{{Ikona zastave|Litva}}  [[Zgodovinski narodni park Trakai]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Arabec Shagya]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Racka (ovca)]]
*{{Ikona zastave|Malta}}  [[Utrdba Tigné]]
*{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]]
*{{Ikona zastave|Poljska}}  [[Jezero Głębokie]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]]
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]]
*{{Ikona zastave|Romunija}}  [[Soteska Turda]]
*{{Ikona zastave|Rusija}}  [[Severni Kavkaz]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]]  [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]]
*{{Ikona zastave|Srbija}}  [[Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Jez Karakaja]]
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}}  [[Orenburški karavanseraj]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen)
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}  [[Keremet]]
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]]
*[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]]
*{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Tatarstan}}  [[Qul Ghali]]
*[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]]
*{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]]
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]]
|
|-
|{{u|Ivo Lendić}}
|
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]]
* {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]]
|
|-
|{{u|SirFranzPaul}}
|
* {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]]
|
|-
| {{u|xJaM}}
|
* {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen)
* {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]]
|
|-
| {{u|MaksiKavsek}}
|
* {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]]
|
|-
| {{u|A09}}
|
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]]
|
|-
| {{u|Stebunik}}
|
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen)
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]]
* {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]]
* {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]]
|
|-
| {{u|Rude}}
|
* {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]]
* {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]]
|
|-
| {{u|Florentina Veršič}}
|
* {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]]
|
|-
| {{u|TadejM}}
|
* {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
|
|-
| {{u|ModriDirkac}}
|
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]]
|
|}

== Izbrana vsebina ==

{| class=&quot;messagebox standard-talk&quot;
|-
|[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]]
|Udeleženci so doslej prispevali '''27 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]'''
|[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]]
|-
|
!Vnosi so se glasili:
!Teden
!Avtor
|-
|1.
|... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|2.
| ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|3.
| ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|4.
|... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|A09}}
|-
|5.
| ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|6.
| ... velja '''[[Lev Jašin]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|FJJ}}
|-
|7.
| ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]];
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|8.
| ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Florentina Veršič}}
|-
|9.
|... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]''';
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|10.
|... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|11.
| ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|12.
| ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|13.
| ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|TadejM}}
|-
|14.
| ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Rude}}
|-
|15. 
| ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|16.
| ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|17.
| ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|18.
| ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|19.
| ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|20.
| ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|21.
| ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|22.
| ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|ModriDirkac}}
|-
|23.
| ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|24.
| ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|25.
| ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' &lt;small&gt;(na sliki logotip)&lt;/small&gt; obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|26.
| ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|27.
| ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|}

[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]]</text>
      <sha1>rh9btat4t58olb8hv4qdbucgylfbs2q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677935</id>
      <parentid>6677905</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:58:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sodelujoči in prispevki */</comment>
      <origin>6677935</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32716" sha1="q07wumnmzrk5zsp03pa00rrzzbdarnq" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}

== Statistika ==
Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge).

Prazna predloga za kopiranje:
 &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;

Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-18 06:40:58 CEST smo bili s 468 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat).

== Sodelujoči in prispevki ==
Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen.

{| class=&quot;wikitable sortable plainlist&quot;
|- align=&quot;left&quot;
! Udeleženec/Udeleženka
! Novi oz. razširjeni članki
! Število točk
|-
| {{u|Yerpo}}
| 
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]]
* {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]''
| {{n/a}}
|-
| {{u|Upwinxp}}
| 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]]
* {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]]
* {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Octopus}}
|
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] 
* {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]]
* [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]]
* {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] 
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] 
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] 
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]]
* {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]]
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]]
* {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]]
* [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]''
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]]
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]]
* {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]]
* {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]]
* {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]]
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]]
* {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]]
* {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]]
|  
|-
| {{u|Pinky sl}}
| 
* {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]''
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]]
* {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]]
* {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]''
* {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]''
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]]
* {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]]
* {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno)
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]]
* {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]]
* {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'')
* {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]]
* {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]]
* {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]]
* {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]]
* {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]]
* {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno)
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]''
* {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno)
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno)
|
|-
|{{U|FJJ}}
|
* {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]]
|
|-
|{{U|Sporti}}
|
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]]
*{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]]
|
|-
|{{U|Ljuba24b}}
|
*{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}}  [[Zavarovana območja Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]]
*{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Črna gora}}  [[Morača]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Kalevipoeg]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Jaanipäev]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]]
*{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}}  [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}}  [[Qeleshe]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]]
*{{Ikona zastave|Litva}}  [[Zgodovinski narodni park Trakai]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Arabec Shagya]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Racka (ovca)]]
*{{Ikona zastave|Malta}}  [[Utrdba Tigné]]
*{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]]
*{{Ikona zastave|Poljska}}  [[Jezero Głębokie]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]]
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]]
*{{Ikona zastave|Romunija}}  [[Soteska Turda]]
*{{Ikona zastave|Rusija}}  [[Severni Kavkaz]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]]  [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]]
*{{Ikona zastave|Srbija}}  [[Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Jez Karakaja]]
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]]
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Rimske terme, Ankara]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}}  [[Orenburški karavanseraj]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen)
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}  [[Keremet]]
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]]
*[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]]
*{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Tatarstan}}  [[Qul Ghali]]
*[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]]
*{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]]
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]]
|
|-
|{{u|Ivo Lendić}}
|
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]]
* {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]]
|
|-
|{{u|SirFranzPaul}}
|
* {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]]
|
|-
| {{u|xJaM}}
|
* {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen)
* {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]]
|
|-
| {{u|MaksiKavsek}}
|
* {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]]
|
|-
| {{u|A09}}
|
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]]
|
|-
| {{u|Stebunik}}
|
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen)
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]]
* {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]]
* {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]]
|
|-
| {{u|Rude}}
|
* {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]]
* {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]]
|
|-
| {{u|Florentina Veršič}}
|
* {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]]
|
|-
| {{u|TadejM}}
|
* {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
|
|-
| {{u|ModriDirkac}}
|
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]]
|
|}

== Izbrana vsebina ==

{| class=&quot;messagebox standard-talk&quot;
|-
|[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]]
|Udeleženci so doslej prispevali '''27 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]'''
|[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]]
|-
|
!Vnosi so se glasili:
!Teden
!Avtor
|-
|1.
|... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|2.
| ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|3.
| ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|4.
|... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|A09}}
|-
|5.
| ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|6.
| ... velja '''[[Lev Jašin]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|FJJ}}
|-
|7.
| ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]];
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|8.
| ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Florentina Veršič}}
|-
|9.
|... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]''';
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|10.
|... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|11.
| ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|12.
| ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|13.
| ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|TadejM}}
|-
|14.
| ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Rude}}
|-
|15. 
| ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|16.
| ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|17.
| ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|18.
| ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|19.
| ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|20.
| ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|21.
| ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|22.
| ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|ModriDirkac}}
|-
|23.
| ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|24.
| ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|25.
| ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' &lt;small&gt;(na sliki logotip)&lt;/small&gt; obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|26.
| ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|27.
| ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|}

[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]]</text>
      <sha1>q07wumnmzrk5zsp03pa00rrzzbdarnq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677949</id>
      <parentid>6677935</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:51:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sodelujoči in prispevki */</comment>
      <origin>6677949</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32767" sha1="n1lx04ybj9fxt9zttn3l9hdzkapz5w5" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}

== Statistika ==
Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge).

Prazna predloga za kopiranje:
 &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;

Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-18 06:40:58 CEST smo bili s 468 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat).

== Sodelujoči in prispevki ==
Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen.

{| class=&quot;wikitable sortable plainlist&quot;
|- align=&quot;left&quot;
! Udeleženec/Udeleženka
! Novi oz. razširjeni članki
! Število točk
|-
| {{u|Yerpo}}
| 
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]]
* {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]''
| {{n/a}}
|-
| {{u|Upwinxp}}
| 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]]
* {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]]
* {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Octopus}}
|
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] 
* {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]]
* [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]]
* {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] 
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] 
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] 
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]]
* {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]]
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]]
* {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]]
* [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]''
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]]
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]]
* {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]]
* {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]]
* {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]]
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]]
* {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]]
* {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]]
|  
|-
| {{u|Pinky sl}}
| 
* {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]''
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]]
* {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]]
* {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]''
* {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]''
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]]
* {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]]
* {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno)
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]]
* {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]]
* {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'')
* {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]]
* {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]]
* {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]]
* {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]]
* {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]]
* {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno)
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]''
* {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno)
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno)
|
|-
|{{U|FJJ}}
|
* {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]]
|
|-
|{{U|Sporti}}
|
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]]
*{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]]
|
|-
|{{U|Ljuba24b}}
|
*{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}}  [[Zavarovana območja Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]]
*{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Črna gora}}  [[Morača]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Kalevipoeg]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Jaanipäev]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]]
*{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}}  [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}}  [[Qeleshe]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]]
*{{Ikona zastave|Litva}}  [[Zgodovinski narodni park Trakai]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Arabec Shagya]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Racka (ovca)]]
*{{Ikona zastave|Malta}}  [[Utrdba Tigné]]
*{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]]
*{{Ikona zastave|Poljska}}  [[Jezero Głębokie]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]]
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]]
*{{Ikona zastave|Romunija}}  [[Soteska Turda]]
*{{Ikona zastave|Rusija}}  [[Severni Kavkaz]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]]  [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]]
*{{Ikona zastave|Srbija}}  [[Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Jez Karakaja]]
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]]
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Rimske terme, Ankara]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}}  [[Orenburški karavanseraj]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen)
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}  [[Keremet]]
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]]
*[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]]
*{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Tatarstan}}  [[Qul Ghali]]
*[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]]
*{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]]
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]]
|
|-
|{{u|Ivo Lendić}}
|
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]]
* {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]]
|
|-
|{{u|SirFranzPaul}}
|
* {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]]
|
|-
| {{u|xJaM}}
|
* {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen)
* {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]]
|
|-
| {{u|MaksiKavsek}}
|
* {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]]
|
|-
| {{u|A09}}
|
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]]
|
|-
| {{u|Stebunik}}
|
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen)
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]]
* {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]]
* {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]]
|
|-
| {{u|Rude}}
|
* {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]]
* {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]]
|
|-
| {{u|Florentina Veršič}}
|
* {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]]
|
|-
| {{u|TadejM}}
|
* {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
|
|-
| {{u|ModriDirkac}}
|
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]]
|
|}

== Izbrana vsebina ==

{| class=&quot;messagebox standard-talk&quot;
|-
|[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]]
|Udeleženci so doslej prispevali '''27 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]'''
|[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]]
|-
|
!Vnosi so se glasili:
!Teden
!Avtor
|-
|1.
|... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|2.
| ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|3.
| ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|4.
|... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|A09}}
|-
|5.
| ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|6.
| ... velja '''[[Lev Jašin]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|FJJ}}
|-
|7.
| ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]];
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|8.
| ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Florentina Veršič}}
|-
|9.
|... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]''';
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|10.
|... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|11.
| ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|12.
| ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|13.
| ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|TadejM}}
|-
|14.
| ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Rude}}
|-
|15. 
| ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|16.
| ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|17.
| ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|18.
| ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|19.
| ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|20.
| ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|21.
| ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|22.
| ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|ModriDirkac}}
|-
|23.
| ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|24.
| ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|25.
| ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' &lt;small&gt;(na sliki logotip)&lt;/small&gt; obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|26.
| ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|27.
| ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|}

[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]]</text>
      <sha1>n1lx04ybj9fxt9zttn3l9hdzkapz5w5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678117</id>
      <parentid>6677949</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:53:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sodelujoči in prispevki */ +1</comment>
      <origin>6678117</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32817" sha1="szu1pttgtvz7kkui3oygfqlg01it3cq" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}

== Statistika ==
Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge).

Prazna predloga za kopiranje:
 &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;

Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-18 06:40:58 CEST smo bili s 468 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat).

== Sodelujoči in prispevki ==
Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen.

{| class=&quot;wikitable sortable plainlist&quot;
|- align=&quot;left&quot;
! Udeleženec/Udeleženka
! Novi oz. razširjeni članki
! Število točk
|-
| {{u|Yerpo}}
| 
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]]
* {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]''
| {{n/a}}
|-
| {{u|Upwinxp}}
| 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]]
* {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]]
* {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Octopus}}
|
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] 
* {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]]
* [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]]
* {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] 
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] 
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] 
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]]
* {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]]
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]]
* {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]]
* [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]''
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]]
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]]
* {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]]
* {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]]
* {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]]
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]]
* {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]]
* {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]]
|  
|-
| {{u|Pinky sl}}
| 
* {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]''
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]]
* {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]]
* {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]''
* {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]''
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]]
* {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]]
* {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno)
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]]
* {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]]
* {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'')
* {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]]
* {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]]
* {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]]
* {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]]
* {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]]
* {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno)
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]''
* {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno)
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno)
|
|-
|{{U|FJJ}}
|
* {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]]
|
|-
|{{U|Sporti}}
|
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]]
*{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]]
*{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]]
|
|-
|{{U|Ljuba24b}}
|
*{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}}  [[Zavarovana območja Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]]
*{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Črna gora}}  [[Morača]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Kalevipoeg]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Jaanipäev]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]]
*{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}}  [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}}  [[Qeleshe]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]]
*{{Ikona zastave|Litva}}  [[Zgodovinski narodni park Trakai]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Arabec Shagya]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Racka (ovca)]]
*{{Ikona zastave|Malta}}  [[Utrdba Tigné]]
*{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]]
*{{Ikona zastave|Poljska}}  [[Jezero Głębokie]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]]
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]]
*{{Ikona zastave|Romunija}}  [[Soteska Turda]]
*{{Ikona zastave|Rusija}}  [[Severni Kavkaz]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]]  [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]]
*{{Ikona zastave|Srbija}}  [[Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Jez Karakaja]]
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]]
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Rimske terme, Ankara]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}}  [[Orenburški karavanseraj]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen)
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}  [[Keremet]]
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]]
*[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]]
*{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Tatarstan}}  [[Qul Ghali]]
*[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]]
*{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]]
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]]
|
|-
|{{u|Ivo Lendić}}
|
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]]
* {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]]
|
|-
|{{u|SirFranzPaul}}
|
* {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]]
|
|-
| {{u|xJaM}}
|
* {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen)
* {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]]
|
|-
| {{u|MaksiKavsek}}
|
* {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]]
|
|-
| {{u|A09}}
|
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]]
|
|-
| {{u|Stebunik}}
|
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen)
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]]
* {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]]
* {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]]
|
|-
| {{u|Rude}}
|
* {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]]
* {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]]
|
|-
| {{u|Florentina Veršič}}
|
* {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]]
|
|-
| {{u|TadejM}}
|
* {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
|
|-
| {{u|ModriDirkac}}
|
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]]
|
|}

== Izbrana vsebina ==

{| class=&quot;messagebox standard-talk&quot;
|-
|[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]]
|Udeleženci so doslej prispevali '''27 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]'''
|[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]]
|-
|
!Vnosi so se glasili:
!Teden
!Avtor
|-
|1.
|... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|2.
| ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|3.
| ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|4.
|... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|A09}}
|-
|5.
| ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|6.
| ... velja '''[[Lev Jašin]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|FJJ}}
|-
|7.
| ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]];
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|8.
| ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Florentina Veršič}}
|-
|9.
|... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]''';
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|10.
|... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|11.
| ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|12.
| ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|13.
| ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|TadejM}}
|-
|14.
| ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Rude}}
|-
|15. 
| ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|16.
| ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|17.
| ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|18.
| ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|19.
| ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|20.
| ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|21.
| ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|22.
| ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|ModriDirkac}}
|-
|23.
| ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|24.
| ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|25.
| ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' &lt;small&gt;(na sliki logotip)&lt;/small&gt; obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|26.
| ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|27.
| ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|}

[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]]</text>
      <sha1>szu1pttgtvz7kkui3oygfqlg01it3cq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Liffe 2002</title>
    <ns>0</ns>
    <id>599697</id>
    <revision>
      <id>6678061</id>
      <parentid>6677322</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T23:58:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678061</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13344" sha1="i9g0v1twaxwo9kfop8k28jsntjwrcqp" xml:space="preserve">'''13. [[Ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 11. do 24. novembra 2002. Festival je zabeležil okoli 40.000 obiskovalcev, 20 % več kot leto poprej.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/13/ob_koncu_festivala.asp |title=Ob koncu festivala |accessdate=21. 3. 2026 |date= |format= |work= |archive-date=2005-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050216171132/http://www.cd-cc.si/liffe/13/ob_koncu_festivala.asp |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt; Projekcije so bile predvajane v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (Linhartova in Kosovelova dvorana), [[Kino Vič|Kinu Vič]], [[Kino Komuna|Kinu Komuna]] in Slovenski kinoteki. Programska direktorica in vodja projekta je bila Jelka Stergel.

==Nagradi==
;Vodomec
* {{flagicon|ARG}} ''Sobota &lt;small&gt;/ Sábado&lt;/small&gt;'' (r. Juan Villegas)
Nagrada strokovne žirije režiserju najboljšega filma iz sekcije Perspektive. Člani žirije so bili Anna Karina (ta je nadomestila Rona Hollowaya), Neil Young in Igor Šterk.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/13/predstavitev_festivala.asp |title=Predstavitev festivala |accessdate=21. 3. 2026 |date= |format= |work= |archive-date=2005-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050216171123/http://www.cd-cc.si/liffe/13/predstavitev_festivala.asp |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/13/medijska_soba_ms4.asp |title=Medijsko sporočilo, 6. november 2002 |accessdate=16. 5. 2026 |date=6. 11. 2002 |format= |work= |archive-date=2005-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050219055143/http://www.cd-cc.si/liffe/13/medijska_soba_ms4.asp |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;

;Zlati kolut
* {{flagicon|GBR}}{{flagicon|IRE}} [[Sestre magdalenke (film)|Sestre magdalenke &lt;small&gt;/ The Magdalene Sisters&lt;/small&gt;]] (r. Peter Mullan)
Nagrada občinstva za najboljši film iz sekcije Obzorja, ki zagotavlja odkup za prikazovanje v Sloveniji.
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;font-size: 95%&quot;
|-
! colspan=2|Glasovanje za zlati kolut&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/13/ocene_filmov.asp |title=Izidi glasovanja (Obzorja) |accessdate=21. 3. 2026 |date= |format= |work= |archive-date=2005-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050216171014/http://www.cd-cc.si/liffe/13/ocene_filmov.asp |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;
|-
! Film !! Ocena
|-
| '''''Sestre magdalenke''''' || '''4,72'''
|-
| ''Nikjer v Afriki'' || 4,70
|-
| ''Opredeljevanja'' || 4,59
|-
| ''Zaročenkin sin'' || 4,57
|-
| ''Kukavica'' || 4,53
|-
| ''Lantana'' || 4,33
|-
| ''Okej'' || 4,17
|-
| ''Bemani'' || 4,14
|-
| ''Galebji smeh'' || 4,07
|-
| ''Na žaru'' || 4,05
|-
| ''Kandahar'' || 3,96
|-
| ''Živjo, Tereska'' || 3,93
|-
| ''Hoja po vodi'' || 3,76
|-
| ''Brez obžalovanja'' || 3,60
|-
| ''Tri Marije'' || 3,60
|-
| ''Angela'' || 3,52
|-
| ''Kedma'' || 3,25
|-
| ''Neznani užitki'' || 3,25
|}

==Filmski program==
Programski sklopi:
* Perspektive: Nizkoproračunski filmi obetavnih avtorjev mlajše generacije, ki se potegujejo za nagrado vodomec. Podsekcija filmov, ki so jih izbrali kritiki revije Ekran – Ekranove perspektive.
* Predpremiere: Prva predvajanja zmagovalnih oz. nagrajenih filmov z drugih festivalov. Velika imena sodobnega svetovnega filma.
* Obzorja: Enak tip filmov kot predpremiere, le da ti filmi nimajo slovenskih distributerjev.
* Jug jugovzhodno: Produkcija z območja južne in jugovzhodne Evrope (»južno od Alp in severno od Egejskega morja«).
* Proti vetru: Program filmov sicer uveljavljenih, a vedno znova presenetljivih režiserjev z lastno filmsko vizijo, ki veljajo za izvirne in niso podvrženi prevladujočim izraznim konvencijam (režiserji samotarji). Nova sekcija.
* Fokus: Novi britanski film
* Retrospektiva: Novi japonski film. V sodelovanju s Slovensko kinoteko.
* Kratki film

===Perspektive===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| ''Ali ribe seksajo?'' || ''Fickende Fische'' || Almut Getto || Nemčija
|-
| ''Atanarjuat: hitri tekač'' || ''Atanarjuat: The Fast Runner'' || Zacharias Kunuk || Kanada
|-
| ''Bog daj nedeljo'' || ''Inch'Allah dimanche'' || Yamina Benguigui || Alžirija, Francija
|-
| ''[[Božje mesto]]'' || ''Cidade de Deus'' || Fernando Meirelles || Brazilija
|-
| ''Divje čebele'' || ''Divoké včely'' || Bohdan Sláma || Češka
|-
| ''Dnevi, ko ne obstajam'' || ''Les jours où je n'existe pas'' || Jean-Charles Fitoussi || Francija
|-
| ''Moja obilna grška poroka'' || ''My Big Fat Greek Wedding'' || Joel Zwick || ZDA
|-
| ''Moja Rusija'' || ''Mein Russland'' || Barbara Gräftner || Avstrija
|-
| ''Morska hrana'' || ''Hai Xian &lt;small&gt;/ Seafood&lt;/small&gt;'' || Wen Zhu || Kitajska, Hongkong
|-
| ''Pst!'' || ''Hush!'' || Ryosuke Hashiguchi || Japonska
|-
| ''Punčica mojega očesa'' || ''Luce dei miei occhi'' || Giuseppe Piccioni || Italija
|-
| ''Samo za kadilce'' || ''Vagón fumador'' || Verónica Chen || Argentina
|-
| ''Sestri'' || ''Sestry &lt;small&gt;/ Sisters&lt;/small&gt;'' || Sergej Bodrov, jr. || Rusija
|-
| colspan=2|''Slepa pega'' || [[Hanna A. W. Slak]]|| Slovenija
|-style=&quot;background:#FAEB86&quot;
| ''Sobota'' † || ''Sábado'' || Juan Villegas || Argentina
|-
| ''Španka'' || ''La spagnola'' || Steve Jacobs || Avstralija
|-
| ''To ni ljubezenska pesem'' || ''This Is Not a Love Song'' || Bille Eltringham || VB
|-
| ''Vsak dan nas bog poljubi na usta'' || ''În fiecare zi Dumnezeu ne sărută pe gură'' || Siniša Dragin || Romunija
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot; bgcolor=&quot;#DCDCDC&quot;|&lt;small&gt;'''Ekranove perspektive'''&lt;/small&gt;
|-
| ''Afrancija'' || ''L'afrance'' || Alain Gomis || Francija, Senegal
|-
| ''Kletka'' || ''La cage'' || Alain Raoust || Francija
|-
| ''Moja zvezda'' || ''Mein Stern'' || Valeska Grisebach || Avstrija, Nemčija
|-
| ''Stadion Wimbledon'' || ''La Stade de Wimbledon'' || Mathieu Amalric || Francija
|-
| ''Svoboda'' || ''La libertad'' || Lisandro Alonso || Argentina
|-
| ''Trenutek sreče'' || ''Un moment de bonheur'' || Antoine Santana || Francija
|}
† nagrada vodomec

===Predpremiere===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| ''24-urni žurerji'' || ''24 Hour Party People'' || Michael Winterbottom || VB, Francija, Nizozemska
|-
| ''8 žensk'' || ''8 Femmes'' || François Ozon || Francija
|-
| ''Amen.'' || ''Amen.'' || Costa-Gavras || Francija, Nemčija, Romunija
|-
| ''Človeška narava'' || ''Human Nature'' || [[Michel Gondry]]|| Francija, ZDA
|-
| ''Eksperiment'' || ''Das Experiment'' || Oliver Hirschbiegel || Nemčija
|-
| ''[[Govori z njo]]'' || ''Hable con ella'' || [[Pedro Almodóvar]]|| Španija
|-
| colspan=2|''Intacto'' || Juan Carlos Fresnadillo || Španija
|-
| ''Lutke'' || ''Dôruzu &lt;small&gt;/ Dolls&lt;/small&gt;'' || [[Takeši Kitano]]|| Japonska
|-
| ''Mambo tisočletja'' || ''Qianxi manbo &lt;small&gt;/ Millennium Mambo&lt;/small&gt;'' || Hou Hsiao-hsien || Francija, Tajvan
|-
| ''Mož brez preteklosti'' || ''Mies vailla menneisyyttä'' || Aki Kaurismäki || Finska, Nemčija, Francija
|-
| ''Nomadi neba'' || ''Le peuple migrateur'' || Jacques Perrin; Jacques Cluzaud, Michel Debats || Francija
|-
| ''[[Pianist (film)|Pianist]]'' || ''The Pianist'' || [[Roman Polanski]]|| Francija, Nemčija, Nizozemska, Poljska, VB
|-
| colspan=2|''Pollock'' || Ed Harris || ZDA
|-
| ''Sin'' || ''Le fils'' || Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne || Belgija, Francija
|-
| ''Sladkih šestnajst'' || ''Sweet Sixteen'' || Ken Loach || VB, Nemčija, Španija
|-
| ''Svet duhov'' || ''Ghost World'' || Terry Zwigoff || VB, ZDA, Nemčija
|-
| ''V ponedeljek zjutraj'' || ''Lundi matin'' || Otar Iosseliani || Francija, Italija
|-
| ''Vse ali nič'' || ''All or Nothing'' || Mike Leigh || VB, Francija
|}

===Obzorja===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| colspan=2|''Angela'' || Roberta Torre || Italija
|-
| colspan=2|''Bemani'' || Dariush Mehrjui || Iran
|-
| ''Brez obžalovanja'' || ''Nichts bereuen'' || Benjamin Quabeck || Nemčija
|-
| ''Galebji smeh'' || ''Mávahlátur'' || Ágúst Guðmundsson || Islandija
|-
| ''Hoja po vodi'' || ''Walking on Water'' || Tony Ayres || Avstralija
|-
| ''Kandahar'' || ''Safar-e Ghandehar'' || [[Mohsen Mahmalbaf|Mohsen Makhmalbaf]]|| Iran, Francija
|-
| colspan=2|''Kedma'' || Amos Gitai || Francija, Izrael, Italija
|-
| ''Kukavica'' || ''Kukuška &lt;small&gt;/ The Cuckoo&lt;/small&gt;'' || Aleksander Rogožkin || Rusija
|-
| colspan=2|''Lantana'' || Ray Lawrence || Avstralija, Nemčija
|-
| ''Na žaru'' || ''Halbe Treppe'' || Andreas Dresen || Nemčija
|-
| ''Neznani užitki'' || ''Ren xiao yao'' || Jia Zhang-ke || Kitajska, Japonska, Koreja, Francija
|-
| ''Nikjer v Afriki'' || ''Nirgendwo in Afrika'' || Caroline Link || Nemčija
|-
| ''Okej'' || ''Okay'' || Jesper W. Nielsen || Danska
|-
| ''Opredeljevanja'' || ''Taking Sides'' || István Szabó || Avstrija, Francija, Nemčija, VB
|-style=&quot;background:#FAEB86&quot;
| ''[[Sestre magdalenke (film)|Sestre magdalenke]]'' † || ''The Magdalene Sisters'' || Peter Mullan || VB, Irska
|-
| ''Tri Marije'' || ''As Três Marias'' || Aluizio Abranches || Brazilija
|-
| ''Zaročenkin sin'' || ''El hijo de la novia'' || Juan José Campanella || Španija, Argentina
|-
| ''Živjo, Tereska'' || ''Cześć Tereska'' || Robert Gliński || Poljska
|}
† nagrada zlati kolut

===Jug jugovzhodno===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| ''Absolutnih sto'' || ''Apsolutnih sto'' || Srdjan Golubović || Jugoslavija
|-
| ''Bog nas obvaruj hujšega'' || ''Ne dao Bog većeg zla'' || Snježana Tribuson || Hrvaška
|-
| ''Onstran meje'' || ''Oltre il confine'' || Rolando Colla || Švica, Italija
|-
| ''Skušnjave'' || ''Kísértések'' || Zoltán Kamondi || Madžarska
|-
| ''Tirana, leto nič'' || ''Tirana, année zéro'' || Fatmir Koçi || Albanija, Francija
|-
| ''Zahod'' || ''Occident'' || Cristian Mungiu || Romunija
|}

===Proti vetru===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| ''Bovling za Columbine'' || ''Bowling for Columbine'' || Michael Moore || Kanada, ZDA
|-
| ''Hvalnica ljubezni'' || ''Éloge de l'amour'' || [[Jean-Luc Godard]]|| Francija, Švica
|-
| ''[[Nepovratno]]'' || ''Irréversible'' || Gaspar Noé || Francija
|-
| ''Pasji dnevi'' || ''Hundstage'' || Ulrich Seidl || Avstrija
|-
| ''Prostor na zemlji'' || ''Mesto na Zemle'' || Artur Aristakisjan || Rusija
|-
| ''Ruski zaklad'' || ''Russkij kovčeg &lt;small&gt;/ Russian Ark&lt;/small&gt;'' || Aleksander Sokurov || Rusija, Nemčija
|}

===Fokus: Novi britanski film===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| colspan=2|''Charlotte Grey'' || Gillian Armstrong || VB, Nemčija, Avstralija
|-
| colspan=2|''Iris'' || Richard Eyre || VB, ZDA
|-
| ''Krupje'' || ''Croupier'' || Mike Hodges || VB, Francija, Nemčija, Irska
|-
| ''Krvava nedelja'' || ''Bloody Sunday'' || [[Paul Greengrass]]|| VB, Irska
|-
| ''Napad s plinom'' || ''Gas Attack'' || Kenny Glenaan || VB
|-
| ''Neki glasovi'' || ''Some Voices'' || Simon Cellan Jones || VB
|-
| ''Nočno nakupovanje'' || ''Late Night Shopping'' || Saul Metzstein || VB
|-
| ''Seksi zverina'' || ''Sexy Beast'' || Jonathan Glazer || VB, Španija
|-
| ''Srečno naključje'' || ''Lucky Break'' || Peter Cattaneo || VB, Nemčija
|}

===Retrospektiva: Novi japonski film===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| ''Dvojčka'' || ''Sôseiji &lt;small&gt;/ Gemini&lt;/small&gt;'' || Šinja Tsukamoto  || Japonska
|-
| ''Kresnica'' || ''Hotaru &lt;small&gt;/ Firefly&lt;/small&gt;'' || Naomi Kawase || Japonska
|-
| ''Pištolarska opera'' || ''Pisutoru opera &lt;small&gt;/ Pistol Opera&lt;/small&gt;'' || Seijun Suzuki || Japonska
|-
| ''Razdalja'' || ''Distance'' || Hirokazu Koreeda || Japonska
|-
| ''Skozi prehod'' || ''Roji e &lt;small&gt;/ To the Backstreet&lt;/small&gt;'' || Šinji Aojama || Japonska
|-
| ''Topla voda pod rdečim mostom'' || ''Akai hashi no shita no nurui mizu &lt;small&gt;/ Warm Water Under a Red Bridge&lt;/small&gt;'' || Šohei Imamura || Japonska, Francija
|-
| ''Zgodba o H'' || ''H-Story'' || Nobuhiro Suwa || Japonska
|}

===Kratki film===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| colspan=2|''[[(A)torzija]]'' || Stefan Arsenijević || Slovenija
|-
| ''Čas beži'' || ''Tempus Fugit'' || Sabine Van Der Linden, Hugo Pauwels; José Alberto Martín || Belgija
|-
| ''Dej mi zavetje'' || ''Gimmie Shelter'' || Jeff Matakovich || ZDA
|-
| ''Jok za Bobom'' || ''Cry for Bobo'' || David Cairns || Škotska, VB
|-
| ''Klicanje hudiča'' || ''Dialing the Devil'' || Toon Aerts || Belgija
|-
| ''Klici'' || ''Calls'' || Sören Voigt || Nemčija
|-
| colspan=2|''Leti, leti ... ženska'' || [[Polona Sepe]]|| Slovenija
|-
| ''Lupina'' || ''Shell'' || Kate Cragg || VB
|-
| ''Vsak dan je zase, vsi skupaj nikoli'' || ''Svaki je dan za sebe, svi zajedno nikad'' || Goran Trbuljak || Hrvaška
|}

==Sklici in viri==
{{sklici|1}}
* {{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20050216171226/http://www.cd-cc.si/liffe/13/program.asp |title=Program |accessdate=21. 3. 2026 |date= |format= |work= }}

==Zunanje povezave==
* [https://web.archive.org/web/20050216171119/http://www.cd-cc.si/liffe/13/index.asp Arhivirana spletna stran 13. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala]
{{Liffe}}

[[Kategorija:Liffe]]
[[Kategorija:2002 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2002 v filmu]]</text>
      <sha1>i9g0v1twaxwo9kfop8k28jsntjwrcqp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zgodovina Bolgarije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>599938</id>
    <revision>
      <id>6678013</id>
      <parentid>6677570</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T19:29:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pokristjanjevanje */</comment>
      <origin>6678013</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="97369" sha1="e3ewnslt7y2a795mxymgnfqgnx3s6gy" xml:space="preserve">'''Zgodovino Bolgarije''' lahko sledimo od prvih naselij na ozemlju sodobne [[Bolgarija|Bolgarije]] do njenega nastanka kot nacionalne države in vključuje zgodovino bolgarskega ljudstva in njihov izvor. Najzgodnejši dokazi o hominidni naselbini, odkriti na območju današnje Bolgarije, segajo vsaj 1,4 milijona let nazaj.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Sirakov et al. (2010).- an ancient continuous human presence in the Balkans and the beginnings of human settlement in western Eurasia: A Lower Pleistocene example of the Lower Palaeolithic levels in Kozarnika cave (North-western Bulgaria) &amp;#124; Philippe Fernandez - Academia.edu |url=https://www.academia.edu/400095 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20141225190811/http://www.academia.edu/400095/Sirakov_et_al._2010_.-_An_ancient_continuous_human_presence_in_the_Balkans_and_the_beginnings_of_human_settlement_in_western_Eurasia_A_Lower_Pleistocene_example_of_the_Lower_Palaeolithic_levels_in_Kozarnika_cave_North-western_Bulgaria_ |archive-date=25 December 2014 |access-date=2 February 2022 |website=academia.edu}}&lt;/ref&gt; Okoli leta 5000 pr. n. št. je že obstajala sofisticirana civilizacija, ki je ustvarila nekatere prve lončarske izdelke, nakit in zlate artefakte na svetu. Po letu 3500 pr. n. št. so se na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] pojavili [[Tračani]].&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Modi |first1=Alessandra |last2=Nesheva |first2=Desislava |last3=Sarno |first3=Stefania |last4=Vai |first4=Stefania |last5=Karachanak-Yankova |first5=Sena |last6=Luiselli |first6=Donata |last7=Pilli |first7=Elena |last8=Lari |first8=Martina |last9=Vergata |first9=Chiara |last10=Yordanov |first10=Yordan |last11=Dimitrova |first11=Diana |last12=Kalcev |first12=Petar |last13=Staneva |first13=Rada |last14=Antonova |first14=Olga |last15=Hadjidekova |first15=Savina |date=2019-04-01 |title=Ancient human mitochondrial genomes from Bronze Age Bulgaria: new insights into the genetic history of Thracians |journal=Scientific Reports |language=en |volume=9 |issue=1 |pages=5412 |doi=10.1038/s41598-019-41945-0 |pmid=30931994 |issn=2045-2322 |pmc=6443937|bibcode=2019NatSR...9.5412M }}&lt;/ref&gt; Konec 6. stoletja pr. n. št. so deli današnje Bolgarije, zlasti vzhodna regija države, prišli pod perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]].&lt;ref name=&quot;Ref-1&quot;&gt;{{Cite book |first1=Joseph |last1=Roisman |first2=Ian |last2=Worthington |title=A companion to Ancient Macedonia |publisher=John Wiley &amp; Sons |date=2011 |isbn=978-1-4443-5163-7 |pages=135–138, [https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC&amp;pg=PA345 343–345]}}&lt;/ref&gt; V 470. letih pr. n. št. so Tračani ustanovili močno [[Odriško kraljestvo]], ki je trajalo do leta 46 pr. n. št., ko ga je dokončno osvojilo [[Rimsko cesarstvo]].&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Xenophon |title=The Expedition of Cyrus |date=8 September 2005 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-1916-0504-8 |page=[https://books.google.com/books?id=0oKx4FyAOOQC&amp;pg=PA221 221]}}&lt;/ref&gt; Skozi stoletja so nekatera traška plemena padla pod starodavno makedonsko in helenistično ter tudi keltsko prevlado. To mešanico starodavnih ljudstev so asimilirali [[Slovani]], ki so se na polotoku trajno naselili po letu 500 n. št.

== Prazgodovina ==
{{glavni|Prazgodovina jugovzhodne Evrope}}
{{See also|Neolitska Evropa|Protoindoevropejci|Indoevropske migracije|kultura Jamnaja}}
[[File:Magura - drawings.jpg|thumb|left|220x220px|Risbe v jami [[Magura]]]]
[[File:20140611 Varna 08.jpg|thumb|221x221px|Grob [[Varnska kultura|Varnske kulture]], 4500 pr. n. št. (rekonstrukcija)]]

Najstarejši človeški ostanki, najdeni v Bolgariji, so bili izkopani v jami Kozarnika, s približno starostjo 1,6 milijona pr. n. št. Ta jama verjetno hrani najstarejše dokaze o človeškem simbolnem vedenju, kar jih je bilo kdaj najdenih. V jami Bačo Kiro so našli fragmentiran par človeških čeljusti, ki je star 44.000 let, vendar je sporno, ali so bili ti zgodnji ljudje dejansko ''[[Homo sapiens]]'' ali [[neandertalec|neandertalci]].&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Sale |first=Kirkpatrick |title=After Eden: The evolution of human domination |date=2006 |publisher=Duke University Press |isbn=0-8223-3938-2 |page=[https://books.google.com/books?id=2q9780EgEBEC&amp;pg=PA48 48]}}&lt;/ref&gt;

Najstarejša bivališča v Bolgariji – neolitska bivališča v [[Stara Zagora|Stari Zagori]] – izvirajo iz leta 6000 pr. n. št. in so med najstarejšimi doslej odkritimi človeškimi strukturami.&lt;ref&gt;[http://museum.starazagora.net/brunches/brunches.html#dwelling The Neolithic Dwellings] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111128233055/http://museum.starazagora.net/brunches/brunches.html |date=28 November 2011 }} at the Stara Zagora Neolithic Dwellings Museum website&lt;/ref&gt; Do konca neolitika so se na ozemlju današnje Bolgarije, južne [[Romunija|Romunije]] in vzhodne [[Srbija|Srbije]] razvile kulture [[Karanovska kultura|Karanovo]], [[Hamangijska kultura|Hamangia]] in [[Vinčanska kultura|Vinča]].&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Slavchev |first=Vladimir |date=2004–2005 |title=Monuments of the final phase of Cultures Hamangia and Savia on the territory of Bulgaria |url=http://revistapontica.files.wordpress.com/2009/10/pontica-37-38-pag-9-20.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110718095224/http://revistapontica.files.wordpress.com/2009/10/pontica-37-38-pag-9-20.pdf |archive-date=18 July 2011 |website=Revista Pontica |pages=9–20 |volume=37–38}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Chapman |first=John |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |url=https://archive.org/details/fragmentationina0000chap |date=2000 |publisher=Routledge |isbn=978-0-4151-5803-9 |location=London |page=[https://archive.org/details/fragmentationina0000chap/page/238 239]}}&lt;/ref&gt; Najstarejše znano mesto v Evropi, [[Solnicata]], je bilo v današnji Bolgariji.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Squires |first=Nick |date=31 October 2012 |title=Archaeologists find Europe's most prehistoric town |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/bulgaria/9646541/Bulgaria-archaeologists-find-Europes-most-prehistoric-town-Provadia-Solnitsata.html |url-access=subscription |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/bulgaria/9646541/Bulgaria-archaeologists-find-Europes-most-prehistoric-town-Provadia-Solnitsata.html |archive-date=12 January 2022 |access-date=1 November 2012 |work=The Daily Telegraph}}&lt;/ref&gt; Naselbina ob jezeru Durankulak v Bolgariji se je začela na majhnem otoku približno 7000 pr. n. št., okoli leta 4700/4600 pr. n. št. pa je bila kamnita arhitektura že v splošni uporabi in je postala značilen pojav, edinstven v Evropi.

[[Bakrena doba|Bakrenodobna]] [[Varnska kultura]] (5000 pr. n. št.)&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Vaysov |first=I. |title=Атлас по история на Стария свят |date=2002 |publisher=Херон прес |isbn=978-9-5458-0021-4 |location=Sofia |page=14 |language=Bulgarian}}&lt;/ref&gt; predstavlja prvo civilizacijo s prefinjeno družbeno hierarhijo v Evropi. Osrednji del te kulture je [[Varnska nekropola]], odkrita v zgodnjih 1970-ih. Služi kot orodje za razumevanje delovanja najzgodnejših evropskih družb,&lt;ref&gt;[http://www.culture.gouv.fr/culture/arcnat/harsova/en/dobro3.htm The Gumelnita Culture], Government of France. ''The Necropolis at Varna is an important site in understanding this culture.''&lt;/ref&gt; predvsem z dobro ohranjenimi ritualnimi pokopi, keramiko in zlatim nakitom. Zlati prstani, zapestnice in obredno orožje, odkriti v enem od grobov, so nastali med letoma 4600 in 4200 pr. n. št., zaradi česar so najstarejši zlati artefakti, kar so jih doslej odkrili kjer koli na svetu.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Grande |first=Lance |title=Gems and gemstones: Timeless natural beauty of the mineral world |date=2009 |publisher=The University of Chicago Press |isbn=978-0-226-30511-0 |location=Chicago |page=[https://books.google.com/books?id=RnE9Fa4pbn0C&amp;pg=PA290 292] |quote=The oldest known gold jewelry in the world is from an archaeological site in Varna Necropolis, Bulgaria, and is over 6,000 years old (radiocarbon dated between 4,600BC and 4,200BC).}}&lt;/ref&gt;

Nekateri najzgodnejši dokazi o gojenju grozdja in udomačitve živine so povezani s kulturo Ezero iz bronaste dobe.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Mallory |first=J.P. |author-link= |title=Ezero Culture |date=1997 |publisher=Fitzroy Dearborn |series=Encyclopedia of Indo-European Culture}}&lt;/ref&gt; Risbe iz jame [[Magura]] izvirajo iz istega obdobja, čeprav natančnih let njihovega nastanka ni mogoče določiti.

== Antika ==
=== Tračani ===
{{glavni|Tračani|Odriško kraljestvo|Geti|Mezi|Besi}}
[[File:Valchitran-treasure.jpg|thumb|[[Valčitranski zaklad]], ok. 1300 pr. n. št.]]
[[File:Reproduction of Thracian tomb 2.jpg|thumb|220x220px|[[Kаzanlaška grobnica]], 4. stoletje pr. n. št.]]

Prvi ljudje, ki so pustili trajne sledi in kulturno dediščino po vsej regiji, so bili [[Tračani]]. Njihov izvor ostaja nejasen. Na splošno se domneva, da se je prototraško ljudstvo razvilo iz mešanice avtohtonih ljudstev in Indoevropejcev iz časa protoindoevropske širitve v zgodnji bronasti dobi,&lt;ref&gt;Hoddinott, p. 27.&lt;/ref&gt; ko so slednji okoli leta 1500 pr. n. št. osvojili avtohtona ljudstva.&lt;ref&gt;Casson, p. 3.&lt;/ref&gt; Tračanski obrtniki so podedovali spretnosti avtohtonih civilizacij pred njimi, zlasti pri obdelavi zlata.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Treasures of Lost Races|last=Noorbergen|first=Rene|publisher=Teach Services Inc.|year=2004|page=72|isbn=1-57258-267-7|url=https://books.google.com/books?id=VSBnYno2-1oC&amp;pg=PA71}}&lt;/ref&gt;

Tračani so bili na splošno neorganizirani, vendar so imeli kljub pomanjkanju lastne pisave napredno kulturo in so zbrali močne vojaške sile, ko so se njihova razdeljena plemena pod pritiskom zunanjih groženj združila. Ustanovili so [[Odriško kraljestvo]]&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Rehm |first1=Ellen |chapter=The Impact of the Achaemenids on Thrace: A Historical Review|editor1-last=Nieling |editor1-first=Jens |editor2-last=Rehm |editor2-first=Ellen |title=Achaemenid Impact in the Black Sea: Communication of Powers |date=2010 |publisher=Aarhus University Press |series=Black Sea Studies|volume=11|page=143|isbn=978-8779344310|quote=Leta 470/469 pr. n. št. je zgoraj omenjeni strateg Kimon premagal perzijsko floto pri ustju reke Evrimedon. Zdi se, da je nato kraljeva hiša Odrisov v Trakiji pridobila na moči in se okoli leta 465/464 pr. n. št. izvila iz perzijske sence. Odrisi so se zavedali močnega vakuuma, ki je nastal zaradi umika Perzijcev, in so si povrnili prevlado nad območjem, ki ga je naseljevalo več plemen. Od tega obdobja naprej je razumljiva domača vladajoča dinastija.}}&lt;/ref&gt; Čeprav se koncept urbanega središča ni razvil vse do rimskega obdobja, je bilo veliko večjih utrdb, ki so služile tudi kot regionalna tržna središča. Vendar so se Tračani na splošno kljub grški kolonizaciji na območjih, kot so [[Bizanc]], Apolonija in druga mesta, izogibali mestnemu življenju.

Prve grške kolonije v [[Trakija|Trakiji]] so bile ustanovljene v 8. stoletju pred našim štetjem.&lt;ref&gt;Simon Hornblower and Antony Spawforth. ''The Oxford Classical Dictionary''. Oxford University Press, 1996, p. 1515. &quot;From the 8th century BC the coast Thrace was colonised by Greeks.&quot;&lt;/ref&gt;

==== Ahemenidski perzijski vdori ====
{{glavni|Ahemenidsko cesarstvo}}
[[File:Achaemenid Empire 500 BCE.jpg|thumb|left|[[Ahemenidsko cesarstvo]] na svojem največjem ozemeljskem obsegu pod vladavino [[Darej I.|Dareja I.]] (522 pr. n. št.–486 pr. n. št.)&lt;ref&gt;2002 Oxford Atlas of World History [https://books.google.com/books?id=ffZy5tDjaUkC&amp;pg=PA42 p.42 (West portion of the Achaemenid Empire)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221129133020/https://books.google.com/books?id=ffZy5tDjaUkC&amp;pg=PA42 |date=29 November 2022 }} and [https://books.google.com/books?id=ffZy5tDjaUkC&amp;pg=PA43 p.43 (East portion of the Achaemenid Empire)].&lt;/ref&gt;]]

Vse odkar je [[Makedonija (kraljestvo)|makedonski]] kralj Amintas I. okoli leta 512–511 pr. n. št. predal svojo državo Perzijcem, Makedonci in Perzijci niso bili več tujci.&lt;ref name=&quot;Ref-1&quot;/&gt; Podjarmljenje Makedonije je bil del perzijskih vojaških operacij, ki jih je sprožil [[Darej I.|Darej Veliki]] (521–486 pr. n. št.). Leta 513 pr. n. št. je - po obsežnih pripravah - ogromna ahemenidska vojska vdrla na Balkan in poskušala premagati evropske [[Skiti|Skite]], ki so se potikali severno od [[Donava|Donave]].&lt;ref name=&quot;Ref-1&quot;/&gt; Darejeva vojska si je podjarmila več tračanskih ljudstev in praktično vse druge regije, ki se dotikajo evropskega dela [[Črno morje|Črnega morja]], kot so deli današnje Bolgarije, Romunije, Ukrajine in Rusije, preden se je vrnila v Malo Azijo.&lt;ref name=&quot;Ref-1&quot;/&gt;&lt;ref&gt;The Oxford Classical Dictionary by Simon Hornblower and Antony Spawforth,{{ISBN|0-19-860641-9}},&quot;page 1515,&quot;The Thracians were subdued by the Persians by 516&quot;&lt;/ref&gt; Darej je v Evropi pustil enega od svojih poveljnikov, po imenu Megabaz, katerega naloga je bila osvajanje Balkana. Perzijske čete so si podjarmile z zlatom bogato Trakijo, obalna grška mesta ter premagale in osvojile mogočne Peonce.&lt;ref&gt;Timothy Howe, Jeanne Reames. [https://books.google.com/books?id=uuwTAQAAMAAJ&amp;q=persians+conquered+paeonia ''Macedonian Legacies: Studies in Ancient Macedonian History and Culture in Honor of Eugene N. Borza''] (original from the Indiana University) Regina Books, 2008 {{ISBN|978-1-930053-56-4}} p 239&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|title=Persian influence on Greece (2)|access-date=17 December 2014|archive-date=24 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200724223725/https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Nazadnje je Megabaz poslal odposlance k Amintasu in zahteval sprejetje perzijske prevlade, kar so Makedonci sprejeli. Po [[Jonski upor|Jonskem uporu]] se je perzijski vpliv na Balkanu sicer ublažil, a je bil leta 492 pr. n. št. trdno obnovljen s pohodi Mardonija. Balkan, vključno z današnjo Bolgarijo, je dajal veliko vojakov za večetnično ahemenidsko vojsko. Najdenih je bilo več tračanskih zakladov iz časa perzijske vladavine v Bolgariji.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=kcvpAAAAMAAJ&amp;q=persian+rule+bulgaria|title=Thracian Treasures from Bulgaria|year=1981|access-date=24 December 2014}}&lt;/ref&gt; Večina današnje vzhodne Bolgarije je ostala trdno pod perzijsko oblastjo do leta 479 pr. n. št.&lt;ref&gt;Dimitri Romanoff. [https://books.google.com/books?id=fPEqAQAAIAAJ&amp;q=persians+conquer+bulgaria ''The orders, medals, and history of the Kingdom of Bulgaria''] Balkan Heritage, 1982 {{ISBN|978-87-981267-0-6}} p 9&lt;/ref&gt; Perzijska garnizija v Doriscusu v Trakiji se je še vrsto let obdržala tudi po perzijskem porazu in se menda nikoli ni predala. Ostala je zadnja perzijska trdnjava v Evropi.

=== Traško Odriško kraljestvo (ok. 480 pr. n. št. - 30 pr. n. št.) ===
{{glavni|Odriško kraljestvo}}
[[File:Odrysian.svg|thumb|Odriško kraljestvo pod kraljem Sitalkom (ok. 431–424)]]

Tračanska plemena so ostala razdeljena in večina jih je od konca 6. stoletja do prve polovice 5. stoletja padla pod nominalno perzijsko oblast,&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC&amp;q=Achaemenid+Persians+ruled+balkans&amp;pg=PA345|title=A Companion to Ancient Macedonia|isbn=9781444351637|access-date=17 December 2014|last1=Roisman|first1=Joseph|last2=Worthington|first2=Ian|date=7 July 2011|publisher=John Wiley &amp; Sons }}&lt;/ref&gt; dokler jih kralj [[Teres I.]] ni združil večine pod Odriškim kraljestvom okoli leta 470 pr. n. št., verjetno po perzijskem porazu v Grčiji,&lt;ref&gt;Robin Waterfield. [https://books.google.com/books?id=0oKx4FyAOOQC&amp;q=Teres+I+odrysian+kingdom+persian  &quot;The Expedition of Cyrus&quot;] OUP Oxford, 2005. {{ISBN|0-19-160504-2}} p 221&lt;/ref&gt; ki je kasneje dosegel vrhunec pod vodstvom kralja [[Sitalk|Sitalka]] (431–424 pr. n. št.) in [[Kotis I.|Kotisa I.]] (383–359 pr. n. št.). To tračansko kraljestvo je cvetelo med začetkom 5. stoletja pr. n. št. in začetkom 3./koncem 1. stoletja pr. n. št. Bilo je v današnji Bolgariji, jugovzhodni Romuniji (severna [[Dobrudža]]), severovzhodni Grčiji in evropski Turčiji ter je bilo plemenska zmes, v kateri so prevladovali [[Odrisi]] in je bila prva velika politična entiteta, ki se je razvila na vzhodnem Balkanu. Pred ustanovitvijo Sevtopolisa konec 4. stoletja ni imel stalnega glavnega mesta. Podobno kot [[Galci]] in druga [[Kelti|keltska plemena]] naj bi tudi večina Tračanov živela preprosto v majhnih utrjenih vaseh, običajno na vrhovih hribov. Na začetku [[peloponeška vojna|peloponeške vojne]] je Sitalk sklenil zavezništvo z Atenci in leta 429 pr. n. št. napadel Makedonijo (takrat pod vladavino [[Perdik II. Makedonski|Perdika II.]]) z ogromno vojsko, ki je vključevala 150.000 bojevnikov iz neodvisnih tračanskih plemen. Kotis I. pa se je z Atenci vojskoval za posest [[Galipoli|traškega Hersonesa]].

==== Vpadi antične Makedonije ====
[[File:Map Macedonia 336 BC-en.svg|thumb|Južna Trakija pod Filipom II. Makedonskim]]

Potem je [[Makedonija (kraljestvo)#Makedonski imperij (334–323 pr. n. št.)|Makedonski imperij]] vključil Odriško kraljestvo&lt;ref&gt;{{Cite book|last= Hammond|first= Nicholas Geoffrey Lemprière|author-link=|author2=Frank William Walbank |author-link2=|title= A History of Macedonia: 336-167 B.C|url= https://books.google.com/books?id=qpb3JdwuDQIC|access-date= 2010-04-26|volume= 3|year= 1988|publisher= Oxford University Press|isbn= 978-0-19-814815-9|page= 38|quote= Whereas Philip had exacted from the Thracians subjugated in 344 a tribute of one tenth of their produce payable to the Macedones&amp;nbsp;..., it seems that Alexander did not impose any tribute on the Triballi or on the down-river Thracians.}}&lt;/ref&gt; in Tračani so postali neodtujljiva sestavina v zunajcelinskih odprav [[Filip II. Makedonski|Filipa II.]] in [[Aleksander Veliki|Aleksandra III. (Velikega)]].

==== Vpadi starodavnih Keltov ====
{{glavni|Tile|Skordiski|Serdi|Kelti}}
[[File:Tribes in Ancient Thrace (English).png|thumb|Plemena v Trakiji. Keltski narodi, vključno z Galci iz Tilisa, so označeni z rdečo barvo]]

Leta 298 pr. n. št. so keltska plemena dosegla območje današnje Bolgarije in se na gori Haemos ([[Stara planina]]) spopadla s silami makedonskega kralja Kasandra. Makedonci so zmagali v bitki, vendar to ni ustavilo keltskega napredovanja. Številne tračanske skupnosti, oslabljene zaradi makedonske okupacije, so padle pod keltsko prevlado.&lt;ref&gt;{{cite book |title=The Celts: A History |last=Ó hÓgáin |first=Dáithí|year=2002 |publisher=The Collins Press |location=Cork |isbn=0-85115-923-0 |page=50 |url=https://books.google.com/books?id=-yd1huHoXJwC&amp;pg=PA50 |access-date=8 November 2011|quote=Vendar to ni imelo velikega vpliva na Kelte, ki so v nekaj letih dosegli Bolgarijo. Tam se je leta 298 pr. n. št. njihova velika enota spopadla s Kasandrovo vojsko na pobočjih gore Haemo. ... Moč Tračanov so Makedonci zmanjšali in zdaj je velik del območja padel v keltske roke. Številna krajevna imena tega območja v antiki pričajo o prisotnosti keltskih trdnjav.;...}}&lt;/ref&gt;

Leta 279 pr. n. št. je ena od keltskih vojsk pod vodstvom Komontorija napadla Trakijo in jo uspela osvojiti. Komontorij je ustanovil kraljestvo Tilis na območju današnje vzhodne Bolgarije.&lt;ref name=&quot;Celtic culture&quot;&gt;{{cite book |title=Celtic culture: A historical encyclopedia |last=Koch |first=John T. |year=2006 |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, California |isbn=1-85109-440-7 |page= 156 |url=https://books.google.com/books?id=f899xH_quaMC&amp;pg=PA15 |access-date=8 November 2011}}&lt;/ref&gt; Sodobna vas Tulovo nosi ime po relativno kratkotrajnem kraljestvu. Kulturne interakcije med Tračani in Kelti dokazujejo številni predmeti, ki vsebujejo elemente obeh kultur, kot sta Mezekov voz in skoraj zagotovo Gundestrupov kotel.&lt;ref&gt;{{cite book|title=The Celts: Bronze Age to New Age |last=Haywood |first=John |publisher=Pearson Education Limited |year=2004|isbn=0-582-50578-X |page=28 |url=https://books.google.com/books?id=_pVY18-0OCgC&amp;pg=PA28 |access-date=11 November 2011}}&lt;/ref&gt;

Tilis je obstajal do leta 212 pr. n. št., ko so Tračani uspeli ponovno prevzeti prevladujoč položaj v regiji in jo razpustili. V zahodni Bolgariji so preživele majhne skupine Keltov. Eno takšnih plemen so bili [[Serdi]], iz katerih izvira [[Serdika]] - starodavno ime [[Sofija|Sofije]].&lt;ref&gt;The Cambridge Ancient History, Volume 3, Part 2: The Assyrian and Babylonian Empires and Other States of the Near East, from the Eighth to the Sixth Centuries BC by John Boardman, I. E. S. Edwards, E. Sollberger, and N. G. L. Hammond, {{ISBN|0-521-22717-8}}, 1992, page 600: &quot;Na mestu izginulih Treresov in Tilataejev najdemo Serde, za katere ni dokazov pred prvim stoletjem pred našim štetjem. Že dolgo se na podlagi prepričljivih jezikoslovnih in arheoloških razlogov domneva, da je bilo to pleme keltskega izvora.&quot;&lt;/ref&gt; Čeprav so Kelti ostali na Balkanu več kot stoletje, je bil njihov vpliv na polotoku skromen. Do konca 3. stoletja se je za prebivalce Trakije pojavila nova grožnja v obliki Rimskega cesarstva.

=== Rimsko obdobje ===
{{glavni|Rimsko cesarstvo}}
[[File:Bulgaria Bulgaria-0785 - Roman Theatre of Philippopolis (7432772486).jpg|thumb|left|Rimsko gledališče v Filipopolu, [[Plovdiv]]]]

Leta 188 pr. n. št. so Rimljani napadli Trakijo in vojskovanje se je nadaljevalo do leta 46 n. št., ko je Rim dokončno osvojil regijo.

==== Sapejsko traško kraljestvo (rimska vazalna država) (1. stoletje pr. n. št. - 46 n. št.) ====
Sapejsko kraljestvo je bila starodavna traška država na jugovzhodnem Balkanu, ki je obstajala od sredine 1. stoletja pr. n. št. do leta 46 n. št. Nasledilo je Odriško kraljestvo Trakije iz klasične in helenistične dobe, v njem pa je prevladovalo pleme Sapejcev, ki je vladalo iz svoje prestolnice Bizje v današnji severozahodni Turčiji. Sprva je imelo le omejen pomen, vendar je njegova moč v antičnem rimskem svetu znatno narasla kot odvisna država pozne rimske republike. Po [[bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] leta 31 pr. n. št. je Oktavijan (kasneje cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]]) ustanovil novo dinastijo, ki se je izkazala za zelo zvesto in obsežno. Osvojitev in vladanje večjemu delu Trakije v imenu Rimskega cesarstva je trajalo do leta 46 n. št., ko je cesar Klavdij priključil kraljestvo in Trakijo spremenil v rimsko provinco.

==== Rimska vladavina ====
[[File:Roman Empire Trajan 117AD.png|thumb|Rimski imperij pod [[Trajan]]om (117 n. št.)]]

Leta 46 n. št. so Rimljani ustanovili [[Trakija (rimska provinca)|provinco Trakija]]. Do 4. stoletja so imeli Tračani sestavljeno avtohtono identiteto kot krščanski 'Rimljani', ki so ohranili nekatere svoje starodavne poganske obrede. Trako-Rimljani so postali prevladujoča skupina v regiji in sčasoma dobili več vojaških poveljnikov in cesarjev, kot sta [[Galerij]] in [[Konstantin I. Veliki]]. Mestna središča so se dobro razvila, zlasti ozemlje Serdike, ki je danes mesto Sofija, zaradi obilice mineralnih vrelcev. Pritok priseljencev z vsega cesarstva je obogatil lokalno kulturno krajino; v bližini obale Črnega morja so odkrili templje Ozirisa in Izide.&lt;ref&gt;{{cite news|url=http://sofiaecho.com/2008/10/17/664284_temple-to-iris-and-osiris-unearthed-near-the-bulgarian-black-sea|title=Temple to Isis and Osiris unearthed near the Bulgarian Black Sea|newspaper=The Sofia Echo|date=17 October 2008|access-date=8 June 2012}}&lt;/ref&gt; Nekaj ​​pred letom 300 n. št. je [[Dioklecijan]] Trakijo dodatno razdelil na štiri manjše province.

== Obdobje preseljevanja ljudstev (3. stoletje - 7. stoletje) ==
{{glavni|Preseljevanje ljudstev}}
[[File:Invasions of the Roman Empire 1.png|thumb|Vpadi Rimskega cesarstva v obdobju preseljevanja ljudstev]]

V 4. stoletju je skupina [[Goti|Gotov]] prispela v severno Bolgarijo in se naselila v Nikopolis ad Istrum in okolici. Tam je gotski škof Ulfilas prevedel [[Sveto pismo]] iz [[grščina|grščine]] v [[gotica|gotico]] in pri tem ustvaril gotsko abecedo. To je bila prva knjiga, napisana v germanskem jeziku, zato vsaj en zgodovinar Ulfilasa imenuje »očeta germanske književnosti«.&lt;ref&gt;{{cite book|title=The Visigoths in the Time of Ulfila |last=Thompson |first=E.A. |publisher=Ducksworth |year=2009|quote=...&amp;nbsp;Ulfila, the apostle of the Goths and the father of Germanic literature. }}&lt;/ref&gt; Prvi krščanski samostan v Evropi je leta 344 ustanovil sveti Atanazij blizu današnjega Čirpana po koncilu v Serdiki.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://bnr.bg/radiobulgaria/post/100844993/chirpanskiat-manastir-svatanasii-nai-starata-obitel-v-evropa|title=The Saint Athanasius Monastery of Chirpan, the oldest cloister in Europe|publisher=Bulgarian National Radio|language=bg|date=22 June 2017|access-date=30 August 2018}}&lt;/ref&gt;

Zaradi podeželske narave lokalnega prebivalstva je rimski nadzor nad regijo ostal šibek. V 5. stoletju so Atilovi Huni napadli ozemlja današnje Bolgarije in oropali številna rimska naselja. Do konca 6. stoletja so [[Avari]] organizirali redne vpade v severno Bolgarijo, kar je bil uvod v množičen prihod [[Slovani|Slovanov]].

V 6. stoletju je bila tradicionalna grško-rimska kultura še vedno vplivna, vendar sta prevladovali krščanska filozofija in kultura, ki sta jo začeli nadomeščati.&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=QOlHkpXPTQoC ''Christianity and the Rhetoric of Empire: The Development of Christian Discourse''], Averil Cameron, University of California Press, 1994, {{ISBN|0-520-08923-5}}, PP.&amp;nbsp;189–190.&lt;/ref&gt; Od 7. stoletja je grščina postala prevladujoči jezik pod upravo [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]], Cerkve in družbe ter nadomestila [[latinščina|latinščino]].&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C ''A history of the Greek language: from its origins to the present''], [[Francisco Rodríguez Adrados]], BRILL, 2005, {{ISBN|90-04-12835-2}},  p. 226.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
GothicInvasions250-251-en.svg|Gotska invazija 250–251
GothicInvasions 267-269-en.svg|Gotska invazija 267–269
Test Adrianopoli -- 376.png|Gotska invazija 376–382
Bulgarians and Slavs VI-VII century.png|Bolgarske in slovanske selitve v 6. - 7. stoletju
&lt;/gallery&gt;

=== Slovani ===
{{glavni|Južni Slovani}}
Slovani so se v začetku 6. stoletja izselili iz svoje prvotne domovine (najpogosteje se domneva, da je bila v vzhodni Evropi) in se razširili po večjem delu vzhodne srednje Evrope, vzhodne Evrope in Balkana, s čimer so oblikovali tri glavne veje - [[Zahodni Slovani]], [[Vzhodni Slovani]] in [[Južni Slovani]]. Najvzhodnejši južni Slovani so se v 6. stoletju naselili na ozemlju sodobne Bolgarije.

Večina Tračanov je bila sčasoma helenizirana ali romanizirana, z nekaj izjemami, ki so preživele na oddaljenih območjih do 5. stoletja.&lt;ref name = &quot;xixcnf&quot;/&gt;&lt;ref&gt;Ivaylo Lozanov, Roman Thrace, pp. 75-90 in Julia Valeva, Emil Nankov, Denver Graninger as ed. (2020) A Companion to Ancient Thrace, Blackwell Companions to the Ancient World, John Wiley &amp; Sons, ISBN 1119016185.&lt;/ref&gt; Del vzhodnih Južnih Slovanov je večino od njih asimiliral, preden je bolgarska elita ta ljudstva vključila v [[Prvo bolgarsko cesarstvo]].&lt;ref name=EB1911&gt;{{cite EB1911|wstitle=Bulgaria/History |display=Bulgaria: History: First Empire |volume=4 |pages=780}}&lt;/ref&gt;

=== Prabolgari ===
Prabolgari so bili polnomadsko ljudstvo turškega porekla, prvotno iz Srednje Azije, ki je od 2. stoletja naprej živelo v [[stepa]]h severno od [[Kavkaz]]a in okoli bregov reke [[Volga|Volge]] (takrat Itil). Ena od njih je dala povod za Prvo bolgarsko cesarstvo. Bolgarom so vladali dedni [[kan]]i. Obstajalo je več aristokratskih družin, katerih člani z vojaškimi nazivi so tvorili vladajoči razred. Bolgari so bili politeistični, a so večinoma častili vrhovno božanstvo [[Tangri]].

=== Stara Velika Bolgarija ===
{{glavni|Velika Bolgarija}}
[[File:Pontic steppe region around 650 AD.png|250px|thumb|[[Velika Bolgarija]] in sosednje regije, ok. 650 n. št.]]

Združeni pod enim samim vladarjem Kurtom ali [[Kubrat]]om (vladal ok. 605–ok. 642) so Bolgari predstavljali močno državo, ki so jo vzhodni Rimljani poznali kot [[Velika Bolgarija]]. Ta država je bila med spodnjim tokom Donave na zahodu, Črnim in [[Azovsko morje|Azovskim morjem]] na jugu, reko [[Kuban]] na vzhodu in reko [[Donec]] na severu. Glavno mesto je bila [[Fanagorija]] ob Azovu.&lt;ref&gt;(https://www.britannica.com/topic/Bulgar)&lt;/ref&gt;

Leta 635 je Kubrat podpisal mirovno pogodbo s cesarjem [[Heraklij]]em iz Bizantinskega cesarstva, s čimer je bolgarsko kraljestvo razširil še dlje na Balkan. Kasneje je Heraklij kronal Kubrata z nazivom patricij. Kraljestvo ni preživelo Kubratove smrti. Po več vojnah s [[Hazari]] so bili Bolgari dokončno poraženi in so se preselili na jug, na sever in predvsem na zahod na Balkan, kjer je živela večina drugih bolgarskih plemen, v državi, ki je bila od 5. stoletja vazal Bizantinskega cesarstva.

Eden od naslednikov kana Kubrata, [[Kotrag]], je vodil devet bolgarskih plemen na sever vzdolž bregov reke Volge v današnji Rusiji in konec 7. stoletja ustvaril kraljestvo [[Volška Bolgarija|Volških Bolgarov]]. To kraljestvo je kasneje postalo trgovsko in kulturno središče severa, saj je stalo na zelo strateškem položaju in si ustvarilo monopol nad trgovino med Arabci, Vikingi in Avari. Volški Bolgari so bili prvi, ki so premagali mongolsko hordo in desetletja varovali Evropo, toda po neštetih mongolskih vpadih je bilo Kraljestvo Volških Bolgarov uničeno, večina njegovih državljanov pa je bila pobita ali prodana kot sužnji v Aziji.

Še en naslednik kana Kubrata, [[Asparuh]] (Kotragov brat), se je preselil na zahod in zasedel današnjo južno [[Besarabija|Besarabijo]]. Po uspešni vojni z Bizancem leta 680 je Asparuhov kanat najprej osvojil Malo Skitijo in bil priznan kot neodvisna država v skladu s pogodbo, podpisano z Bizantinskim cesarstvom leta 681. To leto se običajno šteje za leto ustanovitve današnje Bolgarije, Asparuh pa za prvega bolgarskega vladarja.

Druga bolgarska horda, ki jo je vodil Asparuhov brat [[Kuber]], se je naselila v [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] in kasneje v [[Makedonija (regija)|Makedoniji]].&lt;ref&gt;Иван Микулчиќ, &quot;Средновековни градови и тврдини во Македонија&quot;, Скопје, &quot;Македонска цивилизација&quot;, 1996, стр. 29–33.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last= Mikulčik |first= Ivan |title= Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija |trans-title= Medieval cities and castles in Macedonia |series= Македонска цивилизација [Macedonian civilization] |year= 1996|publisher= Makedonska akademija na naukite i umetnostite |location= Skopje |language= mk |isbn= 9989-649-08-1 |page= 391 }}&lt;/ref&gt;

== Prvo bolgarsko cesarstvo (681–1018) ==
{{glavni|Prvo bolgarsko cesarstvo}}
[[File:Balkans about 680 A.D., foundation of the First Bulgarian Empire.png|thumb|Jugovzhodna Evropa 680–721]]

Pod vladavino Asparuha se je Bolgarija po bitki pri Ongalu razširila proti jugozahodu. Nastala je Donavska Bolgarija.

V poznem Rimskem cesarstvu je ozemlje današnje Bolgarije pokrivalo več rimskih provinc: Skitija ([[Mala Skitija]]), [[Mezija]] (Zgornja in Spodnja), [[Trakija]], [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]] (Prva in Druga), [[Rimska Dakija]] (Obalna in Notranja, obe južno od Donave), Dardanija, [[Rodopi (rimska provinca)|Rodopi]] in Hemismont, z mešanim prebivalstvom [[Romeji|bizantinskih Grkov]], [[Tračani|Tračanov]] in [[Dačani|Dačanov]], ki so večinoma govorili grško ali različice [[Ljudska latinščina|vulgarne latinščine]]. Več zaporednih valov slovanskih migracij v 6. in začetku 7. stoletja je privedlo do dramatične spremembe demografije regije in njene skoraj popolne slovanizacije.
[[File:47-cropped-manasses-chronicle.jpg|thumb|left|Miniatura 47 iz kronike Konstantina Manaseja, 14. stoletje: ''Arabci napadajo Konstantinopel med vladavino cesarja Leona III.'']]
[[File:Bulgaria under Presian.png|thumb|Ozemeljska širitev med vladavino Prezijana (836–852)]]

Sin in dedič Asparuha, [[Tervel]], je postal vladar v začetku 8. stoletja, ko je bizantinski cesar [[Justinijan II.]] prosil Tervela za pomoč pri ponovni osvojitvi prestola, za kar je Tervel od cesarstva prejel regijo Zagore in velike količine zlata. Prejel je tudi bizantinski naziv '[[Cezar (naslov)|cezar]]'. Leta pozneje se je cesar odločil izdati in napasti Bolgarijo, vendar je bila njegova vojska v [[Bitka pri Anhialu (708)|bitki pri Anhialu]] poražena. Po smrti Justinijana II. so Bolgari nadaljevali križarske vojne proti cesarstvu in leta 716 dosegli [[Konstantinopel]]. Grožnja Bolgarov in arabska nevarnost na vzhodu sta prisilili novega cesarja [[Teodozij III.|Teodozija III.]], da je s Tervelom podpisal mirovno pogodbo. Naslednik, [[Leon III. Izavrijec]], se je moral spopasti z vojsko 100.000 Arabcev pod vodstvom Maslame ibn Abd al-Malika in floto 2500 ladij, ki so leta 717 oblegale Konstantinopel. Cesar se je, zanašajoč se na pogodbo z Bolgarijo, zaprosil kana Tervela za pomoč pri soočanju z arabsko invazijo. Tervel je ponudbo sprejel in Arabci so bili zdesetkani zunaj mestnega obzidja. Flota je bila močno poškodovana s pomočjo [[grški ogenj|grškega ognja]]. Preostale ladje je uničila nevihta, ki so poskušale pobegniti. Tako se je končalo drugo arabsko obleganje Konstantinopla. Po Tervelovi vladavini so se vladajoče hiše pogosto menjavale, kar je vodilo v nestabilnost in politično krizo.

Desetletja pozneje, leta 768, je Bolgariji vladal [[Telerig]] iz hiše Dulo. Njegov vojaški pohod proti [[Konstantin V. Kopronim|Konstantinu V.]] leta 774 se je izkazal za neuspešnega. Navdušen nad uspehom proti Telerigu je bizantinski cesar poslal floto z 2000 ladjami, naloženimi s konjeniki. Ta odprava se je izkazala za neuspešno zaradi močnih severnih vetrov v bližini Mesembrije. Telerig se je zavedal povečane prisotnosti vohunov v prestolnici [[Pliska]]. Da bi zmanjšal ta bizantinski vpliv, je cesarju poslal pismo, v katerem je prosil za zatočišče v Konstantinoplu in želel vedeti, kateri bizantinski vohuni mu lahko pomagajo. Ker je poznal njihova imena, je pobil vse agente v prestolnici. Njegova vladavina je pomenila konec politične krize.

Pod vladavino [[Krum]]a (802–814) se je Bolgarija močno razširila proti severozahodu in jugu, zasedla je ozemlja med srednjo Donavo in [[Moldova (reka)|Moldovo]], celotno današnjo Romunijo, Sofijo leta 809 in [[Odrin]] leta 813 ter ogrozila sam Konstantinopel. Krum je izvedel pravno reformo z namenom zmanjšanja revščine in okrepitve družbenih vezi v svoji močno razširjeni državi.

Med vladavino kana [[Omurtag]]a (814–831) so bile severozahodne meje s Frankovskim cesarstvom trdno določene vzdolž srednje Donave. V bolgarski prestolnici [[Pliska]] so bili zgrajeni veličastna palača, poganski templji, vladarjeva rezidenca, trdnjava, citadela, vodovodi in kopališča, večinoma iz kamna in opeke.

Omurtag je izvajal politiko zatiranja kristjanov. Menologion Bazilija II. slavi cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]] in ga prikazuje kot bojevnika, ki brani pravoslavno krščanstvo pred napadi Bolgarskega cesarstva, katerega napadi na kristjane so grafično prikazani.
[[File:KoutragonChristiansBGhistory.jpg|thumb|350px|right|[[Omurtag]] ukaže umor kristjanov]]

=== Pokristjanjevanje ===

Pod [[Boris I. Bolgarski|Borisom I.]] je Bolgarija uradno postala krščanska, ekumenski patriarh pa se je strinjal, da bo v Pliski dovolil avtonomnega bolgarskega nadškofa. Misijonarja iz Konstantinopla, [[Ciril in Metod]], sta zasnovala [[glagolica|glagolico]], ki je bila v Bolgarskem cesarstvu sprejeta okoli leta 886. Pisava in starobolgarski jezik, ki se je razvil iz slovanskega,&lt;ref&gt;L. Ivanov. [[wikisource:Essential History of Bulgaria in Seven Pages|Essential History of Bulgaria in Seven Pages]]. Sofia, 2007.&lt;/ref&gt; sta povzročila bogato literarno in kulturno dejavnost, osredotočeno na Preslavsko in Ohridsko literarno šolo, ustanovljeno po ukazu Borisa I. leta 886.
[[File:The Great Basilica Klearchos 2.jpg|thumb|250px|Ruševine Pliske, prestolnice Prvega bolgarskega cesarstva od 680 do 893]]

V začetku 9. stoletja je bila v Preslavski literarni šoli razvita nova abeceda – [[cirilica]], ki je bila prirejena iz glagolice, ki sta jo izumila svetnika Ciril in Metod.&lt;ref&gt;Barford, P. M. (2001). ''The Early Slavs''. Ithaca, New York: Cornell University Press&lt;/ref&gt; Alternativna teorija pravi, da je abecedo v Ohridski literarni šoli zasnoval sveti [[Kliment Ohridski]], bolgarski učenjak in učenec Cirila in Metoda.

Do konca 9. in začetka 10. stoletja se je Bolgarija razširila do [[Epir]]a in [[Tesalija|Tesalije]] na jugu, Bosne na zahodu in nadzorovala celotno današnjo [[Romunija|Romunijo]] in vzhodno [[Madžarska|Madžarsko]] na severu, s čimer se je ponovno združila s starimi koreninami. Srbska država je nastala kot odvisnost od Bolgarskega cesarstva. Pod carjem [[Simeon I. Bolgarski|Simeonom I. Bolgarskim]] (Simeonom Velikim), ki se je izobraževal v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], je Bolgarija ponovno postala resna grožnja Bizantinskemu cesarstvu. Njegova agresivna politika je bila namenjena izpodrivanju Bizanca kot glavnega partnerja nomadskih politik na tem območju. Z spodkopavanjem načel bizantinske diplomacije in politične kulture je Simeon svoje kraljestvo spremenil v dejavnik, ki strukturira družbo v nomadskem svetu.&lt;ref&gt;Boris Todorov, &quot;The value of empire: tenth-century Bulgaria between Magyars, Pechenegs and Byzantium,&quot; ''Journal of Medieval History'' (2010) 36#4 pp&amp;nbsp;312–326&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;The First Bulgarian Empire&quot;&gt;{{cite encyclopedia |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761556147_8/Bulgaria.html#p48 |title=The First Bulgarian Empire |encyclopedia=[[Encarta]] |access-date=2007-03-03 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071204165922/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761556147_8/Bulgaria.html#p48 |archive-date=2007-12-04 }}&lt;/ref&gt;

Simeon je upal, da bo zavzel Konstantinopel in postal cesar tako Bolgarov kot Grkov, zato se je med svojim dolgim ​​vladanjem (893–927) bojeval v vrsti vojn z Bizantinci. Ob koncu njegove vladavine je fronta dosegla [[Peloponez]] na jugu, zaradi česar je postala najmočnejša država v sodobni jugovzhodni Evropi.&lt;ref name=&quot;The First Bulgarian Empire&quot;/&gt; Simeon se je razglasil za »carja (cezarja) Bolgarov in Rimljanov«, naziv, ki ga je priznal papež, ne pa bizantinski cesar. Glavno mesto [[Preslav]] naj bi tekmovalo s Konstantinoplom,&lt;ref&gt;Bakalov, Istorija na Bǎlgarija, &quot;Simeon I Veliki&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://sofia.usembassy.gov/uploads/images/9slwbq67Sfo4dBuR2WMVfg/about_bulgaria1.PDF |title=About Bulgaria |publisher=U.S. Embassy Sofia, Bulgaria |access-date=2007-03-03 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20061230015953/http://sofia.usembassy.gov/uploads/images/9slwbq67Sfo4dBuR2WMVfg/about_bulgaria1.PDF |archive-date=2006-12-30 }}&lt;/ref&gt; nova neodvisna Bolgarska pravoslavna cerkev pa je postala prvi novi patriarhat poleg pentarhije in bolgarski prevodi krščanskih besedil so se razširili po vsem slovanskem svetu tistega časa.&lt;ref&gt;{{cite book |title=Istorija na Balkanite XIV–XX vek |last=Castellan |first=Georges |others=trans. Liljana Caneva |year=1999 |publisher=Hermes |location=[[Plovdiv]] |isbn=954-459-901-0 |language=bg |page=37 }}&lt;/ref&gt;

=== Bogomilstvo ===
{{glavni|Bogomilstvo}}
[[File:Bogomilist expansion.svg|thumb|left|Širitev bogomilstva v srednjeveški Evropi]]

Med vladavino carja [[Peter I. Bolgarski|Petra I.]] (vladal 927–969) se je v Bolgariji pojavilo heretično gibanje, znano kot [[bogomilstvo]]. [[Herezija]] je bila poimenovana po njenem ustanovitelju, duhovniku Bogomilu, čigar ime lahko prevedemo kot ''drag (mil) Bogu (Bog)''. Glavni viri o bogomilstvu v Bolgariji izvirajo iz pisma ekumenskega patriarha Teofilakta iz Konstantinopla Petru I. (ok. 940), razprave Kozme Duhovnika (ok. 970) in protibogomilskega koncila carja [[Boril]]a (1211).&lt;ref&gt;{{harvnb|Fine|1991|p=172}}&lt;/ref&gt; Bogomilstvo je bila neognostična in dualistična sekta, ki je verjela, da ima Bog dva sinova, Jezusa Kristusa in Satana, ki predstavljata dva principa, dobro in zlo.&lt;ref name=&quot;fine176&quot;&gt;{{harvnb|Fine|1991|p=176}}&lt;/ref&gt; Bog je ustvaril svetlobo in nevidni svet, medtem ko se je Satan uprl in ustvaril temo, materialni svet in človeka.&lt;ref name=&quot;fine176&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Kazhdan301&quot;&gt;{{harvnb|Kazhdan|1991|p=301}}&lt;/ref&gt;

=== Upad ===
Po Simeonovi smrti je bila Bolgarija oslabljena zaradi zunanjih in notranjih vojn s Hrvati, Madžari, Pečenegi in Srbi ter širjenja bogomilske herezije.&lt;ref&gt;[https://www.britannica.com/EBchecked/topic/84090/Bulgaria/42725/The-spread-of-Christianity Reign of Simeon I], ''Encyclopædia Britannica''. Retrieved 4 December 2011. Quote: ''Under Simeon's successors Bulgaria was beset by internal dissension provoked by the spread of Bogomilism (a dualist religious sect) and by assaults from Magyars, Pechenegs, the Rus, and Byzantines.''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Browning|first=Robert|title=Byzantium and Bulgaria|year=1975|publisher=Temple Smith|pages=[https://archive.org/details/byzantiumbulgari0000brow/page/194 194–5]|isbn=0-85117-064-1|url=https://archive.org/details/byzantiumbulgari0000brow/page/194}}&lt;/ref&gt; Dva zaporedna ruska in bizantinska vdora sta leta 971 povzročila, da je bizantinska vojska zavzela prestolnico Preslav.&lt;ref&gt;Leo Diaconus: [http://oldru.narod.ru/biblio/ldt6_10.htm ''Historia''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110510074337/http://oldru.narod.ru/biblio/ldt6_10.htm |date=2011-05-10 }}, Historical Resources on Kievan Rus. Retrieved 4 December 2011. Quote:''Так в течение двух дней был завоеван и стал владением ромеев город Преслава.'' (in Russian)&lt;/ref&gt; Pod [[Samuel Bolgarski|Samuelom]] si je Bolgarija nekoliko opomogla od teh napadov in ji je uspelo osvojiti Srbijo in [[Duklja|Dukljo]].&lt;ref&gt;[http://www.vostlit.info/Texts/rus6/Dukljanin/frametext.htm Chronicle of the Priest of Duklja], full translation in Russian. Vostlit - Eastern Literature Resources. Retrieved 4 December 2011. Quote: ''В то время пока Владимир был юношей и правил на престоле своего отца, вышеупомянутый Самуил собрал большое войско и прибыл в далматинские окраины, в землю короля Владимира.'' (in Russian)&lt;/ref&gt;
[[File:RizMap10.jpg|thumb|Bolgarija pod vladavino carja Samuela]]

Leta 986 se je bizantinski cesar [[Bazilij II.]] podal na pohod, da bi osvojil Bolgarijo. Po več desetletij trajajoči vojni je leta 1014 Bolgarom zadal odločilen poraz in kampanjo zaključil štiri leta pozneje. Leta 1018, po smrti zadnjega bolgarskega carja [[Ivan Vladislav|Ivana Vladislava]], se je večina bolgarskega plemstva odločila pridružiti [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnemu rimskemu cesarstvu]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= http://www.liternet.bg/publish13/p_pavlov/buntari/zagovorite.htm|title= Заговорите на &quot;магистър Пресиан Българина&quot;|author= Pavlov, Plamen|year= 2005|work= Бунтари и авантюристи в Средновековна България|publisher= LiterNet|access-date=22 October 2011|quote=И така, през пролетта на 1018 г. &quot;партията на капитулацията&quot; надделяла, а Василий II безпрепятствено влязъл в тогавашната българска столица Охрид.}} (in Bulgarian)&lt;/ref&gt; Vendar je Bolgarija izgubila svojo neodvisnost in ostala podrejena Bizancu več kot stoletje in pol. Z razpadom države je bolgarska cerkev padla pod prevlado bizantinskih duhovnikov, ki so prevzeli nadzor nad Ohridsko nadškofijo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/84090/Bulgaria/42724/The-first-Bulgarian-empire|title=Bulgaria - history - geography|date=23 August 2023 }}&lt;/ref&gt; 

== Bolgarija pod bizantinsko oblastjo (1018–1185) ==
[[File:Byzantine Macedonia 1045CE.svg|thumb|left|Upravna delitev Bizantinskega cesarstva na Balkanu okoli leta 1045]]

Ni dokazov o večjem odporu ali uporu bolgarskega prebivalstva ali plemstva v prvem desetletju po vzpostavitvi bizantinske oblasti. Glede na obstoj tako nepopravljivih nasprotnikov Bizantincev, kot so Krakra, Nikulica, Dragaš in drugi, se zdi tako navidezna pasivnost težko razložljiva. Nekateri zgodovinarji&lt;ref name=&quot;Zlatarski&quot;&gt;Zlatarski, vol. II, pp. 1–41&lt;/ref&gt; to pojasnjujejo kot posledico koncesij, ki jih je Bazilij II. podelil bolgarskemu plemstvu, da bi si pridobil njihovo zvestobo.

Bazilij II. je zagotovil nedeljivost Bolgarije v njenih nekdanjih geografskih mejah in ni uradno odpravil lokalne oblasti bolgarskega plemstva, ki je postalo del bizantinske aristokracije kot [[arhont]]i ali [[strateg]]i. Drugič, posebne listine (kraljevi odloki) Bazilija II. so priznale [[avtokefalnost]] bolgarske ohridske nadškofije in določile njene meje, s čimer so zagotovile nadaljevanje škofij, ki so že obstajale pod Samuelom, njihovo lastnino in druge privilegije.&lt;ref&gt;Averil Cameron, ''The Byzantines'', Blackwell Publishing (2006), p. 170&lt;/ref&gt;

Po smrti Bazilija II. je cesarstvo vstopilo v obdobje nestabilnosti. Leta 1040 je [[Peter Deljan]] organiziral obsežen upor, vendar mu ni uspelo obnoviti bolgarske države in je bil ubit. Kmalu zatem je na prestol prišla dinastija [[Komneni|Komnenov]] in ustavila propad cesarstva. V tem času je bizantinska država doživela stoletje stabilnosti in napredka.

Leta 1180 je umrl zadnji sposobni Komnen, [[Manuel I. Komnen]], ki ga je nadomestila relativno nesposobna dinastija Angelov, kar je nekaterim bolgarskim plemičem omogočilo, da so organizirali upor. Leta 1185 sta Peter in [[Aseni|Asen]], vodilna plemiča domnevnega in spornega bolgarskega, kumanskega, vlaškega ali mešanega porekla, vodila upor proti bizantinski oblasti, Peter pa se je razglasil za carja [[Peter IV. Bolgarski|Petra IV.]] Naslednje leto so bili Bizantinci prisiljeni priznati neodvisnost Bolgarije. Peter se je imenoval »car Bolgarov, Grkov in Vlahov«.

== Drugo bolgarsko cesarstvo (1185–1396) ==
{{glavni|Drugo bolgarsko cesarstvo}}
[[File:Second Bulgarian Empire (1185-1196).png|thumb|Drugo bolgarsko cesarstvo v obdobju 1185–1196]]
[[File:Tsar Ivan Asen II cropped.png|thumb|200px|[[Ivan Asen II.]]]]
[[File:Bulgaria-Iván Asen2-es.svg|thumb|left|Bolgarija pod carjem Ivanom Asenom II. (1218–1241)]]

Obujena Bolgarija je zasedla ozemlje med Črnim morjem, Donavo in Staro planino, vključno z delom vzhodne Makedonije, Beogradom in dolino Morave. Nadzorovala je tudi [[Vlaška|Vlaško]].&lt;ref name=asen&gt;{{cite web |title=Войните на цар Калоян (1197–1207 г.) (in Bulgarian) |url=http://anamnesis.info/resources/Voinite_na_Car_Kaloqn_1197-1207.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://anamnesis.info/resources/Voinite_na_Car_Kaloqn_1197-1207.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Car [[Kalojan]] (1197–1207) je sklenil unijo s papeštvom, s čimer si je zagotovil priznanje naziva ''Rex'' (kralj), čeprav si je želel biti priznan kot ''cesar'' ali ''car'' Bolgarov in Vlahov. Vojno je vodil proti Bizantinskemu cesarstvu in (po letu 1204) proti vitezom [[četrta križarska vojna|četrte križarske vojne]], osvojil je velike dele Trakije, Rodopov, Češke in Moldavije ter celotno Makedonijo.

V bitki pri Odrinu leta 1205 je Kalojan premagal sile [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]] in tako omejil njegovo moč že v prvem letu njegove ustanovitve. Moč Ogrov in do neke mere Srbov je preprečila znatno širitev proti zahodu in severozahodu. Pod [[Ivan Asen II.|Ivanom Asenom II.]] (1218–1241) je Bolgarija ponovno postala regionalna sila in zasedla [[Beograd]] in [[Albanija|Albanijo]]. V napisu iz Tarnova iz leta 1230 se je imenoval »V Kristusu Gospodu zvesti car in avtokrat Bolgarov, sin starega Asena«.

Bolgarski pravoslavni patriarhat je bil obnovljen leta 1235 z odobritvijo vseh vzhodnih patriarhatov, s čimer je bila končana unija s papeštvom. Ivan Asen II. je slovel kot moder in human vladar ter je odprl odnose s katoliškim zahodom, zlasti z Benetkami in Genovo, da bi zmanjšal vpliv Bizantincev na svojo državo. [[Veliko Tarnovo|Tarnovo]] je postalo pomembno gospodarsko in versko središče – ​​»Tretji Rim«, za razliko od že tako propadajočega Konstantinopla.&lt;ref&gt;{{cite book |title=ESSENTIAL HISTORY OF BULGARIA IN SEVEN PAGES |last=Ivanov |first=Lyubomir |year=2007 |publisher=Bulgarian Academy of Sciences |location=Sofia |page=4 |url=http://en.wikisource.org/wiki/Essential_History_of_Bulgaria_in_Seven_Pages |access-date=26 October 2011|quote= Prestolnica Tiranovo je postala politično, gospodarsko, kulturno in versko središče, ki je veljalo za »tretji Rim«, v nasprotju z upadom Konstantinopla, potem ko so Turki konec 11. stoletja izgubili bizantinsko središče v Mali Aziji.}}&lt;/ref&gt; Kot Simeon Veliki v času prvega cesarstva je Ivan Asen II. razširil ozemlje na obale treh morij (Jadranskega, Egejskega in Črnega), priključil Medejo - zadnjo trdnjavo pred obzidjem Konstantinopla, leta 1235 neuspešno oblegal mesto in obnovil od leta 1018 uničeni Bolgarski patriarhat.

Vojaška in gospodarska moč države je po koncu rodbine Asen leta 1257 upadla, soočala se je z notranjimi konflikti, nenehnimi bizantinskimi in ogrskimi napadi ter mongolsko prevlado.&lt;ref name=EB1911 /&gt;&lt;ref&gt;[http://www.shsu.edu/~his_ncp/Mongolia.html The Golden Horde] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110916221127/http://www.shsu.edu/~his_ncp/Mongolia.html |date=2011-09-16 }}, Library of Congress Mongolia country study. Retrieved 4 December 2011. Quote: Mongoli so od leta 1240 do 1480 ohranili suverenost nad vzhodno Rusijo in nadzorovali zgornje Volgo, ozemlja nekdanje države Volški Bolgari, Sibirijo, severni Kavkaz, '''Bolgarijo (nekaj časa)''', Krim in Horezm.&lt;/ref&gt; Car [[Teodor Svetoslav]] (vladal 1300–1322) je od leta 1300 naprej obnovil bolgarski ugled, vendar le začasno. Politična nestabilnost je še naprej naraščala in Bolgarija je postopoma začela izgubljati ozemlje. To je privedlo do kmečkega upora pod vodstvom svinjarja [[Ivajlo|Ivajla]], ki mu je sčasoma uspelo premagati carjeve sile in se povzpeti na prestol.

=== Osmanski vpadi ===
[[File:Ottoman_conquest_of_Bulgaria.png|thumb|Osvojitev Bolgarije in padec pod osmansko oblast]]

Oslabljena Bolgarija v 14. stoletju se je soočila z novo grožnjo z juga, Osmanskim cesarstvom, ki so leta 1354 prečkali mejo v Evropo. Do leta 1371 so frakcijske delitve med fevdalnimi zemljiškimi gospodi in širjenje bogomilstva povzročile, da se je Drugo bolgarsko cesarstvo razdelilo na tri majhne države – Vidin, Tarnovo in Karvuno – in več polneodvisnih kneževin, ki so se bojevale med seboj, pa tudi z Bizantinci, Ogri, Srbi, Benečani in Genovežani.

Osmani so se soočili z majhnim odporom teh razdeljenih in šibkih bolgarskih držav. Leta 1362 so zavzeli [[Filipopolis]] ([[Plovdiv]]), leta 1382 pa [[Sofija|Sofijo]]. Osmani so nato svojo pozornost usmerili proti Srbom, ki so jih leta 1389 premagali na [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovem polju]].

== Bolgarija pod osmansko oblastjo (1396–1878) ==
{{glavni|Osmanska Bolgarija}}
Leta 1393 so Osmani po trimesečnem obleganju zavzeli Tarnovo, prestolnico Drugega bolgarskega cesarstva. Leta 1396 je Vidinsko carstvo padlo po porazu krščanske križarske vojne v [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolu]]. S tem so si Osmani dokončno podjarmili in zasedli Bolgarijo.&lt;ref name = &quot;xixcnf&quot;&gt;[https://books.google.com/books?id=Ylz4fe7757cC R.J. Crampton, A Concise History of Bulgaria, 1997, Cambridge University Press] {{ISBN|0-521-56719-X}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lord Kinross, ''The Ottoman Centuries'', Morrow QuillPaperback Edition, 1979&lt;/ref&gt;&lt;ref name = &quot;xouksi&quot;&gt;D. Hupchick, The Balkans, 2002&lt;/ref&gt; Poljsko-ogrska križarska vojna pod poveljstvom [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III. Poljskega]] se je leta 1444 odpravila na osvoboditev Bolgarije in Balkana, vendar so Turki v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] zmagali.
[[File:Chelebowski varna.jpg|thumb|250px|left|''Bitka pri Varni'', Stanisław Chlebowski]]

Nove oblasti so razpustile bolgarske institucije in ločeno bolgarsko cerkev združile z ekumenskim patriarhatom v Konstantinoplu (čeprav je majhna, avtokefalna bolgarska nadškofija Ohrid preživela do januarja 1767). Turške oblasti so uničile večino srednjeveških bolgarskih trdnjav, da bi preprečile upore. Velika mesta in območja, kjer je prevladovala osmanska oblast, so ostala močno izpraznjena do 19. stoletja.&lt;ref name=Dimitrov1&gt;Bojidar Dimitrov: ''Bulgaria Illustrated History''. BORIANA Publishing House 2002, {{ISBN|954-500-044-9}}&lt;/ref&gt;
[[File:Rumelia Eyalet, Ottoman Empire (1609).png|thumb|Rumelijski ejalet leta 1609 s prestolnico Sofijo od 1530 do 1836]]

Osmani običajno niso zahtevali, da [[kristjani]] postanejo [[muslimani]]. Kljub temu je bilo veliko primerov prisilne individualne ali množične islamizacije, zlasti v Rodopih. Bolgari, ki so spreobrnili v [[islam]], Pomaki, so ohranili bolgarski jezik, oblačila in nekatere običaje, združljive z islamom.

Osmanski sistem je začel upadati v 17. stoletju in se je konec 18. stoletja skoraj sesul. Centralna vlada se je skozi desetletja oslabila, kar je številnim lokalnim osmanskim posestnikom velikih posesti omogočilo, da so vzpostavili osebno oblast nad posameznimi regijami.&lt;ref&gt;Kemal H. Karpat, ''Social Change and Politics in Turkey: A Structural-Historical Analysis'', BRILL, 1973, {{ISBN|90-04-03817-5}}, pp.&amp;nbsp;36–39&lt;/ref&gt; V zadnjih dveh desetletjih 18. in prvem desetletju 19. stoletja se je Balkanski polotok razblinil v praktično anarhijo.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;Dennis P. Hupchick: ''The Balkans: from Constantinople to Communism'', 2002&lt;/ref&gt;

Bolgarska tradicija to obdobje imenuje kurdžaliistvo: oborožene turške skupine, imenovane kurdžaliji, so pustošile po območju. V mnogih regijah so tisoči kmetov zbežali s podeželja bodisi v lokalna mesta bodisi (pogosteje) v hribe ali gozdove; nekateri so celo zbežali čez Donavo v Moldavijo, Vlaško ali južno Rusijo. Upad osmanske oblasti je omogočil tudi postopno oživitev bolgarske kulture, ki je postala ključna sestavina ideologije narodne osvoboditve.
[[File:Vasil Levski.jpg|thumb|upright|left|[[Vasil Levski]], ključna osebnost revolucionarnega gibanja in narodni junak Bolgarije]]

Razmere so se v 19. stoletju na nekaterih območjih postopoma izboljševale. Nekatera mesta – kot so [[Gabrovo, Bolgarija|Gabrovo]], Trjavna, Karlovo, Koprivštica, [[Loveč]], [[Skopje]] – so uspevala. Bolgarski kmetje so dejansko posedovali svojo zemljo, čeprav je uradno pripadala sultanu. 19. stoletje je prineslo tudi izboljšane komunikacije, promet in trgovino. Prva tovarna v bolgarskih deželah se je odprla v Slivenu leta 1834, prvi železniški sistem (med Roussejem in Varno) pa je začel obratovati leta 1865.

Bolgarski nacionalizem se je pojavil v začetku 19. stoletja pod vplivom zahodnih idej, kot sta liberalizem in nacionalizem, ki so v državo pronicale po francoski revoluciji, večinoma prek Grčije. Grški upor proti Osmanskemu cesarstvu, ki se je začel leta 1821, je vplival tudi na majhen bolgarski izobražen razred. Toda grški vpliv je bil omejen zaradi splošnega bolgarskega zamere do grškega nadzora nad bolgarsko cerkvijo in prav boj za oživitev neodvisne bolgarske cerkve je najprej vzbudil bolgarsko nacionalistično razpoloženje.

Leta 1870 je bil s farmanom ustanovljen bolgarski eksarhat, prvi bolgarski eksarhat, Antim I., pa je postal naravni vodja nastajajočega naroda. Carigrajski patriarh se je odzval z [[Ekskomunikacija|izobčenjem]] bolgarskega eksarhata, kar je okrepilo njihovo voljo po neodvisnosti. Boj za politično osvoboditev izpod Osmanskega cesarstva se je pojavil ob soočenju z Bolgarskim revolucionarnim centralnim komitejem in Notranjo revolucionarno organizacijo, ki so jo vodili liberalni revolucionarji, kot so Vasil Levski, Hristo Botev in Ljuben Karavelov.

=== Aprilska vstaja in rusko-turška vojna (1870) ===
[[File:Vsemirnaya Illyustratsia Russo-Turkish War (1877–1878) 03.jpg|thumb|Leta 1877 je ruski general Iosif Gurko osvobodil Veliko Tarnovo in s tem končal 480-letno vladavino Osmanskega cesarstva]]
[[File:April Uprising.png|thumb|Aprilska vstaja]]

Aprila 1876 so se Bolgari uprli v aprilski vstaji. Upor je bil slabo organiziran in se je začel pred načrtovanim datumom. V veliki meri je bil omejen na območje Plovdiva, čeprav so sodelovala tudi nekatera okrožja v severni Bolgariji, Makedoniji in na območju Slivena. Vstajo so zatrli Osmani, ki so pripeljali neredne čete (''bašibuzuke'') od zunaj območja. Nešteto vasi je bilo izropanih in več deset tisoč ljudi je bilo pobitih, večina v vstajniških mestih Batak, Peruštica in Bracigovo, vsa na območju Plovdiva.
[[File:Konstantin_Makovsky_-_The_Bulgarian_martyresses.jpg|thumbnail|left|''Bolgarske mučenice'', Konstantin Makovski, 1877]]

Pokoli so sprožili širok javni odziv med liberalnimi Evropejci, kot je bil William Ewart Gladstone, ki je sprožil kampanjo proti ''bolgarskim grozotam''. Kampanjo so podprli številni evropski intelektualci in javne osebnosti. Najmočnejši odziv pa je prišel iz Rusije. Ogromno javno ogorčenje, ki ga je aprilska vstaja povzročila v Evropi, je privedlo do Konstantinopolske konference velikih sil v letih 1876–77.

Turška zavrnitev izvajanja odločitev konference je Rusiji dala dolgo pričakovano priložnost, da uresniči svoje dolgoročne cilje glede Osmanskega cesarstva. Ker je bil na kocki njen ugled, je Rusija aprila 1877 napovedala vojno Osmanskemu cesarstvu. Tudi Bolgari so se borili ob boku napredujočih Rusov. Rusija je v Bolgariji ustanovila začasno vlado. Ruska vojska in bolgarski Opalčenci so odločno premagali Osmane pri [[Šipčenski prelaz|Šipčenskem prelazu]] in Plevenu. Do januarja 1878 so osvobodili velik del bolgarskih dežel. (Glej [[Rusko-turška vojna (1877–1878)]])

== Tretja bolgarska država (1878–1946) ==
{{glavni|Kneževina Bolgarija|Kraljevina Bolgarija}}
[[File:Bulgaria San Stefano Berlin 1878 TB.png|thumb|300px|Meje Bolgarije po predhodni pogodbi iz San Stefana in poznejši Berlinski pogodbi (1878)]]

San Stefanska pogodba je bila podpisana 3. marca 1878 in je ustanovila avtonomno [[Kneževina Bolgarija|bolgarsko kneževino]] na ozemlju Drugega bolgarskega cesarstva, vključno z regijami Mezija, Trakija in Makedonija,&lt;ref name=&quot;San Stefano&quot;&gt;[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0033) San Stefano, Berlin, and Independence], Library of Congress Country Study. Retrieved 4 December 2011&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Blamires |first=Cyprian |title=World Fascism: A historical encyclopedia |publisher=ABC-CLIO |year=2006 |isbn=1-57607-941-4 |page=107 |url=https://books.google.com/books?id=nvD2rZSVau4C&amp;pg=PA107 |access-date=10 November 2011|quote=The &quot;Greater Bulgaria&quot; re-established in March 1878 on the lines of the medieval Bulgarian empire after liberation from Turkish rule did not last long.}}&lt;/ref&gt; čeprav je bila država ''de jure'' le avtonomna, je ''de facto'' delovala neodvisno. Vendar pa so druge velike sile, ki so poskušale ohraniti ravnovesje moči v Evropi in so se bale vzpostavitve velike ruske odvisne države na Balkanu, oklevale s pogodbo.&lt;ref name=&quot;San Stefano&quot;/&gt;

Posledično je [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinski sporazum (1878)]] pod nadzorom [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]] iz Nemčije in [[Benjamin Disraeli|Benjamina Disraelija]] iz Velike Britanije revidirala prejšnji sporazum in zmanjšala predlagano bolgarsko državo. Novo ozemlje Bolgarije je bilo omejeno med Donavo in Staro planino, s sedežem v stari bolgarski prestolnici [[Veliko Tarnovo]], vključno s Sofijo. Ta revizija je pustila veliko prebivalstvo etničnih Bolgarov zunaj nove države in opredelila bolgarski militaristični pristop k zunanjim zadevam ter njeno sodelovanje v štirih vojnah v prvi polovici 20. stoletja.&lt;ref name=&quot;San Stefano&quot;/&gt;&lt;ref&gt;[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0013) Historical Setting], The Library of Congress. Retrieved 4 December 2011&lt;/ref&gt;&lt;ref name=BBCProfile&gt;{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1061402.stm|work=BBC News|access-date=7 October 2010|title=Timeline: Bulgaria – A chronology of key events|date=6 May 2010}}&lt;/ref&gt;

[[Aleksander I. Bolgarski|Aleksander Battenberški]], Nemec s tesnimi vezmi z ruskim carjem, je bil od leta 1879 prvi knez (''knyaz'') sodobne Bolgarije. Vsi so predvidevali, da bo Bolgarija postala ruska zaveznica. Nasprotno, postala je branik proti ruski širitvi in ​​sodelovala z Britanci.&lt;ref&gt;K. Theodore Hoppen, ''The Mid-Victorian generation, 1846–1886'' (1998) pp 625–26.&lt;/ref&gt; Bolgarijo je leta 1885 napadla Srbija, a je premagala napadalce. S tem si je pridobila spoštovanje velikih sil in kljubovala Rusiji. V odgovor je Rusija leta 1886 dosegla abdikacijo kneza Aleksandra.&lt;ref&gt;L.S. Stavrianos, ''The Balkans since 1453'' (1958) pp 425-47.&lt;/ref&gt;

Stefan Stambolov (1854–1895) je bil med letoma 1886 in 1894 najprej regent in nato predsednik vlade novega vladarja [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinanda I. Bolgarskega]] (knez 1887–1908, car 1908–1918). Stambolov je verjel, da je bila ruska osvoboditev Bolgarije izpod turške oblasti poskus carske Rusije, da bi Bolgarijo spremenila v svoj protektorat. Njegovo politiko je zaznamoval cilj ohranitve bolgarske neodvisnosti za vsako ceno, pri čemer je sodeloval tako z liberalno večino kot s konservativno manjšinsko stranko. Pod njegovim vodstvom se je Bolgarija iz osmanske province preoblikovala v moderno evropsko državo. Stambolov je v bolgarski zunanji politiki uvedel novo smer, neodvisno od interesov katere koli velike sile. Njegov glavni cilj zunanje politike je bila združitev bolgarskega naroda v nacionalno državo, ki bi jo sestavljala vsa ozemlja bolgarskega eksarhata, ki ga je sultan podelil leta 1870. Stambolov je vzpostavil tesne stike s sultanom, da bi oživil bolgarski narodni duh v Makedoniji in se uprl rusko podprti grški in srbski propagandi. Zaradi Stambolovljeve taktike je sultan priznal Bolgare kot prevladujoče ljudstvo v Makedoniji in dal zeleno luč ustanovitvi močne cerkve in kulturnih ustanov. Stambolov se je z zahodnoevropskimi državami pogajal o posojilih za razvoj gospodarske in vojaške moči Bolgarije. Delno je to motivirala njegova želja po ustvarjanju sodobne vojske, ki bi lahko zavarovala celotno državno ozemlje. Njegov pristop do zahodne Evrope je bil diplomatski manevrski pristop. Razumel je interese avstrijskega cesarstva v Makedoniji in je svoje diplomate ustrezno opozoril. Njegovo notranjo politiko je zaznamoval poraz terorističnih skupin, ki jih je sponzorirala Rusija, krepitev pravne države ter hitra gospodarska in izobraževalna rast, kar je vodilo do progresivnih družbenih in kulturnih sprememb ter razvoja sodobne vojske, sposobne zaščititi neodvisnost Bolgarije. Stambolov se je zavedal, da mora biti Bolgarija politično, vojaško in gospodarsko močna, da doseže nacionalno združitev. Začrtal je politično pot, ki je Bolgarijo spremenila v močno regionalno silo, ki so jo spoštovale takratne velike sile. Vendar je bilo regionalno vodstvo Bolgarije kratkotrajno. Po Stambolovljevi smrti je bila neodvisna pot njegove politike opuščena.&lt;ref&gt;Duncan M. Perry, ''Stefan Stambolov and the emergence of modern Bulgaria, 1870-1895'' (Duke University Press, 1993).&lt;/ref&gt;

Bolgarija se je izpod turške oblasti izvila kot revna, nerazvita kmetijska država z malo industrije ali izkoriščenimi naravnimi viri. Večina zemlje je bila v lasti malih kmetov, kmetje pa so leta 1900 predstavljali 80 % od 3,8 milijona prebivalcev. ''[[Agrarizem]]'' je bil prevladujoča politična filozofija na podeželju, saj je kmetstvo organiziralo gibanje, neodvisno od katere koli obstoječe stranke. Leta 1899 je bila ustanovljena Bolgarska agrarna zveza, ki je združila podeželske intelektualce, kot so učitelji, z ambicioznimi kmeti. Spodbujala je sodobne kmetijske prakse in osnovnošolsko izobraževanje.&lt;ref&gt;John Bell, &quot;The Genesis of Agrarianism in Bulgaria,&quot; ''Balkan Studies,'' (1975) 16#2 pp&amp;nbsp;73–92&lt;/ref&gt;

Vlada je spodbujala modernizacijo s posebnim poudarkom na izgradnji mreže osnovnih in srednjih šol. Do leta 1910 je bilo 4800 osnovnih šol, 330 licejev, 27 visokošolskih zavodov in 113 poklicnih šol. Med letoma 1878 in 1933 je Francija financirala številne knjižnice, raziskovalne inštitute in katoliške šole po vsej Bolgariji. Leta 1888 je bila ustanovljena univerza. Leta 1904 se je preimenovala v Univerzo v Sofiji, kjer so tri fakultete za zgodovino in filologijo, fiziko in matematiko ter pravo izobraževale državne uslužbence za nacionalne in lokalne vladne urade. Postala je središče nemških in ruskih intelektualnih, filozofskih in teoloških vplivov.&lt;ref&gt;Nedyalka Videva, and Stilian Yotov, &quot;European Moral Values and their Reception in Bulgarian Education,&quot; ''Studies in East European Thought,'' March 2001, Vol. 53 Issue 1/2, pp&amp;nbsp;119–128&lt;/ref&gt;

V prvem desetletju stoletja je bila Univerza zaznamovana s trajno blaginjo in stalno rastjo mest. Glavno mesto Sofija se je povečalo za faktor 600 – z 20.000 prebivalcev leta 1878 na 120.000 leta 1912, predvsem iz kmetov, ki so prišli iz vasi, da bi postali delavci, obrtniki in iskalci položajev. Makedonci so od leta 1894 naprej uporabljali Bolgarijo kot oporišče za agitacijo za neodvisnost od Osmanskega cesarstva. Leta 1903 so sprožili slabo načrtovan upor, ki je bil brutalno zatrt in je privedel do desettisočev dodatnih beguncev, ki so se zgrinjali v Bolgarijo.&lt;ref&gt;Pundeff, 1992 pp&amp;nbsp;65–70&lt;/ref&gt;

=== Balkanske vojne ===
{{glavni|Balkanski vojni}}
[[File:First Balkan war.png|thumb|350px|left|Zemljevid operacij Balkanske lige leta 1912, bolgarske sile v rdeči barvi]]

V letih po osamosvojitvi je Bolgarija postajala vse bolj militarizirana in so jo pogosto imenovali ''Prusija Balkana'', glede na njeno željo po reviziji Berlinskega sporazuma z vojskovanjem.&lt;ref&gt;{{cite book|last= Dillon|first= Emile Joseph|title= The Inside Story of the Peace Conference|url= http://www.mirrorservice.org/sites/ftp.ibiblio.org/pub/docs/books/gutenberg/1/4/4/7/14477/14477-h/14477-h.htm|access-date= 15 June 2009|orig-year= 1920|date=February 1920|publisher= Harper|isbn=978-3-8424-7594-6|chapter= XV|quote= The territorial changes which the Prussia of the Balkans was condemned to undergo are neither very considerable nor unjust.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Pinon|first=Rene|title=L'Europe et la Jeune Turquie: les aspects nouveaux de la question d'Orient|year=1913|publisher=Perrin et cie|location=Paris|isbn=978-1-144-41381-9&lt;!-- (Nabu Press Edition)--&gt;|url=https://books.google.com/books?id=xL9DAAAAYAAJ&amp;q=prusse+des+balkans|quote=On a dit souvent de la Bulgarie qu'elle est la Prusse des Balkans|language=fr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |title=И аз на тоя свят. Спомени от разни времена |last=Balabanov|first=A. |year=1983 |pages=72–361}} (in Bulgarian)&lt;/ref&gt; Razdelitev ozemelj na Balkanu s strani velikih sil brez upoštevanja etnične sestave je povzročila val nezadovoljstva ne le v Bolgariji, temveč tudi v sosednjih državah. Leta 1911 je nacionalistični premier Ivan Geshov sklenil zavezništvo z Grčijo in Srbijo, da bi skupaj napadli Osmansko cesarstvo in revidirali obstoječe sporazume glede etničnih meja.&lt;ref name=&quot;Pundeff, 1992 pp 70-72&quot;&gt;Pundeff, 1992 pp&amp;nbsp;70–72&lt;/ref&gt;

Februarja 1912 je bila podpisana tajna pogodba med Bolgarijo in Srbijo, maja 1912 pa je bil podoben sporazum sklenjen z Grčijo. V pakt je bila vključena tudi [[Kraljevina Črna gora]]. Pogodbe so predvidevale delitev regij Makedonije in Trakije med zavezniki, čeprav so bile meje delitve nevarno nejasne. Potem ko je Osmansko cesarstvo zavrnilo izvedbo reform na spornih območjih, je oktobra 1912 izbruhnila prva balkanska vojna, v času, ko so bili Osmani v [[Italijansko-turška vojna|veliki vojni z Italijo v Libiji]]. Zavezniki so Osmane zlahka premagali in zavzeli večino njenega evropskega ozemlja.&lt;ref name=&quot;Pundeff, 1992 pp 70-72&quot;/&gt;

Bolgarija je utrpela največje žrtve od vseh zaveznikov, hkrati pa je imela tudi največje ozemeljske zahteve. Zlasti Srbi se s tem niso strinjali in niso želeli izpustiti nobenega ozemlja, ki so ga zavzeli v severni Makedoniji (torej ozemlja, ki približno ustreza sodobni Republiki Severni Makedoniji), češ da bolgarska vojska ni dosegla svojih predvojnih ciljev pri Odrinu (zavzeti ga brez srbske pomoči) in da je treba predvojni sporazum o delitvi Makedonije revidirati. Nekateri krogi v Bolgariji so se nagibali k vojni s Srbijo in Grčijo zaradi tega vprašanja.

Junija 1913 sta Srbija in Grčija sklenili novo zavezništvo proti Bolgariji. Srbski premier [[Nikola Pašić]] je Grčiji obljubil Trakijo [brez omembe], če bo pomagala Srbiji braniti ozemlje, ki ga je zavzela v Makedoniji; Grški premier [[Elefterios Venizelos]] se je strinjal [brez sklicevanja]. Car Ferdinand je to videl kot kršitev predvojnih sporazumov in ga je na skrivaj spodbujala Nemčija in [[Avstro-Ogrska]], zato je 29. junija napovedal vojno Srbiji in Grčiji.

Srbske in grške sile so bile sprva pregnane z zahodne meje Bolgarije, a so hitro pridobile prednost in prisilile Bolgarijo k umiku. Boji so bili zelo ostri, z veliko žrtvami, zlasti med ključno bitko pri Bregalnici. Kmalu zatem je Romunija vstopila v vojno na strani Grčije in Srbije ter napadla Bolgarijo s severa. Osmansko cesarstvo je to videlo kot priložnost za povrnitev izgubljenih ozemelj in napadlo tudi z jugovzhoda.

Bolgarija se je soočila z vojno na treh različnih frontah in zaprosila za mir. Prisiljena je bila odstopiti večino svojih ozemeljskih pridobitev v Makedoniji Srbiji in Grčiji, Adrianopolu Osmanskemu cesarstvu in regiji Južne Dobrudže Romuniji. Dve balkanski vojni sta močno destabilizirali Bolgarijo, ustavili njeno do takrat stabilno gospodarsko rast in pustili 58.000 mrtvih in več kot 100.000 ranjenih. Grenkoba zaradi domnevne izdaje nekdanjih zaveznikov je okrepila politična gibanja, ki so zahtevala vrnitev Makedonije Bolgariji.&lt;ref&gt;Charles Jelavich and Barbara Jelavich, ''The Establishment of the Balkan National States, 1804–1920'' (1977) pp&amp;nbsp;216–21, 289&lt;/ref&gt;

=== Prva svetovna vojna ===
[[File:Bulgarian soldiers with wire cutters WWI (contrasted).jpg|thumb|250px|Bolgarski vojaki režejo sovražnikovo bodečo žico in se pripravljajo na napredovanje, verjetno leta 1917]]

Po balkanskih vojnah se je bolgarsko mnenje obrnilo proti Rusiji in zahodnim silam, ki so Bolgare izdale. Vlada Vasila Radoslavova je združila Bolgarijo z Nemškim cesarstvom in Avstro-Ogrsko, čeprav je to pomenilo, da postane zaveznica Osmanov, tradicionalnega sovražnika Bolgarije. Toda Bolgarija zdaj ni imela nobenih zahtev do Osmanov, medtem ko so Srbija, Grčija in Romunija (zaveznice Velike Britanije in Francije) imele ozemlja, ki so jih v Bolgariji dojemali kot bolgarska.

Bolgarija je prvo leto prve svetovne vojne prestala in si opomogla od balkanskih vojn.&lt;ref&gt;Richard C. Hall, &quot;Bulgaria in the First World War,&quot; ''Historian,'' (Summer 2011) 73#2 pp&amp;nbsp;300–315&lt;/ref&gt; Nemčija in Avstrija sta spoznali, da potrebujeta bolgarsko pomoč, da bi vojaško premagali Srbijo, s čimer sta odprli oskrbovalne poti iz Nemčije v Turčijo in okrepili vzhodno fronto proti Rusiji. Bolgarija je vztrajala pri velikih ozemeljskih pridobitvah, zlasti v Makedoniji, ki jih Avstrija ni hotela odobriti, dokler ni vztrajal Berlin. Bolgarija se je pogajala tudi z zavezniki, ki so ponudili nekoliko manj radodarne pogoje. Car se je odločil za Nemčijo in Avstrijo ter z njima septembra 1915 podpisal zavezništvo, skupaj s posebnim bolgarsko-turškim dogovorom. Predvideval je, da bo Bolgarija po vojni prevladovala na Balkanu.&lt;ref&gt;Charles Jelavich and Barbara Jelavich, ''The Establishment of the Balkan National States, 1804–1920'' (1977) pp&amp;nbsp;289–90&lt;/ref&gt;

Bolgarija, ki je imela kopensko vojsko na Balkanu, je oktobra 1915 napovedala vojno Srbiji. Velika Britanija, Francija in Italija so se odzvale z napovedjo vojne Bolgariji. V zavezništvu z Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Osmanskim cesarstvom je Bolgarija dosegla vojaške zmage proti Srbiji in Romuniji, okupirala velik del Makedonije (oktobra je zavzela Skopje), prodrla v grško Makedonijo in septembra 1916 od Romunije zavzela Dobrudžo. Tako je bila Srbija začasno izključena iz vojne, Turčija pa je bila začasno rešena pred propadom.&lt;ref&gt;Gerard E. Silberstein, &quot;The Serbian Campaign of 1915: Its Diplomatic Background,&quot; ''American Historical Review,'' October 1967, Vol. 73 Issue 1, pp&amp;nbsp;51–69 [https://www.jstor.org/pss/1849028 in JSTOR]&lt;/ref&gt; Do leta 1917 je Bolgarija v 1.200.000 možni vojski postavila več kot četrtino svojega 4,5 milijona prebivalcev,&lt;ref&gt;{{cite book| last1=Tucker| first1=Spencer C| last2=Roberts| first2=Priscilla Mary| title=Encyclopedia of World War I| publisher=ABC-Clio| year=2005| page=273| isbn=1-85109-420-2| oclc=61247250}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.cepr.org/meets/wkcn/1/1699/papers/Broadberry_Klein.pdf |title=Aggregate and per capita GDP in Europe, 1870–2000: Continental, regional and national data with changing boundaries |last1=Broadberry |first1=Stephen |last2=Klein |first2=Alexander |date=8 February 2008 |publisher=Department of Economics at the University of Warwick, Coventry |access-date=8 November 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120622094503/http://www.cepr.org/meets/wkcn/1/1699/papers/Broadberry_Klein.pdf |archive-date=22 June 2012 }}&lt;/ref&gt; in zadala velike izgube Srbiji (Kajmakčalan), Veliki Britaniji (Dojran), Franciji (Monastir), Ruskemu cesarstvu (Dobrič) in Kraljevini Romuniji (Tutrakan).

Vendar pa je vojna kmalu postala nepriljubljena pri večini Bolgarov, ki so trpeli velike gospodarske stiske in se niso marali bojevati proti svojim pravoslavnim rojakom v zavezništvu z muslimanskimi Osmani. Vodja Agrarne stranke Aleksandur Stambolijski je bil leta 1915 zaprt zaradi nasprotovanja vojni. [[Ruska revolucija]] februarja 1917 je imela velik vpliv v Bolgariji, saj je med vojaki in v mestih širila protivojno in protimonarhistično razpoloženje. Junija je Radoslavova vlada odstopila. V vojski so izbruhnili upori, Stambolijski je bil izpuščen in razglašena je bila republika.

=== Medvojna leta ===
Septembra 1918 je car Ferdinand abdiciral v korist svojega sina Borisa III., da bi preprečil protimonarhične revolucionarne težnje. V skladu z [[Neulijska mirovna pogodba|Neuillyjsko mirovno pogodbo]] (november 1919) je Bolgarija odstopila svojo egejsko obalo Grčiji, priznala obstoj [[Jugoslavija|Jugoslavije]], skoraj vse svoje makedonsko ozemlje odstopila [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]] ter morala [[Dobrudža|Dobrudžo]] vrniti Romuniji. Država je morala zmanjšati svojo vojsko na največ 22.000 mož in plačati odškodnino, ki je presegla 400 milijonov dolarjev. Bolgari rezultate pogodbe običajno imenujejo ''druga nacionalna katastrofa''.&lt;ref&gt;{{cite book|author=Raymond Detrez|title=Historical Dictionary of Bulgaria|url=https://books.google.com/books?id=hywaBgAAQBAJ&amp;pg=PA346|year=2014|publisher=Rowman &amp; Littlefield|page=346|isbn=9781442241800}}&lt;/ref&gt;
[[File:BASA-3K-7-342-28-Boris III of Bulgaria.jpeg|thumb|upright|Car Boris III.]]

Volitve marca 1920 so agrarjem dale veliko večino in Aleksandar Stambolijski je oblikoval prvo bolgarsko kmečko vlado. Soočil se je z ogromnimi socialnimi težavami, a mu je uspelo izvesti številne reforme, čeprav je nasprotovanje srednjega in višjega razreda, posestnikov in častnikov vojske ostalo močno. Marca 1923 je Stambolijski podpisal sporazum s Kraljevino Jugoslavijo, s katerim je priznal novo mejo in se strinjal z zatiranjem [[Notranja makedonska revolucionarna organizacija|Notranje makedonske revolucionarne organizacije]] (VMRO), ki se je zavzemala za vojno za ponovno odvzem Makedonije od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;John D. Bell 1977&quot;&gt;John D. Bell, ''Peasants in Power: Alexander Stamboliski and the Bulgarian Agrarian National Union, 1899–1923'' (1977)&lt;/ref&gt;

To je sprožilo nacionalistično reakcijo in državni udar 9. junija 1923 je sčasoma privedel do atentata na Stambolijskega. Oblast je prevzela skrajno desničarska vlada pod vodstvom Aleksandra Cankova, ki sta jo podpirali vojska in VMRO, in izvedla beli teror proti agrarcem in komunistom. Leta 1926 je po kratkem incidentu v Petriču car prepričal Cankova k odstopu, oblast je prevzela bolj zmerna vlada pod vodstvom Andreja Ljapčeva in razglasila je amnestijo, čeprav so komunisti ostali prepovedani. Ljudska zveza, vključno z reorganiziranimi agrarci, je zmagala na volitvah leta 1931 pod imenom ''Ljudski blok''.&lt;ref name=&quot;John D. Bell 1977&quot;/&gt;

Maja 1934 se je zgodil še en državni udar, v katerem je bil Ljudski blok odstavljen z oblasti in vzpostavljen avtoritarni vojaški režim na čelu s Kimonom Georgievom. Leto kasneje je carju Borisu uspelo odstraniti vojaški režim z oblasti in obnoviti obliko parlamentarne vladavine (brez ponovne vzpostavitve političnih strank) pod svojim strogim nadzorom. Carski režim je razglasil nevtralnost, vendar se je Bolgarija postopoma zbližala z [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] in [[Kraljevina Italija|fašistično Italijo]].

=== Druga svetovna vojna ===

Ob izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vlada Kraljevine Bolgarije pod vodstvom Bogdana Filova razglasila nevtralnost, odločena, da jo bo spoštovala do konca vojne, vendar je upala na nekrvave ozemeljske pridobitve, zlasti na ozemljih z znatnim bolgarskim prebivalstvom, ki so jih po drugi balkanski in prvi svetovni vojni zasedle sosednje države. Vendar je bilo jasno, da bo osrednji geopolitični položaj Bolgarije na Balkanu neizogibno vodil do močnega zunanjega pritiska obeh strani druge svetovne vojne.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=THE GERMAN CAMPAIGN IN THE BALKANS (SPRING 1941): PART I| url=https://history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_1.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20071225065044/http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_1.htm|url-status=dead|archive-date=December 25, 2007|access-date=2022-01-20|website=history.army.mil}}&lt;/ref&gt; Turčija je imela z Bolgarijo pakt o nenapadanju.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Foreign Relations of the United States Diplomatic Papers, 1941, The British Commonwealth; The Near East and Africa, Volume III - Office of the Historian|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1941v03/d890|access-date=2022-01-20|website=history.state.gov}}&lt;/ref&gt;

Bolgariji je uspelo s pogodbo iz Craiove, ki jo je sponzorirala os, 7. septembra 1940 doseči pogajanja o povrnitvi Južno Dobrudžo, ki je bila od leta 1913 del Romunije, kar je okrepilo bolgarsko upanje na rešitev ozemeljskih problemov brez neposrednega sodelovanja v vojni. Vendar je bila Bolgarija leta 1941 prisiljena pridružiti se [[Sile osi|silam osi]], ko so nemške čete, ki so se pripravljale na [[Bitka za Grčijo|napad na Grčijo]] iz Romunije, dosegle bolgarske meje in zahtevale dovoljenje za prehod čez bolgarsko ozemlje. Car Boris III., ki mu je grozila neposredna vojaška konfrontacija, ni imel druge izbire, kot da se pridruži fašističnemu bloku, kar je bilo uradno potrjeno 1. marca 1941. Ljudsko nasprotovanje je bilo slabo, saj je bila [[Sovjetska zveza]] v [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu o nenapadanju z Nemčijo]].&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.bulgaria-embassy.org/History_of_Bulgaria.htm#BULGARIA%20DURING%20WORLD%20WAR%20II |title= History of Bulgaria|website=bulgaria-embassy.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20101011003946/http://www.bulgaria-embassy.org/History_of_Bulgaria.htm |archive-date=2010-10-11}}&lt;/ref&gt; Vendar je kralj zavrnil izročitev bolgarskih Judov nacistom, s čimer je rešil 50.000 življenj.&lt;ref&gt;[http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005355 BULGARIA] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110926081523/http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005355 |date=2011-09-26}} United States Holocaust Memorial Museum. 1 April 2010. Retrieved 14 April 2010.&lt;/ref&gt; Bolgarija je poslala okupacijske sile v vzhodno Srbijo, Makedonijo in severno Grčijo (ozemlja, ki jih je imela za svoja), kjer so se dogajala grozodejstva in lokalni Judje so bili poslani v taborišča smrti.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web |last=Kassabov |first=Ognian |title=No, Bulgaria Doesn't Need to Bury the Communist Past |url=https://jacobin.com/2024/01/bulgaria-soviet-army-monument-dismantling-far-right |access-date= |website=jacobin.com |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Odporniško gibanje, organizirano za boj proti silam [[Wehrmacht]]a v Bolgariji in oblastem [[Kraljevina Bolgarija|Kraljevine Bolgarije]]. Bilo je večinoma komunistično in prosovjetsko usmerjeno.

Bolgarija se ni pridružila [[Operacija Barbarossa|nemški invaziji na Sovjetsko zvezo]], ki se je začela 22. junija 1941, niti ni napovedala vojne Sovjetski zvezi. Kljub odsotnosti uradnih vojnih napovedi obeh strani pa je bila bolgarska mornarica vpletena v številne spopade s sovjetsko [[Črnomorska flota|črnomorsko floto]], ki je napadla bolgarske ladje. Poleg tega so se bolgarske oborožene sile, nameščene na Balkanu, borile proti različnim odporniškim skupinam. Nemčija je bolgarsko vlado prisilila, da je 13. decembra 1941 napovedala simbolično vojno Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike, kar je povzročilo bombardiranje Sofije in drugih bolgarskih mest s strani zavezniških letal.

23. avgusta 1944 je Romunija zapustila Sile osi in napovedala vojno Nemčiji ter sovjetskim silam dovolila prečkanje njenega ozemlja in doseganje Bolgarije. 5. septembra 1944 je Sovjetska zveza napovedala vojno Bolgariji in jo napadla. V treh dneh so Sovjeti zasedli severovzhodni del Bolgarije skupaj s ključnima pristaniškima mestoma [[Varna]] in [[Burgas]]. Medtem je Bolgarija 5. septembra napovedala vojno nacistični Nemčiji. Bolgarski vojski je bilo ukazano, naj se ne upira.&lt;ref name=&quot;Pavlowitch 2008 238–240&quot;&gt;{{cite book |title=Hitler's new disorder: the Second World War in Yugoslavia |last=Pavlowitch |first=Stevan K.|year=2008 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-70050-4 |pages=238–240 |url=https://books.google.com/books?id=R8d2409V9tEC&amp;q=puppet++State+in+Macedonia++1944+mihailov&amp;pg=PA239}}&lt;/ref&gt;

9. septembra 1944 je bila v državnem udaru strmoglavljena vlada predsednika vlade Konstantina Muravieva in nadomeščena z vlado Očetovske fronte pod vodstvom Kimona Georgieva. 16. septembra 1944 je sovjetska [[Rdeča armada]] vstopila v Sofijo.&lt;ref name=&quot;Pavlowitch 2008 238–240&quot;/&gt; Oktobra 1944 je bila odrejena mobilizacija in Bolgarija je poslala tri armade v boj pod operativnim poveljstvom 3. ukrajinske fronte Rdeče armade, da bi odbila napad Wehrmachta po vsej Srednji Evropi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Bolgarska vojska je med operacijami na Kosovu in pri Stracinu dosegla več zmag proti 7. prostovoljni gorski diviziji SS Prinz Eugen (pri Nišu), 22. pehotni diviziji (pri Strumici) in drugim nemškim silam.&lt;ref&gt;Великите битки и борби на българите след освобождението, Световна библиотека, София, 2007, стр.73–74.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Waffen-SS&quot;&gt;{{cite book | last = Williamson | first = Gordon|author-link=| year = 2004 | title = The Waffen-SS (2) 6. to 10. Divisions | publisher = Osprey | page = 14 | isbn = 1-84176-590-2}}&lt;/ref&gt; Sovjetska vojska se je po enem letu umaknila iz Bolgarije.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Ljudska republika Bolgarija (1946–1991) ==
{{glavni|Ljudska republika Bolgarija}}
[[File:Sofia, 1984.jpg|thumb|250px|Sedež Bolgarske komunistične partije leta 1984]]

Od leta 1946 do 1991 je bila država znana kot [[Ljudska republika Bolgarija]] (LRB) in ji je vladala Bolgarska komunistična partija (BCP), ki se je preoblikovala in leta 1990 spremenila ime v &quot;Bolgarska socialistična partija&quot;.

Komunistični voditelj [[Georgi Dimitrov]] je bil od leta 1923 v izgnanstvu, večinoma v Sovjetski zvezi. Čeprav je Stalin usmrtil številne druge izgnance, je bil Dimitrovu blizu in ga je zato imenoval na visoke položaje. Po aretaciji Dimitrova v Berlinu je leta 1933 med požigom ''Rajhstaga'' pokazal velik pogum, zaradi česar ga je [[Josif Stalin|Stalin]] v obdobju Ljudske fronte imenoval za vodjo [[Kominterna|Kominterne]].&lt;ref&gt;Georgi Dimitrov, ''Dimitrov and Stalin: 1934-1943: letters from the Soviet archives'' (Yale University Press, 2000) p xix.&lt;/ref&gt;

Po letu 1944 se je Dimitrov zbližal tudi z [[Zveza komunistov Jugoslavije|jugoslovanskim komunističnim]] voditeljem [[Josip Broz Tito|Josipom Brozom Titom]] in verjel, da bi morali Jugoslavija in Bolgarija kot tesno povezana južnoslovanska ljudstva oblikovati federacijo. Tej ideja ni bil naklonjen Stalin. Že dolgo obstajajo sumi, da Dimitrovova nenadna smrt v Moskvi julija 1949 ni bila naključna, vendar to ni bilo nikoli dokazano. Dimitrovova smrt je sovpadala s Stalinovo izključitvijo Tita iz [[Informbiro]]ja, sledil pa ji je ''titoistični'' lov na čarovnice v Bolgariji. Lov na čarovnice je dosegel vrhunec s predstavitvenim procesom in usmrtitvijo podpredsednika vlade Trajča Kostova (umrl 16. decembra 1949). Ko je januarja 1950 umrl ostareli premier Vasil Kolarov (rojen leta 1877), je ta sedež prešel na stalinista Vulka Červenkova (1900–1980).

Stalinistična faza v Bolgariji je trajala manj kot pet let. Pod Červenkovim vodstvom je bilo kmetijstvo kolektivizirano in začela se je obsežna kampanja industrializacije. Bolgarija je sprejela tudi centralno načrtovano gospodarstvo, podobno kot v drugih državah SEV; Ko se je sredi 1940-ih začela kolektivizacija, je bila Bolgarija pretežno agrarna država, s približno 80 % prebivalstva na podeželju.&lt;ref&gt;Valentino, Benjamin A (2005). Final solutions: mass killing and genocide in the twentieth century. Cornell University Press. pp. 91–151.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Rummel, Rudolph, Statistics of Democide, 1997.&lt;/ref&gt; Čeprav je leta 1950 prekinil diplomatske odnose z ZDA, je bila Červenkova baza podpore v komunistični partiji preozka, da bi dolgo zdržal, ko Stalin, njegov pokrovitelj, ni bil več na oblasti. Po Stalinovi smrti marca 1953 je bil Červenkov marca 1954 z odobritvijo novega vodstva v Moskvi odstavljen s položaja sekretarja partije, njegovo mesto pa je zasedel [[Todor Živkov]]. Červenkov je ostal predsednik vlade do aprila 1955, ko je bil odpuščen in ga je nadomestil Anton Jugov.

Do sredine 1950-ih se je življenjski standard znatno zvišal, leta 1957 pa so delavci kolektivnih kmetov imeli koristi od prvega kmetijskega pokojninskega in socialnega sistema v vzhodni Evropi.&lt;ref&gt;[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0062) Domestic policy and its results], Library of Congress&lt;/ref&gt; Bolgarija je od 1950-ih naprej doživela hiter industrijski razvoj. Od 1960-ih se je zdelo, da se je gospodarstvo države globoko preoblikovalo. Kljub dosežkom te modernizacije je ostalo veliko težav, kot so slaba stanovanjska situacija in neustrezna mestna infrastruktura.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{cite web |title=How communist Bulgaria became a leader in tech and sci-fi &amp;#124; Aeon Essays |url=https://aeon.co/essays/how-communist-bulgaria-became-a-leader-in-tech-and-sci-fi |accessdate=2026-03-26 |archive-date=2025-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251211191433/https://aeon.co/essays/how-communist-bulgaria-became-a-leader-in-tech-and-sci-fi |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V tem obdobju je Živkov sprožil različne reforme in sprejel nekaj eksperimentalnih tržno usmerjenih politik.&lt;ref name=&quot;csecon&quot;&gt;William Marsteller. &quot;The Economy&quot;. [http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/bgtoc.html Bulgaria country study] (Glenn E. Curtis, editor). Library of Congress Federal Research Division (June 1992)&lt;/ref&gt; Proizvodnja države se je sčasoma preusmerila v visoko tehnologijo, sektor, ki je med letoma 1985 in 1990 predstavljal 14 % BDP. V njem je tovarniško proizvajala procesorje, trde diske, disketne pogone in industrijske robote.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Ljudmila Živkova, političarka in hči Todorja Živkova, si je prizadevala za promocijo bolgarske nacionalne dediščine, kulture in umetnosti na svetovni ravni.ref&gt;[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0068) The Political Atmosphere in the 1970s], Library of Congress&lt;/ref&gt; Asimilacijska kampanja poznih osemdesetih let, usmerjena proti etničnim Turkom, je povzročila izselitev približno 300.000 bolgarskih Turkov v Turčijo,&lt;ref&gt;{{Cite news |first = Celestine |last  = Bohlen |title= Vote Gives Key Role to Ethnic Turks |url= https://www.nytimes.com/1991/10/17/world/bulgaria-vote-gives-key-role-to-ethnic-turks.html  |work  = The New York Times |date= 1991-10-17 |access-date  = 2009-07-15 |quote  =...&amp;nbsp;in the 1980s&amp;nbsp;... the Communist leader, Todor Zhivkov, began a campaign of cultural assimilation that forced ethnic Turks to adopt Slavic names, closed their mosques and prayer houses and suppressed any attempts at protest. One result was the mass exodus of more than 300,000 ethnic Turks to neighboring Turkey in 1989&amp;nbsp;... }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;
[https://www.reuters.com/article/lifestyleMolt/idUSTRE55001C20090601 Cracks show in Bulgaria's Muslim ethnic model]. Reuters. May 31, 2009.&lt;/ref&gt; kar je povzročilo znaten upad kmetijske proizvodnje zaradi izgube delovne sile.&lt;ref name=cia1990&gt;{{cite web|url=http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact90/world12.txt|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|access-date=2010-02-07|title=1990 CIA World Factbook|archive-date=2011-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110427053700/http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact90/world12.txt|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Republika Bolgarija (od leta 1989) ==

Ko se je konec 1980-ih v Bolgariji čutil vpliv reformnega programa [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] v Sovjetski zvezi, je Bolgarska komunistična partija (BCP) postala prešibka, da bi se uprla zahtevi po spremembah. Novembra 1989 so v Sofiji potekale demonstracije, povezane z ekološkimi vprašanji, ki so se kmalu razširile v široko kampanjo za politične reforme. BCP se je odzvala z odstavitvijo Živkova in njegovo zamenjavo s Petrom Mladenovim, kar je povzročilo le kratko obdobje miru.

Februarja 1990 se je BCP prostovoljno odpovedala svojemu monopolu nad oblastjo, junija pa so v državi potekale prve svobodne volitve po letu 1931. Na teh volitvah je BCP ohranila svoj položaj vodilne bolgarske stranke, čeprav ne brez opustitve svojega trdolinijskega krila in sprejela ime Bolgarska socialistična stranka (BSP). Julija 1991 je bila sprejeta nova ustava, v kateri je bil sistem vlade določen kot parlamentarna republika z neposredno izvoljenim predsednikom in predsednikom vlade, ki je odgovoren državnemu zboru.
[[File:Vladimir Putin in Bulgaria 17-18 January 2008-6.jpg|thumb|250px|Predsednik Georgi Parvanov (levo) z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, 2008]]

Tako kot drugi postkomunistični režimi v vzhodni Evropi je bil tudi za Bolgarijo prehod v kapitalizem bolj težaven, kot je bilo pričakovano. Na naslednjih volitvah je oblast prevzela protikomunistična Zveza demokratičnih sil (UDF), Berova vlada pa je med letoma 1992 in 1994 izvedla privatizacijo zemljišč in industrije z izdajo delnic v državnih podjetjih vsem državljanom. Vendar je to spremljala množična brezposelnost, saj so propadle nekonkurenčne industrije in razkrilo se je zaostalo stanje bolgarske industrije in infrastrukture. BSP se je zato zavzemala za zaščito revnih pred ekscesi prostega trga.

Negativni odzivi na gospodarske reforme so leta 1995 privedli do tega, da je Žan Videnov (BSP) prevzel funkcijo predsednika vlade. Vendar pa se je leta 1996 tudi vlada BSP soočala s težavami, zato je bil na volitvah istega leta za predsednika izvoljen Petar Stojanov iz UDF. Leta 1997 je vlada BSP propadla in na oblast je prišla UDF. Brezposelnost pa je ostala visoka in volivci so postajali vse bolj nezadovoljni z obema strankama.

17. junija 2001 je [[Simeon Sakskoburggotski|Simeon II.]] (1943–1946), sin Borisa III., tesno zmagal na parlamentarnih volitvah. Simeonova stranka – Nacionalno gibanje Simeon II. (»NMSII«) – je osvojila 120 od 240 sedežev v parlamentu. Kljub temu je Simeonova priljubljenost med njegovo štiriletno vladavino kot predsednika vlade hitro upadla, BSP pa je na parlamentarnih volitvah leta 2005 ponovno osvojila njegov sedež. BSP ni mogla oblikovati enostrankarske vlade in je morala poiskati koalicijo. Na parlamentarnih volitvah leta 2009 je desnosredinska stranka Državljani za evropski razvoj Bolgarije Bojka Borisova osvojila skoraj 40 % glasov.

Od uvedbe večstrankarskih volitev leta 1989 in privatizacije gospodarstva so gospodarske težave in razširjena korupcija privedle do izselitve več kot 800.000 Bolgarov, vključno s številnimi usposobljenimi strokovnjaki. Sveženj reform, uveden leta 1997, je obnovil pozitivno gospodarsko rast, vendar je povzročil povečanje socialne neenakosti in ni izboljšal življenjskega standarda. Glede na anketo Pew Global Attitudes Project iz leta 2009 je 76 % Bolgarov izrazilo nezadovoljstvo z demokratičnim sistemom, 63 % jih je menilo, da prosti trgi ljudem niso izboljšali življenja, le 11 % Bolgarov pa se je strinjalo, da so navadni ljudje imeli koristi od sprememb leta 1989. Poleg tega sta povprečna kakovost življenja in gospodarska uspešnost v 2000-ih letih padla nižje kot v času socializma.&lt;ref&gt;[http://bg.mondediplo.com/article181.html Разрушителният български преход], October 1, 2007, ''Le Monde diplomatique'' (Bulgarian edition)&lt;/ref&gt;

Bolgarija je postala članica [[Nato|Nata]] 29. marca 2004 in [[Evropska unija|Evropske unije]] 1. januarja 2007 (skupaj z Romunijo). Leta 2010 se je na lestvici globalizacijskega indeksa uvrstila na 32. mesto (med Grčijo in Litvo) od 181 držav. Od leta 2015 vlada spoštuje svobodo govora in tiska, vendar so številni mediji zavezani velikim oglaševalcem in lastnikom s političnimi agendami.&lt;ref&gt;{{cite web| url=https://freedomhouse.org/report/freedom-press/2015/bulgaria|title=Bulgaria|website=freedomhouse.org|access-date=2016-10-25|archive-date=2020-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200206000036/https://freedomhouse.org/report/freedom-press/2015/bulgaria|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Glej tudi Človekove pravice v Bolgariji. 

Ankete, izvedene leta 2014 (sedem let po vstopu države v EU), so pokazale, da le 15 % Bolgarov meni, da so osebno imeli koristi od članstva.&lt;ref&gt;{{Cite news |last = Popkostadinova |first = Nikoleta |date = 3 March 2014 |title = Angry Bulgarians feel EU membership has brought few benefits |url = http://euobserver.com/eu-elections/123199 |work = EUobserver |access-date = 5 March 2014 }}&lt;/ref&gt;

Od leta 1989 do konca leta 2024 je Evropska unija (EU) predstavljala približno 90 odstotkov zunanjega financiranja Bolgarije. Bolgarija je (po konzervativnih ocenah) prejela približno 70 milijard levov (približno 35 milijard evrov), po predhodnih ocenah samo za leto 2025 pa je to dodatnih šest do sedem milijard levov. V zadnjem desetletju je to približno 3 odstotke povprečnega letnega BDP (bruto domačega proizvoda). Od vstopa Bolgarije v EU je to financiranje prispevalo približno 7 odstotkov prihodkov v konsolidirani proračun.&lt;ref&gt;europeannewsroom.com 16 Dec 2025: [https://europeannewsroom.com/the-eu-accounts-for-around-90-of-external-financing-in-bulgaria-reports-a-study-by-ipi/ ''The EU accounts for around 90% of external financing in Bulgaria, reports a study by IPI'']{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Od 1. januarja 2026 je [[evro]] bolgarska valuta.&lt;ref&gt;ec.europa.eu: [https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/de/ip_25_3123 ''Bulgaria joins euro area from 1 January'']&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|History of Bulgaria}}
*[http://vlib.iue.it/history/europe/bulgaria.html WWW-VL: History: Bulgaria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170923070815/http://vlib.iue.it/history/europe/bulgaria.html |date=2017-09-23 }}
*[https://en.wikisource.org/wiki/Essential_History_of_Bulgaria_in_Seven_Pages Essential History of Bulgaria in Seven Pages]
*[http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Bulgaria:_Primary_Documents History of Bulgaria: Primary Documents]

[[Kategorija:Zgodovina Bolgarije| ]]
[[Kategorija:Zgodovina po državah|Bolgarija]]
[[Kategorija:Zgodovina Evrope]]</text>
      <sha1>e3ewnslt7y2a795mxymgnfqgnx3s6gy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>16. vlada Republike Slovenije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600220</id>
    <revision>
      <id>6678045</id>
      <parentid>6673824</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T21:29:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>+Dopolnitev: Janša je sestavil vlado, kandidatura vložena, glasovanje v petek 22.5.</comment>
      <origin>6678045</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38675" sha1="70822zkqs1t3ldi6vzhok75mdunwvsd" xml:space="preserve">{{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 16 ministrov&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;
|political_party=|legislature_status=|opposition_party=|opposition_leader=|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=}}

'''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]]. Zaenkrat še neznani mandatar bo izbran med predstavniki strank, izvoljenih na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]]. 

Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci.
Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja za predsednika vlade predlagalo [[Janez Janša|Janeza Janšo]]. Glasovanje o predlogu bo predvidoma potekalo v petek, 22. maja 2026.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

== Mandatarstvo ==

=== Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve ===
{{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}}
Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.&lt;ref name=&quot;:34&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.&lt;ref name=&quot;:35&quot;&gt;{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.&lt;ref name=&quot;:36&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube &quot;pri nas&quot;, ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; 

26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.&lt;ref name=&quot;:402&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:412&quot;&gt;{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.&lt;ref name=&quot;:402&quot; /&gt; Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].&lt;ref name=&quot;:432&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt;

=== Sestanki in koalicijska pogajanja ===

==== Neuspešna pogajanja Roberta Goloba ====
Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.&lt;ref name=&quot;:44&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt; Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}&lt;/ref&gt; Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović &quot;prijateljsko spila kavo&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt;

30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt;

Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;

10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}&lt;/ref&gt; 

13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;

25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

==== Oblikovanje koalicije Janeza Janše ====
22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki predvideva krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}&lt;/ref&gt; Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}&lt;/ref&gt; 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;

Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt; 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje bo potekalo najmanj 48 ur po vložitvi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;

=== Tvorba sredinskega bloka ===
{{Podrobno|Tretji blok}}
Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=&quot;Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}&lt;/ref&gt; Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt; K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{opombe}}

== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]]</text>
      <sha1>70822zkqs1t3ldi6vzhok75mdunwvsd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Efedrin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600573</id>
    <revision>
      <id>6678180</id>
      <parentid>6677770</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T11:05:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6678180</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19481" sha1="5iqujnltqqay1tlt97aeshnxa4lhfnl" xml:space="preserve">{{Infobox drug
| Verifiedfields = verified
| Watchedfields = verified
| verifiedrevid = 464189705
| image = Ephedrine v2.svg
| image_class = skin-invert-image
| width = 200px
| alt = Kemijska zgradba molekule (1''R'',2''S'')-efedrina 
| image2 = (1R,2S)-Ephedrine molecule from xtal ball.png
| image_class2 = bg-transparent
| width2 = 225px
| alt2 = Model kroglic in paličic molekule (1''R'',2''S'')-efedrina 
| caption = Kemijska struktura (zgoraj) in model kroglic in paličic (spodaj) molekule (−)-(1''R'',2''S'')-efedrina 

&lt;!-- Clinical data --&gt;| pronounce = efedrín&lt;ref name=sms&gt;https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5513021/efedrin?query=Efedrin&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 5. 4. 2026.&lt;/ref&gt;
| tradename = Akovaz, Corphedra, Emerphed, drugo
| Drugs.com = efedrin: {{drugs.com|monograph|ephedrine}}&lt;br /&gt;efedrinijev klorid: {{drugs.com|monograph|ephedrine-hydrochloride}}&lt;br /&gt;efedrinijev sulfat: {{drugs.com|monograph|ephedrine-sulfate}}
| pregnancy_AU = A
| pregnancy_AU_comment = 
| pregnancy_category = 
| dependency_liability = nizka&lt;ref&gt;https://ankerhuisrehab.com/addiction/types/substances/drugs/ephedrine/&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[psihološka odvisnost|psihološka]]: zmerna
| addiction_liability = zmerna &lt;ref&gt;https://ankerhuisrehab.com/addiction/types/substances/drugs/ephedrine/&lt;/ref&gt;
| ATC_prefix = C01
| ATC_suffix = CA26
| ATC_supplemental = {{ATC|R01|AA03}}, {{ATC|R01|AB05}} (combinations), {{ATC|R03|CA02}}, {{ATC|S01|FB02}}, {{ATCvet|G04|BX90}}
| legal_AU = S4
| legal_BR = D1
| legal_BR_comment = &lt;ref&gt;{{Cite web |author=Anvisa |author-link=Brazilian Health Regulatory Agency |date=2023-03-31 |title=RDC Nº 784 - Listas de Substâncias Entorpecentes, Psicotrópicas, Precursoras e Outras sob Controle Especial |trans-title=Collegiate Board Resolution No. 784 - Lists of Narcotic, Psychotropic, Precursor, and Other Substances under Special Control|url=https://www.in.gov.br/en/web/dou/-/resolucao-rdc-n-784-de-31-de-marco-de-2023-474904992 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230803143925/https://www.in.gov.br/en/web/dou/-/resolucao-rdc-n-784-de-31-de-marco-de-2023-474904992 |archive-date=2023-08-03 |access-date=2023-08-15 |publisher=[[Diário Oficial da União]] |language=pt-BR |publication-date=2023-04-04}}&lt;/ref&gt;
| legal_CA = Schedule VI
| legal_UK = POM
| legal_UK_comment = /{{nbsp}}P&lt;ref&gt;{{cite web | title=Ephedrine Hydrochloride 15mg Tablets Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=emc | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/2577/smpc | access-date=8 October 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | title=Ephedrine Nasal Drops 1.0% Summary of Product Characteristics (SmPC) | website=emc | date=11 March 2015 | url=https://www.medicines.org.uk/emc/product/4840/smpc | access-date=8 October 2020 | archive-date=24 October 2020 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201024054433/https://www.medicines.org.uk/emc/product/4840/smpc }}&lt;/ref&gt;
| legal_US = le na recept
| legal_US_comment = /{{nbsp}}OTC&lt;ref&gt;{{cite web | title=Akovaz- ephedrine sulfate injection | website=DailyMed | date=16 April 2020 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=25828db2-4942-4f7c-a0d5-dc66f82cfb71 | access-date=8 October 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://ecfr.federalregister.gov/current/title-21/chapter-I/subchapter-D/part-341/subpart-C/section-341.80 | title=Title 21: Food And Drugs Part 341—Cold, Cough, Allergy, Bronchodilator, And Antiasthmatic Drug Products For Over-The-Counter Human Use | website=Electronic Code of Federal Regulations | access-date=8 October 2020}}&lt;/ref&gt;
| legal_status = SE: le na recept
| legal_EU = le na recept/brez recepta
| routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]], [[intravenska uporaba|intravensko]] (IV), [[intramuskularna uporaba|intramuskularno]] (IM), [[subkutana uporaba|subkutano]] (SC)

&lt;!-- Pharmacokinetic data --&gt;| bioavailability = 88-%&lt;ref name=&quot;DrugBank&quot; /&gt;
| protein_bound = ~ 24–29 % (5–10 % na [[serumski albumin|albumin]])&lt;ref name=&quot;VolppHolzgrabe2019&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Volpp M, Holzgrabe U | title = Determination of plasma protein binding for sympathomimetic drugs by means of ultrafiltration | journal = Eur J Pharm Sci | volume = 127 | issue = | pages = 175–184 | date = January 2019 | pmid = 30391401 | doi = 10.1016/j.ejps.2018.10.027 | url = }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Schmidt2023&quot;&gt;{{cite thesis | vauthors = Schmidt S | title=Lang-etablierte Arzneistoffe genauer unter die Lupe genommen: Enantioselektive Proteinbindung und Stabilitätsstudien | trans-title = A closer look at long-established drugs: enantioselective protein binding and stability studies | language = de | publisher= Universität Würzburg | date=2023 | doi=10.25972/opus-34594 | page= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;GadAzabKhattab2021&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Gad MZ, Azab SS, Khattab AR, Farag MA | title = Over a century since ephedrine discovery: an updated revisit to its pharmacological aspects, functionality and toxicity in comparison to its herbal extracts | journal = Food Funct | volume = 12 | issue = 20 | pages = 9563–9582 | date = October 2021 | pmid = 34533553 | doi = 10.1039/d1fo02093e | url = }}&lt;/ref&gt;
| metabolism = v veliki meri ostane nepresnovljen&lt;ref name=&quot;DrugBank&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;ChuaBenrimojTriggs1989&quot; /&gt;
| metabolites = • [[norefedrin]]&lt;ref name=&quot;DrugBank&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;ChuaBenrimojTriggs1989&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Chua SS, Benrimoj SI, Triggs EJ | title = Pharmacokinetics of non-prescription sympathomimetic agents | journal = Biopharm Drug Dispos | volume = 10 | issue = 1 | pages = 1–14 | date = 1989 | pmid = 2647163 | doi = 10.1002/bdd.2510100102 | url = }}&lt;/ref&gt;
| onset = [[peroralna aplikacija|peroralno]]: 15–60 min&lt;ref name=&quot;AHFS2016&quot; /&gt;&lt;br /&gt;{{Abbrlink|IM|intramuskularna injekcija}}: 10–20 min&lt;ref name=&quot;AHFS2016&quot; /&gt;&lt;br /&gt;{{Abbrlink|IV|intravenska aplikacija}}: takoj&lt;ref name=&quot;AHFS2016&quot; /&gt;
| elimination_half-life = 6{{nbsp}}hours&lt;ref name=&quot;DrugBank&quot;&gt;{{cite web | title=Ephedrine: Uses, Interactions, Mechanism of Action | website=DrugBank Online | date=29 April 2016 | url=https://go.drugbank.com/drugs/DB01364 | access-date=14 July 2024}}&lt;/ref&gt;
| duration_of_action = [[peroralna aplikacija|peroralno]]: 2–4{{nbsp}}h&lt;br /&gt;IV/IM: 60{{nbsp}}min
| excretion = predvsem s [[seč]]em (60 % v nespremenjeni obliki)&lt;ref name=&quot;DrugBank&quot; /&gt;

&lt;!-- Identifiers --&gt;| class = [[stimulant]]
| index2_label = v obliki sulfata
| CAS_number_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| CAS_number = 299-42-3
| CAS_number2_Ref = {{cascite|correct|CAS}}
| CAS_number2 = 134-72-5
| CAS_supplemental = &lt;br /&gt;[https://commonchemistry.cas.org/detail?cas_rn=50-98-6 50-98-6] ([[v obliki klorida]])
| PubChem = 9294
| IUPHAR_ligand = 556
| DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}}
| DrugBank = DB01364
| ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID = 8935
| ChemSpiderID2_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}}
| ChemSpiderID2 = 4514262
| UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}}
| UNII = GN83C131XS
| UNII2 = U6X61U5ZEG
| KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG = D00124
| KEGG2_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}
| KEGG2 = D04018
| ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEBI = 15407
| ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL = 211456
| ChEMBL2_Ref = {{ebicite|correct|EBI}}
| ChEMBL2 = 1523964
| synonyms = (−)-efedrin; (1''R'',2''S'')-efedrin; (1''R'',2''S'')-β-hidroksi-''N''-metilamfetamin; (1''R'',2''S'')-β-hidroksi-''N''-metil-α-metil-β-fenetilamin

&lt;!-- Chemical data --&gt;| IUPAC_name = (1''R'',2''S'')-2-(metilamino)-1-fenilpropan-1-ol
| C = 10
| H = 15
| N = 1
| O = 1
| SMILES = C[C@@H]([C@@H](C1=CC=CC=C1)O)NC
| StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChI = 1S/C10H15NO/c1-8(11-2)10(12)9-6-4-3-5-7-9/h3-8,10-12H,1-2H3/t8-,10-/m0/s1
| StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}}
| StdInChIKey = KWGRBVOPPLSCSI-WPRPVWTQSA-N
}}
&lt;!-- Definition and medical uses --&gt;

'''Efedrin''' je učinkovina, ki deluje na [[osrednje živčevje]] kot [[poživilo]] (stimulant) in [[simpatomimetik]] in se pogosto uporablja kot zdravilo za preprečevanje [[hipotenzija|pretiranega padca krvnega tlaka]] med [[anestezija|anestezijo]].&lt;ref name=&quot;sms&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;AHFS2016&quot;&gt;{{cite web|title=Ephedrine|url=https://www.drugs.com/monograph/ephedrine.html|publisher=The American Society of Health-System Pharmacists|access-date= 8 September 2017 |url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170909053108/https://www.drugs.com/monograph/ephedrine.html|archive-date=2017-09-09}}&lt;/ref&gt; Uporablja se tudi za zdravljenje [[Astma|astme]], [[Narkolepsija|narkolepsije]] in [[Debelost|debelosti]], vendar za te indikacije ni priporočeno zdravilo.&lt;ref name=AHFS2016/&gt; Njegove koristi pri uporabi pri zamašenosti nosu niso jasne.&lt;ref name=AHFS2016/&gt; Uporablja se [[Uporaba skozi usta|skozi usta]], [[Intravenska uporaba zdravila|intravensko]], [[Intramuskularna aplikacija|intramuskularno]] in [[Subkutana aplikacija|subkutano]].&lt;ref name=AHFS2016/&gt; Terapevtski učinek po intravenski uporabi nastopi hitro, pri injiciranju po do 20 minutah, pri uporabi skozi usta pa tudi po do eni uri.&lt;ref name=AHFS2016/&gt; Po injiciranju učinek vztraja okoli eno uro, po uporabi skozi usta pa lahko tudi do štiri ure.&lt;ref name=AHFS2016/&gt;

Pogosti neželeni učinki vključujejo težave s spanjem, [[Tesnoba|tesnobo]], [[glavobol]], halucinacije, [[visok krvni tlak]], hiter srčni utrip, izgubo apetita in zastoj seča.&lt;ref name=AHFS2016/&gt; Resni neželeni učinki vključujejo [[Možganska kap|možgansko kap]] in [[srčni infarkt]].&lt;ref name=AHFS2016/&gt; Čeprav je verjetno varen v [[Nosečnost|nosečnosti]], je njegova uporaba pri tej populaciji slabo raziskana.&lt;ref&gt;{{cite book| vauthors = Briggs GG, Freeman RK, Yaffe SJ |title=Drugs in pregnancy and lactation: a reference guide to fetal and neonatal risk|date=2011|publisher=Lippincott Williams &amp; Wilkins|location=Philadelphia|isbn=978-1-60831-708-0|page=495|edition=9th|url=https://books.google.com/books?id=OIgTE4aynrMC&amp;pg=PA495|url-status=live|archive-url= https://web.archive.org/web/20170908191457/https://books.google.com/books?id=OIgTE4aynrMC&amp;pg=PA495 |archive-date=2017-09-08}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=PB2016&gt;{{cite web|title=Ephedrine Pregnancy and Breastfeeding Warnings|url=https://www.drugs.com/pregnancy/ephedrine.html|access-date=8 October 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170805145931/https://www.drugs.com/pregnancy/ephedrine.html|archive-date=5 August 2017}}&lt;/ref&gt; Uporaba med dojenjem ni priporočljiva.&lt;ref name=PB2016/&gt; Efedrin deluje tako, da sproži sproščanje noradrenalina in s tem posredno aktivira α- in β-adrenergične receptorje.&lt;ref name=AHFS2016/&gt; Kemično je efedrin substituiran [[amfetamin]] in je (1R,2S)-enantiomer β-hidroksi-N-metilamfetamina.&lt;ref name=&quot;PubChem&quot;&gt;{{cite web | title=Ephedrine | website=PubChem | url=https://pubchem.ncbi.nlm.nih.gov/compound/9294 | access-date=30 August 2024}}&lt;/ref&gt;

Efedrin so prvič osamili leta 1885, komercialno pa so ga začeli uporabljati leta 1926.&lt;ref&gt;{{cite book | vauthors = Soni MG, Shelke K, Amin R, Talati | chapter = A Lessons from the Use of Ephedra Products as a Dietary Supplement | veditors = Bagchi D, Preuss HG |title=Obesity epidemiology, pathophysiology, and prevention|date=2013|publisher=CRC Press|location=Boca Raton, Florida|isbn=978-1-4398-5426-6|page=692|edition=2nd|chapter-url=https://books.google.com/books?id=6oHRBQAAQBAJ&amp;pg=PA692|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170908191457/https://books.google.com/books?id=6oHRBQAAQBAJ&amp;pg=PA692|archive-date=2017-09-08}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Fis2006&gt;{{cite book | vauthors = Fischer J, Ganellin CR |title=Analogue-based Drug Discovery |date=2006 |publisher=John Wiley &amp; Sons |isbn=978-3-527-60749-5 |page=541 |url=https://books.google.com/books?id=FjKfqkaKkAAC&amp;pg=PA541 }}&lt;/ref&gt; Uvrščen je na seznam [[Osnovno zdravilo|osnovnih zdravil]] [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]], torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.&lt;ref name=&quot;WHO22nd&quot;&gt;{{cite book | title = World Health Organization model list of essential medicines: 22nd list (2021) | year = 2021 | hdl = 10665/345533 | publisher = [[World Health Organization]] | location = Geneva | id = WHO/MHP/HPS/EML/2021.02 | hdl-access=free }}&lt;/ref&gt; Na voljo je kot generično zdravilo.&lt;ref name=AHFS2016/&gt; Je [[alkaloid]], ki se v naravi nahaja v rastlinah rodu metlinka (''Ephedra'').&lt;ref name=AHFS2016/&gt;&lt;ref name=&quot;AbourashedEl-AlfyKhan2003&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Abourashed EA, El-Alfy AT, Khan IA, Walker L | s2cid = 41083359 | title = Ephedra in perspective—a current review | journal = Phytotherapy Research | volume = 17 | issue = 7 | pages = 703–712 | date = August 2003 | pmid = 12916063 | doi = 10.1002/ptr.1337 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.pomurske-lekarne.si/tocka-zdravja/metlinka-ephedra-sinica-e-intermedia-in-e-equisetina|title=Metlinka (Ephedra sinica, E. intermedia in E. equisetina)|accessdate=6. 4. 2026|website=www.pomurske-lekarne.si}}&lt;/ref&gt; Prehranska dopolnila, na voljo brez recepta, ki vsebujejo efedrin, so v Združenih državah Amerike nezakonita,&lt;ref name=AHFS2016/&gt; z izjemo tistih, ki se uporabljajo v [[Tradicionalna kitajska medicina|tradicionalni kitajski medicini]], kjer rastlinsko drogo iz metlinke imenujejo má huáng.&lt;ref name=AHFS2016/&gt;&lt;ref name=&quot;AbourashedEl-AlfyKhan2003&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V preteklosti je bilo namreč na trgu več izdelkov v prosti prodaji, ki so vsebovali efedrin; oglaševali so jih kot kot izdelke za hujšanje, termogene pripravke, sproščevalce energije, naravne nadomestke za prepovedane psihoaktivne učinkovine, stimulativna sredstva in podobno.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V ZDA je zaradi pogoste uporabe prišlo do več primerov smrti in trajne invalidnosti, zato so oblasti prehranska dopolnila z efedrinom prepovedale.&lt;ref&gt;Kac, Javor, Mlinarič, Aleš (2004). Pomembne interakcije nekaterih zdravilnih rastlin z zdravili. Zdravniški vestnik, letnik 73, številka 9, str. 667-671.&lt;/ref&gt;

== Klinična uporaba ==
Efedrin je nekateholaminski [[Simpatomimetik|simpatomimetik]], ki ima na srčno-žilni sistem podobne učinke kot [[adrenalin]], in sicer poviša krvni tlak ter poveča srčni utrip in kontraktibilnost srčne mišice. Podobno kot [[psevdoefedrin]] izkazuje tudi bronhodilatorni učinek, vendar je učinek psevdoefedrina znatno blažji.&lt;ref name=Butterworth2022&gt;{{cite book | vauthors = Butterworth IV JF, Mackey DC, Wasnick JD | chapter = Chapter 14. Adrenergic Agonists &amp; Antagonists. | title = Morgan &amp; Mikhail's Clinical Anesthesiology | edition = 7th | date = 2022 | publisher = McGraw-Hill Education | chapter-url = https://accessanesthesiology.mhmedical.com/content.aspx?bookid=3194&amp;sectionid=266518784 | isbn = 978-1-260-47379-7 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name='drew'&gt;{{cite journal | vauthors = Drew CD, Knight GT, Hughes DT, Bush M | title = Comparison of the effects of D-(-)-ephedrine and L-(+)-pseudoephedrine on the cardiovascular and respiratory systems in man | url = https://archive.org/details/sim_british-journal-of-clinical-pharmacology_1978-09_6_3/page/220 | journal = British Journal of Clinical Pharmacology | volume = 6 | issue = 3 | pages = 221–5 | date = September 1978 | pmid = 687500 | pmc = 1429447 | doi = 10.1111/j.1365-2125.1978.tb04588.x }}&lt;/ref&gt;

Efedrin lahko ublaži tudi simptome [[morska bolezen|morske bolezni]], vendar se uporablja pri tej indikaciji zlasti za zmanjšanje sedativnega učinka drugih zdravil, ki se uporabljajo pri morski bolezni.&lt;ref&gt;{{cite book | vauthors = Buckey Jr JC |title=Space Physiology |date=2006 |publisher=Oxford University Press |isbn= 978-0-1997-4790-0 |page=201 |url= https://books.google.com/books?id=Jn_i6KbutXYC&amp;pg=PA201 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book | vauthors = Sanford CA, Jong EC |title=The Travel and Tropical Medicine Manual E-Book |date=2008 |publisher=Elsevier Health Sciences |isbn=978-1-4377-1069-4 |page=139 |url= https://books.google.com/books?id=gAz-_hBG90sC&amp;pg=PA139 }}&lt;/ref&gt;

Efedrin izkazuje tudi hiter in dolgotrajen učinek pri [[kongenitalni mistanični sindrom|kongenitalnem miasteničnem sindromu]] pri bolnikih v zgodnjem otroštvu in celo pri odraslih z mutaciji [[COLQ]].&lt;ref&gt;{{Cite journal| vauthors = Higashida K, Yamada M, Shimohata T |date=2021-04-13|title=Quick and long-lasting responsiveness by ephedrine in an adult woman with congenital myasthenic syndrome associated with a novel COLQ mutation. (2928) |url= https://n.neurology.org/content/96/15_Supplement/2928 |journal=Neurology|volume=96|issue=15 Supplement|article-number=2928 |doi=10.1212/WNL.96.15_supplement.2928 |s2cid=266124150 |issn=0028-3878|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt;

=== Izguba telesne mase ===
Efedrin povzroča zmerno kratkotrajno izgubo [[telesna masa|telesne mase]],&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Shekelle PG, Hardy ML, Morton SC, Maglione M, Mojica WA, Suttorp MJ, Rhodes SL, Jungvig L, Gagné J | display-authors = 6 | title = Efficacy and safety of ephedra and ephedrine for weight loss and athletic performance: a meta-analysis | journal = JAMA | volume = 289 | issue = 12 | pages = 1537–45 | date = March 2003 | pmid = 12672771 | doi = 10.1001/jama.289.12.1470 }}&lt;/ref&gt; zlasti izgubo maščevja, vendar pa njegovi dolgotrajni učinki niso znani.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Dwyer JT, Allison DB, Coates PM | title = Dietary supplements in weight reduction | journal = Journal of the American Dietetic Association | volume = 105 | issue = 5 Suppl 1 | pages = S80-6 | date = May 2005 | pmid = 15867902 | doi = 10.1016/j.jada.2005.02.028 | url = https://zenodo.org/record/1259087 }}&lt;/ref&gt; Pri miših efedrin spodbuja [[termogeneza|termogenezo]] [[rjavo maščevje|rjavega maščevja]], vendar pa imajo odrasli ljudje v telesu le majhne količine rjavega maščevja, zato se predvideva, da efedrin vpliva zlasti na termogenezo v [[skeletna mišica|skeletnem mišičju]]. Prav tako upočasni praznjenje želodca. [[Metilksantin]]i, kot sta [[kofein]] in [[teofilin]], izražajo sinergistični učinek v kombinaciji z efedrinom pri izgubi telesne mase. Posledično so razvili in dali na trg kombinirane izdelke.&lt;ref name=&quot;BrayBouchard2004&quot;&gt;{{cite book | vauthors = Bray GA, Bouchard C |title=Handbook of obesity |url= https://books.google.com/books?id=YVQPOfKYJhUC&amp;pg=PA494 |year=2004 |publisher= CRC Press |isbn=978-0-8247-4773-2 |pages=494–496 |url-status=live |archive-url= https://web.archive.org/web/20140626190101/http://books.google.com/books?id=YVQPOfKYJhUC&amp;pg=PA494 |archive-date= 2014-06-26}}&lt;/ref&gt;

Sistematični pregled iz leta 2021 je pokazal, da je uporaba efedrina v odmerkih od 60 mg do 150 mg, s kofeinom ali brez njega, v trajanju 4 do 24 tednov, povzročilo večjo izgubo teže za 2 kg kot placebo, zvišalo srčni utrip, znižalo [[Lipoprotein majhne gostote|LDL]] in zvišalo [[Lipoprotein velike gostote|lipoproteine ​​visoke gostote HDL]], brez statistično značilne razlike v krvnem tlaku.&lt;ref&gt;{{cite journal | vauthors = Yoo HJ, Yoon HY, Yee J, Gwak HS | title = Effects of Ephedrine-Containing Products on Weight Loss and Lipid Profiles: A Systematic Review and Meta-Analysis of Randomized Controlled Trials | journal = Pharmaceuticals | volume = 14 | issue = 11 | page = 1198 | date = November 2021 | pmid = 34832979 | pmc = 8618781 | doi = 10.3390/ph14111198 | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}</text>
      <sha1>5iqujnltqqay1tlt97aeshnxa4lhfnl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601694</id>
    <revision>
      <id>6677834</id>
      <parentid>6667096</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T12:20:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <origin>6677834</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8210" sha1="089apfaib95muu3rupj16ngbfoitfdp" xml:space="preserve">'''Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške''' ({{langx|hr|Registar kulturnih dobara Republike Hrvatske}}) je javni seznam [[kulturna dediščina|kulturnih dobrin]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki ga ureja in vzdržuje Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Deranja Crnokić|first=Anuška|title=Nastanak Registra kulturnih dobara – povijest i sadašnjost inventariziranja kulturne baštine u Hrvatskoj|journal=Godišnjak zaštite spomenika kulture Hrvatske|issue=37-38|year=2013|p=25-38|url=https://hrcak.srce.hr/149218|language=hr}}&lt;/ref&gt; 

== Vsebina ==
V skladu z ''Zakonom o varstvu in ohranjanju kulturnih dobrin'' ga sestavljajo: 
*Seznam zaščitenih kulturnih dobrin, 
*Seznam kulturnih dobrin nacionalnega pomena in 
*Seznam preventivno zaščitenih dobrin. 

Obliko, vsebino in način vodenja registra predpisuje ''Pravilnik o obliki, vsebini in načinu vodenja registra kulturnih dobrin Republike Hrvaške''.&lt;ref name=mink&gt;{{cite web|url=https://min-kulture.gov.hr/izdvojeno/kulturna-bastina/registar-kulturnih-dobara-16371/16371|title=Registar kulturnih dobara|website=min-kulture.gov.hr|publisher=Ministarstvo kulture Republike Hrvatske|language=hr|access-date=28. aprila 2026|language=hr}}&lt;/ref&gt;

Register se dnevno posodablja. Javno je dostopen na [[spletna stran|spletni strani]] ministrstva.&lt;ref name=mink/&gt;

== Ustava ==
Hrvaška ustava določa, da je treba varstvo kulturnih dobrin, pa tudi njihovo uporabo, urejati v skladu z ustavo in zakoni Republike Hrvaške (2. člen).&lt;ref&gt;[http://www.zakon.hr/z/94/Ustav-Republike-Hrvatske Članak 2. Hrvatski sabor ili narod neposredno, samostalno, u skladu s Ustavom i zakonom, odlučuje: o očuvanju prirodnog i kulturnog bogatstva i korištenju njime]&lt;/ref&gt;

Ustava nadalje določa:
&lt;blockquote&gt;
52. člen

Morje, obala in otoki, vode, zračni prostor, rudarski viri in druga naravna bogastva, pa tudi zemljišča, gozdovi, rastline in živali, drugi deli narave, nepremičnine in predmeti posebnega kulturnega, zgodovinskega, gospodarskega in ekološkega pomena, ki so v interesu Republike Hrvaške po zakonu, uživajo njeno posebno varstvo.

Morje, obala in otoki, vode, zračni prostor, rudarski viri in druga naravna bogastva, pa tudi zemljišča, gozdovi, rastline in živali, drugi deli narave, nepremičnine in predmeti posebnega kulturnega, zgodovinskega, gospodarskega in ekološkega pomena, ki so v interesu Republike Hrvaške po zakonu, uživajo njeno posebno varstvo.&lt;/blockquote&gt;

== Primeri ==
V skladu z Zakonom o varstvu in ohranjanju kulturnih dobrin hrvaško ministrstvo za kulturo redno objavlja spremembe registra.&lt;ref&gt;[http://www.min-kulture.hr/default.aspx?id=31 Croatian Ministry of Culture. Lista zaštićenih kulturnih dobara.]&lt;/ref&gt; Od novembra 2025 je na celotnem Hrvaškem 6798 nepremičnih in nematerialnih kulturnih dobrin.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Pretraživanje Registra kulturnih dobara Republike Hrvatske |url=https://registar.kulturnadobra.hr/#/ |website=registar.kulturnadobra.hr |access-date=4 November 2025}}&lt;/ref&gt;

Nekaj ​​primerov zaščitenih narodnih spomenikov je:
* [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč|Evfrazijeva bazilika]] v zgodovinskem središču Poreča
* Staro mesto [[Dubrovnik]]
* [[Trdnjava Nehaj|Trdnjava Nehaj]] v [[Senj]]u
* [[Grad Trakošćan]]
* [[Grad Veliki Tabor]]
* [[Grad Udbina]]
* [[Palača Sponza, Dubrovnik]]
* [[Umetniški paviljon, Zagreb]]
* [[Etnografski muzej Zagreb]]
* [[Pravna fakulteta v Zagrebu]]
* [[Guvernerjeva palača, Reka]]
* [[Tehnični muzej Nikola Tesla Zagreb]]
* [[Knežji dvorec, Dubrovnik]]
* [[Hrvatski državni arhiv]]
* [[Koncertna dvorana Vatroslava Lisinskega]]
* [[Galerija Klovićevi Dvori]]
* [[Gliptoteka (Zagreb)]]
* [[Cerkev sv. Odrešenja, Cetina]]
* [[Stolnica sv. Jakoba Starejšega v Krbavi]]
* [[Vranski priorat]]
* [[Stadion Poljud]]
* [[Grad Rotondo]]
* [[Dvorec Evgena Savojskega, Bilje]]
* [[Kninska stolnica]]
* [[Železniška postaja Zagreb]]
* [[Trdnjava Klis]]
* [[Dvorec Pejačević v Virovitici]]
* [[Vukovarski vodni stolp]]
* [[Zagrebška stolnica]]
* [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
* [[Grad Čakovec|Zrinskega grad v Čakovcu]]
* [[Palača Vojković]] v Zagrebu

== Nesnovna kulturna dediščina na Hrvaškem ==
Po seznamih nesnovne dediščine UNESCO je hrvaška nesnovna kulturna dediščina še posebej bogata. Od leta 2015 je bilo na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine dodanih 14 nesnovnih kulturnih dediščin:&lt;ref&gt;[https://www.unesco.org/en/intangible-cultural-heritage/grid UNESCO Intangible Heritage Lists]&lt;/ref&gt;

* Letni karnevalski izbor zvončarjev iz območja Kastva&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/RL/annual-carnival-bell-ringers-pageant-from-the-kastav-area-00243 &quot;Annual carnival bell ringers’ pageant from the Kastav area&quot;], on ''ich.unesco.org''.&lt;/ref&gt;
* Medarjenje iz severne Hrvaške – [[Lect]]&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/RL/gingerbread-craft-from-northern-croatia-00356 &quot;Gingerbread craft from Northern Croatia&quot;], on ''ich.unesco.org''.&lt;/ref&gt;
* [[Ojkanje]]&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/USL/ojkanje-singing-00320 &quot;Ojkanje singing&quot;], on ''ich.unesco.org''.&lt;/ref&gt;
* Čipkanje na Hrvaškem&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/RL/lacemaking-in-croatia-00245  &quot;Lacemaking in Croatia&quot;], on ''ich.unesco.org''.&lt;/ref&gt;
* Procesija [[Za Križem]] na otoku Hvaru&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/RL/procession-za-krizen-following-the-cross-on-the-island-of-hvar-00242 &quot;Procession Za Krizen (‘following the cross’) on the island of Hvar&quot;], on ''ich.unesco.org''.&lt;/ref&gt;
* [[Sinjska alka]], viteški turnir v Sinju&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/RL/sinjska-alka-a-knights-tournament-in-sinj-00357 &quot;Sinjska Alka, a knights’ tournament in Sinj&quot;], on ''ich.unesco.org''.&lt;/ref&gt;
* Pomladanska procesija Ljelj/Kraljice iz [[Gorjani|Gorjanov]]&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/RL/spring-procession-of-ljelje-kraljice-queens-from-gorjani-00235 &quot;Spring procession of Ljelje/Kraljice (queens) from Gorjani&quot;], on ''ich.unesco.org''.&lt;/ref&gt;
* Praznik svetega Vlaha, zavetnika Dubrovnika&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/RL/festivity-of-saint-blaise-the-patron-of-dubrovnik-00232 &quot;Festivity of Saint Blaise, the patron of Dubrovnik&quot;], on ''ich.unesco.org''.&lt;/ref&gt;
* Tradicionalna izdelava otroških lesenih igrač v Hrvaškem Zagorju&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/RL/traditional-manufacturing-of-children-s-wooden-toys-in-hrvatsko-zagorje-00233 &quot;Traditional manufacturing of children’s wooden toys in Hrvatsko Zagorje&quot;], on ''ich.unesco.org''.&lt;/ref&gt;
* Dvoglasno petje in igranje v [[Istrska lestvica|istrski lestvici]]&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/RL/two-part-singing-and-playing-in-the-istrian-scale-00231 &quot;Two-part singing and playing in the Istrian scale&quot;], on ''ich.unesco.org''.&lt;/ref&gt;
* [[Bećarac]], petje in igranje iz vzhodne Hrvaške&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/RL/bearac-singing-and-playing-from-eastern-croatia-00358 &quot;Bećarac singing and playing from Eastern Croatia&quot;], on ''ich.unesco.org''.&lt;/ref&gt;
* [[Nemo Kolo]], tihi ples v krogu dalmatinske zagore&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/RL/nijemo-kolo-silent-circle-dance-of-the-dalmatian-hinterland-00359 &quot;Nijemo Kolo, silent circle dance of the Dalmatian hinterland&quot;], on ''ich.unesco.org''.&lt;/ref&gt;
* Klapsko večglasno petje Dalmacije, južna Dalmacija, Hrvaška&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/RL/klapa-multipart-singing-of-dalmatia-southern-croatia-00746 &quot;Klapa multipart singing of Dalmatia, southern Croatia&quot;], on ''ich.unesco.org''.&lt;/ref&gt;
* [[Mediteranska prehrana]], ki si jo delijo s Ciprom, Španijo, Grčijo, Italijo, Marokom in Portugalsko&lt;ref&gt;[https://ich.unesco.org/en/RL/mediterranean-diet-00884 &quot;Mediterranean diet&quot;], on ''ich.unesco.org''.&lt;/ref&gt;

Republika Hrvaška je doslej v nacionalni register vpisala 65 elementov nesnovne kulturne dediščine.&lt;ref&gt;[http://www.unesco.org/culture/ich/doc/src/00235-Nomination_form.doc Intergovernmental committee for the safeguarding of the intangible cultural heritage. Nomination for inscription on the Representative List in 2009 ], on ''unesco.org'' (page displaced)&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [https://registar.kulturnadobra.hr/#/ Spletni iskalnik registra]

[[Kategorija:Kulturna dediščina]]
[[Kategorija:Hrvaška kultura]]</text>
      <sha1>089apfaib95muu3rupj16ngbfoitfdp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Infobox road/locations</title>
    <ns>828</ns>
    <id>601933</id>
    <revision>
      <id>6677882</id>
      <parentid>6677495</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:46:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>if country(args) == &quot;EUR&quot; or country(args) == &quot;ASIA&quot; or country(args) == &quot;AFR&quot; then</comment>
      <origin>6677882</origin>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="25457" sha1="40xsrqffnsegiq260cpvk5yg1dx473i" xml:space="preserve">local p = {}

local format = mw.ustring.format
local frame = mw.getCurrentFrame()
local getArgs = require('Module:Arguments').getArgs

local function country(args)
	local state = args.state or args.province
	local country
	local countryModule = mw.loadData(&quot;Module:Road data/countrymask&quot;)
	local country = args.country or countryModule[state]
	
	return country
end

local function state(args)
	local state = args.state or args.province
	local country = country(args)
	
	return frame:expandTemplate ({title='Country name', args = { country .. &quot;-&quot; .. state}})
end

local function state2(args)
	local state = args.state2 or args.province2
	local country = country(args)
	
	return frame:expandTemplate ({title='Country name', args = { country .. &quot;-&quot; .. state}})
end

local function spain(args)
	local province = args.province or args.community
	
	local communities = {
		[&quot;AL&quot;] = &quot;AN&quot;,
		[&quot;CA&quot;] = &quot;AN&quot;,
		[&quot;CO&quot;] = &quot;AN&quot;,
		[&quot;GR&quot;] = &quot;AN&quot;,
		[&quot;H&quot;] = &quot;AN&quot;,
		[&quot;J&quot;] = &quot;AN&quot;,
		[&quot;MA&quot;] = &quot;AN&quot;,
		[&quot;SE&quot;] = &quot;AN&quot;,
		[&quot;HU&quot;] = &quot;AR&quot;,
		[&quot;TE&quot;] = &quot;AR&quot;,
		[&quot;Z&quot;] = &quot;AR&quot;,
		[&quot;O&quot;] = &quot;AS&quot;,
		[&quot;S&quot;] = &quot;CB&quot;,
		[&quot;AV&quot;] = &quot;CL&quot;,
		[&quot;BU&quot;] = &quot;CL&quot;,
		[&quot;LE&quot;] = &quot;CL&quot;,
		[&quot;P&quot;] = &quot;CL&quot;,
		[&quot;SA&quot;] = &quot;CL&quot;,
		[&quot;SG&quot;] = &quot;CL&quot;,
		[&quot;SO&quot;] = &quot;CL&quot;,
		[&quot;VA&quot;] = &quot;CL&quot;,
		[&quot;ZA&quot;] = &quot;CL&quot;,
		[&quot;AB&quot;] = &quot;CM&quot;,
		[&quot;CR&quot;] = &quot;CM&quot;,
		[&quot;CU&quot;] = &quot;CM&quot;,
		[&quot;GU&quot;] = &quot;CM&quot;,
		[&quot;TO&quot;] = &quot;CM&quot;,
		[&quot;GC&quot;] = &quot;CN&quot;,
		[&quot;TF&quot;] = &quot;CN&quot;,
		[&quot;B&quot;] = &quot;CT&quot;,
		[&quot;GI&quot;] = &quot;CT&quot;,
		[&quot;L&quot;] = &quot;CT&quot;,
		[&quot;T&quot;] = &quot;CT&quot;,
		[&quot;BA&quot;] = &quot;EX&quot;,
		[&quot;CC&quot;] = &quot;EX&quot;,
		[&quot;C&quot;] = &quot;GA&quot;,
		[&quot;LU&quot;] = &quot;GA&quot;,
		[&quot;OR&quot;] = &quot;GA&quot;,
		[&quot;PO&quot;] = &quot;GA&quot;,
		[&quot;PM&quot;] = &quot;IB&quot;,
		[&quot;MU&quot;] = &quot;MC&quot;,
		[&quot;M&quot;] = &quot;MD&quot;,
		[&quot;NA&quot;] = &quot;NC&quot;,
		[&quot;VI&quot;] = &quot;PV&quot;,
		[&quot;BI&quot;] = &quot;PV&quot;,
		[&quot;SS&quot;] = &quot;PV&quot;,
		[&quot;LO&quot;] = &quot;RI&quot;,
		[&quot;A&quot;] = &quot;VC&quot;,
		[&quot;CS&quot;] = &quot;VC&quot;,
		[&quot;V&quot;] = &quot;VC&quot;,
	}
	
	local comm = communities[province]
    local data = frame:expandTemplate ({title='Flagg', args = { &quot;xx&quot;, frame:expandTemplate ({title='Country name', args = { &quot;ESP-&quot; .. comm}}) } })
    return data
    
    end

local function constituent(args)
	local loc = country(args)
	
	if loc == &quot;GBR&quot; then
		return nil
	else
	    local labels = {
	    	[&quot;ENG&quot;] = &quot;Ustanovna država&quot;,
	    	[&quot;NIR&quot;] = &quot;Ustanovna država&quot;,
	    	[&quot;SCT&quot;] = &quot;Ustanovna država&quot;,
	    	[&quot;WLS&quot;] = &quot;Ustanovna država&quot;,
	    	[&quot;NLD&quot;] = &quot;Ustanovna država&quot;,
	    	[&quot;ABW&quot;] = &quot;Ustanovna država&quot;,
	    	[&quot;CUW&quot;] = &quot;Ustanovna država&quot;,
	    	[&quot;SXM&quot;] = &quot;Ustanovna država&quot;,
	    	[&quot;GGY&quot;] = &quot;Kronska odvisnost&quot;,
	    	[&quot;IMN&quot;] = &quot;Kronska odvisnost&quot;,
	    	[&quot;JEY&quot;] = &quot;Kronska odvisnost&quot;,
	    	[&quot;AIA&quot;] = &quot;Čezmorsko ozemlje&quot;,
	    	[&quot;BMU&quot;] = &quot;Čezmorsko ozemlje&quot;,
	    	[&quot;IOT&quot;] = &quot;Čezmorsko ozemlje&quot;,
	    	[&quot;VGB&quot;] = &quot;Čezmorsko ozemlje&quot;,
	    	[&quot;CYM&quot;] = &quot;Čezmorsko ozemlje&quot;,
	    	[&quot;FLK&quot;] = &quot;Čezmorsko ozemlje&quot;,
	    	[&quot;GIB&quot;] = &quot;Čezmorsko ozemlje&quot;,
	    	[&quot;MSR&quot;] = &quot;Čezmorsko ozemlje&quot;,
	    	[&quot;PCN&quot;] = &quot;Čezmorsko ozemlje&quot;,
	    	[&quot;SHN&quot;] = &quot;Čezmorsko ozemlje&quot;,
	    	[&quot;SGS&quot;] = &quot;Čezmorsko ozemlje&quot;,
	    	[&quot;TCA&quot;] = &quot;Čezmorsko ozemlje&quot;,
	    }
	    local label = labels[loc]
	    local countryname = frame:expandTemplate ({title='Country name', args = { country(args)}})
	    local data = frame:expandTemplate ({title='Flagg', args = { &quot;xx&quot;, countryname, nodata = 1 }})
	    return label, data
	end
end

local function location(args)
	
	local infobox_args = {}
	
	infobox_args['title'] = 'Lokacija'
	infobox_args['bodystyle'] = 'display:inline-table;'
	infobox_args['child'] = 'yes'
	infobox_args['decat'] = 'yes'

	------------- EUROPE &amp; ASIA &amp; AFRICA--------------
	if country(args) == &quot;EUR&quot; or country(args) == &quot;ASIA&quot; or country(args) == &quot;AFR&quot; then
		infobox_args['label1'] = 'Države'
		infobox_args['data1'] = args.countries
		
	------------- ÅLAND --------------	
	elseif country(args) == &quot;ALA&quot; then
		infobox_args['label1'] = 'Država'
		infobox_args['data1'] = &quot;[[Finska]]&quot;
		infobox_args['label2'] = 'Avtonomna regija'
		infobox_args['data2'] = &quot;[[Åland]]&quot;

	------------- AUSTRALIA --------------
	elseif country(args) == &quot;AUS&quot; then
		infobox_args['label1'] = 'Država'
		infobox_args['data1'] = &quot;[[Avstralija]]&quot;
	
	local function lga(args)
		local labels = {
			SA = &quot;Območja lokalne uprave&quot;,
			VIC = &quot;Območja lokalne uprave&quot;,
			NSW = &quot;Območja lokalne uprave&quot;,
			QLD = &quot;Območja lokalne uprave&quot;,
			NT = &quot;Območja lokalne uprave&quot;,
			WA = &quot;Območja lokalne uprave&quot;,
			TAS = &quot;Območja lokalne uprave&quot;, 
			ACT = &quot;Okrožja&quot;
		}
	    local state = args.state or ''
	    local label = labels[state] or &quot;Območja lokalne uprave&quot;
	    return label, args.lga
	end
	
	local function locations(args)
	    local labels = {
	    	highway = &quot;Večja naselja&quot;,
	    	[&quot;rural road&quot;] = &quot;Večja naselja&quot;,
	    	freeway = &quot;Večja predmestja&quot;,
	    	[&quot;city highway&quot;] = &quot;Večja predmestja&quot;,
	    	road = &quot;Večja predmestja&quot;,
	    	street = &quot;Predmestje&quot;
	    }
	    local type = args.type or ''
	    local label = labels[type] or &quot;Glavni&lt;br&gt;cilji&quot;
	    return label, args.locations
	end
			
		if args.state then
			if args.state == &quot;NT&quot; or args.state == &quot;ACT&quot; or args.state == &quot;JBT&quot; then
				infobox_args['label2'] = 'Teritorij'
			else
				infobox_args['label2'] = 'Država'
			end
				infobox_args['data2'] = frame:expandTemplate ({title='Flagg', args = {&quot;xx&quot; , state(args), nodata = 1 }})
		else
			infobox_args['label2'] = 'Države'
			infobox_args['data2'] = args.states
		end
		
		infobox_args['label3'], infobox_args['data3'] = lga(args)
		infobox_args['label4'], infobox_args['data4'] = locations(args)
			
	------------- BRAZIL --------------
	elseif country(args) == &quot;BRA&quot; then
		infobox_args['label1'] = 'Država'
		infobox_args['data1'] = &quot;[[Brazilija]]&quot;
		
		if args.state then
			if args.state == &quot;DF&quot; then
				infobox_args['label2'] = 'Zvezno okrožje'
			else
				infobox_args['label2'] = 'Zvezna država'
			end

            local function disambiguated_state(code)
                local state_map = {
                    [&quot;AC&quot;] = '[[Acre (zvezna država)|Acre]]',
                    [&quot;AM&quot;] = '[[Amazonas (zvezna država)|Amazonas]]',
                    [&quot;DF&quot;] = '[[Zvezno okrožje Brazilije|Zvezno okrožje]]',
                    [&quot;PR&quot;] = '[[Paraná (zvezna država)|Paraná]]',
                    [&quot;RJ&quot;] = '[[Rio de Janeiro (zvezna država)|Rio de Janeiro]]',
                    [&quot;SC&quot;] = '[[Santa Catarina (zvezna država)|Santa Catarina]]',
                    [&quot;SP&quot;] = '[[São Paulo (zvezna država)|São Paulo]]',
                }
                return state_map[code]
            end
            infobox_args['data2'] = disambiguated_state(args.state)
                or frame:expandTemplate({
                    title = 'Flagg',
                    args = { &quot;xx&quot;, state(args), nodata = 1 }
                })
		else
			infobox_args['label2'] = 'Zvezne države'
			infobox_args['data2'] = args.states
		end
		
	------------- CANADA --------------	
	elseif country(args) == &quot;CAN&quot; then
		infobox_args['label1'] = 'Država'
		infobox_args['data1'] = &quot;[[Kanada]]&quot;
		
		if args.province then
			if args.province == &quot;YK&quot; or args.province == &quot;NT&quot; or args.province == &quot;NU&quot; then
				infobox_args['label2'] = 'Teritorij'
			else
				infobox_args['label2'] = 'Provinca'
			end
				infobox_args['data2'] = frame:expandTemplate ({title='Flagg', args = {&quot;xx&quot; , state(args), nodata = 1 }})
		else
			infobox_args['label2'] = 'Province'
			infobox_args['data2'] = args.provinces
		end
		
			if args.province == 'AB' then
				infobox_args['label3'] = &quot;Specializirane in podeželske občine&quot;
				infobox_args['data3'] = args.rural_municipalities
				infobox_args['label4'] = &quot;Posebna območja&quot;
				infobox_args['data4'] = args.areas
				infobox_args['label5'] = &quot;Izboljšana okrožja&quot;
				infobox_args['data5'] = args.districts
			elseif args.province == 'BC' then
				infobox_args['label3'] = &quot;Regionalna okrožja&quot;
				infobox_args['data3'] = args.districts or args.rural_municipalities
			elseif args.province == 'MB' or args.province == 'SK' then
				infobox_args['label3'] = &quot;Podeželske občine&quot;
				infobox_args['data3'] = args.rural_municipalities
			elseif args.province == 'NB' or args.province == 'PE' then
				infobox_args['label3'] = &quot;Okrožja&quot;
				infobox_args['data3'] = args.counties
				infobox_args['label4'] = &quot;Župnije&quot;
				infobox_args['data4'] = args.parishes
				infobox_args['label5'] = &quot;Skupnosti&quot;
				infobox_args['data5'] = args.communities
			elseif args.province == 'NS' then
				infobox_args['label3'] = &quot;Okrožja&quot;
				infobox_args['data3'] = args.counties
			elseif args.province == 'ON' then
				infobox_args['label3'] = &quot;Občine&quot;
				infobox_args['data3'] = args.rural_municipalities
				infobox_args['label4'] = &quot;Okrožja&quot;
				infobox_args['data4'] = args.counties
				infobox_args['label5'] = &quot;Regije&quot;
				infobox_args['data5'] = args.regions
				infobox_args['label6'] = &quot;Okrožja&quot;
				infobox_args['data6'] = args.districts
				infobox_args['label7'] = &quot;Divisions&quot;
				infobox_args['data7'] = args.divisions
			elseif args.province == 'QC' then
				infobox_args['label3'] = &quot;Regional county municipalities&quot;
				infobox_args['data3'] = args.rural_municipalities
				infobox_args['label4'] = &quot;Equivalent territories&quot;
				infobox_args['data4'] = args.territories
			elseif args.province == 'NT' or args.province == 'NU' then
				infobox_args['label3'] = &quot;Regije&quot;
				infobox_args['data3'] = args.regions
			end

	------------- CHINA --------------	
	elseif country(args) == &quot;CHN&quot; or country(args) == &quot;HKG&quot; or country(args) == &quot;MAC&quot; then
		infobox_args['label1'] = 'Država'
		infobox_args['data1'] = &quot;[[Kitajska]]&quot;
		
		if country(args) == &quot;HKG&quot; then
			infobox_args['label2'] = 'Special administrative region'
			infobox_args['data2'] = &quot;[[Hong Kong]]&quot;
			infobox_args['label3'] = 'Okrožja'
			infobox_args['data3'] = args.districts
		elseif country(args) == &quot;MAC&quot; then
			infobox_args['label2'] = 'Posebna administrativna regija'
			infobox_args['data2'] = &quot;[[Makav]]&quot;
		else
			if args.province then
				infobox_args['label2'] = 'Provinca'
				infobox_args['data2'] = frame:expandTemplate ({title='Flagg', args = {&quot;xx&quot; , state(args), nodata = 1 }})
				infobox_args['label3'] = 'Okraji'
				infobox_args['data3'] = args.counties
			else
				infobox_args['label2'] = 'Province'
				infobox_args['data2'] = args.provinces
				infobox_args['label3'] = 'Avtonomne regije'
				infobox_args['data3'] = args.regions
			end
		end
		
	------------- FRANCE --------------
	elseif country(args) == &quot;FRA&quot; or country(args) == &quot;GUF&quot; or country(args) == &quot;GLP&quot; or country(args) == &quot;MTQ&quot; or country(args) == &quot;MYT&quot; or country(args) == &quot;REU&quot; then
			
		infobox_args['label1'] = 'Država'
		infobox_args['data1'] = &quot;[[Francija]]&quot;
		
		if country(args) == &quot;GUF&quot; then
			infobox_args['label2'] = 'Gvadelup'
			infobox_args['data2'] = &quot;[[Francoska Gvajana]]&quot;
			infobox_args['label3'] = 'Departma'
			infobox_args['data3'] = &quot;[[Gvajana]]&quot;
		elseif country(args) == &quot;GLP&quot; then
			infobox_args['label2'] = 'Čezmorska regija in departma'
			infobox_args['data2'] = &quot;[[Gvadelup]]&quot;
		elseif country(args) == &quot;MTQ&quot; then
			infobox_args['label2'] = 'Čezmorska regija in departma'
			infobox_args['data2'] = &quot;[[Martinik]]&quot;
		elseif country(args) == &quot;MYT&quot; then
			infobox_args['label2'] = 'Čezmorska regija in departma'
			infobox_args['data2'] = &quot;[[Mayotte]]&quot;
		elseif country(args) == &quot;REU&quot; then
			infobox_args['label2'] = 'Gvadelup'
			infobox_args['data2'] = &quot;[[Réunion]]&quot;
			infobox_args['label3'] = 'Departma'
			infobox_args['data3'] = &quot;[[La Réunion]]&quot;
		else
			infobox_args['label2'] = 'Regije'
			infobox_args['data2'] = args.regions
			infobox_args['label3'] = 'Departmaji'
			infobox_args['data3'] = args.departments
		end
	
	------------ GEORGIA -------------
	elseif country(args) == &quot;GEO&quot; then
		infobox_args['data1'] = &quot;[[Gruzija]]&quot;
		
	------------- INDIA --------------
	elseif country(args) == &quot;IND&quot; then
		infobox_args['label1'] = 'Država'
		infobox_args['data1'] = &quot;[[Indija]]&quot;
		infobox_args['label4'] = 'Okrožja'
		infobox_args['data4'] = args.districts
		
		if args.state then
			if args.state == &quot;AN&quot; or args.state == 'CH' or args.state == 'DH' or args.state == 'DL' or args.state == 'JK' or args.state == 'LA' or args.state == 'LD' or args.state == 'PY' then
				infobox_args['label2'] = 'Zvezno ozemlje'
			else
				infobox_args['label2'] = 'Zvezna država'
			end
				infobox_args['data2'] = frame:expandTemplate ({title='Flagg', args = {&quot;xx&quot; , state(args), nodata = 1 }})
		else
			infobox_args['label2'] = 'Zvezne države'
			infobox_args['data2'] = args.states
			infobox_args['label3'] = 'Zvezna ozemlja'
			infobox_args['data3'] = args.territories
		end
		
			
	------------- MEXICO --------------
	elseif country(args) == &quot;MEX&quot; then
		infobox_args['label1'] = 'Država'
		infobox_args['data1'] = &quot;[[Mehika]]&quot;
		
		if args.state then
			if args.state == &quot;CMX&quot; then
				infobox_args['label2'] = 'Avtonomno mesto'
			else
				infobox_args['label2'] = 'Zvezna država'
			end
			if args.state == &quot;CHH&quot; then
				infobox_args['data2'] = '[[Chihuahua (zvezna država)|Chihuahua]]'
			elseif args.state == &quot;HID&quot; then
				infobox_args['data2'] = '[[Hidalgo (zvezna država)|Hidalgo]]'
			elseif args.state == &quot;MEX&quot; then
				infobox_args['data2'] = '[[Mexico (zvezna država)|México]]'
			else
				infobox_args['data2'] = frame:expandTemplate ({title='Flagg', args = {&quot;xx&quot; , state(args), nodata = 1 }})
			end
			infobox_args['label3'] = 'Občine'
			infobox_args['data3'] = args.counties or args.municipalities
		else
			infobox_args['label2'] = 'Zvezne države'
			infobox_args['data2'] = args.states
			infobox_args['label3'] = 'Občine'
			infobox_args['data3'] = args.counties or args.municipalities
		end

	------------- NETHERLANDS --------------
	elseif country(args) == &quot;NLD&quot; or country(args) == &quot;ABW&quot; or country(args) == &quot;CUW&quot; or country(args) == &quot;SXM&quot;then
			
		infobox_args['label1'] = 'Država'
		infobox_args['data1'] = &quot;[[Kraljevina Nizozemska]]&quot;
		infobox_args['label2'], infobox_args['data2'] = constituent(args)	
		
		if country(args) == &quot;NLD&quot; then
			infobox_args['label3'] = 'Provinca'
			infobox_args['data3'] = args.provinces
		end
		
	------------- RUSSIA --------------
	elseif country(args) == &quot;RUS&quot; then
		infobox_args['label1'] = 'Država'
		infobox_args['data1'] = &quot;[[Rusija]]&quot;
		infobox_args['label2'] = 'Oblasti'
		infobox_args['data2'] = args.oblasts
		infobox_args['label3'] = 'Republike'
		infobox_args['data3'] = args.republics
		infobox_args['label4'] = 'Avtonomna okrožja'
		infobox_args['data4'] = args.okrugs
		infobox_args['label5'] = 'Okraji'
		infobox_args['data5'] = args.krais
		infobox_args['label6'] = 'Federalna mesta'
		infobox_args['data6'] = args.federal_cities
		
	------------- SPAIN --------------
	elseif country(args) == &quot;ESP&quot; then
		infobox_args['label1'] = 'Država'
		infobox_args['data1'] = &quot;[[Španija]]&quot;
		
		local province = args.province
		
		if province and province ~= '' then
			infobox_args['label2'] = 'Avtonomna&lt;br&gt;skupnost'
			infobox_args['data2'] = spain(args)
			if province == &quot;O&quot; or province == &quot;S&quot; or province == &quot;PM&quot; or province == &quot;LO&quot; or province == &quot;M&quot; or province == &quot;MU&quot; or province == &quot;NA&quot; then
				return nil
			else
				infobox_args['label3'] = 'Provinca'
				infobox_args['data3'] = frame:expandTemplate ({title='Flagg', args = {&quot;xx&quot; , state(args), nodata = 1 }})
			end
		elseif args.community then
			infobox_args['label2'] = 'Avtonomna&lt;br&gt;skupnost'
			infobox_args['data2'] = frame:expandTemplate ({title='Flagg', args = {&quot;xx&quot; , frame:expandTemplate ({title='country name', args = {&quot;ESP-&quot; .. args.community} }) } })
			infobox_args['label3'] = 'Provinca'
			infobox_args['data3'] = args.provinces
		else
			infobox_args['label2'] = 'Avtonomna&lt;br&gt;skupnost'
			infobox_args['data2'] = args.communities
			infobox_args['label3'] = 'Provinca'
			infobox_args['data3'] = args.provinces
			
		end
		
			
	------------- UNITED KINGDOM --------------
	elseif country(args) == &quot;GBR&quot; or country(args) == &quot;ENG&quot; or country(args) == &quot;NIR&quot; or country(args) == &quot;SCT&quot; or country(args) == &quot;WLS&quot; or
		country(args) == &quot;GGY&quot; or country(args) == &quot;IMN&quot; or country(args) == &quot;JEY&quot; or country(args) == &quot;AIA&quot; or country(args) == &quot;BMU&quot; or
		country(args) == &quot;IOT&quot; or country(args) == &quot;VGB&quot; or country(args) == &quot;CYM&quot; or country(args) == &quot;FLK&quot; or country(args) == &quot;GIB&quot; or
		country(args) == &quot;MSR&quot; or country(args) == &quot;PCN&quot; or country(args) == &quot;SHN&quot; or country(args) == &quot;SGS&quot; or country(args) == &quot;TCA&quot; then

		infobox_args['label1'] = 'Država'
		infobox_args['data1'] = &quot;[[Združeno Kraljestvo]]&quot;
		infobox_args['label2'], infobox_args['data2'] = constituent(args)
		
		if country(args) ~= &quot;ENG&quot; then
			infobox_args['label5'] = 'Grofije'
			infobox_args['data5'] = args.counties
		end

		if country(args) == &quot;ENG&quot; then
			infobox_args['label3'] = 'Administrativna območja'
			infobox_args['data3'] = args.areas
			infobox_args['label4'] = 'Grofije'
			infobox_args['data4'] = args.counties
			infobox_args['label5'] = 'Okrožja (boroughs)'
			infobox_args['data5'] = args.boroughs
		elseif country(args) == &quot;NIR&quot; then
			infobox_args['label3'] = 'Districts'
			infobox_args['data3'] = args.districts
		elseif country(args) == &quot;SCT&quot; then
			infobox_args['label3'] = 'Council areas'
			infobox_args['data3'] = args.areas
		elseif country(args) == &quot;WLS&quot; then
			infobox_args['label3'] = 'Grofije'
			infobox_args['data3'] = args.counties
			infobox_args['label4'] = 'County boroughs'
			infobox_args['data4'] = args.boroughs
		elseif country(args) == &quot;GGY&quot; or country(args) == &quot;JEY&quot; or country(args) == &quot;BMU&quot; or country(args) == &quot;MSR&quot; then
			infobox_args['label3'] = 'Župnije'
			infobox_args['data3'] = args.parishes
		elseif country(args) == &quot;IMN&quot; then
			infobox_args['label3'] = 'Sheadings'
			infobox_args['data3'] = args.sheadings
		elseif country(args) == &quot;AIA&quot; or country(args) == &quot;VGB&quot; or country(args) == &quot;CYM&quot; or country(args) == &quot;TCA&quot; then
			infobox_args['label3'] = 'Okrožja'
			infobox_args['data3'] = args.districts
		elseif country(args) == &quot;SHN&quot; then
			infobox_args['label3'] = 'Otok'
			infobox_args['data3'] = args.island
		end

	------------- UNITED STATES --------------
	elseif country(args) == &quot;USA&quot; then
		infobox_args['label1'] = 'Država'
		infobox_args['data1'] = &quot;[[ZDA]]&quot;
		
		local function county(args)
			local state = args.state
			local stateName = frame:expandTemplate ({title='Country name', args = { &quot;USA-&quot; .. state}})
			local country = country(args)
			local countyName = args.county or args.parish or args.borough or args.municipality
			
			local county
			if state == 'LA' then
				county = 'Župnija'
			elseif state == 'AK' then
				county = 'Borough'
			elseif state == 'PR' then
				county = 'Municipality'
			else
				county = 'Okrožje'
			end
			
			return string.format(&quot;[[%s %s, %s|%s]]&quot;, countyName, county, stateName, countyName)
		end

		if args.state2 then
			infobox_args['label2'] = 'Zvezne države'
			infobox_args['data2'] = frame:expandTemplate ({title='Flagg', args = {&quot;xx&quot; , state(args) }}) .. &quot;, &quot; .. frame:expandTemplate ({title='Flagg', args = {&quot;xx&quot; , state2(args) }})
		elseif args.state then
			if args.state == &quot;AS&quot; or args.state == &quot;GU&quot; or args.state == &quot;MP&quot; or args.state == &quot;PR&quot; or args.state == &quot;VI&quot; then
				infobox_args['label2'] = 'Teritorij'
			elseif args.state == &quot;DC&quot; then
				infobox_args['label2'] = 'Federalno okrožje'
			else
				infobox_args['label2'] = 'Zvezna država'
			end
			if args.state == &quot;GA&quot; then
				infobox_args['data2'] = '[[Georgija]]'
			elseif args.state == &quot;WA&quot; then
				infobox_args['data2'] = '[[Washington (zvezna država)|Washington]]'
			elseif args.state == &quot;NY&quot; then
				infobox_args['data2'] = '[[New York (zvezna država)|New York]]'
			else
				infobox_args['data2'] = frame:expandTemplate ({title='Flagg', args = {&quot;xx&quot; , state(args), nodata = 1 }})
			end
		else
			infobox_args['label2'] = 'Zvezne države'
			infobox_args['data2'] = args.states
		end
		
		if args.county then
			infobox_args['label3'] = 'Okrožje'
			infobox_args['data3'] = county(args)
		else
			infobox_args['label3'] = 'Okrožja'
			infobox_args['data3'] = args.counties
		end
		
		if args.parish then
			infobox_args['label4'] = 'Župnija'
			infobox_args['data4'] = county(args)
		else
			infobox_args['label4'] = 'Župnije'
			infobox_args['data4'] = args.parishes
		end
		
		if args.borough then
			infobox_args['label5'] = 'Borough'
			infobox_args['data5'] = county(args)
		else
			infobox_args['label5'] = 'Boroughs'
			infobox_args['data5'] = args.boroughs
		end
		
		if args.municipality then
			infobox_args['label6'] = 'Občina'
			infobox_args['data6'] = county(args)
		else
			infobox_args['label6'] = 'Občine'
			infobox_args['data6'] = args.municipalities
		end
		
		if args.indep_city then
			infobox_args['label6'] = 'Neodvisno mesto'
			infobox_args['data6'] = args.indep_city
		else
			infobox_args['label7'] = 'Neodvisna mesta'
			infobox_args['data7'] = args.indep_cities
		end
		
	else
		
	------------- ALL OTHER COUNTRIES --------------
	if country(args) ~= nil then
		local countryname = frame:expandTemplate ({title='Country name', args = { country(args)}})
		infobox_args['label1'] = 'Država'
		infobox_args['data1'] = frame:expandTemplate ({title='Flagg', args = { &quot;xx&quot;, countryname, nodata = 1 }})
	else
		infobox_args['label1'] = 'Države'
		infobox_args['data1'] = args.countries
	end
	
	infobox_args['label2'] = 'Otok'
	infobox_args['data2'] = args.island
	infobox_args['label3'] = 'Občine'
	infobox_args['data3'] = args.communities
	infobox_args['label4'] = 'Regije'
	infobox_args['data4'] = args.regions
	infobox_args['label5'] = 'Province'
	infobox_args['data5'] = args.provinces
	infobox_args['label6'] = 'Zvezne države'
	infobox_args['data6'] = args.states
	infobox_args['label7'] = 'Governorati'
	infobox_args['data7'] = args.governorates
	infobox_args['label8'] = 'Županije'
	infobox_args['data8'] = args.counties
	infobox_args['label9'] = 'Departmaji'
	infobox_args['data9'] = args.departments
	infobox_args['label10'] = 'Kantoni'
	infobox_args['data10'] = args.cantons
	infobox_args['label11'] = 'Prefekture'
	infobox_args['data11'] = args.prefectures
	infobox_args['label12'] = 'Divisions'
	infobox_args['data12'] = args.divisions
	infobox_args['label13'] = 'Oblasts'
	infobox_args['data13'] = args.oblasts
	infobox_args['label14'] = 'Districts'
	infobox_args['data14'] = args.districts
	infobox_args['label15'] = 'Parishes'
	infobox_args['data15'] = args.parishes
	infobox_args['label16'] = 'Communes'
	infobox_args['data16'] = args.communes
	infobox_args['label17'] = 'Teritoriji'
	infobox_args['data17'] = args.territories
	infobox_args['label18'] = args.label1
	infobox_args['data18'] = args.location1
	infobox_args['label19'] = args.label2
	infobox_args['data19'] = args.location2
	infobox_args['label20'] = args.label3
	infobox_args['data20'] = args.location3
	infobox_args['label21'] = args.label4
	infobox_args['data21'] = args.location4
	infobox_args['label22'] = args.label5
	infobox_args['data22'] = args.location5
	infobox_args['label23'] = 'Podregije'
	infobox_args['data23'] = args.subregions
	infobox_args['label24'] = 'Subcounties'
	infobox_args['data24'] = args.subcounties
	infobox_args['label25'] = 'Subprefectures'
	infobox_args['data25'] = args.subprefectures
	end
	
	if country(args) ~= &quot;USA&quot; then
		infobox_args['label26'] = 'Občine'
		infobox_args['data26'] = args.municipalities
		infobox_args['label27'] = 'Večja mesta'
		infobox_args['data27'] = args.cities
		infobox_args['label28'] = 'Mesta'
		infobox_args['data28'] = args.towns
		infobox_args['label29'] = 'Vasi'
		infobox_args['data29'] = args.villages
		
		if country(args) == &quot;GBR&quot; or country(args) == &quot;ENG&quot; or country(args) == &quot;NIR&quot; or country(args) == &quot;SCT&quot; or country(args) == &quot;WLS&quot; or
			country(args) == &quot;GGY&quot; or country(args) == &quot;IMN&quot; or country(args) == &quot;JEY&quot; or country(args) == &quot;AIA&quot; or country(args) == &quot;BMU&quot; or
			country(args) == &quot;IOT&quot; or country(args) == &quot;VGB&quot; or country(args) == &quot;CYM&quot; or country(args) == &quot;FLK&quot; or country(args) == &quot;GIB&quot; or
			country(args) == &quot;MSR&quot; or country(args) == &quot;PCN&quot; or country(args) == &quot;SHN&quot; or country(args) == &quot;SGS&quot; or country(args) == &quot;TCA&quot; then
				
			infobox_args['label30'] = 'Glavne&lt;br&gt;destinacije'
			infobox_args['data30'] = args.destinations
		else
			infobox_args['label30'] = 'Glavne&lt;br&gt;destinacije'
			infobox_args['data30'] = args.destinations
		end
	
	end

	return frame:expandTemplate ({title='Infobox', args = infobox_args})
	
end

local function params(args)

	if country(args) or args.areas or args.borough or args.boroughs or args.cantons or args.cities or args.communes or args.communities or args.counties or
	args.countries or args.county or args.departments or args.destinations or args.districts or args.divisions or args.federal_cities or args.governorates or
	args.indep_city or args.indep_cities or args.island or args.krais or args.label1 or args.label2 or args.label3 or args.label4 or args.label5 or args.lga or 
	args.location1 or args.location2 or args.location3 or args.location4 or args.location5 or args.locations or args.municipalities or args.municipality or
	args.oblasts or args.okrugs or args.parish or args.parishes or args.prefectures or args.provinces or args.regions or args.republics or args.rural_municipalities or
	args.sheadings or args.states or args.subcounties or args.subprefectures or args.subregions or args.territories or args.towns or args.villages then
		return true
	else
		return false
	end
end


function p.location(frame)
	local args = getArgs(frame)
	
	if params(args) == false then
		return nil
	else
		return location(args)
	end
end

return p</text>
      <sha1>40xsrqffnsegiq260cpvk5yg1dx473i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Linda Brava</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602062</id>
    <revision>
      <id>6678062</id>
      <parentid>6674623</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T00:19:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6678062</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12735" sha1="4vxxvmr1wk9npu25znb6cytz5saqir9" xml:space="preserve">{{Infobox musical artist
| name              = Linda Brava
| image             = Linda Lampenius Stockholm Pride Festival 2009 2.jpg
| caption           = Linda Lampenius leta 2009
| image_size        = 
| background        = non_vocal_instrumentalist
| birth_name        = Linda Magdalena Lampenius
| alias             = Linda Cullberg Lampenius
| birth_date        = {{Birth date and age|df=yes|1970|2|26}}
| origin            = [[Helsinki]], Finska
| instrument        = [[violina]]
| genre             = [[klasična glasba]], [[Pop glasba|pop]], [[Rock glasba|rock]], [[ljudska glasba]], [[tehno]], [[filmska glasba]], [[jazz]], [[božična glasba]]
| occupation        = [[Solo (glasba)|solistka]]
| years_active      = 1977–sedaj
| label             = Linda Lampenius Productions
| website           = {{official|https://lindalampenius.com/}}
}}

'''Linda Magdalena Cullberg Lampenius'''&lt;ref&gt;''Dagens Nyheter'', 23 February 2010.&lt;/ref&gt;, mednarodno znana pod umetniškim imenom '''Linda Brava''', [[Finci|finsko]]-[[Švedi|švedska]] [[Violinist|violinistka]]; * [[26. februar]] [[1970]],  

Rodila se je na Finskem v švedsko govorečo finsko družino in ima dvojno, finsko in švedsko državljanstvo.&lt;ref name=&quot;mtv-1&quot;&gt;{{Cite web |url=https://www.mtvuutiset.fi/artikkeli/linda-lampeniukselle-myonnettiin-ruotsin-kansalaisuus/2860260 |title=Linda Lampeniukselle myönnettiin Ruotsin kansalaisuus |trans-title=Linda Lampenius was granted Swedish citizenship |date=8 June 2011 |website=[[MTV Uutiset]] |language=fi |access-date=3 March 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.sverigesradio.se/artikel/729782 |title=Linda Lampenius |date=8 November 2005 |website=[[Sveriges Radio]] |language=sv |access-date=3 March 2026 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Opisujejo jo kot ena najbolj vsestranskih in uspešnih violinistk svoje generacije;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rte.ie/orchestras/2010/0730/nsoseventhirtyanuna.html |title=RTÉ National Symphony Orchestra The Seven-Thirty Summer Evening Concert Series |website=[[RTÉ.ie]] |access-date=23 April 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160513144335/http://www.rte.ie/orchestras/2010/0730/nsoseventhirtyanuna.html |archive-date=13 May 2016 }}&lt;/ref&gt; med drugim izvaja [[pop glasba|pop]], [[rock glasba|rock]], [[ljudsko glasba|ljudsko]], [[techno]], [[filmska glasba|filmsko]], [[jazz]] in [[svetovna glasba|svetovno glasbo]].&lt;ref name=&quot;linda&quot;&gt;''Linda''. WSOY, 2003. {{ISBN|951-0-27336-8}}&lt;/ref&gt; S pevcem [[Pete Parkkonen|Petejem Parkkonenom]] bosta s skladbo »Liekinheitin« zastopala [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finsko]] na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije 2026]].

== Ozadje ==
Linda Brava se je rodila v finski švedsko govoreči družini, v kateri je glasba igrala pomembno vlogo. Oče, [[Börje Lampenius]] (1921–2016), je bil gledališki režiser, igralec, pevec in tudi skladatelj [[muzikal|muzikalov]] in [[Opereta|operet]]. Njena mati, Ulla Eklund, je bila igralka in pevka. Oba starša sta delovala v [[Švedsko gledališče, Helsinki|Švedskem gledališču]] v Helsinkih.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;[https://www.uppslagsverket.fi/sv/sok/view-170045-LampeniusLinda Lampenius, Linda] in ''Uppslagsverket Finland''.&lt;/ref&gt;

Pri starosti treh let je začela nastopati s starši kot pevka. Kasneje je poleg solističnih in orkestrskih nastopov igrala violino ob spremljavi očeta na klavirju, medtem ko je njena mati z njima pela.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt; Leta 1978 so po njenem solističnem koncertnem nastopu o njej poročali v časopisu ''[[Vasabladet]]'' kot o mladi violinistki, ki si jo velja zapomniti.

Leta 1997 je zapustila Finsko ter živela v [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[London]]u, leta 2002 pa se je preselila v [[Stockholm]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Poročena je z Martinom Cullbergom, švedskim odvetnikom, s katerim imata dve hčeri: Olivio, rojeno leta 2009, in Cecilio, rojeno leta 2013. Njen tast je profesor Johan Cullberg, tašča pa psihoterapevtka Marta Cullberg Weston.&lt;ref name=&quot;menaiset&quot;&gt;''Me Naiset'', 2/2010.&lt;/ref&gt; Od leta 2011 ima poleg finskega še švedsko državljanstvo.{{r|mtv-1}}

== Zgodnja leta – otroški nastopi z violino ==
Obiskovala je glasbeni vrtec, že pri petih letih pa se je začela učiti violine pod vodstvom [[Géza Szilvay|Géze Szilvaya]], ki je razvil metodo [[colourstrings]]. Njena kariera se je začela pri sedmih letih, ko je postala članica in solistka v helsinškem otroškem orkestru ''Helsingin juniorijouset''; ostali člani so bili enkrat in celo dvakrat starejši od nje.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt;&lt;ref&gt;''The Upbringing of a Talented Violinist''. Helsinki University Printing House, 2001. {{ISBN|952-91-3715-X}}&lt;/ref&gt;

V otroštvu je z omenjenim orkestrom gostovala po vsem svetu in koncertirala v Londonu, New Yorku in Tokiu. Kot otroška violinistka se je večkrat pojavila tudi na finski televiziji v umetniško-izobraževalni televizijski seriji ''Minigoslači v glasbeni deželi'' na finski postaji YLE.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;classicfm&quot;&gt;''Classic FM Magazine'', October 1999.&lt;/ref&gt;

Kmalu je prejela štipendijo Švedske kulturne fundacije kot tako obetavna mlada violinistka, &lt;ref&gt;''Bettina på turné'' TV series on YLE FST5, 26 May 2008.&lt;/ref&gt; postala koncertna mojstrica v orkestru ''Helsingin juniorijouset'' in pri 11 letih nastopila kot solistka Finskem radijskem simfoničnem orkestru.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt;&lt;ref&gt;''Good Morning Finland'' on MTV3, 12 June 2008.&lt;/ref&gt; Približno v istem času je bila izbrana za solo vloge v Helsinškem godalnem orkestru in med drugim gostovala po Angliji.&lt;ref name=&quot;sundaytimes&quot;&gt;''The Sunday Times'', 20 July 1997.&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje in orkestrsko udejstvovanje ==
Med letoma 1985 in 1997 je študirala na [[Sibeliusova akademija|Sibeliusovi akademiji]] na Finskem, najprej na mladinskem oddelku, nato pa na oddelku za soliste. Bila je ena prvih študentov, ki so se na univerzo vpisali le na podlagi avdicijskega nastopa.&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt; Na Sibeliusovi akademiji je študirala violino, glasbeno teorijo in zgodovino, pedagogiko in operno petje.&lt;ref name=&quot;xfactor&quot;&gt;The ''X Factor'' Website, mtv3.fi/xfactor, 16 January 2010.&lt;/ref&gt;

Še kot študentka si je pridobila bogate orkestrske izkušnje. Med letoma 1990 in 1997 je bila koncertna vodja Orkestra dirigentskega razreda, ki sta ga poučevala profesorja [[Jorma Panula]] in [[Eri Klas]]. Ob različnih priložnostih je bila tudi koncertna vodja Simfoničnega orkestra Sibeliusove akademije in tri leta [[Prva violina|prva violina]] v [[Finska narodna opera|Orkestru Finske narodne opere]], preden se je podala na povsem solistično pot.&lt;ref name=&quot;ilta1&quot;&gt;''Iltalehti'', 7 September 1996.&lt;/ref&gt;

==Glasbena kariera==

===Klasična glasba===
Linda Brava je izvajala komorno glasbo po vsej Evropi, Aziji in ZDA&lt;ref name=&quot;xfactor&quot;/&gt; ter sodelovala s številnimi pianisti, med drugim s [[Timo Koskinen|Timom Koskinenom]],&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt; Folkejem Gräsbeckom,&lt;ref&gt;''Iltalehti'', 24 June 1999.&lt;/ref&gt; [[Laura Mikkola|Lauro Mikkola]],&lt;ref&gt;''Ilta-Sanomat'', 10 April 1997.&lt;/ref&gt; [[Carina E. Nilsson|Carino E. Nilsson]],&lt;ref&gt;The Artist &amp; Eventbolaget Website, artistocheventbolaget.com, 18 January 2010.&lt;/ref&gt; [[Linn Hendry]]&lt;ref name=&quot;iltas6&quot;&gt;''Ilta-Sanomat'', 20 November 1999.&lt;/ref&gt; in Johnom Lenehanom.&lt;ref&gt;''Linda Brava'', EMI Classics, 1999.&lt;/ref&gt; Pogosto nastopa tudi na solističnih koncertih. Nastopala je s finskim in švedskim mestnim orkestrom,&lt;ref&gt;''Helsingin Sanomat'', 30 January 1997.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Dala-Demokraten'', 7 June 2003.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Västerås Tidning'', 8 August 2008.&lt;/ref&gt; opernim orkestrom [[La Scala|La Scale]]&lt;ref&gt;''Ilta-Sanomat'', 18 June 1998.&lt;/ref&gt; ter bila na turneji s Praškim mestnim filharmoničnim orkestrom.&lt;ref&gt;''Iltalehti'', 27 July 2008.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=XfovPCW8z4Q |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211221/XfovPCW8z4Q |archive-date=2021-12-21 |url-status=live|title=Schindler's List by Linda Lampenius and The City of Prague Philharmonic Orchestra |website=[[YouTube]] |date=16 March 2016 |access-date=23 April 2016}}{{cbignore}}&lt;/ref&gt; Kot solistka je nastopila z BBC-jevim nacionalnim valižanskim orkestrom&lt;ref name=&quot;linda&quot;/&gt; in Nacionalnim simfoničnim orkestrom RTÉ.&lt;ref name=&quot;irishindependent&quot;&gt;''Irish Independent'', 30 July 2010.&lt;/ref&gt; Na glasbenih festivalih je bila glavna gostja [[José Carreras|Joséja Carrerasa]]&lt;ref&gt;Ulriksdals Slottsgala 1998.&lt;/ref&gt; in [[Kevin Kenner|Kevina Kennerja]]&lt;ref&gt;The Malar International Music Festival 2008.&lt;/ref&gt; ter bila na turneji s [[Paul Potts|Paulom Pottsom]].&lt;ref&gt;''Dagen Nyheter'', 19 February 2008.&lt;/ref&gt;  Po mednarodnem izidu samostojnega albuma klasične glasbe z naslovom ''Linda Brava'' je postala najbolje prodajana finska klasična umetnica.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba-in-film/se-po-20-letih-fincem-koncno-obeta-zmaga-to-sta-favorita-letosnje-evrovizije-690813|title=Se Fincem po 20 letih končno obeta zmaga? To sta favorita letošnje Evrovizije.|date=9. 5. 2026|accessdate=11. 10. 2026|website=www.siol.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''The Guardian'', 3 August 2000.&lt;/ref&gt;
[[Slika:Linda Lampenius Brava with her Gagliano 03.JPG|thumb|right|Linda Brava leta 2010]]

Nekaj let po selitvi na [[Švedsko]] leta 2002 je odšla na prvo turnejo po tej državi, ki se je izkazala za zelo uspešno, kritiki so jo hvalili in uveljavila se je na švedski glasbeni sceni.&lt;ref&gt;''Dalarnas Tidningar'', 22 March 2004.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Göteborgs-Posten'', 2 April 2004.&lt;/ref&gt; Odtlej je opravila več turnej in koncertov po Švedski. Med drugim je nastopala s pianistom [[Robert Wells (skladatelj)|Robertom Wellsom]],&lt;ref name=&quot;aftonbladet&quot;&gt;''Aftonbladet'', 6 July 2008.&lt;/ref&gt; sopranistko [[Hannah Holgersson]]&lt;ref&gt;''Expressen'', 28 November 2008.&lt;/ref&gt; in harfistko [[Monica Ramos|Monico Ramos]].&lt;ref&gt;The Artist &amp; Eventbolaget Website, artistocheventbolaget.com, 16 January 2010.&lt;/ref&gt;

Poleg nastopov na Švedskem je Brava nadaljevala tudi z mednarodnimi nastopi. Med njenimi posebej vidnimi nastopi so bili nastopi za Natove enote na [[Kosovo|Kosovu]],&lt;ref&gt;Official Website of the NATO Kosovo Force, nato.int/KFOR, ''And the blonde played on'', 2 January 2003.&lt;/ref&gt; koncert ''Rhapsody in Rock'' v dvorani [[Royal Albert Hall]] v Londonu&lt;ref name=&quot;es&quot;&gt;''Evening Standard'', 30 October 2003.&lt;/ref&gt; in violinski koncerti v kazahstanski [[Astana|Astani]],&lt;ref&gt;''Viihdeuutiset'' on MTV3, 9 October 2006.&lt;/ref&gt; ruskem [[Irkutsk|Irkutsku]]&lt;ref&gt;''Komsomolskaya Pravda – Irkutsk'', 22 September 2006.&lt;/ref&gt; ter na filmskem festivalu v Cannesu na jugu Francije.&lt;ref&gt;''Aamulehti'', 25 May 2007.&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
=== Albumi ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;2&quot;| Najvišja uvrstitev na lestvici&lt;ref name=&quot;charts&quot;&gt;Vira uvrstitev na glasbenih lestvicah: [https://ifpi.fi/lista/artistit/linda-lampenius/ FI] [https://swedishcharts.com/showinterpret.asp?interpret=Linda+Lampenius SE]&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Založba
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| FIN
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| SE
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Linda Lampenius«
| rowspan=&quot;1&quot;|1997
| 8 || —
| Audiovox Records
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Linda Brava«
| rowspan=&quot;1&quot;| 1999
|  — || —
| EMI Classics
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Nordic Light«
| rowspan=&quot;1&quot;|2005, 2008
|  — || 12 &lt;ref&gt;Swedish Top Album Chart, Week 10, 2008.&lt;/ref&gt;
| Ladybird
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Angels«
| rowspan=&quot;1&quot;|2010
|  45 || 69
| Linda Lampenius Productions
|}

=== Singli ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;2&quot;| Najvišja uvrstitev na lestvici&lt;ref name=&quot;charts&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;| Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| FIN
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| SE
|-
! scope=&quot;row&quot;| »Shanghain valot« &lt;br /&gt;&lt;small&gt;z Anniko Eklund, [[Bess]], Eini, Keiro in [[Laura Voutilainen|Laura Voutilainen]]&lt;/small&gt;
| rowspan=&quot;1&quot;|2025
|  9 || —
| —
|-
! scope=&quot;row&quot;| »[[Liekinheitin]]«&lt;br /&gt;&lt;small&gt;s [[Pete Parkkonen|Petejem Parkkonenom]]&lt;/small&gt;
| rowspan=&quot;1&quot;| 2026
|  1 || —
| —
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{s-start}}
{{s-ach}}
{{succession box 
| before=[[Erika Vikman]]&lt;br&gt;z »[[Ich komme]]«
| title=[[Finska na Pesmi Evrovizije]]
| years=(s [[Pete Parkkonen|Petejem Parkkonenom]])&lt;br&gt;[[Pesem Evrovizije 2026|2026]]
| after=še ni izbran
}}
{{s-end}}

{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Brava, Linda}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1970]]
[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]
[[Kategorija:Finski glasbeniki]]</text>
      <sha1>4vxxvmr1wk9npu25znb6cytz5saqir9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andre Geim</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602375</id>
    <revision>
      <id>6677953</id>
      <parentid>6676669</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:58:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>v grobem končano</comment>
      <origin>6677953</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8517" sha1="h6i3ky5co977qaf8563ka3yucizdbq3" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
|field = [[fizika kondenzirane snovi]]
|doctoral_students = [[Konstantin Novoselov]]
|doctoral_advisor = [[Viktor Petrašov]]
|alma_mater = [[Moskovska tehniška univerza]]&lt;br/&gt;[[Moskovski fizikalno-tehniški inštitut]]
|work_institution = [[Univerza v Nottinghamu]]&lt;br/&gt;[[Radboudova univerza v Nijmegnu]]&lt;br/&gt;[[Univerza v Manchestru]]&lt;br/&gt;[[Univerza v Hong Kongu]]
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Andre Konstantin Geim''' (rojen '''Andrej Konstantinovič Gejm''', {{jezik-ru|Андре́й Константи́нович Гейм}}), [[Rusi|rusko]]-[[Britanci|britanski]] [[fizik]], [[izumitelj]] in [[akademik]], [[Nobelova nagrada|nobelovec]], * [[21. oktober]] [[1958]], [[Soči, Rusija|Soči]], [[Sovjetska zveza]] (zdaj [[Rusija]]).

Znan je po vrsti inovativnih zamisli, iz katerih so vzniknila cela raziskovalna področja, medtem ko se sam po začetni fazi razvoja z njimi ni poglobljeno ukvarjal. Tako je s [[biomimetika|posnemanjem]] strukture [[gekoni|gekonovih]] prstnih blazinic izdelal t. i. nano trak za pritrjevanje brez lepila, oblikoval [[magnetno polje]] tako, da je v njem lebdela [[žabe|žaba]], in iznašel [[grafen]].&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;&gt;{{navedi splet |last=Murphy |first=John |url=https://www.scientific-computing.com/feature/renaissance-scientist-fund-ideas?feature_id=1 |title=Renaissance scientist with fund of ideas |work=Scientific Computing World |date=2006-07-15 |access-date=2026-05-10}}&lt;/ref&gt; Za levitacijo žabe je leta 2000 prejel satirično [[Ig Nobelova nagrada|Ig Nobelovo nagrado]], nato pa za odkritje grafena še [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] leta 2010 – kot prvi znanstvenik, ki je prejel tako Ig Nobelovo kot Nobelovo nagrado.&lt;ref name=&quot;m500&quot;&gt;{{cite web |last=Charles |first=Dan |title=Ig Nobel To Nobel: Creative (And Fun) Science Wins |website=NPR |date=2010-10-05 |url=https://www.npr.org/2010/10/05/130353581/ig-nobel-to-nobel-creative-and-fun-science-wins |access-date=2026-05-10}}&lt;/ref&gt; V zadnjih letih se zaradi velikega potenciala vendarle aktivno posveča raziskavam grafena, kot raziskovalec na [[Univerza v Manchestru|Univerzi v Manchestru]].&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;

== Zgodnje življenje in izobrazba ==
Oba starša sta bila inženirja nemškega rodu in že v zgodnji mladosti se je navdušil za fiziko. Kljub temu, da je srednje šolanje opravil z odliko, je imel zaradi svojega porekla težave pri vpisu na univerzo.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;&gt;{{navedi splet |title=Profile, Andre Geim Profile |first=Helen |last=Grady |date=2013-07-28 |publisher=BBC Radio 4 |url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b037ghx1 |accessdate=2026-05-10}}&lt;/ref&gt; Doštudiral je na [[Moskovska tehniška univerza|Moskovski tehniški univerzi]], kjer se je odrezal dovolj dobro, da je dobil priložnost za doktorski študij na [[Moskovski fizikalno-tehniški inštitut|Moskovskem fizikalno-tehniškem inštitutu]], tam se je po naključju usmeril v [[fizika trdne snovi|fiziko trdne snovi]].&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;

Po doktoratu pod mentorstvom [[Viktor Petrašov|Viktorja Petrašova]] je nekaj let ostal na inštitutu kot podoktorski raziskovalec. V tem obdobju se je poročil z raziskovalko Irino Grigorjevo. Takrat je izkoristil obdobje [[Razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]] da je z ženo zapustil državo; sprejel je štipendijo [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] za usposabljanje na [[Univerza v Nottinghamu|Univerzi v Nottinghamu]] in odšel v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;/&gt;

Po tistem je delal kot podoktorski raziskovalec še na univerzah [[Univerza v Københavnu|v Københavnu]] na [[Danska|Danskem]] in [[Univerza v Bathu|Bathu]] spet v Združenem kraljestvu, leta 1994 pa je dobil položaj predavatelja na [[Radboudova univerza v Nijmegnu|Radboudovi univerzi v Nijmegnu]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Tam je s takratnim doktorskim študentom Novoselovom izvedel znameniti poskus z levitacijo žabe, kar je bil le praktični prikaz že znanega pojava [[diamagnetizem|diamagnetizma]], a je fotografija vzbudila izjemen odziv laične javnosti po vsem svetu. Na univerzi je v naslednjih šestih letih napredoval do položaja profesorja in pridobil nizozemsko državljanstvo, vendar mu tamkajšnje akademsko okolje ni odgovarjalo, zato je iskal druge priložnosti.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;/&gt;
[[slika:Nobelpriset i fysik 2010.png|thumb|left|Kos grafita, podpisano stojalo z lepilnim trakom in prvi grafenov [[tranzistor]], darilo Geima v Nobelovem muzeju]]
Sprejel je ponudbo Univerze v Manchestru in leta 2001 postal vodja oddelka za [[fizika trdne snovi|fiziko trdne snovi]], tudi žena je tam dobila položaj raziskovalke.&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;brit&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/biography/Andre-Geim |title=Sir Andre Geim |last=Gregersen |first=Erik |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2026-05-16}}&lt;/ref&gt; Kmalu po tistem je en od njegovih poskusov vodil do izuma nano traku, ki po zgledu gekonovih prstnih blazinic uporablja nanostrukturo za tvorbo [[Van der Waalsova sila|Van der Waalsovih]] povezav med površinama. Nekaj let kasneje sta Geim in Novoselov z enakim pristopom – eksperimentalnim preskušanjem izvirnih in nenavadnih zamisli – prišla do svojega najbolj znanega odkritja, metodo za pripravo [[grafen]]a.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt; Grafen, enoatomsko plast [[ogljik]]a, sta pridobila z luščenjem [[grafit]]a z uporabo lepilnega traku, kar je zaradi vrste nenavadnih in uporabnih lastnosti tega materiala po objavi leta 2004 hipoma pritegnilo ogromno pozornosti raziskovalne skupnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=What Is Graphene? |website=ScienceAlert |date=2020-03-03 |url=https://www.sciencealert.com/graphene |access-date=2026-05-19}}&lt;/ref&gt; Zaradi velikega potenciala, predvsem v elektrotehniki, se je tudi Geim odločil, da se bo aktivneje posvetil raziskavam grafena.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;

Leta 2026 je sprejel položaj vodje oddelka na Naravoslovni fakulteti [[Univerza v Hong Kongu|Univerze v Hong Kongu]].&lt;ref name=&quot;p886&quot;&gt;{{navedi novice |last=Xin |first=Ling |title='Father of graphene' Andre Geim leaves Britain for chair professorship at HKU |website=South China Morning Post |date=2026-02-26 |url=https://www.scmp.com/news/china/science/article/3344703/father-graphene-andre-geim-leaves-britain-chair-professorship-hku |access-date=2026-05-19}}&lt;/ref&gt;

== Priznanja ==
Ob prejemu Ig Nobelove nagrade za levitacijo žabe leta 2000 je bil deležen nekaj negodovanja kolegov,&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;/&gt; po odkritju grafena pa je samostojno ali z Novoselovom prejel številna strokovna priznanja, med njimi Mottovo nagrado Inštituta za fiziko (2007), [[Hughesova medalja|Hughesovo]] (2010) in [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] (2013) britanske [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] ter leta 2013 še najprestižnejše, Nobelovo nagrado za fiziko.&lt;ref name=&quot;RS&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://royalsociety.org/people/andre-geim-11484/ |title=Sir Andre Geim FRS |work=Members Directory |publisher=Kraljeva družba |accessdate=2026-05-19}}&lt;/ref&gt;

Je častni profesor na Moskovskem fizikalno-tehniškem inštitutu, Univerzi v Nijmegnu in Kitajski akademiji znanosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=A. Geim |publisher=Mednarodna zveza za kristalografijo |url=https://www.iucr.org/people/nobel-prize/geim |access-date=2026-05-19}}&lt;/ref&gt; Za člana Kraljeve družbe je bil izvoljen leta 2007.&lt;ref name=&quot;RS&quot;/&gt; Leta 2012 je prejel britanski viteški naziv.&lt;ref name=&quot;brit&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [https://cms.iopscience.iop.org/alfresco/d/d/workspace/SpacesStore/5aa82cee-ee75-11e0-868f-5d01ae4695ed/GeimAll.pdf Andre Geim] – avtobiografija

{{Nobelova nagrada za fiziko}}
{{Copleyjeva medalja}}
{{Hughesova medalja}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Geim, Andre}}
[[Kategorija:Britanski fiziki]]
[[Kategorija:Britanski akademiki]]
[[Kategorija:Ruski fiziki]]
[[Kategorija:Ruski akademiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Moskovske tehniške univerze]]
[[Kategorija:Doktorirali na Moskovskem fizikalno-tehniškem inštitutu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Radboudovi univerzi v Nijmegnu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Manchestru]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Hong Kongu]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Prejemniki Hughesove medalje]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]]</text>
      <sha1>h6i3ky5co977qaf8563ka3yucizdbq3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677956</id>
      <parentid>6677953</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T17:02:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+poglavje</comment>
      <origin>6677956</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8536" sha1="gowfp9xvgmuhhvy4o3itbzcgsuejsa6" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
|field = [[fizika kondenzirane snovi]]
|doctoral_students = [[Konstantin Novoselov]]
|doctoral_advisor = [[Viktor Petrašov]]
|alma_mater = [[Moskovska tehniška univerza]]&lt;br/&gt;[[Moskovski fizikalno-tehniški inštitut]]
|work_institution = [[Univerza v Nottinghamu]]&lt;br/&gt;[[Radboudova univerza v Nijmegnu]]&lt;br/&gt;[[Univerza v Manchestru]]&lt;br/&gt;[[Univerza v Hong Kongu]]
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Andre Konstantin Geim''' (rojen '''Andrej Konstantinovič Gejm''', {{jezik-ru|Андре́й Константи́нович Гейм}}), [[Rusi|rusko]]-[[Britanci|britanski]] [[fizik]], [[izumitelj]] in [[akademik]], [[Nobelova nagrada|nobelovec]], * [[21. oktober]] [[1958]], [[Soči, Rusija|Soči]], [[Sovjetska zveza]] (zdaj [[Rusija]]).

Znan je po vrsti inovativnih zamisli, iz katerih so vzniknila cela raziskovalna področja, medtem ko se sam po začetni fazi razvoja z njimi ni poglobljeno ukvarjal. Tako je s [[biomimetika|posnemanjem]] strukture [[gekoni|gekonovih]] prstnih blazinic izdelal t. i. nano trak za pritrjevanje brez lepila, oblikoval [[magnetno polje]] tako, da je v njem lebdela [[žabe|žaba]], in iznašel [[grafen]].&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;&gt;{{navedi splet |last=Murphy |first=John |url=https://www.scientific-computing.com/feature/renaissance-scientist-fund-ideas?feature_id=1 |title=Renaissance scientist with fund of ideas |work=Scientific Computing World |date=2006-07-15 |access-date=2026-05-10}}&lt;/ref&gt; Za levitacijo žabe je leta 2000 prejel satirično [[Ig Nobelova nagrada|Ig Nobelovo nagrado]], nato pa za odkritje grafena še [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] leta 2010 – kot prvi znanstvenik, ki je prejel tako Ig Nobelovo kot Nobelovo nagrado.&lt;ref name=&quot;m500&quot;&gt;{{cite web |last=Charles |first=Dan |title=Ig Nobel To Nobel: Creative (And Fun) Science Wins |website=NPR |date=2010-10-05 |url=https://www.npr.org/2010/10/05/130353581/ig-nobel-to-nobel-creative-and-fun-science-wins |access-date=2026-05-10}}&lt;/ref&gt; V zadnjih letih se zaradi velikega potenciala vendarle aktivno posveča raziskavam grafena, kot raziskovalec na [[Univerza v Manchestru|Univerzi v Manchestru]].&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;

== Zgodnje življenje in izobrazba ==
Oba starša sta bila inženirja nemškega rodu in že v zgodnji mladosti se je navdušil za fiziko. Kljub temu, da je srednje šolanje opravil z odliko, je imel zaradi svojega porekla težave pri vpisu na univerzo.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;&gt;{{navedi splet |title=Profile, Andre Geim Profile |first=Helen |last=Grady |date=2013-07-28 |publisher=BBC Radio 4 |url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b037ghx1 |accessdate=2026-05-10}}&lt;/ref&gt; Doštudiral je na [[Moskovska tehniška univerza|Moskovski tehniški univerzi]], kjer se je odrezal dovolj dobro, da je dobil priložnost za doktorski študij na [[Moskovski fizikalno-tehniški inštitut|Moskovskem fizikalno-tehniškem inštitutu]], tam se je po naključju usmeril v [[fizika trdne snovi|fiziko trdne snovi]].&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;

Po doktoratu pod mentorstvom [[Viktor Petrašov|Viktorja Petrašova]] je nekaj let ostal na inštitutu kot podoktorski raziskovalec. V tem obdobju se je poročil z raziskovalko Irino Grigorjevo. Takrat je izkoristil obdobje [[Razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]] da je z ženo zapustil državo; sprejel je štipendijo [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] za usposabljanje na [[Univerza v Nottinghamu|Univerzi v Nottinghamu]] in odšel v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;/&gt;
== Delo v tujini ==
Po tistem je delal kot podoktorski raziskovalec še na univerzah [[Univerza v Københavnu|v Københavnu]] na [[Danska|Danskem]] in [[Univerza v Bathu|Bathu]] spet v Združenem kraljestvu, leta 1994 pa je dobil položaj predavatelja na [[Radboudova univerza v Nijmegnu|Radboudovi univerzi v Nijmegnu]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Tam je s takratnim doktorskim študentom Novoselovom izvedel znameniti poskus z levitacijo žabe, kar je bil le praktični prikaz že znanega pojava [[diamagnetizem|diamagnetizma]], a je fotografija vzbudila izjemen odziv laične javnosti po vsem svetu. Na univerzi je v naslednjih šestih letih napredoval do položaja profesorja in pridobil nizozemsko državljanstvo, vendar mu tamkajšnje akademsko okolje ni odgovarjalo, zato je iskal druge priložnosti.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;/&gt;
[[slika:Nobelpriset i fysik 2010.png|thumb|left|Kos grafita, podpisano stojalo z lepilnim trakom in prvi grafenov [[tranzistor]], darilo Geima v Nobelovem muzeju]]
Sprejel je ponudbo Univerze v Manchestru in leta 2001 postal vodja oddelka za [[fizika trdne snovi|fiziko trdne snovi]], tudi žena je tam dobila položaj raziskovalke.&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;brit&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/biography/Andre-Geim |title=Sir Andre Geim |last=Gregersen |first=Erik |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2026-05-16}}&lt;/ref&gt; Kmalu po tistem je en od njegovih poskusov vodil do izuma nano traku, ki po zgledu gekonovih prstnih blazinic uporablja nanostrukturo za tvorbo [[Van der Waalsova sila|Van der Waalsovih]] povezav med površinama. Nekaj let kasneje sta Geim in Novoselov z enakim pristopom – eksperimentalnim preskušanjem izvirnih in nenavadnih zamisli – prišla do svojega najbolj znanega odkritja, metodo za pripravo [[grafen]]a.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt; Grafen, enoatomsko plast [[ogljik]]a, sta pridobila z luščenjem [[grafit]]a z uporabo lepilnega traku, kar je zaradi vrste nenavadnih in uporabnih lastnosti tega materiala po objavi leta 2004 hipoma pritegnilo ogromno pozornosti raziskovalne skupnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=What Is Graphene? |website=ScienceAlert |date=2020-03-03 |url=https://www.sciencealert.com/graphene |access-date=2026-05-19}}&lt;/ref&gt; Zaradi velikega potenciala, predvsem v elektrotehniki, se je tudi Geim odločil, da se bo aktivneje posvetil raziskavam grafena.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;

Leta 2026 je sprejel položaj vodje oddelka na Naravoslovni fakulteti [[Univerza v Hong Kongu|Univerze v Hong Kongu]].&lt;ref name=&quot;p886&quot;&gt;{{navedi novice |last=Xin |first=Ling |title='Father of graphene' Andre Geim leaves Britain for chair professorship at HKU |website=South China Morning Post |date=2026-02-26 |url=https://www.scmp.com/news/china/science/article/3344703/father-graphene-andre-geim-leaves-britain-chair-professorship-hku |access-date=2026-05-19}}&lt;/ref&gt;

== Priznanja ==
Ob prejemu Ig Nobelove nagrade za levitacijo žabe leta 2000 je bil deležen nekaj negodovanja kolegov,&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;/&gt; po odkritju grafena pa je samostojno ali z Novoselovom prejel številna strokovna priznanja, med njimi Mottovo nagrado Inštituta za fiziko (2007), [[Hughesova medalja|Hughesovo]] (2010) in [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] (2013) britanske [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] ter leta 2013 še najprestižnejše, Nobelovo nagrado za fiziko.&lt;ref name=&quot;RS&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://royalsociety.org/people/andre-geim-11484/ |title=Sir Andre Geim FRS |work=Members Directory |publisher=Kraljeva družba |accessdate=2026-05-19}}&lt;/ref&gt;

Je častni profesor na Moskovskem fizikalno-tehniškem inštitutu, Univerzi v Nijmegnu in Kitajski akademiji znanosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=A. Geim |publisher=Mednarodna zveza za kristalografijo |url=https://www.iucr.org/people/nobel-prize/geim |access-date=2026-05-19}}&lt;/ref&gt; Za člana Kraljeve družbe je bil izvoljen leta 2007.&lt;ref name=&quot;RS&quot;/&gt; Leta 2012 je prejel britanski viteški naziv.&lt;ref name=&quot;brit&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [https://cms.iopscience.iop.org/alfresco/d/d/workspace/SpacesStore/5aa82cee-ee75-11e0-868f-5d01ae4695ed/GeimAll.pdf Andre Geim] – avtobiografija

{{Nobelova nagrada za fiziko}}
{{Copleyjeva medalja}}
{{Hughesova medalja}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Geim, Andre}}
[[Kategorija:Britanski fiziki]]
[[Kategorija:Britanski akademiki]]
[[Kategorija:Ruski fiziki]]
[[Kategorija:Ruski akademiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Moskovske tehniške univerze]]
[[Kategorija:Doktorirali na Moskovskem fizikalno-tehniškem inštitutu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Radboudovi univerzi v Nijmegnu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Manchestru]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Hong Kongu]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Prejemniki Hughesove medalje]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]]</text>
      <sha1>gowfp9xvgmuhhvy4o3itbzcgsuejsa6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677957</id>
      <parentid>6677956</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T17:03:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Delo v tujini */ dp</comment>
      <origin>6677957</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8548" sha1="cakk23gmj6sbwxxle2n8xinffk3tawe" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
|field = [[fizika kondenzirane snovi]]
|doctoral_students = [[Konstantin Novoselov]]
|doctoral_advisor = [[Viktor Petrašov]]
|alma_mater = [[Moskovska tehniška univerza]]&lt;br/&gt;[[Moskovski fizikalno-tehniški inštitut]]
|work_institution = [[Univerza v Nottinghamu]]&lt;br/&gt;[[Radboudova univerza v Nijmegnu]]&lt;br/&gt;[[Univerza v Manchestru]]&lt;br/&gt;[[Univerza v Hong Kongu]]
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Andre Konstantin Geim''' (rojen '''Andrej Konstantinovič Gejm''', {{jezik-ru|Андре́й Константи́нович Гейм}}), [[Rusi|rusko]]-[[Britanci|britanski]] [[fizik]], [[izumitelj]] in [[akademik]], [[Nobelova nagrada|nobelovec]], * [[21. oktober]] [[1958]], [[Soči, Rusija|Soči]], [[Sovjetska zveza]] (zdaj [[Rusija]]).

Znan je po vrsti inovativnih zamisli, iz katerih so vzniknila cela raziskovalna področja, medtem ko se sam po začetni fazi razvoja z njimi ni poglobljeno ukvarjal. Tako je s [[biomimetika|posnemanjem]] strukture [[gekoni|gekonovih]] prstnih blazinic izdelal t. i. nano trak za pritrjevanje brez lepila, oblikoval [[magnetno polje]] tako, da je v njem lebdela [[žabe|žaba]], in iznašel [[grafen]].&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;&gt;{{navedi splet |last=Murphy |first=John |url=https://www.scientific-computing.com/feature/renaissance-scientist-fund-ideas?feature_id=1 |title=Renaissance scientist with fund of ideas |work=Scientific Computing World |date=2006-07-15 |access-date=2026-05-10}}&lt;/ref&gt; Za levitacijo žabe je leta 2000 prejel satirično [[Ig Nobelova nagrada|Ig Nobelovo nagrado]], nato pa za odkritje grafena še [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] leta 2010 – kot prvi znanstvenik, ki je prejel tako Ig Nobelovo kot Nobelovo nagrado.&lt;ref name=&quot;m500&quot;&gt;{{cite web |last=Charles |first=Dan |title=Ig Nobel To Nobel: Creative (And Fun) Science Wins |website=NPR |date=2010-10-05 |url=https://www.npr.org/2010/10/05/130353581/ig-nobel-to-nobel-creative-and-fun-science-wins |access-date=2026-05-10}}&lt;/ref&gt; V zadnjih letih se zaradi velikega potenciala vendarle aktivno posveča raziskavam grafena, kot raziskovalec na [[Univerza v Manchestru|Univerzi v Manchestru]].&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;

== Zgodnje življenje in izobrazba ==
Oba starša sta bila inženirja nemškega rodu in že v zgodnji mladosti se je navdušil za fiziko. Kljub temu, da je srednje šolanje opravil z odliko, je imel zaradi svojega porekla težave pri vpisu na univerzo.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;&gt;{{navedi splet |title=Profile, Andre Geim Profile |first=Helen |last=Grady |date=2013-07-28 |publisher=BBC Radio 4 |url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b037ghx1 |accessdate=2026-05-10}}&lt;/ref&gt; Doštudiral je na [[Moskovska tehniška univerza|Moskovski tehniški univerzi]], kjer se je odrezal dovolj dobro, da je dobil priložnost za doktorski študij na [[Moskovski fizikalno-tehniški inštitut|Moskovskem fizikalno-tehniškem inštitutu]], tam se je po naključju usmeril v [[fizika trdne snovi|fiziko trdne snovi]].&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;

Po doktoratu pod mentorstvom [[Viktor Petrašov|Viktorja Petrašova]] je nekaj let ostal na inštitutu kot podoktorski raziskovalec. V tem obdobju se je poročil z raziskovalko Irino Grigorjevo. Takrat je izkoristil obdobje [[Razpad Sovjetske zveze|razpada Sovjetske zveze]] da je z ženo zapustil državo; sprejel je štipendijo [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] za usposabljanje na [[Univerza v Nottinghamu|Univerzi v Nottinghamu]] in odšel v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;/&gt;
== Delo v tujini ==
Po tistem je delal kot podoktorski raziskovalec še na univerzah [[Univerza v Københavnu|v Københavnu]] na [[Danska|Danskem]] in [[Univerza v Bathu|Bathu]] spet v Združenem kraljestvu, leta 1994 pa je dobil položaj predavatelja na [[Radboudova univerza v Nijmegnu|Radboudovi univerzi v Nijmegnu]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Tam je s takratnim doktorskim študentom Novoselovom izvedel znameniti poskus z levitacijo žabe, kar je bil le praktični prikaz že znanega pojava [[diamagnetizem|diamagnetizma]], a je fotografija vzbudila izjemen odziv laične javnosti po vsem svetu. Na univerzi je v naslednjih šestih letih napredoval do položaja profesorja in pridobil nizozemsko državljanstvo, vendar mu tamkajšnje akademsko okolje ni odgovarjalo, zato je iskal druge priložnosti.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;/&gt;
[[slika:Nobelpriset i fysik 2010.png|thumb|left|Kos grafita, podpisano stojalo z lepilnim trakom in prvi grafenov [[tranzistor]], darilo Geima v Nobelovem muzeju]]
Sprejel je ponudbo Univerze v Manchestru in leta 2001 postal vodja oddelka za [[fizika trdne snovi|fiziko trdne snovi]], tudi žena je tam dobila položaj raziskovalke.&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;brit&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/biography/Andre-Geim |title=Sir Andre Geim |last=Gregersen |first=Erik |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2026-05-16}}&lt;/ref&gt; Kmalu po tistem je en od njegovih poskusov vodil do izuma nano traku, ki po zgledu gekonovih prstnih blazinic uporablja nanostrukturo za tvorbo [[Van der Waalsova sila|Van der Waalsovih]] povezav med površinama. Nekaj let kasneje sta Geim in Novoselov z enakim pristopom – eksperimentalnim preskušanjem izvirnih in nenavadnih zamisli – prišla do svojega najbolj znanega odkritja, razvila sta metodo za pripravo [[grafen]]a.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt; Grafen, enoatomsko plast [[ogljik]]a, sta pridobila z luščenjem [[grafit]]a z uporabo lepilnega traku, kar je zaradi vrste nenavadnih in uporabnih lastnosti tega materiala po objavi leta 2004 hipoma pritegnilo ogromno pozornosti raziskovalne skupnosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=What Is Graphene? |website=ScienceAlert |date=2020-03-03 |url=https://www.sciencealert.com/graphene |access-date=2026-05-19}}&lt;/ref&gt; Zaradi velikega potenciala, predvsem v elektrotehniki, se je tudi Geim odločil, da se bo aktivneje posvetil raziskavam grafena.&lt;ref name=&quot;Murphy&quot;/&gt;

Leta 2026 je sprejel položaj vodje oddelka na Naravoslovni fakulteti [[Univerza v Hong Kongu|Univerze v Hong Kongu]].&lt;ref name=&quot;p886&quot;&gt;{{navedi novice |last=Xin |first=Ling |title='Father of graphene' Andre Geim leaves Britain for chair professorship at HKU |website=South China Morning Post |date=2026-02-26 |url=https://www.scmp.com/news/china/science/article/3344703/father-graphene-andre-geim-leaves-britain-chair-professorship-hku |access-date=2026-05-19}}&lt;/ref&gt;

== Priznanja ==
Ob prejemu Ig Nobelove nagrade za levitacijo žabe leta 2000 je bil deležen nekaj negodovanja kolegov,&lt;ref name=&quot;bbcprofile&quot;/&gt; po odkritju grafena pa je samostojno ali z Novoselovom prejel številna strokovna priznanja, med njimi Mottovo nagrado Inštituta za fiziko (2007), [[Hughesova medalja|Hughesovo]] (2010) in [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] (2013) britanske [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] ter leta 2013 še najprestižnejše, Nobelovo nagrado za fiziko.&lt;ref name=&quot;RS&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://royalsociety.org/people/andre-geim-11484/ |title=Sir Andre Geim FRS |work=Members Directory |publisher=Kraljeva družba |accessdate=2026-05-19}}&lt;/ref&gt;

Je častni profesor na Moskovskem fizikalno-tehniškem inštitutu, Univerzi v Nijmegnu in Kitajski akademiji znanosti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=A. Geim |publisher=Mednarodna zveza za kristalografijo |url=https://www.iucr.org/people/nobel-prize/geim |access-date=2026-05-19}}&lt;/ref&gt; Za člana Kraljeve družbe je bil izvoljen leta 2007.&lt;ref name=&quot;RS&quot;/&gt; Leta 2012 je prejel britanski viteški naziv.&lt;ref name=&quot;brit&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* [https://cms.iopscience.iop.org/alfresco/d/d/workspace/SpacesStore/5aa82cee-ee75-11e0-868f-5d01ae4695ed/GeimAll.pdf Andre Geim] – avtobiografija

{{Nobelova nagrada za fiziko}}
{{Copleyjeva medalja}}
{{Hughesova medalja}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Geim, Andre}}
[[Kategorija:Britanski fiziki]]
[[Kategorija:Britanski akademiki]]
[[Kategorija:Ruski fiziki]]
[[Kategorija:Ruski akademiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Moskovske tehniške univerze]]
[[Kategorija:Doktorirali na Moskovskem fizikalno-tehniškem inštitutu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Radboudovi univerzi v Nijmegnu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Manchestru]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Hong Kongu]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Prejemniki Hughesove medalje]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]]</text>
      <sha1>cakk23gmj6sbwxxle2n8xinffk3tawe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>DN1</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602628</id>
    <revision>
      <id>6677880</id>
      <parentid>6675968</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:39:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <origin>6677880</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7188" sha1="pjeml7f61xmz5n6rlsm9s91htac5htk" xml:space="preserve">{{short description|Cesta v Romuniji}}
{{Infobox road
|country              = ROU
|type                 = DN
|route                = 1
|e-road               = {{jct|country=ROU|E|60|E|68|E|81}}
|maint                = Compania Națională de Autostrăzi și Drumuri Naționale din România
|map                  = Romanian National Road Map - DN1.svg
|photo                = RO PH DN1 near Sinaia 1.jpg   
|length_km            = 643
|length_round         =
|length_ref           = &lt;ref&gt;{{cite web|title=Nota de Fundamentare -HG nr.16/05.01.2011 |url=http://www.gov.ro/nota-de-fundamentare-hg-nr-16-05-01-2011__l1a112086.html |archive-url=https://archive.today/20121221103352/http://www.gov.ro/nota-de-fundamentare-hg-nr-16-05-01-2011__l1a112086.html |url-status=dead |archive-date=21 December 2012 |publisher=Guvernul Romaniei |access-date=30 August 2012 }}&lt;/ref&gt;
|length_notes         =
|established          =
|decommissioned       =
|direction_a          =
|terminus_a           = [[Bukarešta]]
|beltway_city         =
|junction             =
|direction_b          =
|terminus_b           = [[Borș]] (madžarska meja)
|counties             = [[Ilfov (županija)|Ilfov]], [[Prahova (županija)|Prahova]], [[Brașov (županija)|Brașov]], [[Sibiu (županija)|Sibiu]], [[Alba (županija)|Alba]], [[Cluj (županija)|Cluj]], [[Bihor (županija)|Bihor]]
|cities               = [[Bukarešta]], [[Ploiești]], [[Brașov]], [[Făgăraș]], [[Sibiu]], [[Sebeș]], [[Alba Iulia]], [[Aiud]], [[Turda]], [[Cluj-Napoca]], [[Oradea]], [[Borș]]
|previous_type        =
|previous_route       =
|next_type            =
|next_route           =
}}

'''DN1''' ({{langx|ro|Drumul Național 1}}) je pomembna državna cesta v [[Romunija|Romuniji]], ki povezuje [[Bukarešta|Bukarešto]] s severozahodnim delom države in poteka vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]] preko kraja [[Borș, Bihor|Borș]]. Glavna naselja na njeni poti so Bukarešta, [[Ploiești]], [[Brașov]], [[Sibiu]], [[Alba Iulia]], [[Cluj-Napoca]] in [[Oradea]].&lt;ref&gt;{{cite web|title=Harta drumurilor nationale din Romania|url=http://www.e-transport.ro/Galerie_foto-HARTI_RUTIERE-245-52-2469.html|publisher=e-Transport.ro|access-date=30 August 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121210042731/http://www.e-transport.ro/Galerie_foto-HARTI_RUTIERE-245-52-2469.html|archive-date=10 December 2012}}&lt;/ref&gt;

Delno zgrajena [[Avtocesta A3, Romunija|avtocesta A3]] bo po dokončanju prevzela promet s ceste DN1, s čimer se bo pot skrajšala za 59 km.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Autostrada A3 Bucuresti - Ploiesti, deschisa traficului de joi dimineata|url=https://www.hotnews.ro/stiri-esential-12829224-harta-interactiva-autostrada-a3-bucuresti-ploiesti-deschisa-traficului-joi-dimineata-hotnews-face-live-video-turul-autostrazii.htm|publisher=Hotnews.ro|date=19 July 2012}}&lt;/ref&gt; __NOTOC__

== Trasa ==
Cesta DN1 si na več odsekih deli traso z evropskimi potmi: 

* [[Evropska pot E60|E60]] med [[Bukarešta|Bukarešto]] in [[Brașov|Brașovom]] ter tudi med [[Turda|Turdo]] in [[Borș, Bihor|Borșom]] 
* [[Evropska pot E68|E68]] med Brașovom in [[Sebeș|Sebeșom]] 
* [[Evropska pot E79|E79]] med [[Oradea|Oradeo]] in [[Borș|Borșom]] 
* [[Evropska pot E81|E81]] med Veștemom&lt;ref&gt;Localitatea [[Veștem, Sibiu|Veștem]] aparține comunei [[Șelimbăr, Sibiu|Șelimbăr]].&lt;/ref&gt; in [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoco]].

Na mejnem prehodu [[Borș]] izstopi iz države in se priključi na [[Madžarska|madžarsko]] [[Glavna cesta 42, Madžarska|glavno cesto 42]], po kateri se nadaljuje tudi poti [[Evropska pot E60|E60]] in [[Evropska pot E79|E79]].

Med [[Veștem, Sibiu|Veștemom]] in [[Sebeș|Sebeșom]] poteka DN1 po skupni trasi s cesto z [[DN7]].

Od izvoza iz Bukarešte do [[Mednarodno letališče Henri Coandă|letališča Henri Coandă]] v [[Otopeni|Otopeniju]] ima DN1 6 prometnih pasov (3 v vsako smer); od Otopenija do [[Comarnic|Comarnica]] ima DN1 4 vozne pasove (2 za vsako smer). Prav tako ima DN1 po dva vozna pasova v vsako smer od [[Brașov|Brașova]] do [[Codlea|Codlee]], od [[Veștem|Veștema]] do [[Miercurea Sibiului]], od [[Turda|Turde]] do [[Cluj-Napoca|Cluja]] in od [[Oradea|Oradee]] do [[Borș, Bihor|Borșa]]. Na vseh ostalih odsekih ima le po en vozni pas v vsako smer.

== Promet ==
Na odseku med krajema [[Comarnic]] in [[Brașov]] so prometni zastoji zelo pogosti. Do njih prihaja zaradi gostega prometa proti priljubljenemu turističnemu območju [[Valea Prahovei]] (''dolina Prahova'') in zaradi zoženja ceste na samo dva vozna pasova.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Aglomeratie pe Valea Prahovei: Folositi rutele ocolitoare|url=http://www.ziare.com/stiri/trafic/aglomeratie-pe-valea-prahovei-folositi-rutele-ocolitoare-1141479|publisher=Ziare.com|date=24 December 2011}}&lt;/ref&gt;

Na odseku med [[Bukarešta|Bukarešto]] in [[Brașov|Brașovom]] veljajo dnevne omejitve vožnje: od ponedeljka do petka za vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone, ob sobotah in nedeljah pa za vozila nad 3,5 tone.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Inca un an de restrictii pe DN1 (E60) Bucuresti-Ploiesti-Brasov|url=http://www.ziuacargo.ro/stiri/focus-stiri/inca-un-an-de-restrictii-pe-dn1-e60-bucuresti-ploiesti-brasov|publisher=ZiuaCargo.ro|date=31 December 2011|access-date=15 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304074549/http://www.ziuacargo.ro/stiri/focus-stiri/inca-un-an-de-restrictii-pe-dn1-e60-bucuresti-ploiesti-brasov|archive-date=4 March 2016|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Na odseku [[Cluj-Napoca]] – [[Oradea]] veljajo omejitve le ob sobotah in nedeljah čez dan, in sicer za vozila z največjo dovoljeno maso nad 7,5 tone.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Driving restrictions Romania 2012 |url=http://www.untrr.ro/driving-restrictions-romania-2012.html |publisher=UNTRR.ro |access-date=26 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120429113107/http://www.untrr.ro/driving-restrictions-romania-2012.html |archive-date=29 April 2012 }}&lt;/ref&gt;

Dnevno na izvozu iz Bukarešte proti avtocesti DN 1 potuje približno 53.000 vozil, na vhodu v občino Ploiești pa jih prispe približno 39.000.&lt;ref name=&quot;cp2013-03-17&quot;&gt;[http://www.zf.ro/eveniment/doar-jumatate-din-autostrada-moara-vlasiei-ploiesti-este-gata-nici-basescu-nu-mai-crede-in-promisiunile-constructorilor-video-8674961/ Doar jumătate din autostrada Moara Vlăsiei - Ploiești este gata. Nici Băsescu nu mai crede în promisiunile constructorilor. VIDEO], 31 august 2011, Andreea Neferu, ''Ziarul financiar'', accesat la 17 martie 2013&lt;/ref&gt;

==Glej tudi==
*[[Ceste v Romuniji]]

=== Odcepi ===
*[[DN1A]]
*[[DN1B]]

==Sklici==
{{Reflist}}

==Zunanje povezave==
*{{Commons category-inline|DN1}}

==Galerija==
&lt;gallery&gt;
Image:dn1_1.jpg|Pogled iz zraka na DN1 v [[Ilfov (okrožje)|okrožju Ilfov]], severno od [[Otopeni]]
File:RO PH DN1 45 degrees.jpg|DN1 pri oznaki za 45. vzporednik zemljepisne širine v [[Prahova (okrožje)|okrožju Prahova]]
Image:Tbg 02 dn1.jpg|DN1 med naseljema [[Azuga]] in [[Predeal]], na severni meji [[Prahova (okrožje)|okrožja Prahova]]
File:Romania strada DN1 da Braşov a Sibiu, 01.jpg|DN1 med mestoma [[Brașov]] in [[Sibiu]] na prelazu Perșani
&lt;/gallery&gt;

[[Kategorija:Ceste v Romuniji]]</text>
      <sha1>pjeml7f61xmz5n6rlsm9s91htac5htk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cvetlične vojne</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602659</id>
    <revision>
      <id>6678160</id>
      <parentid>6677143</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:35:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>pretiravanje ponavljanj np</comment>
      <origin>6678160</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16496" sha1="qhhwvfcvl4o1e6d7f6pxzym7tn1tg8q" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Cvetlične vojne
| place             = Mezoamerika
| combatant1        = [[File:CodexMendoza01.jpg|12px|border]] [[Azteška civilizacija|Azteški Imperij]]
| combatant2        = [[File:TlaxcalaGlyph.jpg|16px]] [[Tlaxcala|Tlaxcala]]&lt;br&gt;{{flagicon image|Glifo_de_Huejotzingo.svg|16px}} [[Huejotzingo]]&lt;br&gt;[[Cholula]]&lt;br&gt;[[Atlixco]]&lt;br&gt;Ostala mesta
| date              = 1454 - 1519 (65 let)
| result            = Cholula in Atlixco sta priključena Azteškemu imperiju. Tlaxcala in Huejotzingo izgubita trgovske poti.
| image             = [[File:Flower_War_Collage.jpg|340px]]
| caption           = Cvetlične vojne
| alt               = Cvetlične vojne
| partof            = Xochiyáoyotl
| wikidata          = Q886263
}}
[[Slika:Tlaxcala_-_Palacio_de_Gobierno_-_Indianerkrieger_2.jpg|sličica|350x350_pik|Tlaxcalteški bojevniki se v cvetlični vojni borijo proti bojevnikom iz Texcoca, Cuauhtepeca in Ocelotepeca.]]
'''Cvetlične vojne''' ali '''Xochiyaoyotl''' (iz nahuatla ''xōchi-'' 'cvet', ''yao-'' 'vojna') so bile obredne vojne, ki so jih izvajali [[Azteki]].&lt;ref name=&quot;Hassig1988p10&quot;&gt;{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|location=Norman|publisher=University of Oklahoma Press|page=10|isbn=0-8061-2773-2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Isaac1983&quot;&gt;{{cite journal|last=Isaac|first=Barry L.|year=1983|title=The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation|journal=Journal of Anthropological Research|volume=39|issue=4|pages=415–432|doi=10.1086/jar.39.4.3629865|jstor=3629865}}&lt;/ref&gt; Pogosto so potekale v obdobjih hude suše. Organizirane so bile med [[Azteška civilizacija|Azteškim imperijem (Azteško Trojno zvezo)]] in izbranimi sovražnimi [[Mestna država|mestnimi državami]]. Vojske so se srečale ob dogovorjenem času in kraju ter se borile izključno z orožjem za bližnji boj.&lt;ref name=&quot;Tuerenhout2005p172&quot;&gt;{{cite book|author=Van Tuerenhout, Dirk R.|year=2005|title=The Aztecs: New Perspectives|location=Santa Barbara|publisher=ABC-CLIO|page=172|isbn=978-1-57607-921-8}}&lt;/ref&gt; Vsaka stran je zajela ujetnike, ki so bili nato žrtvovani.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p10&quot; /&gt; Najpogosteje so v cvetličnih vojnah sodelovale mestne države [[Tlaxcala]], [[Huejotzingo]] in [[Cholula (mestna država)|Cholula]].&lt;ref name=&quot;Isaac1983&quot; /&gt; Ob prihodu Špancev leta 1519 se je Tlaxcala po začetnih spopadih povezala s [[Hernán Cortés|Cortésom]], kar je pomembno prispevalo k padcu Azteškega imperija leta 1521.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Diaz Del Castillo|first1=Bernal|last2=Burke|first2=Janet|last3=Homphrey|first3=Ted|title=The True History of The Conquest of New Spain|date=2012|publisher=Hackett Publishing Company, Inc.|isbn=978-1603848183|page=356}}&lt;/ref&gt;

== Izvor ==
Najizčrpnejši zgodnji opis nastanka cvetličnih vojn se pripisuje texcoškemu plemiču Fernandu de Alvi Ixtlilxochitlu.&lt;ref name=&quot;Isaac19832&quot; /&gt; V svoji [[Kronika|kroniki]] navaja, da sta huda suša in slaba letina med letoma 1450 in 1454 povzročili lakoto ter številne smrti na [[Mehiška planota|osrednji Mehiški planoti]].&lt;ref name=&quot;Isaac19832&quot; /&gt; Ixtlilxóchitl pripoveduje, da so se cvetlične vojne začele kot odgovor na lakoto. Duhovniki v [[Tenochtitlan|Tenochtitlanu]] naj bi razglasili, da so bogovi jezni in da za svojo pomiritev zahtevajo redna ter množična človeška darovanja. Tako so se Tenochtitlan (prestolnica Azteškega imperija), [[Texcoco (mestna država)|Texcoco]], Tlaxcala, Cholula in [[Huejotzingo]] dogovorile za obredne spopade z namenom pridobitve človeških žrtev.&lt;ref name=&quot;Isaac19832&quot; /&gt; Vendar pa se učenjaki, kot je Frederic Hicks, ne strinjajo z uporabo Ixlilxochitlovih spisov kot izvorne zgodbe o cvetličnih vojnah: Ixtlilxochitl namreč nikoli ne uporabi izraza &quot;cvetlične vojne&quot; in ostaja edini znani vir za to razlago njihovega nastanka.&lt;ref name=&quot;Hicks1979p892&quot;&gt;{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=89|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060|jstor=643386}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Cvetlične vojne so se v več pomembnih vidikih razlikovale od običajnih azteških vojn. Medtem ko so bile slednje usmerjene v politične, verske in družbeno-ekonomske cilje, so cvetlične vojne predstavljale posebno obliko vojskovanja, ki so jo Azteki prakticirali poleg običajnega vojskovanja. Rivalni vojski sta se srečali ob vnaprej določenem kraju in času.&lt;ref name=&quot;Tuerenhout2005p1722&quot; /&gt; Lokacije boja so postale sveta mesta, ki so jih Azteki imenovali cuauhtlalli ali yaotlalli.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p102&quot; /&gt; Bojevniki so začetek spopada naznanili s sežigom velike grmade papirja in [[Kadilo|kadila]] med obema vojskama.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p102&quot; /&gt;

Razlikovale so se tudi v bojnih taktikah. Običajni spopadi so temeljili na uporabi [[Majevska civilizacija#:~:text=Atlatl (metalec kopja)|atlatla]]  (metalca kopja), kamnov in drugega orožja za boj na daljavo, ki je omogočalo postopno slabitev nasprotnika. V cvetličnih vojnah je bila v ospredju uporaba orožij za bližnji boj, kot je [[macuahuitl]] (lesen azteški meč, obložen z rezili iz obsidijana), kar je zahtevalo spretnost in neposredno bližino sovražnika.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p1302&quot;&gt;{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=130|isbn=0-8061-2773-2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Hassig1988p972&quot;&gt;{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=97|isbn=0-8061-2773-2}}&lt;/ref&gt; Tak način bojevanja je poudarjal individualno bojno spretnost Aztekov, enega ključnih vidikov cvetličnih vojn.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p1302&quot; /&gt;

V cvetličnih vojnah je sodelovalo manj bojevnikov kot v običajnih azteških vojnah, hkrati pa je bil delež plemstva med njimi precej večji, kar je Aztekom omogočilo sodelovati v tovrstnih vojnah skozi vse leto.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p542&quot;&gt;{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=54|isbn=0-8061-2773-2}}&lt;/ref&gt; 

Nasprotno so lahko večje osvajalne pohode izvajali le od pozne jeseni do zgodnje pomladi, saj so azteški državljani v preostalem delu leta opravljali poljedeljska dela.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p542&quot; /&gt;

Posebnost cvetličnih vojn je bila tudi v tem, da sta si nasproti stali približno enako veliki vojski. To je bilo povezano z željo Aztekov, da bi pokazali svojo vojaško spretnost. Ker so se lahko manjših vojn udeleževali pogosteje kot drugi, so jim te bitke služile kot vaja za pripravo bojevnikov na resnejše vojne.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p2542&quot;&gt;{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|pages=254–255|isbn=0-8061-2773-2}}&lt;/ref&gt;    

Cvetlične vojne so bile na splošno manj smrtonosne od običajnih vojn, vendar so lahko dolgotrajni spopadi sčasoma postajali vse bolj krvavi.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p2543&quot; /&gt; V dolgotrajni vojni med Azteki in [[Chalco|Chalci]] je bilo na začetku zelo malo smrtnih žrtev. Čez čas so med ujetimi začeli pobijati tudi navadne državljane, medtem ko so ujete plemiče pogosto izpuščali; vsi ujetniki tako niso bili vedno žrtvovani. Vendar pa so z nadaljnjim potekom vojne skupaj z navadnimi ljudmi začeli ubijati tudi plemiče. To je povečalo stroške cvetlične vojne tako za Azteke kot za Chalce.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p130&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Hassig1988p1392&quot;&gt;{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=139|isbn=0-8061-2773-2}}&lt;/ref&gt;

Azteki so menili, da je smrt v cvetlični vojni plemenitejša od smrti v običajnem spopadu. To je razvidno iz poimenovanja za smrt v cvetlični vojni, xochimiquiztli, ki se prevaja kot &quot;cvetlična smrt, blažena smrt, srečna smrt&quot;.&lt;ref name=&quot;AguilarMoreno2006p1482&quot;&gt;{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|location=New York|publisher=Facts on File|page=148|isbn=0-8160-5673-0}}&lt;/ref&gt; Verjeli so tudi, da bodo njihovi bojevniki po smrti poneseni v nebo, kjer jih bo pričakal [[Huitzilopochtli]], vrhovni bog sonca, ognja in vojne.&lt;ref name=&quot;AguilarMoreno2006p462&quot;&gt;{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|page=46|isbn=0-8160-5673-0}}&lt;/ref&gt;

== Interpretacije ==
Azteško vojskovanje je bilo tesno povezano z razumevanjem [[Mitologija|mitologije]]. Po mnenju zgodovinarke Caroline Dodds Pennock z Univerze v Sheffieldu so Azteki sledili ukazom svojega boga vojne [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]]. Ta naj bi prebivalcem Tenochtitlana zapovedal, da je njihova pot do obljubljene dežele, kjer naj bi si ustvarili dom, pogojena z vojno, zaradi česar je njihov pogled na lastno družbo in širši svet temeljil na vojskovanju.&lt;ref name=&quot;Pennock20232&quot;&gt;{{cite journal|last=Pennock|first=Caroline|year=2023|title=A warlike culture? Religion and war in the Aztec world|journal=History and Anthropology|volume=34|pages=99–122|doi=10.1080/02757206.2022.2060215}}&lt;/ref&gt;  

Ta vidik njihove družbe je bil tako pomemben, da je večina azteških pesmi uporabljala cvetlične [[Metafora|metafore]]. Bojevnike se je pogosto primerjalo z različnimi vrstami ptic, s čimer so vojake in posredno tudi cvetlične vojne povzdigovali na izjemno visoko simbolno raven, kar je utrdilo njihov pomen v azteški kulturi.&lt;ref name=&quot;Szoblik20202&quot;&gt;{{cite journal|last=Szoblik|first=Katarzyna|date=2020|title=TRACES OF AZTEC CULTURAL MEMORY IN SIXTEENTH-CENTURY SONGS AND CHRONICLES: The Case of Tlacahuepan|journal=The Americas|volume=77|issue=4|pages=513–537|doi=10.1017/tam.2020.35}}&lt;/ref&gt; 

Ker je imela religija v azteški družbi osrednjo vlogo in je celo oblikovala politično ureditev, je razumljivo, da so cvetlične vojne v veliki meri služile tudi pomirjanju bogov, zlasti Huitzilopochtlija, ki je bil poleg boga vojne tudi zaščitnik države.&lt;ref name=&quot;Pennock20232&quot; /&gt; 

V okviru tega prepričanja so Azteki verjeli, da morajo za ohranjanje kozmičnega ravnovesja bogovom darovati kri, podobno kot naj bi bogovi sami darovali svojo kri za nastanek človeštva. Zato so v teh spopadih zajemali številne ujetnike, ki so bili nato žrtvovani v imenu bogov. Tovrstne prakse niso bile omejene le na Azteke, temveč so bile znane tudi v drugih mestnih državah [[Mehiška dolina|Mehiške doline]], kjer je bilo žrtvovanje razumljeno kot častna oblika smrti.&lt;ref name=&quot;Pennock20232&quot; /&gt;

Zgodovinarji menijo, da so cvetlične vojne potekale z več nameni, med katerimi sta bila urjenje azteških bojevnikov in pridobivanje ujetnikov za žrtvovanje bogovom. Ko je španski stotnik [[Andrés de Tapia]] vprašal [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumo II.]], zakaj mogočno Azteško cesarstvo še ni dokončno osvojilo bližnje Tlaxcale, je vladar odgovoril, da stalna vojna zagotavlja priročen vir žrtev za darovanje in nenehno vojaško urjenje njegovih čet.&lt;ref name=&quot;Hicks1979p882&quot;&gt;{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=88|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}&lt;/ref&gt;  

Nekateri raziskovalci, kot je Frederic Hicks, dvomijo, da je bil glavni namen cvetličnih vojn zgolj pridobivanje žrtev. 

Tlaxcalanski zgodovinar Muñoz Camargo je zapisal, da so Azteki pogosto oblegali mesta Tlaxcale in prekinjali trgovske poti, kar ni značilno za cvetlične vojne. Zato nekateri zagovorniki Hicksove razlage menijo, da so Azteki Tlaxcalo dejansko želeli osvojiti, vendar jim to iz neznanih razlogov ni uspelo.&lt;ref name=&quot;Hicks1979p89-902&quot;&gt;{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|pages=89–90|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}&lt;/ref&gt; 

Kljub dvomom številnih raziskovalcev Hicks meni, da je [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumova]] razlaga cvetličnih vojn pristna in ne le opravičilo za neuspeh, saj sta imela žrtvovanje in vojaška sposobnost v azteški družbi izjemno veliko vlogo.&lt;ref name=&quot;Hicks1979p89-902&quot; /&gt;

Nekateri strokovnjaki poudarjajo širši pomen cvetličnih vojn. Zgodovinar Ross Hassig navaja, da so bile te vojne učinkovit način nadaljevanja konfliktov, ki jih ni bilo mogoče hitro zaključiti, saj bi bila njihova takojšnja razrešitev predraga. Z enakim številom vojakov na obeh straneh so Azteki dosegli, da je nasprotnik z manjšo skupno vojsko utrpel sorazmerno večje izgube, kar ga je postopoma izčrpavalo. Hkrati so lahko z omejenimi silami zadrževali eno grožnjo, medtem ko so glavnino vojske usmerjali drugam.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p254&quot; /&gt; 

Hassig dodaja, da so cvetlične vojne služile tudi kot izraz vojaške premoči azteških čet. Ob enakem številu vojakov so bili nasprotniki prisiljeni v odprt spopad, kjer so posamezni bojevniki lažje pokazali svoje sposobnosti, hkrati pa je tak način bojevanja Aztekom omogočal stalno demonstracijo moči in politični pritisk na druga mesta. Po njegovem mnenju je bila propaganda morda celo najpomembnejši učinek cvetličnih vojn, saj so te lahko vplivale na zavezništva in ravnotežje moči v regiji, pri čemer je lahko dovolj prepričljiv prikaz premoči spodbudil zaveznike azteških nasprotnikov, da so prestopili na stran Aztekov.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p254&quot; /&gt;

Nekateri avtorji, kot na primer mehiški arheolog Román Piña Chan, pa nasprotno trdijo, da je bil edini namen cvetličnih vojn žrtvovanje ujetnikov, predvsem za pomiritev bogov v času hudih lakot.&lt;ref name=&quot;PinaChan19722&quot;&gt;{{cite book|author=Piña Chán, Román|year=1972|title=Historia, arqueología y arte prehispánico|publisher=Fondo de Cultura Económica|isbn=968-16-2376-2}}&lt;/ref&gt;

Drugi raziskovalci si azteški [[kanibalizem]] (žrtvovanja ujetnikov in uživanje delov njihovih teles) razlagajo v okviru teorije, ki pravi, da gre za prilagoditveni odziv na pomanjkanje beljakovin in demografski pritisk. V tej interpretaciji naj bi uživanje mesa žrtvovanih ujetnikov predstavljalo pomemben prehranski dodatek, zlasti v obdobjih pomanjkanja hrane. To materialistično razlago je sprva predlagal Michael Harner, kasneje pa jo je kljub kontroverznosti razširil Marvin Harris.&lt;ref name=&quot;HarnerHarrisControversy2&quot;&gt;[https://www.nybooks.com/articles/7862 Sobre la controversia Harner-Harris vs. Sahlings] (v angleščini)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HarrisWebArchive2&quot;&gt;Resumen de la explicación de M. Harris, [https://web.archive.org/web/20080331003311/http://www.pinktink3.250x.com/essays/aztecs.htm arhivirana spletna stran] (v španščini)&lt;/ref&gt; 

Za Harrisa je obstoj kanibalizma v [[Mezoamerika|Mezoameriki]] povezan z materialnimi razmerami. Trdi, da je denimo v Evropi delovna vrednost ujetega sovražnika sčasoma presegla njegovo prehransko vrednost, zaradi česar so se prakse žrtvovanja, ki so bile prvotno povezane s kanibalizmom, v teh krajih razvile v sistem [[Suženjstvo|suženjstva]]. Nasprotno pa v Mezoameriki do razvoja suženjstva ni prišlo. Harris utemeljuje, da je človeško meso zaradi pomanjkanja velikih živali, primernih za udomačitev, še naprej ostalo najbolj dostopen vir hrane.&lt;ref name=&quot;HarrisWebArchive2&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;Isaac19832&quot;&gt;Isaac, Barry L. (1983). &quot;The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation&quot;. Journal of Anthropological Research. 39 (4): 415–432. doi:10.1086/jar.39.4.3629865. JSTOR 3629865.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Tuerenhout2005p1722&quot;&gt;Van Tuerenhout, Dirk R. (2005). The Aztecs: New Perspectives. Santa Barbara: ABC-CLIO. str. 172. ISBN 978-1-57607-921-8.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Hassig1988p102&quot;&gt;Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. Norman: University of Oklahoma Press. str. 10. ISBN 0-8061-2773-2.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Hassig1988p2543&quot;&gt;Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254–255. ISBN 0-8061-2773-2.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Hassig1988p130&quot;&gt;Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 130. ISBN 0-8061-2773-2.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Hassig1988p254&quot;&gt;Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254. ISBN 0-8061-2773-2.&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

== Viri ==
* {{cite book|author=Harner, Michael|title=The Ecological Basis of Aztec Cannibalism|year=1977}}
* {{cite book|author=Harris, Marvin|year=1977|title=Cannibals and Kings|isbn=0-394-40765-2}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Genocidi]]
[[Kategorija:Azteki]]</text>
      <sha1>qhhwvfcvl4o1e6d7f6pxzym7tn1tg8q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vuk Drašković</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602730</id>
    <revision>
      <id>6677918</id>
      <parentid>6677733</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:10:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Navedek */</comment>
      <origin>6677918</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43826" sha1="9ed0np4j8b67lm91w38hjbb7y2n9acj" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno inteligenco med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>9ed0np4j8b67lm91w38hjbb7y2n9acj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677920</id>
      <parentid>6677918</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:20:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost, izobrazba, oporečništvo */</comment>
      <origin>6677920</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44158" sha1="eo6na4gkhx99kyrgv87j0v38hr0xyvu" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno inteligenco med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>eo6na4gkhx99kyrgv87j0v38hr0xyvu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677951</id>
      <parentid>6677920</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:54:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Napadi */</comment>
      <origin>6677951</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44231" sha1="h1pqvjou1uhmg3fo1qzakyif26ujtg8" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno inteligenco med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>h1pqvjou1uhmg3fo1qzakyif26ujtg8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677975</id>
      <parentid>6677951</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T18:43:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Ocena */</comment>
      <origin>6677975</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45363" sha1="7ptulvhw8puqwio8jtv5kwpk3x8i5v0" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Za Srbijo in za Evropo === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno inteligenco med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč in strani ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori – črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… - včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica – komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Navedek ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>7ptulvhw8puqwio8jtv5kwpk3x8i5v0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678084</id>
      <parentid>6677975</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T05:35:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost, izobrazba, oporečništvo */</comment>
      <origin>6678084</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45601" sha1="pcit9xugghqdl7vebjwrh7jjj4rnppw" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v okrog sto delovnih ali uničevalnih taborišč pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino; drugi pa se niso znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje, saj je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Za Srbijo in za Evropo === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno inteligenco med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč in strani ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori – črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… - včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica – komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Navedek ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>pcit9xugghqdl7vebjwrh7jjj4rnppw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678085</id>
      <parentid>6678084</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T05:39:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost, izobrazba, oporečništvo */</comment>
      <origin>6678085</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45635" sha1="p65j5bdx33qeh30kz2grle6inatltuk" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] ({{HuS|''Párdány''}}, {{DeS|''Pardan''}}) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v okrog sto delovnih ali uničevalnih taborišč pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino; drugi pa se niso znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje, saj je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Za Srbijo in za Evropo === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno inteligenco med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč in strani ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori – črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… - včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica – komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Navedek ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>p65j5bdx33qeh30kz2grle6inatltuk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678094</id>
      <parentid>6678085</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T06:44:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost, izobrazba, oporečništvo */</comment>
      <origin>6678094</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45628" sha1="hc857w2dvj791wzxy7n9tfr48pejsmg" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda}}) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino; drugi pa se niso znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje, obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Za Srbijo in za Evropo === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno inteligenco med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč in strani ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori – črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… - včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica – komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Navedek ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>hc857w2dvj791wzxy7n9tfr48pejsmg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678096</id>
      <parentid>6678094</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T06:47:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost, izobrazba, oporečništvo */</comment>
      <origin>6678096</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45637" sha1="bimjg397qmagcnl4a391mnq7f44759i" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani)}} v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino; drugi pa se niso znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje, obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Za Srbijo in za Evropo === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno inteligenco med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč in strani ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori – črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… - včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica – komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Navedek ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>bimjg397qmagcnl4a391mnq7f44759i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678100</id>
      <parentid>6678096</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:06:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Za Srbijo in za Evropo */</comment>
      <origin>6678100</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47422" sha1="gf4pg6s0de83fcpu7ydz9z9pl2is75k" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani)}} v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino; drugi pa se niso znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje, obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Za Srbijo in za Evropo === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.&lt;br&gt;Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, &quot;borca&quot; za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića (&quot;Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda&quot;) do njegova aplogeta (&quot;Milošević je borac za mir&quot;) i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog &quot;messangera&quot; zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.&lt;br&gt;''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, &quot;borca&quot; za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] (&quot;Milošević je največji zlikovec srbskega naroda&quot;) do njegovega apologeta (&quot;Milošević je borec za mir&quot;) in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega &quot;glasnika&quot;, ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč in strani ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori – črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… - včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica – komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Navedek ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>gf4pg6s0de83fcpu7ydz9z9pl2is75k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678101</id>
      <parentid>6678100</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:08:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Za Srbijo in za Evropo */</comment>
      <origin>6678101</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47421" sha1="080kz8cliddcwyfsy7rfptlfu3hxayz" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani)}} v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino; drugi pa se niso znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje, obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Dosledna nedoslednost === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.&lt;br&gt;Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, &quot;borca&quot; za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića (&quot;Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda&quot;) do njegova aplogeta (&quot;Milošević je borac za mir&quot;) i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog &quot;messangera&quot; zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.&lt;br&gt;''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, &quot;borca&quot; za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] (&quot;Milošević je največji zlikovec srbskega naroda&quot;) do njegovega apologeta (&quot;Milošević je borec za mir&quot;) in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega &quot;glasnika&quot;, ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč in strani ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori – črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… - včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica – komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Navedek ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>080kz8cliddcwyfsy7rfptlfu3hxayz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678103</id>
      <parentid>6678101</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:11:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dosledna nedoslednost */</comment>
      <origin>6678103</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47423" sha1="sd92yijl2is4z3l70selbaqwq7ytu0k" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani)}} v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino; drugi pa se niso znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje, obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Dosledna nedoslednost === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.&lt;br&gt;Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, &quot;borca&quot; za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića (&quot;Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda&quot;) do njegova aplogeta (&quot;Milošević je borac za mir&quot;) i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog &quot;messangera&quot; zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.&lt;br&gt;''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, &quot;borca&quot; za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] (&quot;Milošević je največji zlikovec srbskega naroda&quot;) do njegovega zagovornika (&quot;Milošević je borec za mir&quot;) in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega &quot;glasnika&quot;, ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč in strani ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori – črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… - včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica – komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Navedek ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>sd92yijl2is4z3l70selbaqwq7ytu0k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678105</id>
      <parentid>6678103</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:14:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Spremenljivost stališč in strani */</comment>
      <origin>6678105</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47425" sha1="csv6hjo5mwml7iya46lv0o1j6i8tq1a" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani)}} v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino; drugi pa se niso znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje, obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Dosledna nedoslednost === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.&lt;br&gt;Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, &quot;borca&quot; za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića (&quot;Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda&quot;) do njegova aplogeta (&quot;Milošević je borac za mir&quot;) i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog &quot;messangera&quot; zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.&lt;br&gt;''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, &quot;borca&quot; za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] (&quot;Milošević je največji zlikovec srbskega naroda&quot;) do njegovega zagovornika (&quot;Milošević je borec za mir&quot;) in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega &quot;glasnika&quot;, ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč in strani ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Navedek ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>csv6hjo5mwml7iya46lv0o1j6i8tq1a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678106</id>
      <parentid>6678105</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:15:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Spremenljivost stališč in strani */</comment>
      <origin>6678106</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47415" sha1="qozncm3md5ryof61liierdi207kqq4r" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani)}} v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino; drugi pa se niso znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje, obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].&lt;ref&gt;{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“&lt;ref&gt;V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.&lt;ref&gt;Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!''
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.

Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — &quot;stricev iz ozadja&quot; — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja.

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981)
* ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985)
* ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989)
* ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992)
* ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994)
* ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001)
* ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006)
* ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012)
* ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013)
* ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015)
* ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) 
* ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018)
* ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020)
* ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022)
* ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023)
* ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk
|title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић
|place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

== Ocena ==
=== Dosledna nedoslednost === 
{|
|-
! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]]
|-
| &lt;blockquote&gt;''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.&lt;br&gt;Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, &quot;borca&quot; za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića (&quot;Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda&quot;) do njegova aplogeta (&quot;Milošević je borac za mir&quot;) i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog &quot;messangera&quot; zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.&lt;br&gt;''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, &quot;borca&quot; za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] (&quot;Milošević je največji zlikovec srbskega naroda&quot;) do njegovega zagovornika (&quot;Milošević je borec za mir&quot;) in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega &quot;glasnika&quot;, ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spremenljivost stališč ===
Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“  „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}&lt;/ref&gt; in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Navedek ==
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија]
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona hr}}
*[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija]
*[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski novinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>qozncm3md5ryof61liierdi207kqq4r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Cesta/name/TAH</title>
    <ns>10</ns>
    <id>602784</id>
    <revision>
      <id>6677872</id>
      <parentid>6677540</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:31:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677872</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="119" sha1="18z4dkug0rq0v1l516cqqsbf2cy4ovh" xml:space="preserve">Transafriška avtocesta {{{route}}}}}&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Afriki| EUR]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>18z4dkug0rq0v1l516cqqsbf2cy4ovh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677874</id>
      <parentid>6677872</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:32:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677874</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="117" sha1="eu7z24qnn7olhru2qib9ru4a4i2ft5t" xml:space="preserve">Transafriška avtocesta {{{route}}}&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Afriki| EUR]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>eu7z24qnn7olhru2qib9ru4a4i2ft5t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Cesta/shieldmain/TAH</title>
    <ns>10</ns>
    <id>602786</id>
    <revision>
      <id>6677873</id>
      <parentid>6677543</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:31:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677873</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="285" sha1="cn40lkdg8ki2ui3gyh3278lqzlne23r" xml:space="preserve">{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shield/AFRICA|route={{{route|}}}}}|none|none|[[File:{{Infopolje Cesta/shield/AFRICA|route={{{route|}}}}}|x60px|alt={{Infopolje Cesta/name/AFRICA|route={{{route|}}}}} shield]]
}}&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Afriki| EUR]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>cn40lkdg8ki2ui3gyh3278lqzlne23r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677878</id>
      <parentid>6677873</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:35:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677878</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="276" sha1="tctempkppflboegra7x90crj87fsg4g" xml:space="preserve">{{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shield/TAH|route={{{route|}}}}}|none|none|[[File:{{Infopolje Cesta/shield/TAH|route={{{route|}}}}}|x60px|alt={{Infopolje Cesta/name/TAH|route={{{route|}}}}} shield]]
}}&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Afriki| TAH]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>tctempkppflboegra7x90crj87fsg4g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Cesta/shield/TAH</title>
    <ns>10</ns>
    <id>602788</id>
    <revision>
      <id>6677871</id>
      <parentid>6677546</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T13:30:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677871</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="134" sha1="1n8ju8txmnh2b8fe9gmmxrwt6o62b81" xml:space="preserve">{{#if:{{{route|}}}|Schild TAH{{{route}}}.svg|none
}}&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Afriki| EUR]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>1n8ju8txmnh2b8fe9gmmxrwt6o62b81</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jim Leavelle</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602797</id>
    <revision>
      <id>6678019</id>
      <parentid>6677576</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:14:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>izboljšano</comment>
      <origin>6678019</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3481" sha1="czcmbb7hf3anmoacxw28s5qzovzxz8f" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Jim Leavelle|birth_date=[[23. avgust]] [[1920]]|birth_place=[[Texas]]|death_date=[[29. avgust]] [[2019]]|death_place=[[Denver, Kolorado]]|image=Jim Leavelle (cropped).jpg|caption=Leavelle novembra 1963.|citizenship=[[ZDA]]|occupation=[[policist]], [[kriminalist]]}}

'''James Robert Leavelle''', ameriški [[policist]] in [[kriminalist]], * [[23. avgust]] [[1920]] [[Teksas|Texas]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[23. avgust]] [[2019]] [[Denver, Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Leavelle je kot kriminalist delal za preiskovanje umorov in bil zaposlen na policijski postaji v [[Dallas, Teksas|Dallasu]]. 24. novembra 1963 je spremljal [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]] skozi klet policijske uprave Dallasa, ko je [[Jack Ruby]] ustrelil in smrtno ranil Oswalda. Leavelle se je pomembno pojavil v filmih in fotografijah umora, vključno s filmom, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado – posnetim ravno takrat, ko je Ruby ustrelil Oswalda.

== Življenjepis ==
Jim Leavelle se je rodil 23. avgusta 1920 v [[Teksas|Teksasu]], kjer je tudi odraščal. Leta 1937 se je pridružil Civilnemu korpusu za ohranjanje narave. Po končani srednji šoli se je leta 1939 pridružil ameriški mornarici. Kot mornar je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] služil na več ladjah in bil neposredno vpleten v [[napad na Pearl Harbor]].

Leavelle je konec vojne preživel hudo ranjen v bolnišnici v [[Oakland, Kalifornija|Oaklandu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]], kjer je spoznal medicinsko sestro Taimi Sanelmo Trast. Par se je kasneje poročil in imel dve hčerki.

Od leta 1945 je Leavelle sprva delal kot oskrbovalec pri vojaških letalskih silah, nato pa kot revizor v upravi za veterane.

Aprila 1950 se je Jim Leavelle zaposil v oddelku za umore policijske uprave v [[Dallas, Teksas|Dallasu]].
[[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|Jim Leavelle priča kako Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda.]]
Jim Leavelle je prišel v javnost 24. novembra 1963, dva dni po [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na Johna F. Kennedyja]], ko sta s sodelavcem [[L.C. Graves|L.C. Gravesom]] spremljala osumljenega strelca [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]] s policijske postaje v okrožni zapor v Dallasu. Med tem spremstvom je lastnik nočnega kluba [[Jack Ruby]] stopil iz množice in nenadoma ustrelil Oswalda z revolverjem. Oswald je bil smrtno ranjen v trebuh in je nekaj ur pozneje umrl. Ruby je bil kasneje obsojen na smrtno kazen in je umrl v zaporu januarja 1967.

Leavelle se je aprila 1964 pojavil na sodišču kot priča pred Warrenovo komisijo. Leavelle je vse življenje zagovarjal uradni sklep, da je Lee Harvey Oswald deloval sam, in je bil zato odločen nasprotnik teorij zarote, povezanih z atentatom na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]]. 

Upokojil se je aprila 1975. Z družino je živel na ranču v [[Garland|Garlandu]] v Teksasu.

Jim Leavelle je umrl 29. avgusta 2019 v starosti 99 let v bolnišnici v Denverju zaradi [[Miokardni infarkt|srčnega napada]], ki ga je doživel nekaj dni po operaciji [[Kolk|kolka]]. Pokopan je v spominskem parku Grove Hill v Dallasu.

== Glej tudi ==

* [[Atentat na Johna Kennedyja]]

== Zunanje povezave ==
*{{C-SPAN|9278649}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=R99EvAveiuU Living History with James &quot;Jim&quot; Leavelle] (2008) via [[YouTube]]
*{{Find a Grave|202559477}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1920]]
[[Kategorija:Umrli leta 2019]]
[[Kategorija:Ameriški policisti]]</text>
      <sha1>czcmbb7hf3anmoacxw28s5qzovzxz8f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678020</id>
      <parentid>6678019</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:16:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6678020</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3496" sha1="a9ktejskz0f3d84cc7gqa3985htpolz" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Jim Leavelle|birth_date=[[23. avgust]] [[1920]]|birth_place=[[Texas]]|death_date=[[29. avgust]] [[2019]]|death_place=[[Denver, Kolorado]]|image=Jim Leavelle (cropped).jpg|caption=Leavelle novembra 1963.|citizenship=[[ZDA]]|occupation=[[policist]], [[kriminalist]]}}

'''James Robert Leavelle''', [[Američani|ameriški]] [[policist]] in [[kriminalist]], * [[23. avgust]] [[1920]] [[Teksas|Texas]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[23. avgust]] [[2019]] [[Denver, Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Leavelle je kot kriminalist delal za preiskovanje umorov in bil zaposlen na policijski postaji v [[Dallas, Teksas|Dallasu]]. 24. novembra 1963 je spremljal [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]] skozi klet policijske uprave Dallasa, ko je [[Jack Ruby]] ustrelil in smrtno ranil Oswalda. Leavelle se je pomembno pojavil v filmih in fotografijah umora, vključno s filmom, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado – posnetim ravno takrat, ko je Ruby ustrelil Oswalda.

== Življenjepis ==
Jim Leavelle se je rodil 23. avgusta 1920 v [[Teksas|Teksasu]], kjer je tudi odraščal. Leta 1937 se je pridružil Civilnemu korpusu za ohranjanje narave. Po končani srednji šoli se je leta 1939 pridružil ameriški mornarici. Kot mornar je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] služil na več ladjah in bil neposredno vpleten v [[napad na Pearl Harbor]].

Leavelle je konec vojne preživel hudo ranjen v bolnišnici v [[Oakland, Kalifornija|Oaklandu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]], kjer je spoznal medicinsko sestro Taimi Sanelmo Trast. Par se je kasneje poročil in imel dve hčerki.

Od leta 1945 je Leavelle sprva delal kot oskrbovalec pri vojaških letalskih silah, nato pa kot revizor v upravi za veterane.

Aprila 1950 se je Jim Leavelle zaposil v oddelku za umore policijske uprave v [[Dallas, Teksas|Dallasu]].
[[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|Jim Leavelle priča kako Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda.]]
Jim Leavelle je prišel v javnost 24. novembra 1963, dva dni po [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na Johna F. Kennedyja]], ko sta s sodelavcem [[L.C. Graves|L.C. Gravesom]] spremljala osumljenega strelca [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]] s policijske postaje v okrožni zapor v Dallasu. Med tem spremstvom je lastnik nočnega kluba [[Jack Ruby]] stopil iz množice in nenadoma ustrelil Oswalda z revolverjem. Oswald je bil smrtno ranjen v trebuh in je nekaj ur pozneje umrl. Ruby je bil kasneje obsojen na smrtno kazen in je umrl v zaporu januarja 1967.

Leavelle se je aprila 1964 pojavil na sodišču kot priča pred Warrenovo komisijo. Leavelle je vse življenje zagovarjal uradni sklep, da je Lee Harvey Oswald deloval sam, in je bil zato odločen nasprotnik teorij zarote, povezanih z atentatom na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]]. 

Upokojil se je aprila 1975. Z družino je živel na ranču v [[Garland|Garlandu]] v Teksasu.

Jim Leavelle je umrl 29. avgusta 2019 v starosti 99 let v bolnišnici v Denverju zaradi [[Miokardni infarkt|srčnega napada]], ki ga je doživel nekaj dni po operaciji [[Kolk|kolka]]. Pokopan je v spominskem parku Grove Hill v Dallasu.

== Glej tudi ==

* [[Atentat na Johna Kennedyja]]

== Zunanje povezave ==
*{{C-SPAN|9278649}}
*[https://www.youtube.com/watch?v=R99EvAveiuU Living History with James &quot;Jim&quot; Leavelle] (2008) via [[YouTube]]
*{{Find a Grave|202559477}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1920]]
[[Kategorija:Umrli leta 2019]]
[[Kategorija:Ameriški policisti]]</text>
      <sha1>a9ktejskz0f3d84cc7gqa3985htpolz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dahije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602809</id>
    <revision>
      <id>6678098</id>
      <parentid>6677815</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T06:59:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Opombi */ Ozadje</comment>
      <origin>6678098</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6969" sha1="gu8hzfct1a0wbbh7oc47iiyktzal9n5" xml:space="preserve">{{infopolje Militantna organizacija
|name=Dahije
|native_name=Dahije
|native_name_lang=sr
|war=
|image=Serb knez beheaded by the Dahije.jpg
|caption= [[Pokol knezov]] - dahije obglavljajo srbskega kneza
|active=15. december 1799 — 5.–6. avgust 1804
|ideology=
|leaders=
*[[Mehmed-aga Fočić]]
*[[Kučuk-Alija]]
*[[Aganlija]]
*[[Mula Jusuf]]
|headquarters=Beograd
|area=
|size=
|partof=
|predecessor=[[Janičar]]ski koprus [[Smederevski sandžak|Smederevskega]] in [[Vidinski sandžak|Vidinskega sandžaka]] in [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]]
|successor=
|allies=[[Osman Pazvantoğlu]]
|opponents=[[Osmansko cesarstvo]]&lt;br&gt;lokalni Srbi
|battles=
|url=
}}

'''Dahije''' ([[Srbščina|srbsko]]:  дахије, latinizirano: dahije, iz [[Turščina|turškega]] dayı){{efn|Ime odpadniških janičarskih voditeljev – ''dahije'', izhaja iz osmanske turške besede ''dayı'', ki pomeni ''stric''.&lt;ref name=&quot;Sundhaussen2007&quot;&gt;{{cite book|author=Holm Sundhaussen|title=Geschichte Serbiens: 19.-21. Jahrhundert|url=https://books.google.com/books?id=5fBOPsQLt_0C&amp;pg=PA66|year=2007|publisher=Böhlau Verlag Wien|isbn=978-3-205-77660-4|pages=66–}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Skok1971&quot;&gt;{{cite book|author=Petar Skok|title=Dictionnaire étymologique de la langue croate ou serbe|url=https://books.google.com/books?id=kAcHAQAAIAAJ|year=1971|publisher=Académie Yougoslave des Sciences et des Beaux-Arts}}&lt;/ref&gt; Nižji janičarski poveljniki so se imenovali ''kabadahije'' (edn. ''kabadahija''). Njihovo ime je povezano s turškim izrazom ''kabadayı'', ki je v srbsko govorečem svetu postal sopomenka za nasilneže.&lt;ref name=&quot;Skok1971&quot;/&gt;}} so bili odpadniški [[janičar]]ski častniki, ki so se uprli osmanskemu sultanu [[Selim III.|Selimu III.]] in prevzeli oblast v [[Beograjski pašaluk|Beograjskem pašaluku]], potem ko so leta 1801 ujeli in umorili vezirja [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafo Pašo]]. Štirje vrhovni voditelji dahij so bili Mehmed-aga Fočić, Kučuk Alija, Aganlija in Mula Jusuf. V prvi fazi njihovega upora so se jim v začetni fazi [[Prva srbska vstaja|prve  srbske vstaje]] uprli [[Srbi]]. Ta del vstaje se zato imenuje tudi upor proti dahijam.

==Ozadje==
Osmansko cesarstvo je leta 1787 napovedalo vojno Rusiji, da bi povrnilo ozemlje, izgubljeno v prejšnji vojni. Februarja 1788 se je Rusom pridružila Avstrija.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} 

Osmanske oblasti so med pripravami na vojno z Avstrijo nasilno razorožile Srbe. Razoroževanje so izvajale redne osmanske vojaške enote in [[bašibozuk]]i, neregularni vojaki Osmanskega cesarstva, večinoma [[Albanci]] in [[Čerkezi]]. Ljudje so pred njimi bežali čez Savo in Donavo na avstrijsko ozemlje in ustanovili [[Srbski svobodni korpus]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Srbski prostovoljci so se aktivno spopadali z osmanskimi četami, napadali ladje na Donavi in osvobodili številna mesta, vendar jim je bila odrečena prepotrebna pomoč in oprema. Osmanske protioperacije in teror so imeli za posledico do 50.000 srbskih beguncev in podpis premirja.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Avstrijski dvor si je vse bolj prizadeval za končanje konflikta in avgusta 1791 sklenil [[Sistovski sporazum|Sistovski mirovni sporazum]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}}

Porta je amnestirala udeležence na avstrijski strani in prepovedala janičarje v [[Beograjski pašaluk|Beograjskem pašaluku]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Janičarji, ki so nekoč tvorili hrbtenico osmanske vojaške moči, so v 18. stoletju izgubili svoj pomen in zaradi pomanjkanja discipline in slabe morale postali vir neredov.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Jasno je bilo, da je osmanska vojska potrebn vojaške reforme po evropskih vzorih, zato se je Porta odločila, da janičarje ukine.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}}

==Upor janičarjev==
Hadži Mustafa Paša je julija 1793 postal [[vezir]] Beograda – [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]], znanega kot Beogradski pašaluk.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972}} Janičar Kara-Smail, ki je ostal v Beogradu in si prizadeval postati janičarski aga celotnega pašaluka, je bil po ukazu Hadži Mustafe Paše umorjen, kar je vzbudilo strah med drugimi janičarji, da so pobegnili v [[Vidinski sandžak]].{{sfn|Nenadović|1893|pp=21-22}} Nekateri janičarji so ostali, med njimi  Bego Novljanin in Ćurtoglija iz Bosne, ki sta živela v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} Mustafa Paša se je v srbski zgodovini ohranil v pozitivnem spominu, saj je z reformami izboljšal razmere v pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Odpadniški janičarji iz Vidinskega sandžaka so si pod vodstvom Osmana Pazvantogluja prizadevali zavzeti Beograjski pašaluk, zato je Mustafa Paša poiskal pomoč srbskih knezov. Knezi so zbrali milico za boj proti janičarjem,{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} ki je štela približno 15.000 mož. Med njimi so mnogi pridobili vojaško usposabljanje in izkušnje v zadnji vojni avstrijsko-turški vojni.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} 

Leta 1796 so janičarji  pod poveljstvom Tosun-age v dveh skupinah vdrli v Beograjski pašaluk.{{sfn|Nenadović|1903|p=20}} Ena je zavzela [[Ćuprija|Ćuprijo]] na jugovzhodu, druga pa je napadla [[Požarevac]] na vzhodu in se spopadla z milico pod poveljstvom Stanka Arambašića.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so premagali Arambašića in se odpravili proti Beogradu in zavzeli spodnje mesto.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}}  Vezir Mustafa Paša se je s svojo majhno vojsko  zaprl v beograjsko trdnjavo.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Aleksa, Grbović in Birčanin so zbrali milico Valjevske nahije, ki je skupaj s spahijami in spremstvom Mustafe Paše napadla janičarje v spodnjem mestu in jih izgnala iz Beograda.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Birčanin in Karađorđe sta janičarje zasledovala do [[Smederevo|Smedereva]], kjer so se zaprli v Smederevsko trdnjavo. Mustafa Paša je proti njim poslal topništvo, ki je janičarje prisililo v beg v Vidin.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so zatem ponovno poskušali zasesti Beograjski pašaluk,  vendar so bili pri Kolarijh poraženi. Izkazalo se je, da je bila srbska milica dobro organizirana, disciplinirana in izurjena.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Porta je za nagrado izdala [[ferman]]e, ki so prepovedali nasilje nad kristjani, Srbom dali nekaj samouprave, boljši družbeno-gospodarski  status, jim dovolili gradnjo cerkva in njihovim podeželskim poglavarjem z nazivom knez ohraniti varnostne sile.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=973-974}}

== Nadzor nad beograjskim pašalukom==
[[Slika:Dahias &amp; Mustapha Pasa.jpg|thumb|250px|Dahije ubijajo  Mustafa Pašo]]

==Opombi==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin |2}}  
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Srbije]]
[[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]]</text>
      <sha1>gu8hzfct1a0wbbh7oc47iiyktzal9n5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678126</id>
      <parentid>6678098</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T09:10:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Nadzor nad beograjskim pašalukom */ nadaljevanje</comment>
      <origin>6678126</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9842" sha1="865q768i9eng4arwruq74x0lgx9oysf" xml:space="preserve">{{infopolje Militantna organizacija
|name=Dahije
|native_name=Dahije
|native_name_lang=sr
|war=
|image=Serb knez beheaded by the Dahije.jpg
|caption= [[Pokol knezov]] - dahije obglavljajo srbskega kneza
|active=15. december 1799 — 5.–6. avgust 1804
|ideology=
|leaders=
*[[Mehmed-aga Fočić]]
*[[Kučuk-Alija]]
*[[Aganlija]]
*[[Mula Jusuf]]
|headquarters=Beograd
|area=
|size=
|partof=
|predecessor=[[Janičar]]ski koprus [[Smederevski sandžak|Smederevskega]] in [[Vidinski sandžak|Vidinskega sandžaka]] in [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]]
|successor=
|allies=[[Osman Pazvantoğlu]]
|opponents=[[Osmansko cesarstvo]]&lt;br&gt;lokalni Srbi
|battles=
|url=
}}

'''Dahije''' ([[Srbščina|srbsko]]:  дахије, latinizirano: dahije, iz [[Turščina|turškega]] dayı){{efn|Ime odpadniških janičarskih voditeljev – ''dahije'', izhaja iz osmanske turške besede ''dayı'', ki pomeni ''stric''.&lt;ref name=&quot;Sundhaussen2007&quot;&gt;{{cite book|author=Holm Sundhaussen|title=Geschichte Serbiens: 19.-21. Jahrhundert|url=https://books.google.com/books?id=5fBOPsQLt_0C&amp;pg=PA66|year=2007|publisher=Böhlau Verlag Wien|isbn=978-3-205-77660-4|pages=66–}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Skok1971&quot;&gt;{{cite book|author=Petar Skok|title=Dictionnaire étymologique de la langue croate ou serbe|url=https://books.google.com/books?id=kAcHAQAAIAAJ|year=1971|publisher=Académie Yougoslave des Sciences et des Beaux-Arts}}&lt;/ref&gt; Nižji janičarski poveljniki so se imenovali ''kabadahije'' (edn. ''kabadahija''). Njihovo ime je povezano s turškim izrazom ''kabadayı'', ki je v srbsko govorečem svetu postal sopomenka za nasilneže.&lt;ref name=&quot;Skok1971&quot;/&gt;}} so bili odpadniški [[janičar]]ski častniki, ki so se uprli osmanskemu sultanu [[Selim III.|Selimu III.]] in prevzeli oblast v [[Beograjski pašaluk|Beograjskem pašaluku]], potem ko so leta 1801 ujeli in umorili vezirja [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafo Pašo]]. Štirje vrhovni voditelji dahij so bili Mehmed-aga Fočić, Kučuk Alija, Aganlija in Mula Jusuf. V prvi fazi njihovega upora so se jim v začetni fazi [[Prva srbska vstaja|prve  srbske vstaje]] uprli [[Srbi]]. Ta del vstaje se zato imenuje tudi upor proti dahijam.

==Ozadje==
Osmansko cesarstvo je leta 1787 napovedalo vojno Rusiji, da bi povrnilo ozemlje, izgubljeno v prejšnji vojni. Februarja 1788 se je Rusom pridružila Avstrija.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} 

Osmanske oblasti so med pripravami na vojno z Avstrijo nasilno razorožile Srbe. Razoroževanje so izvajale redne osmanske vojaške enote in [[bašibozuk]]i, neregularni vojaki Osmanskega cesarstva, večinoma [[Albanci]] in [[Čerkezi]]. Ljudje so pred njimi bežali čez Savo in Donavo na avstrijsko ozemlje in ustanovili [[Srbski svobodni korpus]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Srbski prostovoljci so se aktivno spopadali z osmanskimi četami, napadali ladje na Donavi in osvobodili številna mesta, vendar jim je bila odrečena prepotrebna pomoč in oprema. Osmanske protioperacije in teror so imeli za posledico do 50.000 srbskih beguncev in podpis premirja.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Avstrijski dvor si je vse bolj prizadeval za končanje konflikta in avgusta 1791 sklenil [[Sistovski sporazum|Sistovski mirovni sporazum]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}}

Porta je amnestirala udeležence na avstrijski strani in prepovedala janičarje v [[Beograjski pašaluk|Beograjskem pašaluku]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Janičarji, ki so nekoč tvorili hrbtenico osmanske vojaške moči, so v 18. stoletju izgubili svoj pomen in zaradi pomanjkanja discipline in slabe morale postali vir neredov.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Jasno je bilo, da je osmanska vojska potrebn vojaške reforme po evropskih vzorih, zato se je Porta odločila, da janičarje ukine.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}}

==Upor janičarjev==
Hadži Mustafa Paša je julija 1793 postal [[vezir]] Beograda – [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]], znanega kot Beogradski pašaluk.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972}} Janičar Kara-Smail, ki je ostal v Beogradu in si prizadeval postati janičarski aga celotnega pašaluka, je bil po ukazu Hadži Mustafe Paše umorjen, kar je vzbudilo strah med drugimi janičarji, da so pobegnili v [[Vidinski sandžak]].{{sfn|Nenadović|1893|pp=21-22}} Nekateri janičarji so ostali, med njimi  Bego Novljanin in Ćurtoglija iz Bosne, ki sta živela v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} Mustafa Paša se je v srbski zgodovini ohranil v pozitivnem spominu, saj je z reformami izboljšal razmere v pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Odpadniški janičarji iz Vidinskega sandžaka so si pod vodstvom Osmana Pazvantogluja prizadevali zavzeti Beograjski pašaluk, zato je Mustafa Paša poiskal pomoč srbskih knezov. Knezi so zbrali milico za boj proti janičarjem,{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} ki je štela približno 15.000 mož. Med njimi so mnogi pridobili vojaško usposabljanje in izkušnje v zadnji vojni avstrijsko-turški vojni.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} 

Leta 1796 so janičarji  pod poveljstvom Tosun-age v dveh skupinah vdrli v Beograjski pašaluk.{{sfn|Nenadović|1903|p=20}} Ena je zavzela [[Ćuprija|Ćuprijo]] na jugovzhodu, druga pa je napadla [[Požarevac]] na vzhodu in se spopadla z milico pod poveljstvom Stanka Arambašića.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so premagali Arambašića in se odpravili proti Beogradu in zavzeli spodnje mesto.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}}  Vezir Mustafa Paša se je s svojo majhno vojsko  zaprl v beograjsko trdnjavo.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Aleksa, Grbović in Birčanin so zbrali milico Valjevske nahije, ki je skupaj s spahijami in spremstvom Mustafe Paše napadla janičarje v spodnjem mestu in jih izgnala iz Beograda.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Birčanin in Karađorđe sta janičarje zasledovala do [[Smederevo|Smedereva]], kjer so se zaprli v Smederevsko trdnjavo. Mustafa Paša je proti njim poslal topništvo, ki je janičarje prisililo v beg v Vidin.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so zatem ponovno poskušali zasesti Beograjski pašaluk,  vendar so bili pri Kolarijh poraženi. Izkazalo se je, da je bila srbska milica dobro organizirana, disciplinirana in izurjena.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Porta je za nagrado izdala [[ferman]]e, ki so prepovedali nasilje nad kristjani, Srbom dali nekaj samouprave, boljši družbeno-gospodarski  status, jim dovolili gradnjo cerkva in njihovim podeželskim poglavarjem z nazivom knez ohraniti varnostne sile.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=973-974}}

== Nadzor nad beograjskim pašalukom==
[[Slika:Dahias &amp; Mustapha Pasa.jpg|thumb|250px|Dahije ubijajo  Mustafa Pašo]]

Vladavina sultana [[Selim III.|Selima III.]] (1789–1806) je bila obdobje notranjih sporov  med pašami, [[Ajan|ajan]]i in [[Kirdžal|kirdžal]]i in nemirov.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Dogajati so začeli tudi novi konflikti z janičarji, grožnja Francozov  Egiptu pa je Porto prisilila, da je v začetku leta 1799 dovolila vrnitev janičarjev v Beograjski pašaluk.

Leta 1800 so se janičarji pod vodstvom Mehmed-age Fočića, Kučuk-Alije, Aganlije in Mule Jusufa preselili iz Vidinskega sandžaka v Beograjski pašaluk ter prevzeli oblast  nad večino pokrajine in nato še nad samim Beogradom.{{sfn|Nenadović|1903|p=21}}

Janičarska aga Bego Novljanin in Ćurtoglija, ki sta živela v Šabcu, sta leta 1800 umorila kneza Ranka Lazarevića in nato od njegove družine zahtevala denar.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} Knez Aleksa Nenadović, eden najvplivnejših srbskih voditeljev, je protestiral pri vezirju Hadži Mustafa Paši, ki je 17. aprila, po starem koledarju 5. aprila 1800,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} v Šabac poslal 600{{sfn|Nenadović|1903|p=22}} ali 800 najemnikov, ki so ujeli in usmrtili 27,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} 28{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} ali 36{{sfn|Nenadović|1903|p=22}}  njunih mož, medtem ko sta Novljanin in Ćurtoglija  pobegnila v Bosno.{{sfn|Nenadović|1903|pp=21-22}}{{sfn|Nenadović|1893|p=43}}{{sfn|Nenadović|1884|pp=539-540}}

Po vrnitvi so janičarji obnovili teror nad Srbi. Julija 1801 so zavzeli Beograd in Mustafa Pašo decembra umorili. Vodilni štirje janičarji, imenovani dahije, so odpravili srbske fermane, pregnali spahije, ki niso prešli na njihovo stran, in povabili muslimane iz bližnjih sandžakov, ki so jih uporabljali za nadzor nad Srbi.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} V Šabcu so za svojega vodjo postavili Mus-ago Fočića, brata Mehmed-age.{{sfn|Nenadović|1884|p=540}} Tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Aleksa, Grbović in Birčanin so se z drugimi knezi na skrivaj sestali v samostanu Čokešina, kjer so sultanu napisali prošnjo glede janičarjev in jo prek Avstrije poslali [[Visoka porta|Porti]].{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Porta je nato dahijam zagrozila, da bo nadnje poslala veliko vojsko, če ne bodo prenehali z zatiranjem raje.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Izgnani spahije in njim zvesti muslimani so sredi leta 1802 s podporo Srbov organizirali upor proti janičarjem. Upor je bil neuspešen in tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} Upor v Požarevcu so dahije preprečile, ker je izbruhnil prezgodaj.{{sfn|Novaković|1904|p=41}}

Tiranija je Srbe prisilila, da so sultanu poslali peticijo, za katero so izvedeli dahije. V strahu pred izgonom s pomočjo Srbov so se odločili usmrtiti vodilne Srbe po celotnem pašaluku, kar je znano kot &quot;[[Pokol knezov|pokol knezov]]&quot;.

==Upor==

==Opombi==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin |2}}  
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Srbije]]
[[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]]</text>
      <sha1>865q768i9eng4arwruq74x0lgx9oysf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678128</id>
      <parentid>6678126</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T09:11:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Ozadje */ popravek</comment>
      <origin>6678128</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9844" sha1="s9e8gm5m6p982sg11y1z25lfuaz3tht" xml:space="preserve">{{infopolje Militantna organizacija
|name=Dahije
|native_name=Dahije
|native_name_lang=sr
|war=
|image=Serb knez beheaded by the Dahije.jpg
|caption= [[Pokol knezov]] - dahije obglavljajo srbskega kneza
|active=15. december 1799 — 5.–6. avgust 1804
|ideology=
|leaders=
*[[Mehmed-aga Fočić]]
*[[Kučuk-Alija]]
*[[Aganlija]]
*[[Mula Jusuf]]
|headquarters=Beograd
|area=
|size=
|partof=
|predecessor=[[Janičar]]ski koprus [[Smederevski sandžak|Smederevskega]] in [[Vidinski sandžak|Vidinskega sandžaka]] in [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]]
|successor=
|allies=[[Osman Pazvantoğlu]]
|opponents=[[Osmansko cesarstvo]]&lt;br&gt;lokalni Srbi
|battles=
|url=
}}

'''Dahije''' ([[Srbščina|srbsko]]:  дахије, latinizirano: dahije, iz [[Turščina|turškega]] dayı){{efn|Ime odpadniških janičarskih voditeljev – ''dahije'', izhaja iz osmanske turške besede ''dayı'', ki pomeni ''stric''.&lt;ref name=&quot;Sundhaussen2007&quot;&gt;{{cite book|author=Holm Sundhaussen|title=Geschichte Serbiens: 19.-21. Jahrhundert|url=https://books.google.com/books?id=5fBOPsQLt_0C&amp;pg=PA66|year=2007|publisher=Böhlau Verlag Wien|isbn=978-3-205-77660-4|pages=66–}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Skok1971&quot;&gt;{{cite book|author=Petar Skok|title=Dictionnaire étymologique de la langue croate ou serbe|url=https://books.google.com/books?id=kAcHAQAAIAAJ|year=1971|publisher=Académie Yougoslave des Sciences et des Beaux-Arts}}&lt;/ref&gt; Nižji janičarski poveljniki so se imenovali ''kabadahije'' (edn. ''kabadahija''). Njihovo ime je povezano s turškim izrazom ''kabadayı'', ki je v srbsko govorečem svetu postal sopomenka za nasilneže.&lt;ref name=&quot;Skok1971&quot;/&gt;}} so bili odpadniški [[janičar]]ski častniki, ki so se uprli osmanskemu sultanu [[Selim III.|Selimu III.]] in prevzeli oblast v [[Beograjski pašaluk|Beograjskem pašaluku]], potem ko so leta 1801 ujeli in umorili vezirja [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafo Pašo]]. Štirje vrhovni voditelji dahij so bili Mehmed-aga Fočić, Kučuk Alija, Aganlija in Mula Jusuf. V prvi fazi njihovega upora so se jim v začetni fazi [[Prva srbska vstaja|prve  srbske vstaje]] uprli [[Srbi]]. Ta del vstaje se zato imenuje tudi upor proti dahijam.

==Ozadje==
Osmansko cesarstvo je leta 1787 napovedalo vojno Rusiji, da bi povrnilo ozemlje, izgubljeno v prejšnji vojni. Februarja 1788 se je Rusom pridružila Avstrija.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} 

Osmanske oblasti so med pripravami na vojno z Avstrijo nasilno razorožile Srbe. Razoroževanje so izvajale redne osmanske vojaške enote in [[bašibozuk]]i, neregularni vojaki Osmanskega cesarstva, večinoma [[Albanci]] in [[Čerkezi]]. Ljudje so pred njimi bežali čez Savo in Donavo na avstrijsko ozemlje in ustanovili [[Srbski svobodni korpus]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=967-968}} Srbski prostovoljci so se aktivno spopadali z osmanskimi četami, napadali ladje na Donavi in osvobodili številna mesta, vendar jim je bila odrečena prepotrebna pomoč in oprema. Osmanske protioperacije in teror so imeli za posledico do 50.000 srbskih beguncev in podpis premirja.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}} Avstrijski dvor si je vse bolj prizadeval za končanje konflikta in avgusta 1791 sklenil [[Sistovski sporazum|Sistovski mirovni sporazum]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=969-971}}

Porta je amnestirala udeležence na avstrijski strani in prepovedala janičarje v [[Beograjski pašaluk|Beograjskem pašaluku]].{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Janičarji, ki so nekoč tvorili hrbtenico osmanske vojaške moči, so v 18. stoletju izgubili svoj pomen in zaradi pomanjkanja discipline in slabe morale postali vir neredov.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Jasno je bilo, da je osmanska vojska potrebn vojaške reforme po evropskih vzorih, zato se je Porta odločila, da janičarje izžene.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}}

==Upor janičarjev==
Hadži Mustafa Paša je julija 1793 postal [[vezir]] Beograda – [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]], znanega kot Beogradski pašaluk.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972}} Janičar Kara-Smail, ki je ostal v Beogradu in si prizadeval postati janičarski aga celotnega pašaluka, je bil po ukazu Hadži Mustafe Paše umorjen, kar je vzbudilo strah med drugimi janičarji, da so pobegnili v [[Vidinski sandžak]].{{sfn|Nenadović|1893|pp=21-22}} Nekateri janičarji so ostali, med njimi  Bego Novljanin in Ćurtoglija iz Bosne, ki sta živela v Šabcu.{{sfn|Nenadović|1893|pp=41-42}} Mustafa Paša se je v srbski zgodovini ohranil v pozitivnem spominu, saj je z reformami izboljšal razmere v pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Odpadniški janičarji iz Vidinskega sandžaka so si pod vodstvom Osmana Pazvantogluja prizadevali zavzeti Beograjski pašaluk, zato je Mustafa Paša poiskal pomoč srbskih knezov. Knezi so zbrali milico za boj proti janičarjem,{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} ki je štela približno 15.000 mož. Med njimi so mnogi pridobili vojaško usposabljanje in izkušnje v zadnji vojni avstrijsko-turški vojni.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} 

Leta 1796 so janičarji  pod poveljstvom Tosun-age v dveh skupinah vdrli v Beograjski pašaluk.{{sfn|Nenadović|1903|p=20}} Ena je zavzela [[Ćuprija|Ćuprijo]] na jugovzhodu, druga pa je napadla [[Požarevac]] na vzhodu in se spopadla z milico pod poveljstvom Stanka Arambašića.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so premagali Arambašića in se odpravili proti Beogradu in zavzeli spodnje mesto.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}}  Vezir Mustafa Paša se je s svojo majhno vojsko  zaprl v beograjsko trdnjavo.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Aleksa, Grbović in Birčanin so zbrali milico Valjevske nahije, ki je skupaj s spahijami in spremstvom Mustafe Paše napadla janičarje v spodnjem mestu in jih izgnala iz Beograda.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Birčanin in Karađorđe sta janičarje zasledovala do [[Smederevo|Smedereva]], kjer so se zaprli v Smederevsko trdnjavo. Mustafa Paša je proti njim poslal topništvo, ki je janičarje prisililo v beg v Vidin.{{sfn|Nenadović|1903|p=627}} Janičarji so zatem ponovno poskušali zasesti Beograjski pašaluk,  vendar so bili pri Kolarijh poraženi. Izkazalo se je, da je bila srbska milica dobro organizirana, disciplinirana in izurjena.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=972-973}} Porta je za nagrado izdala [[ferman]]e, ki so prepovedali nasilje nad kristjani, Srbom dali nekaj samouprave, boljši družbeno-gospodarski  status, jim dovolili gradnjo cerkva in njihovim podeželskim poglavarjem z nazivom knez ohraniti varnostne sile.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=973-974}}

== Nadzor nad beograjskim pašalukom==
[[Slika:Dahias &amp; Mustapha Pasa.jpg|thumb|250px|Dahije ubijajo  Mustafa Pašo]]

Vladavina sultana [[Selim III.|Selima III.]] (1789–1806) je bila obdobje notranjih sporov  med pašami, [[Ajan|ajan]]i in [[Kirdžal|kirdžal]]i in nemirov.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Dogajati so začeli tudi novi konflikti z janičarji, grožnja Francozov  Egiptu pa je Porto prisilila, da je v začetku leta 1799 dovolila vrnitev janičarjev v Beograjski pašaluk.

Leta 1800 so se janičarji pod vodstvom Mehmed-age Fočića, Kučuk-Alije, Aganlije in Mule Jusufa preselili iz Vidinskega sandžaka v Beograjski pašaluk ter prevzeli oblast  nad večino pokrajine in nato še nad samim Beogradom.{{sfn|Nenadović|1903|p=21}}

Janičarska aga Bego Novljanin in Ćurtoglija, ki sta živela v Šabcu, sta leta 1800 umorila kneza Ranka Lazarevića in nato od njegove družine zahtevala denar.{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} Knez Aleksa Nenadović, eden najvplivnejših srbskih voditeljev, je protestiral pri vezirju Hadži Mustafa Paši, ki je 17. aprila, po starem koledarju 5. aprila 1800,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} v Šabac poslal 600{{sfn|Nenadović|1903|p=22}} ali 800 najemnikov, ki so ujeli in usmrtili 27,{{sfn|Nenadović|1893|p=43}} 28{{sfn|Nenadović|1884|p=539}} ali 36{{sfn|Nenadović|1903|p=22}}  njunih mož, medtem ko sta Novljanin in Ćurtoglija  pobegnila v Bosno.{{sfn|Nenadović|1903|pp=21-22}}{{sfn|Nenadović|1893|p=43}}{{sfn|Nenadović|1884|pp=539-540}}

Po vrnitvi so janičarji obnovili teror nad Srbi. Julija 1801 so zavzeli Beograd in Mustafa Pašo decembra umorili. Vodilni štirje janičarji, imenovani dahije, so odpravili srbske fermane, pregnali spahije, ki niso prešli na njihovo stran, in povabili muslimane iz bližnjih sandžakov, ki so jih uporabljali za nadzor nad Srbi.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} V Šabcu so za svojega vodjo postavili Mus-ago Fočića, brata Mehmed-age.{{sfn|Nenadović|1884|p=540}} Tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Aleksa, Grbović in Birčanin so se z drugimi knezi na skrivaj sestali v samostanu Čokešina, kjer so sultanu napisali prošnjo glede janičarjev in jo prek Avstrije poslali [[Visoka porta|Porti]].{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Porta je nato dahijam zagrozila, da bo nadnje poslala veliko vojsko, če ne bodo prenehali z zatiranjem raje.{{sfn|Nenadović|1903|p=628}} Izgnani spahije in njim zvesti muslimani so sredi leta 1802 s podporo Srbov organizirali upor proti janičarjem. Upor je bil neuspešen in tiranija se je nadaljevala.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|pp=974-976}} Upor v Požarevcu so dahije preprečile, ker je izbruhnil prezgodaj.{{sfn|Novaković|1904|p=41}}

Tiranija je Srbe prisilila, da so sultanu poslali peticijo, za katero so izvedeli dahije. V strahu pred izgonom s pomočjo Srbov so se odločili usmrtiti vodilne Srbe po celotnem pašaluku, kar je znano kot &quot;[[Pokol knezov|pokol knezov]]&quot;.

==Upor==

==Opombi==
{{sklici|group=lower-alpha}}

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin |2}}  
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Zgodovina Srbije]]
[[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]]</text>
      <sha1>s9e8gm5m6p982sg11y1z25lfuaz3tht</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>James Brady</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602822</id>
    <revision>
      <id>6677827</id>
      <timestamp>2026-05-19T12:16:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6677827</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1857" sha1="l35baush50xuk6n880te6ic5u9c30au" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=James Brady|birth_date=[[29. avgust]] [[1940]]|birth_place=[[Centralia, Illinois]]|death_date=[[4. avgust]] [[2014]] (73 let)|death_place=[[Alexandria, Virginija]]|image=James Brady 19860314.jpg|caption=Brady leta 1986.|citizenship=[[ZDA]]|death_cause=Strelna rana, posledica [[Poskus atentata na Ronalda Reagana|poskusa atentata na Ronalda Reagana]] iz leta 1981.|occupation=[[politik]], [[aktivist]], [[novinar]]|other_names=Bear}}

'''James Scott Brady''', [[Američani|ameriški]] [[politik]], [[aktivist]] in [[novinar]], * [[29. avgust]] [[1940]] [[Centralia, Illinois]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[4. avgust]] [[2014]] [[Alexandria, Virginija]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Bil je pomočnik ameriškega predsednika in 17. tiskovni predstavnik [[Bela hiša|Bele hiše]] v času predsedovanja [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]]. 30. marca 1981 je med [[Poskus atentata na Ronalda Reagana|poskusom atentata na predsednika Reagana]] [[John Hinckley mlajši|John Hinckley ml.]] ustrelil Bradyja v glavo in ga pri tem huje ranil. Brady je zaradi hudih poškodb imel nerazločen govor in ni mogel hoditi, zaradi česar je do konca življenja ostal na [[Invalidnost|invalidskem vozičku]]. 

Brady je umrl leta 2014, zaradi posledic streljanja iz leta 1981 in je naveden kot žrtev poskusa atentata na Reagana.

== Zunanje povezave ==
* [http://bolesblogs.com/2010/01/11/a-final-walk-with-jim-brady/ A Final Walk with Jim Brady]
* {{C-SPAN|13004}}
* [http://channelsurflive.blogspot.com/2014/08/medical-examiner-james-brady-death.html Brady Death Ruled Homicide]
* [https://www.latimes.com/opinion/opinion-la/la-ol-james-brady-gun-safety-laws-20140806-story.html Opinion James Brady and the case for gun safety laws]


[[Kategorija:Rojeni leta 1940]]
[[Kategorija:Umrli leta 2014]]
[[Kategorija:Ameriški politiki]]</text>
      <sha1>l35baush50xuk6n880te6ic5u9c30au</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:~2026-30222-85</title>
    <ns>3</ns>
    <id>602823</id>
    <revision>
      <id>6677838</id>
      <timestamp>2026-05-19T12:21:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Quinlan83</username>
        <id>192915</id>
      </contributor>
      <comment>/* Avviso */ nov razdelek</comment>
      <origin>6677838</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="128" sha1="axeibyqg7r40s9125w8u8c1450xpyjs" xml:space="preserve">== Avviso ==

{{test}} [[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:21, 19. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>axeibyqg7r40s9125w8u8c1450xpyjs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tim McCarthy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602824</id>
    <revision>
      <id>6677860</id>
      <timestamp>2026-05-19T13:12:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6677860</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1677" sha1="b5fy5o6fufwpwm3bbwuo6qxc29oq88p" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Tim McCarthy|birth_date=[[20. junij]] [[1949]]|birth_place=[[Chicago]]|image=Tim McCarthy biopic.png|caption=McCarthy leta 1981, nekaj trenutkov pred streljanjem.|citizenship=[[ZDA]]|known_for=Rešil je predsednika [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]] pred [[Poskus atentata na Ronalda Reagana|poskusom atentata]].|occupation=[[policist]], [[agent]]}}

'''Timothy J. McCarthy''', [[Američani|ameriški]] [[policist]] in specialni agent, * [[20. junij]] [[1949]] [[Chicago]], [[Združene države Amerike|ZDA]].  

Zaslovel je po temu, da je zaščitil ameriškega predsednika [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]] med [[Poskus atentata na Ronalda Reagana|poskusom atentata]] 30. marca 1981 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]. Med poskusom atentata je McCarthy sprejel Reagana k avtu, medtem ko je [[John Hinckley mlajši|John Hinckley ml.]], ki je nameraval ustreliti Reagana, izstrelil šest strelov. McCarthy je stopil pred predsednika Reagana, da bi ga zaščitil, pri čemer ga je krogla zadela v prsi, vendar je preživel. Pozneje so McCarthyja razglasili za junaka in leta 1982 je prejel nagrado NCAA za pogumnost.

== Zunanje povezave ==
*[https://archive.today/20130421174946/http://www.orland-park.il.us/index.asp?nid=141 Orland Park Police Department-Meet the Chief of Police]
*[https://web.archive.org/web/20100911204520/http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/mccarthy.htm McCarthy Biography]
*[https://web.archive.org/web/20061003061918/http://www.orland-park.il.us/news/pr/prlawenforceaward.pdf 2005 Illinois Bar Association Award]
[[Kategorija:Rojeni leta 1949]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški policisti]]</text>
      <sha1>b5fy5o6fufwpwm3bbwuo6qxc29oq88p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Thomas Delahanty</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602825</id>
    <revision>
      <id>6677861</id>
      <timestamp>2026-05-19T13:13:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6677861</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1615" sha1="2wzub3hnf14es6e9jg6la11hrb5us3v" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Thomas Delahanty|birth_date=[[1935]]|birth_place=[[Pittsburgh]]|image=Thomas Delahanty (cropped).jpg|caption=Delahanty leta 1981, nekaj trenutkov pred streljanjem.|citizenship=[[ZDA]]|known_for=Policist, ki je bil ranjen v [[Poskus atentata na Ronalda Reagana|poskusu atentata na predsednika Reagana]]|occupation=[[policist]]}}

'''Thomas K. Delahanty''', [[Američani|ameriški]] [[policist]], * [[1935]] [[Pittsburgh]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Kot policist je služil v Metropolitanskem policijskem oddelku okrožja Columbia. Znan je po tem, da je bil eden od treh tistih, ki so bili ranjeni v [[Poskus atentata na Ronalda Reagana|poskusu atentata na predsednika Ronalda Reagana]] 30. marca 1981 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]. Delahantyja je ena od krogel, ki jih je izstrelil [[John Hinckley mlajši|John Hinckley ml.]], zadela v vrat v trenutku, ko je zaslišal streljanje in se obrnil, da bi prepoznal strelca. Delahanty je preživel.&lt;ref&gt;[https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/03/28/AR2006032801245_2.html Washington Post], &quot;25th Anniversary: Reagan's Brush With Death,&quot; &quot;Feeling 'Great,' President Leaves the Hospital: Reagan Returns to the White House But Work Schedule Still Limited,&quot; Lee Lescaze, Saturday, April 11, 1981.&lt;/ref&gt; V intervjuju leta 2016 je o izpustitvi Hinckleyja iz psihiatrične bolnišnice dejal: &quot;Predvidevam, da je to njihova odločitev. Zagotovo nisem navdušen nad tem, toda kaj pa bi sploh mi lahko naredili?&quot;

== Sklici ==
[[Kategorija:Rojeni leta 1935]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški policisti]]</text>
      <sha1>2wzub3hnf14es6e9jg6la11hrb5us3v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jože Melaher</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602826</id>
    <redirect title="Jože Melaher - Zmagoslav" />
    <revision>
      <id>6677866</id>
      <timestamp>2026-05-19T13:18:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Jože Melaher - Zmagoslav]]</comment>
      <origin>6677866</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38" sha1="tp6ee8z153xb4o5fyg1wruwugppwzn5" xml:space="preserve">#REDIRECT[[Jože Melaher - Zmagoslav]]</text>
      <sha1>tp6ee8z153xb4o5fyg1wruwugppwzn5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Predloge za infopolja avtocest v Afriki</title>
    <ns>14</ns>
    <id>602827</id>
    <revision>
      <id>6677877</id>
      <timestamp>2026-05-19T13:33:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{template category|type=infobox}} [[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest]] [[Kategorija:Predloge za Afriko|Infopolja avtocest]]«</comment>
      <origin>6677877</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="133" sha1="4ktykoxdhhsveyjsa9dmj3s21q6ez24" xml:space="preserve">{{template category|type=infobox}}
[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest]]
[[Kategorija:Predloge za Afriko|Infopolja avtocest]]</text>
      <sha1>4ktykoxdhhsveyjsa9dmj3s21q6ez24</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Forli</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602828</id>
    <redirect title="Forlì" />
    <revision>
      <id>6677888</id>
      <timestamp>2026-05-19T13:59:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Forlì]]</comment>
      <origin>6677888</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24" sha1="avq3q5sqwx698q55440y6zrlah0ckse" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Forlì]]</text>
      <sha1>avq3q5sqwx698q55440y6zrlah0ckse</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Metis</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602829</id>
    <revision>
      <id>6677893</id>
      <timestamp>2026-05-19T14:12:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-30093-09</username>
        <id>260181</id>
      </contributor>
      <comment>Dodali smo stran.</comment>
      <origin>6677893</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="956" sha1="husq0qbzjlamf0wdmpm2k5pvbr8f0ik" xml:space="preserve">V najpogosteje navajanih zgodbah Zevs leže z [[Metida|Metido]], boginjo pretkanosti, vendar se takoj zatem ustraši posledic. Prerokovano je bilo namreč, da bo Metida rodila otroke, ki bodo močnejši od očeta Da bi se izognil posledicam, Zevs po odnosu spremeni Metido v muho in jo pogoltne, vendar prepozno: Metida je že spočela otroka. Metida začne takoj izdelovati šlem in obleko za svojo spočeto hčer. Kovanje povzroča Zevsu hude bolečine in [[Prometej]], [[Hefajst]], [[Hermes]] ali [[Palemon]] (odvisno od vira) preseka Zevsovo glavo z dvorezno minojsko sekiro (''labrida'' Velike boginje). Pri tem Atena ob hudih Zevsovih mukah popolnoma odrasla in oborožena skoči iz  njegove glave. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Vom Universitäts-Professor zum Wikipedia-Administrator. Wie ich zu Wikipedia kam …|url=https://doi.org/10.1515/9783110376357-013|publisher=DE GRUYTER|location=Berlin, München, Boston|first=Horst|last=Enzensberger}}&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>husq0qbzjlamf0wdmpm2k5pvbr8f0ik</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677908</id>
      <parentid>6677893</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:47:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>A09 je prestavil stran [[Metida]] na [[Metis]] brez preusmeritve: v slovenščini kot Metis</comment>
      <origin>6677893</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="956" sha1="husq0qbzjlamf0wdmpm2k5pvbr8f0ik" xml:space="preserve">V najpogosteje navajanih zgodbah Zevs leže z [[Metida|Metido]], boginjo pretkanosti, vendar se takoj zatem ustraši posledic. Prerokovano je bilo namreč, da bo Metida rodila otroke, ki bodo močnejši od očeta Da bi se izognil posledicam, Zevs po odnosu spremeni Metido v muho in jo pogoltne, vendar prepozno: Metida je že spočela otroka. Metida začne takoj izdelovati šlem in obleko za svojo spočeto hčer. Kovanje povzroča Zevsu hude bolečine in [[Prometej]], [[Hefajst]], [[Hermes]] ali [[Palemon]] (odvisno od vira) preseka Zevsovo glavo z dvorezno minojsko sekiro (''labrida'' Velike boginje). Pri tem Atena ob hudih Zevsovih mukah popolnoma odrasla in oborožena skoči iz  njegove glave. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Vom Universitäts-Professor zum Wikipedia-Administrator. Wie ich zu Wikipedia kam …|url=https://doi.org/10.1515/9783110376357-013|publisher=DE GRUYTER|location=Berlin, München, Boston|first=Horst|last=Enzensberger}}&lt;/ref&gt;</text>
      <sha1>husq0qbzjlamf0wdmpm2k5pvbr8f0ik</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677910</id>
      <parentid>6677908</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:58:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>-AI smeti</comment>
      <origin>6677910</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="829" sha1="mllflto11oev9yuqrq8mz8teqim0zsh" xml:space="preserve">[[Slika:Winged goddess Louvre F32.jpg|sličica|Boginja s krili pod Zevsovim prestolom, morda upodobitev Metis.]]
'''Metis''' je v [[Grška mitologija|starogrški mitologiji]] članica [[Okeanide|Okeanid]] in [[Olimp|predolimpska]] boginja modrosti, nasveta in globokega razmišljanja. Bila je svetovalka in prva žena [[Zevs|Zevsa]], kralja vseh starogrških bogov. Pomagala mu je osvoboditi njegove sorojence [[Hestija|Hestijo]], [[Demetra|Demetro]], [[Hera|Hero]], [[Had|Hada]] in [[Pozejdon|Pozejdona]] iz trebuha [[Kronos|Kronosa]] in kasneje iz Zevsove glave osvobodila njuno hči [[Atena|Ateno]], boginjo modrosti, saj ju je pred tem obe pogoltnil iz strahu, da bo rodila otroka, močnejšega od njega. Po [[Platon|Platonovemu]] ''Simpoziju'' je Metis kasneje z neznanim očetom imela še [[Porus|Porusa]], boga skromnosti.</text>
      <sha1>mllflto11oev9yuqrq8mz8teqim0zsh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677911</id>
      <parentid>6677910</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T14:59:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>+[[Kategorija:Grški bogovi]]; +[[Kategorija:Boginje modrosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677911</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="891" sha1="9twma17bldlnk1hc1d7dn9x91zzfady" xml:space="preserve">[[Slika:Winged goddess Louvre F32.jpg|sličica|Boginja s krili pod Zevsovim prestolom, morda upodobitev Metis.]]
'''Metis''' je v [[Grška mitologija|starogrški mitologiji]] članica [[Okeanide|Okeanid]] in [[Olimp|predolimpska]] boginja modrosti, nasveta in globokega razmišljanja. Bila je svetovalka in prva žena [[Zevs|Zevsa]], kralja vseh starogrških bogov. Pomagala mu je osvoboditi njegove sorojence [[Hestija|Hestijo]], [[Demetra|Demetro]], [[Hera|Hero]], [[Had|Hada]] in [[Pozejdon|Pozejdona]] iz trebuha [[Kronos|Kronosa]] in kasneje iz Zevsove glave osvobodila njuno hči [[Atena|Ateno]], boginjo modrosti, saj ju je pred tem obe pogoltnil iz strahu, da bo rodila otroka, močnejšega od njega. Po [[Platon|Platonovemu]] ''Simpoziju'' je Metis kasneje z neznanim očetom imela še [[Porus|Porusa]], boga skromnosti.

[[Kategorija:Grški bogovi]]
[[Kategorija:Boginje modrosti]]</text>
      <sha1>9twma17bldlnk1hc1d7dn9x91zzfady</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677929</id>
      <parentid>6677911</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:52:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>Metida je poleg Metis navedena v Mitološkem slovarčku (1991)</comment>
      <origin>6677929</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="908" sha1="l8mu5dbb2aqkci49ol5p2bjqnysv65i" xml:space="preserve">[[Slika:Winged goddess Louvre F32.jpg|sličica|Boginja s krili pod Zevsovim prestolom, morda upodobitev Metis.]]
'''Metis''' ali '''Metida''' je v [[Grška mitologija|starogrški mitologiji]] članica [[Okeanide|Okeanid]] in [[Olimp|predolimpska]] boginja modrosti, nasveta in globokega razmišljanja. Bila je svetovalka in prva žena [[Zevs|Zevsa]], kralja vseh starogrških bogov. Pomagala mu je osvoboditi njegove sorojence [[Hestija|Hestijo]], [[Demetra|Demetro]], [[Hera|Hero]], [[Had|Hada]] in [[Pozejdon|Pozejdona]] iz trebuha [[Kronos|Kronosa]] in kasneje iz Zevsove glave osvobodila njuno hči [[Atena|Ateno]], boginjo modrosti, saj ju je pred tem obe pogoltnil iz strahu, da bo rodila otroka, močnejšega od njega. Po [[Platon|Platonovemu]] ''Simpoziju'' je Metis kasneje z neznanim očetom imela še [[Porus|Porusa]], boga skromnosti.

[[Kategorija:Grški bogovi]]
[[Kategorija:Boginje modrosti]]</text>
      <sha1>l8mu5dbb2aqkci49ol5p2bjqnysv65i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Atatürkova maska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602832</id>
    <revision>
      <id>6677903</id>
      <timestamp>2026-05-19T14:32:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6677903</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4847" sha1="ll7gx0mwuw72qij6nba2syw6rhsaqav" xml:space="preserve">{{Italic title}}
{{Infobox monument
| monument_name = ''Atatürkova maska''
| native_name   = ''Atatürk Maskı''
| image         = AtaturkinIzmir.jpg
| caption       = Slika maske
| coordinates   = {{Coord|38|24|21.8|N|27|08|44.9|E|region:TR-35_type:landmark|name=Atatürk Mask (Buca, Turkey)|display=inline,title}}
| location      = Buca, [[İzmir (provinca)|İzmir]], [[Turčija]]
| mapframe      = yes
| mapframe-zoom = 12
| designer      = Harun Atalayman
| type          = Skulptura
| material      = Beton
| length        = 
| width         = 
| height        = 42 m&lt;ref name=&quot;opening&quot;/&gt;
| begin         = 2006
| complete      = 2009
| restore       = 2018&lt;ref name=&quot;restore&quot;/&gt;
| dedicated_to  = [[Mustafa Kemal Atatürk]]
| extra_label   = stroški
| extra         = ₺4,2 milijon
}}
'''Atatürkova maska ​​'''({{langx|tr|Atatürk Maskı}}) je velik betonski doprsni kip [[Mustafa Kemal Atatürk|Mustafe Kemala Atatürka]], ustanovitelja moderne Turčije, ki stoji v okrožju Buca v [[İzmir]]ju. Kip je bil dokončan leta 2009 in je stal 4,2 milijona ₺.

== Zgodovina ==
Občina Buca se je s kiparjem Harunom Atalaymanom dogovorila za postavitev spomenika, posvečenega Mustafi Kemalu Atatürku.&lt;ref&gt;{{Cite news |url=https://www.yeniasir.com.tr/surmanset/2017/10/24/ataturkun-maskina-bile-sahip-cikamiyorlar |title='Atatürk'ün maskına bile sahip çıkamıyorlar!' |work=Yeni Asır |language=Turkish |date=23 October 2017 |accessdate=19 May 2018}}&lt;/ref&gt; Kip, katerega gradnja se je začela leta 2006, je bil dokončan leta 2009, njegova gradnja pa je stala 4,2 milijona ₺.&lt;ref name=&quot;opening&quot;&gt;{{Cite news |url=http://www.hurriyet.com.tr/gundem/izmire-42-metrelik-ataturk-dagi-12456206 |title=İzmir'e 42 metrelik Atatürk dağı |work=Hürriyet |language=tr |first=Can |last=Özlü |location=İzmir |date=12 September 2009 |accessdate=19 May 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news | url = http://www.yeniakit.com.tr/yazarlar/yavuz-bahadiroglu/kisi-basina-kac-ataturk-heykeli-dusuyor-9655.html | title = Kişi başına kaç Atatürk heykeli düşüyor? | access-date = 27 January 2018 |agency = Yeni Akit}}&lt;/ref&gt; Septembra 2010 je bil znotraj kipa za kratek čas ustanovljen muzej z imenom ''Muzej osamosvojitvene vojne in 9. septembra''.&lt;ref&gt;{{Cite news |url=http://www.milliyet.com.tr/buca-da-milli-mucadele-ve-9-eylul-muzesi-kuruldu/ege/haberdetay/19.09.2010/1290808/default.htm |title=Buca'da, Milli Mücadele ve 9 Eylül Müzesi kuruldu |work=Milliyet |language=tr |date=19 September 2010 |accessdate=19 May 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |url=https://www.sozcu.com.tr/2015/gundem/ataturk-maski-ve-muzesi-harabeye-dondu-994847/ |title=Atatürk Maskı ve Müzesi harabeye döndü! |work=Sözcü |language=tr |date=25 November 2015 |accessdate=19 May 2018}}&lt;/ref&gt; Leta 2018 so po poškodbah zaradi vremena in podnebja zaprosili za pomoč usposobljene alpiniste pri popravilih, saj žerjav ni mogel dostopati do nekaterih delov spomenika.&lt;ref name=&quot;blms&quot;&gt;{{Cite web | url = http://www.ensonhaber.com/izmirdeki-ataturk-maskina-bilimsel-bakim.html | title = İzmir'deki Atatürk Maskı'na bilimsel bakım | access-date = 27 January 2018 |date = 13 November 2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;restore&quot;&gt;{{Cite news |url=https://www.hurriyet.com.tr/izmirde-42-metrelik-ataturk-maskina-bakim-40857924 |title=İzmir'de 42 metrelik Atatürk maskına bakım |work=Hürriyet |language=tr |date=5 June 2018 |accessdate=23 March 2020}}&lt;/ref&gt;

== Oblikovanje ==
Ataturkova maska, visoka 42 m, je najvišji reliefni kip v Turčiji in deseti najvišji reliefni kip na svetu.&lt;ref name=&quot;opening&quot;/&gt; Zgrajena je na odru in ni vklesana v pobočje gore.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.afar.com/places/ataturk-rock-sculpture-attraction-izmir | title = Turkey's Mount Rushmore | access-date = 27 January 2018 |publisher= AFAR}}&lt;/ref&gt; Natančneje, spomenik je jeklena konstrukcija, ki vsebuje sistem prostorskih rešetk.&lt;ref name=&quot;RockMechanicsJournal&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Yalçın Koca |first1=Mehmet |last2=Kincal |first2=Cem |last3=Turan Arslan |first3=Ahmet |last4=Recep Yilmaz |first4=Halil |date=February 2011 |orig-year=2009 |title=Anchor application in Karatepe andesite rock slope, Izmir—Türkiye |department=Geological Engineering, Civil Engineering |journal=International Journal of Rock Mechanics and Mining Sciences |language=en |location=Izmir |publisher=Elsevier |publication-date=16 December 2010 |volume= 48 |issue= 2 |pages=245–258 |doi=10.1016/j.ijrmms.2010.11.006 |bibcode=2011IJRMM..48..245K }}&lt;/ref&gt; V spodnjem levem kotu skulpture sta vtisnjena Atatürkov citat »Mir doma, mir na svetu« in njegov podpis.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{Commons category-inline|italic=yes|Atatürk Mask (İzmir)|Atatürk Mask}}

{{DEFAULTSORT:Ataturk Mask, Izmir}}
[[Kategorija:Dela leta 2009]]
[[Kategorija:Kipi]]
[[Kategorija:İzmir]]</text>
      <sha1>ll7gx0mwuw72qij6nba2syw6rhsaqav</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Atatürkova maska</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602833</id>
    <revision>
      <id>6677904</id>
      <timestamp>2026-05-19T14:34:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Kultura |država=Turčija}}«</comment>
      <origin>6677904</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" sha1="engbqbda4z0847hrz42y8njsrkt6w8a" xml:space="preserve">{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Kultura |država=Turčija}}</text>
      <sha1>engbqbda4z0847hrz42y8njsrkt6w8a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bani Adam</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602834</id>
    <revision>
      <id>6677912</id>
      <timestamp>2026-05-19T15:01:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjena stran</comment>
      <origin>6677912</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2698" sha1="qbiqd7runq1t3dgcn6wk4iv9qrwz3l6" xml:space="preserve">[[Image:Sa'di and His Dedicatee Abu Bakr b. Sa'd b. Zangi.jpg|thumb|Folio depicting Saadi Shirazi (seated left) and the [[Salghurid dynasty|Salghurid]] ruler [[Abu Bakr ibn Sa'd]] (seated right). Made in [[Mughal India]], dated 1602]]
'''''Bani Adam''''' ({{langx|fa|بنی‌آدم}}), kar pomeni »Adamovi sinovi« ali »človeška bitja«, je perzijska pesem iz 13. stoletja, ki jo je objavil pesnik [[Saadi Shirazi]] v knjigi ''[[Gulistan (knjiga)|Gulistan]].'' (1. poglavje, 10. zgodba), končani leta 1258. Pesem poimenuje ljudi kot ude enega telesa, ki so vsi ustvarjeni enaki, in ko je prizadet en ud, trpi vse telo. Zaključi se z mislijo, da tistega, ki se ga ne dotakne bolečina drugih, ni mogoče imenovati človeka.

Prevod prve vrstice pesmi je 20. marca 2009 v posnetem nagovoru Irancem ob perzijskem novem letu citiral nekdanji ameriški predsednik [[Barack Obama]].&lt;ref&gt;{{cite news |last=Mackey |first=Robet |date=March 20, 2009 |title=Obama, Peres and Colbert on the Persian New Year |url=https://thelede.blogs.nytimes.com/2009/03/20/obama-and-colbert-on-the-persian-new-year/ |newspaper=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt; Pesem je z zlato nitjo napisana tudi na veliki ročno izdelani preprogi, ki je bila leta 2005 nameščena na steno sejne sobe Združenih narodov v New Yorku.&lt;ref&gt;{{cite press release |title=United Nations press release on the carpet |url=https://www.un.org/ungifts/persian-carpet}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je britanska rockovska skupina [[Coldplay|Coldplay]] vključila pesem kot govorjeno besedilo v skladbo z istim imenom (navedeno kot {{langx|fa|»بنی‌آدم«}}) na 8. studijskem albumu, ''[[Everyday Life (Coldplay album)|Everyday Life]]''.

==Besedilo==
:&lt;big&gt;{{lang|fa|بنی آدم اعضای یک پیکر اند}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|که در آفرينش ز یک گوهرند}}&lt;/big&gt;
:&lt;big&gt;{{lang|fa|چو عضوى به‌درد آورَد روزگار}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|دگر عضوها را نمانَد قرار}}&lt;/big&gt;
:&lt;big&gt;{{lang|fa|تو کز محنت دیگران بی‌غمی}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|نشاید که نامت نهند آدمی}}&lt;/big&gt;

:{{lang|fa-Latn|banī-ādam aʿzāy-e yek peikarand}}
:{{lang|fa-Latn|keh dar āfarīnesh 'ze yek goharand}}
:{{lang|fa-Latn|cho ʿozvī be-dard āvarad rūzgār}}
:{{lang|fa-Latn|degar ʿozvhā rā namānad qarār}}
:{{lang|fa-Latn|to k'az meḥnat-e dīgarān bī-ghamī}}
:{{lang|fa-Latn|nashāyad keh nāmat nahand ādamī}}

Angleški prevod:

: &quot;Human Beings are members of a whole
: In creation of one essence and soul
: If one member is inflicted with pain
: Other members uneasy will remain
: If you have no sympathy for human pain
: The name of human you can not pertain&quot; 

==Sklici==
{{sklici}}</text>
      <sha1>qbiqd7runq1t3dgcn6wk4iv9qrwz3l6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677913</id>
      <parentid>6677912</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:04:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>prevod napisa k sliki</comment>
      <origin>6677913</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2740" sha1="afs6vbe70qgo2x87bskwj669kxxqtkr" xml:space="preserve">[[Image:Sa'di and His Dedicatee Abu Bakr b. Sa'd b. Zangi.jpg|thumb|Folio, ki prikazuje Saadija Širazija (sedečega levo) in [[Salguridska dinastija|salguridskega]] vladarja [[Abu Bakr ibn Sa'd]]a (sedečega desno). Izdelano v [[Mugalska Indija|Mugalski indiji]] leta 1602.]]
'''''Bani Adam''''' ({{langx|fa|بنی‌آدم}}), kar pomeni »Adamovi sinovi« ali »človeška bitja«, je perzijska pesem iz 13. stoletja, ki jo je objavil pesnik [[Saadi Shirazi]] v knjigi ''[[Gulistan (knjiga)|Gulistan]].'' (1. poglavje, 10. zgodba), končani leta 1258. Pesem poimenuje ljudi kot ude enega telesa, ki so vsi ustvarjeni enaki, in ko je prizadet en ud, trpi vse telo. Zaključi se z mislijo, da tistega, ki se ga ne dotakne bolečina drugih, ni mogoče imenovati človeka.

Prevod prve vrstice pesmi je 20. marca 2009 v posnetem nagovoru Irancem ob perzijskem novem letu citiral nekdanji ameriški predsednik [[Barack Obama]].&lt;ref&gt;{{cite news |last=Mackey |first=Robet |date=March 20, 2009 |title=Obama, Peres and Colbert on the Persian New Year |url=https://thelede.blogs.nytimes.com/2009/03/20/obama-and-colbert-on-the-persian-new-year/ |newspaper=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt; Pesem je z zlato nitjo napisana tudi na veliki ročno izdelani preprogi, ki je bila leta 2005 nameščena na steno sejne sobe Združenih narodov v New Yorku.&lt;ref&gt;{{cite press release |title=United Nations press release on the carpet |url=https://www.un.org/ungifts/persian-carpet}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je britanska rockovska skupina [[Coldplay|Coldplay]] vključila pesem kot govorjeno besedilo v skladbo z istim imenom (navedeno kot {{langx|fa|»بنی‌آدم«}}) na 8. studijskem albumu, ''[[Everyday Life (Coldplay album)|Everyday Life]]''.

==Besedilo==
:&lt;big&gt;{{lang|fa|بنی آدم اعضای یک پیکر اند}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|که در آفرينش ز یک گوهرند}}&lt;/big&gt;
:&lt;big&gt;{{lang|fa|چو عضوى به‌درد آورَد روزگار}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|دگر عضوها را نمانَد قرار}}&lt;/big&gt;
:&lt;big&gt;{{lang|fa|تو کز محنت دیگران بی‌غمی}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|نشاید که نامت نهند آدمی}}&lt;/big&gt;

:{{lang|fa-Latn|banī-ādam aʿzāy-e yek peikarand}}
:{{lang|fa-Latn|keh dar āfarīnesh 'ze yek goharand}}
:{{lang|fa-Latn|cho ʿozvī be-dard āvarad rūzgār}}
:{{lang|fa-Latn|degar ʿozvhā rā namānad qarār}}
:{{lang|fa-Latn|to k'az meḥnat-e dīgarān bī-ghamī}}
:{{lang|fa-Latn|nashāyad keh nāmat nahand ādamī}}

Angleški prevod:

: &quot;Human Beings are members of a whole
: In creation of one essence and soul
: If one member is inflicted with pain
: Other members uneasy will remain
: If you have no sympathy for human pain
: The name of human you can not pertain&quot; 

==Sklici==
{{sklici}}</text>
      <sha1>afs6vbe70qgo2x87bskwj669kxxqtkr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677916</id>
      <parentid>6677913</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:06:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+np</comment>
      <origin>6677916</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2776" sha1="0dw4jq57lr3j7rje2kqkhll68a0xi9r" xml:space="preserve">[[Image:Sa'di and His Dedicatee Abu Bakr b. Sa'd b. Zangi.jpg|thumb|Folio, ki prikazuje Saadija Širazija (sedečega levo) in [[Salguridska dinastija|salguridskega]] vladarja [[Abu Bakr ibn Sa'd]]a (sedečega desno). Izdelano v [[Mugalska Indija|Mugalski indiji]] leta 1602.]]
'''''Bani Adam''''' ({{langx|fa|بنی‌آدم}}), kar pomeni »Adamovi sinovi« ali »človeška bitja«, je perzijska pesem iz 13. stoletja, ki jo je objavil pesnik [[Saadi Shirazi]] v knjigi ''[[Gulistan (knjiga)|Gulistan]].'' (1. poglavje, 10. zgodba), končani leta 1258. Pesem poimenuje ljudi kot ude enega telesa, ki so vsi ustvarjeni enaki, in ko je prizadet en ud, trpi vse telo. Zaključi se z mislijo, da tistega, ki se ga ne dotakne bolečina drugih, ni mogoče imenovati človeka.

Prevod prve vrstice pesmi je 20. marca 2009 v posnetem nagovoru Irancem ob perzijskem novem letu citiral nekdanji ameriški predsednik [[Barack Obama]].&lt;ref&gt;{{cite news |last=Mackey |first=Robet |date=March 20, 2009 |title=Obama, Peres and Colbert on the Persian New Year |url=https://thelede.blogs.nytimes.com/2009/03/20/obama-and-colbert-on-the-persian-new-year/ |newspaper=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt; Pesem je z zlato nitjo napisana tudi na veliki ročno izdelani preprogi, ki je bila leta 2005 nameščena na steno sejne sobe [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] v New Yorku.&lt;ref&gt;{{cite press release |title=United Nations press release on the carpet |url=https://www.un.org/ungifts/persian-carpet}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je britanska rockovska skupina [[Coldplay|Coldplay]] vključila pesem kot govorjeno besedilo v skladbo z istim imenom (navedeno kot {{langx|fa|»بنی‌آدم«}}) na 8. studijskem albumu, ''[[Everyday Life (Coldplay album)|Everyday Life]]''.

==Besedilo==
:&lt;big&gt;{{lang|fa|بنی آدم اعضای یک پیکر اند}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|که در آفرينش ز یک گوهرند}}&lt;/big&gt;
:&lt;big&gt;{{lang|fa|چو عضوى به‌درد آورَد روزگار}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|دگر عضوها را نمانَد قرار}}&lt;/big&gt;
:&lt;big&gt;{{lang|fa|تو کز محنت دیگران بی‌غمی}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|نشاید که نامت نهند آدمی}}&lt;/big&gt;

:{{lang|fa-Latn|banī-ādam aʿzāy-e yek peikarand}}
:{{lang|fa-Latn|keh dar āfarīnesh 'ze yek goharand}}
:{{lang|fa-Latn|cho ʿozvī be-dard āvarad rūzgār}}
:{{lang|fa-Latn|degar ʿozvhā rā namānad qarār}}
:{{lang|fa-Latn|to k'az meḥnat-e dīgarān bī-ghamī}}
:{{lang|fa-Latn|nashāyad keh nāmat nahand ādamī}}

Angleški prevod:

: &quot;Human Beings are members of a whole
: In creation of one essence and soul
: If one member is inflicted with pain
: Other members uneasy will remain
: If you have no sympathy for human pain
: The name of human you can not pertain&quot; 

==Sklici==
{{sklici}}</text>
      <sha1>0dw4jq57lr3j7rje2kqkhll68a0xi9r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677925</id>
      <parentid>6677916</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:38:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>razširitev</comment>
      <origin>6677925</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4633" sha1="2wqr5o6it1862qtgsj4n88cbz7ynrzt" xml:space="preserve">[[Image:Sa'di and His Dedicatee Abu Bakr b. Sa'd b. Zangi.jpg|thumb|Folio, ki prikazuje Saadija Širazija (sedečega levo) in [[Salguridska dinastija|salguridskega]] vladarja [[Abu Bakr ibn Sa'd]]a (sedečega desno). Izdelano v [[Mugalska Indija|Mugalski indiji]] leta 1602.]]
'''''Bani Adam''''' ({{langx|fa|بنی‌آدم}}), kar pomeni »Adamovi sinovi« ali »človeška bitja«, je perzijska pesem iz 13. stoletja, ki jo je objavil pesnik [[Saadi Shirazi]] v knjigi ''[[Gulistan (knjiga)|Gulistan]].'' (1. poglavje, 10. zgodba), končani leta 1258. Pesem poimenuje ljudi kot ude enega telesa, ki so vsi ustvarjeni enaki, in ko je prizadet en ud, trpi vse telo. Zaključi se z mislijo, da tistega, ki se ga ne dotakne bolečina drugih, ni mogoče imenovati človeka.

Prevod prve vrstice pesmi je 20. marca 2009 v posnetem nagovoru Irancem ob perzijskem novem letu citiral nekdanji ameriški predsednik [[Barack Obama]].&lt;ref&gt;{{cite news |last=Mackey |first=Robet |date=March 20, 2009 |title=Obama, Peres and Colbert on the Persian New Year |url=https://thelede.blogs.nytimes.com/2009/03/20/obama-and-colbert-on-the-persian-new-year/ |newspaper=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt; Pesem je z zlato nitjo napisana tudi na veliki ročno izdelani preprogi, ki je bila leta 2005 nameščena na steno sejne sobe [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] v New Yorku.&lt;ref&gt;{{cite press release |title=United Nations press release on the carpet |url=https://www.un.org/ungifts/persian-carpet}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je britanska rockovska skupina [[Coldplay|Coldplay]] vključila pesem kot govorjeno besedilo v skladbo z istim imenom (navedeno kot {{langx|fa|»بنی‌آدم«}}) na 8. studijskem albumu, ''[[Everyday Life (Coldplay album)|Everyday Life]]''.

==Besedilo==
:&lt;big&gt;{{lang|fa|بنی آدم اعضای یک پیکر اند}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|که در آفرينش ز یک گوهرند}}&lt;/big&gt;
:&lt;big&gt;{{lang|fa|چو عضوى به‌درد آورَد روزگار}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|دگر عضوها را نمانَد قرار}}&lt;/big&gt;
:&lt;big&gt;{{lang|fa|تو کز محنت دیگران بی‌غمی}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|نشاید که نامت نهند آدمی}}&lt;/big&gt;

:{{lang|fa-Latn|banī-ādam aʿzāy-e yek peikarand}}
:{{lang|fa-Latn|keh dar āfarīnesh 'ze yek goharand}}
:{{lang|fa-Latn|cho ʿozvī be-dard āvarad rūzgār}}
:{{lang|fa-Latn|degar ʿozvhā rā namānad qarār}}
:{{lang|fa-Latn|to k'az meḥnat-e dīgarān bī-ghamī}}
:{{lang|fa-Latn|nashāyad keh nāmat nahand ādamī}}

Angleški prevod:

: &quot;Human Beings are members of a whole
: In creation of one essence and soul
: If one member is inflicted with pain
: Other members uneasy will remain
: If you have no sympathy for human pain
: The name of human you can not pertain&quot; 

==Metrum==
Pesem ''Bani Adam'' je v 11-zložnem metrumu {{lang|fa-Latn|motaqāreb}} (''mutaqārib'') z rimajočimi se dvoverzi.

Metrični vzorec je, brano od leve proti desni (pri čemer je »u« kratek zlog in »–« dolg zlog):

:u – – | u – – | u – – | u –

Monotoniji se pesem izogne z variiranjem položaja naglasov besed in občasno uporabo dolgih zlogov, kot sta ''rūz'' and ''ozv-'' v tretjem in četrtem verzu, ki zasedata mesto dolgega in kratkega zloga.&lt;ref&gt;Elwell-Sutton, L.P. (1976). [https://books.google.com/books?id=Smy5GE48bWsC ''The Persian Metres'']. Cambridge University Press., p. 214.&lt;/ref&gt;

==Kontekst pesmi==
[[File:The shrine of John the Baptist, Damascus, April 2008.jpg|thumb|Svetišče Janeza Krstnika v [[Mošeja Omajadov|mošeji Omajadov]]]]
Pesem se pojavi v delu ''Gulistan'' na koncu desete zgodbe prvega poglavja »O vedenju kraljev«. V tej zgodbi Sa'di trdi, da je molil ob grobu [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] v [[Mošeja Omajadov|veliki mošeji]] v [[Damask]]u, ko je dal nasvet neimenovanemu kralju, ki ga je prosil, da združi svoje molitve z njegovimi, ker se je bal močnega sovražnika. Sa'dijev nasvet kralju je  bil, da naj, če želi živeti brez strahu pred maščevanjem, svojim ljudem vlada pravično. Nasvet je podprl z dvema kratkima pesmima, ena od katerih je ''Bani Adam.'' Ni razloga, da bi dvomili o Sa'dijevem obisku Damaska, čeprav je ta morda tako kot številne njegove zgodbe domišljijski.&lt;ref&gt;Paul Losensky: [http://www.iranicaonline.org/articles/sadi-sirazi Sa'di (''Encyclopaedia Iranica'')]. &quot;Although Saʿdi’s own writings, especially the ''Bustān'' and ''Gulistān'', contain many purportedly autobiographical reminiscences, a good number of these are historically implausible and are probably fictionalized or cast in the first-person for rhetorical effect.&quot;&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}</text>
      <sha1>2wqr5o6it1862qtgsj4n88cbz7ynrzt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677926</id>
      <parentid>6677925</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:41:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+slika</comment>
      <origin>6677926</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4805" sha1="sik3e2bpbw8fqw3sfo2umsrb3akv9js" xml:space="preserve">[[Image:Sa'di and His Dedicatee Abu Bakr b. Sa'd b. Zangi.jpg|thumb|Folio, ki prikazuje Saadija Širazija (sedečega levo) in [[Salguridska dinastija|salguridskega]] vladarja [[Abu Bakr ibn Sa'd]]a (sedečega desno). Izdelano v [[Mugalska Indija|Mugalski indiji]] leta 1602.]]
[[File:Persian carpet with the poem by Sa'adi, Bani Adam, in the United Nations-New York.jpg|thumb|Perzijska preproga s pesmijo Bani Adam v Združenih narodih (New York)]]
'''''Bani Adam''''' ({{langx|fa|بنی‌آدم}}), kar pomeni »Adamovi sinovi« ali »človeška bitja«, je perzijska pesem iz 13. stoletja, ki jo je objavil pesnik [[Saadi Shirazi]] v knjigi ''[[Gulistan (knjiga)|Gulistan]].'' (1. poglavje, 10. zgodba), končani leta 1258. Pesem poimenuje ljudi kot ude enega telesa, ki so vsi ustvarjeni enaki, in ko je prizadet en ud, trpi vse telo. Zaključi se z mislijo, da tistega, ki se ga ne dotakne bolečina drugih, ni mogoče imenovati človeka.

Prevod prve vrstice pesmi je 20. marca 2009 v posnetem nagovoru Irancem ob perzijskem novem letu citiral nekdanji ameriški predsednik [[Barack Obama]].&lt;ref&gt;{{cite news |last=Mackey |first=Robet |date=March 20, 2009 |title=Obama, Peres and Colbert on the Persian New Year |url=https://thelede.blogs.nytimes.com/2009/03/20/obama-and-colbert-on-the-persian-new-year/ |newspaper=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt; Pesem je z zlato nitjo izvezena tudi na veliki ročno izdelani preprogi, ki je bila leta 2005 nameščena na steno sejne sobe [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] v New Yorku.&lt;ref&gt;{{cite press release |title=United Nations press release on the carpet |url=https://www.un.org/ungifts/persian-carpet}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je britanska rockovska skupina [[Coldplay|Coldplay]] vključila pesem kot govorjeno besedilo v skladbo z istim imenom (navedeno kot {{langx|fa|»بنی‌آدم«}}) na 8. studijskem albumu, ''[[Everyday Life (Coldplay album)|Everyday Life]]''.

==Besedilo==
:&lt;big&gt;{{lang|fa|بنی آدم اعضای یک پیکر اند}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|که در آفرينش ز یک گوهرند}}&lt;/big&gt;
:&lt;big&gt;{{lang|fa|چو عضوى به‌درد آورَد روزگار}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|دگر عضوها را نمانَد قرار}}&lt;/big&gt;
:&lt;big&gt;{{lang|fa|تو کز محنت دیگران بی‌غمی}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|نشاید که نامت نهند آدمی}}&lt;/big&gt;

:{{lang|fa-Latn|banī-ādam aʿzāy-e yek peikarand}}
:{{lang|fa-Latn|keh dar āfarīnesh 'ze yek goharand}}
:{{lang|fa-Latn|cho ʿozvī be-dard āvarad rūzgār}}
:{{lang|fa-Latn|degar ʿozvhā rā namānad qarār}}
:{{lang|fa-Latn|to k'az meḥnat-e dīgarān bī-ghamī}}
:{{lang|fa-Latn|nashāyad keh nāmat nahand ādamī}}

Angleški prevod:

: &quot;Human Beings are members of a whole
: In creation of one essence and soul
: If one member is inflicted with pain
: Other members uneasy will remain
: If you have no sympathy for human pain
: The name of human you can not pertain&quot; 

==Metrum==
Pesem ''Bani Adam'' je v 11-zložnem metrumu {{lang|fa-Latn|motaqāreb}} (''mutaqārib'') z rimajočimi se dvoverzi.

Metrični vzorec je, brano od leve proti desni (pri čemer je »u« kratek zlog in »–« dolg zlog):

:u – – | u – – | u – – | u –

Monotoniji se pesem izogne z variiranjem položaja naglasov besed in občasno uporabo dolgih zlogov, kot sta ''rūz'' and ''ozv-'' v tretjem in četrtem verzu, ki zasedata mesto dolgega in kratkega zloga.&lt;ref&gt;Elwell-Sutton, L.P. (1976). [https://books.google.com/books?id=Smy5GE48bWsC ''The Persian Metres'']. Cambridge University Press., p. 214.&lt;/ref&gt;

==Kontekst pesmi==
[[File:The shrine of John the Baptist, Damascus, April 2008.jpg|thumb|Svetišče Janeza Krstnika v [[Mošeja Omajadov|mošeji Omajadov]]]]
Pesem se pojavi v delu ''Gulistan'' na koncu desete zgodbe prvega poglavja »O vedenju kraljev«. V tej zgodbi Sa'di trdi, da je molil ob grobu [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] v [[Mošeja Omajadov|veliki mošeji]] v [[Damask]]u, ko je dal nasvet neimenovanemu kralju, ki ga je prosil, da združi svoje molitve z njegovimi, ker se je bal močnega sovražnika. Sa'dijev nasvet kralju je  bil, da naj, če želi živeti brez strahu pred maščevanjem, svojim ljudem vlada pravično. Nasvet je podprl z dvema kratkima pesmima, ena od katerih je ''Bani Adam.'' Ni razloga, da bi dvomili o Sa'dijevem obisku Damaska, čeprav je ta morda tako kot številne njegove zgodbe domišljijski.&lt;ref&gt;Paul Losensky: [http://www.iranicaonline.org/articles/sadi-sirazi Sa'di (''Encyclopaedia Iranica'')]. &quot;Although Saʿdi’s own writings, especially the ''Bustān'' and ''Gulistān'', contain many purportedly autobiographical reminiscences, a good number of these are historically implausible and are probably fictionalized or cast in the first-person for rhetorical effect.&quot;&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}</text>
      <sha1>sik3e2bpbw8fqw3sfo2umsrb3akv9js</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677927</id>
      <parentid>6677926</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:43:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>+[[Kategorija:Pesmi]]; +[[Kategorija:Perzijska književnost]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677927</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4865" sha1="biisfxmkk3089j1uijp331x496oaggq" xml:space="preserve">[[Image:Sa'di and His Dedicatee Abu Bakr b. Sa'd b. Zangi.jpg|thumb|Folio, ki prikazuje Saadija Širazija (sedečega levo) in [[Salguridska dinastija|salguridskega]] vladarja [[Abu Bakr ibn Sa'd]]a (sedečega desno). Izdelano v [[Mugalska Indija|Mugalski indiji]] leta 1602.]]
[[File:Persian carpet with the poem by Sa'adi, Bani Adam, in the United Nations-New York.jpg|thumb|Perzijska preproga s pesmijo Bani Adam v Združenih narodih (New York)]]
'''''Bani Adam''''' ({{langx|fa|بنی‌آدم}}), kar pomeni »Adamovi sinovi« ali »človeška bitja«, je perzijska pesem iz 13. stoletja, ki jo je objavil pesnik [[Saadi Shirazi]] v knjigi ''[[Gulistan (knjiga)|Gulistan]].'' (1. poglavje, 10. zgodba), končani leta 1258. Pesem poimenuje ljudi kot ude enega telesa, ki so vsi ustvarjeni enaki, in ko je prizadet en ud, trpi vse telo. Zaključi se z mislijo, da tistega, ki se ga ne dotakne bolečina drugih, ni mogoče imenovati človeka.

Prevod prve vrstice pesmi je 20. marca 2009 v posnetem nagovoru Irancem ob perzijskem novem letu citiral nekdanji ameriški predsednik [[Barack Obama]].&lt;ref&gt;{{cite news |last=Mackey |first=Robet |date=March 20, 2009 |title=Obama, Peres and Colbert on the Persian New Year |url=https://thelede.blogs.nytimes.com/2009/03/20/obama-and-colbert-on-the-persian-new-year/ |newspaper=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt; Pesem je z zlato nitjo izvezena tudi na veliki ročno izdelani preprogi, ki je bila leta 2005 nameščena na steno sejne sobe [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] v New Yorku.&lt;ref&gt;{{cite press release |title=United Nations press release on the carpet |url=https://www.un.org/ungifts/persian-carpet}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je britanska rockovska skupina [[Coldplay|Coldplay]] vključila pesem kot govorjeno besedilo v skladbo z istim imenom (navedeno kot {{langx|fa|»بنی‌آدم«}}) na 8. studijskem albumu, ''[[Everyday Life (Coldplay album)|Everyday Life]]''.

==Besedilo==
:&lt;big&gt;{{lang|fa|بنی آدم اعضای یک پیکر اند}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|که در آفرينش ز یک گوهرند}}&lt;/big&gt;
:&lt;big&gt;{{lang|fa|چو عضوى به‌درد آورَد روزگار}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|دگر عضوها را نمانَد قرار}}&lt;/big&gt;
:&lt;big&gt;{{lang|fa|تو کز محنت دیگران بی‌غمی}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|نشاید که نامت نهند آدمی}}&lt;/big&gt;

:{{lang|fa-Latn|banī-ādam aʿzāy-e yek peikarand}}
:{{lang|fa-Latn|keh dar āfarīnesh 'ze yek goharand}}
:{{lang|fa-Latn|cho ʿozvī be-dard āvarad rūzgār}}
:{{lang|fa-Latn|degar ʿozvhā rā namānad qarār}}
:{{lang|fa-Latn|to k'az meḥnat-e dīgarān bī-ghamī}}
:{{lang|fa-Latn|nashāyad keh nāmat nahand ādamī}}

Angleški prevod:

: &quot;Human Beings are members of a whole
: In creation of one essence and soul
: If one member is inflicted with pain
: Other members uneasy will remain
: If you have no sympathy for human pain
: The name of human you can not pertain&quot; 

==Metrum==
Pesem ''Bani Adam'' je v 11-zložnem metrumu {{lang|fa-Latn|motaqāreb}} (''mutaqārib'') z rimajočimi se dvoverzi.

Metrični vzorec je, brano od leve proti desni (pri čemer je »u« kratek zlog in »–« dolg zlog):

:u – – | u – – | u – – | u –

Monotoniji se pesem izogne z variiranjem položaja naglasov besed in občasno uporabo dolgih zlogov, kot sta ''rūz'' and ''ozv-'' v tretjem in četrtem verzu, ki zasedata mesto dolgega in kratkega zloga.&lt;ref&gt;Elwell-Sutton, L.P. (1976). [https://books.google.com/books?id=Smy5GE48bWsC ''The Persian Metres'']. Cambridge University Press., p. 214.&lt;/ref&gt;

==Kontekst pesmi==
[[File:The shrine of John the Baptist, Damascus, April 2008.jpg|thumb|Svetišče Janeza Krstnika v [[Mošeja Omajadov|mošeji Omajadov]]]]
Pesem se pojavi v delu ''Gulistan'' na koncu desete zgodbe prvega poglavja »O vedenju kraljev«. V tej zgodbi Sa'di trdi, da je molil ob grobu [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] v [[Mošeja Omajadov|veliki mošeji]] v [[Damask]]u, ko je dal nasvet neimenovanemu kralju, ki ga je prosil, da združi svoje molitve z njegovimi, ker se je bal močnega sovražnika. Sa'dijev nasvet kralju je  bil, da naj, če želi živeti brez strahu pred maščevanjem, svojim ljudem vlada pravično. Nasvet je podprl z dvema kratkima pesmima, ena od katerih je ''Bani Adam.'' Ni razloga, da bi dvomili o Sa'dijevem obisku Damaska, čeprav je ta morda tako kot številne njegove zgodbe domišljijski.&lt;ref&gt;Paul Losensky: [http://www.iranicaonline.org/articles/sadi-sirazi Sa'di (''Encyclopaedia Iranica'')]. &quot;Although Saʿdi’s own writings, especially the ''Bustān'' and ''Gulistān'', contain many purportedly autobiographical reminiscences, a good number of these are historically implausible and are probably fictionalized or cast in the first-person for rhetorical effect.&quot;&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesmi]]
[[Kategorija:Perzijska književnost]]</text>
      <sha1>biisfxmkk3089j1uijp331x496oaggq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677932</id>
      <parentid>6677927</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T15:54:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677932</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4864" sha1="7b4q28qkhyjhdh1e8y7rtqyutcow530" xml:space="preserve">[[Image:Sa'di and His Dedicatee Abu Bakr b. Sa'd b. Zangi.jpg|thumb|Folio, ki prikazuje Saadija Širazija (sedečega levo) in [[Salguridska dinastija|salguridskega]] vladarja [[Abu Bakr ibn Sa'd]]a (sedečega desno). Izdelano v [[Mugalska Indija|Mugalski indiji]] leta 1602.]]
[[File:Persian carpet with the poem by Sa'adi, Bani Adam, in the United Nations-New York.jpg|thumb|Perzijska preproga s pesmijo Bani Adam v Združenih narodih (New York)]]
'''''Bani Adam''''' ({{langx|fa|بنی‌آدم}}), kar pomeni »Adamovi sinovi« ali »človeška bitja«, je perzijska pesem iz 13. stoletja, ki jo je objavil pesnik [[Saadi Shirazi]] v knjigi ''[[Gulistan (knjiga)|Gulistan]]'' (1. poglavje, 10. zgodba), končani leta 1258. Pesem poimenuje ljudi kot ude enega telesa, ki so vsi ustvarjeni enaki, in ko je prizadet en ud, trpi vse telo. Zaključi se z mislijo, da tistega, ki se ga ne dotakne bolečina drugih, ni mogoče imenovati človeka.

Prevod prve vrstice pesmi je 20. marca 2009 v posnetem nagovoru Irancem ob perzijskem novem letu citiral nekdanji ameriški predsednik [[Barack Obama]].&lt;ref&gt;{{cite news |last=Mackey |first=Robet |date=March 20, 2009 |title=Obama, Peres and Colbert on the Persian New Year |url=https://thelede.blogs.nytimes.com/2009/03/20/obama-and-colbert-on-the-persian-new-year/ |newspaper=[[The New York Times]]}}&lt;/ref&gt; Pesem je z zlato nitjo izvezena tudi na veliki ročno izdelani preprogi, ki je bila leta 2005 nameščena na steno sejne sobe [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]] v New Yorku.&lt;ref&gt;{{cite press release |title=United Nations press release on the carpet |url=https://www.un.org/ungifts/persian-carpet}}&lt;/ref&gt;

Leta 2019 je britanska rockovska skupina [[Coldplay|Coldplay]] vključila pesem kot govorjeno besedilo v skladbo z istim imenom (navedeno kot {{langx|fa|»بنی‌آدم«}}) na 8. studijskem albumu, ''[[Everyday Life (Coldplay album)|Everyday Life]]''.

==Besedilo==
:&lt;big&gt;{{lang|fa|بنی آدم اعضای یک پیکر اند}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|که در آفرينش ز یک گوهرند}}&lt;/big&gt;
:&lt;big&gt;{{lang|fa|چو عضوى به‌درد آورَد روزگار}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|دگر عضوها را نمانَد قرار}}&lt;/big&gt;
:&lt;big&gt;{{lang|fa|تو کز محنت دیگران بی‌غمی}}&lt;br/&gt;{{lang|fa|نشاید که نامت نهند آدمی}}&lt;/big&gt;

:{{lang|fa-Latn|banī-ādam aʿzāy-e yek peikarand}}
:{{lang|fa-Latn|keh dar āfarīnesh 'ze yek goharand}}
:{{lang|fa-Latn|cho ʿozvī be-dard āvarad rūzgār}}
:{{lang|fa-Latn|degar ʿozvhā rā namānad qarār}}
:{{lang|fa-Latn|to k'az meḥnat-e dīgarān bī-ghamī}}
:{{lang|fa-Latn|nashāyad keh nāmat nahand ādamī}}

Angleški prevod:

: &quot;Human Beings are members of a whole
: In creation of one essence and soul
: If one member is inflicted with pain
: Other members uneasy will remain
: If you have no sympathy for human pain
: The name of human you can not pertain&quot; 

==Metrum==
Pesem ''Bani Adam'' je v 11-zložnem metrumu {{lang|fa-Latn|motaqāreb}} (''mutaqārib'') z rimajočimi se dvoverzi.

Metrični vzorec je, brano od leve proti desni (pri čemer je »u« kratek zlog in »–« dolg zlog):

:u – – | u – – | u – – | u –

Monotoniji se pesem izogne z variiranjem položaja naglasov besed in občasno uporabo dolgih zlogov, kot sta ''rūz'' and ''ozv-'' v tretjem in četrtem verzu, ki zasedata mesto dolgega in kratkega zloga.&lt;ref&gt;Elwell-Sutton, L.P. (1976). [https://books.google.com/books?id=Smy5GE48bWsC ''The Persian Metres'']. Cambridge University Press., p. 214.&lt;/ref&gt;

==Kontekst pesmi==
[[File:The shrine of John the Baptist, Damascus, April 2008.jpg|thumb|Svetišče Janeza Krstnika v [[Mošeja Omajadov|mošeji Omajadov]]]]
Pesem se pojavi v delu ''Gulistan'' na koncu desete zgodbe prvega poglavja »O vedenju kraljev«. V tej zgodbi Sa'di trdi, da je molil ob grobu [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] v [[Mošeja Omajadov|veliki mošeji]] v [[Damask]]u, ko je dal nasvet neimenovanemu kralju, ki ga je prosil, da združi svoje molitve z njegovimi, ker se je bal močnega sovražnika. Sa'dijev nasvet kralju je  bil, da naj, če želi živeti brez strahu pred maščevanjem, svojim ljudem vlada pravično. Nasvet je podprl z dvema kratkima pesmima, ena od katerih je ''Bani Adam.'' Ni razloga, da bi dvomili o Sa'dijevem obisku Damaska, čeprav je ta morda tako kot številne njegove zgodbe domišljijski.&lt;ref&gt;Paul Losensky: [http://www.iranicaonline.org/articles/sadi-sirazi Sa'di (''Encyclopaedia Iranica'')]. &quot;Although Saʿdi’s own writings, especially the ''Bustān'' and ''Gulistān'', contain many purportedly autobiographical reminiscences, a good number of these are historically implausible and are probably fictionalized or cast in the first-person for rhetorical effect.&quot;&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesmi]]
[[Kategorija:Perzijska književnost]]</text>
      <sha1>7b4q28qkhyjhdh1e8y7rtqyutcow530</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>بنی‌آدم</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602835</id>
    <redirect title="Bani Adam" />
    <revision>
      <id>6677915</id>
      <timestamp>2026-05-19T15:04:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Bani Adam]]</comment>
      <origin>6677915</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" sha1="84qbsrznwtl7uentyyxw5iadmldu6qu" xml:space="preserve">#preusmeritev [[Bani Adam]]</text>
      <sha1>84qbsrznwtl7uentyyxw5iadmldu6qu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primorsko domobranstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602836</id>
    <redirect title="Slovenski narodni varnostni zbor" />
    <revision>
      <id>6677917</id>
      <timestamp>2026-05-19T15:06:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6677917</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45" sha1="fj4r2f4mhljep7uymaitruwbbo2eith" xml:space="preserve">#REDIRECT[[Slovenski narodni varnostni zbor]]</text>
      <sha1>fj4r2f4mhljep7uymaitruwbbo2eith</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Metida</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602837</id>
    <redirect title="Metis" />
    <revision>
      <id>6677930</id>
      <timestamp>2026-05-19T15:52:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Metis]]</comment>
      <origin>6677930</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23" sha1="lht86jrl31nsmdbysr9itj8cbpthaqn" xml:space="preserve">#preusmeritev [[Metis]]</text>
      <sha1>lht86jrl31nsmdbysr9itj8cbpthaqn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rimske terme, Ankara</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602838</id>
    <revision>
      <id>6677933</id>
      <timestamp>2026-05-19T15:57:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6677933</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9399" sha1="m0ft4cxopuaigh2rvk4cihwwgiv3la6" xml:space="preserve">{{Infobox Historic building
|name                    = Rimske terme v Ankari
|image                   = Ankara_Thermen12.jpg
|caption                 = 
|pushpin_map                = Turčija
|coordinates             = {{coord|39.9465|32.853|display=inline}}
|location_town           = [[Ankara]]
|location_country        = [[Turčija]]
|architect               = 
|client                  = 
|engineer                =
|construction_start_date = 
|demolished_date         =
|cost                    = 
|structural_system       = 
|owner                   =
|architectural_style                   = [[rimske terme]]
|size                    = 
}}
'''Rimske terme v Ankari''' so ruševine starodavnega rimskega kopališkega kompleksa v [[Ankara|Ankari]] v [[Turčija|Turčiji]], ki so jih odkrili med izkopavanji, izvedenimi v letih 1937–1944, in so bile nato odprte za javnost kot muzej na prostem.&lt;ref name=touurank01&gt;{{cite book | first=Mehmet | last=Hengirmen | year=2006 | title=Touristic Ankara | publisher=Engin Publications | location=Ankara | pages=16–17 | isbn=975-320-124-9 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;boank01&quot;&gt;{{cite journal |title=Important Historical Sites |journal=The Guide - Ankara |year=2009 |page=45 | publisher=APA Uniprint | location=Istanbul | issn=1303-054X }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;infpan01&quot;&gt;{{cite news | title=The Roman Baths of Ankara | publisher=information panel | quote=Rimske terme se nahajajo na ulici Çankırı Caddesi med trgoma Ulus in Yıldrım Beyazıt, na zahodni strani ulice, približno 400 metrov od Ulusa. Nahajajo se na planoti, ki se dviga 2,5 metra nad nivojem ulice. Ta planota je bila znana kot höyük - starodavna naselbinska gomila. Leta 1937 je prof. dr. Remzi Oğuz Arık izkopal gomilo in našel ostanke iz frigijskega in rimskega obdobja. Izkopavanja je v letih 1938–1939 izvedel generalni direktor muzejev Hamit Z. Koşay. Ta izkopavanja so razkrila kopališča, ki so bila v celoti razkrita v letih 1940–1943 pod vodstvom Hamita Z. Koşaya s pomočjo terenskega direktorja Necatija Dolunaya, financiralo pa jih je Türk Tarih Kurumnu (Turško zgodovinsko društvo). Arhitekt izkopavanj, Mahmut Akok, je raziskal in narisal rekonstruiran načrt kopališč, nakar se je začela njihova obnova. }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Terme so nahajajo na planoti, tradicionalno znani kot Çankırı Kapı, ki se dviga 2,5 metra nad zahodno stranjo Çankırı Caddesi, približno 400 metrov od središča starega okrožja Ulus v Ankari in je bila identificirana kot ''höyük'' (gomila) z rimskim, pomešanim z bizantinskim in seldžuškim materialom na vrhu in frigijskim naselbinskim materialom ob vznožju.&lt;ref name=&quot;infpan02&quot;&gt;{{cite news | title=The Roman Baths of Ankara | publisher=information panel | quote=Ploščad, na kateri so stale terme, je starodavna mestna gomila. Na vrhu gomile so ostanki iz rimskega obdobja (z nekaj primesmi bizantinskega in seldžuškega materiala); na dnu so ostanki fizirskega naselja. Na območju, tradicionalno znanem kot Çankırı Kapı, je mogoče ločiti rimske ostanke dveh različnih vrst. 1 - Odsek stebričaste ceste iz starodavnega rimskega mesta Ancyra. 2 - Rimske terme in palestre. Na območju so sledi temeljev drugih rimskih stavb.}}&lt;/ref&gt;

Starodavno mesto ''Ancyra'' (sodobna Ankara) je stalo na križišču med Vzhodom in Zahodom, v rimskem obdobju pa je strateška lega mesta privedla do njegovega vzpona kot glavnega mesta [[Galatija (rimska provinca)|province Galatija]]. Vzhodno od te planote je tekla cesta iz mestnega svetega območja, območja Avgustovega in Rimskega templja, katere del, obdan s stebri iz sivožilnega marmorja s [[korintski slog|korintskimi]] [[kapitel]]i iz drugega ali tretjega stoletja, je bil odkrit med gradnjo Çankırı Caddesi, med razvojem Ankare v novo turško prestolnico v 1930-ih.&lt;ref name=&quot;infpan03&quot;&gt;{{cite news | title=The Roman Baths of Ankara | publisher=information panel | quote=Vzhodno od kopališča in [[palestra|palestre]] leži odsek stebričaste ceste, ki je potekala od svetega območja starodavne Ancire, območja Avgustovega templja. V zgodnjih letih Turške republike, ko se je razvijalo sodobno mesto Ankara, je gradnja Çankiri Caddesi prinesla ostanke stebričaste ulice, ki večinoma še vedno leži pod zemljo. Stebri, ki očitno izvirajo iz 2. ali 3. stoletja našega štetja, so izdelani iz sivega marmorja z žilami in imajo korintske kapitele.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;infpan04&quot;&gt;{{cite news | title=The Roman Baths of Ankara  | publisher=information panel | quote=Kopališča: Starodavna Ancira, ki so ji v galatijskem obdobju vladali Tektosagi Galatčani, je stala na križišču med Vzhodom in Zahodom. V rimskem obdobju sta pomembna lokacija mesta in njegov pomen kot glavnega mesta province Galatije privedla do njegovega nadaljnjega razvoja. Izkopavanja, izvedena med letoma 1937 in 1944, so razkrila veličasten rimski stavbni kompleks, vključno s palestro in pokritimi kopališči. }}&lt;/ref&gt;

Terme je v 3. stoletju zgradil rimski cesar [[Karakala]] (vladal 198–217), ki je v Rimu zgradil tudi [[Karakalove terme]] v čast [[Asklepij]]u, bogu medicine. Terme so bile v uporabi do 8. stoletja, ko jih je uničil požar, tako da so ostale le ruševine kleti in prvega nadstropja.&lt;ref name=touurank01 /&gt;&lt;ref name=&quot;boank01&quot; /&gt;

Sosednji ''höyük'' (gomila) je leta 1937 izkopal prof. dr. Remzi Oğuz Arık in razkril frigijske in rimske ostanke. Generalni direktor muzejev Hamit Z. Koşay in terenski direktor Necati Dolunay sta vodila nadaljnja izkopavanja, ki jih je financiralo ''Türk Tarih Kurumu'' (Turško zgodovinsko društvo), pri katerih so terme razkrili v letih 1938–1939 in jih v celoti razkrili v letih 1940–1943. Arhitekt izkopavanj Mahmut Akok je pred začetkom obnove kopališč raziskal in narisal rekonstruiran načrt.&lt;ref name=&quot;infpan01&quot; /&gt;

Prof. dr. Arık je lahko gradnjo kopališč datiral v obdobje vladavine Karakale na podlagi kovancev, najdenih med izkopavanji, kar podpirajo sodobni napisi, medtem ko nadaljnji kovanci kažejo, da so bila kopališča neprekinjeno v uporabi približno 500 let in so bila občasno popravljena.&lt;ref name=&quot;infpan05&quot;&gt;{{cite news | title=The Roman Baths of Ankara | publisher=information panel | quote=Gradnjo kopališč datirajo kovanci, najdeni med izkopavanji, v obdobje vladavine rimskega cesarja Karakale (212–217 n. št.). To datacijo podpira več sodobnih napisov, ki omenjajo Tiberija Julija Justa Juniana, pomembnega meščana mesta, ki je bil odgovoren za gradnjo kopališč. Drugi kovanci, najdeni med izkopavanji, kažejo, da so bila kopališča neprekinjeno v uporabi približno 500 let in so bila občasno popravljena. Kopališča so v javnosti znana kot Karakalove terme. }}&lt;/ref&gt;

== Razporeditev ==
Vstop na lokacijo je mogoč skozi blagajno na ulici Çankırı Caddesi, ki se odpira na staro [[palestra|palestro]] (igrišče za rokoborbo), ki jo je obdajal [[portik]] s 128 marmornimi stebri (32 na vsaki strani), ki so danes porušeni in so dom razstave nagrobnikov, oltarjev in drugih napisov iz rimskega, bizantinskega in poznega helenističnega obdobja.&lt;ref name=&quot;infpan06&quot;&gt;{{cite news | title=The Roman Baths of Ankara | publisher=information panel | quote=Vhod v terme je na ulici Çankırı Caddesi, ki se odpira v palestro ali rokoborsko igrišče. Veliko osrednje odprto območje obdajajo ostanki stebričastega portika. Ta portik je imel na vsaki strani 32 marmornih stebrov oziroma 128 stebrov po obodu. Danes je na odprtem dvorišču razstavljena bogata zbirka napisov iz rimskega obdobja.}}&lt;/ref&gt;

Za palestro so apoditerij (garderoba) in trije deli term: [[kaldarij]] (vroča kopel), [[tepidarij]] (topla kopel) in [[frigidarij]] (hladna kopel), razporejene v tipični zasnovi. Nenavadno velike dimenzije tepidarija in kaldarija so posledica priljubljenosti teh toplejših območij med mrzlimi zimami v mestu. Najbolj izstopajoča ohranjena značilnost so opečni stebri, ki so podpirali tla in okoli katerih je krožil zrak, segret v podzemnih pečeh, za ogrevanje prostorov zgoraj.&lt;ref name=&quot;infpan07&quot;&gt;{{cite news | title=Rimske terme v Ankari | publisher=information panel | quote=}}&lt;ref&gt;

Ostanki stebričaste ceste so vidni severno od palestre. 

== Galerija ==
&lt;gallery class=&quot;center&quot;&gt;
File:Ankara Roma Hamamı Caldarium.jpg|[[Kaldarij]]
File:Ankara Roma Hamamı Hypocaust.jpg|[[Hipokavst]]
File:Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 45.jpg|Bazen
File:Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 32.jpg|[[Tepidarij]]
File:Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 37.jpg|[[Sarkofag]]
File:Ankara Ancient Roman Bath sarcophagus's inscription.JPG|Napis na sarkofagu
File:Ankara Roma Hamamı Tunnel of service.jpg|Servisni predor
File:Roman bath in Ankara 0231.JPG|Kapiteli stebrov in rimski nagrobni napisi, raztreseni po Rimskih termah v Ankari
File:Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 31.jpg|Rimska vaza
File:Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 35.jpg|Avenija levov
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Caracalla Bath}}
* [http://arkeo.bilkent.edu.tr/newsletter2/newsle24.html The Remnants of Roman Ancyra], Bilkent University Department of Archaeology
* [http://www.turkinfo.at/index.php?id=1356 Ankara Römisches Bad]

[[Kategorija:Ankara]]
[[Kategorija:Rimska arhitektura]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji]]
[[Kategorija:Muzeji v Turčiji]]</text>
      <sha1>m0ft4cxopuaigh2rvk4cihwwgiv3la6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Rimske terme, Ankara</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602839</id>
    <revision>
      <id>6677934</id>
      <timestamp>2026-05-19T15:58:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Kultura |država=Turčija}}«</comment>
      <origin>6677934</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" sha1="engbqbda4z0847hrz42y8njsrkt6w8a" xml:space="preserve">{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Kultura |država=Turčija}}</text>
      <sha1>engbqbda4z0847hrz42y8njsrkt6w8a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Bani Adam</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602840</id>
    <revision>
      <id>6677938</id>
      <timestamp>2026-05-19T16:04:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{prevedena stran|en|Bani Adam|version=1338625009}}«</comment>
      <origin>6677938</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51" sha1="h03fey9ejj966i7b43arpi1xga5g2d2" xml:space="preserve">{{prevedena stran|en|Bani Adam|version=1338625009}}</text>
      <sha1>h03fey9ejj966i7b43arpi1xga5g2d2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uzunköprü (most)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602841</id>
    <revision>
      <id>6677946</id>
      <timestamp>2026-05-19T16:43:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6677946</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19201" sha1="h6h3363q3tryx9rv0eezeii200dtm89" xml:space="preserve">{{Infobox bridge
|bridge_name   = Uzunköprü (most)
|image         = Uzunköprü the Long Bridge approach from north 6365.jpg
|caption       = most Uzunköprü leta 2008
|official_name = 
|carries       =
|crosses       = reka Ergene
|locale        = Uzunköprü, [[Odrin]], Turčija
|maint         = 
|id            = 
|designer      = Muslihiddin
|design        = 
|material      =
|spans         = 168
|pierswater    = 
|mainspan      = 
|length        = 1306,2 m
|width         = 6,80 m
|height        = 
|load          = 
|clearance     = 
|below         = 
|traffic       = 
|begin         = 1426 ali 1427
|complete      = 1443 ali 1444
|open          = 1444
|heritage      =
|collapsed     =
|preceded      =
|followed      =
|closed        = 2013 (težka vozila) &lt;br&gt; September 2021 (vsi)
|toll          = 
|map_cue       = 
|map_image     = 
|map_text      = 
|map_width     = 
|coordinates   = 
|mapframe      = yes 
|mapframe-zoom = 6
|lat           = 
|long          = 
|extra         =  
}}
'''Uzunköprü''' (dobesedno prevedeno ''Dolgi most''), prej '''Cisr-i Ergene''', je osmanski [[kamniti most]] iz 15. stoletja čez reko Ergene v [[Odrin (provinca)|provinci Odrin]] v severozahodni [[Turčija|Turčiji]]. Most je dal ime bližnjemu mestu [[Uzunköprü]]. Trdijo, da je najdaljši kamniti most na svetu. Zgrajen je bil za lažji prehod reke Ergene za vojake med poplavami in za zamenjavo lesenega mostu; prejšnje konstrukcije so se hitro poslabšale ali uničile.

Gradnja mostu se je začela leta 1426 ali 1427 in končala leta 1443 ali 1444. Novo zgrajeni most je bil dolg 1392 metrov in je imel 174 lokov. Kamni vključujejo več figur in motivov, ki so bili sčasoma zamenjani.

Most je bil popravljen po [[potres]]ih in [[poplava]]h, zaradi česar se je zmanjšala njegova dolžina in število lokov. Leta 1971 so ga razširili na 6,80 metra in ga prekrili z jeklom in betonom. Leta 2013 je bila uporaba mostu prepovedana za težka vozila, saj so gradili alternativni betonski most. Most je bil septembra 2021 zaprt za promet zaradi drugega obnovitvenega projekta, potem ko so se nekaj let prej v kamnih začele pojavljati razpoke. Eden od ciljev obnove je izkopavanje nekaterih zakopanih lokov.

== Ozadje ==
Močvirnata narava območja je bila neprimerna za naselitev vse do [[Osmansko cesarstvo|osmanskega obdobja]]; prvi naseljenci so živeli v okoliških hribovitih predelih.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=135}} Občasne poplave pri Ergene so oteževale prehode osmanskih vojaških odprav v [[Rumelija|Rumelijo]].{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=26}}

Tla, kjer stoji most, imajo strukturo iz [[glina|gline]] in [[peščenjak]]a.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=135}} Na isti lokaciji je že pred sedanjo strukturo stalo več lesenih mostov. Lesene mostove so hitro uničili bodisi sovražniki bodisi poplave. Sultan [[Murat II.]] je ukazal zgraditi nov kamniti most, ki naj bo dolg in močan, da bi bil še vedno prehoden med poplavo.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=136}} Poleg tega je kamniti most zagotavljal varen prehod čez močvirno območje na poti [[Galipoli]]–[[Odrin]].{{Sfn|Singer|2016|p=97}}

== Zgodovina ==
=== Gradnja in odprtje ===
[[File:Uzunköprü the Long Bridge crossing the river 6362.jpg|thumb|Gradnja lokov nad hitro tekočo reko se je izkazala za tehnični izziv]]

Zemljišče, kjer naj bi bil zgrajen most Uzunköprü, je bilo treba najprej očistiti trnastih struktur in druge vegetacije,{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=28}} ki je nudila zavetje tatovom in nasilnežem.

Osmanski učenjaki se razlikujejo glede leta začetka gradnje mostu – po mnenju Hoce Sadeddina Efendija se je začela leta 1426/7, vendar je Karaçelebizade Abdülaziz Efendi{{efn|829 or 831 in the Islamic calendar respectively.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Cite web|url=https://islamansiklopedisi.org.tr/uzunkopru--ergene|title=Uzunköprü|date=|access-date=28 May 2022|first1=Nesrin Çiçek|last1=Akçıl|website=İslâm Ansiklopedisi|archive-date=29 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211029105503/https://islamansiklopedisi.org.tr/uzunkopru--ergene|url-status=live|language=Turkish}}&lt;/ref&gt;}} zapisal, da se je gradnja mostu začela leta 1427/8, ki jo je zasnoval sultanov glavni arhitekt Muslihiddin in obrtnik Mehmed, dokončana pa je bila leta 1443/4.&lt;ref name=&quot;auto&quot; /&gt; 

Kamni so bili pridobljeni iz kamnolomov v bližnjih vaseh Yağmurca, Eskiköy in Hasırcıarnavut. Most je bil zgrajen iz vnaprej razrezanih blokov [[apnenec|apnenca]]. Za vezavo blokov so uporabljali horasansko malto, ki se ob stiku z zrakom počasi strdi. Na mestih, kjer opornikov ni bilo mogoče zgraditi na trdnem kamnitem temelju, so uporabili lesene pilote. Ni znano, ali so bili uporabljeni [[Keson (inženirstvo)|kesoni]], vendar verjetno ne, saj je večina del na mostu potekala v sušnih obdobjih, ko je bila gladina reke nižja.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=139}} Ko so bili temelji pripravljeni, so kamne, ki sestavljajo loke, položili z lesenimi kalupi v obliki lokov. V vlažnih obdobjih ali na mestih, kjer je tekla reka, so opaž namestili v posebne reže, kar je bil težaven postopek. To je razlog, zakaj je gradnja trajala šestnajst let.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=140}}

Most so poimenovali ''Cisr-i Ergene'' ('Ergenejski most'). Zgrajeni so bili tudi [[mošeja]], [[imaret]] in [[medresa]].{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=28}} Na zahodnem koncu je nastala vas Yaylar, na vzhodnem koncu pa mesto Uzunköprü (dobesedno Dolgi most),{{sfn|Şimşek|2019|p=7}} ki je ime dobilo po mostu. Veličastne otvoritvene slovesnosti mostu se je udeležil sultan, ki se je po zmagi v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] vračal v [[Konstantinopel]].{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=28}}

=== 16. do 20. stoletje ===
[[File:The Uzunköprü Bridge and mill in 1908.jpg|thumb|right|Most in njegov vodni mlin leta 1908]]

Prvič je znano, da je bil most Uzunköprü popravljen leta 1546, ko so bila opravljena dela na mostu in več mlinih na reki Ergene. Prva večja obnova je bila leta 1620. Most je bil leta 1718 preimenovan v ''Kasr-i Ergene'', vendar je prvotno ime dobil do leta 1727, ko je francoski raziskovalec Aubry de La Mottraye zapisal, da so lokalni prebivalci tako mesto kot most imenovali Uzunköprü.{{sfn|de La Mottraye|2007|p=396}}

Potem ko so se leta 1822/3 zaradi potresov in poplav zrušili štirje loki mostu, so bili namesto njih zgrajeni trije večji loki.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=137}} Potem ko je vrsta potresov, ki so se zgodili konec 19. stoletja in uničili tri loke leta 1901, sta bila zgrajena dva nova loka. Dokončana sta bila tri leta pozneje.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=137}}

Leta 1908 je občina z mostu odstranila kamnite bloke, da bi v mestu zgradila pitnike.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=32}} Leta 1956 je po posebej hudi zimi poplava odnesla zadnji od dveh mlinov na mostu.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|pp=30{{ndash}}31}} Leta 1957 je bil 25-metrski del pomola zasut, da bi ustvarili parkirišče.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=32}} Med letoma 1964 in 1971 je most obnovila Generalna direkcija za avtoceste, ki ga je razširila za 150 centimetrov na 6,80 metra in vrh prekrila z 20-centimetrsko jekleno-betonsko ploščadjo za dvosmerni promet.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=30}} Nastali gost promet, ki je uporabljal most, je povzročil hudo škodo na njegovi konstrukciji.&lt;ref name=&quot;TRT&quot; /&gt; Nastale vrzeli med kamni so bile leta 1993 zapolnjene s kamnito malto.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.dha.com.tr/gundem/tarihi-uzunkoprude-restorasyon-suruyor-2033914|title=Tarihi Uzunköprü'de restorasyon sürüyor|date=5 March 2022|access-date=31 May 2022|website=Demirören News Agency|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305112427/https://www.dha.com.tr/gundem/tarihi-uzunkoprude-restorasyon-suruyor-2033914|url-status=live|language=Turkish}}&lt;/ref&gt;

=== 21. stoletje ===
[[File:Uzunköprü - panoramio.jpg|thumb|right|220px|Znaki, ki označujejo prepoved težkega prometa na začetku mostu]]

Leta 2013 je bil odprt nov betonski most, zgrajen en kilometer stran in težkim vozilom je bila prepovedana uporaba zgodovinskega mostu.&lt;ref name=&quot;TRT&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.trthaber.com/haber/kultur-sanat/tarihi-uzunkoprude-restorasyon-calismalari-basladi-568425.html|title=Tarihi Uzunköprü'de restorasyon çalışmaları başladı|date=29 March 2021|access-date=10 June 2022|website=TRT Haber|language=tr|archive-date=20 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420110321/https://www.trthaber.com/haber/kultur-sanat/tarihi-uzunkoprude-restorasyon-calismalari-basladi-568425.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Leta 2015 je bil most dodan na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine v kategoriji Kulturno.&lt;ref name=&quot;UNE&quot;&gt;{{cite web |title=The Bridge of Uzunköprü |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6042/ |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=4 August 2023}}&lt;/ref&gt; Leta 2018 naj bi bila slika zgodovinskega mostu postavljena na prvo stran novega turškega potnega lista. Vendar je ministrstvo za notranje zadeve pomotoma uporabilo sliko mostu Meriç, medtem ko je bila fotografija še vedno označena kot Uzunköprü.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.hurriyet.com.tr/gundem/pasaportlara-uzunkopru-diye-meric-koprusunun-resmi-konulmus-41009565|title=Tartışma yaratan iddia: Yanlış fotoğraf kullanıldı|date=5 November 2018|access-date=1 June 2022|first1=Engin|last1=Özmen|website=Hürriyet|archive-date=7 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181107225929/http://www.hurriyet.com.tr/gundem/pasaportlara-uzunkopru-diye-meric-koprusunun-resmi-konulmus-41009565|url-status=live|language=tr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.cumhuriyet.com.tr/haber/pasaportlarda-uzunkopru-diye-yanlislikla-bakin-hangi-fotograf-kullanilmis-1132057|title=Pasaportlarda Uzunköprü diye yanlışlıkla bakın hangi fotoğraf kullanılmış|date=5 November 2018|access-date=1 June 2022|website=Cumhuriyet|archive-date=1 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220601105521/https://www.cumhuriyet.com.tr/haber/pasaportlarda-uzunkopru-diye-yanlislikla-bakin-hangi-fotograf-kullanilmis-1132057|url-status=live|language=tr}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 2019 so se na kamnih ob vznožju začele pojavljati razpoke, ki so bile vidne vsakih 50–60 metrov. Domačini so zahtevali, da se most obnovi v prvotno obliko, saj je odstopal od svoje oblike z obnovo leta 1971, in da se ohrani kot kulturna dobrina.&lt;ref name=&quot;auto2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.hurriyet.com.tr/gundem/catlaklar-olusan-tarihi-uzunkopru-icin-koruma-talebi-41110023|title=Çatlaklar oluşan tarihi Uzunköprü için koruma talebi|date=8 February 2019|access-date=31 May 2022|first1=Ali Can|last1=Zeray|website=Hürriyet|language=tr|archive-date=21 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191021193103/http://www.hurriyet.com.tr/gundem/catlaklar-olusan-tarihi-uzunkopru-icin-koruma-talebi-41110023|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Marca 2021 je bilo objavljeno, da je razpis za obnovo zaključen in da se bodo dela na mostu kmalu začela.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.aa.com.tr/tr/kultur-sanat/restorasyon-ihalesi-tamamlanan-tarihi-uzunkoprunun-onarimina-baslanacak/2162165|title=Restorasyon ihalesi tamamlanan tarihi Uzunköprü'nün onarımına başlanacak|date=2 March 2021|access-date=23 May 2022|first1=Cihan|last1=Demirci|website=Anadolu Agency|archive-date=23 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220523155148/https://www.aa.com.tr/tr/kultur-sanat/restorasyon-ihalesi-tamamlanan-tarihi-uzunkoprunun-onarimina-baslanacak/2162165|url-status=live|language=tr}}&lt;/ref&gt;

Septembra 2021 je bil most zaprt, da bi se lahko izvedla nadaljnja obnovitvena dela, vključno s popravilom 25 lokov, zamenjavo asfaltnobetonske cestne površine s kamni in zamenjavo morebitnih manjkajočih kamnitih blokov.&lt;ref name=&quot;TRT&quot; /&gt; Takrat je bilo objavljeno, da bo obnova trajala od tri do štiri leta.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.aa.com.tr/tr/gundem/tarihi-uzunkopru-restorasyon-calismalari-nedeniyle-trafige-kapatildi/2369780|title=Tarihi Uzunköprü, restorasyon çalışmaları nedeniyle trafiğe kapatıldı|date=20 September 2021|access-date=23 May 2022|first1=Gökhan|last1=Zobar|first2=Hakan Mehmet|last2=Şahin|website=Anadolu Agency|archive-date=23 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220523155147/https://www.aa.com.tr/tr/gundem/tarihi-uzunkopru-restorasyon-calismalari-nedeniyle-trafige-kapatildi/2369780|url-status=live|language=tr}}&lt;/ref&gt;

== Specifikacije ==
Uzunköprü je najdaljši kamniti most na svetu.&lt;ref name=&quot;UNE&quot; /&gt; Ko je bil prvič dokončan, je bil dolg 1392 metrov in širok 5,24 metra.&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt; Most je bil najdaljši v Osmanskem cesarstvu in kasneje v Turčiji, naziv, ki ga je nosil 530 let, vse do leta 1973, ko ga je prekosil [[Bosporski most]] v [[Carigrad]]u.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.turkiyegazetesi.com.tr/Genel/a52977.aspx?/Genel/a52977.aspx&amp;|title=Köprüler yaptırdım...|date=3 April 2000|access-date=31 May 2022|website=Türkiye|archive-date=31 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531192730/https://www.turkiyegazetesi.com.tr/Genel/a52977.aspx?%2FGenel%2Fa52977.aspx&amp;|url-status=live|language=tr}}&lt;/ref&gt;

Osmanski raziskovalec Evlija Čelebi je leta 1658 obiskal mesto Uzunköprü in most opisal kot dolg 2000 »raztegnjenih stopnic«.{{sfn|Kahraman|Dağlı|2011|p=184}} Leta 1978 je bila dolžina mostu izmerjena na 1266 metrov; leta 1989 je bila določena na 1254 metrov.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=31}} Leta 2018 so ugotovili, da je most dolg 1306,2 metra, ko so ga izmerili za Guinnessovo knjigo rekordov.&lt;ref name=&quot;auto2&quot;/&gt;
[[File:Uzunköprü the Long Bridge to town 6385 (cropped).jpg|thumb|Figura tulipana in leva na mostu]]

Most je bil prvotno zgrajen s 174 loki, od katerih je imel največji razpon 14 metrov. Nekateri loki so koničasti, nekateri pa polkrožni.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=139}} Nekateri oporniki imajo rezbarije figur živali, kot so sloni, levi in ​​ptice, nekatere od njih pa niso več vidne.{{sfn|Tanyeli|2018|p=70}} Obstajajo tudi motivi, povezani s Seldžuškim cesarstvom.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=134}} Domneva se, da so bile nekatere figure in motivi spremenjeni med restavracijami, ki so potekale pred 19. stoletjem.{{sfn|Tanyeli|2018|p=71}}

Restavratorska dela na mostu so skozi leta zmanjšala število lokov na 172. Od teh jih je osem zakopanih pod zemljo, kar pomeni, da je zdaj 164 lokov.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=136}} Restavratorska dela leta 2021 si prizadevajo odkriti več teh zakopanih lokov.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ntv.com.tr/galeri/sanat/tarihi-uzunkoprunun-kaybolan-ayaklari-gun-yuzune-cikarilacak,q5mKVrK-HECGy3cECPgR0g/Ku7gVGnUy0qXRObuL-adPQ|title=Tarihi Uzunköprü'nün kaybolan ayakları gün yüzüne çıkarılacak|date=30 March 2018|access-date=28 May 2022|website=NTV|language=Turkish|archive-date=31 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531184655/https://www.ntv.com.tr/galeri/sanat/tarihi-uzunkoprunun-kaybolan-ayaklari-gun-yuzune-cikarilacak,q5mKVrK-HECGy3cECPgR0g/Ku7gVGnUy0qXRObuL-adPQ|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Na mostu sta dva balkona. Eden je nad lokoma 40 in 41 ter je dolg 3,40 metra krat 0,40 metra. Drugi balkon je nad lokoma 102 in 103 ter meri 9,40 metra krat 0,40 metra.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=139}}

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Literatura ===
{{refbegin}}
{{Div col|colwidth=30em}}
*{{cite book|last1=Kahraman|first1=Seyit Ali|last2=Dağlı|first2=Yücel|date=2011|title=Günümüz Türkçesiyle Evliya Çelebi Seyahatnâmesi|publisher=Yapı Kredi Yayınları|isbn=9789750824326|language=tr}}
*{{cite book|last=de La Mottraye|first=Aubry|translator-last1=Demirtaş|translator-first1=Nedim|date=2007|title=La Motraye Seyahatnamesi|trans-title=Travel Book of La Motraye|language=tr|location=Istanbul|publisher=İstiklal Kitabevi}}
*{{cite journal|last1=Özkök|first1=Mete Korhan|last2=Azsöz|first2=Gökben|last3=Erşan|first3=Şevket|date=15 May 2015|title=Erken ve Klasik Dönem (14.-17. Yy) Osmanlı Köprülerinin Tarihsel Gelişimlerinin ve Yapım Tekniklerinin İncelenmesi: Edirne/Uzunköprü Örneği|url=https://www.imo.org.tr/Eklenti/4518,175524322pdf.pdf?0&amp;_tag1=EF418697C6F9E40EF7A40E9C4367B05187544EFB|journal=3. Köprüler Viyadükler Sempozyumu|publisher=Union of Chambers of Turkish Engineers and Architects|access-date=2 August 2022|archive-date=2 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220802234621/https://www.imo.org.tr/Eklenti/4518%2C175524322pdf.pdf?0=&amp;_tag1=EF418697C6F9E40EF7A40E9C4367B05187544EFB|url-status=live|pages=129–142|isbn=9786050107425|language=tr}}
*{{cite journal|last=Singer|first=Amy|date=May 2016|title=Enter, Riding on an Elephant: How to Approach Early Ottoman Edirne|journal=Journal of the Ottoman and Turkish Studies Association| url=https://www.jstor.org/stable/10.2979/jottturstuass.3.1.06|access-date=3 August 2022|archive-date=2 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220802235446/https://www.jstor.org/stable/10.2979/jottturstuass.3.1.06|url-status=live|doi=10.2979/jottturstuass.3.1.06|issn=2376-0699|volume=3|issue=1 |pages=89–109|jstor=10.2979/jottturstuass.3.1.06 |url-access=subscription}}
*{{cite thesis|last=Şimşek|first=Mehmet|date=2019|title=19. Yüzyılda Cisr-i-Ergene Kazasında Nüfus ve Sosyal Yapı|url=http://acikerisim.nku.edu.tr:8080/xmlui/bitstream/handle/20.500.11776/3846/0063451.pdf?sequence=1&amp;isAllowed=y|type=Doctoral|publisher=Erciyes University|access-date=31 May 2022|archive-date=31 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531191802/http://acikerisim.nku.edu.tr:8080/xmlui/bitstream/handle/20.500.11776/3846/0063451.pdf?sequence=1&amp;isAllowed=y|url-status=live|language=tr}}
*{{cite journal|last1=Tanyeli|first1=Gülsün|date=February 2018|title=Türkiye Köprüleri|url=https://www.spo.org.tr/resimler/ekler/4129ae50197feaa_ek.pdf|journal=Mühendislik Mimarlık Öyküleri|publisher=Union of Chambers of Turkish Engineers and Architects|issue=8|pages=224|access-date=28 May 2022|isbn=9786050111606|archive-date=14 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210814172228/https://www.spo.org.tr/resimler/ekler/4129ae50197feaa_ek.pdf|url-status=live|language=tr}}
*{{Cite journal|last1=Yüksel|first1=Fethi Ahmet|last2=Bülbül|first2=Ahmet Hamdi|last3=Gündüz|first3=Müslüm|date=2011|title=Uzunköprü (Cisr-i Ergene)|url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/806741|issue=7|journal=Restorasyon ve Konservasyon Çalışmaları Dergisi|access-date=30 May 2022|pages=26–40|issn=1309-7016|archive-date=9 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220809172413/https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/806741|url-status=live|language=tr}}
{{div col end}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Uzunköprü Bridge}}

{{coord|41.2745|26.6784|type:landmark_region:TR|display=title}}

[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1443]]
[[Kategorija:Mostovi v Turčiji]]
[[Kategorija:Ločni mostovi]]
[[Kategorija:Kamniti mostovi]]</text>
      <sha1>h6h3363q3tryx9rv0eezeii200dtm89</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677947</id>
      <parentid>6677946</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T16:49:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dp</comment>
      <origin>6677947</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19212" sha1="s0m15dtuj811eecx93llab6ucwmejdw" xml:space="preserve">{{Infobox bridge
|bridge_name   = Uzunköprü (most)
|image         = Uzunköprü the Long Bridge approach from north 6365.jpg
|caption       = most Uzunköprü leta 2008
|official_name = 
|carries       =
|crosses       = reka Ergene
|locale        = Uzunköprü, [[Odrin]], Turčija
|maint         = 
|id            = 
|designer      = Muslihiddin
|design        = 
|material      = kamen
|spans         = 168
|pierswater    = 
|mainspan      = 
|length        = 1306,2 m
|width         = 6,80 m
|height        = 
|load          = 
|clearance     = 
|below         = 
|traffic       = 
|begin         = 1426 ali 1427
|complete      = 1443 ali 1444
|open          = 1444
|heritage      =
|collapsed     =
|preceded      =
|followed      =
|closed        = 2013 (težka vozila) &lt;br&gt; September 2021 (vsi)
|toll          = 
|map_cue       = 
|map_image     = 
|map_text      = 
|map_width     = 
|coordinates   = {{coord|41.2745|26.6784|type:landmark_region:TR|display=title,inline}}
|mapframe      = yes 
|mapframe-zoom = 6
|lat           = 
|long          = 
|extra         =  
}}
'''Uzunköprü''' (dobesedno prevedeno ''Dolgi most''), prej '''Cisr-i Ergene''', je osmanski [[kamniti most]] iz 15. stoletja čez reko Ergene v [[Odrin (provinca)|provinci Odrin]] v severozahodni [[Turčija|Turčiji]]. Most je dal ime bližnjemu mestu [[Uzunköprü]]. Trdijo, da je najdaljši kamniti most na svetu. Zgrajen je bil za lažji prehod reke Ergene za vojake med poplavami in za zamenjavo lesenega mostu; prejšnje konstrukcije so se hitro poslabšale ali uničile.

Gradnja mostu se je začela leta 1426 ali 1427 in končala leta 1443 ali 1444. Novo zgrajeni most je bil dolg 1392 metrov in je imel 174 lokov. Kamni vključujejo več figur in motivov, ki so bili sčasoma zamenjani.

Most je bil popravljen po [[potres]]ih in [[poplava]]h, zaradi česar se je zmanjšala njegova dolžina in število lokov. Leta 1971 so ga razširili na 6,80 metra in ga prekrili z jeklom in betonom. Leta 2013 je bila uporaba mostu prepovedana za težka vozila, saj so gradili alternativni betonski most. Most je bil septembra 2021 zaprt za promet zaradi drugega obnovitvenega projekta, potem ko so se nekaj let prej v kamnih začele pojavljati razpoke. Eden od ciljev obnove je izkopavanje nekaterih zakopanih lokov.

== Ozadje ==
Močvirnata narava območja je bila neprimerna za naselitev vse do [[Osmansko cesarstvo|osmanskega obdobja]]; prvi naseljenci so živeli v okoliških hribovitih predelih.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=135}} Občasne poplave pri Ergene so oteževale prehode osmanskih vojaških odprav v [[Rumelija|Rumelijo]].{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=26}}

Tla, kjer stoji most, imajo strukturo iz [[glina|gline]] in [[peščenjak]]a.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=135}} Na isti lokaciji je že pred sedanjo strukturo stalo več lesenih mostov. Lesene mostove so hitro uničili bodisi sovražniki bodisi poplave. Sultan [[Murat II.]] je ukazal zgraditi nov kamniti most, ki naj bo dolg in močan, da bi bil še vedno prehoden med poplavo.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=136}} Poleg tega je kamniti most zagotavljal varen prehod čez močvirno območje na poti [[Galipoli]]–[[Odrin]].{{Sfn|Singer|2016|p=97}}

== Zgodovina ==
=== Gradnja in odprtje ===
[[File:Uzunköprü the Long Bridge crossing the river 6362.jpg|thumb|Gradnja lokov nad hitro tekočo reko se je izkazala za tehnični izziv]]

Zemljišče, kjer naj bi bil zgrajen most Uzunköprü, je bilo treba najprej očistiti trnastih struktur in druge vegetacije,{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=28}} ki je nudila zavetje tatovom in nasilnežem.

Osmanski učenjaki se razlikujejo glede leta začetka gradnje mostu – po mnenju Hoce Sadeddina Efendija se je začela leta 1426/7, vendar je Karaçelebizade Abdülaziz Efendi{{efn|829 or 831 in the Islamic calendar respectively.&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Cite web|url=https://islamansiklopedisi.org.tr/uzunkopru--ergene|title=Uzunköprü|date=|access-date=28 May 2022|first1=Nesrin Çiçek|last1=Akçıl|website=İslâm Ansiklopedisi|archive-date=29 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211029105503/https://islamansiklopedisi.org.tr/uzunkopru--ergene|url-status=live|language=Turkish}}&lt;/ref&gt;}} zapisal, da se je gradnja mostu začela leta 1427/8, ki jo je zasnoval sultanov glavni arhitekt Muslihiddin in obrtnik Mehmed, dokončana pa je bila leta 1443/4.&lt;ref name=&quot;auto&quot; /&gt; 

Kamni so bili pridobljeni iz kamnolomov v bližnjih vaseh Yağmurca, Eskiköy in Hasırcıarnavut. Most je bil zgrajen iz vnaprej razrezanih blokov [[apnenec|apnenca]]. Za vezavo blokov so uporabljali horasansko malto, ki se ob stiku z zrakom počasi strdi. Na mestih, kjer opornikov ni bilo mogoče zgraditi na trdnem kamnitem temelju, so uporabili lesene pilote. Ni znano, ali so bili uporabljeni [[Keson (inženirstvo)|kesoni]], vendar verjetno ne, saj je večina del na mostu potekala v sušnih obdobjih, ko je bila gladina reke nižja.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=139}} Ko so bili temelji pripravljeni, so kamne, ki sestavljajo loke, položili z lesenimi kalupi v obliki lokov. V vlažnih obdobjih ali na mestih, kjer je tekla reka, so opaž namestili v posebne reže, kar je bil težaven postopek. To je razlog, zakaj je gradnja trajala šestnajst let.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=140}}

Most so poimenovali ''Cisr-i Ergene'' ('Ergenejski most'). Zgrajeni so bili tudi [[mošeja]], [[imaret]] in [[medresa]].{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=28}} Na zahodnem koncu je nastala vas Yaylar, na vzhodnem koncu pa mesto Uzunköprü (dobesedno Dolgi most),{{sfn|Şimşek|2019|p=7}} ki je ime dobilo po mostu. Veličastne otvoritvene slovesnosti mostu se je udeležil sultan, ki se je po zmagi v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] vračal v [[Konstantinopel]].{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=28}}

=== 16. do 20. stoletje ===
[[File:The Uzunköprü Bridge and mill in 1908.jpg|thumb|right|Most in njegov vodni mlin leta 1908]]

Prvič je znano, da je bil most Uzunköprü popravljen leta 1546, ko so bila opravljena dela na mostu in več mlinih na reki Ergene. Prva večja obnova je bila leta 1620. Most je bil leta 1718 preimenovan v ''Kasr-i Ergene'', vendar je prvotno ime dobil do leta 1727, ko je francoski raziskovalec Aubry de La Mottraye zapisal, da so lokalni prebivalci tako mesto kot most imenovali Uzunköprü.{{sfn|de La Mottraye|2007|p=396}}

Potem ko so se leta 1822/3 zaradi potresov in poplav zrušili štirje loki mostu, so bili namesto njih zgrajeni trije večji loki.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=137}} Potem ko je vrsta potresov, ki so se zgodili konec 19. stoletja in uničili tri loke leta 1901, sta bila zgrajena dva nova loka. Dokončana sta bila tri leta pozneje.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=137}}

Leta 1908 je občina z mostu odstranila kamnite bloke, da bi v mestu zgradila pitnike.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=32}} Leta 1956 je po posebej hudi zimi poplava odnesla zadnji od dveh mlinov na mostu.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|pp=30{{ndash}}31}} Leta 1957 je bil 25-metrski del pomola zasut, da bi ustvarili parkirišče.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=32}} Med letoma 1964 in 1971 je most obnovila Generalna direkcija za avtoceste, ki ga je razširila za 150 centimetrov na 6,80 metra in vrh prekrila z 20-centimetrsko jekleno-betonsko ploščadjo za dvosmerni promet.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=30}} Nastali gost promet, ki je uporabljal most, je povzročil hudo škodo na njegovi konstrukciji.&lt;ref name=&quot;TRT&quot; /&gt; Nastale vrzeli med kamni so bile leta 1993 zapolnjene s kamnito malto.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.dha.com.tr/gundem/tarihi-uzunkoprude-restorasyon-suruyor-2033914|title=Tarihi Uzunköprü'de restorasyon sürüyor|date=5 March 2022|access-date=31 May 2022|website=Demirören News Agency|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305112427/https://www.dha.com.tr/gundem/tarihi-uzunkoprude-restorasyon-suruyor-2033914|url-status=live|language=Turkish}}&lt;/ref&gt;

=== 21. stoletje ===
[[File:Uzunköprü - panoramio.jpg|thumb|right|220px|Znaki, ki označujejo prepoved težkega prometa na začetku mostu]]

Leta 2013 je bil odprt nov betonski most, zgrajen en kilometer stran in težkim vozilom je bila prepovedana uporaba zgodovinskega mostu.&lt;ref name=&quot;TRT&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.trthaber.com/haber/kultur-sanat/tarihi-uzunkoprude-restorasyon-calismalari-basladi-568425.html|title=Tarihi Uzunköprü'de restorasyon çalışmaları başladı|date=29 March 2021|access-date=10 June 2022|website=TRT Haber|language=tr|archive-date=20 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420110321/https://www.trthaber.com/haber/kultur-sanat/tarihi-uzunkoprude-restorasyon-calismalari-basladi-568425.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Leta 2015 je bil most dodan na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine v kategoriji Kulturno.&lt;ref name=&quot;UNE&quot;&gt;{{cite web |title=The Bridge of Uzunköprü |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6042/ |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=4 August 2023}}&lt;/ref&gt; Leta 2018 naj bi bila slika zgodovinskega mostu postavljena na prvo stran novega turškega potnega lista. Vendar je ministrstvo za notranje zadeve pomotoma uporabilo sliko mostu Meriç, medtem ko je bila fotografija še vedno označena kot Uzunköprü.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.hurriyet.com.tr/gundem/pasaportlara-uzunkopru-diye-meric-koprusunun-resmi-konulmus-41009565|title=Tartışma yaratan iddia: Yanlış fotoğraf kullanıldı|date=5 November 2018|access-date=1 June 2022|first1=Engin|last1=Özmen|website=Hürriyet|archive-date=7 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181107225929/http://www.hurriyet.com.tr/gundem/pasaportlara-uzunkopru-diye-meric-koprusunun-resmi-konulmus-41009565|url-status=live|language=tr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.cumhuriyet.com.tr/haber/pasaportlarda-uzunkopru-diye-yanlislikla-bakin-hangi-fotograf-kullanilmis-1132057|title=Pasaportlarda Uzunköprü diye yanlışlıkla bakın hangi fotoğraf kullanılmış|date=5 November 2018|access-date=1 June 2022|website=Cumhuriyet|archive-date=1 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220601105521/https://www.cumhuriyet.com.tr/haber/pasaportlarda-uzunkopru-diye-yanlislikla-bakin-hangi-fotograf-kullanilmis-1132057|url-status=live|language=tr}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 2019 so se na kamnih ob vznožju začele pojavljati razpoke, ki so bile vidne vsakih 50–60 metrov. Domačini so zahtevali, da se most obnovi v prvotno obliko, saj je odstopal od svoje oblike z obnovo leta 1971, in da se ohrani kot kulturna dobrina.&lt;ref name=&quot;auto2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.hurriyet.com.tr/gundem/catlaklar-olusan-tarihi-uzunkopru-icin-koruma-talebi-41110023|title=Çatlaklar oluşan tarihi Uzunköprü için koruma talebi|date=8 February 2019|access-date=31 May 2022|first1=Ali Can|last1=Zeray|website=Hürriyet|language=tr|archive-date=21 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191021193103/http://www.hurriyet.com.tr/gundem/catlaklar-olusan-tarihi-uzunkopru-icin-koruma-talebi-41110023|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Marca 2021 je bilo objavljeno, da je razpis za obnovo zaključen in da se bodo dela na mostu kmalu začela.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.aa.com.tr/tr/kultur-sanat/restorasyon-ihalesi-tamamlanan-tarihi-uzunkoprunun-onarimina-baslanacak/2162165|title=Restorasyon ihalesi tamamlanan tarihi Uzunköprü'nün onarımına başlanacak|date=2 March 2021|access-date=23 May 2022|first1=Cihan|last1=Demirci|website=Anadolu Agency|archive-date=23 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220523155148/https://www.aa.com.tr/tr/kultur-sanat/restorasyon-ihalesi-tamamlanan-tarihi-uzunkoprunun-onarimina-baslanacak/2162165|url-status=live|language=tr}}&lt;/ref&gt;

Septembra 2021 je bil most zaprt, da bi se lahko izvedla nadaljnja obnovitvena dela, vključno s popravilom 25 lokov, zamenjavo asfaltnobetonske cestne površine s kamni in zamenjavo morebitnih manjkajočih kamnitih blokov.&lt;ref name=&quot;TRT&quot; /&gt; Takrat je bilo objavljeno, da bo obnova trajala od tri do štiri leta.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.aa.com.tr/tr/gundem/tarihi-uzunkopru-restorasyon-calismalari-nedeniyle-trafige-kapatildi/2369780|title=Tarihi Uzunköprü, restorasyon çalışmaları nedeniyle trafiğe kapatıldı|date=20 September 2021|access-date=23 May 2022|first1=Gökhan|last1=Zobar|first2=Hakan Mehmet|last2=Şahin|website=Anadolu Agency|archive-date=23 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220523155147/https://www.aa.com.tr/tr/gundem/tarihi-uzunkopru-restorasyon-calismalari-nedeniyle-trafige-kapatildi/2369780|url-status=live|language=tr}}&lt;/ref&gt;

== Specifikacije ==
Uzunköprü je najdaljši kamniti most na svetu.&lt;ref name=&quot;UNE&quot; /&gt; Ko je bil prvič dokončan, je bil dolg 1392 metrov in širok 5,24 metra.&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt; Most je bil najdaljši v Osmanskem cesarstvu in kasneje v Turčiji, naziv, ki ga je nosil 530 let, vse do leta 1973, ko ga je prekosil [[Bosporski most]] v [[Carigrad]]u.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.turkiyegazetesi.com.tr/Genel/a52977.aspx?/Genel/a52977.aspx&amp;|title=Köprüler yaptırdım...|date=3 April 2000|access-date=31 May 2022|website=Türkiye|archive-date=31 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531192730/https://www.turkiyegazetesi.com.tr/Genel/a52977.aspx?%2FGenel%2Fa52977.aspx&amp;|url-status=live|language=tr}}&lt;/ref&gt;

Osmanski raziskovalec Evlija Čelebi je leta 1658 obiskal mesto Uzunköprü in most opisal kot dolg 2000 »raztegnjenih stopnic«.{{sfn|Kahraman|Dağlı|2011|p=184}} Leta 1978 je bila dolžina mostu izmerjena na 1266 metrov; leta 1989 je bila določena na 1254 metrov.{{sfn|Yüksel|Bülbül|Gündüz|2011|p=31}} Leta 2018 so ugotovili, da je most dolg 1306,2 metra, ko so ga izmerili za Guinnessovo knjigo rekordov.&lt;ref name=&quot;auto2&quot;/&gt;
[[File:Uzunköprü the Long Bridge to town 6385 (cropped).jpg|thumb|Figura tulipana in leva na mostu]]

Most je bil prvotno zgrajen s 174 loki, od katerih je imel največji razpon 14 metrov. Nekateri loki so koničasti, nekateri pa polkrožni.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=139}} Nekateri oporniki imajo rezbarije figur živali, kot so sloni, levi in ​​ptice, nekatere od njih pa niso več vidne.{{sfn|Tanyeli|2018|p=70}} Obstajajo tudi motivi, povezani s Seldžuškim cesarstvom.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=134}} Domneva se, da so bile nekatere figure in motivi spremenjeni med restavracijami, ki so potekale pred 19. stoletjem.{{sfn|Tanyeli|2018|p=71}}

Restavratorska dela na mostu so skozi leta zmanjšala število lokov na 172. Od teh jih je osem zakopanih pod zemljo, kar pomeni, da je zdaj 164 lokov.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=136}} Restavratorska dela leta 2021 si prizadevajo odkriti več teh zakopanih lokov.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ntv.com.tr/galeri/sanat/tarihi-uzunkoprunun-kaybolan-ayaklari-gun-yuzune-cikarilacak,q5mKVrK-HECGy3cECPgR0g/Ku7gVGnUy0qXRObuL-adPQ|title=Tarihi Uzunköprü'nün kaybolan ayakları gün yüzüne çıkarılacak|date=30 March 2018|access-date=28 May 2022|website=NTV|language=Turkish|archive-date=31 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531184655/https://www.ntv.com.tr/galeri/sanat/tarihi-uzunkoprunun-kaybolan-ayaklari-gun-yuzune-cikarilacak,q5mKVrK-HECGy3cECPgR0g/Ku7gVGnUy0qXRObuL-adPQ|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Na mostu sta dva balkona. Eden je nad lokoma 40 in 41 ter je dolg 3,40 metra krat 0,40 metra. Drugi balkon je nad lokoma 102 in 103 ter meri 9,40 metra krat 0,40 metra.{{sfn|Özkök|Azsöz|Erşan|2015|p=139}}

== Opombe ==
{{notelist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Literatura ===
{{refbegin}}
{{Div col|colwidth=30em}}
*{{cite book|last1=Kahraman|first1=Seyit Ali|last2=Dağlı|first2=Yücel|date=2011|title=Günümüz Türkçesiyle Evliya Çelebi Seyahatnâmesi|publisher=Yapı Kredi Yayınları|isbn=9789750824326|language=tr}}
*{{cite book|last=de La Mottraye|first=Aubry|translator-last1=Demirtaş|translator-first1=Nedim|date=2007|title=La Motraye Seyahatnamesi|trans-title=Travel Book of La Motraye|language=tr|location=Istanbul|publisher=İstiklal Kitabevi}}
*{{cite journal|last1=Özkök|first1=Mete Korhan|last2=Azsöz|first2=Gökben|last3=Erşan|first3=Şevket|date=15 May 2015|title=Erken ve Klasik Dönem (14.-17. Yy) Osmanlı Köprülerinin Tarihsel Gelişimlerinin ve Yapım Tekniklerinin İncelenmesi: Edirne/Uzunköprü Örneği|url=https://www.imo.org.tr/Eklenti/4518,175524322pdf.pdf?0&amp;_tag1=EF418697C6F9E40EF7A40E9C4367B05187544EFB|journal=3. Köprüler Viyadükler Sempozyumu|publisher=Union of Chambers of Turkish Engineers and Architects|access-date=2 August 2022|archive-date=2 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220802234621/https://www.imo.org.tr/Eklenti/4518%2C175524322pdf.pdf?0=&amp;_tag1=EF418697C6F9E40EF7A40E9C4367B05187544EFB|url-status=live|pages=129–142|isbn=9786050107425|language=tr}}
*{{cite journal|last=Singer|first=Amy|date=May 2016|title=Enter, Riding on an Elephant: How to Approach Early Ottoman Edirne|journal=Journal of the Ottoman and Turkish Studies Association| url=https://www.jstor.org/stable/10.2979/jottturstuass.3.1.06|access-date=3 August 2022|archive-date=2 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220802235446/https://www.jstor.org/stable/10.2979/jottturstuass.3.1.06|url-status=live|doi=10.2979/jottturstuass.3.1.06|issn=2376-0699|volume=3|issue=1 |pages=89–109|jstor=10.2979/jottturstuass.3.1.06 |url-access=subscription}}
*{{cite thesis|last=Şimşek|first=Mehmet|date=2019|title=19. Yüzyılda Cisr-i-Ergene Kazasında Nüfus ve Sosyal Yapı|url=http://acikerisim.nku.edu.tr:8080/xmlui/bitstream/handle/20.500.11776/3846/0063451.pdf?sequence=1&amp;isAllowed=y|type=Doctoral|publisher=Erciyes University|access-date=31 May 2022|archive-date=31 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531191802/http://acikerisim.nku.edu.tr:8080/xmlui/bitstream/handle/20.500.11776/3846/0063451.pdf?sequence=1&amp;isAllowed=y|url-status=live|language=tr}}
*{{cite journal|last1=Tanyeli|first1=Gülsün|date=February 2018|title=Türkiye Köprüleri|url=https://www.spo.org.tr/resimler/ekler/4129ae50197feaa_ek.pdf|journal=Mühendislik Mimarlık Öyküleri|publisher=Union of Chambers of Turkish Engineers and Architects|issue=8|pages=224|access-date=28 May 2022|isbn=9786050111606|archive-date=14 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210814172228/https://www.spo.org.tr/resimler/ekler/4129ae50197feaa_ek.pdf|url-status=live|language=tr}}
*{{Cite journal|last1=Yüksel|first1=Fethi Ahmet|last2=Bülbül|first2=Ahmet Hamdi|last3=Gündüz|first3=Müslüm|date=2011|title=Uzunköprü (Cisr-i Ergene)|url=https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/806741|issue=7|journal=Restorasyon ve Konservasyon Çalışmaları Dergisi|access-date=30 May 2022|pages=26–40|issn=1309-7016|archive-date=9 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220809172413/https://dergipark.org.tr/tr/download/article-file/806741|url-status=live|language=tr}}
{{div col end}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Uzunköprü Bridge}}

[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1443]]
[[Kategorija:Mostovi v Turčiji]]
[[Kategorija:Ločni mostovi]]
[[Kategorija:Kamniti mostovi]]</text>
      <sha1>s0m15dtuj811eecx93llab6ucwmejdw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Uzunköprü (most)</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602842</id>
    <revision>
      <id>6677948</id>
      <timestamp>2026-05-19T16:50:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Turčija}}«</comment>
      <origin>6677948</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="74" sha1="nenc4olyvu6ewnj996rjywgphtj90cd" xml:space="preserve">{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema=Geografija |država=Turčija}}</text>
      <sha1>nenc4olyvu6ewnj996rjywgphtj90cd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Hong Kongu</title>
    <ns>14</ns>
    <id>602843</id>
    <revision>
      <id>6677958</id>
      <timestamp>2026-05-19T17:06:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6677958</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="175" sha1="c7eidtc2dhrpxefbe5c314o8knvvhm4" xml:space="preserve">{{ktgr|predavateljih na [[Univerza v Hong Kongu|Univerzi v Hong Kongu]]}}

[[Kategorija:Univerza v Hong Kongu]]
[[Kategorija:Predavatelji po univerzah na Kitajskem|Hong Kong]]</text>
      <sha1>c7eidtc2dhrpxefbe5c314o8knvvhm4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Predavatelji po univerzah na Kitajskem</title>
    <ns>14</ns>
    <id>602844</id>
    <revision>
      <id>6677959</id>
      <timestamp>2026-05-19T17:07:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6677959</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="169" sha1="gk2ua3vfdvtagda5qlqun3kk8npu9ch" xml:space="preserve">{{ktgr|predavateljih po univerzah na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]]}}

[[Kategorija:Univerze na Kitajskem| ]]
[[Kategorija:Predavatelji po univerzah|Kitajska]]</text>
      <sha1>gk2ua3vfdvtagda5qlqun3kk8npu9ch</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Transsaharska cesta</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602846</id>
    <revision>
      <id>6678011</id>
      <timestamp>2026-05-19T19:24:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »Ali lahko prosim, da v naslovu v infopolju '''ne piše avtocesta''', ker to to ni ampak samo '''cesta'''.--~~~~«</comment>
      <origin>6678011</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="209" sha1="26nnaq18djmp32zo3fooj3n5ahlzhrp" xml:space="preserve">Ali lahko prosim, da v naslovu v infopolju '''ne piše avtocesta''', ker to to ni ampak samo '''cesta'''.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:24, 19. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>26nnaq18djmp32zo3fooj3n5ahlzhrp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678170</id>
      <parentid>6678011</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:44:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <origin>6678170</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="228" sha1="324ys7a97sefbalvf0zyjdt7hctudud" xml:space="preserve">{{Ping|Pinky sl}}

Ali lahko prosim, da v naslovu v infopolju '''ne piše avtocesta''', ker to to ni ampak samo '''cesta'''.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:24, 19. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>324ys7a97sefbalvf0zyjdt7hctudud</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>L.C. Graves</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602847</id>
    <revision>
      <id>6678029</id>
      <timestamp>2026-05-19T20:41:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29989-96</username>
        <id>260208</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6678029</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2847" sha1="jbiixi5gsv6tufg21gw5en35ri6znrm" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=L.C. Graves|birth_date=[[8. oktober]] [[1918]]|birth_place=[[Teksas]]|death_date=[[11. februar]] [[1995]] (76 let)|death_place=[[Teksas]]|image=Lee Harvey Oswald being shot by Jack Ruby as Oswald is being moved by police, 1963.jpg|caption=Graves (desno z črnim klobukom) tik preden je bil Oswald ustreljen.|citizenship=[[ZDA]]|occupation=[[policist]], [[kriminalist]]}}

'''L.C. Graves''', [[Američani|ameriški]] [[policist]] in [[kriminalist]], * [[8. oktober]] [[1918]] [[Camp County]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[11. februar]] [[1995]] [[Kaufman, Teksas|Kaufman]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. 

Graves je kot kriminalist za umore delal na policijski postaji Dallas. Pištolo je vzel lastniku nočnega kluba [[Jack Ruby|Jacku Rubyju]], potem ko je Ruby ustrelil [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]], [[Atentat na Johna Kennedyja|domnevnega atentatorja na]] [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]].&lt;ref name=&quot;c&quot;&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=7uT-47ysB5MC&amp;pg=PA375|title=No More Silence: An Oral History of the Assassination of President Kennedy|page=375|publisher=University of North Texas Press|first=Larry|last=Sneed|date=2002|isbn=9781574411485|via=[[Google Books]]}}&lt;/ref&gt;

Graves se je rodil v okrožju Camp v Teksasu in je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] služil v ameriški vojski. Graves je od leta 1949 do 1970 delal za policijsko postajo v [[Dallas, Teksas|Dallasu]]. Leta 1963 je delal na oddelku za umore in rope kot detektiv. Graves in njegov kolega detektiv [[Jim Leavelle]] sta bila dodeljena Oswaldu kot spremljevalca pri premestitvi Oswalda v okrajni zapor v Dallasu. Potem, ko je Ruby ustrelil Oswalda, mu je Graves vzel revolver Colt Cobra iz rok. Graves je marca in aprila 1964 pričal pred Warrenovo komisijo. Graves je bil tudi svak policijskega detektiva [[Paul Bentley|Paula Bentleyja]], ki je aretiral Leeja Harveyja Oswalda.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.nytimes.com/2008/07/25/us/25bentley.html|title=Paul Bentley, 87, Dies; Detective Arrested Oswald|work=[[The New York Times]]|date=July 25, 2008|access-date=June 5, 2022|first=Dennis|last=Hevesi}}&lt;/ref&gt;

Graves je umrl 11. februarja 1995 zaradi [[Srčno popuščanje|srčnega popuščanja]] v bolnišnici Presbyterian v Kaufmanu v Teksasu v starosti 76 let. Pokopan je bil na pokopališču Grove Hill.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=LWtqCgAAQBAJ|title=Where Are They Buried?: How Did They Die? Fitting Ends and Final Resting Places of the Famous, Infamous, and Noteworthy|page=539|first=Tod|last=Benoit|publisher=Hachette Books|date=September 29, 2015|isbn=9780316391962|via=[[Google Books]]}}&lt;/ref&gt; 

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Rojeni leta 1918]]
[[Kategorija:Umrli leta 1995]]
[[Kategorija:Ameriški policisti]]</text>
      <sha1>jbiixi5gsv6tufg21gw5en35ri6znrm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678030</id>
      <parentid>6678029</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:42:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6678030</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2847" sha1="n9z046l0nwbdqscof2veei9uewt2vvg" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=L.C. Graves|birth_date=[[8. oktober]] [[1918]]|birth_place=[[Teksas]]|death_date=[[11. februar]] [[1995]] (76 let)|death_place=[[Teksas]]|image=Lee Harvey Oswald being shot by Jack Ruby as Oswald is being moved by police, 1963.jpg|caption=Graves (desno z črnim klobukom) tik preden je bil Oswald ustreljen.|citizenship=[[ZDA]]|occupation=[[policist]], [[kriminalist]]}}

'''L.C. Graves''', [[Američani|ameriški]] [[policist]] in [[kriminalist]], * [[8. oktober]] [[1918]] [[Camp County]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[11. februar]] [[1995]] [[Kaufman, Teksas|Kaufman]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. 

Graves je kot kriminalist za umore delal na policijski postaji Dallas. Pištolo je vzel lastniku nočnega kluba [[Jack Ruby|Jacku Rubyju]], potem ko je Ruby ustrelil [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]], [[Atentat na Johna Kennedyja|domnevnega atentatorja na]] [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]].&lt;ref name=&quot;c&quot;&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=7uT-47ysB5MC&amp;pg=PA375|title=No More Silence: An Oral History of the Assassination of President Kennedy|page=375|publisher=University of North Texas Press|first=Larry|last=Sneed|date=2002|isbn=9781574411485|via=[[Google Books]]}}&lt;/ref&gt;

Graves se je rodil v okrožju Camp v Teksasu in je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] služil v ameriški vojski. Graves je od leta 1949 do 1970 delal za policijsko postajo v [[Dallas, Teksas|Dallasu]]. Leta 1963 je delal na oddelku za umore in rope kot detektiv. Graves in njegov kolega detektiv [[Jim Leavelle]] sta bila določena Oswaldu kot spremljevalca pri premestitvi Oswalda v okrajni zapor v Dallasu. Potem, ko je Ruby ustrelil Oswalda, mu je Graves vzel revolver Colt Cobra iz rok. Graves je marca in aprila 1964 pričal pred Warrenovo komisijo. Graves je bil tudi svak policijskega detektiva [[Paul Bentley|Paula Bentleyja]], ki je aretiral Leeja Harveyja Oswalda.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.nytimes.com/2008/07/25/us/25bentley.html|title=Paul Bentley, 87, Dies; Detective Arrested Oswald|work=[[The New York Times]]|date=July 25, 2008|access-date=June 5, 2022|first=Dennis|last=Hevesi}}&lt;/ref&gt;

Graves je umrl 11. februarja 1995 zaradi [[Srčno popuščanje|srčnega popuščanja]] v bolnišnici Presbyterian v Kaufmanu v Teksasu v starosti 76 let. Pokopan je bil na pokopališču Grove Hill.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=LWtqCgAAQBAJ|title=Where Are They Buried?: How Did They Die? Fitting Ends and Final Resting Places of the Famous, Infamous, and Noteworthy|page=539|first=Tod|last=Benoit|publisher=Hachette Books|date=September 29, 2015|isbn=9780316391962|via=[[Google Books]]}}&lt;/ref&gt; 

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Rojeni leta 1918]]
[[Kategorija:Umrli leta 1995]]
[[Kategorija:Ameriški policisti]]</text>
      <sha1>n9z046l0nwbdqscof2veei9uewt2vvg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678031</id>
      <parentid>6678030</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T20:44:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6678031</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2898" sha1="ly7t0mjamnu8f3qzk8xs3bw8ray8lmh" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=L.C. Graves|birth_date=[[8. oktober]] [[1918]]|birth_place=[[Teksas]]|death_date=[[11. februar]] [[1995]] (76 let)|death_place=[[Teksas]]|image=Lee Harvey Oswald being shot by Jack Ruby as Oswald is being moved by police, 1963.jpg|caption=Graves (desno z črnim klobukom) tik preden je bil Oswald ustreljen.|citizenship=[[ZDA]]|occupation=[[policist]], [[kriminalist]]}}

'''L.C. Graves''', [[Američani|ameriški]] [[policist]] in [[kriminalist]], * [[8. oktober]] [[1918]] [[Camp County]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[11. februar]] [[1995]] [[Kaufman, Teksas|Kaufman]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. 

Graves je kot kriminalist za umore delal na policijski postaji Dallas. Pištolo je vzel lastniku nočnega kluba [[Jack Ruby|Jacku Rubyju]], potem ko je Ruby ustrelil [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]], [[Atentat na Johna Kennedyja|domnevnega atentatorja na]] [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]].&lt;ref name=&quot;c&quot;&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=7uT-47ysB5MC&amp;pg=PA375|title=No More Silence: An Oral History of the Assassination of President Kennedy|page=375|publisher=University of North Texas Press|first=Larry|last=Sneed|date=2002|isbn=9781574411485|via=[[Google Books]]}}&lt;/ref&gt;

Graves se je rodil v okrožju Camp v Teksasu in je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] služil v ameriški vojski. Graves je od leta 1949 do 1970 delal za policijsko postajo v [[Dallas, Teksas|Dallasu]]. Leta 1963 je delal na oddelku za umore in rope kot detektiv. Graves in njegov kolega detektiv [[Jim Leavelle]] sta bila določena Oswaldu kot spremljevalca pri premestitvi Oswalda v okrajni zapor v Dallasu. Potem, ko je Ruby ustrelil Oswalda, mu je Graves vzel revolver Colt Cobra iz rok. Graves je marca in aprila 1964 pričal pred Warrenovo komisijo. Graves je bil tudi svak policijskega detektiva [[Paul Bentley|Paula Bentleyja]], ki je aretiral Leeja Harveyja Oswalda.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.nytimes.com/2008/07/25/us/25bentley.html|title=Paul Bentley, 87, Dies; Detective Arrested Oswald|work=[[The New York Times]]|date=July 25, 2008|access-date=June 5, 2022|first=Dennis|last=Hevesi}}&lt;/ref&gt;

Graves je umrl 11. februarja 1995 zaradi [[Srčno popuščanje|srčnega popuščanja]] v bolnišnici Presbyterian v Kaufmanu v Teksasu v starosti 76 let. Pokopan je bil na pokopališču Grove Hill.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=LWtqCgAAQBAJ|title=Where Are They Buried?: How Did They Die? Fitting Ends and Final Resting Places of the Famous, Infamous, and Noteworthy|page=539|first=Tod|last=Benoit|publisher=Hachette Books|date=September 29, 2015|isbn=9780316391962|via=[[Google Books]]}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Atentat na Johna Kennedyja]] 

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
[[Kategorija:Rojeni leta 1918]]
[[Kategorija:Umrli leta 1995]]
[[Kategorija:Ameriški policisti]]</text>
      <sha1>ly7t0mjamnu8f3qzk8xs3bw8ray8lmh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Adaptivna radioterapija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602848</id>
    <revision>
      <id>6678038</id>
      <timestamp>2026-05-19T20:58:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Peterlin</username>
        <id>8</id>
      </contributor>
      <comment>Seminarska naloga Petra Boškovskega pri predmetu Specialne tehnike v radioterapiji, 2024</comment>
      <origin>6678038</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7759" sha1="d16nb5oedglleyblo7p7r74njo8z02v" xml:space="preserve">'''Adaptivna radioterapija''' (skrajšano ART) predstavlja inovativni pristop na področju [[Radioterapija|radioterapije]], ki uporablja napredne tehnologije za slikanje in inteligentne algoritme za samodejno prilagajanje radioterapevtskih načrtov v realnem času. Ta metodologija omogoča individualizirano zdravljenje z namenom izboljšanja natančnosti in učinkovitosti radioterapije, hkrati pa zmanjšuje neželene učinke na zdrava tkiva. Glavni cilj ART je izboljšati učinke radioterapije pri bolnikih z rakom. S dinamičnim prilagajanjem radioterapevtskih načrtov glede na spremembe v [[Anatomija|anatomiji]] bolnikov in značilnosti [[Tumor|tumorja]], ta tehnika cilja na maksimalno dostavo [[Absorbirana doza|doze]] sevanja v tumor, hkrati pa jo zmanjšuje na okoliška zdrava tkiva. Z omogočanjem personaliziranega in natančnega pristopa k zdravljenju, adaptivna radioterapija izboljšuje kakovost življenja bolnikov in izid zdravljenja, kar jo naredi kritično pomembno v sodobni medicinski praksi.

=== Komponente ART ===
Princip ART temelji na tehničnih komponentah v treh glavnih področjih: [[Slikovno vodena radioterapija|slikovno vodenje]], verifikacija [[Absorbirana doza|doze]] in prilagoditev obsevalnega načrta.

==== Slikovno vodenje ====
Vloga slik je pomembna v vsakem vidiku radioterapije, od določanja stadija bolezni, konturiranja struktur, načrtovanja tretmaja, verifikacije, do odziva na zdravljenje in njegove ocene. Na področju ART vodenje s slikami zagotavlja vhodne informacije in vizualizacijo anatomije ter omogoča določanje, kako se dnevna anatomija razlikuje od radioterapevtskega načrta. Vodenje s slikami običajno vključuje dve fazi: pridobivanje tridimenzionalnih slik in registracija slik.

==== Verifikacija doze ====
Verifikacija doze je mehanizem, ki služi za pridobivanje informacij o dozimetrični točnosti frakcioniranega zdravljenja. V ART se verifikacija doze izvaja preko procesa dnevne verifikacije doze in analize kumulativne doze.

==== Prilagoditev obsevalnega načrta ====
To predstavlja pomemben del procesa. Temelji na uporabi informacij, pridobljenih s sledenjem s slikami kot vhodnimi, kar pomaga pri zmanjševanju razlik med načrtovano in trenutno anatomijo bolnika. Glavni cilj je doseči optimalno pokritost ciljne regije in zaščititi organe pred tveganjem. To vključuje različne metode in protokole, ki jih lahko razvrstimo v štiri glavne skupine: spletno repozicioniranje, nespletno re-načrtovanje, spletna prilagoditev in hibridne strategije prilagajanja načrta.

# '''Sprotno repozicioniranje.''' Po Wu et al. (2011)&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Wu|first=Qingrong Jackie|last2=Li|first2=Taoran|last3=Wu|first3=Qiuwen|last4=Yin|first4=Fang-Fang|date=2011-05|title=Adaptive Radiation Therapy: Technical Components and Clinical Applications|url=https://journals.lww.com/00130404-201105000-00007|magazine=The Cancer Journal|language=en|volume=17|issue=3|pages=182–189|doi=10.1097/PPO.0b013e31821da9d8|issn=1528-9117}}&lt;/ref&gt; je to prva stopnja adaptivne radioterapije, ki se uporablja v klinikah z intenzivno vodenjem radioterapije (IGRT). Preko tega procesa se korigira položaj bolnika v realnem času z uporabo dnevnih slik s spremembo v cilju od načrtovane anatomije. Chung et al. (2004) opisuje metode in tehnike, ki uporabljajo fiducialne markerje in računalniške tomografske slike za poravnavanje mehkih tkiv. Vendar samo spletno repozicioniranje ni dovolj za popolno korekcijo dozimetričnega deficita zaradi dnevnih sprememb v ciljni regiji.
# '''Nesprotno ponovno načrtovanje.''' Nesprotno ponovno načrtovanje predstavlja proces v adaptivni radioterapiji, kjer se izdela nov obsevalni načrt za zdravljenje, nadgrajen ali spremenjen od predhodno izdelanega načrta. To ponovno načrtovanje se dogaja v nesprotnem načinu, torej ne v času, ko se bolnik zdravi. Uporaba nesprotnega ponovnega načrtovanja omogoča zdravnikom raziskovalcem analizo podatkov in spremembo načrta zdravljenja pravočasno pred naslednjo fazo zdravljenja. To lahko vključuje korekcije doze, spremembe v ciljni regiji ali druge vidike načrta z namenom izboljšanja učinkovitosti in varnosti radioterapije.
# '''Sprotna prilagoditev.''' To je tehnika, ki se uporablja v ART za zaznavanje dnevnih sprememb v anatomiji pred začetkom zdravljenja. Ta tehnika vključuje različne metode optimizacije, ki se uporabljajo v realnem času na dnevne anatomske strukture. Nekatere tehnike vključujejo modifikacijo multilistnega kolimatorja (MLC), ki omogoča prilagoditev položaja glede na ciljno regijo.
# '''Hibridne strategije za prilagajanje načrta.''' Te strategije vključujejo kombinacijo različnih tehnik za korekcijo dnevnih anatomskih sprememb, da se doseže optimalno pokritje ciljne regije in zaščita organov pred tveganjem. Najbolj učinkovite so, ko se kombinira sprotno repozicioniranje z nesprotnim ali spletnim ponovnim optimiziranjem. To lahko privede do dodatnega zmanjšanja varnostnih robov do 2.00 mm za bolnike z nizkim in srednjim tveganjem raka prostate s pokritjem ciljne regije z 99%.

=== Adaptivna radioterapija za anatomske spremembe ===
Adaptivna radioterapija za anatomske spremembe se nanaša na pristop, ki se uporablja za zaznavanje variacij v anatomiji bolnika, ki se pojavijo med načrtovanjem zdravljenja in njegovo izvedbo, kot tudi med potekom radioterapije. Te spremembe se lahko pojavijo v različnih oblikah,

kot so spremembe v drži bolnika, premikanje tumorja, izguba telesne teže ali regresija tumorja. Prav tako se anatomske spremembe nanašajo na spremembe v različnih časovnih okvirih, od sekund za srčno in respiratorno gibanje do minut za polnjenje ledvic in peristaltično gibanje.

Za reševanje teh anatomskih sprememb adaptivna radioterapija uporablja povratne informacije iz slik za kvantifikacijo in modifikacijo načrtov zdravljenja v skladu z novimi anatomskimi pogoji. To omogoča večjo natančnost in preciznost pri dostavi sevanja, kar lahko vodi do zmanjšane toksičnosti na okoliška zdrava tkiva, izboljšanje kontrole tumorja in optimizacijo doze.

=== Klinična uporaba adaptivne radioterapije ===
V klinični praksi se adaptivna radioterapija (ART) uporablja kot personalizirano zdravljenje različnih vrst raka. Pri zdravljenju raka prostate je ART učinkovita pri upravljanju sprememb v anatomski poziciji in velikosti ciljne regije med frakcijami, kar vodi do boljšega pokritja ciljne regije in zmanjšanja toksičnosti na okoliška zdrava tkiva. Albosaabar et al. (2024) izpostavljajo zdravljenje raka glave in vratu kot &quot;eno izmed najbolj kompleksnih in natančnih strategij zaradi majhnih in prekrivajočih se struktur v tem delu telesa in njegove radiološke občutljivosti&quot;. ART za glavo in vrat se uporablja za prilagajanje terapevtskih načrtov glede na pomembne spremembe v anatomiji zaradi izgube telesne teže pri bolnikih. Potencialna implementacija adaptivne radioterapije za raka na drugih lokacijah, kot so ledvice in mehur, se raziskuje kot strategija za izboljšanje kliničnega izida in personalizirano zdravljenje. S vsako novo implementacijo adaptivna radioterapija odpira nove možnosti za razvoj kliničnih protokolov in izboljšanje kakovosti oskrbe bolnikov.

=== Prihodnji razvoj ===
V prihodnosti bo adaptivna radioterapija še naprej napredovala kot pomemben del onkološkega zdravljenja. Z vidika tehnoloških inovacij in napredka na področju radiološke tehnologije se pričakuje razvoj novih naprednih algoritmov in metod za samodejno prilagajanje terapevtskih načrtov glede na anatomske spremembe bolnikov. To bo omogočilo posebej natančno in individualizirano zdravljenje, z namenom izboljšanja kliničnih izidov in zmanjšanja tveganja za neželene učinke terapije.</text>
      <sha1>d16nb5oedglleyblo7p7r74njo8z02v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678039</id>
      <parentid>6678038</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T21:03:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Peterlin</username>
        <id>8</id>
      </contributor>
      <comment>podnaslovi skladnejši z ostalimi članki; dodal kategorijo</comment>
      <origin>6678039</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7835" sha1="6ky2l4s68mq3vavacutyjvkjy30lkm3" xml:space="preserve">'''Adaptivna radioterapija''' (skrajšano ART) predstavlja inovativni pristop na področju [[Radioterapija|radioterapije]], ki uporablja napredne tehnologije za slikanje in inteligentne algoritme za samodejno prilagajanje radioterapevtskih načrtov v realnem času. Ta metodologija omogoča individualizirano zdravljenje z namenom izboljšanja natančnosti in učinkovitosti radioterapije, hkrati pa zmanjšuje neželene učinke na zdrava tkiva. Glavni cilj ART je izboljšati učinke radioterapije pri bolnikih z rakom. S dinamičnim prilagajanjem radioterapevtskih načrtov glede na spremembe v [[Anatomija|anatomiji]] bolnikov in značilnosti [[Tumor|tumorja]], ta tehnika cilja na maksimalno dostavo [[Absorbirana doza|doze]] sevanja v tumor, hkrati pa jo zmanjšuje na okoliška zdrava tkiva. Z omogočanjem personaliziranega in natančnega pristopa k zdravljenju, adaptivna radioterapija izboljšuje kakovost življenja bolnikov in izid zdravljenja, kar jo naredi kritično pomembno v sodobni medicinski praksi.

== Komponente ART ==
Princip ART temelji na tehničnih komponentah v treh glavnih področjih: [[Slikovno vodena radioterapija|slikovno vodenje]], verifikacija [[Absorbirana doza|doze]] in prilagoditev obsevalnega načrta.

=== Slikovno vodenje ===
Vloga slik je pomembna v vsakem vidiku radioterapije, od določanja stadija bolezni, konturiranja struktur, načrtovanja tretmaja, verifikacije, do odziva na zdravljenje in njegove ocene. Na področju ART vodenje s slikami zagotavlja vhodne informacije in vizualizacijo anatomije ter omogoča določanje, kako se dnevna anatomija razlikuje od radioterapevtskega načrta. Vodenje s slikami običajno vključuje dve fazi: pridobivanje tridimenzionalnih slik in registracija slik.

=== Verifikacija doze ===
Verifikacija doze je mehanizem, ki služi za pridobivanje informacij o dozimetrični točnosti frakcioniranega zdravljenja. V ART se verifikacija doze izvaja preko procesa dnevne verifikacije doze in analize kumulativne doze.

=== Prilagoditev obsevalnega načrta ===
To predstavlja pomemben del procesa. Temelji na uporabi informacij, pridobljenih s sledenjem s slikami kot vhodnimi, kar pomaga pri zmanjševanju razlik med načrtovano in trenutno anatomijo bolnika. Glavni cilj je doseči optimalno pokritost ciljne regije in zaščititi organe pred tveganjem. To vključuje različne metode in protokole, ki jih lahko razvrstimo v štiri glavne skupine: spletno repozicioniranje, nespletno re-načrtovanje, spletna prilagoditev in hibridne strategije prilagajanja načrta.

# '''Sprotno repozicioniranje.''' Po Wu et al. (2011)&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Wu|first=Qingrong Jackie|last2=Li|first2=Taoran|last3=Wu|first3=Qiuwen|last4=Yin|first4=Fang-Fang|date=2011-05|title=Adaptive Radiation Therapy: Technical Components and Clinical Applications|url=https://journals.lww.com/00130404-201105000-00007|magazine=The Cancer Journal|language=en|volume=17|issue=3|pages=182–189|doi=10.1097/PPO.0b013e31821da9d8|issn=1528-9117}}&lt;/ref&gt; je to prva stopnja adaptivne radioterapije, ki se uporablja v klinikah z intenzivno vodenjem radioterapije (IGRT). Preko tega procesa se korigira položaj bolnika v realnem času z uporabo dnevnih slik s spremembo v cilju od načrtovane anatomije. Chung et al. (2004) opisuje metode in tehnike, ki uporabljajo fiducialne markerje in računalniške tomografske slike za poravnavanje mehkih tkiv. Vendar samo spletno repozicioniranje ni dovolj za popolno korekcijo dozimetričnega deficita zaradi dnevnih sprememb v ciljni regiji.
# '''Nesprotno ponovno načrtovanje.''' Nesprotno ponovno načrtovanje predstavlja proces v adaptivni radioterapiji, kjer se izdela nov obsevalni načrt za zdravljenje, nadgrajen ali spremenjen od predhodno izdelanega načrta. To ponovno načrtovanje se dogaja v nesprotnem načinu, torej ne v času, ko se bolnik zdravi. Uporaba nesprotnega ponovnega načrtovanja omogoča zdravnikom raziskovalcem analizo podatkov in spremembo načrta zdravljenja pravočasno pred naslednjo fazo zdravljenja. To lahko vključuje korekcije doze, spremembe v ciljni regiji ali druge vidike načrta z namenom izboljšanja učinkovitosti in varnosti radioterapije.
# '''Sprotna prilagoditev.''' To je tehnika, ki se uporablja v ART za zaznavanje dnevnih sprememb v anatomiji pred začetkom zdravljenja. Ta tehnika vključuje različne metode optimizacije, ki se uporabljajo v realnem času na dnevne anatomske strukture. Nekatere tehnike vključujejo modifikacijo multilistnega kolimatorja (MLC), ki omogoča prilagoditev položaja glede na ciljno regijo.
# '''Hibridne strategije za prilagajanje načrta.''' Te strategije vključujejo kombinacijo različnih tehnik za korekcijo dnevnih anatomskih sprememb, da se doseže optimalno pokritje ciljne regije in zaščita organov pred tveganjem. Najbolj učinkovite so, ko se kombinira sprotno repozicioniranje z nesprotnim ali spletnim ponovnim optimiziranjem. To lahko privede do dodatnega zmanjšanja varnostnih robov do 2.00 mm za bolnike z nizkim in srednjim tveganjem raka prostate s pokritjem ciljne regije z 99%.

== Adaptivna radioterapija za anatomske spremembe ==
Adaptivna radioterapija za anatomske spremembe se nanaša na pristop, ki se uporablja za zaznavanje variacij v anatomiji bolnika, ki se pojavijo med načrtovanjem zdravljenja in njegovo izvedbo, kot tudi med potekom radioterapije. Te spremembe se lahko pojavijo v različnih oblikah,

kot so spremembe v drži bolnika, premikanje tumorja, izguba telesne teže ali regresija tumorja. Prav tako se anatomske spremembe nanašajo na spremembe v različnih časovnih okvirih, od sekund za srčno in respiratorno gibanje do minut za polnjenje ledvic in peristaltično gibanje.

Za reševanje teh anatomskih sprememb adaptivna radioterapija uporablja povratne informacije iz slik za kvantifikacijo in modifikacijo načrtov zdravljenja v skladu z novimi anatomskimi pogoji. To omogoča večjo natančnost in preciznost pri dostavi sevanja, kar lahko vodi do zmanjšane toksičnosti na okoliška zdrava tkiva, izboljšanje kontrole tumorja in optimizacijo doze.

== Klinična uporaba adaptivne radioterapije ==
V klinični praksi se adaptivna radioterapija (ART) uporablja kot personalizirano zdravljenje različnih vrst [[Rak (bolezen)|raka]]. Pri zdravljenju raka prostate je ART učinkovita pri upravljanju sprememb v anatomski poziciji in velikosti ciljne regije med frakcijami, kar vodi do boljšega pokritja ciljne regije in zmanjšanja toksičnosti na okoliška zdrava tkiva. Albosaabar et al. (2024) izpostavljajo zdravljenje raka glave in vratu kot &quot;eno izmed najbolj kompleksnih in natančnih strategij zaradi majhnih in prekrivajočih se struktur v tem delu telesa in njegove radiološke občutljivosti&quot;. ART za glavo in vrat se uporablja za prilagajanje terapevtskih načrtov glede na pomembne spremembe v anatomiji zaradi izgube telesne teže pri bolnikih. Potencialna implementacija adaptivne radioterapije za raka na drugih lokacijah, kot so ledvice in mehur, se raziskuje kot strategija za izboljšanje kliničnega izida in personalizirano zdravljenje. S vsako novo implementacijo adaptivna radioterapija odpira nove možnosti za razvoj kliničnih protokolov in izboljšanje kakovosti oskrbe bolnikov.

=== Prihodnji razvoj ===
V prihodnosti bo adaptivna radioterapija še naprej napredovala kot pomemben del onkološkega zdravljenja. Z vidika tehnoloških inovacij in napredka na področju radiološke tehnologije se pričakuje razvoj novih naprednih algoritmov in metod za samodejno prilagajanje terapevtskih načrtov glede na anatomske spremembe bolnikov. To bo omogočilo posebej natančno in individualizirano zdravljenje, z namenom izboljšanja kliničnih izidov in zmanjšanja tveganja za neželene učinke terapije.

== Sklici ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Radioterapija| ]]</text>
      <sha1>6ky2l4s68mq3vavacutyjvkjy30lkm3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678041</id>
      <parentid>6678039</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T21:09:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Peterlin</username>
        <id>8</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Morda odpravil napakico v sklicu na članek Wu in sod.?</comment>
      <origin>6678041</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7836" sha1="a8hkwtodunvszz7xi1m66xgbp6nb0hj" xml:space="preserve">'''Adaptivna radioterapija''' (skrajšano ART) predstavlja inovativni pristop na področju [[Radioterapija|radioterapije]], ki uporablja napredne tehnologije za slikanje in inteligentne algoritme za samodejno prilagajanje radioterapevtskih načrtov v realnem času. Ta metodologija omogoča individualizirano zdravljenje z namenom izboljšanja natančnosti in učinkovitosti radioterapije, hkrati pa zmanjšuje neželene učinke na zdrava tkiva. Glavni cilj ART je izboljšati učinke radioterapije pri bolnikih z rakom. S dinamičnim prilagajanjem radioterapevtskih načrtov glede na spremembe v [[Anatomija|anatomiji]] bolnikov in značilnosti [[Tumor|tumorja]], ta tehnika cilja na maksimalno dostavo [[Absorbirana doza|doze]] sevanja v tumor, hkrati pa jo zmanjšuje na okoliška zdrava tkiva. Z omogočanjem personaliziranega in natančnega pristopa k zdravljenju, adaptivna radioterapija izboljšuje kakovost življenja bolnikov in izid zdravljenja, kar jo naredi kritično pomembno v sodobni medicinski praksi.

== Komponente ART ==
Princip ART temelji na tehničnih komponentah v treh glavnih področjih: [[Slikovno vodena radioterapija|slikovno vodenje]], verifikacija [[Absorbirana doza|doze]] in prilagoditev obsevalnega načrta.

=== Slikovno vodenje ===
Vloga slik je pomembna v vsakem vidiku radioterapije, od določanja stadija bolezni, konturiranja struktur, načrtovanja tretmaja, verifikacije, do odziva na zdravljenje in njegove ocene. Na področju ART vodenje s slikami zagotavlja vhodne informacije in vizualizacijo anatomije ter omogoča določanje, kako se dnevna anatomija razlikuje od radioterapevtskega načrta. Vodenje s slikami običajno vključuje dve fazi: pridobivanje tridimenzionalnih slik in registracija slik.

=== Verifikacija doze ===
Verifikacija doze je mehanizem, ki služi za pridobivanje informacij o dozimetrični točnosti frakcioniranega zdravljenja. V ART se verifikacija doze izvaja preko procesa dnevne verifikacije doze in analize kumulativne doze.

=== Prilagoditev obsevalnega načrta ===
To predstavlja pomemben del procesa. Temelji na uporabi informacij, pridobljenih s sledenjem s slikami kot vhodnimi, kar pomaga pri zmanjševanju razlik med načrtovano in trenutno anatomijo bolnika. Glavni cilj je doseči optimalno pokritost ciljne regije in zaščititi organe pred tveganjem. To vključuje različne metode in protokole, ki jih lahko razvrstimo v štiri glavne skupine: spletno repozicioniranje, nespletno re-načrtovanje, spletna prilagoditev in hibridne strategije prilagajanja načrta.

# '''Sprotno repozicioniranje.''' Po Wu et al. (2011)&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Wu|first=Qingrong Jackie|last2=Li|first2=Taoran|last3=Wu|first3=Qiuwen|last4=Yin|first4=Fang-Fang|date=maj 2011|title=Adaptive Radiation Therapy: Technical Components and Clinical Applications|url=https://journals.lww.com/00130404-201105000-00007|magazine=The Cancer Journal|language=en|volume=17|issue=3|pages=182–189|doi=10.1097/PPO.0b013e31821da9d8|issn=1528-9117}}&lt;/ref&gt; je to prva stopnja adaptivne radioterapije, ki se uporablja v klinikah z intenzivno vodenjem radioterapije (IGRT). Preko tega procesa se korigira položaj bolnika v realnem času z uporabo dnevnih slik s spremembo v cilju od načrtovane anatomije. Chung et al. (2004) opisuje metode in tehnike, ki uporabljajo fiducialne markerje in računalniške tomografske slike za poravnavanje mehkih tkiv. Vendar samo spletno repozicioniranje ni dovolj za popolno korekcijo dozimetričnega deficita zaradi dnevnih sprememb v ciljni regiji.
# '''Nesprotno ponovno načrtovanje.''' Nesprotno ponovno načrtovanje predstavlja proces v adaptivni radioterapiji, kjer se izdela nov obsevalni načrt za zdravljenje, nadgrajen ali spremenjen od predhodno izdelanega načrta. To ponovno načrtovanje se dogaja v nesprotnem načinu, torej ne v času, ko se bolnik zdravi. Uporaba nesprotnega ponovnega načrtovanja omogoča zdravnikom raziskovalcem analizo podatkov in spremembo načrta zdravljenja pravočasno pred naslednjo fazo zdravljenja. To lahko vključuje korekcije doze, spremembe v ciljni regiji ali druge vidike načrta z namenom izboljšanja učinkovitosti in varnosti radioterapije.
# '''Sprotna prilagoditev.''' To je tehnika, ki se uporablja v ART za zaznavanje dnevnih sprememb v anatomiji pred začetkom zdravljenja. Ta tehnika vključuje različne metode optimizacije, ki se uporabljajo v realnem času na dnevne anatomske strukture. Nekatere tehnike vključujejo modifikacijo multilistnega kolimatorja (MLC), ki omogoča prilagoditev položaja glede na ciljno regijo.
# '''Hibridne strategije za prilagajanje načrta.''' Te strategije vključujejo kombinacijo različnih tehnik za korekcijo dnevnih anatomskih sprememb, da se doseže optimalno pokritje ciljne regije in zaščita organov pred tveganjem. Najbolj učinkovite so, ko se kombinira sprotno repozicioniranje z nesprotnim ali spletnim ponovnim optimiziranjem. To lahko privede do dodatnega zmanjšanja varnostnih robov do 2.00 mm za bolnike z nizkim in srednjim tveganjem raka prostate s pokritjem ciljne regije z 99%.

== Adaptivna radioterapija za anatomske spremembe ==
Adaptivna radioterapija za anatomske spremembe se nanaša na pristop, ki se uporablja za zaznavanje variacij v anatomiji bolnika, ki se pojavijo med načrtovanjem zdravljenja in njegovo izvedbo, kot tudi med potekom radioterapije. Te spremembe se lahko pojavijo v različnih oblikah,

kot so spremembe v drži bolnika, premikanje tumorja, izguba telesne teže ali regresija tumorja. Prav tako se anatomske spremembe nanašajo na spremembe v različnih časovnih okvirih, od sekund za srčno in respiratorno gibanje do minut za polnjenje ledvic in peristaltično gibanje.

Za reševanje teh anatomskih sprememb adaptivna radioterapija uporablja povratne informacije iz slik za kvantifikacijo in modifikacijo načrtov zdravljenja v skladu z novimi anatomskimi pogoji. To omogoča večjo natančnost in preciznost pri dostavi sevanja, kar lahko vodi do zmanjšane toksičnosti na okoliška zdrava tkiva, izboljšanje kontrole tumorja in optimizacijo doze.

== Klinična uporaba adaptivne radioterapije ==
V klinični praksi se adaptivna radioterapija (ART) uporablja kot personalizirano zdravljenje različnih vrst [[Rak (bolezen)|raka]]. Pri zdravljenju raka prostate je ART učinkovita pri upravljanju sprememb v anatomski poziciji in velikosti ciljne regije med frakcijami, kar vodi do boljšega pokritja ciljne regije in zmanjšanja toksičnosti na okoliška zdrava tkiva. Albosaabar et al. (2024) izpostavljajo zdravljenje raka glave in vratu kot &quot;eno izmed najbolj kompleksnih in natančnih strategij zaradi majhnih in prekrivajočih se struktur v tem delu telesa in njegove radiološke občutljivosti&quot;. ART za glavo in vrat se uporablja za prilagajanje terapevtskih načrtov glede na pomembne spremembe v anatomiji zaradi izgube telesne teže pri bolnikih. Potencialna implementacija adaptivne radioterapije za raka na drugih lokacijah, kot so ledvice in mehur, se raziskuje kot strategija za izboljšanje kliničnega izida in personalizirano zdravljenje. S vsako novo implementacijo adaptivna radioterapija odpira nove možnosti za razvoj kliničnih protokolov in izboljšanje kakovosti oskrbe bolnikov.

=== Prihodnji razvoj ===
V prihodnosti bo adaptivna radioterapija še naprej napredovala kot pomemben del onkološkega zdravljenja. Z vidika tehnoloških inovacij in napredka na področju radiološke tehnologije se pričakuje razvoj novih naprednih algoritmov in metod za samodejno prilagajanje terapevtskih načrtov glede na anatomske spremembe bolnikov. To bo omogočilo posebej natančno in individualizirano zdravljenje, z namenom izboljšanja kliničnih izidov in zmanjšanja tveganja za neželene učinke terapije.

== Sklici ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Radioterapija| ]]</text>
      <sha1>a8hkwtodunvszz7xi1m66xgbp6nb0hj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dara (pevka)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602849</id>
    <revision>
      <id>6678046</id>
      <timestamp>2026-05-19T21:37:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infobox musical artist | name              = Dara | image             = File:ESC 2026 final 2026-05-17 3219 BG Dara (cropped 2).jpg | caption           = Dara leta 2026 | native_name       = Дара | native_name_lang  = bg | birth_name        = Darina Nikolaeva Jotova | alias             =  | birth_date        = {{birth date and age|1998|9|9|df=y}}&lt;ref name=esc-plus/&gt; | birth_place       = [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]] | genre...«</comment>
      <origin>6678046</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1312" sha1="d7qr1gg6ppk4ik20zii2vdy0tj0526k" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox musical artist
| name              = Dara
| image             = File:ESC 2026 final 2026-05-17 3219 BG Dara (cropped 2).jpg
| caption           = Dara leta 2026
| native_name       = Дара
| native_name_lang  = bg
| birth_name        = Darina Nikolaeva Jotova
| alias             = 
| birth_date        = {{birth date and age|1998|9|9|df=y}}&lt;ref name=esc-plus/&gt;
| birth_place       = [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]]
| genre             = {{hlist|[[Pop glasba|pop]]|[[R&amp;B]]|[[synth-pop]]}}
| occupation        = pevka
| instrument        = {{hlist|vokali}}
| years_active      = 2015–sedaj
| label             = {{Ill|Virginia Records|bg|Вирджиния Рекърдс|lt=Virginia}}
| spouse            = {{marriage|Ervin Ivanov|2025}}&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-05-17 |title=Bulgarian Eurovision Winner Dara Marries Doctor Ervin Ivanov |url=https://balkanarena.com/news/bulgarian-eurovision-winner-dara-marries-doctor-ervin-ivanov |access-date=2026-05-17 |website=BalkanArena}}&lt;/ref&gt;
| website           = {{URL|thisisdara.com}}
}}
'''Darina Nikolaeva Jotova''' ({{langx|bg|Дарина Николаева Йотова}}), znana pod umetniškim imenom '''Dara''', [[Bolgari|bolgarska]] [[Pevec|pevka]]; * [[9. september]] [[1998]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]].</text>
      <sha1>d7qr1gg6ppk4ik20zii2vdy0tj0526k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678048</id>
      <parentid>6678046</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T21:49:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6678048</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2684" sha1="mp1t8e8fqs7nhj243nhj1h3abbm9ucg" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox musical artist
| name              = Dara
| image             = File:ESC 2026 final 2026-05-17 3219 BG Dara (cropped 2).jpg
| caption           = Dara leta 2026
| native_name       = Дара
| native_name_lang  = bg
| birth_name        = Darina Nikolaeva Jotova
| alias             = 
| birth_date        = {{birth date and age|1998|9|9|df=y}}&lt;ref name=esc-plus/&gt;
| birth_place       = [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]]
| genre             = {{hlist|[[Pop glasba|pop]]|[[R&amp;B]]|[[synth-pop]]}}
| occupation        = pevka
| instrument        = {{hlist|vokali}}
| years_active      = 2015–sedaj
| label             = {{Ill|Virginia Records|bg|Вирджиния Рекърдс|lt=Virginia}}
| spouse            = {{marriage|Ervin Ivanov|2025}}&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-05-17 |title=Bulgarian Eurovision Winner Dara Marries Doctor Ervin Ivanov |url=https://balkanarena.com/news/bulgarian-eurovision-winner-dara-marries-doctor-ervin-ivanov |access-date=2026-05-17 |website=BalkanArena}}&lt;/ref&gt;
| website           = {{URL|thisisdara.com}}
}}
'''Darina Nikolaeva Jotova''' ({{langx|bg|Дарина Николаева Йотова}}), znana pod umetniškim imenom '''Dara''', [[Bolgari|bolgarska]] [[Pevec|pevka]]; * [[9. september]] [[1998]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]].

Zaslovela je s sodelovanjem v oddaji X Factor Bolgarija leta 2015,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/kdo-je-dara-presenecenje-evrovizije-in-kaj-sploh-pomeni-bangaranga-2802771/|title=Kdo je Dara, presenečenje Evrovizije, in kaj sploh pomeni Bangaranga?|date=17. 5. 2026|accessdate=19. 5. 2026|website=www.dnevnik.si}}&lt;/ref&gt; kjer se je uvrstila v finale. Po šovu talentov je začela izdajati uspešne pop single. Debitantski singel »K'vo ne chu« je izdala leta 2016 pri založbi Virginia Records.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://signal.bg/view_article.php?article_id=46841|title=Дарина Йотова – Dara: Честити ми 18|website=Signal.bg|access-date=2 November 2016|date=11 September 2016|language=Bulgarian|trans-title=Darina Yotova – Dara: Happy 18th birthday|archive-url=https://web.archive.org/web/20170811182101/http://signal.bg/view_article.php?article_id=46841|archive-date=11 August 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; S svojimi pesmimi je pogosto zasedla vrhove bolgarskih glasbenih lestvic. Od leta 2021 je tudi vokalna inštruktorica v oddaji Glas Bolgarije.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2026 je s pesmijo »[[Bangaranga]]« zmagala na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije]] in tako Bolgariji prinesla prvo evrovizijsko zmago.

== Sklici ==
{{sklici}}
ki so pogosto zasedali vrhove bolgarskih glasbenih lestvic</text>
      <sha1>mp1t8e8fqs7nhj243nhj1h3abbm9ucg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678049</id>
      <parentid>6678048</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T21:52:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6678049</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2900" sha1="9ysi0qvd9s5x7fl8i94fda3ml21bxd0" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox musical artist
| name              = Dara
| image             = File:ESC 2026 final 2026-05-17 3219 BG Dara (cropped 2).jpg
| caption           = Dara leta 2026
| native_name       = Дара
| native_name_lang  = bg
| birth_name        = Darina Nikolaeva Jotova
| alias             = 
| birth_date        = {{birth date and age|1998|9|9|df=y}}&lt;ref name=esc-plus/&gt;
| birth_place       = [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]]
| genre             = {{hlist|[[Pop glasba|pop]]|[[R&amp;B]]|[[synth-pop]]}}
| occupation        = pevka
| instrument        = {{hlist|vokali}}
| years_active      = 2015–sedaj
| label             = {{Ill|Virginia Records|bg|Вирджиния Рекърдс|lt=Virginia}}
| spouse            = {{marriage|Ervin Ivanov|2025}}&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-05-17 |title=Bulgarian Eurovision Winner Dara Marries Doctor Ervin Ivanov |url=https://balkanarena.com/news/bulgarian-eurovision-winner-dara-marries-doctor-ervin-ivanov |access-date=2026-05-17 |website=BalkanArena}}&lt;/ref&gt;
| website           = {{URL|thisisdara.com}}
}}
'''Darina Nikolaeva Jotova''' ({{langx|bg|Дарина Николаева Йотова}}), znana pod umetniškim imenom '''Dara''', [[Bolgari|bolgarska]] [[Pevec|pevka]]; * [[9. september]] [[1998]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]].

Zaslovela je s sodelovanjem v oddaji X Factor Bolgarija leta 2015,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/kdo-je-dara-presenecenje-evrovizije-in-kaj-sploh-pomeni-bangaranga-2802771/|title=Kdo je Dara, presenečenje Evrovizije, in kaj sploh pomeni Bangaranga?|date=17. 5. 2026|accessdate=19. 5. 2026|website=www.dnevnik.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/kdo-je-dara.html|title=Od ljudskega petja in resničnostnega šova do zmage na Evroviziji|date=17. 5. 2026|accessdate=19. 5. 2026|website=www.24ur.com}}&lt;/ref&gt; kjer se je uvrstila v finale. Po šovu talentov je začela izdajati uspešne pop single. Debitantski singel »K'vo ne chu« je izdala leta 2016 pri založbi Virginia Records.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://signal.bg/view_article.php?article_id=46841|title=Дарина Йотова – Dara: Честити ми 18|website=Signal.bg|access-date=2 November 2016|date=11 September 2016|language=Bulgarian|trans-title=Darina Yotova – Dara: Happy 18th birthday|archive-url=https://web.archive.org/web/20170811182101/http://signal.bg/view_article.php?article_id=46841|archive-date=11 August 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; S svojimi pesmimi je pogosto zasedla vrhove bolgarskih glasbenih lestvic. Od leta 2021 je tudi vokalna inštruktorica v oddaji Glas Bolgarije.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2026 je s pesmijo »[[Bangaranga]]« zmagala na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije]] in tako Bolgariji prinesla prvo evrovizijsko zmago.

== Sklici ==
{{sklici}}
ki so pogosto zasedali vrhove bolgarskih glasbenih lestvic</text>
      <sha1>9ysi0qvd9s5x7fl8i94fda3ml21bxd0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678050</id>
      <parentid>6678049</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T21:53:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6678050</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2881" sha1="q9yln48r5kvne3ibocfr6avjmmvythw" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox musical artist
| name              = Dara
| image             = File:ESC 2026 final 2026-05-17 3219 BG Dara (cropped 2).jpg
| caption           = Dara leta 2026
| native_name       = Дара
| native_name_lang  = bg
| birth_name        = Darina Nikolaeva Jotova
| alias             = 
| birth_date        = {{birth date and age|1998|9|9|df=y}}&lt;ref name=esc-plus/&gt;
| birth_place       = [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]]
| genre             = {{hlist|[[Pop glasba|pop]]|[[R&amp;B]]|[[synth-pop]]}}
| occupation        = pevka
| instrument        = {{hlist|vokali}}
| years_active      = 2015–sedaj
| label             = {{Ill|Virginia Records|bg|Вирджиния Рекърдс|lt=Virginia}}
| spouse            = {{marriage|Ervin Ivanov|2025}}&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-05-17 |title=Bulgarian Eurovision Winner Dara Marries Doctor Ervin Ivanov |url=https://balkanarena.com/news/bulgarian-eurovision-winner-dara-marries-doctor-ervin-ivanov |access-date=2026-05-17 |website=BalkanArena}}&lt;/ref&gt;
| website           = {{URL|thisisdara.com}}
}}
'''Darina Nikolaeva Jotova''' ({{langx|bg|Дарина Николаева Йотова}}), znana pod umetniškim imenom '''Dara''', [[Bolgari|bolgarska]] [[Pevec|pevka]]; * [[9. september]] [[1998]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]].

Zaslovela je s sodelovanjem v oddaji X Factor Bolgarija leta 2015,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/kdo-je-dara-presenecenje-evrovizije-in-kaj-sploh-pomeni-bangaranga-2802771/|title=Kdo je Dara, presenečenje Evrovizije, in kaj sploh pomeni Bangaranga?|date=17. 5. 2026|accessdate=19. 5. 2026|website=www.dnevnik.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/kdo-je-dara.html|title=Od ljudskega petja in resničnostnega šova do zmage na Evroviziji|date=17. 5. 2026|accessdate=19. 5. 2026|website=www.24ur.com}}&lt;/ref&gt; kjer se je uvrstila v finale. Po šovu talentov je začela izdajati uspešne pop single. Debitantski singel »K'vo ne chu« je izdala leta 2016 pri založbi Virginia Records.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://signal.bg/view_article.php?article_id=46841|title=Дарина Йотова – Dara: Честити ми 18|website=Signal.bg|access-date=2 November 2016|date=11 September 2016|language=Bulgarian|trans-title=Darina Yotova – Dara: Happy 18th birthday|archive-url=https://web.archive.org/web/20170811182101/http://signal.bg/view_article.php?article_id=46841|archive-date=11 August 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; S svojimi pesmimi je pogosto zasedla vrhove bolgarskih glasbenih lestvic. Od leta 2021 je tudi vokalna inštruktorica v oddaji Glas Bolgarije.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2026 je s pesmijo »[[Bangaranga]]« zmagala na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije]] in tako Bolgariji prinesla prvo evrovizijsko zmago.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]</text>
      <sha1>q9yln48r5kvne3ibocfr6avjmmvythw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678051</id>
      <parentid>6678050</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T21:54:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6678051</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2857" sha1="sjve59dev47lcklf6b20xvn82cxb13l" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox musical artist
| name              = Dara
| image             = 20260510 Dara NZ92367 (cropped).jpg
| caption           = Dara leta 2026
| native_name       = Дара
| native_name_lang  = bg
| birth_name        = Darina Nikolaeva Jotova
| alias             = 
| birth_date        = {{birth date and age|1998|9|9|df=y}}&lt;ref name=esc-plus/&gt;
| birth_place       = [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]]
| genre             = {{hlist|[[Pop glasba|pop]]|[[R&amp;B]]|[[synth-pop]]}}
| occupation        = pevka
| instrument        = {{hlist|vokali}}
| years_active      = 2015–sedaj
| label             = {{Ill|Virginia Records|bg|Вирджиния Рекърдс|lt=Virginia}}
| spouse            = {{marriage|Ervin Ivanov|2025}}&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-05-17 |title=Bulgarian Eurovision Winner Dara Marries Doctor Ervin Ivanov |url=https://balkanarena.com/news/bulgarian-eurovision-winner-dara-marries-doctor-ervin-ivanov |access-date=2026-05-17 |website=BalkanArena}}&lt;/ref&gt;
| website           = {{URL|thisisdara.com}}
}}
'''Darina Nikolaeva Jotova''' ({{langx|bg|Дарина Николаева Йотова}}), znana pod umetniškim imenom '''Dara''', [[Bolgari|bolgarska]] [[Pevec|pevka]]; * [[9. september]] [[1998]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]].

Zaslovela je s sodelovanjem v oddaji X Factor Bolgarija leta 2015,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/kdo-je-dara-presenecenje-evrovizije-in-kaj-sploh-pomeni-bangaranga-2802771/|title=Kdo je Dara, presenečenje Evrovizije, in kaj sploh pomeni Bangaranga?|date=17. 5. 2026|accessdate=19. 5. 2026|website=www.dnevnik.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/kdo-je-dara.html|title=Od ljudskega petja in resničnostnega šova do zmage na Evroviziji|date=17. 5. 2026|accessdate=19. 5. 2026|website=www.24ur.com}}&lt;/ref&gt; kjer se je uvrstila v finale. Po šovu talentov je začela izdajati uspešne pop single. Debitantski singel »K'vo ne chu« je izdala leta 2016 pri založbi Virginia Records.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://signal.bg/view_article.php?article_id=46841|title=Дарина Йотова – Dara: Честити ми 18|website=Signal.bg|access-date=2 November 2016|date=11 September 2016|language=Bulgarian|trans-title=Darina Yotova – Dara: Happy 18th birthday|archive-url=https://web.archive.org/web/20170811182101/http://signal.bg/view_article.php?article_id=46841|archive-date=11 August 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; S svojimi pesmimi je pogosto zasedla vrhove bolgarskih glasbenih lestvic. Od leta 2021 je tudi vokalna inštruktorica v oddaji Glas Bolgarije.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2026 je s pesmijo »[[Bangaranga]]« zmagala na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije]] in tako Bolgariji prinesla prvo evrovizijsko zmago.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]</text>
      <sha1>sjve59dev47lcklf6b20xvn82cxb13l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678052</id>
      <parentid>6678051</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T21:59:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6678052</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3360" sha1="6rg3npm6f7qr6acqez2uytctks6lwg8" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox musical artist
| name              = Dara
| image             = 20260510 Dara NZ92367 (cropped).jpg
| caption           = Dara leta 2026
| native_name       = Дара
| native_name_lang  = bg
| birth_name        = Darina Nikolaeva Jotova
| alias             = 
| birth_date        = {{birth date and age|1998|9|9|df=y}}&lt;ref name=esc-plus/&gt;
| birth_place       = [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]]
| genre             = {{hlist|[[Pop glasba|pop]]|[[R&amp;B]]|[[synth-pop]]}}
| occupation        = pevka
| instrument        = {{hlist|vokali}}
| years_active      = 2015–sedaj
| label             = {{Ill|Virginia Records|bg|Вирджиния Рекърдс|lt=Virginia}}
| spouse            = {{marriage|Ervin Ivanov|2025}}&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-05-17 |title=Bulgarian Eurovision Winner Dara Marries Doctor Ervin Ivanov |url=https://balkanarena.com/news/bulgarian-eurovision-winner-dara-marries-doctor-ervin-ivanov |access-date=2026-05-17 |website=BalkanArena}}&lt;/ref&gt;
| website           = {{URL|thisisdara.com}}
}}
'''Darina Nikolaeva Jotova''' ({{langx|bg|Дарина Николаева Йотова}}), znana pod umetniškim imenom '''Dara''', [[Bolgari|bolgarska]] [[Pevec|pevka]]; * [[9. september]] [[1998]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]].

Zaslovela je s sodelovanjem v oddaji X Factor Bolgarija leta 2015,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/kdo-je-dara-presenecenje-evrovizije-in-kaj-sploh-pomeni-bangaranga-2802771/|title=Kdo je Dara, presenečenje Evrovizije, in kaj sploh pomeni Bangaranga?|date=17. 5. 2026|accessdate=19. 5. 2026|website=www.dnevnik.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/kdo-je-dara.html|title=Od ljudskega petja in resničnostnega šova do zmage na Evroviziji|date=17. 5. 2026|accessdate=19. 5. 2026|website=www.24ur.com}}&lt;/ref&gt; kjer se je uvrstila v finale. Po šovu talentov je začela izdajati uspešne pop single. Debitantski singel »K'vo ne chu« je izdala leta 2016 pri založbi Virginia Records.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://signal.bg/view_article.php?article_id=46841|title=Дарина Йотова – Dara: Честити ми 18|website=Signal.bg|access-date=2 November 2016|date=11 September 2016|language=Bulgarian|trans-title=Darina Yotova – Dara: Happy 18th birthday|archive-url=https://web.archive.org/web/20170811182101/http://signal.bg/view_article.php?article_id=46841|archive-date=11 August 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; S svojimi pesmimi je pogosto zasedla vrhove bolgarskih glasbenih lestvic. Od leta 2021 je tudi vokalna inštruktorica v oddaji Glas Bolgarije.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2026 je s pesmijo »[[Bangaranga]]« zmagala na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije]] in tako Bolgariji prinesla prvo evrovizijsko zmago.


== Diskografija ==
===Studijski albumi===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot;| Podrobnosti
|-
! scope=&quot;row&quot;| {{Lang|bg|Rodena takava|italic=yes}}
|
* Datum izida:: 25. marec 2022
* Založba: {{Ill|Virginia Records|lt=Virginia|bg|Вирджиния Рекърдс}}
* Formati: digitalni prenos, pretočno
|-
! scope=&quot;row&quot;| ''Adhdara''
| 
* Datum izida: 19. september 2025
* Založba: Virginia
* Formati: digitalni prenos, pretočno
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]</text>
      <sha1>6rg3npm6f7qr6acqez2uytctks6lwg8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678054</id>
      <parentid>6678052</parentid>
      <timestamp>2026-05-19T22:01:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6678054</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3603" sha1="aho219o55858gzgcg7kkxgbccd1uuq2" xml:space="preserve">{{Infobox musical artist
| name              = Dara
| image             = 20260510 Dara NZ92367 (cropped).jpg
| caption           = Dara leta 2026
| native_name       = Дара
| native_name_lang  = bg
| birth_name        = Darina Nikolaeva Jotova
| alias             = 
| birth_date        = {{birth date and age|1998|9|9|df=y}}&lt;ref name=esc-plus&gt;{{cite web|url=https://www.esc-plus.com/who-is-dara-get-to-know-bulgarias-eurovision-2026-representative|title=Who is DARA? Get to Know Bulgaria’s Eurovision 2026 entry|first=Miguel|last=Pons|date=6 May 2026|website=ESCplus|accessdate=18 May 2026}}&lt;/ref&gt;
| birth_place       = [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]]
| genre             = {{hlist|[[Pop glasba|pop]]|[[R&amp;B]]|[[synth-pop]]}}
| occupation        = pevka
| instrument        = {{hlist|vokali}}
| years_active      = 2015–sedaj
| label             = {{Ill|Virginia Records|bg|Вирджиния Рекърдс|lt=Virginia}}
| spouse            = {{marriage|Ervin Ivanov|2025}}&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-05-17 |title=Bulgarian Eurovision Winner Dara Marries Doctor Ervin Ivanov |url=https://balkanarena.com/news/bulgarian-eurovision-winner-dara-marries-doctor-ervin-ivanov |access-date=2026-05-17 |website=BalkanArena}}&lt;/ref&gt;
| website           = {{URL|thisisdara.com}}
}}
'''Darina Nikolaeva Jotova''' ({{langx|bg|Дарина Николаева Йотова}}), znana pod umetniškim imenom '''Dara''', [[Bolgari|bolgarska]] [[Pevec|pevka]]; * [[9. september]] [[1998]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]].

Zaslovela je s sodelovanjem v oddaji X Factor Bolgarija leta 2015,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/kdo-je-dara-presenecenje-evrovizije-in-kaj-sploh-pomeni-bangaranga-2802771/|title=Kdo je Dara, presenečenje Evrovizije, in kaj sploh pomeni Bangaranga?|date=17. 5. 2026|accessdate=19. 5. 2026|website=www.dnevnik.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/kdo-je-dara.html|title=Od ljudskega petja in resničnostnega šova do zmage na Evroviziji|date=17. 5. 2026|accessdate=19. 5. 2026|website=www.24ur.com}}&lt;/ref&gt; kjer se je uvrstila v finale. Po šovu talentov je začela izdajati uspešne pop single. Debitantski singel »K'vo ne chu« je izdala leta 2016 pri založbi Virginia Records.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://signal.bg/view_article.php?article_id=46841|title=Дарина Йотова – Dara: Честити ми 18|website=Signal.bg|access-date=2 November 2016|date=11 September 2016|language=Bulgarian|trans-title=Darina Yotova – Dara: Happy 18th birthday|archive-url=https://web.archive.org/web/20170811182101/http://signal.bg/view_article.php?article_id=46841|archive-date=11 August 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; S svojimi pesmimi je pogosto zasedla vrhove bolgarskih glasbenih lestvic. Od leta 2021 je tudi vokalna inštruktorica v oddaji Glas Bolgarije.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2026 je s pesmijo »[[Bangaranga]]« zmagala na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije]] in tako Bolgariji prinesla prvo evrovizijsko zmago.

== Diskografija ==
===Studijski albumi===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot;| Podrobnosti
|-
! scope=&quot;row&quot;| {{Lang|bg|Rodena takava|italic=yes}}
|
* Datum izida:: 25. marec 2022
* Založba: {{Ill|Virginia Records|lt=Virginia|bg|Вирджиния Рекърдс}}
* Formati: digitalni prenos, pretočno
|-
! scope=&quot;row&quot;| ''Adhdara''
| 
* Datum izida: 19. september 2025
* Založba: Virginia
* Formati: digitalni prenos, pretočno
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]</text>
      <sha1>aho219o55858gzgcg7kkxgbccd1uuq2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678102</id>
      <parentid>6678054</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:09:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Bolgarski pevci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6678102</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3663" sha1="eemty4lhkds9dplupvhb4bmogcny02w" xml:space="preserve">{{Infobox musical artist
| name              = Dara
| image             = 20260510 Dara NZ92367 (cropped).jpg
| caption           = Dara leta 2026
| native_name       = Дара
| native_name_lang  = bg
| birth_name        = Darina Nikolaeva Jotova
| alias             = 
| birth_date        = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place       = &lt;!-- WD --&gt;
| genre             = {{hlist|[[Pop glasba|pop]]|[[R&amp;B]]|[[synth-pop]]}}
| occupation        = pevka
| instrument        = {{hlist|vokali}}
| years_active      = 2015–sedaj
| label             = {{Ill|Virginia Records|bg|Вирджиния Рекърдс|lt=Virginia}}
| spouse            = {{marriage|Ervin Ivanov|2025}}&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2026-05-17 |title=Bulgarian Eurovision Winner Dara Marries Doctor Ervin Ivanov |url=https://balkanarena.com/news/bulgarian-eurovision-winner-dara-marries-doctor-ervin-ivanov |access-date=2026-05-17 |website=BalkanArena}}&lt;/ref&gt;
| website           = {{URL|thisisdara.com}}
}}
'''Darina Nikolaeva Jotova''' ({{langx|bg|Дарина Николаева Йотова}}), znana pod umetniškim imenom '''Dara''', [[Bolgari|bolgarska]] [[Pevec|pevka]]; * [[9. september]] [[1998]], [[Varna, Bolgarija|Varna]], [[Bolgarija]].&lt;ref name=esc-plus&gt;{{cite web|url=https://www.esc-plus.com/who-is-dara-get-to-know-bulgarias-eurovision-2026-representative|title=Who is DARA? Get to Know Bulgaria’s Eurovision 2026 entry|first=Miguel|last=Pons|date=6 May 2026|website=ESCplus|accessdate=18 May 2026}}&lt;/ref&gt;

Zaslovela je s sodelovanjem v oddaji X Factor Bolgarija leta 2015,&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/kdo-je-dara-presenecenje-evrovizije-in-kaj-sploh-pomeni-bangaranga-2802771/|title=Kdo je Dara, presenečenje Evrovizije, in kaj sploh pomeni Bangaranga?|date=17. 5. 2026|accessdate=19. 5. 2026|website=www.dnevnik.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/kdo-je-dara.html|title=Od ljudskega petja in resničnostnega šova do zmage na Evroviziji|date=17. 5. 2026|accessdate=19. 5. 2026|website=www.24ur.com}}&lt;/ref&gt; kjer se je uvrstila v finale. Po šovu talentov je začela izdajati uspešne pop single. Debitantski singel »K'vo ne chu« je izdala leta 2016 pri založbi Virginia Records.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://signal.bg/view_article.php?article_id=46841|title=Дарина Йотова – Dara: Честити ми 18|website=Signal.bg|access-date=2 November 2016|date=11 September 2016|language=Bulgarian|trans-title=Darina Yotova – Dara: Happy 18th birthday|archive-url=https://web.archive.org/web/20170811182101/http://signal.bg/view_article.php?article_id=46841|archive-date=11 August 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; S svojimi pesmimi je pogosto zasedla vrhove bolgarskih glasbenih lestvic. Od leta 2021 je tudi vokalna inštruktorica v oddaji Glas Bolgarije.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2026 je s pesmijo »[[Bangaranga]]« zmagala na [[Pesem Evrovizije 2026|Pesmi Evrovizije]] in tako Bolgariji prinesla prvo evrovizijsko zmago.

== Diskografija ==
===Studijski albumi===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot;| Naslov
! scope=&quot;col&quot;| Podrobnosti
|-
! scope=&quot;row&quot;| {{Lang|bg|Rodena takava|italic=yes}}
|
* Datum izida:: 25. marec 2022
* Založba: {{Ill|Virginia Records|lt=Virginia|bg|Вирджиния Рекърдс}}
* Formati: digitalni prenos, pretočno
|-
! scope=&quot;row&quot;| ''Adhdara''
| 
* Datum izida: 19. september 2025
* Založba: Virginia
* Formati: digitalni prenos, pretočno
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{normativna kontrola}}

{{musician-stub}}

[[Kategorija:Evrovizijski glasbeniki]]
[[Kategorija:Bolgarski pevci]]</text>
      <sha1>eemty4lhkds9dplupvhb4bmogcny02w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sarajevo safari (film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602852</id>
    <revision>
      <id>6678115</id>
      <timestamp>2026-05-20T07:50:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6678115</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4745" sha1="pb0wgadpf6mdx5p84hyehj6typ7w34d" xml:space="preserve">{{Infobox film
| name = Sarajevo safari
| image =  
| caption = 
| director = [[Miran Zupanič]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot;&gt;{{cite web |url=https://bsf.si/en/movie/sarajevo-safari/ |title=Sarajevo Safari (2022) |website=[[Slovenski filmski center]] |access-date=13 November 2025}}&lt;/ref&gt;
| producer = [[Franci Zajc]]&lt;br&gt;[[Boštjan Ikovic]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| writer = [[Miran Zupanič]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| starring = [[Stana Čišić]]&lt;br&gt;[[Samir Čišić]]&lt;br&gt;[[Faruk Šabanović]]&lt;br&gt;[[Edin Subašić]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| music = [[Tilen Slakan]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| cinematography = [[Božo Zadravec]]&lt;br&gt;[[Maks Sušnik]]&lt;br&gt;[[Miran Zupanič]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| editing = [[Jaka Kovačič]]&lt;br&gt;[[Miran Zupanič]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| production_companies = {{Plainlist|
* [[Arsmedia]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
* [[Al Jazeera Balkans]] (koprod.)&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
* [[Iridium Film]] (koprod.)&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
* [[Zvokana]] (koprod.)&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
* [[MB Grip]] (koprod.)&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
}}
| distributor = [[Arsmedia]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| released = {{Film date|2022|09|09}} (AJB DOC)&lt;ref name=&quot;Federalna&quot;&gt;{{cite web |url=https://new.federalna.ba/sarajevo-safari-bogati-stranci-placali-da-s-polozaja-vojske-rs-pucaju-na-civile-eqfn4 |title=Sarajevo Safari: Rich foreigners paid to shoot at civilians from VRS positions |website=Federalna.ba |access-date=13 November 2025 |language=bs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NewLines&quot;&gt;{{cite web |url=https://newlinesmag.com/spotlight/documentary-film-alleges-that-foreigners-took-part-in-civilian-hunting-in-bosnian-capital/ |title=Documentary Film Alleges That Foreigners Took Part in ‘Civilian Hunting’ in Bosnian Capital |website=New Lines Magazine |date=15 September 2022 |access-date=13 November 2025}}&lt;/ref&gt;
| runtime = 75 minut&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| country = Slovenija&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| language = {{unbulleted list|[[slovenščina]]|[[bosanščina]]}}
| budget = 40.000 € (subvencija)&lt;ref name=&quot;BSF&quot;/&gt;
| gross = 
}}

'''''Sarajevo safari''''' je slovenski [[dokumentarni film]] iz leta 2022, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Miran Zupanič]].&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt; Film razkriva zgodbo o organizirani obliki [[vojni turizma|vojnega turizma]] v času [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]], pri katerem so bogati tujci plačevali visoke vsote vojski [[Republika Srbska|Republike Srbske]] za streljanje na civiliste z [[Ostrostrelna puška|ostrostrelnim orožjem]] z obrobja mesta, kar je postalo znano kot »Sarajevo safari«.&lt;ref name=&quot;Federalna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;

Film je bil premierno prikazan 9. septembra 2022 na Festivalu dokumentarnega filma [[Al Jazeera Balkans]]&lt;ref name=&quot;Federalna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;NewLines&quot; /&gt;, ko je pritegnil pozornost mednarodne javnosti. Neposredno je vodil v uradne preiskave zločinov v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] novembra 2022&lt;ref name=&quot;AJB_Tužilaštvo&quot;&gt;{{cite web |url=https://balkans.aljazeera.net/news/balkan/2022/11/1/tuzilastvo-bih-pokrenulo-predmet-u-slucaju-sarajevo-safari-odredjen-i-tuzilac |title=Tužilaštvo BiH pokrenulo predmet u slučaju 'Sarajevo Safari', određen i tužilac |website=Al Jazeera Balkans |date=1 November 2022 |access-date=13 November 2025 |language=bs}}&lt;/ref&gt;, [[Italija|Italiji]] leta 2025&lt;ref name=&quot;Guardian_Milan&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.theguardian.com/world/2025/nov/11/milan-prosecutors-investigate-alleged-sniper-tourism-during-bosnian-war |title=Milan prosecutors investigate alleged ‘sniper tourism’ during Bosnian war |website=[[The Guardian]] |date=11 November 2025 |access-date=13 November 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ElPais_Milan&quot;&gt;{{cite web |url=https://english.elpais.com/international/2025-11-11/human-safaris-in-sarajevo-milan-investigates-1990s-trips-where-tourists-allegedly-paid-to-kill-civilians.html |title='Human safaris' in Sarajevo: Milan investigates 1990s trips where tourists allegedly paid to kill civilians |website=El País |date=11 November 2025 |access-date=13 November 2025}}&lt;/ref&gt; in [[Avstrija|Avstriji]] leta 2026.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/avstrija-uvedla-preiskavo-zaradi-t-i-vikend-ostrostrelcev-med-obleganjem-sarajeva/782691 |title=Avstrija uvedla preiskavo zaradi t. i. vikend ostrostrelcev med obleganjem Sarajeva |accessdate=2026-05-20 |date=2026-05-20 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih filmov]]

== Zunanje povezave ==
* {{BSF|id=sarajevo-safari|title=Sarajevo safari}}
* {{FilmLinks}}

{{Miran Zupanič}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi leta 2022]]
[[Kategorija:Slovenski dokumentarni filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Mirana Zupaniča]]
[[Kategorija:Filmi o vojnah v bivši Jugoslaviji]]
[[Kategorija:Filmi o vojnih zločinih]]
[[Kategorija:Filmi o obleganju]]</text>
      <sha1>pb0wgadpf6mdx5p84hyehj6typ7w34d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678118</id>
      <parentid>6678115</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T07:54:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Sarajevo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6678118</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4790" sha1="4fgu6y1wls1ull6pzpodz56xqa6yzfm" xml:space="preserve">{{Infobox film
| name = Sarajevo safari
| image =  
| caption = 
| director = [[Miran Zupanič]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot;&gt;{{cite web |url=https://bsf.si/en/movie/sarajevo-safari/ |title=Sarajevo Safari (2022) |website=[[Slovenski filmski center]] |access-date=13 November 2025}}&lt;/ref&gt;
| producer = [[Franci Zajc]]&lt;br&gt;[[Boštjan Ikovic]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| writer = [[Miran Zupanič]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| starring = [[Stana Čišić]]&lt;br&gt;[[Samir Čišić]]&lt;br&gt;[[Faruk Šabanović]]&lt;br&gt;[[Edin Subašić]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| music = [[Tilen Slakan]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| cinematography = [[Božo Zadravec]]&lt;br&gt;[[Maks Sušnik]]&lt;br&gt;[[Miran Zupanič]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| editing = [[Jaka Kovačič]]&lt;br&gt;[[Miran Zupanič]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| production_companies = {{Plainlist|
* [[Arsmedia]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
* [[Al Jazeera Balkans]] (koprod.)&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
* [[Iridium Film]] (koprod.)&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
* [[Zvokana]] (koprod.)&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
* [[MB Grip]] (koprod.)&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
}}
| distributor = [[Arsmedia]]&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| released = {{Film date|2022|09|09}} (AJB DOC)&lt;ref name=&quot;Federalna&quot;&gt;{{cite web |url=https://new.federalna.ba/sarajevo-safari-bogati-stranci-placali-da-s-polozaja-vojske-rs-pucaju-na-civile-eqfn4 |title=Sarajevo Safari: Rich foreigners paid to shoot at civilians from VRS positions |website=Federalna.ba |access-date=13 November 2025 |language=bs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NewLines&quot;&gt;{{cite web |url=https://newlinesmag.com/spotlight/documentary-film-alleges-that-foreigners-took-part-in-civilian-hunting-in-bosnian-capital/ |title=Documentary Film Alleges That Foreigners Took Part in ‘Civilian Hunting’ in Bosnian Capital |website=New Lines Magazine |date=15 September 2022 |access-date=13 November 2025}}&lt;/ref&gt;
| runtime = 75 minut&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| country = Slovenija&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;
| language = {{unbulleted list|[[slovenščina]]|[[bosanščina]]}}
| budget = 40.000 € (subvencija)&lt;ref name=&quot;BSF&quot;/&gt;
| gross = 
}}

'''''Sarajevo safari''''' je slovenski [[dokumentarni film]] iz leta 2022, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Miran Zupanič]].&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt; Film razkriva zgodbo o organizirani obliki [[vojni turizma|vojnega turizma]] v času [[Obleganje Sarajeva|obleganja Sarajeva]], pri katerem so bogati tujci plačevali visoke vsote vojski [[Republika Srbska|Republike Srbske]] za streljanje na civiliste z [[Ostrostrelna puška|ostrostrelnim orožjem]] z obrobja mesta, kar je postalo znano kot »Sarajevo safari«.&lt;ref name=&quot;Federalna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;BSF&quot; /&gt;

Film je bil premierno prikazan 9. septembra 2022 na Festivalu dokumentarnega filma [[Al Jazeera Balkans]]&lt;ref name=&quot;Federalna&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;NewLines&quot; /&gt;, ko je pritegnil pozornost mednarodne javnosti. Neposredno je vodil v uradne preiskave zločinov v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] novembra 2022&lt;ref name=&quot;AJB_Tužilaštvo&quot;&gt;{{cite web |url=https://balkans.aljazeera.net/news/balkan/2022/11/1/tuzilastvo-bih-pokrenulo-predmet-u-slucaju-sarajevo-safari-odredjen-i-tuzilac |title=Tužilaštvo BiH pokrenulo predmet u slučaju 'Sarajevo Safari', određen i tužilac |website=Al Jazeera Balkans |date=1 November 2022 |access-date=13 November 2025 |language=bs}}&lt;/ref&gt;, [[Italija|Italiji]] leta 2025&lt;ref name=&quot;Guardian_Milan&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.theguardian.com/world/2025/nov/11/milan-prosecutors-investigate-alleged-sniper-tourism-during-bosnian-war |title=Milan prosecutors investigate alleged ‘sniper tourism’ during Bosnian war |website=[[The Guardian]] |date=11 November 2025 |access-date=13 November 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ElPais_Milan&quot;&gt;{{cite web |url=https://english.elpais.com/international/2025-11-11/human-safaris-in-sarajevo-milan-investigates-1990s-trips-where-tourists-allegedly-paid-to-kill-civilians.html |title='Human safaris' in Sarajevo: Milan investigates 1990s trips where tourists allegedly paid to kill civilians |website=El País |date=11 November 2025 |access-date=13 November 2025}}&lt;/ref&gt; in [[Avstrija|Avstriji]] leta 2026.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/avstrija-uvedla-preiskavo-zaradi-t-i-vikend-ostrostrelcev-med-obleganjem-sarajeva/782691 |title=Avstrija uvedla preiskavo zaradi t. i. vikend ostrostrelcev med obleganjem Sarajeva |accessdate=2026-05-20 |date=2026-05-20 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih filmov]]

== Zunanje povezave ==
* {{BSF|id=sarajevo-safari|title=Sarajevo safari}}
* {{FilmLinks}}

{{Miran Zupanič}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi leta 2022]]
[[Kategorija:Slovenski dokumentarni filmi]]
[[Kategorija:Filmi v režiji Mirana Zupaniča]]
[[Kategorija:Filmi o vojnah v bivši Jugoslaviji]]
[[Kategorija:Filmi o vojnih zločinih]]
[[Kategorija:Filmi o obleganju]]
[[Kategorija:Filmi, postavljeni v Sarajevo]]</text>
      <sha1>4fgu6y1wls1ull6pzpodz56xqa6yzfm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Sarajevo safari (film)</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602853</id>
    <revision>
      <id>6678116</id>
      <timestamp>2026-05-20T07:52:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>CEE</comment>
      <origin>6678116</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="78" sha1="pqitm5zsfmm6a9t4dfkeapj7f13arbh" xml:space="preserve">{{CEE Pomlad 2026|uporabnik=Sporti|tema=kultura|država=Bosna in Hercegovina}}</text>
      <sha1>pqitm5zsfmm6a9t4dfkeapj7f13arbh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:MelitaMoretti</title>
    <ns>2</ns>
    <id>602854</id>
    <revision>
      <id>6678127</id>
      <timestamp>2026-05-20T09:10:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MelitaMoretti</username>
        <id>260230</id>
      </contributor>
      <comment>Razkritje možnega navzkrižja interesov.</comment>
      <origin>6678127</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="238" sha1="0a4ge6808lvbsssgoyk7mujpiebs292" xml:space="preserve">Sem Melita Moretti. Ker pripravljam osnutek biografskega gesla o sebi, želim zaradi možnega navzkrižja interesov besedilo najprej oblikovati kot nevtralen osnutek z javno preverljivimi viri in ga predložiti v pregled drugim urednikom.</text>
      <sha1>0a4ge6808lvbsssgoyk7mujpiebs292</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:MelitaMoretti</title>
    <ns>3</ns>
    <id>602855</id>
    <revision>
      <id>6678129</id>
      <timestamp>2026-05-20T09:14:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>navodilo</comment>
      <origin>6678129</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="481" sha1="eq9ok0ovuriyxzxopri40xksjbffibi" xml:space="preserve">Pozdrav, glede na sporočilo na uporabniški strani vnaprej povem, da avtobiografije v Wikipediji niso zaželene. Vsekakor je skrajno neokusno pisati o sebi v enciklopediji in na tak način po izkušnjah ne more nastati zares objektiven prispevek. Predlagam, da namesto tega slediš napotkom smernice [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in prepustiš pisanje komu nevpletenemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:14, 20. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>eq9ok0ovuriyxzxopri40xksjbffibi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678148</id>
      <parentid>6678129</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:19:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MelitaMoretti</username>
        <id>260230</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ odgovor</comment>
      <origin>6678148</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1292" sha1="jlp2f69mj8grpe0s1hakmkg1x9ks3r3" xml:space="preserve">Pozdrav, glede na sporočilo na uporabniški strani vnaprej povem, da avtobiografije v Wikipediji niso zaželene. Vsekakor je skrajno neokusno pisati o sebi v enciklopediji in na tak način po izkušnjah ne more nastati zares objektiven prispevek. Predlagam, da namesto tega slediš napotkom smernice [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in prepustiš pisanje komu nevpletenemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:14, 20. maj 2026 (CEST)

:Pozdravljeni,
:hvala za pojasnilo. Razumem, da avtobiografski prispevki niso zaželeni in da sama ne bi smela pripravljati oziroma premikati takšnega gesla v glavni imenski prostor.
:Ali bi bilo v takšnem primeru ustrezno, da morebitno primernost teme presodi neodvisni urednik? Če bi se vam zdelo, da javno dostopni viri, kot so COBISS, dLib, Založba Univerze na Primorskem, Hirondelle in objavljeni pogovor ob izidu pesniške zbirke, zadoščajo za presojo odmevnosti, bi bila hvaležna za usmeritev, kako naj ravnam naprej.
:Ne želim ravnati v nasprotju s smernicami Wikipedije, zato osnutka ne bom sama premikala v glavni imenski prostor.
:Hvala za razumevanje in usmeritve. Melita [[Uporabnik:MelitaMoretti|MelitaMoretti]] ([[Uporabniški pogovor:MelitaMoretti|pogovor]]) 12:19, 20. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>jlp2f69mj8grpe0s1hakmkg1x9ks3r3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6678151</id>
      <parentid>6678148</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T10:27:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MelitaMoretti</username>
        <id>260230</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ odgovor</comment>
      <origin>6678151</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1628" sha1="ibt61gu1fdv7ww33j7g1luxc4l7aykl" xml:space="preserve">Pozdrav, glede na sporočilo na uporabniški strani vnaprej povem, da avtobiografije v Wikipediji niso zaželene. Vsekakor je skrajno neokusno pisati o sebi v enciklopediji in na tak način po izkušnjah ne more nastati zares objektiven prispevek. Predlagam, da namesto tega slediš napotkom smernice [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in prepustiš pisanje komu nevpletenemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:14, 20. maj 2026 (CEST)

:Pozdravljeni,
:hvala za pojasnilo. Razumem, da avtobiografski prispevki niso zaželeni in da sama ne bi smela pripravljati oziroma premikati takšnega gesla v glavni imenski prostor.
:Ali bi bilo v takšnem primeru ustrezno, da morebitno primernost teme presodi neodvisni urednik? Če bi se vam zdelo, da javno dostopni viri, kot so COBISS, dLib, Založba Univerze na Primorskem, Hirondelle in objavljeni pogovor ob izidu pesniške zbirke, zadoščajo za presojo odmevnosti, bi bila hvaležna za usmeritev, kako naj ravnam naprej.
:Ne želim ravnati v nasprotju s smernicami Wikipedije, zato osnutka ne bom sama premikala v glavni imenski prostor.
:Hvala za razumevanje in usmeritve. Melita [[Uporabnik:MelitaMoretti|MelitaMoretti]] ([[Uporabniški pogovor:MelitaMoretti|pogovor]]) 12:19, 20. maj 2026 (CEST)
:Dodajam samo še kratko vprašanje: če sami niste pravi naslov za takšno presojo, bi vas lepo prosila za usmeritev, kje oziroma pri kom na Wikipediji bi bilo ustrezno zaprositi za neodvisen pregled osnutka.
:Hvala. [[Uporabnik:MelitaMoretti|MelitaMoretti]] ([[Uporabniški pogovor:MelitaMoretti|pogovor]]) 12:27, 20. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>ibt61gu1fdv7ww33j7g1luxc4l7aykl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>George Atzerodt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602856</id>
    <revision>
      <id>6678130</id>
      <timestamp>2026-05-20T09:20:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6678130</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1663" sha1="rq7jqfw1bmxc9rpfqlswca6c7ku07py" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=George Atzerodt|birth_date=[[12. junij]] [[1835]]|birth_place=[[Dörna]] (danes  Unstruttal)|death_date=[[7. julij]] [[1865]] (30 let)|death_place=[[Washington D.C.]]|image=George Atzerodt2.jpg|caption=Atzerodt fotografiran leta 1865, po aretaciji.|citizenship=[[Nemška zveza]], [[ZDA]]|death_cause=[[Smrtna kazen]]|known_for=[[Atentat na Abrahama Lincolna]]|occupation=[[serviser]], [[atentator]], [[zarotnik]]}}

'''George Andrew Atzerodt''', [[Američani|ameriški]] serviser in zarotnik, * [[12. junij]] [[1835]] [[Dörna]], [[Nemška zaveza]] † [[7. julij]] [[1865]] [[Washington, D.C.|Washington D.C.]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Bil je simpatizer [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]] in zarotnik pri [[Atentat na Abrahama Lincolna|atentatu na ameriškega predsednika]] [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]]. Dodeljen mu je bil atentat na podpredsednika [[Andrew Johnson|Andrewa Johnsona]], a je izgubil živce, zaradi česar se je namesto tega napil in ni ničesar poskusil. Atzerodtu je sodilo vojaško sodišče in ga obsodilo na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] zaradi zarote ter ga usmrtilo z obešanjem skupaj s tremi drugimi zarotniki.

== Zunanje povezave ==
*[https://web.archive.org/web/20110124155531/http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/lincolnconspiracy/atzerodt.html Biography and Images of George Atzerodt, Assassination Conspirator]. ''University of Missouri Kansas City School of Law''. Accessed December 9, 2004.
*[https://web.archive.org/web/20120723021435/http://www.samuelmudd.com/ Dr. Samuel A. Mudd Research Site]
[[Kategorija:Rojeni leta 1835]]
[[Kategorija:Umrli leta 1865]]</text>
      <sha1>rq7jqfw1bmxc9rpfqlswca6c7ku07py</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>David Herold</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602857</id>
    <revision>
      <id>6678131</id>
      <timestamp>2026-05-20T09:20:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6678131</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1808" sha1="aes1lwl6isgytqmrf2w3r96rwmxlwvj" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=David Herold|birth_date=[[16. junij]] [[1842]]|birth_place=[[Maryland]]|death_date=[[7. julij]] [[1865]] (23 let)|death_place=[[Washington, D.C.]]|image=David Herold retouched (4x5 cropped).jpg|caption=Herold fotografiran v washingtonski mornariški ladjedelnici, leta 1865, po aretaciji.|citizenship=[[ZDA]]|death_cause=[[Smrtna kazen]]|known_for=[[Atentat na Abrahama Lincolna]]|occupation=[[farmacevt]], [[atentator]], [[zarotnik]]}}

'''David Edgar Herold''', [[Američani|ameriški]] farmacevt in zarotnik, * [[16. junij]] [[1842]] [[Maryland]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[7. julij]] [[1865]] [[Washington, D.C.|Washington D.C.]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Herold je bil sostorilec [[John Wilkes Booth|Johna Wilkesa Bootha]] pri [[Atentat na Abrahama Lincolna|atentatu na Abrahama Lincolna]] 14. aprila 1865. Po streljanju je Herold spremljal Bootha do doma [[Samuel Mudd|Samuela Mudda]], ki je pomagal Boothu zaradi poškodovane noge. Moška sta nato nadaljevala pobeg skozi Maryland v [[Virginija|Virginijo]], Herold pa je ostal z Boothom, dokler ju vojska ni našla 26. aprila v hlevu. Herold se je takoj predal, toda Booth se ni hotel in ga je nato ustrelil narednik [[Boston Corbett]]. Heroldu je sodilo vojaško sodišče, ga obsodilo na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] zaradi zarote in ga usmrtilo z obešanjem skupaj s tremi drugimi zarotniki v washingtonskem Arsenalu, danes znanem kot Fort Lesley J. McNair. 

== Zunanje povezave ==
* {{commonscat-inline|David Herold}}
* [http://rogerjnorton.com/Lincoln28.html David Herold]
* [http://www.spartacus-educational.com/USACWherold.htm Spartacus Educational on David Herold]
* [http://www.muddresearch.com Dr. Samuel A. Mudd Research Site]

[[Kategorija:Rojeni leta 1842]]
[[Kategorija:Umrli leta 1865]]</text>
      <sha1>aes1lwl6isgytqmrf2w3r96rwmxlwvj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lewis Powell (zarotnik)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602858</id>
    <revision>
      <id>6678132</id>
      <timestamp>2026-05-20T09:20:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6678132</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2213" sha1="dl09fns7dxokribnhisimt6bb8pdivc" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Lewis Powell|birth_date=[[22. april]] [[1844]]|birth_place=[[Randolph County]]|death_date=[[7. julij]] [[1865]] (21 let)|death_place=[[Washington D.C.]]|image=Lewis Powell in 1865 (3x4 cropped).jpg|caption=Powell fotografiran na bojni ladji [[USS Saugus (1863)|USS Saugus]], leta 1865, po aretaciji.|citizenship=[[ZDA]]|death_cause=[[Smrtna kazen]]|known_for=[[Atentat na Abrahama Lincolna]]|occupation=[[vojak]], [[atentator]], [[zarotnik]]}}

'''Lewis Thornton Powell''', [[Američani|ameriški]] [[vojak]] in zarotnik, * [[22. april]] [[1844]] [[Randolph County]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[7. julij]] [[1865]] [[Washington, D.C.|Washington D.C.]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

14. aprila 1865 je poskušal ubiti [[William Henry Seward|Williama Henryja Sewarda]] kot del [[Atentat na Abrahama Lincolna|atentata na Abrahama Lincolna]]. Potem, ko je bil ranjen v bitki pri [[Gettysburg|Gettysburgu]], je kasneje služil v Mosbyjevih rangerjih, preden je sodeloval s konfederacijsko tajno službo v [[Maryland|Marylandu]]. [[John Wilkes Booth]] ga je vpoklical v zaroto za ugrabitev predsednika [[Abraham Lincoln|Lincolna]] in predajo predsednika [[Konfederacija ameriških držav|Konfederaciji]], nato pa se je odločil, da namesto tega ubije Lincolna, Sewarda in podpredsednika [[Andrew Johnson|Andrewa Johnsona]], Powellu pa je dodelil nalogo, da ubije Sewarda. Powell je v napadu huje ranil Sewarda, vendar je Seward vseeno preživel.

Sozarotnik [[David Herold]] naj bi Powella pospremil do Sewardovega doma in mu nato pomagal pobegniti, vendar pa je pobegnil, še preden je Powell lahko zapustil Sewardov dom. Powell je tri dni pozneje, medtem ko je policija tam izvajala preiskavo, prispel v penzion, ki ga je vodila [[Mary Surratt]], mati sozarotnika [[John Surratt|Johna Surratta]], kjer je bil tudi aretiran. Powella, Mary Surratt, Herolda in [[George Atzerodt|Georgea Atzerodta]] je vojaško sodišče obsodilo na [[Smrtna kazen|smrtno kazen]] in jih usmrtilo z obešanjem v washingtonskem Arsenalu.

== Zunanje povezave ==
* {{OL subject|person:lewis_payne_(1845-1865)}}
* {{Find a Grave|8554}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1844]]
[[Kategorija:Umrli leta 1865]]</text>
      <sha1>dl09fns7dxokribnhisimt6bb8pdivc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev svetega Nikolaja, Gent</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602859</id>
    <redirect title="Cerkev sv. Nikolaja, Gent" />
    <revision>
      <id>6678144</id>
      <timestamp>2026-05-20T10:01:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <comment>Erardo Galbi je prestavil stran [[Cerkev svetega Nikolaja, Gent]] na [[Cerkev sv. Nikolaja, Gent]]</comment>
      <origin>6678144</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43" sha1="ezgo2sb75eg4ei2dgwz2si5d0722635" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Nikolaja, Gent]]</text>
      <sha1>ezgo2sb75eg4ei2dgwz2si5d0722635</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:MelitaMoretti/peskovnik</title>
    <ns>3</ns>
    <id>602860</id>
    <revision>
      <id>6678146</id>
      <timestamp>2026-05-20T10:11:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MelitaMoretti</username>
        <id>260230</id>
      </contributor>
      <comment>Prošnja za pregled osnutka biografskega gesla.</comment>
      <origin>6678146</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="357" sha1="ozi1j5klr9ul4hktobst6byt15xtop3" xml:space="preserve">Pozdravljeni,

v uporabniškem peskovniku sem pripravila osnutek biografskega gesla Melita Moretti. Ker gre za osnutek o meni, želim zaradi možnega navzkrižja interesov prositi za uredniški pregled in presojo, ali je besedilo ustrezno oblikovano ter ali so navedeni viri primerni za morebitno objavo kot samostojno geslo.

Hvala za pregled in usmeritve.</text>
      <sha1>ozi1j5klr9ul4hktobst6byt15xtop3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:MelitaMoretti/peskovnik</title>
    <ns>2</ns>
    <id>602861</id>
    <revision>
      <id>6678154</id>
      <timestamp>2026-05-20T10:32:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MelitaMoretti</username>
        <id>260230</id>
      </contributor>
      <comment>Priprava osnutka biografskega gesla v uporabniškem peskovniku.</comment>
      <origin>6678154</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6983" sha1="4liibb7wcecnaqn3qfqzu8sd6v4cymj" xml:space="preserve">{{V nastajanju}}

'''Melita Moretti''' je slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Njeno znanstveno in strokovno delo obsega področja organizacijske kulture, organizacijske klime, trajnostnega upravljanja z vodo, finančne pismenosti, marketinške kulture, vodenja, inovativnosti in raziskovalne metodologije.&lt;ref name=&quot;COBISS&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923 |title=Melita Moretti: osebna bibliografija |website=COBISS |publisher=Institut informacijskih znanosti, Maribor |accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Izobraževanje ==

Moretti je leta 2015 doktorirala z doktorsko disertacijo z naslovom ''Management trajnostnega razvoja ravnanja s pitno vodo''. Pred tem je leta 2011 pripravila magistrsko nalogo ''Pomen marketinške kulture in ugleda za finančno uspešnost podjetja'', leta 2007 pa diplomsko nalogo ''Uporaba raziskave mystery shopping kot konkurenčna prednost za trgovska podjetja''.&lt;ref name=&quot;COBISS&quot; /&gt;

== Znanstveno in strokovno delo ==

V znanstvenih in strokovnih objavah je obravnavala trajnostno upravljanje z vodo, organizacijsko kulturo, organizacijsko klimo, vodenje, zavzetost zaposlenih, finančno pismenost, marketinško kulturo, ugled organizacije in inovativnost.&lt;ref name=&quot;COBISS&quot; /&gt;

Leta 2023 je objavila znanstveni članek ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector: a Slovenian study'' v reviji ''Naše gospodarstvo''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I |title=Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector : a Slovenian study |author=Melita Moretti |website=dLib.si |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |year=2023 |accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Skupaj z Mirkom Markičem je leta 2015 objavila članek ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' v reviji ''Naše gospodarstvo''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB |title=Training on sustainable use of water in the processing industry |author=Melita Moretti; Mirko Markič |website=dLib.si |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |year=2015 |accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Med njenimi objavami so tudi članki s področja marketinške kulture, vodenja in poklicnega razvoja učiteljev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G6T1CXE8 |title=Pomen marketinške kulture za ugled podjetja |author=Melita Moretti; Roberto Biloslavo |website=dLib.si |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |year=2011 |accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJ8PLFFA |title=Zadovoljstvo učiteljev z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem |author=Melita Moretti |website=dLib.si |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |year=2012 |accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PXU6MNPI |title=Professional development of elementary school teachers = Poklicni razvoj učitelja v osnovni šoli |author=Melita Moretti; Ivan Ropar; Adi Moretti |website=dLib.si |publisher=Narodna in univerzitetna knjižnica |year=2013 |accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Monografije in priročniki ==

Leta 2016 je skupaj z Mirkom Markičem izdala znanstveno monografijo ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'', ki je izšla pri Založbi Univerze na Primorskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf |title=Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti |author=Melita Moretti; Mirko Markič |website=Hippocampus |publisher=Založba Univerze na Primorskem |year=2016 |accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Objavila je tudi priročnika ''Kako pripraviti dispozicijo magistrskega in doktorskega dela: napotki neposredno iz prakse!'' in ''How to plan, draft, and write a master's thesis proposal: with examples and common expressions''.&lt;ref name=&quot;COBISS&quot; /&gt;

== Uredniško delo ==

Skupaj z Mirkom Markičem je uredila znanstveno monografijo ''Organizacijska kultura in organizacijska klima: teorija, praksa in raziskave v Sloveniji'', ki je leta 2017 izšla pri Založbi Univerze na Primorskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf |title=Organizacijska kultura in organizacijska klima: teorija, praksa in raziskave v Sloveniji |author=Melita Moretti; Mirko Markič |website=Založba Univerze na Primorskem |publisher=Založba Univerze na Primorskem |year=2017 |accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Literarno delo ==

Leta 2026 je izdala pesniško zbirko ''Misli, ki ostanejo'', ki je izšla pri založbi Hirondelle, zavod za kulturno dejavnost, v Literarni zbirki Les Roses.&lt;ref name=&quot;COBISS&quot; /&gt; Uradna založniška stran navaja, da ima zbirka 81 strani, da je izšla v slovenskem jeziku in v mehki vezavi ter da je avtorica naslovnice Božidarka Brnas.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://hirondelle.si/shop/misli-ki-ostanejo/ |title=Misli, ki ostanejo |website=Hirondelle |publisher=Hirondelle |accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob izidu zbirke je bil na spletnem portalu ''Jantarna lastovka'' objavljen pogovor z avtorico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://jalastovka.si/8191-2/ |title=Kar ostane med tišinami: pogovor z dr. Melito Moretti ob izidu pesniške zbirke Misli, ki ostanejo |author=Gabriela Babnik Ouattara |date=9. maj 2026 |website=Jantarna lastovka |accessdate=20. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Izbrana bibliografija ==

* Moretti, Melita; Markič, Mirko. ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti''. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016.
* Moretti, Melita; Markič, Mirko, ur. ''Organizacijska kultura in organizacijska klima: teorija, praksa in raziskave v Sloveniji''. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2017.
* Moretti, Melita. ''Kako pripraviti dispozicijo magistrskega in doktorskega dela: napotki neposredno iz prakse!''. Ljubljana: Institut A-STAT, 2020.
* Moretti, Melita. ''How to plan, draft, and write a master's thesis proposal: with examples and common expressions''. Ljubljana: Institut A-STAT, 2021.
* Moretti, Melita. ''Misli, ki ostanejo''. Ljubljana: Hirondelle, zavod za kulturno dejavnost, 2026.

== Glej tudi ==

* [[Organizacijska kultura]]
* [[Organizacijska klima]]
* [[Trajnostni razvoj]]
* [[Finančna pismenost]]

== Zunanje povezave ==

* [https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923 Osebna bibliografija Melite Moretti v sistemu COBISS]
* [https://melitamoretti.com/portfolio/article/ Članki Melite Moretti na osebni spletni strani]
* [https://melitamoretti.com/portfolio/books/ Knjige in poglavja Melite Moretti na osebni spletni strani]
* [https://hirondelle.si/shop/misli-ki-ostanejo/ ''Misli, ki ostanejo'' na spletni strani založbe Hirondelle]
* [https://jalastovka.si/8191-2/ Pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' na portalu ''Jantarna lastovka'']

== Viri ==

&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>4liibb7wcecnaqn3qfqzu8sd6v4cymj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:V nastajanju</title>
    <ns>10</ns>
    <id>602862</id>
    <redirect title="Predloga:V delu" />
    <revision>
      <id>6678165</id>
      <timestamp>2026-05-20T10:39:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Predloga:V delu]]</comment>
      <origin>6678165</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" sha1="kxsrrktngn0pbn7r4wziwn8v5crrmcz" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Predloga:V delu]]</text>
      <sha1>kxsrrktngn0pbn7r4wziwn8v5crrmcz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vercovicium</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602863</id>
    <revision>
      <id>6678188</id>
      <timestamp>2026-05-20T11:39:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6678188</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8171" sha1="89vbhzkyliui0n3cqs12y8el6wgijs7" xml:space="preserve">{{Infobox castrum
| image = Housesteads Roman Fort aerial.jpg
| name = Rimska utrdba Housesteads
| caption= 
| alt_names =Vercovicium, Borcovicium
| built_during_reign_of =
| founded =
| abandoned = ok. 400 n. št.
| attested_by = Notitia Dignitatum
| previous_fortification =
| type = [[utrdba]]
| robust_struct_material = kamen
| robust_struct_built_during_reign_of =
| robust_struct_built = ok. 124 AD
| legions = [[II. legija Augusta]]
| cohorts = Kohorta I Tungrorum
| alae =
| classis =
| events =
| province = [[Rimska Britanija]]
| coordinates ={{koord novi|53.013|N|2.331|E|display=inline,title}}
| altitude_m =
| altitude_ref =
| map = 
| map_caption =
| map_size = 
| map_relief = 
| place_name =
| location_town = Hexham
| location_county = Northumberland
| location_state =
| location_country = Anglija
| ref:UK:OSNG = NY789687
| ref:RO:LMI =
| ref:RO:RAN =
| ref:UNESCO =
| website = [https://www.nationaltrust.org.uk/visit/north-east/hadrians-wall-and-housesteads-fort National Trust]
| notes =
}}
[[File:8 Vercovicium.png|thumb|300px|Vercovicium (1964 OS map)]]

'''Rimska utrdba Housesteads''' je bila pomožna [[utrdba]] na [[Hadrijanov zid|Hadrijanovem zidu]]&lt;ref&gt;J.G. Crow, ''Housesteads Roman Fort'', London: English Heritage (1989)&lt;/ref&gt; v Housesteadsu v [[Northumberland (grofija)|Northumberlandu]] v [[Anglija|Angliji]]. Dramatično je postavljena na koncu 1,6 km dolge pečine Whin Sill, čez katero teče zid, s pogledom na redko poseljene hribe.

Imenovali so jo »najveličastnejša postaja« na zidu in je ena najbolje ohranjenih in obsežno razstavljenih utrdb.&lt;ref&gt; Alan Rushworth (15 February 2014). Housesteads Roman Fort - the Grandest Station. English Heritage Publishing. p. ix. ISBN 9781848021655.&lt;/ref&gt; Naseljena je bila skoraj 300 let. Stala je 8,5 km zahodno od utrdbe Carrawburgh, 9,7 km vzhodno od utrdbe Great Chesters in približno 3,2 km severovzhodno od obstoječe utrdbe v [[Vindolanda|Vindolandi]] na cesti Stanegate.

Najbližje je zdaj v lasti National Trusta in je trenutno v oskrbi organizacije English Heritage. Najdbe iz utrdbe si lahko ogleda v muzeju na najdišču, v muzeju v Chestersu in v muzeju Great North: Hancock v [[Newcastle upon Tyne]].

== Ime ==
Ime utrdbe je bilo podano kot '''Vercovicium''', Borcovicus,&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=EQZ0kAqQuIUC&amp;pg=PA15|page=15|title=The English Castle|author=A. Hamilton Thompson|publisher=Courier Corporation|date= 10 Apr 2013 |isbn=9780486164342}}&lt;/ref&gt; Borcovicium&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=ssCJrneSj0YC&amp;pg=PA43|page=43|title=A History of Fortification from 3000 BC to AD 1700|author=Sidney Toy|publisher=Casemate Publishers|date= 2005|isbn=9781844153589}} (1st ed. 1955; 2nd ed. 1966)&lt;/ref&gt; in Velurtion.&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=uLQyAQAAMAAJ&amp;q=Velurtion+Housesteads|title=The History of Northumberland|author=Cadwallader John Bates|publisher=Sandhill Press|date= 1996|isbn=9780946098422}}&lt;/ref&gt; Napis, najden v Housesteadsu s črkami ''VER'', naj bi bil okrajšava za ''Ver(covicianorum)'', črke ''ver'' pa so v poznejši latinščini zamenljive z ''bor''.&lt;ref&gt;{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=xxw9BAAAQBAJ&amp;pg=PA285|page=285|title=Housesteads Roman Fort - the Grandest Station|author=Alan Rushworth|publisher=English Heritage Publishing|date= 15 Feb 2014|isbn=9781848021655}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|title=Handbook to the Roman Wall|url=https://archive.org/details/handbooktoroman00brucgoog|page=111|author=John Collingwood Bruce|publisher= Hindson &amp; A. Reid|date= 1966}}&lt;/ref&gt;

Sodobno ime je dobila po kmečki hiši Housesteadsa iz 18. stoletja.

== Zgodovina ==
Hadrijanov zid se je začel leta 122 n. št. in ni vključeval utrdb, temveč manjše miljske stolpe, vendar je bil pred dokončanjem načrt spremenjen in je vključeval utrdbe. Stolp 36B na tem mestu je bil zato porušen, da bi naredili prostor za utrdbo, zgrajeno iz kamna okoli leta 124 n. št., katere severni zid je prekrival prvotne temelje Širokega zidu.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Housesteads (Vercovicivm) Roman Fort|url=https://www.roman-britain.co.uk/places/housesteads-roman-fort/#17-the-garrison-units-at-housesteads|publisher=Roman-Britain.co.uk}}&lt;/ref&gt; Utrdba je bila večkrat popravljena in obnovljena. Večja prenova v poznem 3./zgodnjem 4. stoletju je vključevala intervalne stolpe na obzidju, ogromno skladišče (''[[horreum]]'') in nove barake.

Južno od utrdbe je obstajalo obsežno civilno naselje (''vicus''), nekatere kamnite temelje pa je še vedno mogoče videti, vključno s tako imenovano ''Hišo umora'', kjer so med izkopavanji pod očitno na novo položenimi tlemi našli dva okostnjaka.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Norton |first1=Mary E. |title=Roman Britain Today |journal=The Classical Outlook |date=1970 |volume=47 |issue=9 |pages=98–101 |jstor=43936348 |issn=0009-8361}}&lt;/ref&gt; ''Vicus'' je bil opuščen okoli leta 270 pred obnovo utrdbe.

Za Britanijo je nenavadno, da ni imelo tekoče vode in je bilo odvisno od zbiranja deževnice, za kar je okoli oboda obrambnih zidov vrsta velikih cistern, obloženih s kamnom. Ima tudi eno najbolje ohranjenih kamnitih stranišč v [[Rimska Britanija|Rimski Britaniji]].

== Garnizija ==
V 2. stoletju našega štetja je bila garnizija sestavljena iz neznane dvojno velike pomožne pehotne [[kohorta|kohorte]] in odreda [[legionar]]jev iz [[II. legija Augusta|II. legije Auguste]].&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Housesteads (Vercovicivm) Roman Fort|url=https://www.roman-britain.co.uk/places/housesteads-roman-fort/#17-the-garrison-units-at-housesteads|publisher=Roman-Britain.co.uk}}&lt;/ref&gt; From 205/208&lt;ref&gt;RIB 1631b&lt;/ref&gt; Od leta 205/208&lt;ref&gt;RIB 1631b&lt;/ref&gt; je bila sestavljena iz kohorte I Tungrorum (nominalno 1000 mož), okrepljene z ''numerus Hnaudifridi'' in ''Cuneus Frisionum'', frizijsko konjeniško enoto, ''cuneus'' pa se nanaša na klinasto formacijo. Tungri so bili tam še v 4. stoletju, glede na ''[[Notitia Dignitatum]]''. Do leta 409 našega štetja so se Rimljani umaknili.&lt;ref&gt;Thomas Brown (2006) ''Celtic Roots'', Trafford Publishing {{ISBN|1-55212-585-8}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
File:Plan Castel Housestaeds 1911 Encyclopædia Britannica.png|Tloris utrdbe
File:Granary at Housesteads Roman Fort.jpg|Severna žitnica, obrnjena proti vzhodu. Stebri so podpirali dvignjena tla, da je hrana ostala suha in brez škodljivcev.&lt;ref&gt;James Crow (2004), ''Housesteads. A Fort And Garrison on Hadrian's Wall'', Stroud: Tempus, p. 56&lt;/ref&gt;
File:Housesteads latrines.jpg|Latrine, higiensko postavljene v najnižjem kotu utrdbe, so bile oskrbovane z vodnim rezervoarjem na zadnji strani z originalnim svinčenim tesnilom med ploščami.&lt;ref&gt;J. G. Crow (1989), ''Housesteads Roman Fort'', English Heritage, p.8.&lt;/ref&gt;
&lt;/gallery&gt;

== Kmetija Housesteads ==
Housesteads je nekdanja kmetija, katere ruševine so še vedno pozidane ob južnih vratih rimske utrdbe. Kmetijo je leta 1838 kupil ljubiteljski zgodovinar John Clayton, da bi jo dodal svoji zbirki kmetij rimskega obzidja. Rimsko najdišče je Clayton očistil poznejših stavb, sedanjo kmečko hišo pa je zgradil okoli leta 1860. John Maurice Clayton je leta 1929 poskušal utrdbo prodati na dražbi. Ni dosegla svoje rezervne vrednosti in je bila leta 1930 podarjena Nacionalnemu skladu. Kmetija je kasneje prešla v lasti Trevelyanovih, ki so zemljišče podarili za muzej najdišča.

== Sklici ==
{{sklici}}

;Viri
* Crow, J. ''Housesteads Roman Fort and its Environs'', Univ. of Newcastle 1994
* Crow, J. ''Housesteads'', London: Batsford (1995) (second edition, Stroud: Tempus 2004)

== Zunanje povezave ==
{{commons category}}
* [https://www.nationaltrust.org.uk/hadrians-wall-and-housesteads-fort Hadrian's Wall and Housesteads Fort – National Trust]
* [https://www.english-heritage.org.uk/visit/places/housesteads-roman-fort-hadrians-wall/ History and visitor information: English Heritage]

[[Kategorija:Rimska arhitektura]]
[[Kategorija:Zgodovina Anglije]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni v 2. stoletju]]
[[Kategorija:Hadrijan]]
[[Kategorija:Rimska Britanija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>89vbhzkyliui0n3cqs12y8el6wgijs7</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>